Glasilo delovnega kolekiva SOZD Iskra — 18. maj 1985 — številka 18 Trije Iskrini telefoni ETA 80? Motite se. Pravi je le tisti, ki ga drži Davorin Savnik, prvi z leve, ostala dva sta ameriška. Kičasti kipec »plagiariusa« ima v rokah vodja Instituta Busse Design Rido Busse, ob njem pa je predsednik ustanove Die gute Idustrieform Joseph Auer. (tekst in foto Lado Drobež) S priznanjem »Kakovostni industrijski design« seje na nedavnem hannoverskem sejmu okitil Isk rln ultrazvočni defektoskop. (tekst in foto Lado Drobež) »Plagiarius« »Visoko razvite države so pogosto moralno zelo nerazvite.« To misel je med nedavnim sejmom sejmov v Hannovru izrekel lastnik Instituta Busse Desing Rido Busse v pogovoru z Davorinom Savnikom, oblikovalcem Iskrinega telefona ETA 80, ki sta ga »pre-plonkali« dve ameriški firmi. Za predrzno kopiranje in tatvino industrijskega oblikovanja je Institut Busse Design iz Ulma podelil deset »pla-giariusov« negativnih nagrad, med njimi pa sta to »priznanje« prejela za kopiranje Iskrinega telefona tudi kalifornijski Tele-Ouest in newyorški US 'T ran. Magister Savnik je telefon ETA 80 oblikoval sredi sedemdesetih let, po letu 1977 pa je »Iskrin fitipaldi«, kot so ga zaradi lepe in drzne oblike poimenovali nekateri, požel številna priznanja, med katerimi je seveda najbolj blesteče tisto iz Hannovra leta 1980, ko je prejel priznanje Die gute Industrieform za kakovostni industrijski design: Ob tem oblikovalskem piratstvu je nekaj krivde tudi na Iskrini strani, ker telefona v ZDA ni pravno zaščitila. Pač, »po toči zvoniti je prepozno«, te šole pa nikakor ne bi smeli pozabiti, tudi za to ne, saj smo po petih »sušnih« letih v Hannovru spet dobili priznanje za kakovostno industrijsko obliko, tokrat za ultrazvočni defektoskop, ki ga je oblikoval Ljuban Kloj-čnik iz kranjske Kibene-tike. Lado Drobež SOZD : ra Isk Še slab mesec in pol do dneva Iskre # s # # w s ##•#•#■ s ©3 S.S;:;%9n © v p ©©' ,© z©? ° # cLj rg/ ©©©^©©©iDO DO© [^?fl[ruD@[pg[ fe® Juflp Da, kako čas beži. Še ni dolgo tega, ko smo vas v našem časopisu obvestili, da so priprave na letošnji dan Iskre, dan borca v polnem teku. Gotovo že vsi veste, da bo ■t letošnje praznovanje v našem obmejnem mestu v Novi Gorici zadnjo soboto v juniju, 29. 6. Takrat smo tudi zapisali, da nas od praznovanja loči še tri mesece, danes pa smo že na polovici tega roka — le še slab mesec in pol nas loči od dneva našega praznovanja. Tega se dobro zavedajo tudi v novogoroški Iskri — Avtoelek-triki, saj so, kot je znano, organizatorji našega letošnjega srečanja. Prav zato je bila v tej delovni organizaciji že tretja seja odbora za proslavo dneva Iskre, dneva borca, poleg domačinov — organizatorjev in razširjenega odbora s strani SOZD Iskra (predsednik je Janez Kern) pa se je seje udeležil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, ki se je na ta način seznanil in prepričal, da so Novogoričani s pripravami že toliko naprej, kot da bi bil pričetek prireditve predviden za prihodnji teden. Seveda je namen tega sestavka tudi ta, da vas, dragi Isk-raši, na kratko seznanimo, kaj so novogoriški organizatorji povedali udeležencem seje v zvezi s pripravo naše proslave. Prvotna zamisel, da bi se prireditev odvijala v strogem središču mesta, za skupščino občine Nova Gorica, v borovem gozdičku, kjer so v njegovem »preddverju« visoki in košati topoli, je dokončno potrjena. Ta prostor, kjer smo leta 1977 Iskraši že praznovali naš praznik, je kot nalašč za take prireditve, praktično v središču mesta, a vendar dovolj odmaknjen, da avtomobilski hrup ne moti romantičnosti. Tu bosta postavljena dva odra, na osrednjem, večjem, se bo odvijal uradni del prireditve, pomožni, nekoliko oddaljen od glav-, nega, pa bo po uradnem delu namenjen zgolj sprostitvi in prešerni razigranosti udeležencev slavja. Seveda bo tudi glavni oder usposobljen za plesišče po končanem uradnem delu prireditve. Kidričeva cesta, ki poteka mimo bivšega hotela Argonavti (sedaj je ta nekoč atraktivna zgradba last Iskre Delte, kjer gradijo najsodobnejše računalniško izobraževalno središče), bo zaprta za ves promet in bo namenjena izključno parkiranju avtobusov. OD tu do prireditvenega prostora pa je le minutko dve hoda. Veliko vas bo prišlo na našo prireditev tudi z vlaki. Tudi za vas bo poskrbljeno, saj bodo od železniške postaje do prireditvenega prostora stalno vozili mestni avtobusi (bo krožni promet) torej pešačenja tudi s takim načinom prevoza ne bo. Delitev prehrambenih paketov, ki jih bo moč dobiti na posebne listke, priložene v vabilu, bo pred skupščino občine, nekaj korakov naprej pa bo dovolj razdelitvenih mest, kjer se bomo lahko oskrbeli z golažem. Vipavci so nam iz njihove kleti obljubili najboljše vino, ki ga bo cel liter, komu pa ne bo do te žlahtne kapljice, pred- vsem pa za najmlajše, bo na voljo tudi Fructalov sok v doy pack embalaži. Še eno posebnost moramo omeniti. Na steklenici vina bo posebna etiketa, izdelana prav za obeležje našega praznika, torej izreden primerek za zbiratelje, za vse ostale pa spomin na največjo Iskrino prireditev — ne glede na to ali ponesete domov prazno ali pa polno steklenico... Danes vam predstavljamo tudi znak prireditve, ki je, morate priznati izredno lep, njegovi avtorji pa so iz Iskrinega Marketinga. Poleg napisa je na znaku tudi 25 rdečih vrtnic, ki pomenijo, oziroma predstavljajo srebrni jubilej prireditelja — gostitelja Iskre — Avtoelektrike, saj slavi ta 3300 članski kolektiv prav v letošnjem letu 25-letnico obstoja in delovanja. Rdeča vrtnica pa je simbol Nove Gorice, saj krasi celo mestni grb. Znak se bo pojavljal povsod — vtisnjen bo v skodelico, na posebne kuverte, na vrečko, na prireditvenem prostoru bo itd. Prvič letos bo opozarjal na proslavo tudi privlačen plakat, ki ga bo moč videti v vseh TOZD vseh DO. O kulturnem in zabavnem programu le nekaj besed. Po internacionali, ki bo zadonela ob 10,30, bo na vrsti pozdrav predsednika skupščine občine Nova Gorica, pozdrav glavnega direktorja Iskre — Avtoelektrike, slavnostni govor (v eni naslednjih številk našega glasila vam bomo povedali, kdo bo gost — slavnostni govornik naše proslave), poslušali bomo združeni pevski zbor, godbo na pihala, recitacije, h grobnici padlim na Trnovo nad Novo Gorico bo posebna delegacija odnesla venec, prisostvovali bomo podelitvi Iskrinih nagrad, folklorni skupini, predaji zastave, najverjetneje v kranjske Iskre itd. Za ples in razvedrilo bosta skrbela kar dva priznana ansambla, eden z modernejšo glasbo, drugi bolj domačo, igrala pa bosta izmenično, torej glasbe ne bo zmanjkalo. Najmlajši bodo lahko občudovali velik balon, »parkiran« na zelenici pred skupščinoobčine, pa padalce itd. Torej zabave bo dovolj za vse starosti. Filiateliste moramo opozoriti na posebne kuverte, s posebno znamko in posebnim žigom. Torej dragocena priložnost, ki jo bo moč izkoristiti le 29. junija. Izredno zanimivo in okusno pa bo še nekaj. Mnogi poznate odlične mojstre Mesne industrije Primorske, ki so gotovo najbolj vešči za pripravo slovitih mortadel. Nam organizatorjem so obljubili, da bodo specialno za ta dan, za nas, pripravili in seveda razrezali tako veliko mortadelo, kot jo doslej na svetu še ni bilo. Njihova najtežja in največja mortadela, izdelana do danes je tehtala 420 kilogramov! T o rej se jo bo splačalo videti, slikati in seveda poizkusiti. Poleg tega pa vam bodo na dan prireditve ponudili po zmernih cenah še druge slastne dobrote, diskontno (cenejšo) prodajo suhomesnih izdelkov itd. Za konec pa še neusmiljeno opozorilo, predvsem za sindikalne poverjenike, ali pa za tiste, ki boste zbirali prijave posameznikov za udeležbo na prazniku. Mi v Avto-elektriki bi radi, da bi s prijavami zaključili do 15. junija, saj bi nam tako omogočili kar najlepšo organizacijo vsega — za vse. Že v naslednji številki našega glasila pa vam bomo sporočili, komu v Avtoelekt-riki pošljite skupinske prijave, kako in kdaj boste dobili vabilo, koliko bo treba plačati ob vpisu za prehrambeni paket itd. Vsekakor pa drži eno — z vašo udeležbo na našem lepem prazniku se boste najlepše oddolžili za naš trud, vložen v organizacijo proslave. Torej nasvidenje 29. junija, letos v mestu cvetja in mladosti. Marko Rakušček H Letna seja KOS SOZD Iskra Uveljaviti odgovornost povsod in na vseh ravneh V ponedeljek, 13. maja je bila letna seja Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra. Poročilo o delu sindikata SOZD Iskra v obdobju 1984-1985 je podal predsednik/KOS Avguštin Ciuha. Potem ko je pozdravil navzoče, med njimi predsednika republiškega odbora sindikata delavcev elektro kovinske industrije Ivana Kramarja, predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča in člana KPO SOZD Iskra Pavla Gantarja, je Avguštin Ciuha obširneje spregovoril o delu sindikata v Iskri v minuelm obdobju. »Glede na to, da bomo v pripravah na kongrese v letu 1986 opravili volilne programske konference že v letu 1985 in upoštevajoč dejstvo, da smo na programsko-volilni konferenci aprila 1984 sprejeli program dela KOS do konca leta 1985 in ni potreben posebnih dopolnil, se bom v svojem poročilu dotaknil nekaj ključnih nalog, ki smo jih opravili v tem obdobju, predvsem pa poizkušal opredelim naloge, ki nas še čakajo do programsko volilne konference«, je dejal Avguštin Ciuha. »Najprej moram ugotoviti, da je aktivnost sindikata v celotni Iskri v zadnjem letu potekala v okviru in pod pogoji, ki so jih narekovali skrajno zaostreni pogoji gospodarjenja, še zlasti v predelovalni industriji. Iskra se