Po pošti prejeman: ta
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20,
tf upravniitvu prejomnn
za
celo leto naprej 20 K — b pol leta , 10 „ — , ietrt , , o „ - , mesec , 1 , 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inseratf ■prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vr&čn;c>, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-KiSkih ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 164.
V Ljubljani, v soboto 20. julija 1901.
Letnik XXIX.
Šest let.
Dež. glavar kranjski, pl. Detel a, je koncem zadnje seje, ki je bila ob enem zaključek sedanje šestletne zakonodajalne dobe kranjskega dež. zbora, v svojem nagovoru podal pregledno sliko dež. gospodarstva v tej dobi. Dotični govor se približno glasi:
Visoka zbornica ! Rešili smo dnevni red in preostaja nam le še končati sejo, ki je zadnja tega zasedanja in tudi sedanje šestletne dobe.
Naravno je, če se sedaj oziramo na storjeno delo dež. zbora v tej dobi.
Z mirno vestjo lahko trdimo, da je dež. zbor v tem času dovršil mnogo resnega in plodonosnega dela.
Imenitna ustavna pravica dež. zbora je zakonodajstvo. V pretekli volivni dobi obravnaval in sklepal je dež. zbor o 60 raznih načrtih zakonov, kateri so — izvzemši dva — tudi dobili Najvišje potrjenje. Ne bodem našteval vseh posameznih zakonov, omenjam le, da so nekateri jako važni za deželo.
Kaj je dež. zbor storil za pouk, izobrazbo in duševni napredek, o tem pričajo najbolj številke deželnih proračunov. Tako so troški za ljudske šole 1. 1894 znašali 685.750 K, a letos so že narasli na 949.028 K. Za vseučjihšče v Ljubljani se je že dovolilo 500.000 K.
Akcija, katera se je vršila v prospeh deželne kulture, je bila v pretečenih šestih letih vstrajna in v velikem slogu izvršena. Opozarjam le na lepo število vodovodov in velike svote, ki so se za iste izplačale. Podpirala se je izdatno kmetijska družba, in se posebni doneski so se vsako leto izplačevali za povzdigo živinoreje in druge panoge kmetijstva.
Najbolj pomenljiva in za skromna fin. sredstva razmerno velika je bila podporna akcija za obnovljenje po trtni uši opusto-šenih vinogradov. V ta namen je doslej dovolil dež. zbor brezobrestnih posojil 437.850 K, ki so bodo po preteku 10 let pričela vračati v desetih letpih obrokih, tako da bodo posojila vrnjena šele po preteku 20 let. Posestniki, ki so ta posojila dobili, gotovo še niso izračunih, koliko jim je dežela s tem posojilom podarila.
Če računamo 4% obresti, znaša darilo pri 100 kronah 58 K ; če pa računamo
obresti tudi od zapadlih obrestij, znaša darilo pri 100 kronah 91 K. V prvem slučaju znaša dar dežele 253.663 K, v drugem pa okoli 400 000 K.
Gospodje poslanci iz vinorodnih krajev naj pojasnijo volilcem, ko jim bodo račurr dajali o svojem delovanju v dež. zboru, koliko je dežela žrtvovala za obnovljenje vinogradov.
Tudi za vodovode je dežela žrtvovala velike svote in smelo trdimo, da v primeri s številom prebivalstva in davčno močjo ni nobena dežela v ta namen v primeri toliko storila, kakor kranjska.
Deželni zbor pa se je v polni meri oziral tudi na občila in v to svrho dovolil velike svote. Za dolenjsko železnico se je iz garancijskega zaklada v šestih letih izplačalo 330.619 K.
Za gradnjo in vzdržavanje deželnih in okrajnih cest se je izdalo nad 1,000.000 K. Kakor so stari Rimljani kot kulturni narod v zasedenih pokrajinah gradili uzorne vodovode in ceste, katerih sledove še danes najdemo, tako smo v tem oziru tudi mi delali in pustili bodemo potomcem znamenja napredujoče deželne kulture.
Znano pa je tudi, da dežela mnogo žrtvuje za dobrodelne namene. Zgradil: smo velikansko deželno bolnico; tročjki, te zgradbe so znašali 1,440.000 K. Za raz-širjavo blaznice na Studencu smo izplačali 90.000 K.
Da pa se je mogla cela akcija v prospeh omike, dež. kulture in dobrodelnosti v toliki meri vršiti, treba je bilo resnega in vstrajntga dela v dež. zboru. Zato z velikim zadoščenjem naglašam, da je dež. zbor v celi tej volivni dobi stvarno in vspešno deloval. Hvala Bogu ni bilo obstrukcije ne secesije, in če so včasih bili duhovi malo bolj razburjeni, se je vihar hitro polegel.
Meni je bilo predsedovanje jako olajšano in toplo se zahvaljujem gg. poslancem vseh strank za potrpežljivost in naklonjenost, katero ste mi izkazovali.
Da pa je bilo naše delovanje vspešno in da smo zlasti mnogo ugodnostij in podpor dosegli od c. kr. vlade, zahvaliti se je pa tudi ekscelenci g. dež. predsedniku, kateri je tudi zadnjih šest let z vso unemo in velikim zanimanjem sodeloval v dež. zboru
in v odsekih ter za nas dobrohotno posredoval pri osrednji vladi.
Nemški nadaljujoč: Konec letošnjega dež. zbora spada v 401etni jubilej kranjskega dež. zbora. Prva seja je bila 6. aprila 1861 pod predsedstvom dež. glavarja barona C o-dellija; vlado je tedaj zastopal dr. Karol Ulepitsch pl. Krainfels. Dne 8. aprila 1861 je dež. zbor Nj. Veličanstvu cesarju izrazil najudanejšo zahvalo za milostno podelitev državnih temeljnih zakonov. Ko se danes spominjamo tega zgodovinsko pomenljivega trenotka, izražamo tudi mi najudanejšo hvaležnost in spoštovanje prevzviše-nemu čuvarju ustave, katero je varoval z močno roko skozi dolgo vrsto let. (Slovenski končujoč) Udano zahvalo za milostno podeljeno ustavo hočemo tudi danes ponavljati in jo iskreno izražati s tem, da iz vsega srca kličemo: Slava, presvetlemu cesarju ! Vsa zbornica kliče trikrat navdušeno : Slava!
Častni član — „Slovenije."
(Dopis.)
V izložbi „Gričar & Mejačeve" proda-jalnice bila je prošli teden izstavljena diploma, katero izroči dijaško društvo „Slovenija" svojemu častnemu članu dr. Tavčarju. Diploma je izdelana v pestrih barvah slovenske trobojnice, na levi gornj' strani je podoba častnega dr. Tavčarja, nad čigar glavo drži genij slovensko trobojno pentljo. Potem sledi besedilo in konečno podpisi.
Nočemo izkušati svoje kritike na izvršbi diplome, dotakniti se hočemo le pomena tega častnega imenovanja.
Pomen temu častnemu članstvu je političen. V dobi, ko divja slovenski liberalizem po naših krajih in se poraja v najostudnejši obliki, imenujejo „Slovenijani" prvaka slovenskih liberalcev svojim častnim članom. Dr. Tavčar, poglavar kranjskih liberalcev, šefredakter „Slov. Naroda", je moralno kriv vseh liberalnih političnih dejanj in kdor podeljuje njemu čast častnega členstva, izreka s tem svoje priznanje njega politiški osebi, ako se ni izrecno poudarjalo, da se mu podeljuje ta čast za kake posebne zasluge. In tega ni storila „Slovenija"; zato po vsi pravici trdimo, da je to imenovanje veljalo Tavčarjevi politični osebi v obče.
Vprašanje pa je, ali so nazori in dejanja liberalne slov. stranke, katerih vtele-
šenje je dr. Tavčar, taka, ki so vredna služiti vzorom akademiške mladine? Ne in stokrat ne! Ako bi akademiška mladina v „Sloveniji" imenovala častnim članom n. pr. prof. Masarvka, bilo bi nam to razumljivo. Ako tudi ne soglašamo v obče z nazori in nauki tega misleca, vendar je v njegovem nauku marsikatero dobro, zdravo zrno. V delovanju našega specijalno slovenskega po-litiškega liberalizma pa ne najdemo nobenega nauka, nobene misli, nobenega pozitivnega programa. Radovedni smo jako, kaj dobrega in vzvišenega so našli akademiki „Slovenije" na našem liberalizmu, da so njega prvaku poklonili častno členstvo in umetnika, bržkone iz svoje srede, naprosili, da ovenča glavo dr. Tavčarjevo celo s slovensko trobojnico. Nam se sicer zdi, da je tista slovenska barva na diplomi nekoliko ironično mišljena, vendar za gotovo ne vemo. Besedo ima v tej zadevi „Slovenija"!
Akademiška mladina vseh časov in narodov je po tradiciji nekaka avantgarda v boju za nove ideje, nove smotre človeštva. Novi pojavi v narodnem in socijalnem živ-, ljenju mikajo visokošolsko mladino in imajo v tej navdušenih in nesebičnih pristašev. Tako je pri Nemcih, Čehih, Rusih itd.
Glavni smoter visokošolca je gotovo strokovno učenje. Tega smotra naj bi mladina nikdar iz vida ne pustila. Vendar je izredne važnosti za dijaka, da proučuje po-litiško in družabno življenje v obče in svojega naroda posebej. V par letih bode zapustil vseučilišče in vstopil v vrsto aktivnih članov v človeški družbi. Kaj je tedaj na-ravnejega nego da pozna ideje in težnje te družbe !
Lepa, idejalna naloga je dijaštvu, pro-učavati socijalne in gospodarske razmere svojega naroda in iskati onih idej in struj v javnem življenju svojega naroda, ki mu naj prinašajo gospodarsko neodvisnost, ljudsko blagostanje, ljudsko prosveto. Spoštu-| jemo one dijake, ki narodno življenje pro-: učujejo s tega stališča in kritično razmišljajo o življenju in gibanju narodov na zemeljski obli, ako se tudi naši nazori v čem križajo. Le puhlo frazerstvo, ki se žalibog šopiri tudi med jednim delom našega dijaštva, nam je zoprno.
LISTEK.
Škodljiva, rastlina.
Naravoslovska črtica.
Naravoslovje, pa tudi vsakdanja izkušnja nas učita, da so nekatere rastline koristne, druge zopet škodljive. O škodljivih rastlinah pisali so modri možje uže debele, zelo učene knjige. Kedar pa prelistavaš, ali celo preučuješ take strokovnjaške razprave, pokaže se ti kmalu žalostno dejstvo, da trpijo vse, pa naj si bodo sicer še tako temeljite, na sicer le enem, toda, — odkrito moramo reči, — velikem nedostatku.
In baš o tem nedostatku hočemo govoriti.
Priznana resnica je, da je ni bolj nevarne rastline za časnikarski rod, kot so kisle kumare. O njih pa omenjene učene knjige o škodljivih rastlinah popolnoma molče! To je hiba teh knjig, katera se morda da razlagati s tem, da dotični pisci Črtijo časnikarje, ker ti ocenjajo po listkih njih dela. Morda, pravimo, se zatorej časni-
karjem opasne kisle kumare tem možem zdijo koristne rastline. To bi sicer razlagalo grajani nedostatek učenih knjig, opravičevalo bi ga ne.
Komur je znan časnikarski svet, njemu ni moglo ostati skrito, da se ga loti, kedar pride vroče poletje, čuden nemir. Ako po-prašuješ po uzrokih tega nemira, dobiš vedno le isti odgovor: čas kislih kumar je prišel. Bodi časnikar imeniten ali zakoten, star ali mlad, duhovit ali zabit, časa kislih kumar se boji. V vročem poletnem času torej prikažejo se kisle kumare.
Ako smemo verovati splošnemu prepričanju, ugaja kislim kumaram najbolj suša. Splošno znana resnica je namreč, da vlada v časnikih za dobo najbujnejsega razvoja kislih kumar velikanska suša.
Proti kislim kumaram najbolj pomagajo razne dnevne novice, dopisi, članki, listki i. t. d. Toda ravno v času najhujše vročine je tacega zdravila najmanj. Uredniki voditelji velikih svetovnih listov skušajo torej uiti epidemiji kislih kumar s tem, da odpotujejo v toplice in letovišča, ter prepuščajo
za to nevarno in zdravju izredno škodljivo dobo vodstvo listov rokam podrejenih urednikov, kateri so to epidemijo uže večkrat prestah ter so zatorej že imunizovani. Ti si pomagajo na razne načine, ali delajo telesne vajo s tem, da strižejo z velikimi škarjami iz starejših letnikov istega lista ali pa iz drugih listov novice, članke ali listke, ali pa sede mirno in vale race. Tudi to pomaga in sicer tem sigurnejo, čim tolsteja je izvaljena raca. Rastlinstvo in živalstvo sta torej tu v najožji dotiki, na kar opozarjamo posebno p. n. materijaliste, ker je morda to pot, po kateri pridejo konečno do prvotne stanice, iz katero so je, kakor uče ti možje, ki po lastni trditvi samo to verujejo, kar vidijo, razvilo vse življenje. Ako po tej poti najdejo to stanico, ne po zabijo naj, dati ji iz hvaležnosti ime, ki bode povedalo pot, katera jih je dovedla k toli zaželjenemu cilju, morda kumaro racna stanica, ali kaj enacega.
Ta najnižji, prvotni organizem bo brez dvoma dosegel isto slavo, kot glasoviti Ba-thybius Haeckelii, ki so ga materijalisti ča-
stili kot uzrok vseh življenjskih prikazni, ki je bil pa, kot so je pozneje pokazalo, le gips !
Toda vrnimo se na realna tla. Časnikarji torej na razne načine skušajo uiti epidemiji kislih kumar. Za slovenske časnikarje liberalne boje pa je dobrotljiva mati narava dala sigurno sredstvo proti tej epidemiji, ki je res neizprosna morilka časnikarjev.
To sredstvo so razprave o »klerikalni gospodarski organizaciji«. Naš »Slov. Narod« jo bistrim okom spoznal to izredno dobro sredstvo in je že v saboto začel pri-občevati take razprave. Pomislite! Vse v liberalnih rokah nahajajoče se posojilnice so prava in dobra gospodarska organizacija, vse druge pa so slaba taka organizacija. Ako sedaj kislo kumare takoj ne pozebejo, potem ni dosti upanja, da bi še kedaj časnikarski svet se jih rešil. Potem pa Prešeren ni imel prav, ko jo pel »oj predpust, ti čas presneti«, marveč bi bil moral reči »kislih kumar čas presneti«.
Morda pa pozebejo kislo kumaro vsled nadaljnih »Narodovih« člankov. Vedercmo
Kdor misli, bode konečno tudi s svojim nasprotnikom v lastnem narodu prišel do sporazuma ali vsaj za silo ž njim shajal, ako imata obadva en smoter: gmotni in duševni blagor svojega naroda. Kjer pa vlada mesto razuma in misli le golo frazerstvo, kakor pri naših liberalcih, tam je vsako sklicevanje na razum brez vspeha. Brez smotra živi ta politična stranka le od dnevne fraze in njihov celi program jo kaplanofob-stvo, „Pfaffenhetze".
