Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 2. januara 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsakši četrtek. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. CENE OGLASOM: glej zadnjo stran! Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 1. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Kolodvorska ul. Na znanje naročnikom! Na porgo Novin nemremo dati nikomi, ar je moramo proti plačüvati v štampariji. Brezplačno jih tüdi nikomi nemoremo dati, ar nam to neide vö. Novine se lehko plačajo na mesec, ali na dugši čas. Plačati mora vsaki telko, ka more. Cena Novin na sküpni naslov doma je 25 Din., na posameznoga pa 30 din. na leto. Ki plača Novine, dobi za polovično ceno kalendar na konci leta. Cena Novin v države Europe je 75 Din. na leto. V Ameriko tak Južno kak Severno i v Kanado, štiri dolare na leto. Za to ceno pa dobijo Amerikanci i Kanadanci tüdi M. List i kalendar pa knigico „Priprava na smrt“ brezplačno i so plačali s tov naročninov tüdi vso poštnino i vse stroške za objavo njihovih pozdravov i drügih obvestil. Jako važno! Ka hitrej dobite do rok Novine, je naročite v Soboti v Prekmurskoj tiskarni! V Prekmursko tiskarno javite tüdi vse spremembe! Če vam pa tü ne bi spunili prošnje, se obrnite s pritožbov naravnost na Upravo Novin v Črensovce! Ešče nekaj jako važnoga! Naročnina se nikde indri ne sme plačati, kak samo po čeki v Črensovcih! Čeke dobite v tiskarni v Soboti! Pred vsako slovensko hišo stopimo i njoj ponüdimo lepe naše Novine, ne zavržite je! Uprava Novin v Črensovcih. SREČNO i VESELO NOVO LETO ŽELETA vsem širitelom, naročnikom, sotrüdnikom, oglašüvalcom i prijatelom UREDNIŠTVO i UPRAVA NOVIN. Čtite vsi! Na pragi novoga leta. Širitelom, naročnikom, prijatelom. Za nami je znova edno leto dela, trüdov, skrbi i nevol. Stopamo v novo leto. Začenjamo z novim delom, z novimi trüdi i skrbmi. Kda s tov številkov v tom leti oprvim stopamo pred svet, se nam vidi potrebno da spregovorimo par reči. Kak Vidite vsi, so dobile Novine novo zvünašnjo formo. Majo drügo „glavo“. Menše so tüdi. Zakaj vse to? Zato, ar je uredništvo prišlo do toga osvedočenja, da je to za Novine bole primerno. Vnogi drügi listi so tüdi zmenšali formo. Zvün toga pa pridobimo na te način nekelko prostora, ka je jako potrebno, ar je vsikdar premalo prostora, da bi objavili vse, ka bi radi. Vüpamo se, da bo z novov formov vsakši zadovolen. Z zvünešnjov formov vred se tüdi v Novinaj Samih spreme- nijo nešterne stvari, kak smo že v zadnjoj številki napovedali. V glavnom ostane vse pri starom, samo nešterne nove stvari vpelamo, šterih do zdaj ne bilo v njih. Nove bodo naslednje stvari: Namesto evangelija bomo objavlali „Za nedelo“ kakše zgodbice, ki bodo slüžile za dühovno čtenje. Objavlali bomo nadale za vsakši teden katoličanski, evangeličanski i židovski kalendar. Ravno tak najdejo čtiteli v vsakoj številki tedenska senja pri nas, v Medžimurji i na Štajari. Vsakša številka tüdi pove, kakše vreme pre-povedüjejo vremenski preroki za vsakši teden. Tistim, ki vnogo potüjejo i večkrat tüdi vlak zamüdijo, ar ne vejo voznoga reda, v tolažbo Povemo, da bo v vsakoj številki vozni red na železnici med Hodošom (prek Sobote) i Ormožom, ravnotak med Lendavov i Čakovcom, kak tüdi zveza z Mariborom, Ljubljanov i Zagrebom, kam naši lüdje večkrat hodijo. Te stvari so vsakomi potrebne, zato smo osvedočeni, da napravimo čtitelom z objavlanjom velko dobroto. Potolažimo pa tüdi naše male. Prle v Novinaj neso meli čtenja, štero bi bilo posebi za nje. Kak vidijo, so dobili v toj številki tüdi oni mesto. Ravnotak bo tüdi nadale. Vsaka 2 NOVINE 2. januara 1930. številka bo mela kotiček „Za naše male“, v šterom bomo prinašali pesmice, pravlice, povestice, uganke i drügo, ka male zanima. Od časa do časa tüdi gospodinje pridejo na red. Znamo, da znajo dobro kühati, včasih pa jim vseedno povemo, kak se kühajo i pečejo nešterne jestvine, šterih dozdaj ali neso kühale ali pa ne tak, kak bi bilo bolše. Da bomo skrbeli tüdi za gospodare, ne trbe posebi naglašüvati, ar smo to po svojoj moči tüdi dozdaj delali. Vnogo bi še lehko pisali od svojega programa, a ne vidi se nam potrebno. Na kraci ponovimo, ka smo že v zadnjoj številki povedali: Novine si bodo vsikdar bole prizadevale, da bodo ž njimi vsi zadovolni. Povedali smo, ka bodo Novine v tom leti podajale. Zdaj pa se obračamo na vse tiste, ki jih bodo dobivali v roke ino jih čteli. Pred vsem nas naj čüjejo naši širitelje. Za vernost i lübezen, štero so skazüvali Novinam že leta i leta naj sprejmejo vsi najlepšo zahvalo. Mi trüde nemremo poplačati, plačilo pa jim naj bo miseo, da delajo pri razširjanji Novin za dobro krščansko stvar ino jim bo zavolo toga plačnik Bog sam. Zdaj vsakši širiteo dobi po 5 ali 10 Novin več, kak ma naročnikov. S temi naj ide k svojemi rodi, k prijatelom, sosidom i znancom i jim naj tak dugo prigovarja, dokeč si lista ne naročijo. Vsakši tisti širiteo} ki pridobi 10 novih naročnikov, dobi za dar od uredništva edno lepo povest, samo naj to naznani uredništvi. Širiteli, ki pridobijo 20 novih naročnikov pa dobijo dve povesti. Potrüdite se, da pridete do lepoga čtenja. Naša drüga reč vala naročnikom. Če nega naročnikov, tüdi lista nega. Novine so si jih hvala Bogi preci dobile. Želemo pa, da bi jih bilo še več. Kem več je naime naročnikov, tem bolši je list i če bi pri Novinaj letos pridobili kakših 500 naročnikov, bi lehko večkrat mele 16 strani, ne pa samo osem, kak bo mela od zdaj naprej vsakša številka. Posebi opominamo vse naročnike na sledeče: Vnogo je takših, ki so upravo dozdaj vkanjüvali. Po cele mesece, nešterni celo leta so dobivali Novine i obečali, da plačajo, istinsko pa neso plačali. Zavolo takših lüdi so zašle Novine v duge, šterih šče dugo ne bodo mogle poravnati. Da se za naprej to odpravi, je uprava sklenola, da dobi Novine samo tisti, ki je naprej plača, vsem drügim, pa se stavijo. Naročniki, v toj številki dobite vsi čeke. Ponücajte jih! Plačajte bar za frtao leta naročnino! Od šteroga naročnika uprava do 10. janura ne dobi nikaj penez, njemi list stavi. Naročniki, kak ste bili Novinam dozdaj verni, ostanite tüdi nadale! Pokažite jih tüdi svojim znancom i jim prigovarjajte, da si jih naročijo. Novine bodo vsikdar bolše, tak da bodete meli vsi veselje ž njimi. Nazanje se moramo spomniti tüdi svojih prijatelov. Vsi, ki so