Glasilo „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani",
i LelO XXIV. Izhaja dne 25. vsakega meseca. Stev. 9.	jj Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani.
% VSEBINA : Glavna opravila. (J. Okorn.) — Čebela in njeno življenje. (M. Humek.)	jj
g Zlati nauki amer. čebelarja. (M. B. Miklavčič.) — Nekaj o ropanju. (M. Humek.)	jj J Zagonetke? (Fr. Lakmayer.) — Kaj je s čebel, sladkorjem? — Čebel. misi]onar. — g
g (Štef. Humek.) — Opazovalne postaje. (Jos. Verbič.) — Iz organizacije. — Drobiž,	g
Satnice
(umetno satje)
Kdor želi satnice iz svojega voska, naj pošlje čisti vosek brez vsake primesi. Za izdelovanje računam 15 K za 1 kg satnic, ali pa 30 dkg voska za odpadek in delo. Sprejme se tudi voščina, da se tukaj kuha in spreša.
Satnice
razpošiljam, dokler bo kaj zaloge, po vsaki meri. — Cena po dogovoru.
Kupujem pa žive čebele v kra~ njičih in roje. Kdor jih ima naprodaj, prosim, da mi javi. Kupujem tudi vosek in voščine.
Ambrožič,
čebelarsko-trgovska tvrdka v Mojstrani.
q Naprodaj imam 40 obljudenih g
1)1 in 2M Vi
(g) kakor tudi različno čebelarsko (o) (5) orodje. — Cena po dogovoru. (|
Jos. Tscherne, f
Kočevska Reka pri Kočevju. x
I	@
A.-Z- parnje
kakor tudi vse druge posamezne dele
izdeluje in razpošilja
Franc Grauf,
čebelarsko mizarstvo Mežica, Koroško (Slovenija).
<Didojavka!
Tik preden je prišla ta številka v stroj, je prejel predsednik Saveza iz Beograda sledečo brzojavko:
„Pomoč suspendovana zabra-nom glavne kontrole. Poskusil bom iznova. — Gjorgjevič."
To se menda razume takole:
Z dopisom ministrstva poljepri-vrede i voda z dne 7. septembra t. 1., št. 20.858, dovoljena podpora za cenejši sladkor v znesku 100.000 din. je odpovedana povodom glavne kontrole.
Razdelitev, objavljena na strani 138. je torej brez veljave.

Čebelarji, pozor!
Društvo potrebuje večjo množino medu in voska, ki ga plačuje po dnevnih cenah. Med mora biti čist, pristen in od zdravili čebel; vosek pa lepo rumen, brez vsake primesi in goščave na spodnji strani. Ponudbe je poslati društvu, če le mogoče naj se vpošljejo tudi vzorci z navedbo cene.

Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani ima na razpolago
močne steklenice za med
s pokrovčkom po sledečih cenah:
1 y2 kg.....K 32-
1 kg.....K 22 —
y2 kg.....K 16-
XA kg.....K 10-
Vs kg.....K 8--
Na razpolago ima tudi
najfinejši cvetlični med
iz čebeljnaka g. A. Poliča v Rožnem dolu po K 60-— za kilogram. Dobi se pri blagajniku čebelarskega društva gospodu Mesarju v Jugoslovanski knjigarni v Liubljani.
Prodam stiskalnico zat
umetno
satje 20X25, cena 450 K. — Pločevinasto emajlirano točilo 22X28, cena 550 kron. Ročni mlin, cena 450 K. — Vse v dobrem stanju. — Jože Bradač, M. Lese št. 8, pošta Krka pri Zatični.
Vsled odsotnosti lastnika se proda lep razložljiv čebelnjak in 24 novih A.-Ž. panjev, dalje 3 velike pločevinaste posode za med z lesenimi oboji. Pojasnila pri blagajniku čebelarskega društva v Jugoslovanski knjigarni.
Naprodaj
imam 15 komadov izdelanih A.-Ž. panjev na žle-bičje, fino in natančno po meri izdelanih. Cena 520 K za komad. Ivan Repe, mizar in čebelar na Jesenicah, Gorenjsko.
Prodam —točenega ajdovega medu po 38 K kg. Samo na debelo. Ivan Titan, nadučitelj v Kupšincih, pošta Murska Sobota.
Originalne platnice. Društvo je založilo krasne originalne platnice za vse letnike »Slovenskega Čebelarja«. Cena platnicam za en letnik 25 kron, z vezavo vred 30 kron.
Štajerskim podružnicam. Društvo ima v zalogi v Celju 100 novih vzorno izdelanih A. Ž. panjev. Kdor jih potrebuje, naj se obrne na poštnega ravnatelja g. Mimika v Celju.
Čebelarsko orodje je na razpolago prt blagajniku čeb. društva v Jugoslovanski knjigarni po cenah označenih v ceniku samo ob sredah in sobotah dopoldne. Ob drugih dnevih se priračuna 10% za zamudo časa.
SLOVENSKI ČEBELAR
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI.
Letnik XXIV.	V ¿jubljani, dne 25. septembra 1921.	Štev. 9.
Glavna opravila.
J. O k o r n — Ljubljana.
Oktober.
Priprava za zimo. Glavno delo v čebelnjakih bi moralo biti izvršeno, toda zaradi slabe paše je še mnogo čebelarjev, ki čakajo in premišljujejo, kaj bi ukrenili.
Sedaj je skrajni čas, da pripravimo čebele za zimo. Zaradi izredno slabe letine, kakršne ne pomnijo niti stari čebelarji, smo prisiljeni, ako hočemo imeti spomladi vsaj nekaj, da število panjev zmanjšamo skoraj na polovico, kajti redki so plemenjaki, ki bi imeli dovolj lastne zaloge, vrhutega pa imajo še izredno malo živali.
Od pravilno izvršene priprave so odvisni uspehi prihodnjega Le t a. Zatorej moramo storiti vse, da bomo imeli ob nastopu zime res močne, z zadostno zalogo preskrbljene plemenjake. Previden čebelar, ki ima srce in smisel za čebelarstvo, bo že jeseni obdržal samo toliko plemenjakov, kolikor jih lahko preživi, Žalibog je takih čebelarjev razmeroma zelo malo, večina pušča vsevprek za pleme, ne glede na zalogo in kakovost panjev, zanašaje se na slepo srečo in ugodno pomlad. Navadno pa čebelarjem sreča ni mila. Zato imamo na pomlad kupe mrličev. Za svarilen zgled, kako se ne sme ravnati, naj navedem sledeče: Neki gorenjski čebelav je leta 1918. pustil za pleme 64 panjev. Od teh so dočakali svečnice samo štirje, drugo je pomrlo lakote. Sodbo o takem malomarnem čebelarju si napravite sami!
Čebelarji! Še je čas, da uredite in dobro oskrbite svoje plemenjake! Ako čebele
nimajo dovolj zaloge, zmanjšajte število panjev, da rešite vsaj tisto kilo medu, ki ga ima »plemenjak« in katerega boš morda spomladi krvavo potreboval, čebele pa dodaj drugim plemenjakom, da jih rešiš žalostne in okrutne smrti za lakoto. Bolje je, da imaš 5 dobro preskrbljenih plemenjakov, kakor pa 20 gotovih^mrličev!
A-Ž panj-plemenjak mora imeti vsaj 10 kg medu, kranjiči pa najmanj 8 kg . blaga, vštevši čebele in satje. Manjkajočo zalogo moramo takoj dopolniti, ne pa čakati svečniae, kajti slabo oskrbljene plemenjake navadno zaloti smrt ali pa zaradi krmljenja o nepravem času zabstanejo v razvitku.
Malo je čebelarjev, ki bi imeli letos zadosti medu za jesensko in pomladno krmljenje. Med bomo zato shranili za pomladno krmljenje, manjkajočo zimsko hrano pa dopolnili s sladkorjem.
Za jesensko krmljenje vzamemo raztopino 2 : 1.25, to se pravi: na 2 kg sladkorja vzamem 1 in % litra vode, torej zelo gosto raztopino, ki jo pustimo vreti le par minut, da posnamemo pene. Če sladkor, kuhan v tem razmerju, predolgo vre, je pregost in potem v satju kristalizira.
Krmimo vedno zvečer in le v velikih porcijah. Pokladajmo vsaj po 1 kg naenkrat, V čim krajšem času krmljenje izvršimo, toliko manj razburimo čebele in silimo matico k zaleganju. Panjem s pre-. makljivim delom namesto pitanja lahko nadomestimo prazen sat z polnim medenim, ki ga pa ne smemo dati v sredo gnezda, ampak na stran. Letos je
malo takega satja, zato pa krmimo s sladkorjem.
Ko smo panje oskrbeli z zalogo in se prepričali, da so v redu, jih ne smemo več razdirati, ampak jih pustimo popolnoma v miru. Kranjiče zložimo lepo v sklade, enega poleg in vrh drugega, vmesne špranje pa zamašimo s časopisnim papirjem. Koncem meseca panje v zgornji vrsti in ob
straneh odenemo; zadaj pa jih bomo odeli šele, ko nastopi mraz.