Ako sledi tej stranki polizobraženstvo in naše trgovstvo iz materijalnih ozirov nosi za nje na trg svojo kožo, nam je razumljivo. Nerazumljivo nam je pa, da se istoveti z našim liberalstvom tudi del akade-mične mladine.
Kaj vendar imponira našim akademikom iz »Slovenije" na naših liberalcih? Njih svobodomiselnost, njih gospodarstvo ali narodno delo ? Pokojni grof Taaffe je nekoč karakteriziral politične liberalce z besedami: „Die Liberalen sind entweder Actionäre oder Reactionäre." Naših liberalcev je sicer malo akcijonarjev, ali politiški reakcijonarji so skozi in skozi, teroristi zoper vsako njim nasprotujočo misel. Nasprotniki, kruti nasprotniki so vsake volivne reforme. Gospodarske re forme ali socijalne preosnove naš narod nujno potrebuje, ako si naj ohrani življenje v kritičnih narodnih bojih bližnje bodočnosti. Kdo je tem reformam večji nasprotnik, kakor baš liberalna slovenska stranka ?
Morebiti pa so akademiki hoteli častiti v dr. Tavčarju narodnjaka, ko so mu poklonili častno členstvo ?
Morebiti! Vendar bi razvoj absolutnega narodnjaštva v narodno napredni stranki moral vzbuditi pomisleke pri mislečem dija-štvu. Radikalizem, absolutna narodnost in podobne fraze bile so sicer v modi pred nekaj leti v ti stranki, danes sanja dr. Tavčar pri belem dnevu o veliki liberalni stranki v državnem zboru.
Interesantno je, kako se je politik dr. Tavčar in ž njim njegova stranka tekom let razvijala, zato ne bo odveč, ako navedemo nekaj dejstev iz polupreteklega časa. Najprej sta bila narodna radikalca, dr. Iv. Tavčar in Ivan Hribar, in sta tvorila skrajno krilo skupne slovenske stranke. V to dobo pade radikalno narodno kričanje dr. Tavčarja. Planinski Hrvat, absolutni narodnjak je bil naš dr. Tavčar. Ker ni imel še v roki „Slov. Naroda", je ustanovil v družbi s Hri barjem „Slovana". Kakor besneči Roland je nastopal naš Ivan v deželi, in takrat sta slovela baš dr. Tavčar in Ivan Hribar za najbolj odločno slovenska politika.
Baron Winkler, profesor Suklje in Stritar, o koliko grenkih so morali slišati ti možje v „Slovanu" od samega dr. Tavčarja, češ, da so narodni oportunisti, premalo odločni in preveč Nemcem prijazni. Kdor hoče izpoznati tedanji narodni radikalizem častnega člana „Slovenije", naj le pogleda sestavke s šifro dr. J. T. v „Slovanu". Tam je materijala na kupe, ki se da izborno porabiti za proučavanje sedanjega narodnega oportunista dr. Tavčarja. Uničujočo sodbo izreka tedanji dr. Iv. T. zoper današnjega Schweglovega zaveznika. To je prva doba.
Druga doba se začenja, ko je dr. Tavčar prišel do absolutne vlade pri „Slov. Narodu". To je doba „Narodne" stranke. — Mehki in blagi dr. Majaron je nekoliko brzdal vročekrvna dr. Tavčarja in njega prijatelja Malovrha. Tedaj je igrala absolutna narodnost precejšnjo ulogo. Prešla je tudi ta doba, prišla pa doba narodnega oportunizma najhujše vrste in kaplanofobstvo. Dr. Maja ron je prišel ob besedo pri „Narodu" in sedaj gospodarita dr. Tavčar in — Malovrh neomejeno v listu in stranki. Terorizem najhujše vrste igra vodilno ulogo v strankinem glasilu in dr. Tavčarjeva stranka je zvezana z dr. Schafferjem, baronom Sohweglom in strastnim nemškim nacijonalcem grofom Barbotom. Koliko vse se je grešilo v stranki, kateri prvači dr. Tavčar, tekom zadnjih šest let, nečemo zopet ponavljati. Srce nas boli ob takih razmerah. „Infandum regina iubes, renovare dolorem !«
Konec vseh koncev je ta, da nemška glasila ä la „Tagespost", „Deutsche Wacht" pojo slavo dr. Tavčarju in ga nazivajo „den einzigen Ehrenmann" med slovenskimi politiki.
Ne pišemo tega, da bi morebiti libe-
ralne našo strankarje hoteli prepričati o pogubni politiki njihove stranke. Naši liberalci so po svojem časopisju postali tako strastno-slepi, da bi ploskali dr. Tavčarju, ako bi se danes zvezal z Wolfom ali pa bi začel po glavi hoditi.
Naše besede veljajo naši mladini, da razmere proučuje in premišlja, ali je delo te stranke res tako, da zasluži priznanja z imenovanjem njih voditelja častnim članom društva akademiške mladine.
Premišlja naj vsestranski in prišla bo do sklepa, da je to častno imenovanje žalosten znak naših javnih razmer.
Kdor ne soglaša s tem imenovanjem, bode tudi vedel izvajati konsekvence in obrnil bo hrbet — dunajski „Sloveniji".
Sammelsurium, ali Tolstoj na ljubljanski dekliški šoli.
(Iz ljubljanskih pedagogičnih krogov.)
Res nismo vedeli, zakaj so napisali ve-leizobraženi ljubljanski liberalci poleg Rou-sseaua tudi starega Leva Nikolajeviča Tolstega na dekliško šolo kot vzgled in zvezdo-vodnico prihodnjim narodnim damam. Sedaj nam je pa pedagogični list »Popotnik« rešil to uganjko. Podal je razpravo Karla Kvedra: »Tolstega moralna filozofija in krščanstvo«. Najprej moramo sicer priznati, da g. Karol Kveder vsega Tolstega ni čital in je zgrešil prav bistvene ideje, a to je gotovo, da je g. Karol Kveder poklicani svedok za to, kako umevajo grofa Tolstega ideje oni, ki so njegovo ime dali napisati na dekliško šolo. Podati hočemo Tolstega ideje z besedami g. Kvedra, da Ljubljančani vidijo, kake ideje priporočajo liberalci njih hčeram s kričečim napisom!
Verski nazori, ki se po Tolstem priporočajo dekletom, so sledeči: „Vera v trojico, Marijo, angelje, hudiča kot osebo, pekel, nebesa v zvezdah ni mogla Tolstega zadovoljiti, kakor večine izobražencev ne, kajti v njih ni našel razloga za sedanje življenje". Buddha, Laotse, Konfucij in Jezus Kristus so g. Kvedru po Tolstem možje enake vrste. S tem se seveda taji božanstvo Kristusovo. Kveder tolsta : „V evangelijih je Tolstoj našel med raznimi smetmi — kakor sam reče — skoro pristni Kristusov nauk". Torej v evangelijih so smeti, in šele Tolstoj je čez 1900 let prišel in je ločil, kaj so smeti in kaj je Kristusov nauk ! Dalje uči Kveder po Tolstem: »Take vere, kakor grška, rimska itd., tudi naša katoliška, protestantska, pravoslavna niso imele stalnosti, oziroma je ne bodo imele". Torej katoliško vero stavi Kveder po Tolstem na isto stopinjo, kakor malikovalske 1 Kveder se po Tolstem laže, da je pod katoliško cerkvijo ljudstvo stradalo pod „neznosnim jarmom suženstva in bede", ko je vendar znano, da je ravno katoliška vera odpravila suženstvo ! Kveder si domišljuje po Tolstem, da katoličani „zanikujejo" večno življenje! Kveder in Tolstoj sta našla čudovito resnico, da je Kristusov nauk „večinoma neznan, in zato se tudi nihče ne more ravnati po njem". Kristusov nauk je seveda šele Tolstoj našel, in Kveder je postal njegov slovenski prorok. Ta pravi „Kristusov" nauk uči baje : „Zunanje bogočastje našemu življenju ne more dati pomena", „Bog ni osebnost", „vsak človek je del Boga" (panteizem !) Tu se seveda neha vsako krščanstvo. Ako Bog ni osebno bitje, ako je Kristus samo tak mož, kakor Konfucij, ako so v evangelijih smeti — potem ni več krščanstva! Proroka te vere so ljubljanski liberalci napisali kot vzgled in učitelja na dekliško šolo".
Zdaj pa poglejmo še državno-pravne nazore Tolstega, kakor jih razlaga in hvali Kveder.
„Namišljene deželne in državne meje, vlade s silo v vojaštvu, cerkve s škofi in duhovniki se ne ujemajo s pravim nazi-ranjem življenja«. Oho, Kveder in Tolstoj ! Deželne in državne meje so torej le „namišljene" in se „ne ujemajo s pravim na-ziranjem življenja?" To je vendar odkrita anarhija, ki se tu prodaja — v dekliški šoli ! Kveder pristavlja, da je to „genijalno !"
„Vojaštvo in stalne armade imenuje Tolstoj zdivjane posiljene tolovajske d r u h a 1 i, k a t e -rih se vlado poslužujejo, da tla-
čijo ljudstvo in ga motijo vmir-nem, srečnem življenju. Predno ne začne človeštvo ignorirati vojaštva in c e r k v e , n e p r i d e d o pravega življenja vsmislu ume-vanja življenja na našem malem planetu".
Hm! Tudi mi — še predno je Tolstoj iznašel to teorijo in nam jo je priporočil pedagog Kveder — tudi mi smo že od nekdaj gojili skromno mnenje, da je najboljše, če dekleta, iz šole grede, ignorirajo vojaštvo ... A vendar javno vprašujemo vis. c. kr. dež. vlado : Ali je dopustno, da se ta nauk v tej obliki javno pridiguje po napisu z dekliške šole?
Dalje: „Davki so nepotrebni, vsak bo dal za občni blagor več ko zdaj in davkarij ni treba. Nepotrebne so Tolstemu s o d n i j e , kakor Kristusu. N o -beden človek nima pravice obsojati drugega, ampak le dolžnost, odpuščati ...Države s svojimi neumnimi zakoni so krive, da ljudje grešijo, in da bodo torej vedno grešili, dokler se ne odpravijo postave, kaznilnice, vojaštvo, policija itd. . . . Paraziti-nepotrebnikiso Tolstemu duhovniki, vojaki, uradniki v uradih, katerih ni treba, policaji, orožniki, vsi taki, ki vzdržujejo zmoto in one-mogočujejo občni blagor".
Nazadnje pa Tolstoj v »Popotniku" kvedra: „Svoboda učitelju! . .
Tako nam je g. Kveder pojasnil, zakaj so liberalci na dekliško šolo napisali Tolstega kot vzgled vzgojitelja.
Ubogi rdečelični dekliči! Po Rousseauu vam priporočajo liberalni „pedagogi" tatvino in prešestvo, po Tolstem pa verski in drž. anarhizem. Mi vam ne moremo več pomagati. Kadar se vam to vse v brihtni glavici zmeša, nastal bo noter pravi pravcati „sammelsurium".
Čemu služi hrvaški denar?
Iz Zagreba, 5. julija.
Ko so se člani hrvaške regnikolarne deputacije povrnili iz Budimpešte brez vsakega uspeha, 'so jim oponesli opozicijonalni listi, da se je moralo tako zgoditi, ker so odborniki odstopili od prvotnega svojega poročila glede užitninskega davka, prepustivši to važno vprašanje zopet samovolji mažarske deputacije. Seveda je bila glavna napaka ta, da hrvaška deputacija ni zahtevala po predlogu dr. Franka od Mažarov čistega računa o hrvaških dohodkih, nego je ostala še za-naprej pri tangenti, katero krojijo seveda Mažari po svoji volji, ker poznajo samo oni dohodke hrvaške.
Od vseh članov regnikolarne deputacije hrvaške se je oglasil edini dr. Tomašič, da zagovarja svoje in svojih sodrugov postopanje. Ta obramba pa je bila tako slaba, da je regnikolarcem bolj škodila nego koristila. Razume se, da se slaba stvar ne da braniti, a če jo brani še vrhu tega ohol in predrzen človek, se pokažejo hitro vse nedoslednosti, katere hoče dotični pokriti s svojo vsemogočnostjo. Zato je bil pa tem hujši udarec, ki ga je dobil ta branitelj, ma-žarskih koristi na Hrvaškem od »Obzora«. Tukaj mu je dokazano v temeljitih člankih, kako se v svoji obrambi še dotaknil ni onih vprašanj, ki so edino sposobna rešiti Hrvaško današnje bede in nevolje: namreč točni računi med Ogersko in Hrvaško in o hrvaških dohodkih. Ko bi Hrvati znali za te račune, bi mogli precej lahko zahtevati, da se tan-genta spremeni v kvoto, kajti dohodki Hrvaške so gotovo tako veliki, da bi mogli pokriti vse zajedniške stroške, in da bi ji ostala na razpolaganje še mnogo večja svota nego do zdaj za avtonomne posle, čim izvojujejo Hrvati za-se kvoto, so že blizu svojih samo-stalnih financ, in za tem gre opozicija, dočim hočejo mažaroni živeti zbog svoje neodločnosti v večni odvisnosti od svojega nenasit-ljivega soseda. Nelogična in v vsakem pogledu zmedena, a pri vsem tem še predrzna pisava najuglednejega člana deputacije, pa je dokaz, v kako slabih rokah se nahaja obramba hrvatskih koristi. A ker so mažaroni že tako prevarani, da ne verujejo nobenemu dokazovanju opozicijonalnih domo ljubov, je priobčil »Obzor« iz zajedniškega proračuna od 1. 1891. do 1. 1900 vse stroške, ki so se porabili za gmotni napredek Ogerske
in Hrvaške po ministrih za komunikacije, trgovino in poljedelstvo. To je nepobitni uradni dokaz, ki se ne more zanikati od nobene strani, tedaj tudi ne od mažaronske. In kaj govore te številke? V korist Ogerske je potrošeno v teh desetih letih 329,125.038 gld., na Hrvaško pa 547.500 gld., pa še od teh je ostal zopet večidel Mažarom, ker se je pri zidanju mostov in drugih podjetij rabilo večidel mažarsko gradivo, a delavci so bili tudi večidel Mažari. — A čemu vse mora Hrvaška trošiti svoj denar pri tako zvanih zajedniških stroških, kaže tudi ti proračun. L 1896. je morala dati Hrvaška svoj del za spomenik Arpada v Budimpešti, ki je stal 802.624 gld.; potem za sedem spomenikov na 9. krajih »zemlje« (med njimi je tudi oni v Zemunu na hrvaških tleh, postavljen proti-postavno) 359.000 gld.; za kip sv. Štefana v Budimpešti 300.000 goldinarjev in za ustro jenje muzeja lepih umetnosti v Budimpešti 3,200.000 gld. Sicer je pa še mnoga drugih takih izdatkov zaračunanih v ime Hrvaške v vsakoletnem proračunu. Hrvaška mora dajati tedaj svoj denar celo v take svrhe, ki njo ponižujejo (za onih 9 spomenikov), a ne dobi ono, kar ji gre po postavi za najpotreb-neje stvari. Prav pravi »Obzor«, če se ma-žaronom pri takih računih ne odpro oči in ne spregledajo, kako Mažari izrabljujejo Hrvaško, potem je pri njih izgubljeno zares vse — tudi čast.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. julija. Tirolsko avtonomijsko vprašanje. Včerajšnji »Vaterland« priobčuje dvoje dopisov iz Tirolske, ki se oba pečata s perečim vprašanjem. Posebno značilno pa je, kar pripoveduje dopis iz laškega dela Tirol. Tu se namreč trdi, da je neki višji zastopnik ministerstva izposloval in sostavil avto-nomijski program, v katerem se je po možnosti ustrezalo željam obeh deželnih polovic. V zadnjem hipu, ko se je imela ideja uresničiti, pa je glasom tega lista nastopil namestnik grof Merveldt in tako dolgo nasprotoval pričeti akciji, da se je razbila. Njegov uradni list gre roko v roki z ekß-tremnimi nemškimi radikalci. Ni-li to komedija? In v takih razmerah naj bi Italijani ne bili užaljeni? — Ne vemo sicer, koliko je istine na tej stvari, a če je resnična, sme biti vlada uverjena, da s takim postopanjem ne bo pomirila razburjenih duhov.