je prvič srečala z znatnimi izgubami, ki jih nismo bili v stanju solidarnostno pokriti v samem sistemu SOZD. "Nadaljuje se trend stagnacije izvoza in izrazitih omejitev razpolaganja z devizami, kar pomeni predvsem izjemno kritičen položaj pri uvozu opreme za produkcijo, razvoj, testiranje itd. in posledično zavira celoten sistem Iskre v še večji zaostanek za svetom. Nadalje- vanje padanja realne vrednosti OD nas je poleg pomembnih izgub in zastojev dela pripeljalo v položaj, da veliko zaposlenih ni več povsem prepričanih v svojo dolgoročno socialno varnost. Zato smo se v tem letu srečevali z večkratnimi zaustavitvami dela, katerih povod so bili sicer običajni problemi nizkih OD, a glavni vzroki gotovo v motnjah samoupravnih odnosov, ki so pripeljali do pomislekov o dolgoročni socialni varnosti in sprožili nezaupanje delavcev, tako v poslovodno strukturo, kot tudi v organizirane subjektivne sile v družbenopolitičnih organizacijah. Tudi v tem obdobju še nismo dovolj uveljavili nekaterih oblik akcijskega povezovanja, ki nam nudijo možnost, da enotno sprejemamo obvezujoča stališča za vse udeležene OOS. Predsem mislim na problemske konference, ki smo jih v sindikatu praktično opustili, kot način enotne obravnave in dogovorov za akcijo o posameznem vprašanju. Tiste tematske konference, ki pa smo jih izpeljali v posameznih DO pa v glavnem ostajajo kot enkratne akcije, ki nimajo po izvedbi odziva v vseh OOS in največkrat pri vsakdanjem političnem delu zanemarimo na njih sprejete dogovore. Podobno velja tudi za sprejete aktivnosti na KOS, saj jih le redko izvajamo niže od sindikalnih konferenc, kar pa le ni tako probiematično giede na spreje- te dogovore o skupnih aktivnostih na ravni SOZD. Težave kadrovske politike Zaostrovanje gospodarskega položaja, kriza političnega sistema, padar1') osebnega in družbenega standarda in položaj, v katerem vedno več delavcev dosega prag socialne eksistence, povzroča velike težave pri kadrovski politiki v družbenopolitičnih organizacijah. Položaj, v katerem se ZK zapira v svoje probleme in ZSM marsikje tudi ne najde prave vsebine dela, dodatno povečuje obremenjenost sindikalnih aktivisotv. Na njihova pleča se dnevno obeša odgovornost za delo z ljudmi, za izpeljavo samoupravnih dogovorov in obravnav, za vrsto kadrovskih vprašanj in reševanje težav v samoupravnih procesih in v delu delegatskega sistema, l/sa ta bremena in tudi dejstvo, da namesto priznanj in pohval za politično delo dnevno vse pogosteje doživljamo le kritiko in celo negativne ocene uspešnosti pri rednem delu na delovnem mestu, nam močno krčijo vrste predanih in uspešnih aktivistov. Zato bomo morali storiti kvaliteten premik pri izobraževanju in sistemu moralnih stimulacij za družbenopolitične delavce, saj bomo sicer močno oslabili ugled in vpliv družbenopolitičnih organizacij, če za nosilce odgovor-. ni h funkcij v njih ne bomo našli ustrezno usposobljenih in zainteresiranih delavcev. Naslednje vprašanje, ki močno vpliva na izgubo moralnega zaupanja ljudi v sposobnost in pomen družbenopolitičnih organizacij, je nespoštovanje sprejetih sporazumov, dogovorov, načrtov, zakonov itd. Uveljavljanje odgovornosti poznamo v glavnem v materialni proizvodnji, ali kvečjemu še za kršitve delovnih obveznosti, ki ne izhajajo iz neizvajanja odgovornosti za spoštovanje sprejetih samoupravnih aktov. Razrešnice delegatov ter funkcionarjev v družbenopolitičnih organizacijah so bolj izjema kot pravilo. Še bolj zaskrbljujoče je to, da ne izvajamo odgovornosti, ki bi jo po zakonskih normah morali izvajati pri vodilnih in vodstvenih delavcih, kar pozneje pomeni, da tudi ti ne zaostrujejo odgovornosti do podrejenih in smo tako priča splošni eroziji odgovornosti. To pri ljudeh krepi lažno solidarnost, familiarnost in dejansko slabše odnose. To so le nekateri okviri, v katerih je potekalo delo sindikata SOZD Iskra v preteklem letu. Čeprav v kratkem poročilu ni mogoče obdelati vseh aktivnosti, bi le želel po posameznih področjih aktivnosti poudariti nekatere rezultate preteklega obdobja in nakazati bodoče akcije. Sedanja organiziranost utesnjuje razvoj Na področju samoupravne organiziranosti smo bili v preteklem obdobju zelo dejavni. Že pred tremi leti je KOS opozarjal na potrebo, da se temeljiteje pripravimo na potrebno reintegracijo SOZD Iskra, ker so nekatera gibanja kazala na to, da sedanja organiziranost že utesnuje bodoči razvoj sistema Iskre in povzroča rahljanje odnosov med nami. Če danes ocenjujemo, kaj smo v tem obdobju naredili na tem področju, moramo ugotoviti, da niso bili storjeni kvalitetni premiki. Zaradi relativnega zaostanka pri razvoju samoupravne organiziranosti smo priča nastajanju novih DO (DO Elektronika Horjul) in procesom, ki kažejo na določeno stihijo na področju organiziranosti. Čeprav smo priča precejšnjemu številu pobud, da bi se TOZD formirale kot DO, tako z razpravami o tem, kot tudi s prikritimi pripravami na Organizacijske spremembe, smo se politično dogovorili (in pri tem smo bili enotni tudi s političnim vodstvom SRS), da morajo procesi reorganizacije v SOZD potekati v celoviti in dogovorjeni aktivnosti. Nedvomno so nekatere pobude objektivno pogojene z razvojem posameznih TOZD, ki so prerasle okvire obstoječih DO. So pa tudi pobude, ki pretirano poudarjajo samo teritorialne potrebe po reorganizaciji in ne upoštevajo funkcionalno - tehnoloških zakonitosti in potreb združevanja za doseganje minimalne potrebne mase kadrovsko - kapitalnih resursov za zagotavljanje dolgoročnega razvoja DO. V preteklem letu je bilo opravljenih nekaj strokovnih aktivnosti, ki naj bi pomenile prve resne strokovne analize možnosti bodočega organiziranja SOZD Iskra. Pomembne so predvsem štiri aktivnosti: Prva je poizkus reorganizacije in zaokrožitve DO Elektr-ozveze, pri čemer bi se morala TOZD Elektronika Horjul združiti v DO Kibernetika. Znano je, da referendum ni uspel in smo tako (pravimo začasno j dobili novo proizvodno DO, ki ni v skladu z dogovorjenimi merili za organiziranje DO v SOZD Iskra. Prvi majhni koraki k reorganizaciji Druga je izdelava študije konzultantske firma MC Kinsey. Študija je bila narejena, strokovno in politično predstavljena, a so ostala mnenja o njeni neposredni uporabnosti še vedno deljena. Nedvomno je študija s strokovno analizo pokazala na vrsto slabosti, ki so prisotne v naši organiziranosti in zato jo bo potrebno uporabiti pri nadaljnjem delu na organiziranosti, kot eno izmed osnov za delo. Pomembna je pa tudi odločitev, da bomo s firmo McKinsey nadaljevali na konkretnem projektu v DO Telematika. Tretja aktivnost je potekala v pripravah na ZT konferenco v letu 1984, ko je bila prvič uporabljena metoda programkih sklopov za predstavitev na ZT konferenci. Nedvomno je bil poizkus koristen, saj je pokazal, da smo sposobni razmišljati tudi zunaj okvirov DO posameznih programskih sklo-, pih, a je tudi nakazal vrsto možnih problemov, ki bi nastali, če bi osvojili tako imenovano četrto stopnjo organiziranosti — Skupnost DO po programskih sklopih. Četrta pomembna aktivnost je bila posvetovanje poslovodnih delavcev ter predstavnikov DPO in samoupravnih organov, ki je bilo sredi aprila v Poreču. Tam so bila sprejeta skupna stališča, ki pomenijo resnično šele prve majhne korake k bod- oči reorganizaciji, a pomenijo tudi sprejeto obveznost, da na tem intenzivno delamo in do septembra že pripravimo teze za novi SaS o združevanju v SOZD Iskra in osnovne materialne kvantifikacije bodočega skupnega razvoja s SS o temeljih srednjeročnega načrta 1985 —1986 Že ta sprejeta odločitev nam pomeni tudi glavno zadolžitev za našo aktivnost do programsko-volilne konference. Od nas bo to terjalo široko organizacijo razprav in vzklaje-vanj, predvsem pa maksimalno strpnost in kulturo sporazumevanja in dogovarjanja. Sindikat kot množična organizacija delavcev bo v teh procesih moral delovati s pozicije globalnih interesov delavcev in njihove dolgoročne socialne varnosti in se tudi boriti proti parcialnim teritorialnim in skupinsko - lastniškim interesom. V teh procesih bomo morali zgraditi tudi kriterije za tipično TOZD in DO v okviru SOZD Iskra, pri čemer mora biti TOZD organizirana v skladu z novimi spoznanji o njeni funkciji, DO pa mora postati osnova reprodukcije. Počasno uresničevanje sporazumov Izhajajoč iz spoznanja, da je urejenost družbeno-ekonom-skih odnosov dejanski kazalec, kako delavec obvladuje sredstva družbene reprodukcije, je KOS v preteklem letu usmeril svoje aktivnosti na to področje. V tem obdobju smo pripravili zadnjega izmed sporazumov, ki urejajo področje delitve dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. Akt, ki ureja področje minulega dela je v postopku sprejemanja in v prvem postopku sprejemanja ni bil sprejet v nekaterih TOZD, čeprav so bili za njegovo pripravo vloženi veliki napori in je ob nesprejetju tega akta na ravni DO in TOZD grozila resna nevarnost, da bo prišlo do težav pri delitvi sredstev za minulo delo. Ugotavljamo, da kljub vsem naporom le nismo uspeli izdelati ustreznega akta in, daje glavna ovira pri sprejemanju predvsem zapletenost samih osnov in meril za delitev sredstev minulega dela, kar pri delavcih vzbuja nezaupanje v izdelani sistem. Delavci predvsem ne sprejemajo tveganja stimula-tivnejšega nagrajevanja na osnovi minulega dela, ker so rezultati gospodarjenja zelo negotovi in tako je realno že zdaj ogrožena dosežena višina nagrajevanja na osnovi minulega dela. Če upoštevamo zelo počasno uresničevanje že sprejetih ostalih aktov s