S tem je delo pri čebelah končano; ne pozabimo shraniti in očistiti praznih panjev in orodja, zberimo tudi vse voščine, da bomo skuhali vosek. Ko bomo to izvršili, bomo napravili račun, kako smo gospodarili v tekočem letu. Letošnji račun i bodo žalostni. Toda ne obupati!
f . i ==i
y
Čebela in njeno življenje.
M. H u m e k — Ljubljana.
IX. Proizvajanje medu in voska.	mojstrsko, ker je njen izdelek tako trpe-
Medu čebela ne najde v naravi, am-	žen. da Ža lahko hranimo leta in leta. pak ga proizvaja» v golši (mednem želod- Ko čebe'a prileti s naše, izlije nabrano
čku,) iz cvetličnega nektarja in iz raznih	slaščico skozi usta v najbližjo celico, ki je
• drugih slaščic, ki jih dobi zunaj ali pa tudi	ravno prazna, oziroma, ki ni še polna in
Kako čebela proizvaja vosek.
a)	Vosek proizvajajoča čebela od spodnje strani. Na dlačice, ki se nahajajo na zgornjem členu stop lca, nabada voščene luskinice.'
b)	Luskinico nese k čeljustim.
c)	Povečana zadnja noga z voščeno luskinico pri W.
v panju, Vse te slaščice so redki, sirovi sokovi, ki so zelo vodeni in bi se hitro pokvarili Zato iih čebela tako piedela in zgosti, da zadobe trajno trpežnost, ker jih ne nabira zgol, za vsakdanjo uporabo, ampak v zalogo. To delo izvrši čebela uprav
odhiti zopet na bero. Šele ponoči prenašajo nabrane slaščice na določeno mesto. Zaradi večkratnega prenašanja pri veliki panjevi toplini (35° C) in pri neprestanem prepihu, se tekočina vedno bolj zgosti, ker* iz nje izhlapeva voda. Dognali so, da ob
dobri paši močan panj izhlapi čez noč do poldrugi liter vode, O tem nas uveri tudi tehtn ca, ki kaže, koliko panj čez noč odneha na teži. Vrhu tega pa izhlapeva voda iz medu tudi tedaj, ko je v satju, kar sta dokazala že glasovita raziskovalca Planta in Schonfeld. Pri večkratnem prenašanju slaščic iz celice v celico, pa čebele ne izločajo samo čezmerne vode, ampak pri tej priliki dodajajo slaščicam razne primesi, ki j h v to svrho proizva ajo v posebnih žlezah. Ti sokovi, ki jih čebele dodajajo slaščicam, imajo v sebi razne fermente, ki pretvarjajo trsni sladkor v grozdni in sadlni sladkor, kar imenujemo invertacijo. Šele po teh dodatkih in pretvorbah zado-bijo slaščice značilen okus in vonj i® ko se konečno še dovolj z g o s t e, jih čebele znosijo na stalno mesto nad ali zadaj za gnezdo in pokrijejo z voščenimi pokrove, Sedaj so slaščice šele godne ali zrele in pravimo jim med ali strd (ker se prej ali slej strdi ali kristalizira). Kdor po-toč iz satja vsako kapljico sproti, ko jo čebele naneso, ne toči medu« ampak sirovo, vodeno slaščico, ki ji še veliko manjka do medu in tudi ni trpežna. Zato pa Američani ob dobri paši ne točijo sproti, ampak podkladajo pod napolnjena medišča prazna. Dokler med ni zadelan, tako dolgo pravzaprav ni popolnoma goden.
Ob ugodnih razmerah nabere in izdela čebela mnogo več medu, nego ga more uporabiti sama zase. Ta čudovita lastnost, ki je nima nobena druga žuželka, je dala človeku povod, da je začel gojiti čebelo kot domačo žival, ki donaša narodnemu gospodarstvu milijonske vrednote.
Naraven zrel med ima povprečno sledeče sestavine:
vode	18—%
invertiranega sladkorja	75-—%
trstnega sladkorja	3'—%
d ek s t ri na	3-—%
mravljične kisline	012%
fosforove kisline	003%
drugih organ, snovi	061%
rudninskih snovi (pepel)	_024%_
	100 00%
Vosek izločajo čebele iz posebnih voščenih žlezi c, lci se nahajajo takoj pod zunanjo kitinasto povrhnico na štirih trebušnih obročkih na zadku (7—10 obroček), Voščene ž) ezice ima samo čebela. Matica ki trot ne moreta proizvajati voska, ker tega organa nimata. Voščene žlezice se sestavljajo iz visokih valjastih stanic, ki tvorijo na vsakem prej imenovanem obročku po dve podolgastim b'azi-nicam podobni plasti, čebela ima tore 4 pare voščenih žlezic; te se pa odzunaj ne vidijo, ker tiče obročki globoko drug v drugem. Navidez se zde žlezice kot enotna tvairina. Ako jih pa pogledamo močno povečane vidimo, da so luknjičaste kakor sito. Skozi te luknjice pronicuje vosek na vnaajo stran obročkov, kjer se nabira y gw]bah med posameznimi po'utami trebu-šine v obliki majčkenih belih luskinic. Z zadnjima nogama posega čebe'a ponje, ih nabada na dlačice ter jih nosi v čeljusti in pritrja na robove satja, ki ga gradi,.
Dolgo so mislili, da morejo samo mladice proizvajati vosek. Nove ši raziskovalci so pa dognali, da ta zmožnost ni odvisna od starosti. Tudi starejše čebe'e lahko grade satje, in sicer ob vsakem času, ako imajo le dovolj toplo gnezdo in dovol; hrane. Dr. Zander je sredi zime vzel čebele iz panja, ki mu je zmanjkalo hrane in jih dejal v prazen panj na toplo. Ko jih je dobro nakrmil, so začele takoj graditi satje, dasi so bile vse čez 3 mesece stare.
Ko čebeJa preneha izločati vosek, voščene žlezice usahnejo. Ni pa še do-gnano, ali se morejo iznova razviti, ako bi čebela hotela staviti satje.
Vosek je zmes cerotinove kisline in nvMcina, primešano mu je pa še nekoliko melisine kisline, nekaj alkoholnih spojnin in več drug ih snovi. Lažji je od vode in se tali med 61—63° C. V vsakem vosku je nekoliko cvetnega prahu, ki se mehanično primeša pri kuhanju voščin, v kateri je obnožina.
Izpočetka je vosek bel, pozneje porumeni in porujavi, Ako se večkrat v vodi
pretali in beli na solncu, zadobi zopet pr-	le trditev, ki se pa ne da točno dokazati,
votno be'o barvo.	Toliko je pa gotovo, da gradijo čebele vo-
Razni raz skovalci trdi o, da použije	sek le tedaj, ako imajo vsega v izobilja,
čebe'a za proizvajanje gotove množine	najraje pa na spoimilad ob dobri paši im.
voska 10—20 krat toliko medu. To je pač	toplem vremenu/.

Zlati nauki ameriškega čebelarja.
M. B. Mi k lav
č i č , čebelar v Janesvi'le Minn., Sev. Amerika.
Nikdar ne trati časa in denarja z iz-umevanjem novega panja! Današnji panji niso sicer brez napak, toda pusti, da jih izpopolnijo strokovnjaki!
Nikdar se ne zadovolji z čebelami, /alto niso marljive delavke! Ako ti ob ugodnem vremenu in dobri paši ne prineso to'iko kot dru,ge enake družine, tedaj je nekaj v neredu, morda je temu vzrok slaba mat ca, V tem slučaju jo odstrani in .nadomesti z mlado, zdravo in dobro razvito!
Nikdar ne pusti, da bi se ti čebele preveč izrojile, ako jim sploh dovoMš rojiti, ker s tem bodeš izgubil pridelek medu, namesto tega pa boš imel veliko »'abičev, ki ti bodo ali pomrli že ptejijni a!i pa slabo prezimilii
Nikar ne pusti, da bi se tvoje čebele privadile ropanju; ropanje uniči sleher* no leto na stotine panjev in to zakritfi največkrat čebelar sam!
Nikdar ne prodajaj blaga, na katerega bd ne maral prilepiti etiketo s tvojim imenom!
Nikar ne postavljaj čebel na prostor, kjer bi bile v n a d 1 e g o ljudem in živini!
Nikar ne puščaj trotovega s a t j a v plodišču, razen par satov v panju z najbolj š. o matico!
Nikar ne puščaj kač in tičev, ki so nadležni čebelam, v bližino tvojejga čebelnjaka!
Nikar ne pričakuj uspeha od čebel, ako jih zanemarjaš. Tisti čas, ko smo računali na »srečo« je za nami, ako ti ne
izpolniš svojo naloge, potem si neuspeh pripiši lastni krivdi. Stori vse, kar je potrebno, obenem pa opazuj' in proučuj čebelarsko stroko, in kar iz lastne izkušnje spoznaš za praktično in dobičkanosno, združi v metodo, ki o uporabljaj v praksi!
Nikar ne kupuj starih posod za med! Stare, za oči neprijetne posode so pogosto vzrok, da nam ni mogoče obdr. žati dobrih, stalnih odjemalcev. S starimi posodami pa se pogosto razširi tudi čebel-na bolezen. Glej torej, da boš prodajal med v novih, čistih in lepo etiketiranih posodah. Ako pošiljaš med po pošti, glej da so posode dobro zavarovane.