Proti češkemu katoliškemu shodu so pričeli židovski liberalci najostudnejo gonjo. Ulogo, kakoršno je povodom slovenskega katoliškega shoda igral »Slov. Narod«, so prevzele sedaj Žida Stranskega »Lidove Noviny«, ki napadajo vse od škofa pa do zadnjega lajika, ki je imel toliko poguma, da je podpisal volivni oklic. Seveda se, kakor je pri liberalcih sploh navada, v eno-mer naglasa, da napadi ne merijo na katoliško vero, marveč le na »gospodstvaželj-nost klerikalcev«. Proti katoliškemu shodu se sedaj organizuje liberalna protidemonstra-cija, ki se vprizori v nekem mestu blizu Kromeriža pod vodstvom židov okolu imenovanega lista. No, katolikov take židovsko-liberalne komedije ne bodo prestrašile, marveč bodo s tem večjim navdušenjem in v tem ogromnejem številu se udeležili važnega sestanka.
Prihodnji gališkl deželni odbor.
Včeraj šele je zagledala beli dan na-redba, s katero se razpušča gališki deželni zbor, nove volitve še niso razpisane, in vendar ve »Kurjer Lwowski« že našteti imena prihodnjih galiških deželnih odbornikov. Iz odbora se glasom tega lista ločijo: namestnik deželnega maršala Chamiec, Vayhinger, Sawczak, Onyszkiexvcz in Dombski. Za slučaj, da bo deželnim maršalom zopet imenovan grof Badeni, bo njegov namestnik Vereszczynsky, če pa prvi več ne sprejme tega mesta, bo postal deželni maršal grof Potočki, njegov namestnik pa vitez Laskowski. V Galiciji torej že pred razpisom volitev oddajajo dobro plačana mesta deželnih odbornikov.
Obrtni nadzorniki.
Število obrtnih nadzornikov v Avstriji se je z ministersko naredbo z dne 11. t. m. zopet pomnožilo za tri in je sedaj narastlo na 24 • proti 9 v letu 1884. Tirolska ima sedaj
mesto jednrga dva nadzornika s sedežem v Ir.omostu in Tridentu, dalje dobi novega nadzornika okolica praškega mesta ter konečno okraj Pardubice. Akoravno pa se je žtevilo nadzornikov obrtnih podjetij od leta 1884. skoro potrojilo, je vendar za mnoge okraje nezadostno, ker nekatere kronovine, mej temi kranjska, niti nimajo lastnega nadzornika.
Novo germanizacijsko sredstvo za Poljake.
Poleg mnogih drugih sredstev, ki jih uporablja pruska vlada v svrho, da se čim prej popolnima ponemčijo pruski Poljaki, prično sedaj še z naslednjim: Vojake novince je izvežbati izključno v nemškem jeziku. Po preteku poskusoma uvedene dveletno dobe bo določal nov zakon: Vsak vojak, ki radi nezadostnega znanja nemščine ni zadostno izvežban, mora služiti še jedno leto pri vojakih. To bo baje pomagalo, ker meni vlada, da so bo vsak raje učil blažene nemščine, nego bi še jedno leto užival sladkosti vojaškega življenja. Sicer ba pa menda mej onimi, ki bodo šli z dvema letoma na dopust, najmanj Poljakov.
V olivno gibanje v Srbiji.
S pripravami za bližnje splošne volitve v srbsko skupščino srbski list »Zastava« ni zadovoljen. Piše namreč mej drugim: čim bolj se razvija volivno gibanje na srbski zemiii, tem očitneje se kaže, da se je pojavil v Srbiji položaj, katerega si nihče ne zna pojasniti. Navstalo je toliko strank in etrančic, da nihče več ne pozna njih imen in programov. Najslabeje pri tem pa je, da pri vseh strankah manjka potrebne edinosti in a\toritete. Gotovo je sedaj le to, da je zadela vladna namera, zjediniti večino teh strank v jedno samo stranko, ob velike, skoro nepremagljive težkoče. Tudi radikal cem. ki so primeroma najmočnejša proti-vladna stranka in ki razvijajo živahno delavnost, nedostaja vsake organizacije, vsakega pravi ga vodstva pri volivni akciji. Vsak okraj in vnako mesto dela na svojo pest. Jedrni so radikalci jedino le v tem, ela bi prodrlo čim največ radikalnih kandidatov, ki bi se ne zjedinili z vladno stranko. V takih razmerah kajpada vladi ne bo posebno težko prodreti z možmi, ki bi trobili v njen rog. liolgarija kraljestvo?
Vprašanje, kdaj naj postane kneževina Bolgarska kraljestvo in ob enem knez Ferdinand bolgarski kralj, se je že večkrat opravljalo na dnevni red, a vselej zopet utihnilo. Sedaj se je pa pojavil nov povod za razmotrivanje tega vprašanja. Knez Fer-dinad se namreč ženi ali vsaj rad bi se oženil, a ne more dobiti takih zvez, kakoršne bi ugajale njemu in pa tudi narodu ter do ločbam ustave. Najresneje se je dosedaj mi slilo na črnogorsko princezinjo Ksenijo. Toda iz te kombinacije bržkone ne bode nič, ker se je pojavilo preveč zaprek. Prvič knez Nikita ni samo dober oče, ampak tudi premeten diplomat, ki dubro premisli, komu naj odda svoje hčere, drugič bi pa delalo težavo prestolonasledstvo in pa razlika v veri. Vse to je neki napotilo kneza Ferdinanda in njegov narod, da sta „opus>tila" misel na to ženitev. Poskrbeti hočejo mero-dajni krogi poprej za ureditev domačih razmer in izposlovati povišanje kneževine v kraljestvo, česar baje no ovira več nobena stvar. Ko pa Be to izvede in knez postane kralj, tudi ženitev ne bo delala nobenih po sebnih težav. Tako sodijo vsaj poloficijozni bolgarski krogi, ki so v zadevi menda bolj poučeni nego pa zunanji časnikarji.
Italijanske zahteve ozir Albanije.
Svojedobno smo omenili govora italijanskega zunanjega ministra Pnnettija v poslanski zbornici, v katerem je pojasnjeval raz merje Italije do Albanije. Mož je sicer rekel, da želi Italija pospeševati samo kulturne zadeve albanskega naroda, toda sami Albanci postajajo nezaupni očigled preveliki laški skrbi za njih interese. Najbolj pa zavračajo trditev ministra Prinettija, češ da biva v Albaniji do 200.000 Italijanov. V Bruselju živeči Spiro-bey pravi, da živi na albanski zemlji komaj 2000 Italijanov, katerim bi bilo morda ljubo, da se uresniči načrt politikov onstran luže, vsi drugi so pa pravi domačini. Tudi latinci so po izjavi tega moža
Albanci ravno tako malo, kakor Japonci. - -Za te svoje ljudi vzdržuje Italija tudi nekaj svojih Sol, ki pa, kar jo zelo čudno, ne spa dajo v področje zunanjega, marveč kar naravnost naučnega ministerstva, kot bi bila Albanija res prava pravcata italijanska pokrajina. V najnovejšem času so Italijani ustanovili celo nekaj novih pošt, o katerih potrebi domačini sami menda niso prepričani, — Vse to pač kaže, da imajo Italijani vso druge namene z Albanijo, kakor pospeševati nje kulturne interese. S tem se polagoma a vztrajno izvršuje program glede nove italijanske pokrajine »Provinzia Giulia«. Kaj neki pravi k temu sicer dobrohotni naš zunanji minister grof Goluhovski ?
Francoski radikalni poslanci pred volivci.
Znano je, da sedi v francoski poslanski zbornici nekaj takih radikalno-hberalnih poslancev, ki so jih poslali tje po veliki večini katoliški voli\ci. Kajpada so tudi taki možje glasovali za vladin kongregacijski zakon, vkljub temu da so jim domači župani v posebnih pismih ali pa predstojništva v njih volivnem okraju se nahajajočih samostanov v posebnih pet cijt-h pojasnili krivičnofit vladnega načrta. Jtden takih mož je tudi poslanec d' Estournelles, zastopnik okraja Sarthe. Po stopal je tako, kakor drugi prosvetljenci, a zato dobil zasluženo plačilo od župana ob čine Solesmes, kjer sta dva benediktinska samostana. V posebnem pismu mu namreč predočuje veliko krivico, ki jo je učinil domačima samostanoma, o katerih jo sam prepričan, da se jima ne more očititi niti najmanjši prestopek proti državnim zakonom. Izgovor, pravi nadalje župan, da niso vsi samostani taki. pač za poslanca tega okraja no velja, ker zastopa le koristi svojih volivcev. Na ta način bi lahko zbornica zavrgla in obsodila najboljšo stvar, ko bi vsak poslanec smatral za dobro le to, kar je v njegovem okraju. Tako so obsodili volivci po svojem županu radikalno-vladnega zastopnika. Podobno pismo bi pi.-al poslancem lahko še marsikateri drugi župan.
Španski parlament, ki je bil letošnjo pomlad na novo izvoljen, je v svojem prvem zasedanju dognal samo adresno razpravo in se po preteku jednega mcseca zopet razšel. Dvor se je podal že včeraj v letovišče Sun Sebastian, in nastopila je takozvana mrtva doba, katero motijo le židovski framasoni in od njih najeta druhal. Sagasta je prestal prvo krizo. Odločnosti mož ni pokazal nobene, posebno ne proti brezverskim elementom. Vlada izjavlja, da so njeni organi storili svojo dolžnost ! No, v jeseni pride morda drugače.
Mmisterska kriza na Danskem.
Danski konservativni kabinet Sehested je predvčerarijim podal ostavko, katero je kralj tudi vsprejel. Na krmilu je bilo to mi nisterstvo od 27 aprila lanskega leta. Kakega naslednika dobi sedaj odstopivši kabinet, se še ne ve. Bržkone se izvrši samo prememba v osebah, zistem ostane sedanji, akoravno bi liberalci silno želeli, da se kralj Kristijan nekoč povspne tudi do levičarskega kabineta. Pravijo tudi, da je prememba v tem smislu času primerna in opravičena, ker je konservativna stranka v zadnjem času zelo oslabela in dobivajo levičarji vedno več vpliva. To žele seveda v prvi vrsti du najski židovski liberalci, ki menda ne bodo odločevali pri sostavi novega kabineta.
Transvalska vlada o položaju.
Lord Kitchener je poslal te dni v London vest, ki bo vzadovoljila ondotne vladne kroge, ako se obistini. Pravi namreč, da jo mej Steinovimi stvarmi našel pismo tajnika Reitza na predsednika Steina, v katerem opisuje položaj Transvala. Botha, Viljoen in Smuts so se sošli k posvetu. Povedalo se je, da je ujetih veliko Burov, veliko se jih je udalo in zaloga vojnih potrebščin bo pošla. Transvalska vlada se namerava raziti. Sklenilo se je, ker tudi na evropsko pomoč ni mogoče računati, da so pošlje h KrUgerju sela, ki naj mu pojasni položaj in ga prosi premirja. Čas za odločilni korak je prišel.— Predsednik Stein pravi v odgovoru, da obžaluje ta dogodek in da se no strinja s pojasnili o položaju. V malo mesecih se poja vijo zmešnjave v Evropi, ki bodo pripomoglo
Burom do sreče. Konečno obžaluje Stein, da ga niso pozvali k posvetu, in prosi, naj so z nadaljnimi koraki počaka tako dolgo, dokler se ne posvetuje z Devvetom.
Kitchenerjev bojni načrt, po katerem hoče v bodoče operirati s ko-njico, ker pešci nikakor ne morejo biti kos burskim četam, se bržkone ne uresniči. Sam vojni minister Brodrick je v zbornici naznanil, da je dotična vest netočna in da v tem oziru še ni prav nobene gotovosti. No, angleška vojna uprava si bo pač dobro premislila, predno ustreže Ki'chenerjevi želji, ki je niti izpolniti ne more. Najprej jej pri najboljši volji ni mogoče dobiti 50.000 mož konjikov, ker jih doma nima na razpolago, kaka druga velesila jej pa tudi vkljub vsej »nevtralnosti« ne bo mogla in hotela posoditi tolikega števila vojakov. Pa tudi sposobnih konj bi Angleži zaman iskali v Evrop'. Esropski konji no preneso vojnih naporov v Transvalu. Domači angleški konji so pre-fini, posebno pa ne navajeni hrane, kakoršno dobi živina v Transvalu, mažarskim »izbranim« konjem pa ne ug.ija južnoafriški zrak. Ze na potu proti Capstadtu ali Durbanu jih poginu veliko število. Pa tudi na transvalske konje Angleži ne morejo računati, ker so preveč premeteni, da bi nosili angleškega jezdeca. Konečno pa pride v pošte v se denarno vprašanje. Za 50.000 naravnih, dobrih konj po 7—800 kron, kolikor stane Anglijo jeden konj v Transvalu, bi bilo treba blizu 40 milijonov kron. K temu bi bilo pa še pri šteti trošek za ljudi. Ta svota bi bila bržkone previsoka za sedanje angleške finance. Kitchener si bo torej moral i nadalje pomagati z domačimi pešci, dokler ne ugonobi zadnje burske čete. Dotlej je pa še daleč!
Knjig« iu časopisi.