s pisanjom ali na kakši drügi način pomagali uredništvi ali upravi, se lepo zahvalüvlemo i jih prosimo, da nas v tom pogledi šče nadale podpirajo. Obračamo se pa tüdi do vseh drügih, ki majo pero i ténto ali svinčnik (plajbajs). Kem več bopo mele Novine sotrüdnikov (dopisnikov), tem bole bodo zanimive. S tem smo povedali, ka se nam je videlo najbole potrebno. Z velkim zavüpanjom se podajamo na novo delo i osvedočeni smo, da nas to vüpanje ne znori. Vsi za Novine i Novine za vse! ZA NEDELO. Prava lübezen do bližnjega. Lepa je Kristušova zapoved o lübezni do bližnjega. Ta lübezen ne žele od nas, da sebi ne bi ničesa privoščili, nego zahteva, da se tüdi z bližnjega ne spozabimo. Če te lübezni ne bi bilo na sveti, bi bilo živlenje nemogoče. Kak moramo misliti celo na tiste, ki za nami pridejo, nam prav lepo svedoči stara poganska zgodbica. Casar Hadrijan je ob ednoj priliki hodo po kroglini med kmečkim narodom. Pot ga je pelala mimo male hišičke, pred šterov je nekši človek sadio figovo drevo. Casar ga je pogledno i je vido, da je bio jako stari. Skimao je z glavov, šo je k njemi i ga je pitao: — Starec, kelko si star? — Devetdesetdve leti, Veličanstvo — je odgovoro starec. Casar je s smehom nadalüvao guč: — Ti v devetdesetdrugom leti starosti figovo drevo sadiš. Ka pa misliš, ali boš tüdi jo od njegovoga sada? I če ne boš jo, zakaj se potem mantraš? — Prezvišeni casar — je ponižno odgovoro starec — če bogovi dopüstijo, da dočakam sad na tom drevi, bom veseli i njim zahvalen. Če pa ne dočakam, bodo jeli sad tisti, ki po mojoj smrti pridejo v to hišo. Istina, da nimam nikšega roda, a nekši stanüvalec se že najde po meni. Casar je genlivo poslüvao starcov človekolübni guč. Obrno se je k dvorjenikom i je pred njimi pohvalo starca: — Dosta takših lüdi naj dajo bogovi rimskoj državi, ki ne bodo mislili samo na sebe, nego tüdi na tiste, ki pridejo za njimi. Potüvanje na mesec. — Ka pa je to? — se bodo začüdeno pitali naši preprosti čtevci. Lüdje so preiskali Severni i Južni tečaj, v zrakoplovaj preleteli okoli zemle, da bi se pa što podao tüdi na mesec, toga skoro vervati ne mogoče. A vseedno je tak. Žé več učenjakov razmišla o tom, kak bi človeštvo našlo pot do meseca i kak bi se posrečilo príti na njega. Prvo, ka bodo v tom pogledi napravili, bo velka raketa, štero izstrelijo proti meseci. Če ta raketa pride do meseca i spadne od tam nazaj, začnejo s pripravami, da spravijo človeka na mesec. Kda bo znanost i tehnika tak razvita, da bo mogoče napraviti stvar, s šterov bo mogoče leteti proti meseci, se ne ve, učenjaki, ki o tom razmišlajo, pa majo zavüpanje, da do toga gotovo pride. 2. januarja 1930. NOVINE 3 Kolendar. janaur (31 dni) 1. teden. Senje: 8. jan. v Ljutomeri. Vreme: Okoli 5. jan. napovedüjejo sneg. Vreme bo mrzlo i vetrovno. Vozni red je v toj številki izostao, ar uredništvo še ne moglo zbrati vseh podatkov. Murska Sobota Novoletne senje Sobočanca. To je bila čüdna zgodba. Do bromi sobočkomi pörgari se je po veselom silvestrovom večeri videlo, da so ga angelci sami zazibali v spanje. V tom spanji je začno senjati. O, kak čüdne so bile te senje! Niti v nebesaj nega lepših. Dobrodüšnomi pörgari se je od same zadovolnosti i velkoga veselja raztegno obraz, tak da ga je „stara“ začüdeno pogledala i se prekrižala, ar je mislila, da se je sirmaki zmešalo i se zato smeje v spanji. Najprle je vido debeloga pujce ka, kakšega malajo na kartaj, na šterih je naštampano: „Srečno novo leto.“ Možakari se je šče bole raztegno obraz. „Holt! sreča bo!“ si je mislo. Naednok se je našeo častitlivi pörgar na vulici. „Saperlot!“ si je potisno krščak na edno stran. Nindri ne bilo blata, ar so bile vulice lepo taracane. Pa tüdi jarkov ne vido. Vse je bilo zadelano. Voda i nesnaga se je odtekala po cevaj, štere so bile pod zemlov. Gospoda pörgara je čakala še vekša čüda. Šo je ravo mimo Sočičove kavarne. Naednok je samo henjao, z odprtimi vüsti zazijao na nasprotno stran. Malo je falilo, da njemi očalje neso spadnole z nosa. Vido je edno velko hišo na dva štoka, na njoj pa je bio velki napis „Drž. osnovna šola“. „Hü, zdaj pa smo imenitni mi Sobočanci. Vrlomi pörgari je začnolo salo rasti od same zadovolnosti. Obrno se je v Meolicovo kavarno. Naročo je črno kavo i velki küp časopisov. Glejte no! Novo čüdo ga je čakalo. „Popolna državna gimnazila v M. Soboti.“ To je bilo za dobrodüšnoga očanca preveč. Od samoga veselja je tak vdaro po stoli, da ga je zabolela roka i se je zbüdo. Drügo jütro se je podao v varaš. Gledao je okoli sebe, a nindri ne vido toga, ka se njemi je senjalo. Žalostno je poveso glavo, se obrno proti domi i si več ne želo, da bi znova šo na vulico. To so bile lanske senje. Mogoče se v tom leti obistinitijo i potom si naš pörgar znova potisne na stran krščak i si prižge celo viržinko. Horvat Franjo: Siroče. Mrzlo je bilo. Gaji, logovje, ravnice, bregovje, sploh vsa natura se je bliskala v človečih očaj. Sneg je pokrivao zemlo. Lüdje so hodili v log sekat. Kak sklüčene sence so šli po koniki. Sunce je krožilo nad njimi kak vmirajoči meték v sprotolešnjem večeri. Tü pa tam se je pokazala čupora šolarov na beloj cesti. Šli so iz šole. Odeti so bili i mali obrazeki so lükali z očmi kak krti, kda poglednejo iz svojega podzemelskoga králestva. Vesnice so ležale raztrosene. Kadilo se je iz lorov, kamšteč se je zglednolo oko. Razlevao se je mir prek zasnežene ravnice. Sunce je krožilo z zadnjimi lampicami. Bilo je kak olenkica, štera pohenjavle goreti. Sunce je zahajalo . . . Rdečili so se na zahodi oblaki i stali so kak razstrosene ovce na visikoj gori. Mraz je če duže bole pritiskao. Naskori je nastopo mrak i svetle zvezde so se zasvetile. Mesec se je prismejao kak mladoženec z nevestov. Te se je zasvetila olenkica v sirmaškoj hišički pri logi. Mesec jo je razsvetlávao i vidla se je kak džündženi okrasek z daljine. Pri peči je sedo dečkec. Gledao je proti stoli, kde je razsipavala olenkica svoj medli posvet. Njegove misli so bile pri mamici, štera je spala svoj večni sen na cintori. Bio je v šoli tisti dén i so čteli od materé, štera je tak lübila svoje dete, da je skočila v mrzlo vodo nasredi zimé, kda je zašlo i sapnolo notri: rešila je je, ali mrla je ona, ar je dobila beteg — prehlajenje. Mujcek je mleo svoj brbrr . . . Dečkec ga je danes ne čüo. Tüdi je ne čüo, kda je prišla v hišo sestra i ga zvala