Nikar ne trati denarja in časa z začetki za tvoje satnike, ampak kupi si cele satnice! Res, da satnice stanejo mnogo denarja, a- si vendar na boljem, ker iz njih ti bodo čebele napravile lepo, če-belno slatje, iz začetkov pa največkrat trotovino.
Nikar ne pozabi pripraviti čebel za zimo zgodaj v jeseni! Prva tretjina septembra ni prezgodaj. Ako jih pripraviš pravočasno in jim potem daš mir, lahko pričakuješ, da bodo dobro prezi-miCe,
Nikar ne puščaj čez zimo s 1 a b i č e vi Ako pa hočeš imeti kolikor mogoče veliko število panjev, potem takoj ko opaziš, da ni več paše, začni krmiti z medom, ki mu primešaj nekoliko vode, vse tiste družine, ki niso močne na čebelah in lahke na zalogi, Matica bo pridno zalegala in družine se bodlo zelo okrepile z mlado živaljo. Ako to storiš, boš imel na spomlad najboljše
družine; v nasprotnem slučaju pa moraš adružiti vse slabiče.
Nikar ne puščaj za pleme družin stri leta staro matico! Bodi prepričan, da se ne izplača. Dobe se sicer matice, ki so stare celo po štiri leta, a so redke.. Stara matica je jako počasna z zaleganjem ma spomlad, pozneje pa ti bo skoro gotovo povzročila rojene in od takega panju ne koš imel druzega nego obilo sitnosti.
Nikar ne prezimuj čebel v prostoru, ki jim ne bi bil p o v o 1 j i! Nikar jih ne »adleguj sam niti ne trpi, da bi jih nadlegovale druge stvari! Spomladne slabiče je
že težko ohraniti, kaj šele da bi pričakovali dohodkov od njih. Veliko se govori in paše o stvareh v zvezi z uspešnim čebelarstvom, ampak če vse natančno premislimo, vidimo, da je pravilna priprava za zimo najvažnejše za uspeh v čebelarstvu. Več je spomladi vredna dobra, močna družina v najslabšem zaboju, nego pa revna, bolna v najmodernejšem panju.
Končno nikdar ne trpi zamazanih in zianemarjenih prostorov ali posod v tvojem čebelarstvu, ampak glej vedno in povsod na skrajniredinsnago!
ossse
Nekaj o ropanju
M, H u m e k —•. Ljubljana.
Letošnjo jesen je posebno veliko slišati, da čebele izredno rade ropajo. S komurkoli govorim o čebelah, vsakdo mi toži o tej največji čebelarski nadlogi in sam jo izkušam. Saj pa tudi ni čuda. Kakšna mizerija pa je bila s pašo skozi celo poletje! Kaka revščina je po panjih, bodisi glede živali, bodisi glede zalog! Pri vsem tem pa dan na dan, teden za tednom in mesec za mesecem tropična vročina brez konca in kraja.
Ropajoča čebela je najkrvoločnejša zver. Brez usmiljenja odnaša svojemu sosedu s trudom in trpljenjem pridobljeno last do zadnje kapljice, ne da bi se količkaj zmenila za usodo, ki čaka ubogo žrtev. Ko oropa eno družino in izprazni zaloge do dna, se vrže še z večjo strastjo in po vsej sili na drugo, tretjo itd.
Ropajoča* čebela je hujši nego največji lakomnež. Čim več ima, tem več hoče imeti in tem strastnejše ropa, ne oziraje se niti na nevarnost za svoje lastno življenje.
Ropanje je kakor ogenj. Prepreči se razmeroma lahko. Ko pa se razživi ena sama iskrica na nevarnem kraju, se na-
vadno hitro razpase in požge vse, kar doseže.
,,Ropanje je požar. To poudarjam še enkrat. Prične in nadaljuje se kakor požar in zadušiti ga je ravno tako težko, Ako se hočemo škode po požaru ubraniti, ga moramo preprečiti. Nihče ni tako nespameten, da bi se zanašal na gašenje, češ, bom že pogasil, če se kaj vname. Prav tisto velja o ropanju.
Ropanja se čebele naravnost navadijo — tako navadijo, da ga opuste jako jako nerade. Ako so se tega nepoštenega in čebelarstvu tako škodljivega posla lotile prav vživo in ga začele izvrševati ne-tnoteno in v večjem obsegu, jih navadno ne zadržimo z nobenim drugim sredstvom, nego da njihove žrlve odnesemo tako daleč, da jih ne morejo ovohati, ali pa roparje same prestavimo v toliko oddaljen kraj, da se ne vračajo.
Prvo in najvažnejše opravilo, ki na} s» ga enkrat za vselej zapomni vsak čebelarje sledeče: Neda j prilike, dabi se ropanje sploh pričelo! To velja zlasti za rano pomlad, ko jfc večkrat po cele tedne lepo toplo vreme,
pa nobene paše. Še bolj nevaren čas,pa je pozna jesen, ko navadno ob naj-krasnejših dneh preneha nagloma vsaka paša. Čebele se težko privadijo brezdelja, se dolgočasijo ter začno stikati in iskati, kje bi se kaj dobilo, da bi bila zaloga tem večja.
Najnevarnejša prilika za ropanje so slabiči, brezmatični panji in pa čebelarjeva nevednost ali pa zanikr-nost. Slabiči, ki nimajo zalege in pa brezmatični panji se malo ali nič ne branijo. Ko jih čebele ovohajo, je prav kmalu »ogenj v strehi«, ki se lahko razširi pozneje tudi na druge normalne panji. Proč torej s slabiči, proč z brezma-tičnimi panji o pravem času, doklerješe kajpaše! To bodi prva in najvažnejša obramba proti ropanju.
Ko preneha paša, lepo vreme pa traja da1je, takrat brez odloga pritaknimo žrela tako na ozko, da se skozi odprtino lahko zmuzne hkrati le par čebel, sicer pa brezpogojno pustimo čebele popolnoma v miru več dni — sploh tako dolgo, da se privadijo brez-pašni dobi. Silno nevarno je v takih kritičnih dneh stikati po panjih, razdevati plod išča, točiti med, neprevidno pokladati itd. S takim ravnanjem trosimo iskre v slamo in čudež bi bi!, ako bi se ne vnela.
Neverjetna lahkomiselnost bi bila, ako bi v takih časih trgali čebele, razkladali me deno satje, orodje in posod e na prostem ali v nezaprtem čebelnjaku.
Povod za ropanje so pogostokrat rai-drapani čebelnjaki, slabo izdelani panji i* sploh neurejeno zanemarjeno čebelarstvo. Čebelnjak naj bo zaprt, da nikjer ne more vanj čebela. Panji naj bodo solidno izdelani, Če se pa tu, ali tam vendarle pokaže kaka razpoka aili odprtina, naj se pravočasno in temeljito popravi.
Navadno se čebe1ar, pri katerem se ropanje prične, huduje nad svojim sosedom-čebelarjem, češ da je on kriv ropanja. To je popolnoma krivično. Huduje naj se sam nad sebo', ker ropanje zakrivi vedno le tisti, pari' katerem se začne. Sosed je ne dolžen, ker ne more biti odgovoren za to, kam čebeCe letajo in kaj de'ajo. Pravzaprav bi se moral on jeziti na zanikrnega ali nevednega soseda, pri katerem se je ropanje začelo, kajti panj, ki ropa, kone-čno tudi ni na dobičku, ampak navadno je to zanj izguba. Žival se namreč silno razbur a, sili pozneje tujdi v druge panjove, ki se odločno branijo in pokoljejo vse, kar se približa k žrelu. Ropajoči panji navadno zeJo oslabe in so na spomlad prav malo vredni, kljub temu, da morebiti pomnožijo svojo zalogo s krivičnim blagom.
KSSi:
Zagonetke?'
Fr. Lakmayer — Preddvor,
Hitro tekanje čebel po panjevi bradi in končnici, kakor tudi vsako razburjeno šumenje v panju še ni nikak dokaz, da bi bila čebelna družina brezmatična. Tudi mnogoletno opazovanje ne zadostuje čebelarju, da bi takoj uganil vzrok preplašenega tekanja. Šumenje osirotelega panja in panja, ki mu ni kaj povšeči, se bistveno razlikuje,
1 G. Kosi naj blagohotno oprosti, da si dovoljujem njegove zagonetke rešiti.
Glas osirotelih čebel se vtisne čebelarju po mnogoletni izkušnji tako v njegov sluh, da takoj, ko prisloni uho k zadnji panjevi končnici, z gotovostjo lahko dožene, ali so čebele brezmatične. Ni treba pan a odpirati ali celo iskati matice na satih.
Čebele g, Kosija (glej »Slov. Čebelar« XXVI.. št. 6, str. 89) so bile razburjene zaradi roparic, katerim se je posrečilo neopaženo priti v večjem številu v panj. Ko so jih čebele zasledile, začele so jih po
!
satju iskati in preganjati. Ko je pa g. Kosi pregledoval panj in odkladal sate v sto jalo, so jo roparice lahko in srečno od-kurile. Zato se je panj tako kmalu pomiril.