Župnijsko predstojništvo v Jolietu (Illinois) je izdalo lepo knjižico, ki kaže, kako svež in živahen duh prešinja amerikanske Slovence. — Knjigi je nslov: »Spomenica desetletnice slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, Illinois«. Tiskalo jo je tamošnjo »Slovensko Amerikansko Tiskovno društvo«. Med slovenskimi naselbinami v Združenih državah zavzema jolietska zeio odlično mesto, da si je še prav mlada, kakor so mlado vso njene sestrice v Cdumetu, Clevelandu, Pueblo, Leadville, Chicagi, Crockway, Ely, Pittsburg, aoudan in drugod. Prvi Slovenci so došli v Joliet pred dobrimi tridesetimi leti, a ti so ostali ves čas osamljeni. Časih jo prišel kak rojak, a po nedolgem času zopet odšel. Tako je ostalo kakih petnajst let. Pred petnajstimi leti pa so začeli naši rojaki pogosteje prihajati tje. Privabile so jih velike železne tovarne, katere dajejo tisočem delavcev zaslužka. Prej so hodili v nemško cerkev, in Slovenec č. g. J. M. Solnce jih je le parkrat na leto obiskal. A začeli so nabirati denar za novo cerkev, in nadškof chi-caški je dne 12. maja 1891 imenoval č. g. F. Šusteršiča župnikom slovenske fare v Jo Itetu. 19. julija 1891 je bil položen vogelni kamen k novi cerkvi. Darovi so pridno prihajali. Skupni stroški za zidavo so znašali 15.000 dolarjev. Zdaj imajo tudi slovensko šolo. Leta 1898 so zgradili šo župnišče. — Glede društvenega življenja zavzema Joliet dično mesto, ker jo tu sedež jako blago-nosno delujoče »Katoliško slov. kranjske Jednote«. To je izborna in lepo urejena pod porna organizacija, ki so razteza daleč po Ameriki. Sedaj šteje „Katol. slov. kranjska Jednota« 2716 članov, soprog pa je zavarovanih 1458 Številke govore več kakor naj-obširnejše kn|ige. Tam se je ustanovilo tudi »Slovensko Amerikansko Tiskovno društvo«, ki je prevzelo izdajanje povečanega lista »Amerikanski Slovenec«. Tudi javnega političnega življenja so Slovenci udeležujejo v Jolietu. Pred dvema letoma je bil izvoljen aldi-rnianom ,naš rojak gospod Anton Nema-nich, letos pa je prodrla demokratska stranka 8 svojim kandidatom, našini rojakom gosp. Mihaelom Kralom.
Poleg teh podatkov obsega ta knjižica še zanimiv popis mesta Jolieta in njegovih velikih industrijalnih podjetij, v katerih si mnogo Slovencev služi svoj kruh. — Um-llivo je, da so Slovenci veseli lepega vspeha ob desetletnici svoje župnije. Zanimivo je, kako opeva amerikanski Slovenec v lepi uvodni pesmi stanje tamosnjih rojakov:
— — Tam daleč, daleč onstran morja rodila več sinov je domovina, kot pa zamogla jim je dati kruha. In morali sinovi so po svetu . . . Oj, to ni bila lahka pot tja ven, v neznano daljo praznih rok. A pridne bilo bo te prazne roko; železna volja našega rodu premagala je zlahka vse ovire.
Res težko bilo je s početka, težko, a vedno boljše, boljše z vsakim dnem. Za trud obili, za storjeno delo prejemali pošteno so plačilo. In kruha vedno bilo je dovolj; ničesar ni jim nedostajalo.
Če so res tako srečni naši rojaki onstran morja, jim moramo pač lo častitati. Bi'g daj jolietskim Slovencem, da bodo praznovali še petdesetletnico svoje župnije, njih potomci pa še sto- in tisočletnico, če Bog da, ali pa še več!	A.
Maly slovinsko česky slovnik. (Slovensko češki slovar) je spisal I. Očenašek, a založil I. Otto v Pragi, Karlo\o namesti štev. 34. Cena slovarju je 1 K 20 h. Toplo priporočimo lično knjižico vsem, ki se hočejo priučiti češkega jezika.
Ta slovarček je pripraven zato, ker je majhen in ima lo ono besede, ki so v slovenščini in češčini različne. Pisan je brez velikega znanstvenega aparata, ampak je le praktičen pripomoček za vsakdanjo rabo. Kdor mora češko korespondirati z društvi ali zavodi, naj si ga omisli!	B.
Čehi izdajajo zdaj obširno knjižnico svetovnih propovednikov. Najslavnejši cerkvi ni govorniki pridejo tu na vrsto v češkem prevodu. Zdaj se priobčujejo Lacordairejevi govori, in sicer njegove „konference v cerkvi Notre Dame v Parizu". Te govore je preložil iz francoskega Method Zavoral v Jiglavi. Zbirka st> dobiva pri rajhradskih benediktincih v Brnu.
Cyrillo Methodejskd knihtiskarna (S. Ko-trba) v Pragi pa izdaje veliko znanstveno delo Vigourouxovo: Sveto pismo in najnovejša odkritja v P a 1 e-stini, Egiptu in A s i r i j i. To je eno najslavnejših znanstvenih del iz te stroke, katero si je v svetovnem slovstvu pridobilo splošno veljavo. Njegova temeljitost izvira iz natančnega poznavanja tamošnjih krajev, svetega pisma in vse to stroko zadevajoče literature. Na češki jezik je delo preložil dr. Ant. Podi a ha. Izdaja se v masnih zvezkih po 20 kr. Izšlo je že okoli 50 zvezkov.
H	K.
Dopisi
Št. Vid pri Vipavi, 18. julija. Vipavski liberalni dopisnik počastil me jo v »Slov. Narodu« in »Rodoljubu» zaradi povodenjuke afere 1. 1885 iz uinljivih uzrokov. Po zadnjih državnozborskih in obč. volitvah se je nam reč vzdignil ves šentviški liberalni štab, da bi me s častikrajo uniči'. Prisiljen sem bil več St. Vidcev tožiti; dasiravno jim je bil pripuščen dokaz resnice, bili so vsi obsojeni.
V dveh slučajih je tudi II. instanca razsodbo potrdila.
Zadnji se je podrl še celo steber šent viških naprednjakov. Napadel me je pri javni obč. se|i odbornik, c. kr. poštar Kaučič, očitajoč mi krivičnost pri razdelitvi povodenjske podpore, zaradi če^ar sem ga tožil. N.ignal je k drugi glavni razpravi 12 meni najbolj sovražnih prič in jo preiskal tudi vse akte o povodenjski zadevi, da bi mi kaj krivde dokazali, toda vpričo liberalnih korifej je bil obsojen na 60 K in povrnitev troškov. Ta poraz je pa Kaučiča in njega mojstra B. tako užalil, da sta si dala duška v »Narodu« in »Rodoljubu, kjer je njiju koža varna. — Naj torej pojasnim povodenjsko zadevo.
L. 1885 napravila je povodenj v Št. Vidu res veliko škodo. Pok. drž. poslanec Obreza je bil izposloval dve državni podpori. — V sviho razdelitve podpore zaukazala so oblastva županu (to sem bil jaz) in pok. župniku To-mažiču škodo oceniti, sestaviti zapisnik ponesrečencev ter uvrstiti isto v tri razrede: premožne, srednje in ubo^ne, z določnim naročilom, da se podpore razdele samo potrebnim ponesrečencem.
Kot župan poveril sem za ocenitev škodo obč. svetovalce. Razvrstitev v omenjeno razrede napravil jo pa pok. župnik, a jaz sem tudi sodeloval. Toda mene kot poškodovanca uvrstil je g. župnik sam med potrebne, ne da bi jaz najmanj na to vplival.
Škode je bilo meni cenjene 1200 gld., a faktično bila je večja, dolga jo bilo na kupljenem mlinu vknjiženega, kolikor je bil vreden, torej me je po pravici g. župnik uvrstil med potrebne.
Pregledovala sta osebno škodo pokojni Obreza in okr. glavar Del Cott in oba sta priznala, da sem jaz najbolj prizadet. Pozneje p» je še vsled pritožb dobilo orožništvo ukaze, da škodo pregleda pri posameznih ponesrečencih. To sc je tudi zgodilo.
Podporo pa sta delila osebno g. Obreza in g. okr. g avar Dul Cutt in jaz kakor drugi
prejel sem iz rok imenovanih dveh gospodov z ozirom na moje tedanje stanje v resnici največjo podporo.
Zlobna laž je torej, da sem jaz podpore razdelil in si sam sebi oddelil. Perfidna laž je tudi, da niso notorični reveži nič dobili, kajti vsak potreben dobil je po razmerju svoje škode podporo glasom odredbe daro vatelja — države. — V »Narodu« označeni revež je dobil 50 gld. podpore.
Da bralci spoznajo hudomušnost dopisnikovo, naj omenim, da sem dal iz zmočene moke kruh speči in sem ga med reveže razdelil, da pa nisem krajcarja za to zahteval, kakor mi lažnjivi dopisnik očita. Zlobno mi tudi očita dopisnik, da sem v oni splošni bedi jemal v mlinu dve merici. Zavežem se onemu, ki mi dokaže »krivično merico«, plačati 100 K.
»Slov. Narod« in njegov sinko »Rodoljub« podtikata mi ona dejanja, zaradi katerih so bili nekaterniki obsojeni, ter me poživljata, da bi ju tožil. Tega veselja jima pa ne privoščim, da bi liubljanski porotniki sodili, pač pa hočem tožiti pred kazenskim sodnikom dopisnika, ako ima pogum, da se z imenom podpiše, in bodita kdorkoli, tudi ko bi bil g. I. Božič ali Fr. Kaučič.
Prav po nepotrebnem se zaletuje do pisnik v g. preiskovalnega sodnika, ker je tako pravičen, da tudi liberalca obsodi, ako zasluži. Bog nas varuj, da bi bila justica ukrojena po lažiliberalnih nazorih, saj smo vender v Avstriji, ne pa na Turškem !
Ker mi znani dopisnik pri vsaki priliki tudi petijota privošči, vsled česar mu ga utegne zmanjkati, povem mu v brk vire glavnih petijotarjev, ako zahteva, ter natočim mu kupico čiste resnice: Vi petijotarje dobro poznate, ker so vaši privrženci, in to so »filoksera štv. II«, katera razjeda korenine blagostanja poštenega vinogradnika s fabri-ciranjem petijota, katerega prodaja za naravno vino.
Torej na svidenje!	U r š i č.
Izpod babjega zoba, 18. julija. (Planinska paša.) Ko sem prebral govor našega gospoda poslanca Ažmana v deželnem zboru o ustanovitvi kmetijske in si-rarBke šole na Gorenjskem, mislil sem si: Vbc je meni in vsem prizadetim iz srca govorjeno.
M i Srčna mu hvala! Resnične so njegove besede: »Kaj bo pomagala taka šola, ako ne bo mleka! Mleka ne bo, ako se ne pomnoži število živine in to je nemogoče brez planinskih pašnikov.«
Pod babjim zobom na Kupljenku prebivajo štirje gorski zemljaki in deset kaj-žarjev, skupaj do sto prebivalcev. Žita se pridela le v najboljših letinah, da morejo iz hajati. Navadno pa se mora že o sv. Juriju začeti moka kupovati notri do novine. Kakšno plačilo imajo zdaj in so imeli nekdaj posli in delavci, je znano. Visokost davkov pozna tudi vsak gospodar. Vsakdo je imel živine, kolikor se je je upal čez zimo preživiti, po leti pa in do jeseni je šlo vse na planino in vse je bilo preskrbljeno. Dali so samo od našo hiše sedem do osem molznih krav in par telic; zdaj sme dati gruntar le tri krave in dve telici; če jih je kaj več, je koj kazen itd. Zato je mogoče zdaj imeti k večjemu sedem glav, prej pa dvanajst.
Enako smo dali v planino konje, kjer so se učvrstili, da so se lahko drago prodajali. Zdaj stoje v hlevu ter po več dni čakajo dela ter se zajedajo in dobe otekle in trde noge.
Imeli so pri vsaki hiši ovce; 300 do 400 v celi vasi. Zdaj že več let ni nobene in mali otroci že več ne poznajo ovac. V jeseni je kmet prodal maslo, sir, nekaj glav drobnice in imel je za potrebo.
Ko pride tujec k nam in vidi prostorna gospodarska poslopja, pravi: »Tu so trdni kmetje.« Pa naj pogleda v prazne hleve, ki so bili nekdaj polni živine, kako se stopnice podirajo in kako pajki neovirano predejo svoje mreže. Človek se mora zjokati I
Edina pomoč je gozd, kdor še ni vsega posekal. Lahko se pa preračuni, kdaj bo padla zadnja smreka in potem ostane le be-raška palica in hajdi v tujino od milega rodnega doma, kjer so nad 300 let bivali srečno in zadovoljno naši očaki.
Da se to odvrne, je jedina pomoč: Dajte nam zopet proste naše stare planine,
in sicer v last, da ne bo za vsako stopinjo kazen, in bo zopet vsak smel dati v planino toliko živine, kolikor je bo mogel po zimi prerediti.
Dragi poslanci! Hvala Vam, kar ste storili do zdaj v tem oziru. Prosimo, ne nehajte prositi in dregati na dotičnih mestih, da se nam brez odloga pomaga in se nas reši propada.
Posestniki Kupijo n k a in občine Sel a.
Tedenski koledar.
Nedelja, 21. julija: 8. pobinkoštna; Prakseda d ; evang.: O krivičnem hišniku. Luk. 16. — Ponedeljek, 22. julija: Marija. Magdalena. — Torek, 23. julija: Apolinarij šk. — areda, 24. julija: Kri stina d. — Četrtek, 25. julija: Jakob ap.
—	Potek, 26. julija: Ana, mati Mar. D.
—	Sobota, 27. julija: Pantaleon m. — Solnce izide 25. julija ob 4. uri 41 min., zaide pa ob 7. nri 32 minut. — Lunin sprem in: Prvi krajec 23. julija ob 2. uri 56 minut popoludno. — Musica sacra v nedeljo 21. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v F-dur, zložil dr. Jan. Benz, graduale Ant. Foerster, ofertorij dr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba ve lika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v G dur, zložil Ad. Kaim, graduale „Os justi", zložil Ant. Foerster, ofertorij „ln virtute tua", zložil Mettenleiter.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. julija.
Kranjski det. zbor. Včerajšnja „W. Ztg." je naznanila cesarski patent, s katerim se razpušča dež. zbor kranjski. Skupno s kranjskim dež. zborom je razpuščen gališki dež. zbor.
Iz kranjskega nemškega velepo-sestva. Dež. poslanec kranjskega nemškega veleposestva g. Feliks pl. L e n k h je izjavil, da pri bodočih deželnozborskih volitvah iz zdravstvenih razlogov ne bo več kandidiral v dež. zbor.
