Leto V.
TRST, v četrtek dne 10. avgusta 1899.
Štev. 22.
Brij e trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. SW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nv6.
Iz Brivčeve torbe.
Trst 2. avgusta. Kam pa Brivce tako naglo? »Ka Kranjsko grem malo pogledat«.
Zakurili so, vagone zaprl i »fertig« in zdirjali smo proti Nabrežini in od tam naprej. Med potjo prisedel je k meni mlad potnik Celi. Menila sve se o tem i onem, ter bila edina o slovanski slogi, če tudi nismo si neposredni sosedje. Prišla sva med drugim tudi na sladkor, na češko peso, in novi davek. Povedal mi jc, da zdaj Italjani marliivo sladkorno peso sadijo, da so lani ustanovili 20, a letos že 14 sladkornih tovarn. To bo konkurenca si mislim. Moram pa še omeniti, da te tovarne vstanavljajo Cehi sami — ker Italijani še tega ne znajo. No tukaj so zopet slovanski barbari učitelji kulturnim Lahom. — Prfurali smo na
Rakek. Komaj izstopim so spomnim da nimam dežnika. Voz so že pomika, migam in kličem sprevodnika, naj mi poišče dežnik; — pa gospod ali ni slišal, ali pa ni moj glas nič obrajtal. No brez dežnika nisem maral po svetu, pa sem takoj »šefu« naznanil, ki je ukazal brzojaviti naj se Brivčev dežnik v Logatcu skrani (sicer pase danes v Ljubljani čaka, da ga rešim. Na Rakeku sem začel takoj briti in res g. 1) o m i c e 1 j se je takoj dal za pol leta »pol bi rut« ter mi še na vrh natočil pristnega slivovca. Srečal sem slučajno gosp. Abrama lesnega trgovca. No on je bil tako prijazen, da me je predstavil g. Sešareku in milostljivi gospej : zdaj sem zvedel, da tudi ona sodeluje pri
»Slovenki«. — Take sodelovalke so lehko Slovenke ponosne. Pred kosilom sem šel čez leseni most na pošto k g. Severju. Tudi on je pristopil k krivčevim naročnikom. Po obedu sva šla z g. Josipom čez Unec na Planino, — ker sem bil namenil od tam iti peš v Logatec. Vreče je bilo po solncu, a ko sva zašla v gozd je bilo že prijetueje.
Kmalu zagledam grad kneza Win-dischgriitza kjer kažejo »tri domače medvede«, Tu sem zvedel, da je knez šele kupljenega konja pred dvema dnevoma ustrelil, ' ker se je bil splašil, čez ojnico skočil, voz zvrnil in si nogo zlomil, če tudi je kneginja sama »kučirala«. — Šla sva mimo parka in tam pod utico je prežvekovaje počivala tropa mladih jelevov in košut. Lepe živali.
Korakala sva mimo žag čez Unčo v Planino. Pred vasjo sem srečal debelega gospoda, kateri se pa ni pustil briti, pa sem šel sam naprej ker je moj tovariš šel v tem pogledat na »žago«.
Tukaj je pa slučajno bival gosp. K. dobroznani poštni uradnik v Trstu. Peljal me je za Starigrad v jamo kjer tudi velika voda izvira. Interesantno je videti žago, strugo in mali vodopad pred votlino. Slučajno jo bila že voda upadla, drugače je tudi res divje romantični pogled na deroče valove. • Votlina je pa res taka, da bi lehko v nji cerkev zidal.
Na mostiču sva zagledala nemškega malarja, ki je na platno prenašal košček kranjske lepote. — Ob sedmih sva se z g. Abramom po pošti peljala zopet na
Rakek, od tam sem šel v Logatec na prenočišče. Vstopil sem pri Kramarju, pa sem moral kar nazaj, vse je bilo zasedeno ptujcevin vojakov. Tako je bilo tudi drugod. Slednjič me je vendar le prijazni hlapec tisti ki ima sina v Ameriki pa 18-letno hčer doma. Miloš, pripeljal k Gostišu, kjer sem dobit ležišče. Truden sicer nisem bil. pa vendar je človeku hudo, če maček blizu postelje vso noč kašlja; tako sem zatisnil oko šele proti jutru.
Vrhnika 5. avgusta: Moj namen je bil najprvo na Vrhnika na zbor skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Nekateri gospodje iz Postojna £o si voz naročili, iu ker jc bil ravno še en prostor prazen je pa prisedel Brivec. Pot je peljala začetkom ravna kot črta, a pozneje se je zavijala v gozdu do Vrhnike. Trobojniee so naznanjale tujcu, da ima danes prijazna Vrhnika praznik. Pri sv. Trojici so ms že čakali /. domačo godbo in g. župan Jelovšek z dvema svetinjama na prsih: mož ima že »zaslužke«. V senčni strani cerkve so bile pogrnjene mize: na njih je bilo vse polno malih krožnikov se sirom in kračo; točarji so pa pri zidu iz malih sodčekov točili pivo. Gosp. Stemberger in Počivalnik sta pri zidu za-jutrkovala. Brivec se je tudi k njima pridružil; takoj mu je mlada Vrhničanka ponudila jedi i piva. Bilo nas je še precej, srečal sem mnogo njih, a poznal nisem vsacega; g. Gabršček me je vprašal po kaj da sem prišel, odgovoriti mu ni bilo treba.
Tukaj so nam narodne gospe pripe' tudi spominsko svetinjo svetih bratov : isti-
so prav lopo, katero tržaškim Slovencem še posebno priporočam.