jest. Skuzne so njemi bile oči. Njegove misli so bile pri materi. Sestra je odišla v kühnjo. Dečkec je skočo s klopi pri peči, vzeo svoj zimski kaput i si ga odeo. Natihoma je zapüsto hišo i se napoto proti cintori. Zvezde so se njemi smejale i mesec ga je božao . . . Mraz njemi je brio v obraz. Začnolo ga je zebsti. Vsikdar menši so bili njegovi stopaji. Zobovje so njemi šklepetali. Roké je stiskao v žepe. Cintor je ležao deleč, na malom breščeki. Sneg ga je pokrivao. Križi so se svetili v mesečini. Dečkec je prišeo na grobe. Hitro je najšeo materinoga, poklekno i začno zvati mater . . . Mili glas je splavao prek zasnežene mrtve ravnice. Zamirao je i nazadnje je vtihno. Gori po klanci sta se paščili dve senci. Bila sta oča pa hči. Iskala sta dečkeca. Sled se je poznala i šla sta po njoj. Vodila jiva je na cintor. Dečkec je ležao na grobi kak mrtev. Skuze so njemi zmrznole na lici. Rokici je meo sklüčenivi na prsaj i glava njemi je ležala v snegi. Oča je ves prestrašeni prijao sina, ga vzeo v naročje, Pogledno njemi v zaprete oči, nato pa se je z velkimi stopaji napoto proti domi. Prišlo je sprotoletje. Ftički so zafüčkali. Ograd jij je bio pun i bližnji log je rümeo od veseloga spevanja. Dečkec je ležao na sunci pred hišov. Bledi obrazek se njemi je sveto i oči so njemi gorele. Sestra ga je božala i njemi pripovidavala pripovesti. Te se je naednok dečkec zdigno i pun veselja pravo: „Vidiš, vidiš! Mamica ido. Joj, mamica! Kak se smejejo i puno rož nesejo. Mamica —“. Dečkecova glava se je nagnola i spadnola v naročje sestre. Vmro je . . . Drügi dén je zrasla nova gomila na cintori. I v tistom poletji je zacvela bela lilija poleg rdečega ščipka, dar sestrin, štera jo je vsadila, da bi rasla na bratovom grobi — dar, šteri sveti tüdi v najžmetnejšem vremeni kak vüpanje sirmaških . . . Božičnica. Podrüžnica „Kola jugosl. sester“ je priredilo za sirmaške učence, dijake i drüžine velko božičnico. Z oblekov i obüvalom je bilo obdarüvanih 230 učencov i 43 gimnazijci, z jestvinami pa 26 drüžin. Vse gospe, ki so se trüdile i vsi tisti, ki so darüvali i s tem pripomogli, da se je božičnica tak lepo posrečila, zaslüžijo priznanje i prisrčno zahvalo. — Smrtna kosa. V bolnici se je v noči od četrtka na petek dvakrat oglasila smrt. V četrtek večer je vmr- la po hüdom smrtnom boji mlada žena železničara Ružiča iz M Sobote. Mlada pokojnica je zapüstila troje drobne dece. — V petek zajtra pa je zdehno düšo Vukanov iz Rakičana. — Boj za gimnazijo. Preminoči teden je naša gimnazija bila znova v nevarnosti. Ar kuratorij ne dobo obečane podpore, je skleno, da se gimnazija ukine. To je zbüdilo po celoj Soboti velko razburjenje. Drügi den je kuratorij telefonično gučao z banom. |Te je dao zagotovilo, da gimnazija dobi primerno podporo. Nato je meo kuratorij znova sejo i je skleno, da gimnazija ostane nadale. 4 NOVINE 2. januara 1930. Prošnja do širitelov. Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Fračiška v Črensovcih“, šteroga predsednik je upravnik Novin, vas prav lepo prosi sledeče: S tov številkov Novin dobite do rok tiskovino „Smileno Srce!“ Dajte to tiskovino v vsako hišo, vsakomi naročniki i tüdi nenaročniki! Naj vsaki podpiše, ka vüpa v petih letaj dati na sirotišnico; te podpis pošlite nam v Črensovce, gornji deo tiskovine, to je „Smileno Srce“ pa püstite v vsakoj hiši. Če bi vam tiskovine sfalile, jih prosite iz tiskarne, tam so. Poštnino si od naročnine odračunajte. Črensovska i turniška fara je že dobila te tiskovine. Pazite predvsem na to, naj vsaki sam podpiše tiskovino, ki zna pisati, keliko da za sirote i naj bo zapisano njegovo ime čitlivo kak i občina s hišnov številkov. Idite v vsako hišo i ponüdite tiskovino vsakoj düši kakšekoli vereizpovedi je, ar smo siromake kakšekoli vere so, dužni po Jezušovoj zapovedi pomagati vsi, kakšekoli vere smo. Božične svetke, kda je prišo na svet najvekši siromak i najvekši lübiteo sirot, se obračamo do vsakoga smilenoga srca s prošnjov, naj nam pomaga streho graditi siromakom i sirotam Slovenske Krajine. Pobirali bomo pet let, kelko se v teh petih letaj nabere, telko vzidamo za njihovo hišo; če malo, bo njihova hiša mala, čeravno jih bo dosta; če dosta, pridejo vse pod streho. Če vsaka hiša v Slovenskoj Krajini da na frtao leta pet dinarov skoz pet let, ali če da vsaka oseba na frtao leta en dinar, mamo za pet let dom za sirote. Bogatejši lüdje pa kak so že davali, bodo še naprej davali, posebno naši Amerikanci, črepe i kamle, to je na pet let 650 din. Ti dari bi nadomestili tisto, ka veliki Siromaki nikak ne bi mogli dati. Sino siromaki i zato samo malo prosimo i se za vsaki najmenši dar vroče zahvalimo vsaki teden z ednov sv. mešov, štero za žive i pokojne darovnike slüžimo i z vsakdenešnjimi gorečimi molitvami! Smilena srca, na zavržite nas! Črensovci, 1929. dec. 25. na god rojstva Jezušekovoga Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. Slovenska krajina Iz voze v vozo. Jako je gorplačao eden 17 letni tolvajček. V sobočkoj vozi je te dni presedo svojo kaštigo. Komaj pa so ga izpüstili, se je znova vrgeo na svojo meštrijo. Zvedo je, da so na glavarstvi odavali zaplenjene orožje. Razmi se, da je tüdi on morao biti poleg. Junaško je šo proti glavarstvi. Srce ga je začnolo boleti, kda je zagledno pred seov telko orožja. Ne se mogeo premagati, da ne bi skrivoma segno za ednov revolvov. Sreče pa ne meo. Dobili so ga i znova je morao rajžati proti vozi. To njemi ne bilo po voli, posebno, ar se je bojao mamice. „Nabijte me kakšteč, samo zaprite me ne, da ne bodo mamica znali“, je proso žandare. Se zna, da njemi prošnja ne pomagala i je znova prišeo v vozo, ka si je tüdi pošteno zaslüžo. — Ljutomer. V katoliškom domi se bo vršila 29. t. m. i prišestno nedelo (5. jan.) lepa predstava. Prosvetno drüštvo bo igralo veselo spevoigro „Kovačev študent“. — Pozdrave pošilajo i želejo srečno novo leto iz Montevideo-ja v Urugvaji: Kühar Rudolf i žena Katarina, Nemec Štefan, Mekicar Ludvik i sestra, Ludvik Krampač i Franc Ülen. — iz Francile Prkič Alojz. — iz Ljubljane Blazina Šimon. — Zahvala. Uprava i uredništvo Novin se vsem toplo zahvalüjeta za božične i novoletne pozdrave. — Bogojina. Preminočo nedelo se je domači Orel znova pokazao pred lüdmi. V drüštvenoj dvorani so igrali lüdsko igro „Repoštev.