področja delitve na ravni SOZD in sedanji položaj s SaS o minulem delu, za katerega smo se začasno (do dokončnega sprejema) odločili, da bo služil predvsem kot strokovna osnova za izdelavo SaS na ravni TOZD in DO, potem moramo ugotoviti, da na področju urejanja delitve po rezultatih dela v SOZD ne moremo bjti zadovoljni. To lahko trdimo, čeprav smo ena izmed redkih SOZD, ki ima skupne osnove in merila in nas včasih dajejo za vzgled drugim. Dejstvo je, da smo na tem področju v celotni družbi v zadnjem desetletju dosegli najmanj glede na vložene napore, tako stroke, kot družbenopolitičnih organizacij. Verjetno ni področja v družbi, ki bi bilo zadnje desetletje bolj izpostavljeno, hkrati pa doseženi tako minimalni rezultati. Ta ugotovitev nam za bodoče narekuje, da bomo morali o tem področju pripraviti tematsko konferenco sindikata in v pripravah nanjo temeljito preučiti razloge za tako stanje in skromne rezultate. Ker nekateri izmed sprejetih aktov že terjajo spremembe, tako zaradi izkušenj iz prakse, spremembe zakonov pa tudi prilagoditve branžnemu sporazumu in družbenemu dogovoru, bomo morali temeljito razmisliti tudi o predlogih, da bi sprejemali samo strokovne podlage v SOZD, predvsem zaradi zapletenih referendumskih postopkov sprejemanja teh aktov. Samoupravno planiranje Drugo pomembno področje je samoupravno načrtovanje. Smo v obdobju priprave in sprejemanja planskih dokumentov za obdobje 1986-90 in do leta 2000. V teh gospodarskih razmerah so planske ak- tivnosti še posebej pomembne, zato pri sindikatu ne smemo dopustiti, da bi sprejemali planske akte, ki jih ne bomo mogli, ali znali uresničiti. Boriti se moramo tudi proti temu, da bi planske akte obravnavali samo formalno in to v glavnem samo v strokovnih službah, saj je samoupravno načrtovanje glavno sredstvo, ki je delavcu na voljo, da obvladuje sredstva reprodukcije in s tem uresničuje vlogo združenega delavca, z odgovornostjo za dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Vloga delavca upravljal ca je razvidna tudi v uspešnosti akcije zaključnih računov. Čeprav je opazno povečano zanimanje za obravnavo rezultatov gospodarjenja, lahko ugotovimo, da so poglobljene razprave običajno šele, ko se gospodarski položaj v TOZD, ali DO zelo poslabša in postane ogrožena normalna delitev sredstev za OD. Pomembne premike smo opazili predvsem pri kvaliteti pripravljenih materialov za obravnave, saj le-ti postajajo vedno bolj ažurni, pregledni in razumljivejši za delavca. Na področju urejanja cen smo naredili najmanj, saj v splošni družbeni cenovni stihiji tudi postopki povečanega pod-ružbljanja cenovne politike delujejo neuspešno. Če na tem področju skušamo opredeliti glavne naloge sindikata do konca leta 1985, moramo opozoriti predvsem na aktivnosti s področja planiranja in zaustavljanja padanja realnih OD. Predvsem s stališča sindikata moramo opozarjati na dejstvo, da so postali OD po socialni strani tako nizki, da ogrožajo normalno socialno varnost že velikega števila delavcev Iskre, po ekonomski plati pa vedno bolj nepomemben delež celotnega prihodka. Delovanje delegatskega sistema Ocene o delovanju delegatskega sistema nas opozarjajo, da še vedno nismo dosegli ustrezne ravni njegovega delovanja. V Iskri opažamo, da so posebno prisotni problemi v delovanju delegacij v večjih centrih, kjer imamo mešane konference delegacij iz več TOZD in DO Iskre. V skladu z ustavno in zakonsko vlogo na področju delovanja delegatskega sistema, smo v sindikatu opravljali vrsto aktivnosti. Dogovorili smo se tudi, da organiziramo problemsko konferenco, na kateri naj bi obravnavali probleme v delovanju delegacij in se dogovorili za nadaljnje aktivnosti sindikata na tem področju, a je nismo uspeli organizirati. Osnova za problemsko konferenco naj bi bila poročila sindikalnih konferenc, ki pa jih nismo uspeli opraviti, kljub večkratnim opominom. Glede na pomen uspešnega delovanja delegatskega sistema bomo morali v prihodnjem obdobju temu vprašanju posvetiti ustrezno pozornost, predvsem na ravni sindikalnih konferenc v DO. Posebno pozornost bo potrebno posvečati sestavi delegacij, pomoči strokovnih služb, informiranju. rednemu vključevanju sindikata v delo delegacij itd. Na področju kadrovske politike in izobraževanja smo v zadnjem času v SOZD sprejeli sporazum o kadrovski politiki, kar že kaže prve rezultate, čeprav še daleč ne uresničujemo vsega dogovorjenega. Uspešno delovanje izobraževalnega centra, ki opravlja pomembno nalogo specialističnega izobraževanja delavcev Iskre in uvajanje enotne kadrovske informatike nas lahko opogumlja, da so na tem področju možni pomembnejši premiki. Enotne ocene, da je nadaljnji razvoj Iskre v veliki meri odvisen od sposobnih poslovodnih in strokovnih delavcev in izdelanega sistema mobilnosti teh kadrov na strateške projekte v celotnem sistemu SOZD, nam nalaga pomembne naloge tudi v bodoče. Zaostrene razmere, ki smo jim priča, terjajo tudi od sindikata, da v skladu z dogovorjenimi nalogami, ostreje ocenjuje ustreznost poslovodnih delavcev. Čeprav se moramo zavedati problemov, ki v konkretni praksi močno otežujejo dosledno ocenjevanje ob reelekcijah, ali ob zaključnih računih, bi morali to dosledneje iz- vajati, kajti sicer se odrekamo ene izmed temeljih nalog sindikata v zaščiti dolgoročnih interesov delavca. Premalo preventivnega ukrepanja KOS celotno zadnje obdobje intenzivno spremlja vsa gibanja predvsem na področju družbene samozaščite. Ugotavlja, da se stanje kljub gospodarski krizi izboljšuje, vendar še vedno premalo storimo na področju preventivnega ukrepanja in, da je bilo večino akcij in sestankov izvedenih že po nastanku kriznih situacij. Tudi SDK v TOZD in DO še vedno ne odigrava svoje z ustavo in ZZD opredeljene vloge in se sestaja bolj formalno, čeprav bi morala biti kritični spremljevalec gospodarjenja, odnosa do dela itd. Kljub pomanjkljivostim, ki smo jih zaznali v tem obdobju, zaostrovanju gospodarskih razmerij, padanju življenjskega standarda ter s tem zaostrovanju medsebojnih odnosov v TOZD in med TOZD, je sindikat še vedno z nekaj pomanjkljivostmi obvladoval stanje. Po daljšem obdobju pa smo imeli v SOZD tudi prekinitve dela večjih razsežnosti in zato tudi bolj kompleksne probleme pri razreševanju težav, ki so pripeljali do tega stanja. Pri analizi vseh prekinitev dela, izsiljenih sestankov je bilo evidentno, da niso bili glavni vzrok nizki osebni dohodki, ti so bili samo povod, ampak skaljeni medsebojni odnosi, neperspektivnost proizvodnih programov in s tem ogrožena socialna varnost, predvsem pa slabo informiranje delavcev o problematiki, s katero se spopada posamezna DO in TOZD ter o ukrepih, s katerimi razrešujemo probleme in njihove učinke. KOS pri vsem tem ugotavlja, da bomo morali še veliko storiti za večje in temeljitejše izobraževanje poslovodnih in vodstvenih delavcev s področja nalog glede varnostne kulture delavcev. Napredek je čutiti tudi v primerjavi varnostno-politič-nih ocen, saj se v njih vedno Letna seja KOS SOZD Iskra manj izdealizira stanje in posplošuje. Ocene so vedno bolj konkretne in za vsako okolje specifične. Dobra organizacija dneva Iskre Tudi v preteklem obdobju smo izvedli vse tradicionalne športno-manifestativne prireditve. Dan Iskre je bil dobro organiziran, kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim in še vedno pomeni velik kohezijski faktor delavcev znotraj sistema. Več napak in pomanjkljivosti pa je bilo ugotovljenih pri organiziranju letnih in zimskih športnih iger. Sistem in organizacija sta že postala bolj prestižnega in tekmovalnega značaja, ne pa kot bi moralo biti, odraz rekreativnih športnih aktivnosti ter množičnosti v temeljnih organizacijah. Zato bomo morali v načinu športno manifestativnih prireditev v tem letu razčistiti še marsikatero dilemo. Ali naj imamo na ravni SOZD bolj vzgojno in koordi-nativno dejavnost in mora biti čim več izvedbe v OOS, ali bomo še naprej ohranili sedanje oblike športnih iger. Porajajo se različne pobude, da bi imeli igre SOZD vsako drugo leto, da bi imeli tekmovanja v posameznih športnih panogah ločeno, na različnih lokacijah, da bi organizirali bolj rekreativno—manlfestivno srečanje itd. Te dileme bomo morali v KOS razrešiti že v jeseni, da bomo ustrezno lahko planirali potrebna sredstva v SaS o temeljih plana SOZD za obdobje 1985-1990. Dober sistem informiranja je eden izmed osnovnih pogojev za uspešno delovanje delegatskega sistema in tudi družbenopolitičnih organizacij. Tudi zdaj lahko ugotovimo, da še vedno nismo uspeli v SOZD zgraditi enotnega in celovitega sistema informiranja, vendar smo v preteklem letu le uspeli narediti kvalitetne spremembe pri oblikovni in vsebinski zasnovi glasila Iskra. To je le eden izmed potrebnih korakov k izgradnji celovitega sistema internega informiranja, a njegov uspeh nas lahko opogumlja za nadaljnje aktivnosti, ki jih bomo morali opraviti v procesu reintegracije sistema SOZD v prihodnjem obdobju. Ob koncu bi se rad dotaknil še dveh področij aktivnosti sindikata na ravni SOZD. Prva so delovni obiski predstavnikov SOZD v posameznih TOZD. Praksa nam je pokazala, da je to pomembna in potrebna aktivnost za uspešno koordinacijsko delo in poznavanje realnih problemov, s katerimi se srečujejo v neposrednih proizvodnih okoljih. Poleg neposrednega informiranja predstavnikov SOZD, so obiski pomembni tudi zato, da se v konkretnem okolju ob obisku celovito ocenijo aktivnosti tudi v posamezni TOZD. Zato nameravamo prakso obiskov ohraniti tudi v bodoči aktivnosti. Drugo