Duhovne vaje za čč. gg duhovnike v Alojzijevišču bodo letos predzadnji teden meseca avgusta. Začele se bodo 19. avgusta zvečer, dovršile pa v petek zjutraj, 23. avgusta. Čč. gospodje duhovniki, ki se jih nameravajo udeležiti, naj o tej svoji nameri kmalu obveste svoje čč. gg. dekane, da jih morejo le-ti skupno iz vsake dekaniie naznaniti preč. kn.-šk. ordinariatu do 10. avgusta, da se more vse po trebno oskrbeti pravočasno.
Duhovne vaje za č£. gg. duhovnike v rezidenciji oo. Jezuitov. Za I. oddelek (t. j. od 5.—9. avg.) so že vsi prostori oddani. — Zamorejo se torej sprejeti še od 26.—SO. avg.; ali od 9.—13. sept.
Kako idrijska „Jednakopravnost" gromi. „Jednakopravnost" v Idriji je list, ki je doBedaj delal vedno to. kar je liberalcem ljubo. To glasilo političnega društva „Jednakopravnost" v Idriji je sedaj začutilo, da kapitalistično delovanje liberalne stranke ljudem vedno bolj preseda, zato je izdalo naslednjo izjavo: »Društvo „Jednakopravnost" izjavlja, da se mora narodna stranka podemokratiti in z vso silo lotit' narodnogospodarskega dela in agitacije med ljudstvom, ne glede na hipne morebitne ne-vspehe, in da društvo „Jednakopravnost" ostane samo pod tem pogojem pri organi zaciji narodne stranke « To gromenje je pač samo — teatralično. Liberalcev gospodje okolu „Jednakopravnosti" ne zapuste, ako bi vse popokalo, in gospodje naj bodo prepričani, da ljudstvo dobro pozna — glumce, naj nastopajo potem v kakoršnikoli obliki. Na Slovenskem odzvanja liberalizmu, pa še bolj odzvanja hinavščini!
Novo mašo bo imel jutri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani ob 9. uri č. gosp. Karol L a m p e r t, novomašnik tržaške škofije.
Osebne vesti. Našemu rojaku g. ravnatelju Davorinu Trstenjaku na Hrvaškem se je bolezen obrnila na bolje ter je izven vsake nevarnosti. — Hrvatski ban je imenoval g. Ig. Kosa oficijalom kr. ban-skega sodišča extra statum v Osieku.
Razsodbe v volivnih zadevah. Upravno sodišče je mej drugim razsodilo sledeče: 1. Vpogled v volivski imenik se ne sme nikomur zabraniti mej reklamacijsko dobo in tudi no tekom zadnjih osem dnij pred volitvijo. 2. Dopuščena je kontrola pri oddaji glasovnic, da ne odda kak volivec
več glasovnic, a varovati se mora tajnost volitve. 8. Ako jo bilo oddanih nekaj neveljavnih glasov, so sme volitev proglasiti za neveljavno, ako res navstanejo dvomi glede izida.
Otvoritvena slavnost pri koči na Krnu 2246 m Dodatno k zadnji notici o otvoritvi koče Soške podružnice S. P. D., določeni na dan 5. avg., podajamo danes veljaven vspored, ki je v podrobnostih drugačen od prejšnjega. Kranjski udeležniki se odpeljejo v soboto 3. avg. z opoludanskim vlakom do Lesec, kjer jih čakajo vozovi, da jih popeljejo tja do izvira Savice. Od tu odidejo izletniki na 3 ure oddaljeno planino Govnač, kjer prenoče. V jutro nedelje 4. avg. se nadaljuje pot mimo Bogatina in Kuka čez Gracijo na planino v Dumplah, koder je krasno jezero. Dalje na planino Polje in končno na Krn. Ta tura traja 8 ur, pot je zložna in brez nevarnosti. Na Krnu se prenoči v novi društveni koči, kjer bo za provijant skrbljeno. Za potovanje se mora vsak sam s provijantom preskrbeti. V ponedeljek 5. avg. izlet na vrh Krna (®/4 ure), na to se otvori in blagoslovi kočo. Povratek istim potom, prenoči se zopet na planini Govnač. V torek 6. avg. si ogledajo izletniki slap Savice in vrnejo se na to z vozmi v Bohinjsko Bistrico ozir. naprej do Lesec ali Bleda. Priglasiti je udeležbo do nedelje 2 8. julija odboru Slov. plan. društva v Ljubljani, priglasba je nujno potrebna radi preskrbitve prenočišča in vozov. Rediteljem izleta je po odboru izbran član odbora g. Miha Verovšek.
Kandidat za štajersko deželno odborništvo. Nemška ljudska stranka kan-diduje za po odstopu dr. Reicherja izpraznjeno mesto štajerskega dež. odbornika pl. F ey r e r.
Ljubljanske novice. Laži ljubljanskih socijalnih demokratov. Nekateri ljubljanski soc. demokratje so mojstri v lažeh. Na shodu preteklo nedeljo je nek soc. demokratični govornik trdil, da zdravniki zapisujejo bolnim delavcem zdravila po 6 krajcarjev. To je grda izmišljotina. Takega računa ni mej računi bolniške blagajne ljubljanske, pač pa znašajo stroški za zdravilo samo v prvih treh mesecih 1.1. nad 2500 kron! Čim bolj se bodo soc. demokratje posluževali lažij, tembolj bodo propadli. — U m r 1 je g. Franc Kramar, gostilničar ob Dolenjski cesti. — Dve maši na Rožniku. Jutri ob '/i na 7 uro zjutraj bode prisostvovalo na Rožniku sv. maši „Katol. rokodelsko društvo", ob pol 8. uri pa ima sv. mašo na Rožniku delavstvo Knez in Zupančičeve tovarne. S tem popravljamo dotično včerajšnjo vest. — Kako je naš magistrat hiter. Piše se nam: Posestniki ob Opekarski cesti so uložili na mestni magistrat že nekaj prošenj, naj bi se pri Opekarski cesti napravil most preko Ljubljanice, kar bi bilo za oni del mesta jako koristno in sploh za promet z dolenjsko železnico. Tudi tržaška cesta bi dobila tako novo dobro zvezo in bi se sploh mesto na onem kraju bolj razcvitalo. Namestu prevelike hitrosti pri zgradbi raznih cest, naj bi se rajše skrbelo za dobre zveze preko Ljubljanice. Že uljudnost do davkoplačevalcev bi zahtevala, da magistrat na prošnje vsaj odgovori, a dosedaj se mu tega še ni zlju-bilo. Ako se hoče v procvit mesta kaj pametnega storiti, tedaj naj se skoro ugodno odgovori na omenjeno prošnjo. — Za elektriško cestno železnico so danes po noči prepregli ulice z železnimi žicami. Opazovati ta dela je bilo kaj zanimivo, pa tudi Jož. Turkove konje, ki so priprave vlekli in nad katerimi so delavci izvajali neusmiljeno kritiko. Občinstvo je imelo kaj zabavne ure. — Ljubljanica ima sedaj 0.20 m pod normalom. — Vojaška godba bode svirala jutri dopoludne ob 11. uri v »Zvezdi«.
Tečaji za umetno vezenje. Za enake učne tečaje zanimalo se je povsod občinstvo, in to je delniško društvo za šivalne stvoje Singer Comp. napotilo, da bo tudi v Ljubljani tak tečaj vpeljalo. V ta namen vzelo je društvo v najem sprednje sobe v hotelu „pri Maliču« in od nedelje 21. julija do sobote 3. avgusta se bo ondi počevalo v vezenju, in to v raznih načinih, dalje v šivanju (krpanju), v izdelovanju smirenskih izdelkov itd. Ob enem bo razstava vseh imenovanih
izdelkov in iglastih slikarij. — Vstop k razstavi je brezplačen in vsakemu proBt. Kdor se želi udeležiti takih učnih tečajev za umetno vezenje, naj se zglasi v sobi, kjer se razstava vrši, ali pa v tukajšnji zalogi tvrdke Sv. Petra cesta 6 kjer se vsakemu drage volje pojasni in razloži vse potrebno.
S Krke pri Zatičini se nam poroča: Ker je bila dne 29 aprila t. 1. pri občinskih volitvah zmagala katoliško-narodna stranka, so se liberalci pritožili na c. kr. okr. glavarstvo. Pritožba pa ni obveljala in 18. t. m. je bil županom izvoljen mož odločno krščanskega mišljenja. Istotako so zanesljivi tudi vsi občinski odborniki. Zato kličemo iz krške doline: Bog in narod je naše geslo in temu ostanemo zvesti.
Privatni sestanek trgovskih na-stavljencev je danes in ne kakor pomotoma poročano, včeraj. Dolžnost vsacega trgovskega nastavljenca je, da se udeleži sestanka, kateri je ob 9. uri zvečer v prostorih slovenskega trgovskega društva Merkur v „Narodnem domu." Na dnevnem redu je zboljšanje stanovskih razmer.
V kamniškem zdravilišču je bilo glasom vodstvenega izkaza z dne 15. t. m. 123 strank z 235 osebami.
Nesreča. Iz Tržiča se poroča: V četrtek 18. t. m. je pasel ovce učenec drugega razreda Janez Primožič iz Loma. Sel je na visoko skalo, da bi utrgal planinsko cvetlico. Spodrsnelo mu je in padel je tako nesrečno, da si jo prebil črepinjo. Nezavestnega so prinesli domov in je malo upanja, da okreva.
Objava. Od 1. avgusta t. 1. nadalje se izpremeni c. kr. poštni urad Sentjošt, pol. okraj Ljubljana v poštno nabiralnico, zvezano s c. kr. poštnim uradom na Vrhniki po štirikratni pešpošti na teden.
K nesreči na Grubencah pri Sla-vini, o kateri smo poročali včeraj, da je vlak pri prehodu čez železnico povozil šolarja Antona Maver, se nam še piše: Že pred davnimi leti je bilo opozorjeno v »Slovencu a, da je ta železniški prelaz ali bolje prevoz silno nevaren za ljudi in vozove, a tudi za vlake in potujoče občinstvo. Poleg tega je sitno za voznike, ki morajo skoraj po cela ure čakati, preden morejo priti preko zapornic. Pošiljale so t>e tudi prošnje na železniško vodstvo, da bi se vsaj čuvajnica postavila k temu prehodu, a vse zastonj! Pred kratkimi leti je bila ravno tu povožena mlada žena, ki je zapustila dvoje ali troje majnih ctrok.
Šolstvo na Sp Štajarskem. Za učiteljico za ročna dela v šolo v Bučah in v šolo v Pulju, okraj Kozje, pride učiteljica gdč. Ljudmila Falk iz Vojnika. Učiteljica ročnih del na šoli pri sv. Antonu v Slo-
v
venskih goricah bode gdč. Pavla S i j a n e c. Dvorazrednica v Sromljah, okraj Brežice, se razširi v trorazrednico.
Odložen notarijat. Notar v Radgoni gospod dr. Fr. Fuhrmann, je opustil svojo službo.
Neprevidnost. Učenec v Celju, Karol Guček iz Kozjega, se je igral s patrono, ki se mu je v roki užgala ter mu odtrgala tri prste leve roke.
Goriški deželni sbor. V včerajšnjo eejo goriškega deželnega zbora začetkoma slovenskih poslancev ni bilo. V njihovem imenu je došel v sejo dež. posl. g. dr. G r e-gorčič, ki je izjavil, da so Slovenci izostali radi predloga, naj se za 100.000 kron akcij vipavske železnice da vladi kot donesek za drugo železniško zvezo. Ko so Lahi odstopili od tega svojega predloga, so prišli slovenski poslanci zopet v zbornico. Zbornica je razpravljala na to o železniški zvezi mej Gorico in Cervinjanom.
Istrski deželni zbor. L;sti poročajo, da bodo laški poslanci gotovo se udeležili prihodnje seje isterskega deželnega zbora, ker jim je vlada obljubila, da zasedanje isterskega deželnega zbora v prihodnji se-ziji preloži v drug kraj.
Iz Trsta. G. Josip Mahne ml., sin poznanega tržaškega veletržca, je napravil z odliko izpit na tržaški visoki trgovski šoli Revoltella in si je, d a-s i u pisan kakor o lovenec, pridobil častno premijo 4000 kron.
Občinske volitve v Pulju so prinesle zopet zmago vladajočim Lahonom. Lahoni so dobili prvi dan 300 glasov, soci-
jalisti 84 glasov, drugi in zadnji dan skupno Lahi 562 glasov, sooijalisti 127 glasov.
št Peterska moška in ženska podružnica družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani imate svoj letanji redni obč ni zbor v ponedeljek dne 22. t. m. v salonu Hafner jeve restavracije na sv. Petra cesti stav. 47 ob 8. uri zvečer. Vabilo in vspored zborovanja nahajata se v današnjem našem listu med društvenimi poročili. Žileti je, da bi se častiti člani tega zborovanja v prav obilnem številu udeležili.
Na slavnosti »Kola« v Trstu, ki
se vrši jutri, nastopi pri pesmi „Slovenec in Hrvat" okolu 500 pevcev in pevk. Korporativen obhod po mestu je prepovedan. Prepovedano je vsem društvom nositi razvite zastave po mestu in tudi nositi kakoršna si bodi znamenja po mestu. Pevsko društvo „Ljubljana" sprejmejo tržaški Slovenci jutri zjutraj ob 6. uri na kolodvoru južne železnice.
Kaj namerujejo goriški napred-njaki? „Soča" št 80 je jasno povedala, da se bodo o prihodnjih deželnozborskih volitvah združili slovenski naprednjaki z italijanskimi naprednjaki, to je z dr. Pajerjem, Ve-nutijem, Maranijem itd. To bodi pribito! Vsak rodoljub slovenski lahko iz tega sodi o vrednosti nar.-n*predne stranke.
Nove šole za poitalijančenje slovanskih otrok snuje »Lega Nazionale« v Selu rovinjskem, v Vabrigi v Istri in v Ne-buli pri Korminu na Goriškem. Nikjer v teh krajih ni potreba laških šol, ker ni la ških otrok. V Vabrigi dograjena je nedavno nova šola družbe sv. Cirila in Metoda.
Električno cestno železnico zgradc mej Matuljami, Volosko, Iko in Lovrano.
Delavsko stanovanje namerava zgraditi predilnica pri Litiji.
Utopljenca so našli pri Radovljici v Savi. Utopljcnec je Ivan Jeglič, ki se je v Ribnem ponesrečil v Savi pri plovljenju hlodov.
V mestni ljudski kopeli se je od
dne 7. do 13. julija letos oddalo vsetra skupaj 809 kopeli in sicer za moške 662 (pršnih 487, kadnih 175); za ženske pa 147 (pršnih 20, kadnih 127).
Razpisano je do 6. avg. mesto uči telja vodje na enorazrednici na Brdu pri Kamniku. Prošnje sprejema okr. šol. svet v Kamniku.