O kolo devete ure jc pa godba zaigrala, zastave so zavilirule in šli smo po hribu v »Katoliški dom«. —
Gospod prvomestnik, prof. Zupan, je v krasnem govoru odprl skupščino ter primerjal Jazonovo vojno z rodoljubjem Vrh-n;čanov. Ali bi se bil kedaj starodavni junak Jazon sanjal, da bode 011 kedaj Slovencem v izgled. Gospod župnik /logar, glavni tajnik, nas je tudi letos kakor je že pri njem navada — v lepem poročilu obvestil o družbenem delovanju. Blagajnik g. Koblar pa nam je preži tal družbene račune. —
Prišla je na vrsto volitev in voljen je bil prejšni odbor samo g. Koblar je prepustil mesto gosp. rav. Subieu. Za volitev so se zavzele ženske in jo dognale. — Na velikem kosilu v Čitalnici so jedli in pili, mislim da so imeli vsega še preveč! Začetna tihota je oživela pri raznih napitni-cah, tudi Brivec je svojo povedal če bode kaj koristilo. Naenkrat smo pa morali biti vsi mirni in tihi, ker nas je fotograf iz vola. — VT Cirknico vrnivši se, sem po-
ž njim, keigSem bil namenjen v Begunje ali kakor domači reko v Begne.
Lepo jutro, solnce je peklo a ne tako hudo kakor v Trstu. Pod menoj se vije močni potok, a ob njem sta stali dve žagi. Meni se vidijo ti kraji, posebno doline, po katerih so voda vije zelo prijazne. Kraševci ne poznajo te sreče. —
V Begunjah sem obiskal g. Strgulca. Trgovec je bil že z Brivcem nekako znan, takrat je pa ponovil prijateljstvo ž njim. V prodajalnici je pa tudi ena gospodična, ki tudi nemški zna.
Ko sem pod kostanjem pil čašico »cvička«, pride mimo gospod Meden — začuvši, da je Brivec tukaj se je prijazni gospod takoj, ponudil za naročnika z opombo: »jaz rad podpiram naše narodne stvari«. To vam je gospod! . . Vrnivši se z vasi, sem srečal čreda goved. Nič hudega sluteč sem hotel mimo a neki sivoc naenkrat prav močno »pihne«- in bil bi me v rebra sunil da nisem skočil za plot. »Kaj pa delaš sive, al ne poznaš Brivca, ti mrha ti«, je okregal oče hudomušnega
Ljubljane dvakrat fotografiral.
Po obedu smo se razšli voščeč si srečno pot in vzajemno delovanje za narod. Vrnili smo se na istem vozu, v Logatec. Peljal se je takrat z nami tudi prijazni gosp. dr. Treo, katerega je pa menda
kosil in se potem vlegel na počitek. Proti večeru sva šla z g. Zagorjauom poštarjem na jezero. Cirkniško jezero, morda edine te vrste na svetu, so za Valvazorjem opisali že mnogih pisatelji. Pod košatim Ja-vornikom se razprostira široko polje, ši-
Žena: Zdaj vidim, da ni nihče na svetu tako nespameten, kakor ravno ti.
Mož: Tu pa kaj rad verujem, ker ni tudi nikomur na svetu v glavo padlo, tebe za ženo vzeti, kakor ravno meni.
A.:	G. Traven je kaj vesel človek, da ne rečen prevesel.
B.:	Da, da, res je tako ; moramo ga oženiti.
Oče; Koliko sem se že potrudil, da bi razvajenega sina ukrotil, pa vedno je tako divji.
Mati : Saj sem že rekla, tisto hudo Mreto naj oženi kmalu bo krotak, kakor nedolžno j:<gnje.
A.:	(Kazoč na okno v drugem nadstropju). Tukaj se je včasih slišalo veselo petje necega gospoda.
B.:	Tam kjer stanuje novi g. profesor, ki se je pred jednim tednom oženil?
A.: Kaj praviš, da se je oženil? A, zato se je petje umekuilo prepiru.
Žena (kolesarica) svojemu možu : Zdi se mi, da imaš eno kolo preveč v glavi.
Mož: Ti imaš pa pod glavo dve preveč.
glava bolela. V Logatcu smo zamenili voz roka ravan, to je cirkniško jezero. Voda
z vlakom do Rakeka. V kupeju smo srečali mladočeško družino, katera se je na moje vprašanje peljala na Lido v Benetke. No, gosp. Treo je pa našega severnega brata podučil, da imamo tudi na slovenski zemlji imenitne toplice ter ga prepričal, da je menjal pot ter šel v Cerkvenice na Hrvaško obrežje. —
Na Rakeku smo se poslovili; gospodje so se peljali v Postojno, a jaz sem jo pa udaril peš:
V Cirkflico 4. avgusta ide sem se usedel na voz, k mlademu vozniku in ha j d v vas. Na večer sein v čitalnici prisedel k mladi družbi, katera je marljivo »fenhtala« po naše bi rekli krokala. Ko so gospodiči zvedli kdo sem, so bili še bolj navdušeni. Pozneje je prisedel k nam še lep in prijazen gospod Pernat, marljivi agent
je bila že dokaj upadla, čolniči so stali na suhem. Imenitni so požiralniki, to so votline, ki ob suši vodo požirajo. Takrat navadno v Cirkniei vse ribe kuha in suši. — Tudi meni je gospa Zagorjanova postregla z velikim mastnim »šlemom« s solato. —r- Riba je okusna. Nalove jih na cente in posuše na zimo marljivi Cirkuičanje. Ko bi pa kedaj to jezero posušilo, bi Oirknica bila vredna še kakšen milijoneek več.
Narod je objavil, da bo (i. avg. shod v Ložu. Brivec, ti pojdeš seveda tudi tja.
(Dalje pride.)