področje aktivnosti je sodelovanje KOS z drugimi organi in organizacijami. Tudiža preteklo leto lahko trdimo, da je sodelovanje s samoupravnimi organi v SOZD in družbenopolitičnimi organizacijami potekalo uspešno. Enako lahko trdimo tudi za sodelovanje z republiškim odborom sindikata kovinske in elektroindustrije SRS in SFRJ. Poživiti pa bomo morali sodelovanje s sindikalnimi organizacijami posameznih SOZD naše branže, pomembnih dobaviteljev repro-materialov in naših kupcev, je zaključil svoja izvajanja Avguštin Ciuha. Po poročilu se je razvila razprava, v katero je prvi posegel Jože Oblak, ki je opozoril na motnje v samoupravnem procesu in poudaril, da kljub sklepom nismo uresničili sklepa o zbiranju vseh SaS v Indok centrih, kjer bi lahko z analizami prispevali k naši višji in boljši organiziranosti. Pavle Gantar je poudaril, da bi morali posebej obravnavati problematiko referendumov, ker ta problematika ni samo zadeva Iskre. Ivan Kramarje menil, da seje potrebno prestrukturirati tudi v hodu in, da prestrukturiranje ni toliko odvisno od delavca za strojem, kot od vodilnih struktur. Po njegovih besedah bo Slovenija vsekakor gradila svoj bodoči razvoj na Iskri, ne pa na karavanškem predoru. Ko je govoril o vprašanjih cen in inflacije je dejal, da za te zadeve sindikat vsekakor ni pristojen, saj ni stvar sindikata, da razrešuje vprašanja cen in inflacije. Boris Lasič je na kratko najprej ocenil Iskrino lanskoletno poslovanje, za katerega je menil, da leto 1984 ni bilo niti dobro, niti slabo, čeprav je sama proizvodnja lani sorazmerno dobro tekla, smo pa bili prav z materialnimi stroški lani hudo prizadeti, ko se je cena vhodnih materialov povečala za 200%, cene izhodnih izdelkov pa 100%. Na lanske izvozne rezultate smo lahko kljub vsemu še vedno ponosni, v primerjavi z drugimi slovenskimi izvozniki, saj je Iskrin lanski izvoz znašal kar 11 % celotnega slovenskega izvoza. O trenutnem stanju v Iskri pa je dejal, da so izgube znatno manjše, zlasti pa je razveseljivo, da DO Telematika v prvem trimesečju letos posluje brez izgub. Produktivnost je lani v Iskri relativno porasla, kljub iztrošeni in zastareli opremi, čeprav je na drugi strani tudi res, da imamo v Iskri premalo izmenskega dela ter imamo zatq. v Iskri sorazmerno še velike rezerve glede produktivnosti. Premalo pa smo opremljeni za proizvodnjo novih tehnologij. Po razpravi so člani KOS soglasno sprejeli poročilo o delu sindikata SOZD Iskra v obdobju 1984-1985. V nadaljevanju seje so obravnavali stališča predstavnikov samoupravnih organov, DPO in poslovodnih delavcev SOZD Iskra letos v Poreču. Za uvod je o stališčih spregovoril mag. Ivo Banič, ki je povedal, kako so poreška stališča nastajala, pri čemer je predvsem poudaril, da je moč reorganizirati samo tistega, ki to hoče. Poseg v reorganizacijo Iskre je na mestu, osnovna izhodišča zanj so podana, vendar pa spremembe še zdaleč niso dokončne, kajti spremembe so nekaj nenehnega. Deset let v Iskri nismo skoraj ničesar spremenili in za izpeljavo sprememb imamo zagotovo dovolj moči, vendar pa to vsekakor ne bo preprosto in lahko. V razpravi o poreških stališčih je bilo poudarjeno, da bo potrebno sklicati problemsko konferenco na to temo, ki bo morala opredeliti politiko procesa reintegracije Iskre. Ob koncu razprave so ugotovili, da so poreška stališča štart za proces reintegracije Iskre, za proces, ki bo trajal več let in zato naj bo sindikat tisti, ki naj bi dal prvi strel za štart tega procesa. Ob koncu seje so navzoče seznanili z izgubo v Iskri Electronics Ine., New York in s potekom ugotavljanja vzrokov za izgubo. Hkrati so terjali, da mora biti do jeseni pripravljen celoten pregled stanja v Iskrini celotni inozemski mreži. Glede priprav na dan Iskre, ki bo 29. junija v Novi Gorici v organizaciji DO Avtoelektrika je bilo povedano, da naj do 15. junija zberejo prijave za udeležbo, da bo letos stal paket 600 dinarjev, od česar naj bi polovico krili delavci sami, drugo polovico pa DO. Pri tem so poudarili, da 600 dinarjev za paket še vedno ni ekonomska cena. Govora je bilo tudi o dnevu Iskre prihodnje leto, ko bo Iskra slavila štiridesetletnico in zato bodo dan Iskre 1986 organizirale in pripravile DO iz Kranja. In še zadnje obvestilo, letne športne igre Iskre bodo 22. in 23. junija v Škofji Loki v organizaciji DO In vest servisa. D. Ž. Člani KOS SOZD Iskra so pozorno poslušali razpravljalce in tudi sami razpravljali. 6. zasedanje DS SOZD Iskra Konvertibilni izvoz pod, klirinški nad načrtovanim Poslovanje Iskre v minulem letu, zunanje-trgovinska menjava v letošnjem prvem četrtletju, Iskrine inovacijske nagrade za letos in nadaljevanje reintegracijskega procesa v Iskri so bile osrednje teme torkovega zasedanja najvišjega samoupravnega telesa v Iskri — delavskega sveta naše sestavljene organizacije. DS sprejel poročilo o lanskem poslovanju Delegati delavskega sveta vseh Iskrinih delovnih organizacij so se v torek, 14. maja na 6. zasedanju najprej seznanili z izvrševanjem in izvajanjem sklepov prejšnjega zasedanja. V okviru druge točke so nato poslušali poročilo o poslovanju Iskre v letu 1984. Podal gaje Zoran Poljč — in ga tudi sprejeli. V njem poudarjajo, da Iskra lani ni dosegla vseh načrtovanih rezultatov. Za načrtovanimi rastmi so zaostali proizvodnja, izvoz, uvoz in investicije, povečali pa so se materialni stroški, obresti, zaloge in izgube. Izvozno vse manj konkurenčni Miloš Resnik iz Iskre Commerce je na zasedanju delegate seznanil z Iskrino zunanje-trgovinsko menjavo v letošnjem prvem četrtletju, dotaknil pa se je tudi izvoza in uvoza v aprilu ter spregovoril tudi o pokritosti izvoznih načrtov z naročili. Zlasti je poudaril, da nikakor ne moremo biti zadovoljni z letošnjo Iskrino menjavo s tujimi partnerji, pri čemer so rezultati v prvih štirih mesecih celo slabši, kot v po prvem četrtletju. Kritičen je predvsem izvoz na konvertibilno tržišče. Med osnovne vzroke za nedoseganje načrtov je direktor zunanjetrgovinske temeljne organizacije uvrstil vse večjo tehnološko zaostajanje naših izdelkov, poslovno nezanesljivost, premajhno zainteresiranost, oz. motiviranosti za izvoz, zmanjševanje konkurenčnosti Iskrinih izdelkov (tudi cenovne), prepočasnemu prilagajanju spremembam tržišča, slabi organiziranosti in neurejeni informatiki. Kot že rečeno se je dotaknil tudi uvoza, ki je precej večji, kot lanski v enakem obodbju ter pokritosti z naročili. Pri tem imajo nekatere DO še kar dovolj naročil, v nekaterih pa že dobesedno bijejo plat zvona, velike razlike pri pokritosti pa so tudi po tržiščih: skupaj z dosedanjim izvozom in naročili je konvertibilni plan izvoza »pokrit« z 69%,klirinški pa 118%. Miloš Resnik je delegate seznanil tudi z akcijami Iskre Commerce za pridobivanje dodatnih izvoznih poslov, o čemer so pred nedavnim razpravljali na dveh posvetovanjih — o trženju z razvitim zahodom in s SEV. Inovacijske nagrade Iskre za letos V nadaljevanju je predsednik komisije za inovacijske nagrade Iskre Franc Hudej poročal delavskemu svetu o delu komisije in o njenem predlogu za podelitev letošnjih inovacijskih nagrad Iskre. Delegati so s postopkom in predlogom komisije soglašali, nagrade pa bodo prejeli naslednji delavci: R. Čebokli, A. Predan, M. Šeme in S. Jere iz Avtomatike, H. Ciglič in Š. Rozman iz Kibernetike, V. Bufon, M. Murovec, D. Fišer, T Jenko, F. Turk, F. Pučko, B. Vozič iz Delte in zunanji sodelavci I. Lajovic, I. Porli, M. Maček, Z. Bele, M. Hirsman, M. Novak in M. Bizjak iz Mikroelektronike, M. Limpel, V. Gardaševič, B. Šušteršič iz IEZE in zunanji sodelavec M. Drofenik. Vseh pet nagrad bodo podelili na letnem inovacijsko-razvojno-raziskovalnem posvetu prihodnji mesec, o čemer pa bomo seveda še obširno pisali v našem tedniku. Iskra mora postati celovit sistem O reintegraciji Iskre, iciljih teh sprememb, ukrepih, pogojih in procesu reintegracije je na zasedanju spregovoril Ivo Banič. Delegatom je predstavil stališča predstavnikov samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih delavcev Iskre, ki so jih izoblikovali na posvetovanju sredi aprila v Poreču. Zlasti je opozoril, da potreba po reintegraciji ni značilna le za Iskro, saj tudi drugod po svetu prilagajajo svojo organiziranost trenutnemu položaju, okolje, prvenstveno mednarodno pa narekuje prestrukturiranje tudi Iskri. V našem glasilu smo stališča o reintegraciji iz Poreča že objavili, dele- gati delavskega sveta pa sojih na zasedanju sprejeli za svoja ter s tem zadolžili pristojne poslovodne organe, da nadaljujejo s procesom reintegracije. x Ivo Banič — v. d. člana KPO SOZD Po odhodu Vita Osojnika v Telematiko je delavski svet sklenil razpisati prosta dela in naloge člana KPO SOZD Iskra za organizacijo in informatiko, hkrati pa je za vršilca dolžnosti imenoval na ta položaj dosedanjega direktorja Mikroelektronike Iva Baniča. Lado Drobež XIII. jugoslovansko posvetovanje o mikroelektroniki MIEL '85 dobil tudi najširšo mednarodno razsežnost, hkrati pa je predstavljal izredno priložnost za izmenjavo izkušenj na tem izredno pomembnem področju, na katerem dosega Iskra v zadnjem času že lepe rezultate. Uvodni nagovor na posvetovanju je imel predsednik organizacijskega odbora MIEL in direktor Iskrine DO Mikroelektronika Ivo Banič. lD Posvetovanja o mikroelektroniki se je udeležilo približno 160 O vse večjem mednarodnem pomenu posvetovanja govori tudi strokovnjakov.