Za boj proti soc. demokraciji je
izšla na Dunaju času primerna brošura »Der anarchistisch soc-dem. Bruderbund«. Cena brošuri je 12 v, po pošti 16 v. Dobiva se v tisk. založništvu A. OpitA, Dunaj
VIII. in po drugih knjigarnah.
# #
Dr. Tresič zopet aretovan. Včeraj opoludne so dr. Tres ča v Zagrebu zopet aretovali. ^vršilo se je to vsled kazenske prijave brata pokojne Srkuljeve, po odvet niku dr. Franku radi prt stopka § 506 kazenskega zakona radi osramočenja z obečanjem ženitbo in radi prestopka zoper poštenje po-kojnice po § 491 kazenskega zak. Dr. Tresič je protestiral proti preiskovalnemu zaporu in je vzel za pravnega zastopnika g. dr. Pe-tračiča.
Nemci na Ruskem. „Moskovskija Vedom." prijavljajo članek, v katerem pisatelj trdi, da je le na ruskem Poljskem in v bližnjih ruskih okrajih 600.000 Nemcev, ki imajo v svojih rokah 13.529 kmetiških in mestnih posestev v vrednosti 400 milijonov rubljev. Mesta Sodz, Zgierz in Pabi-anice so postala že skoro nemška mesta. Mnogo velikih bank je v nemških rokah. V guvernementu Kališ je 42krat več Nemcev, nego Rusov in v vseh 19 zahodnih okrajih od Dnepra je povsod polovico več Nemcev nego Rusov. Rusko prebivalstvo je v bedi, izseljuje se, Nemci pa gospodarski napredujejo. Pač veliko predrznost imajo Nemci, da
so upali v Moskvi postaviti Bismarckov spomenik. List pravi, da v kratkem dobi Rusija — „nemško vprašanje."
Nekaj za liberalce. „Klerikalizem" je storil v Birmamji, državi Indo Kine, zopet korak naprej. Posredovanjem kat. irančiškank se bo ondi zgradil velik samostan in sedem bolnic za — gobove, katerih je samo v južni Birmaniji do 80.000. Tam junaške Marijine misijonarke »klerikalno nazadnjaštvo« kažejo s tem, da požrtovalno str- žejo ubogim gobovcem. Za taka dela pač liberalizem ni zraož-n !
Napad prostozidarjev na proce sijo v Saragossi Včeraj smo o tem na
padu kratko poročali mej brzojavkami. Mnogi židovski listi so poročali, da so bili provzro-
čitelji nemirov katoličani »s svojim izzivajočim vedenjem«, sedaj je pa pojasnjeno, da so prostozidarji proti procesiji izdali oklic ter nabili hujskajočo lepake po vogalih. Ko je procesija prišla iz cerkve, jo je najeta tolpa pozdravila s piskanjem in klici »Proč z duhovniki!« V procesijo so potisnili demonstrante vozove ter tako vrste procesije ločili, na kar so udeležnike napadli. Srdit boj se je razvil. Katoličani so junaško odbijali napade. Teklo je mnogo krvi. Vodja Karli-stov Cavera je lopovske napade odbijal, obdan od svojih služabnikov, in je še-lo onemogel, ko je dobil dva strela in jo bil ranjen z bodalom. Procesija se je napadom umaknila v neko cerkev, katero vrata so napadalci polili s petrolejem in jih hoteli zažgati. Katoličani so napadalce odpodili s streli. Samostane jo podkupljena tolpa napadla s kamni in vrata zažgala. Škof v Saragossi je določil, da se za sedaj opusté vse religijozno ceremonije. — Tako delajo liberalci, katerim so usta cédé od svobodoljubja ! K takemu delu hujskajo framasonski listi, iz katerih zajema najgrše stvari — Slov. »Narod !«
Demonstracije za nedeljski počitek. Trgovski pomočniki v Brnu so pred vladno palačo priredili veliko demonstracijo za nedeljski počitek.
Kako je socijalna demokracija nepristranska. Na socijalno demokraškem shodu, ki se je vršil preteklo nedeljo v Ljubljani, je neki »sodrug« trdil, da bi socijalni demokratjo vodili okrajno bolniško blagajno nepristransko. Ta možiček je mislil menda, da ima pred seboj samo malo razsodne ljudi, ki ne vedo, da so ravno soci jalno demokratični delavci nasproti delavcem nasprotnega mišljenja zelo nestrpni. Gledajo in tožijo nasprotnika toliko čas» pri gospodarju, da ga spravijo ob kruh. To opažamo pri nas in to se godi tudi drugod Nedavno so spravili rudeči bratci blizu Gradca nekega mlinarja ob kruh. Mož je služil dolgo vrsto let v popolno zadovoljnost svojega gospodarja. Rudečkarji so ga radi njegovega prepričanja sovražili in sklenili, da noben »sodrug« ne smo kupovati kruh pri pekih, kateri jemljejo moko pri tem mlinarju, toliko časa, dokler je pri mlinarju v službi dotični delavec. Mož jo moral službo pustiti. Z najboljšim spričevalom ni dobil vsled na-cijonalno demokratičnega terorizma nov« službe. Opažalo se je dolgo časa, da delavci, katere so spravili »sodrugi« ob kruh, niso mogli dobiti druzega mesta, dasi se je sumilo, da vodijo sodrugi zapiske njim neljubih, nasprotno mislečih delavcev. Ta sum se jo potrdil. Voditelj dunajskih krščanskih socijalnih delavcev Kunschak je dobil v roko dokaze in priobčil to dejstvo. Mej socijalno demokraško časnikarsko četo je nastal vrišč. Kunschaka so imenovali la žnjivcem. Na to je Kunschak, da dokaže istinitust svoje trditve, tožil pretekli mesec nekega »socijalnega« žurnalista. Pred sodiščem se je dokazalo, da je Kunsohak trdil resnico ; dokazalo se je, da vodi socijalni demokracija »črne bukve« njim nasprotnih delavce v, v svrho, delavcem njej nasprotnega mišljenja škodovala, spravila jih ob kruh in preprečila, da se jih ne sprejme v kaki drugi delavnici v delo. Tako postopa socijalna demokracija nasproti delavcem sotrpinom, ki so nasprotnega mišljenja. Jeli to delavska stranka ?
Stavke. Stavka železničarjev je razširjena na vso provinco Sassari. 600 uslužbencev stavka Doslej so bila vsa posredo vanja brezuspešna. — O stavki delavcev v Severni Ameriki so poroča, da je silno rosna Več premogokopov se napolnjuje z vodo in se je bati, da jih voda uniči. Oblasti se boje, da no nastane pomanjkanje premoga. V Pensilvaniji bili so veliki nemiri mej stav-kujočimi in policijo. Mac Kinley bode sestavil razsodišče.
Tropična vročina vlada na Angleškem Mnogo oseb se je na cesti vsled velike vročine mrtvih zgrudilo. Iz Ntw-Yorka se poroča, da je vsled intenzivne vročine v Severni Ameriki skoro vsa žotev uničena.
Grozno umorstvo Reuterjeva pisarna javlja iz Valparaiso (Čile) : Predvčeranjim po noči so generalnega konzula iz Ecuidorja Ariasa Sancher, potem ko so večkrat ustrelili nanj, predrli in mu potem odrezali ušesa. Storilci so najbrže pristaši stranke, sovražne sedanji vladi v Ecuadorju. Več ondi živečih oseb iz Ecuadorja je aretiranih.
Dirke vlakov. Na Angleškem so tri velika železniška podjetja, ki vozijo iz Londona v Edinburg, priredila dirko svojih vlakov, da dokažejo občinstvu, katera železnica je najhitrejša. Zmagala je železnica Eist Čoast Routo, katere vlak je v najkrajšem času pri vozil v Edinburg.
Rothschild zadel glavni dobitek. Pariški Rothschild je zadel glavni dobitek društva dramatičnih umetnikov v znesku 100 000 frankov.
Židje in človeško blago. V sodni razpravi proti trgovcu s človeškim mesom židu Meyerow.tzu se je dokazalo, da židjo vsako leto v sramotne hiše v Južni Ameriki prodado 8000 do 10 000 deklet. Večino de-
klet izvabijo židje pod lažnjivimi pretvezami iz ruske Poljske, Ker so ti »trgovci« skoro sami žid|e, židovsko časopisjo nikdar ne pišo ogorčenih člankov proti trgovini s človeškim mesom.
v
Žejni Berolinci V Berolinu so popije največ piva. V preteklem letu ho je v Berolinu popilo 4135898 hI piva. Na jednega Berolinca je prišlo 209 litrov piva !
Umor sodnika. V Homona je nek kmetski fant pred sodiščem zabodel sodnika Pavla Rubyja. Sodnik je bil na mestu mrtev.
Novega ministerstva na Nizozemskem, katerega dejanja bodo po izjavah vodij krščansko mislečih volivcov Knyperja in dr. Schaepmana nosila vedno znake krščanstva, prvo delo bode — starostno zavarovanje delavcev. Dosedanja liberalna ministeratva se za to niso zmenila.
renska natakar. V letovišču Jarcmcze je stregel gostom pridon natakar Mihael. Te dni je bil natakar obdolžen, da ima tujo de lavsko knjižico. Natakarja Mihaela so aretovali, v zaporu pa so natakarju dokazali, da je — ženska, na kar je »natakarica v fraku« pripoznala, da se od svojega desetega leta poslužuje samo moško obleke, ker so ji je zdelo, da se bode v taki obleki ložje izbojevala skozi življenje.
Neobdavčeni milijoni. V Baselu je umrl bankir Schuster, ki je zapustil 40 milijonov frankov, obdavčenih je pa imel samo 16 milijonov. Njegovi dediči morajo sedaj naknadno plačati 3 5 milijonov davka. Mesto Basel namerava v to svrho zgraditi nov most preko Rena.
Nesreča cirkusa Barnum in Bal leyja, o kateri smo poročali, da se je do godila na železnici v pruski Šleziji, ima sedaj svoj zaključek v tem, da jo železniška uprava za ponesrečene konje cirkusa plačala 60.000 mark, za razbite vozove pa dobi cirkus od železniške uprave nove vozove v vrednosti 50.000 mark. Poleg teh dveh svot bode železniška uprava plačala velike svoto za ponesrečene ljudi.
Nameravan atentat na črnogorska princa. Ko sta se zadnjič črnogorska princa vozila v Rim, našli so v njunem železniškem vozu dve bombi, ki sta bili pripravljeni za eksplozijo. Neki uslužbenec ju jo opazil in naglo odstranil ter tako preprečil grozno nesrečo. Vržnja se je potem nadaljevala.
Mati in trije sinovi morilci. Porotno sodišče v Pragi je spoznalo krivimi umorstva, oziroma sodelovanja na umorstvu lastnega očeta oziroma soproga: brate Antona, Vaclava in Emila Slanička ter njih mater Ano Slaničko. Prva dva sta obsojena na smrt, iret|i — hor ni &a rloRppfil dvajseto leto — ter četrta pa vsaki na petnajst let težke ječe.
Spomenik Gogolju bodo postavili v Moskvi, 50-letni spomin smrti Gogoljeve bode Rusija slovesno praznovala v marcu 1. 1902.
Dr. Adler je »bog« avstrijske socijalno demokracije. O njem je rekel dr. Ges-smann na nekem shodu sledeče: Naj bi bili socijalni demokratjo postavili kandidatom vsaj Neumanna, on je bil nekdaj res delavec, a dr. Adler je vse kaj druzega. Ni bil nikdar niti delavec, in značilno je, kako je postal rudečkar. Možje vsestranski. Linški program Nemcev sostavili so dr. Adler, Schönerer in F r i e d 1 i n g. Vsled antisemitizma je Adler videl, da pri meščanskih strankah no bode igral nobene uloge. Prosil je za državno službo kot inšpektor. Prošnja mu je bila odbita, na kar je vstopil mej socijalne demokrate. Neverjetno je da bi bil dr. Adler iz prepričanja socijalni demokrat, njegovi stariši so bili zelo bogati, in tudi Adler je bogataš, večkratni hišni posestnik. Mož je v socijalni demokraciji predstraža judovskega velikega kapitala. On ve, da je liberalizem že jetičen, in nima več življenske moči, zato se poslužuje socijalne demokracije.
Ne more se ga razžaliti Angleški kralj Edvard VII. je izdal ukaz sodnim uradom, naj nikogar ne preganjajo radi raz-žaljenja njegove osebe.
Prvi ženski doktor filozofije v Avstriji. Včeraj je bila na dunajski univerzi prva promocija ženske za doktorja filozofije. Prvemu ženskemu doktorju filozofije v Avstriji je ime gdč. Ema O 11.
Umirovljenl orožnik morilec. V Vrevu na Hrvatskem je umirovljcni orožnik Petar Lukic umoril kmeta Mile Lukica in njegovo mater Stano Lukic.
Avtomobilov na Francoskem po vseh cestah kar mrgoli. Mm. predsednik je sedaj izdal odredbo, s katero poziva župane po deželi, naj po svoji previdnosti v svojih občinah odmerijo, s kako hitrostjo se smejo avtomobili voziti po cestah v občini, in naj te svoje odloke zaznamujejo na posebnih deskah.
Brzojavni in telefonski promet meseca junija 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo jo meseca junija 1901 skupaj 261,865 brzojavk ; od teh jih odpada na Trst sam : 205,963 brzojavk. Na Kranjskem 36299 brzojavk. V interurbanem telefonskem prometu bilo je v istej dobi: v Trstu 2099, v Opatiji 339, v Pulju 168, v Ljubljani 165 pogo-
vorov. V lokalnem prometu govorilo so je: v Trstu 320000, v Pulju 6745, v Gorici 6660 . v Opatiji 1839, v Liubljani 19535krat.
Ženo prodal. Neki dunajski juvelir, ki je prišel v konkurz, je prodal svojo ženo nekemu posestniku za 40.000 kron. Žena je bila s »kupčijo« tudi zadovoljna.
Osli po vinogradih. Zdravnik doktor Hoeber piše, kako različni so ljudje v sicsr enakih okolnosth. če že v mladosti pretežka dela opravljajo. Ob Reni se stekata dve do lini. Po obeh dolinah so iste razmere. Ljudje so vinogradniki. V prvi dolini so ljudje suhi, bolehni; mnogo ljudij jo pohabljenih. Z-ikaj? Delo po vinogradih je težavno; posebno utrudljivo je prenašati bremena po bregovih do 100 ali več metrov visoko. Taka dela nalagajo večinoma mladini. Ti ubogi otroci komaj zmagujejo to težo in lezejo in plezajo po strmih potih navkreber. Ali je čudno, če moči omagajo? Ali ni naravno, da so jim udje zakrivijo in da ostanejo vse življenje pohablienci? — V drugi dolini jo bilo prav tako. Pred sto leti pa je živel tam župnik, ki je skušal zlo pomanjšati. Nakupil je nekoliko oslov v Italiji in Španiji, pregovoril nekaj kmetov, da so isto storili, in navadil ljudi, da so odslej osli prenašali bremena po bregovih. Liudje so se kmalu prepričali, kako koristni so jim osli, in sedaj ni posestnika, da bi ne imel para dolgouhih živalic v svojem hlevu. Ljudje ne trpd več toliko; denar se jim je že stokrat izplačal. Ker so zdravi in čvrsti, lahko pridno delajo in so precej imoviti. Ali bi bilo to po naših vinogradih nemogoče? Ali bi ne bilo misliti na osle zlasti pri prenašanju gnoja v vinograde, ker smo se prepričali, da brez gnojila tudi vinogradi ne prospevajo? Sicer bi pa potrpežljiva žival pomagala tudi pri poljskem delu. Malih voženj na polju ne primanjkuje nikdar.