G. Kosi bi se bil kmalu prenaglil In pridejal domnevanemu osirotelemu panju kako lepo, mlado matico, ki bi jo bile čebele seveda takoj udušile, ker so se nahajale v popolnem redu. Tako skrben sem bil tujdi jaz, in sicer dvakrat, pa sem tudi plačal to preveliko skrb z dvema maticama, kateri sta ležali drugi dan mrtvi pred panjema. Treljič sem bil bolj previden. Panj sem zvečer pregledal in zasledil v njem roparice, ki so bile zelo nemirne, vedno so se vrtele in trepetale s krilci. Puhnil sem med sate malo dima, da sem jim olajšal beg in — mirna je bila Bosna.
Osirotelosti je podobno tudi tekanje čebel, kadar je zvečer smuknila v panj kaka vešča, da bi tam v sate ali voščene odpadke polagala jajčeca. Straža pri žrelu jo je sicer zapazila, a ni mogla prenaglega vpada zabraniti. Takoj se sliši v panju nek vEnem rljiv klic, ki bržkone pomeni po naše: »Primi jo!« Prične se tekanje in iskanje, ki se poleže šele takrat, kadar se posreči u eti ali prepoditi jo. Ako se vešča kam skrije, se čebele tudi umire, ker mislijo, da je pobegnila.
Razburjenje v panju nastane tudi, kadar se družini pridruži kak ostanek rojevih čebelic. Čebelar je ujel roj v prestrezalo, a prehitro ga je umaknil in postavil kam v senco. Nekatere čebelic;e-mladice, zapeljane po nenavadnem šumu in begu, so za-kasnene izletele v zrak, ne da bi si bile ogledale panj, ki so ga prvič zapustile. Potem se polagoma zbero kje v gručici na drevesu, seveda brez matice, in drugi dan šele iščejo zavetja. Pridružijo se v svoji neizkušenosti navadno čebelam, ki se ta dan najbolj prašijo. Navadno jih povsod! radi sprejmejo, vendar pa se vznemirjajo, dasi jim take čebele niso prav nič nevarne.
K drugi zagonetki si dovoljujem pripomniti sledeče:
Če združimo čebele in matice raznih panjev jeseni po dokončani paši, ko so prenehale gojiti zalego, tu čebele ne rešijo matičnega vprašanja takoj, kakor ob čhs* rojev. Menda zato ne, ker se jim ne mudi! Saj so matice oplojene in zalege več ne bodo nastavljale, ker je ne potrebujejo. Torej čemu hiteti? Če bi bila pri združenih panjih le ena prvovrstna matica, bi čebele druge matice takoj uničile, a ker sta obe ali celo (pri združenju več družin) vse matice prav dobre, jih prično njihove čebele braniti, in sicer s tem, da se okrog njih tesneje sklenejo in kot v roju obvise med sati popolnoma mirno tudi dva dni, posebno če je neugodno vreme za izletava-nje. Šele kadar se naveličajo čepenja in se navzamejo nekakega skupnega vonja, se prično klopčiči razpletati in sedaj — pade odločitev! Ali nastane med posameznimi maticami dvoboj, ali pa jih čebele same uduše. V tem slučaju pa se včasih pripeti za čebelarja neprijetno iznenadenje, da panj izgubi vse maHce, Tudi to sem že doživel in zato imam pet do osem rezervnih družinic z lepimi maticami vedno na razpolago, da slučajno osiroteli družini hitr» pomagam.
Da je pa panj g. Kosija, ki je imel manj vredno matico, brez posebnega obotavljanja sprejel boljšo matico, je j e s e n i lahk* umljivo.
Vse čebelne družine prevzame jeseni neka skrb samoohranitve, da pozimi ne osiroti, se črez zimo udrži v polni moči in si preskrbi za daljnji spomladanski razvoj dobro, izborno matico
Ali se hočeš o tem prepričati?
Opazuj torej proti jeseni prvce in se boi pri marsikaterem prepričal, da ima dosti lepe zalege, a vsa je še nezrela — nepokrita. Zakaj pa ni nič pokrite, ko je bilo dosti paše in je je v drugih panjih dovolj? Prenovili so matice! Da! To opazil celo pri nekaterem izrojencu, drujci m drugih rojih, ki so imeli tistoletne matice, pa jim niso bile povšeči in so jih nadomestili z boljšimi. Če tako matico,
zavrženo in mrtvo, ogleduješ tudi s povečevalnim steklom, ne najdeš na nji najmanjše napake. Na videz je zdrava, krepka, a čebele vendar niso bile ž njo zadovoljne. Ali moremo mi, čebelarji, presoditi po zunanjosti kakovost matice? Nikdar! To zmožnost imajo le čebele in zato tudi same zamenjavajo matice, ako jim ne ugajajo.
To skrb za svoj obstanek imajo od Stvarnika. Sicer to opazujemo tudi pri drugih živalih, samo da se pri teh kaže in dosega na drug način,
. Zakaj so nekatere čebele pitale v svojem panju za zamreženim okencem priprto, tujo matico? — Ali je res ena čebela imela sočutje s preganjanim trotom in mu, zato ponudila z rilčkom hrane?
Kadar vrnem kakemu panju izro-jencu drujca, ker ga ne potrebujem oz. nočem, da bi mi plemenjak preveč opešal, poberem najprej iz njega vse matičnjake, Vse kvakajoče matice zapustijo takoj svoje zastražene gradiče. Najlepše izmed njih izpustim posamezno drugim panjem za zamreženo okence a le tistim panjem, o- katerih vem, da imao oplojeno matico. Za okencem se lahko izprehajajo in so lepo na toplem. Nekatere takoj vzamejo med, če jim ponudim, nekatere se pa zanj ne zmenijo, ker jih pitajo skozi redke mreže tuje čebele-pestunje.,
Zakaj pa le nekatere matice pitajo? Bržkone da spoznavajo, katere so hrane vredne in katere so bastardi, katere niso vredne da živijo. Včasih pitajo tako vsi-Ijenko celi teden! Kadar vidim, da takih matic ne bom potreboval, ker so se vse matice v rojih že oprašile, odmaknem okence in matico vsiljenko izpustim v panj. In? Poprej so jo celi teden pitale — sedaj jo pa takoj udu,šijo. Kdo? Ali čebele pestunje, ki so jej podajale hrano? Ne! Starejše čebele. Le preglej gručo čebel, ki ao jo obkolile in se takoj na prvi pogled prepričaš, da med čebelami, ki izvršujejo
smrtno obsodbo, ni nobene čebele mladice.
Če pa daš kako tako matico za mrežo panju z neoplojeno matico, kjer se nahajajo le starejše čebele, t. j. kjer se več ne goi zalega, se niti ena ne zmeni za to tujko. Mora poginiti za lakoto, ako jo ti sam ne pitaš,
Skoro isto je s krmljenjem posameznih iz panja pregnanih trotov. Z njimi iztisnejo iz panja pri splošnem pogonu tudi marsi-kako pestunjo, ki potem pokrmi kakega trota, ako jo naprosi.
Vzemi škatlo, na eni strani jo zapri z matično mrežo, na drugi pa pusti odprtino, skozi katero vržeš vanjo nekaj preganjanih trotov in k njimi prime t eš čebel (pestunj) raz sat z odprto zalego. Sedaj odprtino zamašiš, da ti žival iz škatle ne bi odletela. Kaj bo?
Starejše čebele, če so bile katere slučajno vmes, takoj odletijo skozi matično mrežo in se vrnejo na svoj dom, v škatli pa ostane o troti in posamezne čebele ■— pestunje. Kmalu boš videl tu eno, tam drugo, kako podaja hra(no istradajočeimu trotu,, če ni sama lačna. Ali iz usmiljenja in-sočutja? Nikakor ne, ampak iz navade. Starejša čebela tega nikdar ne stori. Saj tudi trotov ne tirajo iz panja pestunje, ampak le medarice in vodarice. Zakaj? Ali mar v prevelikih skrbeh za medene zaloge, pripravljene za zimo? Najbolj zato, ker panj ne potrebuje več trotov, matica je op'ojena in zdrava, namera za nadaljno rojenje prekinjena. Trot je izvršil svojo nalogo, zato lahko gre skozi lakoto v smrt. Sicer pa ne gre sam, za njim bodo morale iti v smrt v pozni jeseni tudi vse stare, obnemogle čebe'e in marsikateri čebelar bo po dokončani paši mislil, da so se mu izpraznili živalni panji le vsled neugodnega vremena ali prevelikega truda ob glavni ajdovi paši. Pobrala je trote in stare čebele skrb za obstoj družine,. Žrtvovati se morajo za blagor svojega rodu. Vrli rocto-lubi, četudi se tega ne zavedajo!
Pojasnilo k članku „O panju, ki mesec dni roji".
V zadnji številki »SI. Čebelarja« stran 106 piše g. Ferdo Kobal, da mu je panj (v katerega je bil vsajen lansko leto meseca junija vnuk in ki je tekom dveh mesecev izdelal vse satje v panju) dal letos dne 22, maja prvca, po 20 dneh dne 11, junija drujca in po 12 dneh dne 23, junija močnega trekovca, ki je imel le malo trotov.