“ Dvorana je bila nabito puna. — Prva prekmurska doktorica. Preminočo soboto je bila na budapeštanskoj visokoj šoli proglašena za doktorico vsega zdravilstva hči bodonskoga evang. farara Šiftar Kamila. Nova doktorica je prva prekmurska doktorica. — „Kraljica Estera“. Da bo vsakši razmo povest „Kraljica Estera“, štero smo začnoli objavlati z dnešnjov številkov, na kraci razložimo, ka je glavna miseo te povesti. V Sv. pismi je edna kniga. Popunoma po zgodbi iz te knige je spisana naša povest, v šteroj se povdarja to, da se hüdobija kaštiga, dobrota pa poplača. Ka je grdoga, se v povesti obsoja, povzdigüje pa se vse, ka je lepo. — Bakovci. Nega skoro noči, da pri ednoj ali drügoj hiši ne bi sfalilo več kür. Tolvajom se ne milijo tüdi sirmaki, vnogim sirotam so naime odnesli vse do zadnje kokoši. Lüdje že skoro spati ne vüpajo, ar se bojijo za svoje siromaštvo. Razmi se, da brezsrčni tolvaji zaslüžijo, da bi jim vrezali po 25 vročih na zadnjo stran. — Ženo je smeknola zavolo „pojbara“. Človeka srce boli, kda vidi strašno podivjanost, štera vlada med moškim svetom. V Fokovcaj pa se je pripeto še hüši slučaj. Smicale so se naime ženske. Balog Gizela je prišla s svojimi hčerami na Štefanovo večer v krčmo. Kak sama pravi, je tam mirno sedela. Naednok se je samo nad njo spravila nekša Fani V. i joj pravila, da ne sme sedeti pri njenom „pojbari“. Ar se ona za to ne brigala, je pograbila Fani s stola nož i ga je zasekala Gizeli v prsi. Na dobro srečo se je zasekao nož v čonto, ovak bi se te boj lehko končao s smrtjov. — Ta podivjanost presega že vse meje i vidi se, da že vrag sam hodi po sveti i vodi lüdi, da so dostakrat hüši kak zveri. Po- novno prosimo oblasti, naj za nekaj časa prepovejo vse plesne veselice, ravno tak pa naj vodijo boj tüdi proti toj nesrečnoj smarnici, ar je podivjanosti v velkoj meri ravno ona kriva. — Tri nasreče. V sobočko bolnico je bio pripelani kmet Anton Belšak od Male Nedele, ki se je ponesrečo med vožnjov. Pred par dnevi je vozo drva. Naednok so se njemi splašili konji i so začnoli dirjati. Belšak jih je šteo staviti. Pri tom pa je tak nesrečno spadno, da je prišeo pod kola, ki so njemi potrla nogo. — Hüdo se je ponesrečo 23 letni delavec Ivan Jamborošič. V kobiljanskom logi je nakladao z drügimi delavci vred na vagone drva. Kda je nekelko neprevidno odmekno nekše poleno, se je skladanica zrüšila i ga pokopala pod sebe. Drva so njemi strla pravo nogo i njemi povzrvčila tüdi drüge poškodbe. — Nogo so zmečkali odbijači dveh vagonov 16 letnomi Franci Podlesek v püconskoj ciglenici F. Hartnera. Dečko je opravlao nekše delo pri vagoni i ne vido, da se je bližao po šinaj drügi vagon. Zagledno ga je samo te, kda je bilo že prekesno. Izognoti se ne mogeo. Vagona sta treščila vküp i to tak, da je noga prišla med odbijača. Ponesrečenca so taki pripelali v bolnico. 2. januara 1930. NOVINE Kak se delajo Novine? Med naročniki i drügimi prijateli Novin je gotovo vnogo takših, ki ne vejo, ka vse se zgodi z listom prle kak ga oni dobijo do rok i mislijo, da se teh par strani vsakši teden v ednoj ali dveh vöraj skove vküp brez vsakšega posebnoga velkoga trüda. Zato se jim tüdi čüdno vidi, da so Novine „praj tak drage“ i včasih po desetkrat odprejo i zaprejo bankaš prle kak plačajo, a še tüdi potem, kda so že plačali, mislijo, da bi Novine pač lehko brezplačno dobili. Vsem tem pa sploh vsem, ki Novine čtejo, naj slüži v objasnenje teh par vrstic, štere podamo na tom mesti. Iz njih vsakši sprevidi, da napravijo Novine dugo (dostakrat žmetno) pot prle kak pridejo naročnikom do rok. Najvekši sirmaki »gospod" pri vsakšem listi tak tüdi pri „Novinaj“ je urednik. V njega se lehko vsakši potekne: izdajateo, tiskarnar, naročniki i vnogi drűgi. Šinfajo, preklinjajo, kregajo ga i dostakrat mora meti jako trdo kozo i kosmata vüha, da vse prenese. Če ka ne vredi, vsakši kriči, da je urednik kriv, čeravno so največkrat vsi drügi vnogo bole krivi kak on. Urednik je pa tüdi najvekši „gospod.“ Piše i objavi, ka njemi je drago. Da pa ne bo što mislo, da je te gospod istinsko neomejeni gospodar, taki povemo, da nesme ravno vsega pisati i objavlati, „ka njemi je drago.“ Nasprotno. Jako mora paziti, ovak se lehko zgodi, da ga što po prstaj vkresne, ka pa ne ravno preveč prijetno. Vse ka je v Novinaj objavleno, ma najprle v rokaj urednik. I odkod jemle vse to? Nešterne stvari spiše sam, drüge pa dobi od sotrüdnikov. Ne trbe misliti, da trosi članke, novice, povesti itd. iz rokava. Takši rokav bi urednik z zlatom i srebrom plačao, če bi ga njemi što ponüdo i če bi sirmak meo zlato i srebro. Na uredniškom stoli je navadno celi küp slovenskih, hrvaških, vogrskih i nemških listov. Iz teh jemle urednik novice iz sveta, za domače novice je pa včasih velka nevola. Za vse urednik nemre pitati, niti ne vsega videti i čüti, takših pa je malo, ki se spomnijo i zapišejo, ka se je v njihovom kraji zgodilo. Na tom mesti ponovno naglašamo, da bodo Novine te bole zanimive, če bodo mele iz vseh naših krajov novice. Zato pa se znova obračamo posebno na našo dühovščino, Vučitelstvo i drüge prijatele, da zapišejo vse, ka se zgodi v njihovom kraji zanimivoga i pošlejo to uredništvi. Vsakša novica se z zahvalnostjov sprime. Zbrani rokopisi romajo v tiskarno. Najprle jih dobijo v roke črkostavci. Njihovo delo ne lehko. Od jütra do večera stojijo v črkostavnici pred stoli, ki so razdeljeni na prečnjeke (predale). V tej prečnjakaj so črke (litere) i to tak, da ma vsaka črka svoj prečnjek; n. pr. v ednom je samo črka „a“, v drügom črka „b“, v tretjem črka „c“ itd. Iz teh prečnjekov iščejo črkostavci črke i jih postavlajo tak vküp, da dobijo reči i stavke. Da je to müdno delo, si lehko vsakši misli i črkostavci pošteno zaslüžijo plačo, štero dobijo. Kda je vse vküp postavleno i na strani razdeljeno, se napravi od vsake strani odtis. Toga dobi urednik v „korekturo“ (v pop- ravlanje). Popravlanje obstoji v tom da urednik še ednok prečte vse od prve do zadnje litere i popravi „tiskovne napake“. To so falinge, štere so napravili črkostavci na te način, da so med delom včasih segnoli v drügi prečnjek, kak bi trbelo i so tak zamenoli nešterne črke. Popravlanje ne prijetno delo. Urednik je že prle meo vse v rokaj i njemi je vse znano, zato kda zdaj znova čte, včasih ne vidi kakše napane. I tak se G. Klekl Jožef, izdajatel Novin. G. Kolenc Franc, urednik Novin. Trgovina Hahn in Prekmurska Tiskarna. zgodi