„Crispijevi spomini" izidejo meseca oktobra v laškem, francoskem in angleškem jeziku.
Anarhistiška zabava. V newyoi škem „perivoju svobodo« pripravljajo anarhisti veliko slavnost. Glavna točka jo: »Skušnjo za atentate«. Na odru bodo postavljene podobe raznih vladarjev katere bodo posamezni anarhisti napadli. Tisti anarhist, ki bo s prvim strelom dobro v prsa zadel podobo kakega vladarja, dobi nagrado. Na vsporedu je tudi predavanje, kako se jo obnašati pri atentatih.
N.-j težje dekle na svetu. V Cale-doniji je umrla dvaindvajsetletna gospica Karolina Broon, ki je veljala za najdtbelejše dekle na svetu. Umrla jo vsled zamaščenja srca. Tehtala je 650 funtov, visoka je bila 5 Čevljev in < jjt»luev, uhiu6	r„ m^-ilo
72 palcev.
Kaj razni ljudje jedč Posebnosti jedi so odvisne od podnebja in od človeškega značaja. Narodi mrzlih krajev jed6 več mastnih in toplih jedi. Eskimak potrebuje na dan 10 kil mastnega ribjega mesa ; ruski Tatar ima zelo dober želodec in poje na dan več govejega mesa, kakor pri nas cela družina na teden. Lah je zadovoljen z grozdjem, kruhom iz koruze ali pa z ma karoni; Jud celo z nekoliko žlicami riža. Posebno priljubljene jedi pri raznih narodih so: Eskimak nad vso rad je loj, Kitajec mačke, pse, zlasti pa podgano; pasja pečenka je najljubša jed prebivalcev v Avstraliji in na otokih v južnem morju. Miši se jedo ne lo na Kitajskem, ampak tudi med Eskimaki, kateri ji pnvežejo za rep, in tako jih imajo včasih za zimo vjetih do 300. Ilazun mišij ljubi Kitajec velike gos niče, iz katerih si kuha izvrstno juho. Kač so največ sne v Avstraliji Zamorci v Surmamu jedo krote, Arabci kobilice.
50 kur d& več dobička, nego ena krava. Pred nedavnim je neki strokovni list v Ameriki vspodbujal svoje bravce k premišljevanju, ali ni boljšo rediti 50 kur kakor eno kravo. Časnik »Dispatch. of Pitsburg« je navedel slučai, da jo nekemu kmetu dala ena krava za 144 dolarjev mleka; od 50 kur jo pa sprejel za jaica 150 dolarjev. Krmljenje krave je veljalo 52 dolarjev, 50 kur pa samo 20 dol. ; cena gnoja je bila v obeh slučajih enaka, ali stroški za postrežbo krav so bili veliko večji kakor za postrežbo kur, tako, da se jo bolje izplačalo rediti kuro nego krave.
• * •
Sejmi po Slovenskem od 22. do
27. julija. Na Kran |sk o m: 22 v Ili-njah, 23 v Banjiloki; 24. Šknfji Loki in v Semiču ; 25. v Kočevju, na Vrhniki, v Na-rinu in Vel. Loki; 26. v Leskovcu, Višnji gori, Domžalah, Radovljici, na Bitnjah v Boh. in v Cirknici; 27. v Toplicah in na Vrhu pri Idriji. — Na slove n. Štajerskem: 22. pri Sv. Barbari, pri Sv. Magdaleni v Mariboru, pri Sv. Mohorju, v Vil-donu in pri Sv. Urbanu pri Celiu; 25. v Bistrici, Kozjem, Lipnici, pri Sv Urbanu pri Ptuju in v ¿alcu; 26. v Fravhaimu, pri Sv. Križu pri Ljutomeru, na Tinskem in 'Peharjih. — Na Koroškem: 25. v Stras-burgu ; 26. v Kutarčah in Saksenbergu. — Na Primorskem: 22 v Palmi; 24. v Cubaru; 25. v Gorici; 26. v Divači; 27. v Cevdatu.
Društva.
(Vabilo na redni občni zbor St. Peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani), ki se bode v>šil v ponedeljek, dne 22. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu g. Hafnerja restavracij na sv. Petra cesti štv. 47. Dnevni red: 1. Nagovor predsedništva. Ž. Tajnikovo poročilo. 3. Bia^ajnikovo poročilo. 4. Volitev odbora 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Volitev zastopnikov k družbeni glavni skupščini. 7. Slučajnosti. — Vse častite člane vabita k prav obilni udeležbi	odbora.
Telefonska in brzojavna poročila
Černovioe, 20. julija. Dež. predsednik je odgovoril v deželnem zboru na interpelacijo, da je ruska vlada posredovanjem avstrijske dovolila, da smejo ob meji bivajoči židje s potrebnimi izkazi prekoračiti rusko mejo.
Reka, 20. julija. V sporazuraljenju z laško vlado se bo položil podmorski brzojavni kabel mej Reko in Anoono. Stroški bodo znašali 6,000.000 kron.
Berolin, 20. julija. „Freis. Zeitg." poroča, da je državni kancler grof Bit-low trikrat posredoval pri cesarju za potrditev izvolitve Kauffmanna berolin-skim županom.
Carigrad, 20. julija. Ruski veliki knez Aleksander JJihajlovič pride sem, da pozdravi sultana.
Carigrad, 20. julija. Posebni sultanov odlok prepoveduje turčinom, imeti v svojih hišah evropske uslužbence ter pošiljati svoje otroke v evropske šole. V židovskih krogih vlada zbug tega velika razburjenost.
Carigrad, 20. julija. Preiskava radi požara v sultanovem haremu je končana. Dokazano je, da je druga hišina cesarskega harema ogenj zanetila, lli-šino so odpeljali v prognanstvo.
Dansko, 20. julija. Tukaj se vzdržuje vest. da se bode cesar Franc Jožef udeležil letošnjih nemških cesarskih manevrov pri Danskem.
Saragossa, 20. julija. Samostane in vpčino <»©i-]xvA oo o«j.'iii, chuge straži policija. Mnogo duhovnikov je ostavilo mesto.
London, 20. julija. Guverner Milner se bode povrnil v Južno Afriko koncem avgusta.
London, 20. julija. Kitchener poroča iz Pretorije: Angleški oddelek pod vodstvom Aloore o vim je močna burska četa dne 14. t. m. cel dan oblegala blizu Jamestona, a brez vspeha (!). Na angleški strani je ubitih sedem mož, trije častniki in 17 mož je pa ranjenih. Burske izgube niso znane.
hitite cene
dn6 19. julija 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen......K 819	do	8 20
„ pomlad 1902 ....„_	„	_
Rž za jesen........„ 7-13	„	7-14
Koruza za julii-avgust .....5 ft4	n	5-55
, , september-oktober . . „ 5 70	„	5 71
„ maj-junij 1902 . . . „ 5 37	„	5 38
Oves za jesi-n.......„ 6'64	,	6 65
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......„ 800	„	801
Rž za oktober........ 6' 5	„	6-76
Oves za oktober......» 6-3Ž	„	6-33
Koruza za julij......., 5'2/	•	5 28
, „ avgusta......„ 5-31	„	5-32
„ maj 1902 .....„ 509	„	5-10
(Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K 7 70	do	8 35
juine žel.........„	—
Rž	„ „......„ 7-SO	,	7-75
Ječmen......... —	„	-
ob Tisi........ —	„	—
Koruza ogerska........ 5-65	„	5-75
Cinkvant „ .......„ 675	s	7-05
Oves srednji........„ 7-50	,	7 70
Fižol............7-55	„	10-00
Meteorologično porodilo.
Dad morjem .106-2 m, srednji zračni tlak 736-0mr.
- Ca« opa-Z»TftD'a	j tanjo barometra v mm	Temperatura po Ctlicijv	Vntron	Nebo	jI is: eu t>
I« 9. zve«.	"736 8 T 20 6		sl. 8azh. | jasno		00
o0| « zjutr. |2. popol.	7;h6 8 735 3	162 28 3	si. jvzh »	jasno T)	
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 13. julija do dno 20. julija.
		K	h				K	h
Goveje meso I. v.	kg	l|28		Pšenična moka 100 kg			30	—
> »11.»	»	1		Koruzna >	»	>	Iti	60
» III. >	>	—	96	Ajdova »	»	>	28	00
Telečje meso	>	1	28	Fižol, liter .			—	24
Prašičje » sveže	>	1 50					—	50
» . prek.	»	1	70	Leča, » .			—	20
Koštrunovo meso	>	-	80	Kaša, > .			—	80
Maslo . . . •	>	2 40		Ričet, » .			_	_
Surovo maslo . .	>	2	—	Pšenica . .	100 kg		18	80
Mast prašičja . .	>	1 40		Rž . . .	>	»	14	90
Slanina sveža	»	128		Ječmen . .	>	>	13	40
» prekajeua	»	1 60		Oves . . .	>	»	16	40
Salo.....	»	1	30	Ajda . . .	>	»	13	_
Jajce, jedno . .		—	5	Proso, belo,	>	>	17	—
Mleko, liter . .		—	20	navadno	>	»	15	_
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . .	»	>	13	40
» kisla .	<	—-	BO	Krom pit	»	>	5	_
Med.....	H		-	Drva, trda ,	lil3		7	_
Piščanec . . .		1	!0	» mehka,	>		5	_
Golob . , . .		—	40	Seno, 100 kg			4	80
		—	—	Slama, > >			4	20
Zajtc . . . .		—	—	Stelja, » »	•		—	—
703 1-1
Potrtim srcem naznanjamo, da je naša draga mati, oziroma stara mati, tašča itd. gospa
Ivana Anžič
dne 18. t. m. ob '/«'2. uri dopoldne v 62. letu svoje dobe, po dolgi, mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši danes ob 5. uri popolu-dne od hiše žalosti v Hradeckega predmestju št. 26.
V Ljubljani, dne 20. julija 1901.
Žalujoča rodbina.
Mesto vsacega druzega naznanila.
Él		■1
		
\	.-v5'"V.. £ • , -i; "st	/
Zalivala.
702 1—1
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina, ozir. brata in svaka, gospoda
Adolfa Grilec-a
ijroUmo ton. puiuui imjtopiejo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev , kakor vsem sorodnikom, bližnjim prijateljem in znaucem za častno spremstvo k večnemu počitku ter za mnogo-brojna ustna in pismena sožalja.
V Ljubljani, dne 19. julija 1901.
Žalujoči ostali.
		
AAA^aaaa	itXstXitJL	scXs JjtA j«Xi
Vabilo
k
XIII. redni veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda,
ki se bodo vršila
V Mariboru v četrtek dne 8. avgusta 1901.
I-.	w I	---,	,	-
Srednja včerajšnja temperatura 20 8 normaie; 19 8
V s p o r e d :
I. Sv. maša ob 3/410. uri v frančiškanski cerkvi. II. Zborovanje oh 11. uri v „Narodnem domu«.
1.	Pivomestnikov i agovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Nadzorništva poročilo.
5.	Volitev jedr c tretjine družbinega vodstva.
Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. dr Drag. vit. Bieivveis-Trsteniški. 2. Franč šek Bn-žnik. 3. Gregor Einspieler. 4. Anton Žlogar.
6 Volitev nadzorn:štva (5 članov).
7. Volitev razsodništva (5 članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dnč 4. julija 1901.
Prvomestnik:	Podpredsedn k:
Tomo Zupan.	Luka Sveteo.
Pristavek:
1.	Dnč 8. avgusta odhod i/. Ljubljane z osobnim vlakom ob 5. uri 2u minut zjutraj.
2.	Po zborovanju skupni obed na vrtu »Narodnega doma« ob I. uri. Radi ob da se je udeležencem zglasiti do 7. avgusta z raslovom: Iv. Feigl, gostilničar v „Narodnem domu" v Mariboru. Kuvert brez v na stane 3 krone.
3.	Odhod iz Maribora proti Ljubljani z osobnim vlakom ob 7. uri 24 minut zvečer.
4.	Ob 8. uri zvečer koncert v „Narodnem domu" v Mariboru.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in
pohištvena dela poročata v^iaročda
iz mesta in z dežele BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje ceue. - Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence	13 11-1
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Mlssale Romanam (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem tisnji z marmor, ali rude o obrezo K 43 20
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50-— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji.
Mlssale Romanum (v četvorki) I. 18y8, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V tirnem usnji z marmor ali rudečo obrezo K 36- —
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tuli v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednj h škofij: Ljubljanske, goriške, krške, lavantinske, poreško-puljske, tržaSke in ogersko-hrvatsk'h. Mlssae pro defunetis (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6 60
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 7-44
Missae pro defunotis (v četvuki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 5'16
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 5 76
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de B e a t a< :
Mlssale ad usu>n sacerdotum caecutk-ntiuru
(v obliki male pole):
V	črnem u-nji z zlato obrezo .... K 19-20.
Trgovina Ustanovljsna leta 1850. Trgovina perila. ---perila.
?V. TURK v Ljubljani,
Prešernove (Slono/e) ulice št. 22-24,
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega
perila in pletenega blaga
srajc, spodnjih hlač, ovratnikov, man-šet, kravat, robcev, nogavic, rokavic, zimskih pletenih jopičev, predpasnikov za ženske in moške, dežnikov, klobukov itd. ter
izffotovljene obleke, -a£$Ž
Cene nizke, postrežba točna in hitra.
Pekiirijii
obstoječa črez 25 let, se odda, radi smrti soproga
takoj v najem
pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pismeno ali ustmeno pri vdovi in posestnici fl\ariji Pikuš v Kranji št. 124.	706 i
Ustnno ljeno letu. list^O.
i a
taca
CD
S»
ca S
OD >-
cu
CD
S»
-s
tS)
po
E3
O
-S
CD B
i™ ,1¡íav45
r-p
le z blaga od B. Schroll-a. Graumann-a in Siegel-a Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za Izborilo delo In li.vjreelnejo postrežb« jamči tvrdka
&. di. *3Camann, JijuBljana,
Mestni trg štev. 8,
Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov.
Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jiigerjevo volneno perilo vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovi, Hiickel ovi, Pichler-Jevi klobuki lz dlake )n ledna, najboljše v žokih, nogovlcah, kravatah, moderoih in žepnih robcih,
razno drugo modno in pleteno blago /a gospode, dame in co otroke itd. itd
Lastna izdelovalnica predpasnikov, bluz, spod- df
njih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobreto blaga brez konkurence.