To se da tako-le pojasniti:
S prvcem ni šla stara matica in roj bi se bil gotovo vrnil, ako bi se mu ne bil pridružil roj drugega panja. Stara matica je ostala v panju zaradi pohabljenih krilc ali iz kakega drugega vzroka in je nemoteno nastavljala zalego, Drujec je izletel iz panja šele po 20 dneh in to ravno zato, ker se mu ni mudilo, Matičnjaki niso bili zreli in če se je vendar katera matica izlegla, so jo čebele ali stražile ali pa udušile (če je ni stara matica zabodla) in nad najmlajšim črvom so gradile čebele matičnjake.
Če bi bila šla matica s prvcem, bi bile morale biti v času drujca vse matice odrasle, ker od prvca do drujca je minilo 20 dni in matice potrebuje o k razvoju le 17—18 dni. Pri trekovcu bi bile pa že najmlajše stare 32 dnil Ali je verjetno, da bi bi'e toliko časa stražene v matičnjakih in da bi bile do 17, junija molčale? Saj se po odhodu, prvca oglašajo že 6—7 dan! Če ni izletela stara matica z drujcem (ker tudi to se izjemoma zgodi), je bila ta čas udušena.
Trekovec je bil močan zato, ker je bilo v panju še po prvcu tekom kakih 16 dni zaleženo po stari matici dovolj zalege.
Ker pa je bil v ta panj, ki je tako čudno rojil, vsajen lansko leto vnuk in je tekom dveh mescev ves prostor napolnil
le s čebelnim satjem, mu je preostalo za trotovino pred rojenjem le malo prostora. Zato je imei tudi le malo trotov.
Nekaj podobnega slučaju g. F. Kobala se je tudi meni pripetilo. Navedem podatke iz svojega čebelarskega zapisnika.
Panj štev, 12 je dal prvca dne 14, maja in sem ga vsadil v panj štev. 43 na deloma cele, deloma le začetke satnic.
Dne 22. maja sem pregledoval štev. 43 iprvca), koliko ima že izdelanega satja jjn koliko zalege. Nemalo sem se začudil, ko sem videl, da so satnice skoro izdelane, a nikjer niti enega jajčeca! Prvec je bil brez vse zalege!
Pregledal sem torej izrojenca štev. 12 in glej — tam je bilo 8 dni po odhodu prvca vse polno zalege in — jajčec še pred dvema dnevoma zaleženih. V panju je po satu počasi lezla malica pa — titrala. Stare ni bilo več v panju.
Dne 26. maja je šele izletej iz štev. 12 drujec.	,
Dne 30. maja sem pa našel tudi v panju — prvcu (štev, 43) novozaležena jajčeca.
Torej s prvcem je šla mlada majica in stara je še gospodarila v panju kakih 6 dni.
Sedaj vprašam, ali je pametno, da včasih le pogledamo v čebelno »nedotakljivo svetišče«, käkor nekateri čebelarji zovejo vališče?
Da! Ne samo pametno, ampak dostikrat nujno! Samo zahvalil bi se in čebele meni, če bi imel izvrševati pregledovanje v panju, ki se le zadaj odpira, je poln čebel, satniki z voščenimi prehodi združeni, in bi moral s kleščami vun trgati satnike, obešati jih v stojalo in zopet nazaj v panj!
Fr. Lakmayer — Preddvor.
Kaj je s čebelarskim sladkorjem?
(Obenem poročilo k tozadevnemu delovanju Saveza.)
Od več strani se je zadnje čase čulo očitanje, češ da se društvo nič ne gane, da bi izposlovalo za jesensko krmljenje cenejši sladkor, ki bi bil ravno letos tako krvavo potreben.
Da bodo cenjeni člani Čebelarskega društva za Slovenijo in v Savezu včlanjena društva na jasnem in da ne bo krivičnih očitkov, podajamo sledeče poročilo.
Prvo vlogo za cenejši sladkor je vložilo Čebelarsko društvo na poljedelsko ministrstvo dne 21. junija t. 1. Prosilo se je za tr-i vagone kristalnega sladkorja, ki naj bi se oprostil vseh državnih dajatev, da bi prišel prilično na kakih 20—25 K kg.
Kmalu potem je vložila obupno poročilo ravno v isti zadevi čebelarska podružnica na Vrhniki, Obe ti dve prošnji sta se nemudoma odposlali potom pover-jeništva za kmetijstvo primerno priporočeni na pristojno mesto.
Na nobeno omenjenih dveh vlog društvo ni prejelo nikakega odgovora. Zato je dne 20, julija in 22. avgusta ponovno urgiralo rešitev, ne da bi bilo dobilo kak odgovor.
»Dne 23. julija t. 1.'se je ustanovila zveza jugoslovanskih čebelarskih društev (Savez jugoslavenskih pčelarskih društa-va) v Osijeku. (Glej tozadevno poročilo v 8. štev.!) Že na tej ustanovni skupščini se je sklenilo, da naj Savez energično nastopi ter izposluje cenejši sladkor za čebele, ki bi edini mogel rešiti jugoslovansko čebelarstvo katastrofe. Predsednik je takoj, ko je prišel iz Osijeka, in sicer dne 26. j u -1 i j a , predložil ministrstvu obširno spomenico o stanju jugoslovanskega čebelarstva in nujnosti in potrebi izdatne državne pomoči v obliki cenejšega sladkorja.
Ker le ni bilo nobenega odgovora, je društvo dne 14. avgusta odposlalo k poljedelskemu ministrstvu g. Puclju, ki se je od 13. do 15. avgusta mudil v Ljubljani, deputacijo, ki mu je osebno obrazlo-
žila letošnji kritični položaj in ga nujno naprosila, da bi posredoval pri finančnem ministrstvu v smislu tozadevnih prošenj. G. minister je izjavil, da je naravnost izključeno, da bi finančno ministrstvo popustilo trošarino, ker za to ni nikake zakonske podlage in da je edina možnost preskrbeti čebelarjem cenejši sladkor, da se izposluje v to svrho denarna podpora. Obljubil je, da bo v tem smislu storil vse, kar je z ozirom na budžetno stanje mogoče.
Ko je po tej deputaciji preteklo zopet nekaj dni, ne da bi bilo društvo ali pa Savez dobil kako rešitev, je predsednik Saveza pisal, oziroma brzojavil od 19. avgu sta do 10. septembra v sladkorni zadevi kakor sledi:
19. avgusta pismo šefu kabineta ministrstva poljoprivrede i voda g. Štik-lerju v Beogradu;
19. a v g u s t a pismo narodnemu predstavniku in I. podpredsedniku Saveza g. Sv. K. Gjorgjeviču; 1
26.	avgusta pismo g. Sv. K. Gjorgjeviču;
27.	avgusta pismo g. Sv. K, Gjorgjeviču;
28.	avgusta pismo g. Sv. K. Gjorgjeviču;
3. septembra brzojavka g. Gjorgjeviču;
3. septembra brzojavka ministrstvu poljoprivrede i voda;
5. septembra pismo ministru g. Puclju;
5.	septembra pismo g. Gjorgjeviču;
6.	septembra pismo ministru g. Puclju;
6. septembra pismo bivšemu ministru g. Kristanu v Belje;
6. septembra pismo g. Gjorgjeviču;
8. septembra brzojavka g. Gjor-gjeviču;
10. septembra pismo g. Gjorgje-
viču.
Vsa pisma so se odposlala ekspresno in priporočeno.
Na vse je dobil Savez, razen pisma g. ministra in poročil g. Gjorgjeviča, sledeči uradni odgovor:
Dne 6. septembra brzojavko in 12. septembra dopis ministrstva po-Ijoprivrede i voda z dne 7. septembra t. L, štev. 20.858, kjer se Savezu javlja, da je ministrstvo dovolilo za nakup cenejšega sladkorja za krmljenje čebel za vso Jugosla v i j o znesek 100.000 din., ki naj se med posamezna v Savezu včlanjena društva razdeli tako-le:
Slovenija ....	30.000 din.
Srbija............20.000	»
Hrvatska ....	20.000	»
Slavonija-Osijek . .	10.000	»
Bosna-Hercegovina .	10.000	»
Dalmacija ....	8.000	»
Vukovar..........2.000	»
Skupaj . 100.000 din.
Čebelarsko društvo za Sloveni o bo razdelilo 30.000 din. = 120.000 kron na vse podružnice po številu članov, kakor je razvidno iz sledečega izkaza.
IZKAZ
o razdelitvi podpore čebelarskim podružnicam za nakup sladkorja.