Smešnice.
gosiea in opica se
aJ
Besedi gosiea in opica se dasta znane tvrdke v Ljubljani. Pripovedoval lepo zvezati v jedno besedo: gospica. nam je kako on Lahe rad ima. Ccz	—
noč sva skupaj spala, to je isti sobi, on je Žena možu: Kadar me v grob spraviš, hitro zadremal jaz tudi saj je odbila že se lahko poročiš s katero drugo, ena ura popolnoči. —	i On: Nikdar z nobeno, saj si me že
Drugo jutro me je g. Pirnat hotel ti dosti izučila, kaj so ženske, poljati skoro na Hrvaško, pa nisem mogel I	—
Neljub poljub.
Mladenič zaljubljen pri vratih stoji, Ko nočni plašč temni po zemlji leži, Nestrpno tam ljubice čaka pohod, Pa kaj le, da danes je ni od nikod ?
Čuj zdaj po stopnicah se sliši korak, Počasen je v temi, pa vendar leliak, In ženska pri vratih ko tu pošto j i »Oj srček !« on reče in že jo drži.
Poljubi jo brž, pa — oj smola, ta krik! Starikav je glas in ves hripav jc vik; To nikedar ljubice nežen ni glas, Ki tudi pod nosom pač nima še las.
Kot pihnil bi, ljubček je pete ubral, A noč potem celo minute ni spal, Ker pekel ga stare je deve poljub, Ljubičine tete dotaklej neljub.
Več dni se ogibal dotienih je vrat, Pred koje po noči ni hodil več stat. Saj tako pač lahko nevoljo rodi. Kar vsakih sto let se le enkrat zgodi.
• Silvester.
Pismo iz Olimpa.
Piše oče svojemu sinu.
Dragi sin !
A merikanoi so tedaj zapustili Trst. Mi smo jih gledali z rešpetlinom iz Tajgeta v gorovju Olimpskem. Mislil sem si, daje to jedina noviea, ki je zamogla dospeti do nas nemrjocih, pa glej čudo vedno in vedno izbijate tam doli na »puklasti« zemlji novo-tarije. Na Goriškem so nastale nekakšne razpoke mej Slovenci, mej katere vliva plenaželjni Lah svoje hudičevo olje. Oh ljubi sin! Kaj Vam je Slovencem tega treba; še Ti si se vrgel v to negnjusno politiko; res je sicer, da moraš, ker si v Avstriji, politizirati, toda tako daleč politiko zavlečevati, da se razpor zaje v kri in meso lastnih rojakov — no veš to je pa že preveč. Ni dovolj, da se tam na Kranjskem kavsajo, meniš, da je treba tudi na Goriškem.
Jaz ti pravim samo z besedami latinskega pesnika Vergilija :
Tvtire tu patulae rccubans sub teg-mine fagi. Po domače pod hruško pojdi v senco, pa premišljuj, koliko krivic se človeštvu godi nekje na zemlji. Jaz ne govorim dalje kje, kajti pri Vas je huda cenzura ; pri nas tu gori damo pismo v kontrolo samo sveti Uršuli, njen podpis velja kakor bi pribil. Pri Vas na zemlji pa gre taka reč navadno skozi možke roke pri pravdništvu.
Zakaj pa zadnjega »Novega Lista« nismo dobili? Morda Ti je kaj znano;jaz sem sicer nekaj slišal od strani očeta, da je bil uvodni članek »V deželi kalifov« vzrok zapljenjenju. V pogovoru z očetom pri »treh kapljicah« sem zvedel vsebino tega članka; po moji pameti gotovo ni bilo treba kaj takega zaplenjavati. Ker je čista resnica, čemur je še celo Oče pritrdil. Vprašaj Ti tam doli, zakaj je bila omenjena zaplena izvršena, kajti meni je nerazumljivo, zakaj se je ista izvršila.
Po širokem svetu je mnogo novic, niti časa nimam vseh listov prečitati. Čudni so ljudje res, ko se pehajo sem in tje po zemlji, ter najbolj darujejo boginji »Nevo-šljivosti« in bogu »Sovražtvu«, ko itak vedo, da bodo pomrli vsi in da se bodo vzbudili k. večni sodbi na poslednji dan. Ali je treba tega ?
Pa še Tvoja mati, oh da se je morala zopet poročiti, toliko in toliko sem ji za-bičeval pred smrtjo, Tebi sem pisal, da naj ostane samica — udova, pa ne in ne Oh ti sfrdirban svet. Moram vprašati kaj pomaga za ohranjenje svete nedolžnosti in
s čim bi se ohranil svet od vedno razstu-jočega pogina tiste ljubezni...
Recept ti pošljem s priporočenim pismom ! Da si mi zdrav.
Ves Tvoj neumrjoči oče
Silvester.
o
oo
Triple aliance.
In dogodilo se je te dni, da so trije mogočni faktorji državni sklenili kakor železna veriga trdno zvezo v namen, da se z združenimi močmi upirajo sladkornemu davku. Ukrepih so svojo zvezo z grozno prisego pri Bogu, da se osvetijo na glavi gospoda ministra, ako le ta ne odpravi sladkornega davka.
Prisega grozna je in sveta ...