Ko bi se pripetilo, da bi kupec bil nezadovoljen s kakim pri incni kupljeni m blagom, ga rad zamenjam ali pa na zahtevo vrnem denar.	10P2 26—13
Semenj v Zagorji ob Savi.
C. kr. dež- lna vlada v Ljubljani je z odlokom dne 25. septembra 1898, št. 12598, dovolila, da se nadalje izvršuje šesti trgovski in živinski semenj v Zagorji ob Savi, in sicer
dne 29. avgusta vsako leto.
Ako pa isti dan pade na nedeljo ali praznik, vršil se bodo ta semenj takoj drugi dan.
Nadalje, je deželna vlada z odlokom dne 23. novembra 1900, št. 17372, dovoli a, da se semenj, kateri se je izvrševal dosedaj 2. novembra isaeega leta, prestavi
na dan 3. novembra,
ako pa isti dan pade na nedeljo, izvrševal se bode sledeči ponedeljek.
■v
Županstvo Zagorje ob Savi,
dne 28. maj» 1901.	5.:-9 3—3
i.--"-.-:- r •. * . -s.»"-.i,vím^^m^M
Priznano najboljši
Jekleni plugi i", 2-, 3, in 4-lemežni
Senožetne in mahove, členkaste K T ^ n P ===== in dijagonalnc L> 1 d 11 Cj
Kovano-železni poljski valji
■	„Agricola"
Stroji'za košnjo r*'žKa*5
Grablje za obračanje sena In žita. Sušilnice za sadje in zelenjad oooooooo
Stiskalnice za grozdje, sadje in druge namene Mlini za sadje in grozdje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiin iiHiiiimiiiiiiiiuiiiiimiiiiiii Stroji za obiranje ¿agod
Automatično delujoče
patent, škropilnice „SYPH0NIA" za pokonča-vanje trtne in rastlinske uši
Prenosljiva štcdilna kotljišča za parenje krme
372 10—6
Mlatilnice s patent, valjastimi podlogami za
roko, vitel in par
Vratila
I,.	aupregood
u	ldo 6 živali
Najnovejše žitne čistilnice, trijorji, ^ zebljači za
___ Bil koruzo
Slamoreznlce, milni za debelo moko, reporeznico


(te

- "y -
za seno in slamo za roko, stelne in za prevaževanje pa vse druge stroje za kmetijstvo----
Stiskalnico
izdeluje in pošilja v najnovejši sestavi
P H. MAYFABTH & C o.
c. kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarne in fužine na par
r*'-"K'v,/""°,H7J PUNAJ, ll/„ Taborslrasse Nr. 71. 75f>
Odlikovan na vseh večjih razstavah z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami.
katalogi in mnoga priznanja gratis. — Zastopniki in prodajalci zaželjeni.
Obširni
Vozni red
avstrijskih državnih žeieznio, veljaven od 1. junija 1901.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v sred-njeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 miuu.i napre,,.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.j.
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno; čez Selz-tbal v Aussee, Iselil, Gmunden, Solnograd, Leiid-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Uregenu, Čarih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Poutabel. Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.	,, , .
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto Ob 11. uri ni min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj.	. Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 6 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Franeove vare, Karlove- vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. ■Ob 5. uri 41 min. popoldne ob nedeljah in
praznikih v Podnart. Ob (i. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. ■Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve. Ouriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella oh jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 38 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 38 min. zvečer ob nedeljah in praznikih iz Podnarta. Ob 8. uri 48 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz I^jubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik.
2. „ 05 „ popoldne „ „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob 6. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika. r 11. v 06 „ dopoldne „ „ 6. „10 „ zvečer „ ». „ 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Mata železnica LjaMiaaa-Vrliailia.
Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 1-55 popoldne „ 8'10 zvečer
Prihod: Ob 6 34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 7"30 zvečer.
Prešernovi in Vodnikovi kipi
se dobe pri fvrdki 698 3-1
Anf. Krisper v Ljubljani.
Prave kranjske klobase
nf <m 18 l?JC- e,la' šunke s kožo ali brez kože 41	it' ?roS16J« glave brez kosti po
40 kraje, klg slanina in suho meso po 70 kraj'c. kilogram, salame po 80 kraje. klg. Vse to poši ja proti povzetju	6 667 g_2H '
Janko Ev. Siro v Kranju.
Avgust Repič, sodaiT
Ljubljana, Kolezijske ulice štev. 16
(v Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
mr pilile
po najnižjih oenah. 679 26-2 Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
V pomoč Salezijancem!
Žrebanje nepreklicno 30. dec. 1901.
za zgradbo zavetišča in odjojevališča v Ljubljani.
W Srečka oO v.
Srečke se dobivajo v odborovi pisarni v Ljubljani, Gosposke ulice.
tfazprodajalcem popust. 675 3-3
JfiBŠSinSin
—	naravna
—■ aikalična kislina
je
najboljša mizna in osvežu-v joča pijača, ™ 27
katera je preskušena pri
kašl}u, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
				
mmm	W isi iis «J» iii	'«Hi«i»		

ANT. PRESKER

"A...] ■
krojač v Ljubljani, Sv. Potra coHtii ¿t. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 54
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljuhnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 13 Ponudbe pod „1.798", Gradec, poste restante.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Sveto leto 1901. Molitve za odpustke sv. leta. Sestavil Andrej Zamejic, stolni dekan Drugi pomnoženi natis. Cena 35 h, po pošti 40 h.
Razlaga velikega katekizma ali krščanski
nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več.
Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več.
<
' —- " "	" w " w ^r	^r nr ^
dTran šartorg
L
k,on c esij o niran i telegrafski instalater Ljubljana, Kožne ulice št. 39 priporoča se za
sestavo hotelskih, hišnih in sobnih telegrafov in telefonov
po najnižjih oenah. 676 13-2
Kopel
Slatina.
Južne želcznice postaja: Polčane (POltschach).
Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in lcdvicah, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd.
Prospekti se dobe pri ravnatelju. 350 17—16
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najconojša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kncippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilnc in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojratične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekeijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega Čaja, TURia in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 18
Oblastv. konces. oddaja strupov.
= ®!Ma©3®Se© =
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna .sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Progerija flntnn Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * tinkturo
lekarnarja Plccoll
v lijubljanl
dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža
kot želodec krepkujoče in tek vzbujajoče, dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešu-loče sredstvo, posebno onim, ki trpč na navad lem telesnem zaprtju.
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50—50
Qimnazijski konvikt
taeltita samostana Št Pavel
v lepi, zdravi legi labodske doline — v „raju Koroške". Javna, popolna gimnazija. — Prospekte pošilja na zahtevanje vodstvo konvikta. 125 5-5
Vsprejemna izpita sta dne 15. julija in 16. septembra.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana.Trnovo, Opekarska cesta, Vel ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kot: ruiavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 598 29-5
Lastni Izdelek.
Ceniki franku in brezplačno.
•■Ste	
	
n--.....—	j
I
Naznanilo.
Naznanjam tem potom p. n. občinstvu, da sem svojo
^krojaško obrf» *
premestil iz (I dm a ta
v Sneberje št. 16,
po domače pri Somreku,
in sem istotam ob jednem prevzel tudi
* gostilno ** **
z lepim senčnatim vrtom,
kjer bodem vedno s pristnim, domačim cvičkom, kakor tudi z gorkiml in mrzlimi Jedili postregel.
Se za mi do sedaj izkazano zaupanje najbolje zahvaljujoč, priporočam se i nadalje in ostanem
z odličnim spoštovanjem
Valentin Černe
086 3—3	krojafi in gostilničar.
t


:

Prodajalnica
s skladiščem
v novosezidani hiši v Prešernovih ulicah Št. .7 (387 3 2
se d& v najem s 1. avgustom.
Kwizdov korneuburški živino-redilni prašek
je dijetlčno sredstvo za konje, govedi ln ovoe. Že 50 let se rabi v premnogih hlevih, ako živali nočejo Josti, če slabo prebavajo in za zboljšanje ln namno-ženje mleka pri kravah. Cena: ena škatla 1 K 40 h. pol škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.
Glavna zaloga: 11.631 20-18
Frane Jan Kwizda,
c. in kr. avstr-oger., kr. rumunski in knj. bulgarski dvomi založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
Vzajemno podporno društvo
v Ljubljani.
Občni zbor potrdil je dnd 19. julija t. 1. računski zaključek II. odseka.
Člani tega odseka dobivajo od 22 julija do 31. oktobra 1901
vplačane ilclcžiic vlog*c in iliviflciiflo
v kolikor ni ta svota obremenjena s predujemom v društveni pisarni vsaki dan izvzemši nedelje in praznike od 9—12 dopoldan.
Ravnateljstvo.
705 1—1

i:
i
ii Najprimerneje priložnostno < < <
K K < K darilo za mladino so
pomladni (¡jasi
ki so jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov.
Dobe se še razen I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po I K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, broširani po 60, 50, ozir. 40 h.
Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču. ♦

iMÉÉÉMÉááÉMÉÉÉÉÉÉiÉ&Méí¿ÉM$
Podpisan» iuia v ¿»¡o«i najraznovrstnejie trpeino, krasno
blago za bandera, baldahina, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte itd
sploh vse. kur se rabi v uerkvi pri službi božji. — Prevzem» ludi vezenje, preuovljenje stare obleke lit vs« popravila. — Izdeluje rofiuo in poSteno po najnižji ceni bandera in vso druifo obleko.
Prilastite gospode prosim, d» »e blagovole pri naročilih i ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažuiejo tujih tvrdk. dru-I štev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpoštonejšo postrežbo in najnižjo j ceno. zatrjuje, d» bode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo. Najodlične.išiiu spoatovanjam f>e priporoča 566 52 8
Ana Hofbauer,
1 imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Wolfove ulioe 4.
xxxxxxxxxxxxxx^xxxx
franja ffieršol
v JLjiibljani, Mestni trg-
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	6-21 5
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
yywywyyyyy
MATE HAFNER,
c. kr. notar,
uljudno naznanja, da je o t V O X11 dne 17. julija t. I. svojo
notarsko pisarno
v Senožečah-
701 1-1
F. P. Vidic & cr
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke,
zarezne strešne opeke
(Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo StcklGnO ZdfG^nO OpGkO.
Strešna okna iz litega železa. jjj
Peci i 11 itedilna osiiji^ea
(lastni izdelek).	586 u
Roman-cement in dovski Portland- cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. ****** Najnižje cene. ******
ÄR.OL ZÜPM:
'V
(PC
v frK
tt rt rt rt rt rt
rt
$
rt rt rt
Jtirjevica pri Ribnici, Kranjsko,
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom,
priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje pletenine in iice, pletene s strojem po uzorcib, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur nike, golobniake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mlin, kape za ogreban;e čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. p < najnižji ceni. 564 13-8
äSÖT Cenilci na zalite vanje brezplačno.
S
K %
R *
* *
K K K
8
I
Zavod za slikanje na steklu
Ud« Stm^Gradec.lIiBrpsso 3
izdeluje slikan» okna za cerkve in hiše
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj po 4 5 m visoka in 1-5 m široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike : krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki b'i radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1899.
Jan. Lenart, duh. svčtnik, župnik. Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modcsta in sv. Krescencije. druge z raznimi drugimi slikarijami o/aljšane. Vse je izvršil jako umetniško v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojniStvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine ne Kranjskem, dnč 19. oktobra 1899.
Anton Dollnar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam	.	_
322 is-15	Ed. Stuhl.
K K
K *
K K K K K X K K K K K
K K
K
$
* K
Št. 24 046.
682 3-3
Dobava bukovih drv.
Podpisani mestni magistrat kupi 300 do 320 sežnjev 24 palcev dolgih, suhih zdravih bukovih drv, katere bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišča.
Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 25. t. m. mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 10. julija 1901.
■
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge po	1098 40-22
4*1» odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57,
I> 11 01 Ö, j s k a ä> o r k ¿1«
J ■
»ne 19. julija.
t;.xtipB) oržavni dolg v uoiab .	y9-10
■'kupni državni dol«! v srebru . .	99 05
Avstrijska zlata renta 4°/0............11835
Avstrijska kronska renti V',a, 200 kror. .	9565
igerska zlata renta 4°/0 .....	118-40
'JgerRka kronska renta i'L, 2U0 ..........9305
Avstru-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1640 —
Kreditne delnice, 160 gld. . ...	636 —
London visla	.......239-571;,
«¡«miški drž. bankovci za 100 m. nem.drt. velj	117-47
20 -nark..........23*47
20 frankov (itapoleondor) . .	'9'02
Italijanski bankovci . ...	90 80
C. kr. cekini............11-30
»no 19. julija.
3-2" „ državne aiečke 1. lho>. 250 gld..	18250
5"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	170 50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	206 50
4°/0 /.adolžnice Kudolfove želez, po 200 kroa .	95 10
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......143-50
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ ....	256-60
Dunavako vravnavno posojilo 1. 1878 .	11)5-30
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke l'1,,	. 94 26
Prijoriietne obveznice državne železnice	425-25
>	• južne železnico 3°/0	. 342' — » v južne železnice o0/,,	122 40
>	» dolenjskih železnic 4°/„	. —• —
Kreditno srečke, 100 gld..............389 -
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	. 500' —
Avstrijskega rudečega križa srečk«, 10 jld.	. 48 50
Ogerskega > „ » 5 »	24'90
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . .	16 30
Rudolfov« srečke, 10 gld............68-—
Sa'rcove srečke, 40 gld. . , .	200 —
St Genóis srečke, 10 gld. ... .	234 —
Waldste'novo srečke, 20 gld. . .	388 —
LjubljansKe srečke... . ....	60 — Akcije anglo-tvstrijsko baniie, 200 gld. . , 270 —
Akcije Ferdinandove sev.telei., 100') gl. »t ,	5845 —
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. .	863 -
Akcije južna železnice, 200 gld. st. . . .	91 75
dplošua avstrijska jt.avbinska družba . . ,	147 50
Montanaka družba avstr. plan..........426 50
Trboveljska premogarska družba 70 gld.	427-—
Papirnih rubijav 100 ..................262 75
¡BS Nakup ln prod&ja rsakovrstnih državnih papirjev, «reik, denarjev itd. Zavarovanja za zgnke pri žrebanjih, pri izžrehanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n 1 n a izvržitev naroill na borzi.
>>>1
Menjarnicna duiniska rtruzba
„it. K II C U 18**
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., ItrobelgassB 2.
JSJC PoJar_.ila "&C& v vseh gospodarskih in (Inanfinili stvarot«, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikih vrednooUlIi aaplrjav tn vestni -'viti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti MJT uaiolenih g i. n t n i c, ' 4J0t
m