Na čebelarsko društvo za Slovenijo pripadajoča vsota v znesku 120.000 K se bo med posamezne podružnice razdelila tako-le:
I. Podružnična zveza Ljubljana.
Bled
čl. 17 K 780-81
Bohinjska Bela . . .	» 17	» 780-81
Bohinjska Bistrica . ,	» 31	» 142383
Borovnica.....	» 27	» 1240-11
Breznica, Gorenjsko	» 24	» 110232
Brezovica .....	» 10	» 459-30
Cerklje, Gorenjsko . .	čl. 16	K	734-88
Cerknica, Notranjsko .	» 17	»	780-81
Črnomelj.....	» 11	0 »	505-23
Dobrova.....	» 19	»	872-67
Dobrepolje.....	» 15	»	688-95
Dolsko, p. Dol . . .	» 30	»	1377-90
Dvor, Dolenjsko . , ,	» 6	»	275-58
Gorenjska dolina. , .	» 19	»	872-67
Gorje, Gorenjsko .	» 37	»	1699-41
Horjul......	20	»	918-60
Jesenice, Gorenjsko	» 17	»	780-81
Kamnik ......	» 48	»	2204-64
Kočevje......	» 28	»	1286-04
Kostel-Fara ....	» 13	»	597-09
Kranj......	» 46	»	2112-78
Krka, Dolenjsko . . .	» 9	»	413-37
Krtina......	» 38	»	1745-34
Leskovec .....	» 8	»	367-44
Ljubljana.....	» 93	»	4271-49
Medvode.....	» 29	»	1331-97
Metlika .....	» 37	»	1699-41
Mokronog.....	» 20	»	918-60
Novo mesto ....	» 41	»	1791-27
Osilnica ob Kolpi . ,	» 18	»	826-74
Podbrezje, Gorenjsko ,	» 17	»	780-81
Polhov Gradec . . .	» 23	»	1056-39
Poljane n. Škofjo Loko	» 20	»	918-60
Preddvor, Gorenjsko .	» 14	»	64302
Predgrad pri Črnomlju .	» 13	»	59709
Račna, Dolenjsko . .	» 11	»	505-23
Radovljica .....	» 56	»	2572-08
Raka pri Krškem , .	» 23	»	1056-39
Ribnica, Dolenjsko . .	» 26	»	1194-18
Rob pri Velikih Laščah	» 15	»	688-95
Selca nad Škofjo Loko .	» 28	»	1286-04
Stari trg pri Ložu . .	» 42	»	1837-20
Škofja Loka . . . ,	» 28	»	1286-04
Št. Vid pri Stični , . .	» 8	»	367-44
Tacen ......	» 12	»	551-16
Trebnje .....	» 23	»	1056-39
Velike Lašče ....	» 28	»	1286-04
Veliki Gabor, p. Št. Vid			
pri Stični ....	» 11	»	505-23
Vič.......	» 32	»	1469-76
Vodice.....	» 18	»	826-74
Vrhnika .....	» 32	»	1469-76
Zagorje ob Savi . . .	» 55	»	2526-15
Skupaj članov 12% K 59552-80
II. Podružnična	zveza	C	e 1 j e.
Beltinci, Prekmunje . .	čl. 56	K 2572-08	
Čadram, p. Oplotnica .	» 31	»	1423-83
	» 46	»	2112-78
	» 69	»	3169-17
Gornji grad . , . .	» 40	»	1837-20
Jarenina ,..,-.	» 16	»	734-88
Kapela-Radenci , . .	» 25	»	1148-25
Kozje ..../.	» 10	»	459-30
Ljubno pri Celju . . .	» 28	»	1286-04
Laško ......	» 24	»	1102-32
Mala Nedelja ....	» 11	»	505-23
Marenberk . . . .	» 25	»	1148-25
Maribor .....	» 29	»	1331-97
Murska Sobota . . .	» 35	»	1607-55
Mursko polje ....	» 21	»	964-53
Nova cerkev, p. Vojnik	» 26	»	1194-18
Ormož ......	» 27	»	1240 11
Ponikva ob juž. železn.	» 16	»	734-88
Prvenci, p. Moškanjci ,	» 22	»	1010-46
Rogatec ......	» 16	»	734-88
Ruše.......	» 13	»	59709
Savinska dolina . . .	» 88	»	4041-84
Slovenjgradec . . .	» 90	»	4133-70
Središče ob Dravi , .	» 28	»	128604
Sv, Andraž v SI. Gor.	» 15	»	68895
Sv. Benedikt v Sloven-			
skih Goricah , . .	» 22	»	1010-46
Sv. Ilj pod Turjakom,			
p. Mislinje.....	» 21	»	964-53
Sv. Jurij ob Ščavnici .	» 10	P	459-30
Sv. Lovrenc na Drav-			
skem polju . . . .	» 13	»	59709
Sv. Lovrenc na Pohorju	» 28	»	128604
Sv. Lovrenc v Sloven-			
skih Goricah . . .	» 26	»	1194-18
Sv. Peter pri Mariboru	» 37	»	1699.41
Sv. Trojica v Sloven-			
skih Goricah . . .	» 27	»	1240.11
Sv. Vid niže Ptuja . .	» 12	»	551-16
Šmarje pri Jelšah . . .	15 »	»	688-95
Šoštanj......	» 22	»	1010-46
Trbovlje.....	» 23	»	1056-39
Vitanje......	» 8	»	367-44
Vojnik pri Celju . .	» 19	»	872-67
	» 24	»	1102-32
Zg. Dravsko polje . .	» 59	»	2709-87
Skupaj članov 1173 K 53875 89.
III. Podružnična zveza Guštanj:
Črna pri Prevaljah . .	čl. 46	K 2112-78
Dravograd.....»24	» 1102-32
Guštanj......»21	» 964-53
Mežica.......»22	» 1010-46
Prevalje .... .	» 30	» 1377-90
Skupaj članov 143 K 6567-99.
Skupni pregled.
I. Podružnična zveza
Ljubljana .... čl. 1296 K 59552-86 II. Podružnična zveza
Celje . . . . . » 1173 » 53875-89 III. Podružnična zveza
Guštanj , ...» 143 » 6567-99
Skupaj članov 2612 K119996-68
Ostanek v znesku 3 32 K se je porabil za kritje stroškov za razpošiljanje denarja.
Ako vzamemo, da ima vsak član povprečno' samo po 20 panjev Čebel, torej vsi člani 52.200 panjev, pride na 1 panj povprečno po	— okrog 2-30 K, to
je za dobrih 5 dkg sladkorja.
Še dva računa!
Od okroglo 50.000 panjev, ki so bili namenjeni za pleme, se bo deloma kasi-rala, deloma bo pa pomrla od lakote najmanj polovica, t. j. 25.000 panjev, Ako jih cenimo po 500 kron, znaša izguba na narodnem premoženju nič manj nego 12 in pol milijona kron.
Ko bi bili čebelarji dobili sladkor le po 25 kron, bi bilo izvečine rešenih gori navedenih 25.000 panjev. In to bi se bilo doseglo s prispevkom 800.000 K. Stem zneskom bi se bilo rešilo 12 in pol milijona kron vrednosti.
Kakšne številke bi se pokazale, ko bi na enak način vpoštevali vso Jugoslavijo, si lahko mislimo.
Prihodnja pomlad nam bo pokazala, za koliko smo se zmotili.
Končno moramo omeniti še to silno neugodno okolnost, da se je sladkor ravno
v tej dobi (od 1. do 20. septembra) nepre-	njevanje čebel. Ko bi bila pomoč od mini-
štano dražil, in sicer je cena poskočila	strstva došla mesec preje in vsaj v
od približno 35 na 45 do 56 K. To draženje	dvakrat toliki izmeri, pa bi bili dobili če-
bo še bolj neugodno vplivalo na prehra-	belarji sladkor po 30 K.
--- = - i =)
Čebelarski	misijonar.
Po »Gleanings in Bee Culture« iz angleščine prevedla Štefanija H u m e k.
Naše uredništvo je nedavno počastili s svojim obiskom profesor Emil Schenk, ko je na svojem šestmesečnem potovanju za kmetijsko poverjaništvo v Braziliji prišel tudi v naše mesto. Ostati hoče več mesecev v Združenih državah in proučevati naše čebelarstvo in sad arstvo, V tem času je že obiskal več naših največjih čebelarjev. Kdor je bil tako srečen, da ga je mogel sprejeti in pogostiti, je imel priliko, da je spoznali njegovo nenavadno navdušenje in izredno požrtvovalnost za napredno čebelarstvo. Vnema in gorečnost, ki goni misijonarje v daljne dežele, ne more biti večja, nego je bilo navdušenje, ki je gnalo Schenka — kakor pripoveduje sam — da je delal nič manj nego 15 let z edinlim namenom, razširiti čebelarstvo In izboljšati način čebelarjenja med Brazili-ianci. Zato so ga v resnici imenovali čebelarskega misijonarja.
Leta 1896, je prišel iz Nemčije v Cu-ritiSba v deželi Parana v Braziliji, kjer je sicer našel čebele, a ne pravega čebelarstva, Ko je videl, da ljudje nimajo pravegi umevanja za vzgojo čebel, je takoj ustanovil moderno čebelarstvo in čebelarsko društvo. Izdajati je pričel tudi čebelarski list »Brazilijansko Čebelarstvo«, ki izhaja še sedaj. Četudi je imel pozneje čez 500 naročnikov, je zanimivo vedeti, da je plačale list prvo leto samo 5, drugo leto pu. 25 naročnikov. Toda Schenk ni odnehal.
Ko je spoznal, da na ta način ne more doseči vseh kmetov, kakor bi rad, je prepotoval deželo Rio grando do Sujl, od sela do sela in leta 1900 državo Santa Katarina. Na teh potovanjih je neumorno predaval in poučeval med kmeti samimi. To
potovanje je bilo silno mučno in boriti se je bilo treba s težavami, ki so se zdeli včasih nepremagljive. Pogosto je šel lačen in žejen od čebelarja do čebelarja. Na bolj ga je pa peklo to, ker njegovih nasvetov in pomoči izpočetka niti niso hoteli upoštevati, Kakor pripoveduje sam, se ljudje niso mogli načuditi, kako more zmagovati tolike težave in prenesti toliko stroškov, ne da bi pričakoval kakega povračila.