(loto LD) priložnostna razstava s številnimi tujimi razstavljalci. (foto LD) V Ljubljani je bil v dneh od 8. do 10. maja tradicionalni sestanek strokovnjakov s področja mikroelektronike. V organizaciji SOZD Iskra je bilo konec minulega tedna na GR v Ljubljani že 13. posvetovanje' mikroelektroniki — MIEL '85. Tradicionalnega srečanja se je udeležilo približno 160 strokovnjakov iz domovine in tujine. Poleg znanstvenikov z jugoslovanskih univerz in institutov so bili na tridnevnem dogovoru tudi številni strokovnjaki iz neposredne proizvodnje, iz tujine pa so sodelovali znanstveniki iz Avstrije, Belgije, ČSSR, Egipta, Grčije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, ZR Nemčije, Izraela, ZDA, SZ, Švedske, Indije, Romunije itd. Skoraj 100 referatov — 37 iz domače in 57 iz tujine in obširna razprava se je nanašalo na predvsem fizikalne in tehnološke probleme razvoja in 'proizvodnje polprevodnikih komponent. Ob tako velikem številu tujih znanstvenikov je stran 7 Delta Uvozna problematika Iskre Delte Ugodnejši nakup repromateriala že na začetku daje prednost v konkurenčnem boju na tržišču. Seveda je pojem ugodnejšega nakupa relativen saj je v marsičem odvisen od spleta zunanjih pogojev, na katere ne moreš vplivati. Kljub temu velja, da imajo v okviru danih možnosti vedno prednost prožnejši in tisti, ki imajo boljši pregled nad celotno ponudbo. Za jugoslovanskega proizvajalca je vse to še toliko pomembnejše, ker je dodatno obremenjen z zagotavljanjem deviznih sredstev, kar je v zadnih letih neizprosen pogoj. Kako torej poteka uvoz repromateriala za Iskro Delto? Ima zagotovljene devize? Bo moč zagotoviti vse, kar proizvodnja potrebuje za svoj nemoten potek in ne na koncu, so si v Iskri Delti zastavili svoje delo tako, da imajo že v osnovi zagotovljeno možnost prožnega poslovanja. S takimi vprašanji smo se obrnili na Slavka Smolnikarja, ki je kot vodja mednarodnega uvoznega trženja Iskre Delte zadolžen za to področje. Vaš oddelek je zadolžen za uvoz repromateriala in opreme. Je DO Iskra Delta uspevala pokrivati svoje devizne potrebe? Naša delovna organizacija dosega v zadnjih letih izjemno hitro rast, pri čemer so nam vzporedno rastle tudi uvozne potrebe. Tako smo pred dobrimi 3 leti uvozili za nekaj nad 2 mio. dolarjev, pred 2 leti za 7,230 mio dolarjev in lani žeza 12 mio. dolarjev. Iz teh navedenih vrednosti je že razvidno, kako pomembno je za našo DO dobro delovanje uvoznih služb, oz. našega oddelka, katerega dolžnost je nabava iz uvoza. Vso to našo dejavnost opravljamo v sodelovanju z IC, s katero tudi skupno odločamo o najpomembnejših vprašanjih. Za primerjavo so morda zanimivi še podatki o vrednosti celotnega uvoza računalniške opreme v Jugoslavijo. Tako smo npr. od leta 1977 do 1983 uvozili za 526 mio dolarjev, leta 1979 in 1980 je bil ta uvoz približno 115 mio dolarjev, v letu 1981 je znašal 71 mio dolarjev, v letu 1982 77 mio dolarjev in v letu 1983 83 mio dolarjev. Za računalnike, ki so bili v najemu pa je bila letna najemnina v 1981 in 1982 letu približno 32 mio dolarjev. Ob tem smo jugoslovanski proizvajalci računalniške opreme uvozili leta 1982 za 20 mio dolarjev repromateriala, pri čemer smo uvozili za 4 mio dolarjev iz vzhodnih držav, ostalo pa iz industrijsko razvitih dežel. Zanimivo je tudi to, kar nekateri ne želijo upoštevati, da domači proizvajalci s svojim proizvodnim programom že lahko pokrivamo 75% jugoslovanskih potreb po računalniški opremi ter, da za to opremo potrebujemo le okrog 30% deviznih sredstev. Omenim naj še podatek, da seje število instaliranih računalniških sistemov celo povečalo, prav po zaslugi domače proizvodnje. Preden začnemo obravnavati uvozno problematiko Iskre Delte bi opozoril še na izredno pomembno dejstvo, kije bistveno omejilo dinamiko naše DO. To je namreč, daje bil razvoj računalništva v Sloveniji, katerega ključni nosilec naj bi bila Iskra Delta, mišljen kot vsestransko družbeno podprt program. V naši republiki smo zato vgradili razvoj računalniške industrijevvse planske dokumente, kot eno izmed prioritet ter pred tremi leti sprejeli zakon o obveznem združevanju na tem področju. Vendar temu niso sledili ustrezni vzpodbujevalni ukrepi. Natančneje, obljubljenih deviznih in dinarskih sredstev za temeljit in učinkovitzagon domače proizvodnje ni bilo in jih še vedno ni. Tako tudi v tem primeru, kot v mnogih drugih velja domislica, da takoj zamenjamo 10 moralnih z 1 materialno družbeno podporo. Iskra Delta je bila za to kljub vsem zagotovilom in izraženi dobri volji prisiljena delovati izključno na komercialnih osnovah, kar pomeni lastno in zelo drago zagotovljanje deviznih sredstev. Svoje uvozne potrebe smo, glede na to, da še nismo dovolj predrli v izvoz, pokrivali delno z nakupom deviznih sredstev na deviznem trgu, kot tudi z devizno soudeležbo naših kupcev. Določen devizni priliv imamo še na osnovi skupnega izvoza z nekaterimi delovnimi organizacijami, v katere smo pred leti zaradi deviznih potreb vlagali in zdaj že lahko cenimo, da je bila ta naša usmeritev pravilna. V celoti vzeto smo si lani zagotovili dovolj deviznih sredstev za pokrivanje naših uvoznih potreb in s tem nemoteno poslovanje. Eako tudi v letošnjem letu ne bi smeli imeti odločilnejših zastojev zaradi zagotavljanja najnujnejših deviznih sredstev, oz. 12 mio. dolarjev, vsaj če bomo uspeli zagotoviti tudi dinarske prilive, ki niso povsem odvisni samo od nas. Kaj nam lahko poveste o sestavi vašega uvoza In vaših osnovnih načelih pri nakupovanju repromateriala? Nad 95% našega uvoza predstavlja repromaterial za strojno računalniško opremo, vse od integriranih vezij do podsklopov. Pri tem smo vezani predvsem na dobave iz držav z visoko razvito tehnologijo, torej na tržišča ZDA, Japonske in držav, kjer imajo naši poslovni partnerji, kot je npr. firma DEC, svojo proizvodnjo. Zato imamo tudi dokaj močan uvoz iz Škotske in Irske. Sicer naše nakupe repromateriala ločimo: na nakup integriranih vezij in raznih ostalih komponent na prostem trgu, na nakupe perifernih enot in nakupe določenih centralnih procesnih enot. Če se še ozremo na dobavitelje, velja omeniti naš dolgoročni koncept dela, ki izhaja iz sodelovanja s firmo DEC izpred 8, ali 9 let, ko smo začeli kot njihovi zastopniki in potem pristopili k sodelovanju po načelu OEM (original eguipment manufaeture) to pomeni, da imamo v vsakem trenutku možnost kupiti le tisto, kar res nujno potrebujemo, s tem, da lahko vse ostalo za dodelavo in zaokrožitev naših izdelkov, to je računalniških sistemov, napravimo sami, ali kupimo drugje. To nam seveda daje širšo možnost lastnega razvoja ter samostojnega odločanja in osnovo za prožnejše poslovanje. Tako naš razvoj postopno osvaja posamezne izdelke ter nam s tem zmanjšuje poslovno ter devizno odvisnost. Osnova našega nakupovanja v tujini postaja tako predvsem kakovost oz. najugodnejše razmere med kakovostjo in ceno. V zadnjem času je na svetovnem trgu zelo konkurenčna ponudba perifernih enot za mikroračunalni-ške sisteme, kot je naš PARTNER, cene se znižujejo, tehnološka raven se dviga in usmeritev na najugodnejšega kupca že lahko prinese bistvene prihranke. Smo pa imeli lani precej težav z dobavami določenih komponent po katerih je bilo na svetovnem tržišču veliko povpraševanje. Vendar ocenjujemo, da je bilo to povpraševanje tudi nekoliko umetno dvignjeno in bi se po naših predvidevanjih moralo to tržišče do konca leta umiriti. Za zagotavljanje komponent smo prav iz omenjenih razlogov izrabili vse možnosti, kot npr.: neposredni nakup od proizvajalcev, nakup prek Iskrine zunanje mreže in nakup prek različnih distributerjev. Stavko Smolnikar Vendar smo se bili zaradi zagotavljanja tekoče proizvodnje prisiljeni marsikdaj zatekati h kratkoročnim rešitvam, kot izhodu v sili. So Izvozne omejitve Izdelkov visoke tehnologije, ki so jih v zadnjih letih uvedle industrijsko naj-razvitejše dežele, zajele tudi Iskro Delto? Zaradi restrikcij nimamo težav z nabavo repromateriala. Bolj nas bremenijo dolgi dobavni roki, ki jih skušamo v dogovoru z dobaviteljem skrajšati, ali nadomestiti z raznimi ekvivalenti, če je to tehnično izvedljivo. Restrikcije, ki so jih predvsem v zadnjih letih uvedle ZDA in industrijsko razvite dežele Zahoda v okviru COCOM (Koordinacijskega komiteja članic NATO Pakta in Japonske) za izvoz izdelkov visoke tehnologije na Vzhod, povečini niso zajele Jugoslavije, predvsem ne Iskre Delte. Morda je nekoliko več administrativnega dela, vendar omejitev v bistvu nismo občutili. Reči velja, da imamo v tem smislu izredno ugoden status. Po drugi strani smo s svojo razvojno in poslovno usmeritvijo tudi mi skrbno pazili, da ne bi prišlo do kršenja obstoječih tovrstnih predpisov. Tak ugoden status želimo še nadalje obdržati. Naš osnovni cilj je le zmanjšati naš tehnološki zaostanek za najrazvitejšimi in smo se zato prisiljeni vezati na najsodobnejšo tehnologijo tam, kjer je to možno, kar pomeni za našo uvozno službo, da moramo dobaviti proizvodnji ii razvoju najsodobnejše komponente in ostalo. Vaše uvozne potrebe lahko nadomestite tudi z domačo proizvodnjo? Nadomeščanju uvoženih delov z domačimi posvečamo v Iskri Delti izjemno pozornost in tudi nekateri rezultati so že tu. Nekatere dele, nam je uspelo v celoti osvojiti. Omenim naj npr. 4 in 16 kanalna Avtoelektrika Seja predsedstva konference OOS vmesnika, ki smo ju razvili doma in je uvoz repromateriala zanje zmanjšan na desetino. Pri tem seveda izrabljamo tudi zmogljivosti ostalih DO Iskre: Mikroelektronike, Kibernetike, Telematike, Avtomatike itd. Enako delamo še na osvajanju drugih delov, omenim naj le proizvodnjo mikroračunalnike PARTNER in miniračunalnike