Ti trije zavezniki so: v prvi vrsti kot najmogočnejši, najupli vnejši in najobilnejši faktor častitljive gospodične in gospe »ko-fetarice« ; v te se stavi največ, upanja, ker so izvrstno organizovane, so izvrstne govornice in imajo vsak dan redno, važno, velikansko sejo v kateri se marsikaj glo-bokoumnega ukrepi: žalibože se bode morda od zdaj naprej število sej zmanjšalo zaradi tega preklicanega davka sladkornega. Obžalujemo ! Naprej ! Drugi, faktor so slaščičarji, katere najbolj tepe šiba njegove ekscelenee. Tretji zaveznik je rudeči »socius«. I ta je izvrstno organizovan, zelo obilen, bojevit, se odlikuje s posebno hrabrostjo, koraka z železnimi koraki proti sovražniku, se ne boji razun meča, bajoneta in svinca nikogar, niti hudiča, niti Boga. —
Program delovanja te zveze je tak-le :
1.)	Častite gospe in gospodične »ko-fetarice« pošljejo k njegovi ekseelenci gospodu ministru silno deputacijo,v kateri bodo zastopane tudi kofetarice druzih držav, s katerimi so naše izborile diplomatinje sklenile zavezo. Vsaka izmed deputacije vzame s seboj svojo »kofešalo«. Ako gospod minister, ne obljubijo, da odpravijo sladkorni davek, kamnajo ga s »kofešalami«.
2.)	Tudi g. slaščičarji pošljejo odbornike k njegovi ekscelenci. Saboj vzemo torte iz jajčeve pene. Ako ne dosežejo svojega namena, pokrije se gospod minister s tortami.
i).) Ako deputacije ničesar ne odpravijo, napravijo rudeči bataljoni njegovi ekscelenci mačjo godbo.
4. Ako ves trud ničosar ne opravi posluževala se bode ; veza § 14. —
Vedno še pristopajo k zvezi novi udje.
Množe borilcev se vrste
Gorje ti Kaizl bo, gorje!
—e—
A.:	Kako je to, da so v Višnjami imenovali načelnikom uprave razpušče-nemu občinskemu zastopu zastopnika manjšine : talij a naša M.
B.:	Tega smo mi Slovani krivi.
A.:	Kaj pak; vsega smo mi krivi.
B.	: Gotovo mi smo trdili, da je dva več nego tri.
A.:	Kdo je to trdil.
B.	: Si-li pozabil kako smo trdili da sta Rusija in Francija več nego Ii tro-zveza.
A. : Kako zvezo ima to z Višnjanom. H.: Vlada računa: če je dva več nego tri je naravski, da je desetorica italija-našev v Višnjami več nego tisoče Hrvatov,
Umetnice delo.
Kaj luč še tam v hiši brleča gori, Ko minilo skoraj že pol je noči? To vem, da umetnice tamkaj je stan, Pa dela marljiva mar noč koj in dan?
Ijiva že ros ta umetnica je, Pa — kratko rečeno — da umeva se, Cemn tako pozno še ona bedi ? No! Ker pač vsak večer si — bolhe lovi.
Silvester.
oo
A.:
n.
A.:
B.
Ni nesreče brez sreče.
Kako te kaj veseli naš novi sladkorni davek ? Neizmerno ! Zares? Zakaj?
Vidiš, sedaj, ko bo sladkor dražji, moja stara ne bo več zvabi starih klepetulj k popoldanskem klepetanju pri kavi; tako sem jaz rešen kavinega davka, ki sem ga moral svoji stari dosedaj plačevati, in pa klopotanja klepetulj. —
To je vrhunec skromnosti.
Pred kratkim obiskala je odlična družba Prosek. Ta ni šla k poslancu vit. N. ue k posl. G. niti k drugim Proseškim veljakom, pač pa v borni hlev, kjer životari družtva »agrarie« roga ti gosp. Kili. S tem se je družba pogovorila o razmerah in potrebah kraja in ker je dečko dobro odgovarjal pogladili so ga gospodje ter se odpeljali v Kiiž. Menim, da tega ne bo nikoli več (Opomba stavč. To se je godilo popoldne in popoldne je marsi-kai dovoljeno.)
Gliha-štriha.

Burite s 1 a v n i ti ZaMžanoi
(Narodno blago; priredil Silvester.)
XXIV.
Res je, da ima /ima s svojim snegom n mrazom tudi svoje veselje in svoje zabave, pa če je kedaj brez tistega belega plašča, imamo jo še rajši. Samo v našem slavnem Zabrdu zgodilo se je svoje dni, da so Zabrdžani godrnjali, ker jim ni bila narava za božično darilce prinesla nobenega snega. Vzrok tej nezadovoljnosti bil je kratko pripovedovan ta-le:
Zabrdžani potrebovali so za neko stavbo mnogo lesa. Drevja so imeli sicer dovolj, pa spraviti si ga niso znali domu drugače, kakor no mrzlem snegu. Oeli mesec november čakali so željno 1) e 1 e g a pomočnika, pa zastonj, kajti minil je l>il že skoraj božič, a snega še ni bilo od nikoder. Naposled pride jim na misel lep pregovor : »Kadar je največja sila, je božja roka najbolj mila.« Sklenejo torej priporočiti se božji milosti in si izberejo jed-nega izmed svojih korenjakov, ki je moral iti po vasi nabirat denarja za sveto mašo. Nabral je celili trideset kron. Brž jih nese župan gospodu župniku rekoč: »Gospod, ta denar smo zložli, da nam berete mašo v dober namen, naj nam Bog pošlje snega — sicer ne spravimo lesa domu«. Župnik pogleda in prešteje dener ter meni: »To pa je vendar preveč za eno mašo! — Nič ne de, nič!« zavrne ga naglo župan, »morate pač toliko bolj goreče maše vati !« — »Vsak bi bil neumen, ki bi se denarja branil!« mislil si je častivredni gospod, shranil je denar ter bral določenega dne mašo. Da jo je prišla vsa vas slušat, je umljivo.