Nekateri posestniki so imeli le po par panjev, nekateri pa tudi čez 100. Toda vse je biflo primitivno, kolikortoliko zapuščeno in zanemarjeno. Med so n. pr. pridobivali iz sata tako, da so satje z zialego vred kar zmečkali z rokami.
Da bi bil pouk bolj nazoren in praktičen, je nosil profesor Schenk na svojih potovanjih vedno seboj model modernega panja, točilo in vse drugo najpotrebnejša čebelarsko orodje. Vse to je bilo Brazili-jancem popolnoma novo. Ko se je ustavil pri kakem čebelar u, ga je obsula vsa rodbina in z zanimanjem poslušala. Vsakogar je očaral s svojo ljubeznivostjo in odkritosrčnostjo, Ostal je pri posameznih čebelarjih po več dni ali celo tednov, da so skupno delali pan ove in čebelnjake. Tako je potoval in neumorno vzgajal mnogo let, V tem času je ustanovil do 500 modernih čebelnjakov, ki so šteli po 200 do 300 panjev.
Česar ni zmogel z živo besedo, je hotel doseči s pisano besedo — s knjigo.. Prva izdaja njegove čebelarske knjige »Brazilijansko Čebelarstvo« je izšla 1. 1901. Dosegla je četrto izdajo. Prevedena je v nemški, italijanski in portugalski jezik.
Na prvi čebelarski razstavi v Porte-gre je iziožil vse svoje čebelarske predmete In je bil edini razstavljalec. Kljub temu je imela ta razstava velik uspeh, kajti siediJe so i pozneje druge, katerih so se udeležili že njegovi Uičenci-čebelarji v velikem številu.
Vse to ogromno delo, da bi vpeljal moderno in racionelno čebelarstvo v Braziliji, je izvrševal skozi 15 let na svoje stroške. Njegova služba je bi1a prostovoljna. Stroške je pokrival z dohodki iz čebeloreje, Večkrat pa so bili ti dohodki premajhni, da bi bili krili ogromne stroške; takrat je pa jemal na posodo.
Šele čez 15 let — torej leta 1911. je vlada priznala njegovo delo in ga po tolikih letih neumornega in čez vse mere
Avgust letošnjega leta je bil kakor vsi dosedanji meseci za čebelarje zelo neugoden. Bila je prevelika suša. Izakazanih nimamo mnogo dni z dežjem, a vse te dni je samo pršilo, ali pa je bila kratko trajajoča nevihta, ker ni bilo talne vode, imenovane padavine niso mnogo zalegle.
Ajda je zelo neenakomerno klila in se razvijala. Na nekaterih njivah ni dosegla do konca meseca niti 10 cm višine in ni vzcvetela. Ugodni vetrovi pri teh razmerah niso mogli povzdigniti paše.
Krtina pri Dobu. Mislil sem prezimiti 40 panjev, pa jih še dvajset ne bom.
Škofja Loka. Panji so prazni. Nimamo ne čebel, ne medu. Veliko čebelarjev bo opustilo čebelorejo. Medu ni, a sladkor je predrag.
Olševek pri Kamniku. Število plemenja-kov bo treba izdatno zmanjšati.
požrtvovalnega dela imenovala za profesorja čebelarstva na kmetijski šoli v Rio Grande. V tej lastnosti je nadaljeval svo;e delo, predaval, vodil konference med čebelar i in obenem praktično čebelaril. Kadar je bil močno zaposlen v svoji službi, je njegova družina opravljala vsa čebelarska dela. Njegov najstare ši sin Artur, ki je sedaj 17 let star, je izboren čebelar, ki z lahkoto opravlja 300 panjev.
Sam pripoveduje, da porabi njegova družina, obstoječa iz staršev in devetih otrok, 600 funtov medu na leto. Če bi vse druž ne tako cenike med, ne bi več slišali pritožb, da zanj ni konsuma.
Obl uibil nam je, da nam bo pozneje, ko se vrne, poročal še več zanimivosti o brazilijanskem čebelarstvu.
Novo mesto. V ajdovo pašo so prišle večinoma maloštevilna ljudstva. Ajda je pričela me-diti okoli 20. Dne 27. do 30. popoldne so se čebele močno klale. Panj na tehtnici je zelo šibek, ker je prelegel matico, ki je zašla v medišče in se ni mogla oploditi. Opazil sem to šele, ko je pričela zalegati trote.
Rožni dol pri Semiču. Ker pri nas ni ajde? prepeljal sem čebele v Mirno peč in opazovanje za nekaj časa opustil.
Sv. Peter pri Mariboru. Suša, na pasišču pa še toča.
Ormož. Ker sem v svojem opazovalnem panju zadel na gnilobo, sem ga uničil, in opazovanje začasno ustavil.
Ojstrica nad Dravogradom. Lansko leto sem imel pri istem načinu čebelarenja štirikrat večji donos.
Opazovalne postaje.
Jos. V e r b i č , Ljubljana.
t
I	--==—
Iz organizacije.
Savez jugoslavenskih pčelarskih dru- kor> za prehrano čebel. — M, H u m e k ,
stava se zahvaljuje ministrstvu poljoprivrede t. č. predsednik, i voda za podporo pri nakupu cenejšega slad-
Kraj (z morsko višino)	Označba opazovanega panja				Panj je		na teži				v«-č Lil	To	pl na zraka				Um i		rulo		
		pridobil		v	zgub 1		v	v mtsecu čistih dkg		naj pric		« ■v. > « C	¡0 C co C	sredma mesečna	-G C V *N	-G > O •N Hi T3	0 oí it C v,	oblačnih	pol jasnih	lasnih	
		1.	2.	3.	1	2.	J.														veirovn.J
			mes< čni tretj ni			dkg		pridobil	po rabil	dkg	dnf	C»									
Ljubljana (305 m).......	A. Ž.			35	35	40			40	20	25	+ 34	+ 8	+ 19	31	8			4	27	10
Vič pri Ljubljani.......	A Ž.	50	60	190	—	—	—	300	—	40	25.	+ 37	+ 9	+ 20	31	9	-	_	3	28	19
Krtina pri Dobu (305 m) . .	A. Ž.	—	—	35	150	100	25	—	190	15	25.	+ 34	+9	+ 19	31	11	-	1	6	24	7
Škofja Loka (349 m).....	A. Ž.	—	—	170	80	70	40	—	20	50	30.	—	—	—	31	7	_	5	9	18	13
Javorje (700 m)........	—	—	—	—	—	—	—	—	—								_	_	_	_	_
Olševek pri Kamniku ....	—	—	55	455	11	—	—	499	—	120	27.	+ 34	+9	+ 19	31	5	-	1	13	17	7
Sv. Gregor p. Ortneku (736 m)	A. Ž.	20	—	—	94	138	146	—	358	20	7.	+31	+ 12	+20	31	8	-	2	13	16	21
Kočevje (460 m) .......	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	-	—	_	_	_
Novo mesto (180 m).....	A. Ž.	60	125	520	135	135	60	375	—	100	29	+ 38	+ H	+ 23	31	10	-	1	6	25	13
Rožni dol pri Semiču (376 m)	A. 2.	—	—	—	150	105	—	—	255	—	—	—	—	—	28	3	-	4	2	25	5
Struge p. Dobrepoljah (416 m)	A. Ž.	—	—	105	235	155	180	—	475	5	21.	+30	+ 16	+ 18	31	9	-	10	2	19	|
Leskovec pri Krškem (202 m)	—	—	—	329	107	120	—	109	—	42	23.	—	—	—	31	—	-	2	2	27	! 6 ¡
Sv. Peter pri Mariboru (210 m)	—	—	40	488	—	4	—	524	—	80	25.	+36	+ 12	+ 20	31	6	-	2	3	62	8
Formin pri Moškanjcih (211 m)																					
Ormož.............	—	-	—		—	—	—	—	—	—	—	—	—	_	—	_		_	_	_	_
Sv. Duh na Ostr. vrhu (536 m)																					
Sv. Lovrenc na Poh. (442 m)															29	2	-	2	7	22	4
Ojstrica nad Dravogr. (981 m)	A. Ž.	140	60	115	160	185	20		50	90	5.	+25	+ 9	+ 17	30	12		2	17	12	31
Drobiž.