da v vsakšoj številki ostane kakša napaka. Če se je dozdaj što zavolo toga čemerio, naj bode odzdaj naprej bole prizaneslivi. Malo se že sme navolivati, preveč pa se ne splača, ar si itak nikaj ne pomaga. Jeli, ka je to istina? Kda je urednik gotov s popravlanjom, dobijo liste znova črkostavci v roke, da popravijo napake, štere je našeo urednik. To popravlanje se vrši na te način, da vzemejo vö napačne črke i na njihovo mesto postavijo pravilne. Za črkostavci pride na red tiskalni mašin. Nabrane strani zložijo na ednoj velkoj železnoj deski lepo vküp, k mašini postavijo gospodičino, ki jo vidite tüdi na spodnjoj sliki. Mašin spüstijo z električnov silov i začne se tiskanje. Kak se tiskanje vrši, se nakraci ne da popisati. Što je radoveden, naj pride ednok v tiskamo. Če bo lepo proso gospoda, šteroga vidi tü na sliki, njemi vse pokaže; če bo naime dobre vole, ar kda se malo čemerno drži, se ne da z njim nikaj opraviti, (ali to tüdi vsake kvatre samo ednok). NOVINE 2. januara 1930. G. Hahn Izidor, last. trg. i vodja tiskarne. Nazadnje dobi v roke Novine gospodičina, ki ma pravzaprav najbole naopačno delo. Ta gospodična Novine „ekspedira“. To delo obstoji v tom, da Novine spakiva i prikeli na nje naslove. Zadnje naložijo spakivane Novine na talige ino jih sluga odpela na pošto. Od tam pa potem idejo na vse strani, dokeč jih ne dobijo naročniki do rok. Kak vidite je z Novinami dosta dela. Kelko pa ma nevole i posla zvün toga še uprava? Iz toga lehko spoznate, da neso predrage. Vüpamo, da jih bodete potem še vnogo raj meli i jih priporočali tüdi svojim sosidom, prijatelom i poznancom. Vsem čtitelom i širitelom Novin i Marijinoga lista srečno i veselo NOVO LETO želijo i prosijo mila nebesa naj Vam naklonijo vsega obilo. DELAVCI PREKMURSKE TISKARNE. Stavnica z delavstvom. (V prvoj vrsti: g. Rotdeutsch, gdč. Franko, Barbarič; v drügoj vrsti gdč. Silagyi, gg. Škodnik, Hahn, Norčič, pri dveraj g. Gergorič.) Tiskalni mašin. (Na njem se tiskajo Novine, Marijin List i več drügih listov. Pri njem stojita g. Hahn Izidor, lastnik trgovine i vodja tiskarne ino gdč. Silagyi.) 2. januarja 1930. NOVINE Književna slovenščina. Ker se v naših šolah poučuje književna slovenščina i je zlasti med mladinov vedno več takih, ki to slovenščino obvladajo in radi čitajo spise, ki so napisani v njej, sta se g. izdajatelj in urednik sporazumela v tem, da bo ena stran Novin tiskana v književni slovenščini. Na tej strani bomo objavljali v vsaki številki posvet „Kraljica Estera“ in od časa do časa druge krajše stvari. Mladi Jugoslovan. Mladi Jugoslovan! Bog ti daj krepko dlan, Bog ti daj bister razum, pravi ponos in pogum! Mladi Jugoslovan! Dočakal svobode si dan, čuvaj svoj dom in svoj rod, trezen je brani povsod! Prost diham božji zrak, prost vsak mi je korak; prost južni sem Slovan, naš je vstanjenja dan! HOLCMAN JOŽEF, učen. 3. razr. ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. I. Vasfin smehljaj. V naračnorumenem solčnem svitu so se prikazale črešnjevordeče svetlobne točke. Nad mestom Suzan se je mračilo. Ljudstvo je vrelo na ulice in se je v veliki trumi valilo proti kraljevi palači, ker so trobentači pred solčnim zahodom naznanili, da prikaže Kserkses, gospod vseh zemljá in dežel najvišjemu bogu, onemu svetemu duhu, ki ga nazivajo Ahuramazdo, veliko daritev. Izmed stebrov z bikovskimi glavami je zadonel mogočen glas tromb, skozi kraljeva vrata je prodirala vojska z velikimi čeladami in oklepi in je z močnimi udarci prisilila množico k umiku. Pri glavnih vratih se je postavilo dvatisoč, v smeri vrat štiritisoč vojakov in so tvorili živo steno, da bi ljudstvo sploh ne videlo božanskega kralja stosedemindvajsetih deželá. Ob stebrih so se prikazali štirje orjaški krasni biki. Ljudstvo je veselo zaklicalo. Te svete bike bodo darovali Ahuramazdi. Tik za biki se je pojavila tudi daritvena žival ostalih bogov, vsa v cvetju, potem pa so sledili posvečeni konji solnčnega boga, nemirno rezgetajoč, ko da so čutili, kaj se bo danes godilo krog daritvenega ognja . . . Za posvečenimi konji Mitre je pridrdral izmed stebrov z bikovskimi glavami cvetlični voz Ahuramazde, ki so ga vlekli štirje belci, potem pa je pridrdral zlati voz solčnega boga in za njim še en voz, katerega konji so bili pokriti s škrlatom. In v modrikastem mraku je za vozovi zagorel krvavordeč plamen: v veliki bronasti posodi so duhovniki nesli „sveti ogenj“ med prepevanjem psalmov. — Darijev sin! — je klicala množica. Prikazal se je kraljev bojni voz. — Kserkses! — je grmelo iz tisoč ust. Tam je stal na bojnem vozu gospodar sveta, na glavi s krono, ki jo je obdajal trak; z ram mu je padal skrlatnordeč plašč, pod njim moder jopič, ki ga je obdajal pri vratu in ob robu širok, bel trak. Njegova visoka, mogočna postava se je veličastnomirno zarisala v mehki mrak — zraven njega bela lilija; Vasti, kraljeva žena . . . Množica je divjala: — Kirov vnuk! — Kserksov vnuk! — Kserkses! — Hčerka lepote, Vasti! — Ahuramazdova lepa otroka! Kserkses se je ozrl s temnimi, mrzlimi očmi po razigrani množici in nastal je mir, tak mir, da se je lahko slišal tudi skrivnostni vzdih krvavordečega plamena. Narod je pokleknil in se ni upal ozreti kvišku, dokler bojni voz s sijajnim spremstvom ni odšel mimo. — Živel kralj! Štiritisoč vojakov telesne straže je stopilo pred bojni voz, ostalih dvatisoč pa se je v zavoju obrnilo za kraljev voz. Pohod je zaključilo dvesto kraljevih konj z zlato opremo, za konji z zlato opremo dvatisoč suličarjev in za dvatisoč suličarji v stotnijah desettisoč konjenikov! Ko se je ljudstvo lakko pridružilo pohodu, so zunaj v gozdu že zadonele daritvene trombe. Na stolpičastem vrhu visokega žgavnega oltarja je plapolal krvavordeč plamen in v notranjosti oltarja se je vžgal skrivnostni sveti ogenj, ki ga človeško oko ne sme videti, izvzemši čarovnika. Psalm je donel, iz loncev se je dvigal prijeten vonj kadila in je s sivo tančico objel kralja in spremljevalce, izmed katerih so stali visoki plemiči na desni, ostali plemenitniki pa na levi strani, vsi pobožno. V neposredni bližini kralja in kraljice je stalo osem mož: Aman, kraljev ljubljenec in sedem najvišjih dostojanstvenikov Perzije in Medije. Vsi so stali za kraljem in kraljico s povešenimi očmi, razen Amana; on je zrl oblak dima, ki se je valil z vrha žgavnega oltarja, češ, podoben je velikanskemu