In glejte, še istega popoludne začeli so se na nebu zbirati oblaki in Zabrdžani, pred no so šli spat, doživeli so še to veselje, da so videli sneg prav gosto in debelo padati. Pa kakor bi hotela zima to popraviti, kar je Irila prej zamudila, nasi-pala je snega toliko, da niso mogli Zabrdžani na nobeno stran. Iver jim je pa snog še tudi drugače naredil mnogo škode, rekli so: »Sami smo krivi te nadloge, čemu smo pa plačali tako gorečo mašo. Ako bi bili dali samo petnajst kron, bilo bi celo doJ volj, kajti Bog bi nam bil poslal tedaj polovico manj snega!«
Zabrdžani niso mogli celo zimo nič opraviti. Kako pa so potem vendar le brez snega spravili les domu, hočem v prihodnjem poglavji poročati.

Rekrut.
(Zložil Josip Anton). (Konec.)
Povedal vam bodem Od menaže enmal Ta zjutraj je župca Zvečer pa signal.
Opoldan je dosti Že lahko sem sit, C e pa sein še lačen Vodo moram pit.
Za malco ob petih (!otovo vsak dan, Za dan nam prihodnji Bt'1'el je prebran.
Komis je prav '6eru Bod hvala Bogu, Z ržene je moke Ne pase vsakimi.
Pa moram ga jesti te liočem živeti Saj kmal bo minilo Teh težkih par let.
Preljubi vi fantje Povem vam tako, Boga zahvalite Ki niste zato.
Se spomnite name Ker moram terpet, Pošljite lni dnarja Da pijem ga spet.

M.
M.
POGOVOR.
Na dan svetega Mohorja v Gorjanskem.
Marjana: Kako si bila kaj zadovoljna na včerajšnjem semnju v Gorjanskem?
Neža: Kaj bi ne bila zadovoljna, saj ni manjkalo pijače in tudi štrukljev sem bila sita.
Kaj pa pravi Tone, ali te ima še vedno rad?
Seveda, kako še. Tako mi je včeraj napival, da sem celo večerjo zamudila. Kaj tako pozno si prišla domov ? Jaz sem bila tudi v Gorjanskem in sem tudi govorila s svojim Petrom, ali vendar sem bila že doma, ko je zapel večerni zvon.
N. Glej jo no. Kako se hvalisa, kako ? Nisi nič boljša od mene. Ali se še spominjaš, koliko je bilo, ko si se vračala iz zadnjega komenskega plesa?
M.: Ni bilo tako pozno ne. Se polnoči ni bilo.
N.: A tako ? Polnoči aha! Bržkone si prišla v nedeljo le zato bolj zgodaj domov, ker je zagledal Peter svojo
drugo tovarišieo Anico, ki mu je bolj pri srcu nego ti. M.: Preveč se trudiš, draga Neža, da hi zvedela vzrok, zakaj sem prišla tako zgodaj iz semnja. Zato ti sama povem ker drugače te bode bolela glava od samih misli. N.: No, kaj pa je bilo povej, povej ! M.:-Ali ne veš, da bi sicer pela po meni leskova palica, saj poznaš mojo maino. N.: Jaz pa se ne bojim nobenega. Moja mama tudi ni taka ; ona mi celo priporoča, naj ne puščam na cedilu Toneta. In tega pravila se bom držala tudi v prihodnje. M.: Pazi, da te ne zapusti, ker če bo videl, da tako rada piješ, se bo bal, da mu utegneš kot žena vse zapraviti in ti da slovo. Potem boš imela dobrosrčna Neža! Tudi ljudje te bodo kmalu gledali po strani in govorili: Ta je tista Neža, ki pride vedno zadnja domov iz vsacega semnja. N.: Kaj meni mari za druge ljudi, da
sem le pri Tonetu dobro zapisana. M. Ze vidim, da ne opravim pri tebi ničesar. Le delaj, po svoji mladi buči se boš še jokala en dan. — Nt.: Pa naj se. kaj je komu mar. (Odideta). —
Ruski pogovori.
Mnogo samostanov ne store mesta še pobožnega. Nesreča pride na cente, odide na lote. — Rusa slepari cigan, cigana jud, juda Grk, Grka hudič a hudiča Armenec. — Kogar Bog obišče, zasramujejo tudi ljudje, na onega, ki ljudje zaničujejo laja tudi pes. — Dovoli babo v nebesa, pa ti popelje še kravo seboj. —
Človeka spoznaš pri igri in hoji. — Siromaštvo in greh lahko postane. Zena ljubi tudi starega moža, ako ni ljubosumen. —
Samo gospoda in psi se nikdar ne postč. — Kedor se je česnika najedel, ni treba da se oglasi. — Kjer hudič ne more opraviti, pravijo da pošlje svojo mater. Mnogokrat je nedolžna laž več vredna kot gola resnica. — Ne hvali svoje žene po tretjem dnevu —- pač pa po tretjem letu. — Ako ne zagrmi, se kmet ne križa.
Tajnik „Agrarje" Stossich: Ekselenca, kaj vas je napotilo, da ste šli sami osebno delit darila po gorenji okolici?
Namestnik Goess: He, he, prijatelji Ali ni Vam kakor tajniku znano, da kadar gre „Agraria" po okolici prireja bogate bankete in hudobni jeziki govore marsikaj, tako sem pa jaz imel denar v žepu in nismo ni jedli ne pili ter tako ovrgli marsikako zlobno govorico.
„Gorica" in „Brivec".
Slavna »Gorica« se v je 4. št. spomnila »Brivca« češ, da se isti v političnih pismih za dira ob njo, pri tem pa sumniči na neznano osebo, ki bi ne bil politik, temveč obrtnik.