Kako čistimo vosek. Vosek, ki ga dobi-	se nam je letos tudi posrečilo dne 19. junija
varno iz satja in voščin potom kuhanja in sti-	t. 1. Pristopili so tudi čebelarji iz Strug. Rav-
skanja prvotno ni popolnoma čist in ga je	no ta dan je bilo slabo vreme, zato je bila
treba končno še enkrat pretopiti in izčistiti,	udeležba bolj slaba. No pa vseeno se je na-
da se odstrani iz njega vsakovrstna nesnaga,	bralo 15 naprednih čebelarjev — na cuker-čla-
ki se vsede na dno v obliki črnorjavega blata,	ne se mi ne oziramo — ker oni se prehitro sto-
Izkušen čebelar nasvetuje v »Bienenvatru« v	pe ter odpadejo, če jim vsako spomlad in jesen
to svrho sledeči način: V primerno velikem	ne leti cuker v grlo. Čebelarsko društvo pa ne
ploščenem loncu, v katerega smo nalili za	potrebuje vej, ki se takoj posuše in odpadejo,
kake 4 cm dežnice ali potočnice (mehke	Zato kličemo vse neorganizirane čebelarje v
vode, pa ne trde studenčnice!) denemo vosek	okrilje podružnice, da bode zrastla velika
in ga počasi razgrevamo na štedilniku, da se	in močna veja našega vrlega čebelarskega
popolnoma raztali. Med tem ko se vosek tali,	društva- Toplo se tudi zahvaljujemo g. Okor-
pripravimo primerno, najbolje leseno, pri vrhu	nu za razgovor, ki je trajal cele dve uri, in ki
širjo posodo (n, pr. škaf, dežo itd.), ki jo s	nas je jako zanimal. Izvolil se je sledeči od-
kropom prav dobro zaparimo ter postavimo v	bor: Erčul Ivan — Podgora, predsednik, Zev-
sme vreti!), odstavimo posodo od ognja in	nik Jožef — Malavas, podpredsednik, Miklič
kak zaboj in jo od vseh strani dobro zatlačimo	Jožef — Bruhanjavas, tajnik in blagajnik. Od-
s cunjami ali kakim drugim slabim prevod-	borniki so izvoljeni: Janez Pire — Kompolje,
nikom toplote. Ko je vosek raztaljen (pa ne	Anton Novak — Videm, Rafael Meglen —
prilijemo na vsakih 5 kg voska po eno navad-	Struge, delegat za občni zbor je Miklič, nam.
no veliko žlico razredčene žveplene kisline,	Erčul. — Miklič, tajnik.
ki jo z leseno palčico vmešamo med raztaljen _
vosek. Takoj nato zlijemo vsebino v pripravljeno posodo ter jo pokrijemo s pokrovom >	Uredniška listnica-in tudi od zgoraj na debelo odenemo. Tako	q j p. jz y. prj c Borov les bo za zavarovan tekoč vosek se prav počasi ohladi	panjove najbrže malo pregost, premasiven in (v 2, 3 dneh) in med tem se tako temeljito	pretežek, zlasti ne velja za to rabo, ako je na očisti, da ne ostane v njem niti trohice ne-	gostG grčav, kakor je pri borovcu navada, snage. Ko ga čez kake tri dni zvrnemo iz	Vendar pa lahko poskusite, ako imate gladke posode, mu ostrgamo oziroma obrežemo spod-	dgske brez ^ 2 5 cm ¿ebcie za satnike bo njo plat z nožem in na ta način odstranimo	pa najbrže prav izvrsten. V to svrho morate kalež od čistega voska. Duh po žvepleni ki-	izbrati j^ke brez vsake grče. Da bi iz boro-slini prav kmalu izhlapi in je brez vsakega	vega panja gebele vhajale, je prazna vraža, škodljivega vpliva. Tovarnarji, ki izdelujejo	ia?en če ima ta ies kak neprijeten duh, kar satnice, tudi na ta način čistijo vosek in do-	pa meni ni znan0> ker običajno ne delamo sežejo krasno svetlormeno barvo, — Iz »Bie-	panev lz takega lesa. Najboljši les za panje nenvatra«,	je jn ostane smrekovina brez grč. — G.
' Po dolgem spanju so se prebudili čebe-	P- Z. župn. na Rabu- Američani navadno ne
larji v Dobrepolski dolini. Že več let	krmijo odspodaj, ampak od zgoraj. Imajo ve-
smo nameravali ustanoviti čebelarsko podruž-	like pitalnike, ki se polože čez plodišče po
nico v naši prelepi dolini, ali žal ker smo	vsej širini in dolžini, nanj pride pokrov. Ali
imeli vedno preveč neorganiziranih čebelar-	pa obesijo v plodišče leseno posodo, ki je rav-
jev, ki so bili preveč starokopitni, in se niso	no tako velika kakor satnik (okvir). Oba na-
zanimali za organizacijo, ne za panje s pre-	čina bomo o priliki (čez zimo) v »Čebelarju«
makljivim delom, ter so rajši tičali pri svojih	opisali in pojasnili s slikami, — Še vedno dobi
kranjičih. Ni bilo rnoči, ki bi jih bila omajala	uredništvo razna vprašanja brez znamk za od-
ali pregovorila. Sedaj pa, odkar je čebelarsko	govor. Opozarjamo še enkrat, da je treba pri-
društvo razdelilo direktne člane na podruž-	ložiti vsakemu pismu, na katerega želimo^ di-
nice, se je pa vnelo veliko zanimanje za usta-	rekten odgovor, znamko ali frankiran zavitek
novitev čebel, podružnice v Dobrepolju. To	ali pa dopisnico.
Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach.	Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo«.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.
čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve).
Tek. štev.	Predmet		Cena	
			K	v
1	A.-Ž. panj na 10 okvirjev najnovejšega sestava:			
	kompleten z vsemi pritiklinami.............		520	_«
2	Sipalnik1 lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov.........		68	—
3	Zaklopna kožica2.......................		74	—
4	Garnitura za zbijanje satnikov (korito za znanje remeljcev in kalup za z	bijanje)	18	—
5	Ščetica za ometanje čebel...................		20	—
6	Strgulja za snaženje A. Ž. panjev...............		22	—
7	Nož za izpodrezovanje satja .................		22	.—
8	Pitalnik za A.-Ž. panj3......................		—	—
9	Čebelarska kapa...................		50	—
10	Kadilnik (meh) za proizvajanje dima .........'.....		—	—
11	Matičnice K 4'20, boljše za razpošiljanje...........		8	—
12	Ravnalec (priprava za vravnavanje satnikov v A.-Ž. panju) .		22	—
13	Šilo za vrtanje luknjic......................		2	60
14	Odvijač za vijake.......................		4	—
15	Spone za rokave .......................		10	—
16	Stiskalnica za satnice 25 X 40 cm.................		900	—
17	Kompletna garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka	za pri-		
	lepljanie brez kolesca) . ................		50	—
18	Kolesce za vtiranje žice samo...................		38	—
19	Vilice za odkrivanje satja.....................		44	—
20	Nož » » » ............. ......		—	—
21	Stojalo za odkrivanje satja.....................		—	—
22	Sito za čiščenje medu.....................		52	—
23	Točilo za med, leseno, domačega izdelka.............		550	—
24	Točilo za med, pločevinasto, za 3 okvirje 27 X 41 cm.......		2000	—
25	Priprava za pritrjevanje kvačic (jeklena šablona in zabijač):			
	a) za remeljce 22 mm širine.................		54	—
	b) za remeljce 25 mm širine..... ...........		54	—
26	Žica za pritrjevanje satnic, 1 dkg..................		1	60
27	Zapahi za žrela:			
	a) kovinski (Heidenreichov sestav)..............		8	20
	b) leseni (Trinkov sestav).................		6	—
28	Matična rešetka:			
	a) prirezana za A.-Ž. panj..................		22	—
	b) v celih kosih a m2...................		200	—
29	Žična mreža za okenca (pocinkana) a m2..............		120	—
30	Satnice 39 X 23 cm a kg.......................		120	—
31	Remeljci za okvirje:			
	a) za A.-Ž. panje zgornja letva 25 X 12 mm j			
	spodnja letva 25 X 10 mm > a.......		1	—
	stranska kraka 25 X 8 mm J			
	c) za razne druge panji 25X6—7 mm a m.........		—	—
	Euskol. Sredstvo za pomirjenje čebel in razkuženje panja. (Gori dolgo in je po-			
	rabno brez kadilnika.) Cena za zavitek z 9 koščeki .....	. . . .	5	—
32	Kovinska garnitura za A.-Ž. panj:4			
	a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo) a K 3'50.....		—	—
	b) 2 nosilca za matično rešetko a K 4'80..........		9	60
			11	—
	d) 4 tečaji za bradi a K 1'80................		7	20
	e) 2 kosa mreže za okenca ............• . . . .		20	—
	fl 4 zapahi za okenca p. Strgar a K 3'—..........		12	—
	g) 2 držali za zaklopnico k K 2'—.............		4	—
	h) 80 kvačic iz železne žice.................		—	—
	i) 1 kljukica za vratica . . -.................		1	40
	'j) , vsi potrebni vijaki....................		—	—
	k) kos matične rešetke 33 X 25 ...............		22	
i Glej »Slovenski Čebelar« 1920 str. 76. — 2 Glej »Slovenski Čebelar« 1919 str. 80. — s Predmeti, ki nimajo označene cene, se še izdeljujejo, ozir. so še na potu. — 4 Kovinske potrebščine za A.-Ž. panje oa drobno 15% dražje nego v ceniku.
* Ta cena velja le za naročnike, ki panj blagajniku proti nakaznici plačajo in ga pri mizarju vzamejo.
Predmeti brez cen bodo v kratkem zopet na razpolago.
osGodarsha zveza
prodajo specerijsko in kolonijolno Slogo, umetno gnojilo in krmilo, sir, surovo moslo in kondenzirono mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje.
Velika zaloga pristnih domačih vin po zmernih
r.Rnnh