DELTA 800, v katerih smo bistveno spremenili sestavo našega uvoza. V zadnjih letih nam ježe uspelo osvojiti dovolj znanja, da smo proizvodnjo na osnovi uvoženih podsklopov v dobršni meri nadomestili s proizvodnjo na osnovi elektronskih komponent, kar pomeni bistveno razliko v končnem deviznem seštevku. Če pogledamo samo omenjeni primer asinhronega vmesnika vidimo, da uvoženi stane 4.000 dolarjev, medtem, ko za naš lasten produkt potrebujemo le eno desetino deviznih sredstev. Torej je uvoz še vedno nujen, vendar je uvozna odvisnost krepko zmanjšana. Še vaše najpomembnejše naloge v letošnjem letu? Ena izmed naših osnovnih usmeritev je iskanje novih nabavnih tržišč, saj se bomo morali bolj usmeriti na tržišča Daljnega vzhoda, kjer je vse več kakovostnega repromateriala po ugodnih cenah, za kar bo seveda nujna stalna prisotnost na teh tržiščih. Skratka, naš cilje je imeti čim boljši pregled nad celotno svetovno ponudbo in na osnovi danih možnosti sproti zagotavljati najugodnejše nakupe, pri čemer bomo seveda še stalno težili k ustrezni reciprociteti, to je, da bi dobave repromateriala visoke tehnologije čim bolj pokrivali s protidobavami produktov visoke tehnologije iz naših delovnih organizacij. Boris Čerin S EV & Sr3 % ©(o? IsP 'P roS (p[pflODD®[?5§CMJQ9 feCarsSfl flro [pFfijls&iP O letovanju in aktivni rekreaciji Trinajsta seja predsedstva Konference osnovnih organizacij sindikata, ki je bila minuli torek v novogoriški Iskri — Avtoelektriki, je bila v glavnem »rekreacijska«. To seveda ne pomeni, da so predsednik in člani predsedstva sindikata ter vabljeni izvajali določeno zvrst rekreacije. Ne, le na dnevnem redu so bile predvsem točke, kot so razpis počitniških zmogljivosti za letovanje v letošnjem letu, pristop k aktivni rekreaciji, sprejem pravilnika o enotnih kriterijih'za uporabljanje počitniških zmogljivosti — in še nekatere druge. Potem, ko je Miloš Vodopivec, predsednik sindikata Avtoelektrike podal pregled izvrševanja sklepov prejšnje seje — bili so vsi realizirani — je vodja področja družbenega standarda in varstva pri delu Jože Štrukelj obrazložil razpis počitniških zmogljivosti za letovanje v letu 1985. Poudaril je, da je teh zmogljivosti nasproti prejšnjim letom za 60% več, kljub temu pa so člani predsedstva imeli nekaj pripomb na njihovo razdelitev. Poznavalcem razmer je to sicer razumljivo, saj razdeliti obstoječe zmogljivosti med zaposlene v enajstih temeljnih organizacijah in skupnih službah, predvsem zato, ker jev Avtoelektriki tudi letos kolektivni dopust, ni povsem enostavno. Po pripombah delegatov so se zedinili, da se dobijo na skupnem posvetu že prihodnji teden poverjeniki po TOZD in DSSS in z referentom za družbeni standard Fabjanom Vičičem uskladijo razdelitev kar najbolj ustrezno in v zadovoljstvo velike večine zaposlenih. Prav je, so menili na seji, da se sprejme tudi pravilnik o enotnih kriterijih za uporabljanje počitniških zmogljivosti, last Iskre : Avtoelektrike. Le-tega je obrazložil Jože Štrukelj, skrbno zabeležil vse pripombe, prečiščeno besedilo pa bo dal v sprejem članom izvršilnih odborov OO sindikata. Že dlje se v novogoriškem kolektivu pojavljajo potrebe, da bi začeli z aktivno rekreacijo v zdravilišču, zlasti za tiste delavke in delavce, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Ta delovna mesta so predvsem v galvaniki, livarni, kalilnici, lakirnici, predobdelavi okro-vov, rotorskega lista, na stiskalnicah, na določenih linijah žarnic itd. Poleg navedenih del je problematična tudi kategorija delavcev, pri katerih se kažejo razne bolezni lokomotornega aparata, to so predvsem starejše delavke, ki delajo že vrsto let za tekočimi trakovi. Torej je prav zato pritisk na zdravilišča iz dneva v dan večji, žal pogostokrat prepozno, saj pride v tem primeru do izraza le kurativno zdravljenje in o kakršni koli preventivni dejavnosti ni več moč govoriti. Za potrebe Avtoelektrike bi bilo zelo potrebno, da bi v zaravilišču (predvidoma Čateške, ali Dolenjske toplice) zakupili čez vse leto dvoposteljno sobo, saj bi na ta način začeli izvajati aktivno rekreacijo. Jože Štrukelj je članom predsedstva tudi obrazložil, kako bi obliko zdraviliškega zdravljenja izvajali. Za tiste, ki jih zanima, smo napravili povzetek obrazložitve: Predlog za napotitev na aktivno rekreacijo naj bi izdelal lečeči zdravnik, glede na ugotovitve zdravstvenega stanja delavca ob sistematskem pregledu. Pri odločanju o napotitvi na rekreacijo naj bi sodeloval poleg lečečega zdravnika še strokovni team v sestavi: predstavnik varstva pri delu in družbenega standarda, obratovodja ter 10 C OS posamezne TOZD, oz. DSSS. Poleg kriterija zdravstvenega stanja naj bi kot pogoj upoštevali še: delovno dobo delavca, trajanje zaposlitve na zdravju škodljivem delovnem mestu, že predhodno koriščenje zdraviliškega zdravljenja. Aktivna rekreacija naj bi zajemala le kopanje v bazenu, telovadbo in fizioterapijo ter penzionski del. Ta oblika aktivne rekreacije naj bi trajala največ 10 dni. Delavci naj bi za čas trajanja aktivne rekreacije koristili redni letni dopust, razen v primeru težje nesreče pri delu, ali poklicnega obolenja. V takih primerih bodo delavci za čas aktivne rekreacije v bolniškem staležu. Stroške za aktivno rekreacijo bo subvencionirala DO v višini 50%, preostali del pa bi plačal koristnik v treh mesečnih obrokih po vrnitvi iz zdravilišča. V kolikor bi delavca napotili na aktivno rekreacijo v zdravilišču zaradi posledic težje nesreče pri delu, ali poklicnega obolenja, plača stroške v celoti DO. Na predlog lečečega zdravnika in strokovnega teama sprejme sklep o napotitvi na zdraviliško zdravljenje posameznika IO OOS TOZD, oz. DSSS, Člani predsedstva so predlog soglasno potrdili. V nadaljevanju seje je pomočnik glavnega direktorja Robert Žerjal podal predlog kandidata za »Nagrado Iskre 85«, ki jo bodo podelili na dnevu Iskre, 29. junija letos v Novi Gorici. Ob zaključku seje pa so predstavniki področja družbenega standarda seznanili člane predsedstva še z izleti, ki jih v okviru sindikata pripravljajo ob koncu maja. Ponudba je dokaj pestra, saj bo možno en dan pohajkovati po Istri z zaključkom v Lipici. Ta izlet je predvsem za tiste, ki ne smejo prespati drugje, kot v domači postelji. Dva dni bo moč občudovati lepote Prekmurja, kdor pa bi rad spoznal Ohrid, amor bo možno poleteti z letalom, se bo prijavil na tridnevni izlet. Na željo posameznikov pa bo možno priti do Ohrida tudi z vlakom, kar pa bo trajalo nekoliko dlje (skoraj pet dni), bo pa tudi ceneje kot z letalom. Marko Rakušček Kondenzatorji Stroj, ki bo za tretjino povečel proizvodnjo V semiški Iskri so pred nedavnim nabavili nov stroj za proizvodnjo metalizira-nih folij, s katerim bodo proizvodnjo povečali kar za tretjino. O tem je daljši zapis objavilo interno glasilo semiške delovne organizacije Kondenzator. Natisnilo je namreč razgovor z vodjo proizvodnje Antonom Kambičem, ki je uredniku glasila Branku Pečjaku podrobneje odgovoril na nekaj zanimivo zastavljenih vprašanj. Zavoljo tega smo iz razgovora povzeli nekaj najbistvenejših in najzanimivejših dejstev in ugotovitev. Na vprašanje, kako je prišlo do nabave še enega stroja za metalizi-ranje, je Anton Kambič odgovoril: Anton Kambič odgovoril: »Lani smo pričeli iskati možnosti za nabavo stroja za metaliziranje predvsem zato, ker se je v TOZD Energetski kondenzatorji spremenila tehnologija in so potrebe po metaliziranem polypropylenu večje. Poleg tega sta stroja, ki sta v stalnem tri izmenskem in tudi šti-riizmenskem obratovanju polno zasedena in če bi prišlo do loma, ali samo do okvare, bi to pomenilo zastoj'v proizvodnji TOZD Elektronski kondenzatorji in TOZD Energetski kondenzatorji. Začeli smo iskati ponudbe na svetovnem tržišču. Ponudbe za nove stroje so prišle iz Japonske in Nemčije, iz ZDA pa smo prospekti, vendar zaradi težavnih pogojev uvoza nismo mogli uvoziti nobenega izmed teh strojev, kar pa bi bilo seveda najboljša rešitev. Zaradi tega smo začeli iskati pri proizvajalcih metaliziranih folij rabljen stroj, ki je seveda veliko cenejši. Prišli sta dve ponudbi iz Finske in Škotske. Oba stroja smo si šli ogledat in na podlagi opravljenih poskusov ter ohranjenosti stroja smo se odločili za stroj firme »Leybold Herauje« širine metaliziranja 500 mm, kupili pa smo ga na Finskem pri tvrdki »Evomec Oy« Po ureditvi celotne dokumentacije in pridobitvi vseh soglasij za uvoz smo stroj pripeljali februarja letos v Semič. Med čakanjem na stroj smo uredili prostor za njegovo namestitev.« Na nadaljnje vprašanje, kaj vse je bilo treba storiti za normalno obratovanje je sogovornik odvrnil: »Nekaj dni po prispetju stroja smo začeli z montažo v prostoru, kjer bo obratoval. Ker je bil stroj že prej v uporabi, smo ga še dodatno razstavili in očistili vse dele, zamenjali tesnila in dotrajane ležaje. Največ težav pa so nam povzročila dela pri odstranjevanju kamenca iz hladilnega sistema. Veliko dela je bilo tudi s priključevanjem in spajanjem elektronskega krmilnega in pogonskega dela stroja. Usposobljen je bil tudi vakuumski sistem tako, da zdaj že dosegamo potreben vakuum za naparevanje aluminija. Opravili smo tudi že prve preizkuse s strojem. Pri tem smo ugotovili, da deluje vakuumski sistem brezhibno, aliminij se napareva normalno, ugotovili pasmo, dajezategovanje folije nekoliko premajhno. Stroj bo pripravljen za normalno obratovanje takoj, ko bodo delavci iz elektronike vzpostavili pravilno zategovanje.