Brivcu bi bilo jako žal, ako bi katerisibodi Goričan obrtnik ali drugi tr-pel po nedolžnem zaradi Brivčevih pisem ali njegove kritike sploh o najnovejšem, neumestnem in prav nič potrebnem osebnem boju na Goriškem- O tem prepiru je prepričana morda samo Gorica a Trst ni-kako- ne. Ker smo v tem času dobili pismo od gosp. Jerkiča, fotografa v Gorici, kateri nas opozarja, da gre sumničenje nanj, izjavljamo tu javno in častno, da omenjeni gospod ni pisal onih dveh pisem, in da sploh nismo zadnji čas bili v nobeni dotiki ž njim, tudi nismo dobili od njega niti najmanjše notice o goriški komediji. To dajemo naznanje c. »Gorici« in ji pri-poročujemo naj se nikar ne trudi zasledovati nedolžnih.
Urednifitvo „Brivca".
Huda bolezen.
Bil sem v četrtem letniku učiteljske pripravnice v L. Kdor je poskusil študirati, ve, da mora prestati dijak mnogo slabega, pa tudi marsikaj dobrega in prijetnega. Stanoval sem v R. ulicah pri neki stari ženici. Videla se nisva včasih po ves dan. Toda človeku ni dobro samemu biti, je rekel Vsegamogočni, ko je vstvaril Adama. Tako sem si tudi jaz mislil. Soba je bila velika, pod oblastjo sem imel dve pošteni postelji, čemu bi bil torej sam?...
In res! dobil sem si tovariša. Bil je to moj sošolec Tono G., dečko velike postave ter prijetnega obraza. Jako zabaven človek je bil moj Tone, in če se je zgodila kje kakšna neumnost, je bil gotovo on zraven. Znal je tudi, kar malokdo zna, izvrstno s trebuhom kruliti. Preigral je ž njim vse du» in molškale, ter spravil na dan take akorde, da so se človeku kav lasje ježili. Ker ni imel od doma skoro nič podpore mu tudi denarja ni preostajalo. Imel je sicer nekaj instrukcij, toda to ni bilo mnogo. Največ je dobival od neke vdove gospč, kateri se je s svojim izvrstnim jezikom zelo prikupil.
Nekega dne ga nisem mogel spraviti v šolo, ker so bili sami takšni predmeti na vrsti, katerih se je on strašno bal. Ostal je toraj doma. V šoli me je vprašal razrednik, kaj da mu je. Ko sem mu odgovoril, daje bolan zamižal je z jednim" očesom, na njegovem obrazu pa se je prikazal tisti grozni nasmeh, katerega se vsakdo boji. Jedna se je bila šola končala, letel sem domu k svojemu prijatelju. Sto-pivši v sobo, sem padel skoro v omedlevico. Tone je ležal vznak na postelji, ter kadil iz svoje velikanske pipe, da je bilo groza. »Vstani, korito polomljeno«, mu zavpijem »šolski sluga bode takoj tukaj, ali pa še sam razrednik — ne vrjame, da si bolan«. Hitro je bil po koncu. Toda kaj storiti ? Najprej sva odprla okna in vrata, da se je soba popolnoma prezračila. Potem mi je dal Tone košček krede, katere sem mu moral na jezik nastrgati. Nato se je slekel in vlegel v posteljo.
Jedva je bil gotov, ic je zaslišalo trkanje po vratih, in profesor B. v spremstvu starega zdravnika L. vstopi. »Kje je G.... ? vpraša me profesor. »Tukaj sem, odgovori Tone s tako slabim glasom, da so mi skoro solze v oči prišle. »Prosim gospod zdravnik, blagovolite natančno preiskati ga pravi profesor B. zdravniku. Ta stopi k postelji in vpraša »bolnika« kaj da ga boli. »Prsa in pa trebuh« odgovori Tone komaj slišno.
Zdravnik ga jame preiskovati. Nekaj časa je bilo vse tiho, naenkrat pa zagrmi po Tonetovin trebuhu, kakor da bi se cel hrib odtrgal. Toda to je bil samo začetek. Ko ga je jel zdravnik nadalje preiskovati začel je Tonetov trebuh harmo-nirati, da je bilo groza. S pomiselkom je majal zdravnik z glavo. »Pokažite mi jezik« pravi zdravnik. Z veliko težavo se je prikazal zahtevani organ na dan, kateri je bil ravnotak, kakor plesnjeva kumara. »Hm, hm,« mrmral ju zdravnik, »nisem mislil, da je tako nevarno. Toraj ostanite v postelji, pijte črno vino in pazite, da se ne prehladite«. To rekli je spisal recept, vzel svoje pokrivalo ter odšel s profesorjem.
Toda jaz, že poprej naučen od Toneta, hitro stopim za njima. »Kaj pa želite?« me vpraša profesor. »Oprostite«, ga zavrnem boječe, »mislim namreč, da je G. samo zaradi revščine bolan«. »Mislite« ? »Seveda« odgovorim jaz, »večerje nima nikoli; opoludne pa tudi večinoma samo kruh in pa vodo«. »Potem ni čudno« pravi zdravnik, seže v žep ter mi da dva goldinarja rekoč: »Skrbite da bode dobil nekoliko juhe, mesa in steklenico vina.«
Tudi profesor mi je dal en goldinar za »bolnika«.
Ke sem stopil v sobo jc že sedel Tone pri mizi ter si napolnjeval svojo pipo zadovoljno se smejoč. Dal sem mil denar, katerega sta mi izročila gospoda. Zopet mu je zaropotalo po trebuhu, da se je miza potresla, toda sedaj od veselja. »Sedaj pa pojdi še h moji dobrotnici, mogoče še tam kaj dobiš«, pravi Tone. — Vzel sem klobuk in hitro odšel.
