V« i «•• iii. Neverjetno, kaka beda vlada v sedaniem vojnem času raed učitelji-penzionisti na Kranjskem! Večina njih ie zadolžen«h, ki s svojimi mesečnimi obrernenjenimi preiemki absohitno ne raorejo izhajad. Vrhutega si morajo še pretirano drago stanarino plačevati sami, kar ie velika krivica. Kredita nikier nič. cene živilom so bajno visoke — da ne rabimo trpkejšega •zraza. Zadnji čas je, da se tem siromakom, ki so svoje moči izčrpali v težavnem kulturnem delu, priskoči na pomoč z izdalno denarno podporo! To zahtevata čast in človekoljubie v deželi, kjer se morda vendar še dobi kako usmiljeno srce! — Opozarjamo vse poklicane kroge na uvodni članek, ki smo ga priobčili v 18. štev. svojega lista z dne 3. decembra pret. leta! — Položaj, kakršen je sedai, ie absolutno nevzdržljiv! Saj so učitelji penzionisti naposled vendarle Ijudie, ki rabijo hrane, ebleke in stanovanja! Značilno za položaj teh ubogih ljudi ie, da so začele zanje usmiljene duše nabirati — mile darove! Dokaz: V sobotnem »Slovenskem Narodu« (štev. 28, stran 5) čitamo med izkazi daril to notico: »Za bedno penzlonirano učiteljstvo: Fanica Avsenikova iz Begunj pri Lescah, 12 K, nabrali v gostilni J. Avsenik zavedni Begunjci«. Dalje že nc morejo več upokojeni kranjskj — pionirji kuJture!...