srcu, ki od tuge poči na dva dela. Višji duhovnik je zlil kri bikov na zakajen oltarni kamen in je začel z globokim glasom pretrgano moliti, ko je utihnil odmeh psalmov in daritvenih trobent: — Darujem ti v imenu Kserksovem, ki je tvoj sin, o Ahuramazda! Ti si ustvaril nebo, zemljo in človeka, ti si gospodar sveta, bog pravičnosti, čistosti, blagoslova, neskončne modrosti in previdnosti, ti si nevidni duh, ti si sveti duh! Le tiha piščal, harfina struna je donela tiho, kot boječa spremljava, ko je duhovnikov glas prehajal v mehko sanjavost: — Od začetka si določil poleg sebe duhove, ti neskončni Gospod in z njimi skupaj tvoriš mešaspento, sveto število sedmih, o Ahuramazda, ti dobrotljivi, večni, nesmrtni naš bog . . . Glas se je z donenjem harfe dvignil: — Pozdravljam te, prvi šestih duhov, Ahašavista, ki si svetovni red! Pozdravljam te, Kšátravárja, ti drugi duh, ki si vsemogočnost in oblast! Pozdravljam te Spenta-armáti, o tretji, ki si duh pobožnosti! Pozdravljam te, Harvatat, duh zdravja ... in bodi pozdravljen o Amertatat, ki si duh nesmrtnosti, odkar se blešči nad tem svetom luč Ahuramazde! Dišeči leseni koščki na gorečem oltarju so v tihem taktu prasketali k molitvi višjega duhovnika. — In spustite se dol, vi dobrotljivi predniki in uslišite Kserksovo molitev. Mitra, ki pred solnčnim svitom napolniš ves svet in odkriješ skriti greh; Rašna, ki si duh pravičnosti in sodiš nad mrtvimi in vi ostali, poslušajte in uslišite gorečo Kserksovo prošnjo! Na oltar se je ozrl: — In ti sveti ogenj, ki živiš v streli, v človeškem srcu, v utripajoči krvi, v zeleni rastlini in spodaj, v srcu gorá in v vsem, kar biva, bodi kraljeva priča pred bogovi, da govori čisto resnico, kakor je čist tvoj blesk . . . Kralj in spremstvo so sklonili glavo, višji duhovnik pa je z dvignjenim, mrzlim glasom nadaljeval govor: — Onstran reke Arakses živi narod Masagetov, trdo in brezbožno pokolenje, ki uživa človeško meso. Proti temu Ijudstvu se je boril tudi že božanski kralj Kir in je v bitkah zoper nje izgubil življenje. Bojeval se je zoper njega tudi kralj Darij, a ni ga mogel v zadostni meri obvladati. Dajte torej to ljudstvo Kserksu v roke, da se bo lahko maščeval nad Kirovo smrtjo in da v vašo slavo lahko poveča svojo oblast in vladavino, ki sega od bogate Indije do države Črncev! Duhovniki so mrmrali polglasno molitev, v zvezdnati noči se je razlegal duh sveže pečenke in lonci so dihali mameč vonj kadila. Plapolajoči plamen na stolpičastem oltarju se je na kraljevem obrazu tresoče odbijal in je objel tudi kraljičino postavo kot kaka skrivnostna svetlobna roka in med tem da je višji čarovnik poslal pred bogove novo prošnjo, ki se je nanašala na Grke, je Agageus Aman odmaknil oči od rdečega, ognjenega srca in je žareče zrl na veličastno kraljičino postavo. — Oh, kako je lepa! je šepetal nehoté. Kraljica se je ozrla na Hammedatovega sina in se je komaj vidno nasmehnila. NOVINE 2. januara II. Kserksova zlata roža. Kralj s spremstvom se je vrnil v palačo in se vsedel k pojedini Kserkses je bil dobre volje, ker je bila napoved duhovnikov ugodna. Smehljaje se je sedel pod belimi, zelenimi in hárintno-rdečimi zavesami, ki so na škrlatastih vrveh visele s sten. Mize so se šibile pod dobrotami stoterih vrst. Jedli so draga jedila in pili vino, drago vino iz zlatih čaš. Godbeniki, plesalke, borci, vedeževalcí, norci in od vseh vetrov došli šaljivci so zabavali goste. Temnobradi medijski in perzijski gospodje so z veseljem praznili kupo okrašeno s kamnom unije, ker Kserkses pri pojedini ni bil kralj, marveč ljubki tovariš, ki je v razigranosti prednjačil. Le Aman je sedel molče in je strmel pred se, kakor človek, ki tuhta, trpi, ne ve, kaj naj stori. Kralj je to opazil. — Aman, o čem razmišljaš? Aman se je stresel in se zelo ponižno smehljal: — O tvoji moči in Slavi ... Bil je dvorjanik. — A žalosten si. — Na to sem mislil: kaj bi bilo iz sveta, ako bi ga ti ne obsijal s svojim bleskom? Kserkses se je nasmehnil. — Ne vmešavaj se v zadeve bogov. Raduj se, ljubi prijatelj, bodi vesel z nami. Kaj bi bilo iz sveta, ako bi mene ne bilo? Veruj, sin, kralji se vedno najdejo, so bili, so in bodo . . . — Toda Kserkses: samo en! — Tako je! — je zadonelo po dvorani. — Živel kralj! Kserkses se je ozrl na svojega ljubljenca, potem ga je pritegnil k sebi in ga poljubil na čelo. — Ako bi ne bil Kserkses, bi hotel biti Amon, tako te spoštujem! Gospodje, vladarji, kraljevi namestniki, dvorni maršali so obledevali od nevoščljivosti. — Oh, gospod . . . Kserkses je položil zlato palico na Amanovo ramo. — Rečem ti, ljubi prijatelj, mene ne sodi po mogočnosti in sijaju, marveč po temle. Roko je položil na srce. — Velik in usmiljen si, sin Darijev. Gospodje so pograbili čaše. — Živel Kserkses! — Živel kralj solnčnega srca! — Kserkses! — Aman! Tudi kralj je pil na zdravje gospodov. — Živeli gospodje! Iz sence, ki jo je delala miza, je skočil norec. — Kralj, ali slišiš? — Kaj poveš, Artembares? — To, da Aman sedaj takole misli: Ako bi ne bil Aman, bi hotel biti Kserkses! — Pst, ti! — je zarenčal nad njim Aman. Artembares se je prekopicnil. — Slabo bi jo izkupil, ker bi bil kot Kserkses nesrečen! — Zakaj. Zato, ker bi on ne imel tako lizunskega psa, kakor je tebi Aman . . . Gospodje so se zasmejali in so pomembno mežikali drug drugemu. Amana je bilo sram. — Molči! Norec se je na svo moč smejal. — Ti kralj, ali misliš, da bi se ti ta medenoustni možakar polizoval, ako bi ti ne bil kralj? — Ne verjamem. — No, vidiš! Kralj se je nasmehnil. — In ti, Artembares, ali bi mi povedal resnico, ako bi ne bil Kserkses? — Ne! No, vidiš! — Uvidim. Reči hočeš da sva jaz in Aman enaka. Tako je. Oba delava za plačilo, razlika med nama je le ta, da jaz povem vedno resnico, on pa vedno la-la-že-e! Kserkses je zamahnil, — Laž olepša življenje. In velik umetnik je oni, kdor lepo in ljubko laže. Kar resnica človeku odvzeme. to mu laž vrne. Norc mu je vsekel v besedo: — Tebi je resnica najbrž mnogo odvzela, ker ti je dala mesto tega prestol. Gospodje so osupnili. — Pst! — Dovolj! je zakričal Aman. — Vrzite ga ven Ven so ga vrgli. — Strašen norec! — Kserkses se je zamislil. — Ali veste, gospodje, kaj je najlepša laž? — Gostje so razmišljali. — Življenje, — je pripomnil Karsena, eden od sedmih vladarjev. (Dalje.) NOVINE 2. januara 1930. Sv. Oča Pij XI. - zlatomešnik. Ves katoličanski svet je te dni svetio spomin tistoga dogodka, kda je zdašnji sv. Oča Pij XI. pred petdesetimi leti oprvim stao pri oltari i je Bogi aldüvao svojo prvo sveto mešo. Po našoj domovini se je v znamenje radosti nad tem dogodkom preminočo nedelo (22. dec.) v vseh cerkvaj vršila slovesna slüžba boža. Dostaja se, da ob toj priliki spregovorimo par reči od Oče vseh katoličancov, od poglavara Matere cerkve. Ime, rojstvo i živlenje sv. Oče. Pravo ime zdašnjega sv. Oče je bilo Ahil Ratti. Rodio se je 31. maja 1857. blüzi Milana. Oča je bio inžener. Njegov stric je bio dühovnik i ravno te je vplivao na mladoga Ahila, da se je posveto dühovskomi stani. L. 1879 je bio posvečeni v dühovnika. Vršo je važne slüžbe. Med drügim je bio tüdi nuncij v Varšavi. L. 1921 je postao milanski püšpek, naslednje leto (6. februara 1922.) pa je bio zvoljeni za papo. „Mir Kristušov v kralestvi Kristušovom.