Ko pridem pred vrata omenjene gospč, potrkam in vstopim. Z malimi besedami sem ji naznanil v kako nevarnem položaju je Anton (5. »O ti siromak ubogi«, jela je jadikovati, »tukaj imate pet goldinarjev in mu kupite zdravil. Vina in hrane mu bodem jaz z deklo na dom poslala. Ponižno sem se zahvalil in odšel.
Z velikim veseljem me je Tone sprejel. Brž se je zopet spravil v posteljo, da bi ga dekla ne zasačila.
Kmalu na to se odpro vrata in dekla Tonetove dobrotnice vstopi z velikim jer-basom na glavi. Postavi ga na mizo in odide. Kakor lev je skočil iz postelje in začel izpraznjevati jerbas. Prišlo je na dan pet steklenic izvrstnega vina, dve pečeni kokoši, velik kos mrzle pečenke, hleb mlečnega kruha in še nekaj družili jedna-cih stvari. »Vidiš brate«, pravi Tone in odpre prvo steklenico »kako je prijetno, če je človek bolan«. Začela sva piti in jesti, da je bilo veselje. Kmalu so bili vsem steklenicam vratovi zaviti.
Ko se je stemnilo sva šla gledat, če še po gostilnah vino prodajajo, kajti osem goldinarjev v žepu imeti ni majhna stvar. Predno je bila ura štiri zjutraj je bil Tonetov žep že prazen . . .
V nekoliko dneh je Tone zopet »okreval«. ter počastil šolo s svojim obiskom.
Jack.
o
oo
Pri tomboli.
Dreja: Koliko številk vam še manjka
boter! M i če: Še šest.
Dreja: To ni nič, meni jih manjka tudi še pet.
Miče: Kaj pa dobimo za tombolo. Dreja: Mlado junieo.
(Nekdo dobi tombolo. Godba zasvira in na oder se prikaže mlado dekle.) Miee: Oblast, Dreja, ko bi jaz vedel, da dobimo tako »junieo«, bi kupil ne ene, ampak deset srečk.
o e
Tega ne bo nikoli.
Mislili smo mi, da bi o. kr. namestnik v družbi z Mauronerjem, Angelijem itd. obiskoval po okolici »societšt agrari-jeve« — bike.
*
* *
A.:	Kod je krajša pot iz Bazovice v Pa-driče ?
B.	: Skozi Gropado.
A.:	Kdo to pravi.
B.:	Kaj niso peljali odborniki »Agrarie« namestnika skozi Gropado.
A.:	Kaj še ! Njega so peljali lc zato, da ni videl cerkvice sv. Cirila in Metoda.
B.	: Meniš li, da ne zna on vsega kaj in
kje je kaj v okolici. A.: Da bi on poznal okolico? Tega ne bo nikoli!
Dopisi.
Iz Mirna. Strmi diagi »Brivec«! Še ni minulo leto, od kar je ves navdušen in ponosen na tiste svoje male črkice, (c. kr.) katere nosi pred svojim naslovom — - prepeval med tako imenovano, mirensko »inteligenco« :
»Slovenske ljubice zbiramo ; Na druge se ne oziramo; Najlepše so Slovenke!«
Ali glej ! Nekdajni tolikanj za narod (vsaj na videz) navdušeni in zavedni »Mirkič«, je sedaj v svoji pohlepnosti do one toliko mamljive okrogle reči, katero imenujemo denar — oblekel krinko Judeža Iškarjota ter — (škandal!) se zaročil pred par dnevi z najbolj zagriznjeno potomko nekdajnih graditeljev nesrečnega Rima. On, kateri je iskal nekdaj pri drugih najmanjšo pego v narodnem oziru. On, kateri je vedno in povsod prepeval : »Črna zemlja naj pogrezne....« On, kateri se je vedno in povsod bahal in šopiril s i svojim učenjaštvom, s svojo izobražbo in se svojo zavednostjo ; je poklonil sedaj svojo roko osebi, ki ne zna niti črhniti pravilne slovenske besede in katerej je slovenščina le : »Lingua barbara«.
Ha ! gospod c. kr. »Mirkič«. Mi smo Slovenci!« kaj ne? Ha! ha! Čestitamo vam za izvrsten korak, ki ste ga naredili v — »polento«! »Žalostna £i mnjka!«
,,Oni".
Planina pri Rakeku. Dragi Brivec! Močno obžalujem, da te ni bilo tisti dan pred sv. Jakopom pri nas, da bi bil videl na lastne oči ta prizor ki ga tukaj opišem. Bilo je proti večeru, ko koraka po Cur-
levem klancu Kacaminava Micka, noseča na glavi škaf vode. Sreča jo njena velika sovražnica Palčkova Mica. U svoji sveti jezi ji da gorko za uho. Micka ne bodi lena prime škaf, da bi zlila vodo na Mieo; a Mica je bila zadosti enkrat kršena ni tela bit več ; se je umaknila. Tedaj se pa pograbita za lase, in se kakor kri valita po klancu, ter kličesta z najlepšimi imeni. Ne meneči sc za trde blazinice pod glavo, ležali sta v prisrčnem objemu na tleh, teko dolgo, da je prišla Miška in jih razkopala. Zdaj pa reci, da nista potrebni tvoje britve.	Barufara.