« Ob koncu pa je Anton Kambič še povedal, da se bo stroj, glede na stroške nakupa, montaže in zamenjave delov, pri polnem obratovanju izplačal že približno v pol leta. D. Ž. Invest servis Fotokopiranje pri nas Včasih so tipkarice, ali kar tajnice pomalem ves delovni dan pretipkavale obširna besedila. Tega skrajno težaškega in zoprnega dela po večini ni več. Vmes je posegla tehnika. Za razmnoževanje pismenih sporočil, ali dokumentov in celo fotografij so zdaj v rabi fotokopirni stroji. Prejšnjih deset prstov tipkarice je zdaj simbolično nadomestil en sam — na tipko »on«. V okviru tiskarne Invest servisa je tudi fotokopirnica. Te storitve opravljata dve prav za to usposobljeni delavki na treh strojih, sicer pa je fotokopirnih strojev vseh skupaj 20, ostali so po nekaterih nadstropjih PPG in drugih krajih, kot je računovodstvo na Cankarjevi 10 in inženiring na Cankarjevem nabrežju 11. Vsi stroji izvržejo na mesec približno 260 tisoč kopij v vrednosti skoraj dveh milijonov dinarjev. Posamezna kopija velja 7,5 dinarjev in je cena občutno manjša od cen v drugih zunanjih fotokopirni-cah, tudi zasebnega sektorja. Tiskarna je uspela znižati ceno s preprosto potezo, da sama razreže kupljene pole papirja formata A 1 na ustrezne velikosti A 4, ali A 3 in s tem prihrani kar četrtino stroškov. Če bi zapisali, da ta majhen specializiran oddelek nima težav, bi se zlagali. Težave odsevajo zlasti v neenotnem strojnem parku. Stroji so izdelki treh svetovnih proizvajalcev: Canona, Xeroxa in Nashue. Zvečine so to Xeroxovi fotokopirni stroji, stari tudi deset let, ki so dali od sebe že več kot milijon kopij, seveda po opravljenem generalnem popravilu. Količina presega vsa pričakovanja, zato I nvest servis upravičeno vztraja pri nakupu novih Xeroxovih strojev. Letos se je devetnajstim pridružil dvajseti m sicer 10/30, najnovejša cena za tako napravo je zdaj že nad dva milijona dinarjev. Seveda pa tu ne gre brez rednega vzdrževanja celotnega strojnega parka. Za Xeroxove opravlja servisne posege beograjski Na-cijonal, oz. njegova enota v Ljubljani. Canon kopirne stroje popravlja zasebni obrtnik, ker je cenejši od zastopnika ljubljanske Avtotehne, vendar pa Avtotehna le bdi nad strojem NB 270, ker je še v jamstveni dobi. Ta stroj ima tudi to prednost, da z njim lahko pomanjšajo, ali povečajo besedila, skice in podobno, kar pride zelo prav statistikom in sestavljalcem tabel, ker jih potem lahko posredujejo raznim organom in službam. Tudi servis Nashue je urejen in v glavnem ni problemov z nadomestnimi deli. Pri pregledu možnosti, kako bi še za nekaj dinarjev prihranili pri stroških za posamezno fotokopijo, je ostala na rešetu edinole možnost, da bi Invest servis združil delo na enem samem mestu, z na- kupom nekaj novih strojev in zaposlitvijo še dveh delavcev. Šibka stran tega predloga je, da bi odpadlo fotokopiranje v posameznih nadstropjih pri receptorkah, s tem pa bi bilo več tekanja, torej zamuda zaradi prenašanja papirjev, vendar ne zaradi dela samega. Zalka in Karla v fotokopirnici pravita, da je težko delati z ljudmi, ker se vsakemu naročniku mudi. Vsak bi imel rad kopije takoj, da bi kar počakal pred strojem. Žal še ne znata čarati. »Ko bodo priredili tečaj za čaranje, se bova prijavili med prvimi«, sta se zasmejali. Včasih je sprejemala fotokopirnica dela z naročilnicami za vsako storitev posebej. Tega zdaj ni več. Naročilnice veljajo za mesec dni, kar je sprostilo nekaj administrativnega dela, večina pa ga je še ostala. Fotokopije so razvrščene tudi po namenu uporabe. Brez davka obračunavajo fotokopije strokovno-tehnične literature, načrtov in projektov, s prometnim davkom pa so obremenjena druga besedila, obrazci itd. Posebej obračunavajo tudi pomanjšane, ali povečane .otokopije. Zmanjševanje stroškov je seveda možno tudi z druge plati. S tehr tnim premislekom, ali je res potrebno tolikšno število kopij. Toda kdo bo ocenil, če je posamezna storitev res potrebna? Najlaže naročnik sam. On, natančneje njegova delovna organizacija, ki tudi poravna vse stroške. A se kljub temu velja nekoliko zamisliti ob 260 tisoč kopijah na mesec! Marjan Kralj Če ni navala, poteka razmnoževanje v foto-kopirnici hitro (foto: M. Kralj) Elementi TOZD Polprevodniki Prizadevenja za boljšo kakovost Zvest o pomembnosti izboljševanja kakovosti izdelkov in poslovanja nasploh postaja vedno bolj prisotna tudi v Iskri, saj mednarodno tržišče postavlja vedno nove, ostrajše kriterije in standarde, ki jih brez stalnih in organiziranih prizadevanj ne bo mogoče izpolniti. Zato so se tudi v TOZD Polprevodniki v Trbovljah sistematično lotili dela na tem področju, tako s tehnološkega, kot tudi s človeškega vidika. Najpomembnejši del pristojnosti in odgovornosti nosi služba kakovosti, ki pokriva pravzaprav ves proizvodni proces, od raziskav trga, prek vhodne kontrole, kontrole elementov (procesna in končna) do centra za kakovost, kjer oblikujejo interne standarde, testirajo elemente in delajo stroškovne in kvalitativne analize posameznih faz v proizvodnem procesu. Vodja službe za kakovost Alojz Gorišek je spregovoril tudi o težavah, s katerimi se vsakodnevno spopadajo. Med najresnejšimi je omenil neustrezno opremo, nedorečen razvoj, prepočasno prilagajanje zahtevam kupcev in kritična mesta v proizvodnji zaradi človeških dejavnikov. Vse te pomanjkljivosti skušajo odpravljati z novimi organizacijskimi prijemi, ki se začnejo že pri zagotavljanju ustreznih materialov, na podlagi natančnega tehnološkega definiranja in dogovorov s kupci. Uvajanje robotizacije in avtomatizacije je naslednji izmed začrtanih ciljev, s čimer naj bi se bistveno dvignila raven kakovosti, saj bi tako postopno odpravili kritična mesta v proizvodnji. Prehod k izvajanju medfazne kontrole kakovosti s strani proizvodnje naj bi potekal v smislu večje produktivnosti in aktivnejšega sodelovanja delavcev iz neposredne proizvodnje, s posebnim poudarkom na samokontroli. Še večji pomen kot doslej nameravajo posvetiti nagrajevanju kakovosti in motiviranju delavcev za boljšo kakovost, s čimer bi zmanjšali izmet in reklamacije. Sistem integralnega zagotavljanja kakovosti naj bi zaživel na vseh ravneh v proizvodnji, kar bi bila osnova za nadaljnja prizadevanja v smislu celovitega zagotavljanja kakovosti, ki vključuje tudi poslovodne ravni. Velik korak v tej smeri vidijo tudi v sistemu IS 9000, ki omogoča zagotavljanje profesionalne kakovosti elektronskih elementov po kakovostnih kategorijah. Z njim bodo odpadli dogovori s posameznimi kupci, saj bodo merila in zahteve znani že vnaprej. V tem trenutku pripravljajo v Trbovljah standarde za svoje osnovne izdelke: 1A mostičke in 1A diodo. Optimalni pogoji, ki bodo omogočali izvedbo vseh začrtanih akcij pa bodo zagotovljeni šele z dokončanjem investicije — z novimi prostori in sodobno opremo, med drugim z roboti in računalniško vodenim merilnim sistemom. Pridobil bodo ustrezna skladišča, kjer bo zagotovljen popoln pregled nad zalogami. Odločitev, da se s problemom kakovosti spoprimejo celovito, vključuje tudi uvedbo krožkov za zagotavljanje kakovosti. Njihov cilj naj bi bil mnogostranski: večja motiviranost delavcev, boljši medsebojni odnosi, seznanjanje delavcev s celoto proizvodnega procesa in vzpodbujanje inovativnosti, kar vse učinkuje na večjo produktivnost, boljšo kakovost in manjše stroške. V Polprevodnikih že deluje 5 krožkov, v katere je vključenih okrog 50 delavcev in sicer v našle; dnjih fazah proizvodnje: 1A dioda (montaža in merilnica), 1A mostički, močnostne diode, paletizacija. V načrtu pa imajo še ustanovitev krožkov v galvaniki in na liniji plenarnih diod. Pri izboru delovnih mest, ki naj bi jih vključili v krožke, so upoštevali najprej pomembnost izdelka, množičnost in kontinuiranost proizvodnje. Krožki. delujejo od leta 1983 in po dosedanjih izkušnjah so jih ocenili kot izredno pozitiven prispevek k naporom za izboljšanje kakovosti v pogovoru s članicami krožka »Mostički« smo želeli izvedeti mnenje delavk o tej novi organizacijski obliki. »Naš krožek, šteje 7 članic — Staša Matijevič, Joža Naglič, Olga Dimič, Erna Detela, Jana Stanko, Marija Povše, Helena Frančišar. Vodje krožkov so se udeležili strokovnega usposabljanja na posebnih seminarjih, ki so jih organizirali na ravni SOZD. V začetku delovanja smo imele sicer nekaj težav zaradi nerazumevanja sodelavk, vendar, ko smo jim razložile pomen krožka, smo naletele na malo več razumevanja. Kmalu smo spoznale, da krožek lahko predstavlja uspešno organizacijsko obliko, s pomočjo katere lahko učinkoviteje rešujemo težave, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri delu. Enkrat tedensko se zberemo na sestanku, kjer. skupno določimo problem, ki zahteva takojšnje ukrepanje in nato predlagamo možne rešitve. Po potrebi se posvetujemo tudi s strokovnjaki, ki.nam večkrat priskočijo na pomoč. Spoznale smo, da tak sistematičen način dela omogoča hitrejše in učinkovitejše odpravljanje motenj v proizvodnji. Sodelovanje z nadrejenimi se je precej izboljšalo, ker se tudi same počutimo soodgovorne za nemoten potek dela. Vzdušje v skupini je precej bolj sproščeno, saj vsi zaposleni sedaj bolj enakopravno sodelujemo. Poskrbele smo tudi za redno obveščanje prek oglasnih desk pri vsaki proizvodni liniji tako, ddsmo sproti seznanjenes količinskimi in kakovostnimi dosežki. Alojz Gorišek — vodja službe za kakovost (foto: I. S.) Lani smo prijavile pet inovacij, ki so bile sprejete. Tega dosežka smo še posebno vesele in nam pomeni veliko vzpodbudo za nadaljnje delo. Inovacije v naši TOZD ocenjuje posebna komisija in za vsako določi nagrado, ob