“ To si je stavo Pij XI. za nalogo svojega živlenja i vladanja. Po tom cili je naravnano vse njegovo delo. To povdarjajo njegove okrožnice, šterih je spisao že dvanajst. Sv. Oča goreče žele, da bi se povrno Kristušov düh v katoličansko drüžbo. Vnogo pa se trüdi sv. Oča za to, da bi tüdi poganje spoznali Kristušov düh, zato se po pravici imenüje misijonski papa. Dühovnike, misijonare pošila med pogane i tüdi s penezi podpira misijonsko delo. Pij XI. je v Varšavi, kde je bio prle nuncij, spoznao tüdi Slovane ino razmere, ki vladajo med njimi. Posebno se je zanimao za pravoslavje i je z vnogimi drügimi razmišlao, kak bi se dalo dosegnoti, da bi pravoslavni Slovani znova postanoli kotrige Matere cerkve. Ta žela tüdi zdaj puni njegovo srce. Ob vsakšoj priliki spodbüja püšpeke, dühovnike, kak naj z molitvami i drügimi deli pomagajo, da pride do zbližanja, potem pa do zedinjenja med katoličanstvom i pravoslavjem. Svetoga Očo posebno odliküje dobro smileno srce do sirmakov. V tom pogledi ne dela razlike med katoličani i pravoslavnimi, ne med verniki i neverniki. Tak je dao Rusiji v tistih strašnih dnevaj lakote miljone. Ravno tak je poslao pomoč tüdi na Kitajsko, kda je tam na jezere i jezere lüdi vmiralo od glada. * Što pozna vsa velka dela sv. Oče Pija XI. mora priznati, da nam ga je poslala boža previdnost v teh žmetnih časih. Ob zlatomešniškom jubileji nam srce po pravici lehko puni žela, da ga Bog še več let ohrani v blagor sv. Materecerkve. Iz česa je človeško telo? Čüdno pitanje — bo mislila večina tistih, ki bodo čteli te vrstice. — Iz česa bi bio? — To ja vsakši vidi, što ma oči i v glavi bar malo možgani. — Iz mesa smo ino čont, iz žil, krvi. Mamo še tüdi par ščetin, šterim pravimo vlasje i brada, na štere so možje preci čemerni, kda trbe vzeti v roke škarje ali britvo i si želejo, da jim ta nevola ne bi nikdar zrasla. To je v glavnom vse. Istina, to je vse za tistoga, ki gleda človeka z navadnimi očmi. Če pa si što dene na nos posebne vrste očalje, nam pove drügo. S takšimi očaljami gledajo človeka modrijani (učenjaki). Oni ne vidijo v njem samo čont, krvi, mišic, žil, mesa itd., nego preštuderajo, iz česa je vse to. Ka so dognali učenjaki? To, da je človeško telo zgrajeno iz 29 različnih Snovi. Izmed teh Snovi jih je 18 takših, da se nahajajo v vsakšem človeškom teli, od drügih devetih pa so se ohranili samo sledi. Da bi naračunali na tom mesti vse snovi, iz šterih je vküppostavleno človeško telo, nima pomena, ar je med njimi vnogo takših imen, štera se v vsakdenešnjem živlenji skoro nikdar ne čüjejo. Omenimo samo bole znane snovi. Učenjaki so zračunali, da obstoji telo človeka, ki vaga 65 do 70 kio iz naslednjih snovi: Največ je vode i to okoli 40 litrov. Za vodov pride premog, šteroga je v teli 20 kio. Med drügimi snovmi, ki so še v teli, je največ vapna (pol 2 kili) i amonjaka (4 litre). Zvün toga ma človeško telo še fosfor (800 gramov), sol (frtao kile), žveplo (100 gramov), magnezij (50 gramov), železo (5 gramov) i zvün toga še 9 drügih snovi, ki se nahajajo v jako maloj meri. Od drügih devetih snovi zvün teh pa so ostali samo sledi. Modrijani neso dognali samo to, iz česa je človeško živlenje, nego so tüdi zračunali, kelko bi bile te Snovi vredne. Natenčni so bili v tom pogledi posebno angleški učenjaki, ki so zračunali, da so vredne Snovi, iz šterih je človeško telo, okoli 2 funt sterlinga, po naših penezaj okoli 550 Din. Kaj ne, da je to nekelko čüdno, če vzememo, kak človek skrbi za svoje telo, posebno dnesden, kda lüdje že skoro niti ne vejo, kak bi se oblačili, da bi bila njihova gizda bole nasičena i ka bi jeli ino pili, da bi bio želodec bole zadovolen? Telo je malo vredo, celi človek pa jako dosta. Ne po svojem bogastvi, po svojoj slavi, nego zavolo toga, ar je Bog Stvoriteo vdehno v to malovredno telo živlenje, nemrtelno düšo, ki ma nezmerno vrednost po tom, ka je podobna Stvoriteli samomi. Starost drevja. Zanimive so številke, štere so zapisali lüdje, ki so preračunali, kakšo starost dosegne drevo. Pri nešternom drevji človek skoro vervati nemre, da bi dosegnola tak visiko starost, kak jo istinsko dosegne. Trs lehko dosegne do 150 let. Več doživi brest, šteri dosegne 335 let. Jela i bor dosegneta od 300 do 400 let. Je pa tüdi drevje, štero se drži dosta duže: breza doživi lehko 570 let, pomarančino drevo 620 let, divji orih 800 let. Velko starost dosegne lehko bükovo drevje, naime 900 let, lipa 1000 let, hrast pa dosegne celo 1500 let. Cedrino drevo, štero raste v Palestini doživi 2000 let, ešče več pa lehko doživi tisino drevo, štero se lehko včaka 3000 let. Zveri v ženskoj podobi. Poročila, ki jih prinašajo listi iz Szolnoka na Vogrskom, se vidijo človeki nemogoča. Pred sodiščom se zagovarja 36 žensk, ki so obtožene, da so z mišnicov (arzenikom) zagiftale i na te način spravile s sveta 50 lüdi, med njimi pred vsem svoje može. Gift sta jim odavali dve babici. Obtoženke vse tajijo, a to jim ne pomaga nikaj, ar se jim hüdodelstvo da dokazati. Največ je kriva med vsemi nekša Lipka. Proti njoj je razprava že končana. Obsodili so jo na smrt. Nešterne drüge ženske pa so obsojene na dosmrtno vozo. 2. januarja 1930. NOVINE Iz živlenja naših delavcov v premino- čem leti. Od vodstva Borze dela v M. Soboti smo dobili nešterne podatke od živlenja naših delavcov v preminočem leti. Ar so tej podatki zanimivi, jih na tom mesti objavimo. Borza dela je poslala lansko le- to na delo okoli 6500 delavcov i delavk i to v Vojvodino i drüge kraje Jugoslavije okoli 4400, v Francijo 1120 i Nemčijo 1000. Zaslüžek teh delavcov je znašao v sezoni povprečno kak sledi: Po mesecaj: v 3. 