Iz Gorice. Pretekli teden šel sem slučajno po via Morelli. Kamorkoli sem pogledal povsod le italijanski napisi. Ko sem že ves nevoljen pomrmral o naši »miserji« kar zagledam lep slovenski napis »Narodna tiskarna«. Ves vesel vstopim, a glej spako na uho mi vdari jo tuji glasovi narodnemu napisu: »Bon giorno, cio Toei farni oggi quela forma«. — »Sior dereter mi no posso oggi far niente perche il fachin no same-nar roda«. —• »Alora lo mando via« — »E dopo«. — Sti giorni!
o o
Oklic!
Podpisano uredništvo poživlja vse svoje č. tovariše, da bi napravili kak dar na »čudapoln« način rešenemu Milanu ki je tako lepo preskrbel za gradivo časnikom v teb pasji dnevih. To bode morda s podbujo »generalissimu« za kak nov prizor. Darove sprejema »Brivec« ter prvi daruje v ta namen skrpano britev.
Uredništvo ,,Brivca".
Priporočilo.
Ker primorski Italijani ne morejo dobiti izprašemih profesorjev za italijanščino priporočamo jim moža ki bi bil na tako mesto sposoben. Ta mož je napravil pismeni izpit tako - le :
C e r t i fi a o t o.
Si certifiza che fig. Valentina Cossuta di S. Croce il giutale eonduro 8 ararii eli pieno a S. Croce ovi che pesede il suo prato elel Etistrale pretente suto il Mon-falaovo.
Sv. Croce 5 Lulo 1899.
Kristjano Boggatez
kapo vila.
Proda se
m\ad medved. Kdor več da, ta ga dobi. Pojasnila se dobe via Morelli Goric a.

Listnica uredništva.
S lvester: Hvala za poslano; prosimo kaj pesmic. — Gosp. dopisnik iz Radeč: Vaš dopis priobčimo, ako prevzamete vso odgovornost zanj Vi. — Gosp. M. K. poste rest. Ljubljana: Vaš spis prejeli. Prosimo drugič, da nam pošljete vsaj par dni predno izide Brivec in da nekoliko bolje pazite na stilizacijo i na jezik, ker mi pač nočemo biti odgovorni za Vašega zvesto Vas spremljajočega m ... — Drugim dopisnikom hvala ter prosimo še kaj.	!
ica ii
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.

Slovenke pozor! 0 m S
y y y Kupujte vedno od svojih!
■ • v	I
Mamin Pnl/p]i Vam priporoča svojo bo-lKIflllja UUAUlj ga to založeno prodajal-liico na Korzu Štv. 8., v kateri dobite" po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cene nizke.
Vpoštevajte cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih !	j
Rentni davek od vlog plačuje zavod iu ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da teko obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76 189;! „ 38.245.13
1894	„ 49.741.(Ki
1895	„ 88.644.52
1896	., 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3 212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Edino pravi
Paglianov sirup
kri očiščajoč. MMriRSiaM Ni jeden tolikih posnemal cev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fa-brike prof. Girolamo Paglialio iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zateguj enim podpisom.
Schutzum ku. Vsi drugi pečati so ponarejeni.

jalnica jestra ?
V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi dru zega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.
Priporočujem sc našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družinam.
Udani
Ivan Cergol
trgovec.
GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom).
--
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
črno istrsko in dalmatinsko, belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. Iman tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mihovil Ribarič.
_^_
H
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na
i
_ I kavo, čdj, olje, riž, makerone, delikatese,
sadje, ribe, vina itd.
>
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specinli-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
SiW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
'/j odličnim spoštovanjem
T
ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.

Hi <
1
SI
82 o
a
M
m
M
C3
M
f^ikaka skrivnost
ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
Ekstrnkt za napraviti:
5 lit. Ruskega pelinovca stane	samo	',)()	kr.
„ Ruma .....,, ,,	5>0	,,
,, Konjaka....... .,	i>5	„
jf„ Slivovke ...... .,	«5	.,
„ Alaša ....... „	75	„
„ Očaka ...... „ ,,	5)5	,,
iFran ko pošta naroeevalca.
Ekstrakte lazpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pri-denein navodilo, kako sc napravi dotični liker.
Josip Stoka. — Trst.
9t
a>
9f
&
m
Vt
<
p
O
xn
►
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
O P O M S
v interesu lastnega zdravja
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencij e (ne od Ernesta a!; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuJa drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvro. •>. Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. vvvvvy^^vvvvvvvv>^vvvvvvyvvv>^
Domača krojačnica
-♦ TRST ♦-
ulica S. Maurizio št v. 11, II. nadstr.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim iu zunanjim Slovencem udani
Josip V i č i č
krojaški mojster.
Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko — -•4 in okoličansko
vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. Cena primerna.
Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar.
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
Leposlovni list za ženske i z liaja v Trstu dvakrat v me secu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p od učne nasvete za matere in h 6 e r-k e. —Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo , Slovenke" Trst.
Pri moj tvrdki hrb^
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. K eden i in broneui ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsegra blag-a. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
MAT. ŽIVIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
ArATjrjTA
| Franio FoiKar,
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. ; (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in debelo najbolj lino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevili jagod. Pi jača je zdrava in krepilna za moške ^ želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam ^	po najnižji ceni
^ SW Obilo naročbe prosi gornji.
<
S
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da sc v moji zalogi dobe vse potrebne jestvino za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka. sveče, frank itd.
Vse po primerili ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne.
§Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
|f°~j	trgovec.	fj
o oooocoooeoooco
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo > primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst. moke — domače pečivo — sladkarije iu pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pokanja jc v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Pcrliavc,
lastnik.


JJ
Slovenska gostilna
PRI PETJSLIMU"
v Trstu
priporoča preč. duhovščini iu slavnemu občinstvu svoje lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
sprejme \sakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega iu butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
,,PRI PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.
OOOODODOOOOODOOOOOSOOODOPOOOOj