koncu leta pa analizirajo tudi pozitivne učinke, ki jih še dodatno nagradijo. Aktivnost v našem krožku stalno narašča in začetne težave zaradi nerazumevanja sodelavk so skoraj odpravljene. Moti pa nas, da nimamo ustreznega prostora, kjer bi se lahko sestajale. Upamo, da bo tudi to urejeno, ko bo dokončana nova zgradba. Želele bi tudi več izmenjave izkušenj z ostalimi krožki v Iskri in izven nje. V kratkem načrtujemo obisk v Industrijski elektroniki v Kostanjevici, kjer bi rade spoznale način dela v podobnih delovnih sredinah in dobile še dodatne ideje za naše delovanje. J. S. i * v bi w v« » vjn Članice krožka »Mostički« (foto: I. S.) (Foto: I. S.) Obisk v TOZD Obisk delovne skupine SOZD Iskra v DO Električna orodja Treba bo hitreje posodabljati Izdelke in se prilagajati razmeram na domačem In tujem tržišču Električna orodja so trdna delovna organizacija, ki dokaj uspešno premaguje zaplete in težave, s katerimi se ubadajo vse naše organizacije. Manj zadovoljni smo lahko le z likvidnostnim položajem, saj zapadle obveznosti že povzročajo dohodkovni infarkt. Izhod iz tega položaja vidijo v Električnih orodjih v učinkoviti skupni akciji z Iskro Commerce, ki naj bi zagotovila izplačilo terjatev in izvoz že izdelanih orodij. Program električnih orodij je eden izmed začetnih v kranjski Iskri. Z reorganizacijo Iskre Elektromehanike je TOZD ERO leta 1982 postal samostojna delovna organizacija. Tako sta v proizvodnem smislu pod okrilje Električnih orodij prišli tudi firmi ISKRA EM EC v Ekvadorju in Perles v Švici. Programska delitev med Perlesom in TOZD ERO se-je začela že pred reorganizacijo tako, da so v Perlesu izdelovali samo kotne brusilnike večjih moči, v Perlesovem obratu v Barceloni pa VF generatorje in vibrirne igle. Pred nekaj leti je bila v Perlesu 300 delavcev, zdaj jih imajo le 80. Proizvodnja je bila prenesena v organizacijo Du-gi rat. Letos pa bodo v Kranj prenesli še izdelavo elektromotorjev, s čimer bo prenos zaključen. Perles bo obdržal le izdelavo naprav za gradbeništvo, saj status proizvodnega obrata Iskri omogoča kooperacijske izmenjave. ISKRA EMEC je nastala leta 1975, Električna orodja mu dobavljajo sestavne dele. Pod nadzorom in s tehnično pomo- čjo postopno osvajajo izdelavo enostavnih sestavnih delov. Ta proces je omejen z investicijsko sposobnostjo te firme in z relativno nizko tehnično ravnijo kooperantov v Ekvadorju. V Električnih orodjih je danes 718 zaposlenih, od tega 320 žensk. Kadrovska struktu- ra je ugodna in jo bodo še izboljšali. Skupaj imajo 44 štipendistov, 45 delavcev se izobražuje ob delu — 33 na višjih in visokih šolah, dva pa sta se odločila za podiplomski študij. S tem skušajo zagotoviti čimveč novih kadrov, ki jih na Gorenjskem primanjkuje. DO Električna orodja je lani ustvarila 4,3 milijarde din celotnega prihodka* 860 milijonov din dohodka, za sklade so namenili 90 milijonov din. Vrednost doma prodanih orodij in rezervnih delov znaša 3,1 milijarde din, izvozili pa soza8 milijonov dolarjev blaga, uvoz je znašal le 3,7 milijonov dolarjev. Fizični obseg proizvodnjesejelani v primerjavi z letom 1983 povečal za 18%. Izdelali so 328.000 kosov. Močno so povečali tudi asortiment. Proizvodni program obsega štiri glavne skupine: hobi program, industrijski program za profesionalno rabo, orodja za obdelavo lesa in orodja za gradbeništvo. Letos naj bi ustvarili 6,7 milijard din celotnega prihodka, 1,2 milijarde din dohodka, 140 milijonov din za sklade. Izvoz naj bi povečali na 8,7 milijonov dolarjev, izdelali naj bi 400.000 strojev, kar je 15% več kot lani. Na domačem trgu načrtujejo prodajo orodij in rezervnih delov v višini 4 milijarde din. Položaj na trgu se slabša , i T : n bos ■ ■ ".s Ob obravnavah poslovanja v prvem trimesečju se kažejo posledice nekontroliranih, ne- predvidenih podražitev vseh surovin in storitev. Zato Električna orodja za prvo trimesečje niso mogla oblikovati poslovnega sklada. Samo obresti so znašale toliko, kot vrednost izplačanih osebnih dohodkov, to je 110 milijonov din. Na zunanje tokove in anomalije kolektiv nima vpliva, močno pa si prizadevajo, da bi našli vzroke in izhod iz sedanjega položaja. Skupaj z Iskro Commerce naj bi zagotovili izpadla devizna sredstva in izvozili že izdelane izdelke. Skrbi jih tudi zmanjševanje prodaje na domačem trgu. Posamezniki pa tudi večje organizacije se redkeje odločajo za nove izdelke, stare pa zaradi stroškov in omejitev pri naložbah vedno več popravljajo. kurenco zahteva pogoste spremembe električnih orodij. Tudi na to področje prodirajo sodobne tehnologije in elektronika.V Električnih orodjih pa ugotavljajo, da jim zaradi likvidnostnih težav program prehitro zastareva. Smernice imajo izdelane do leta 1990, žal pa vseh korakov akumulacija ne bo dovoljevala. Dobra obveščenost zagotavlja dobro samoupravo Delavcu je vsak dan teže. kupi problemov in ekonomskih pritiskov vplivajo tudi na njegovo miselnost, da njegov Sestanka v DO Električna orodja so se udeležili: Jože Zaletel — direktor delovne organizacije, Dušan Prezelj — pomočnik direktorja za splošne in kadrovske zadeve, Boris Kerstein — pomočnik direktorja za finance, Stane Stare — predsednik DS DO, Vinko Zupan — predsednik poslovnega odbora, Miha Kramar — predsednik aktiva ZB, Igor Poljšak — sekretar OOZK, Janez Rešek — predsednik sindikalne organizacije DO in Sašo Govekar — predsednik OO ZSMS DO. V skupini iz SOZD Iskra so bili: Pavle Gantar — član KPO SOZD Iskra, Janez Kern — predsednik DS Tone Orožim — predsednik aktiva ZB, Jože Mokorel — predsednik ZSM, Miloš Pavlica — sekretar DPO in Avguštin Ciuha — predsednik sindikata. Elektronika prodira tudi v električna orodja Svetovna konkurenca je na področju električnih orodij zelo hitro napredovala. Poleg evropskih kar sedem japonskih firm skuša prodreti v Evropo, zato je boj za obstanek na svetovnem trgu vedno težji. V Električnih orodjih v zadnjih letih vse več vlagajo v posodobitev izdelkov in razširitev programa, da bi bili enakovredni svetovni konkurenci. Obdržali so zelo razvejano prodajno mrežo Perlesa v tujini, ki seje vzadnjih letih povezala z Iskrinimi matičnimi tujimi firmami. Tako imajo specializirana področja za prodajo električnih orodij v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Švici in Angliji in le-ta omogočajo prodor Iskrinega orodja v te, tržno najbolj zanimive države. Boj s kon- odnos do družbe in vrednost, do dela. Vse več je dvomov in nejevolje. Zato se morajo subjektivne sile še bolj angažirati. Osebno se morajo angažirati tudi delavci, ki vodijo te organizacije, ki prav tako čutijo in občutijo isto. Vse to vnaša v kolektive določene težave. Čedalje teže je dobiti delegate za opravljanje raznih funkcij. Pravo vzdušje v Eektričnih orodjih je lep primer, da tudi v 'težavnih razmerah lahko uspešno aktiviramo delavce. V delovni organizaciji mesečno, ali celo pogosteje izdajajo svoj časopis, vsakih 14 dni organizirajo skupen sestanek vodstva DPO in samoupravnih organov in obravnavajo vse poslovne in proizvodne probleme. Predsednik mladinske organizacije je dejal, da so mladi izgubili zaupanje v naš razvoj in jih je težko aktivirati. Zanima- nja za politično delo je vedno manj. Zato v Električnih orodjih skušajo mlade animirati s srečanji, kar pomeni manj popivanja in več dela in skupnih akcij. Uspešno sodelujejo predvsem z mladimi v Kibernetiki. S skupnimi akcijami pridobivajo denar za izlete in podobno, da ne bremenijo kolektiva. Z mladimi v Telematiki v preteklosti niso našli skupnega jezika, pričakujejo pa uspešnejše sodelovanje, saj imajo mladi v Telematiki novo vodstvo. Precej prizadevanj je namenjenih prenašanju informacij od delegatov v bazo. Delavci se zavedajo pomena funkcij. Devet odstotkov zaposlenih je v zvezi komunistov. Osnovna organizacija ZK uspešno deluje, v teku je evidentiranje za prihodnje volitve. Izbrali bodo tudi kandidate za novo vostvo osnovne organizacije. V zadnjih dveh letih niso sprejeli novih članov, letos pa naj bi sprejeli dva. Mladinska organizacija v preteklih letih ni bila dovolj aktivna, njeno sedanje aktivno delovanje pa je vidno tudi v novih kandidatih za sprejem v ZK. Od članov ZB so v Eektričnih orodjih ostali le štirje. Delujejo v združenem aktivu ZB, kjer se podrobno seznanijo z načrti kranjskih organizacij Iskre. Vedno so pripravljeni sodelovati in pomagati pri skupnih akcijah, ki so nujne v teh letih. Ohranjajo tudi stike z upokojenimi člani. Alojz Boc m Iskra 18. maj 1985 ® Iskrah 12. stran 18. maj 1985 stran 13 )»k>* Tr» STRAH PRED NASTOPOM KROKOM. EL =• Kupec: »Rad bi pomeril rjave hlače v izložbi.« Prodajalec: »Saj ni treba v izložbi — imamo kabine.« Izid žrebanja prvomajske nagradne križanke 1. nagrada: Boris Plut, Belokranjska 4, Črnomelj 68340 — 1.000 din 2. Bogdan Kržan, Ljuba Šercerja 4, Domžale 61230 — 750 din 3. Tatjana Potočnik, Sp. Besnica 26,64201 Zg. Besnica — 750 din 4. Krušklč Marko, Flandrova 17, 61117 Ljubljana — 500 din 5. Vera Deželak, Iskra, ŠIPO, TOZD Prodaja-Elektro-akustl-ka, Trg revolucije 3, Ljubljana — 500 din 6. Miro Vizjak, Iskra Avtomatika, TOZD TELA, Savska 3, Ljubljana — 500 din 7. Ana Mihelčič, Iskra Tele-matika, TOZD Elementi Ljubljanska cesta 24 a, Kranj — 500 din 8. Jože Obštetar, Iskra Commerce, DSSS — SOR — Letališka 10, Ljubljana — 500 din ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo- Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23/1, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica-Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.