4. 5. 6. 7. 8. v Jugoslaviji: 600— 700 Din. 800—1100 „ 1100—1300 „ 1300—1800 „ 2100—2600 „ 2800—3400 „ v Franciji: 800—1400 Din. 1500—2000 „ 2200—3500 „ 4000—5500 „ 6000—7500 „ 7500—8000 „ v Nemčiji: 2500—3000 Din. 3000—4000 „ 4500—5800 „ 6000—7000 „ 7000—7900 „ 8000—8600 „ Od števila delavcov, ki so bili zaposleni v Jugoslaviji je bilo zadovolni komaj 18 procentov, vsi drügi pa ne. Vzrok je slaba plača ino neurejene razmere. Med delavci v Franciji je bilo v glavnom zadovolnih približno 81 procentov, drügi pa so se pritoževali zavolo žmetnoga i nad 16 vör trpečega dela, slabe hrane, prenizke plače i zlorabe od strani delodajalcov. Nešterni delodajalci so šli celo tak daleč, da so delavcom pri prihodi na delo odvzeli pogodbo i jih prisili, da so podpisali novo i so tak pogodbeni rok podalšali od 6—8 mesecov na 12 mesecov. Večina pa je zadela na dobra mesta i so polek dobroga zaslüžka še dobro nešterni celo jako dobro preskrbleni! V Nemčiji zaposleni delavci so izmed vseh najbole zadovolni, ar so dobro zaslüžili i ves čas bivanja na deli vživali lepi vzoren red i naklonjenost delodajalcov. Delavski zaslüžek je vnogokrat odvisen od kraja, kde je delavec zaposlen i od drügih prilik. So na prih kraji, kde je delo takše, da vrže de- lavci spomladi, v poletnom ali jesenskom časi najbolši i glavni del letnoga zaslüžka. Pogoji za delo v Jugoslaviji so jako zadovolivi, če ravno isto po navadi traja od sunca do sunca, ravno tak tüdi gledoč na prevoznino delavcov i zaslüžka v naturi, slaba pa so stanovanja j pa to, da je plača pre nizka proti potrebam delavca. Dozdaj so dobivali dnevno po Din. 10- 1216-. V rekordnom deli pa so zaslüžili komaj 35 procentov več, a bi mogeo znašati zaslüžek najmenje 65 75 procentov. V Nemčiji na prih je znašao zaslüžek pri rekordnom deli 35-40 procentov, ka bi zneslo v našoj valuti i proti gornjoj plači najmenje 80 110 procentov. Zato je bi- lo tam nad 97 % delavcov zadovolnih. Edino je bilo mesto Löwenberg v Bradenburgi kde delavci neso zaslüžili več kak 4800 Din. v 6 mesecaj, indri vseširom pa več. Plače naših delavcov doma bi morale biti najmenje po Din. 25-22 dnevno, v rekordnom deli pa proti tomi za 40—45 procentov več. Delavci za Francijo. Vodstvo Borze dela v M. Soboti je dobilo od izseljeniškoga urada v Zagrebi sporočilo, da se za Francijo išče 300 do 400 dobrih ciglarov. Što žele iti, se naj zglasi pri Borzi dela v Soboti 10 januara. Sporoča se, da bo plača dobra, zvün toga pa majo tej ciglarje tüdi to ugodnost, da bodo sprejeti tüdi drüga leta, če bobo verni pri svojem deli. * Zvün ciglarov bo šlo 16. januara v Francijo tüdi vekše število polskih delavcov. Sprejemali se bodo delavci na Borzi dela v M. Soboti 3 i 4. januara. Loterija kroškoga Orla. V nedelo je bilo žrebanje loterije bivšega orlovskoga odseka v Krogi. Izžrebane so bile naslednje številke: 5433, 4961, 5309, 3859, 3804, 8822, 8100, 4432, 7593, 1100, 5520, 7548, 6972, 3977, 7142, 1916, 2574, 420, 6363, 5169, 2931, 8164, 9697, 9021, 7124, 587, 6802, 1149, 6214, 7110, 3464, 7356, 5310, 6120, 334, 8440, 1513, 739, 6239, 6567, 265, 5429, 9654, 8636, 5619, 7996, 3273, 2992, 9322, 4935, 5417, 4178, 2741, 7890, 3038, 2908, 4645 5604, 4523, 9732, 7852, 6151, 2231, 3673, 2933, 1931, 1477, 5626, 1851, 9833, 4553, 4504, 2095, 2076, 7902, 4708, 3760, 5598, 4446, 8158, 7083, 2570, 4921, 5887, 7204, 6, 1032, 4176, 9137, 8425, 8880, 4493, 4390, 8491, 1640, 8306, 5516, 4888, 8039, 5720, 2701, 2698, 2478, 6114, 3096, 6223, 6458, 8485, 1415, 112, 4175, 7534, 5414, 5353, 6876, 8842, 4534, 2768, 8046, 5790, 9109, 3488, 2506, 4420, 9851, 1296, 136, 7820, 6506, 7612, 7864, 6638, 5952, 9898, 2087, 1987, 7906, 9838, 6801, 3117, 6547, 1573, 7069, 4022, 3104, 4552, 9755, 2222, 3860, 8634, 9783, 3612, 2662, 9710, 9929, 1552, 6312, 3535, 3034, 4585, 8319, 3798, 2551, 2158, 1635, 8585, 4411, 1950, 6858, 2962, 6715, 6494, 156, 6565, 893, 1292, 4298, 1702, 6384, 3499, 1333, 1447, 6856, 100 9074, 4646, 2184, 4947, 2846, 9677, 1861, 1531, 2858, 7120, 7831, 8357, 4492, 1641, 5503, 3258. Prvi dobitek (Singer šivalni mašin) je zadeo s številkov 5433. Vinko Kolman iz Kroga. * Izžrebane številke se naj pošlejo (s penezi za poštnino) na naslov: Lebar Koloman, Krog p. M. Sobota. Lehko pa se zročijo tüdi osebno. Agrarne zadeve. Poziv agrarnim interesentom. „Službene Novine kraljevine Jugoslavije“ z dne 3. decembra 1929. št 289. Vsi oni, ki njim je dodelila država agrarna zemljišča (dobrovolci, častniki, vstaši, nacionalni delavci i krajevni agrarni interesenti itd.) se pozivlejo, naj pridejo v treh mesecih od dneva razglasitve toga poziva v „Službenih Novinah“ s potrdilom (legitimacijo), občinskih oblastev, overovlenim od srezkoga oblastva, osebno k svojim bivšim agrarnim uradom, ki so njim dodelili agrarna zemljišča, i najdejo potrebne podatke za dopunitev svojih agrarnih listov (kartoteke). Što v tom časi toga ne napravi, se misli, tak da ga ne bi bilo i se zbriše iz seznamkov dotičnoga urada, zemlišče, dodeljeno na njegovo ime, pa se vzeme i se da ministrstvi za polodelstvo, da na novo podeli dobrovoljcom, ki dozdaj neso dobili svojega dobrovolskoga dela. Za zvršitev toga naj skrbijo kralevske banske uprave (oddelek III./3.) i naj predložijo, kda poteče rok z dnevom poslednje objave toga razglasa, poročilo tomi ministrstvi. Iz pisarne ministrstva za polodelstvo v Beogradi, dne 28. novembra 1928,; Agr. br. 43.263. * Razveljavitev naredbe, po šteroj so se mogle agrarne zajedni- NOVINE 2. januara 1930. ce zdrüžene zavarüvati proti ognji i toči. Minister dr. Oton Frangeš je 7. nov. 1929. leta pod brojom 31435/IV. popolnoma razveljavo naredbo, po šteroj so se mogle agrarne zajednice zdrüženo zavarüvati proti ognji i toči. To zavarüvanje je bilo odrejeno 1. 1928. na podlagi zakona od ustanavlanja agrarnih zajednic i zakona od brezobrestnoga posojila za te. Šteri je vekši umetnik? Ednok so prišli vküp triie umetniki (malari) i so se začnoli pogovarjati. Prvi se je pohvalo: Vama se niti ne senja, koga mata pred seov. Ednok sem vzeo v roke falat lesa i sem ga tak pofarbao, da je zgledao kak marmor. Nato sem vrgeo te les v vodo i potopo se je, kak da bi bio kamen.“ — „To ne nikaj!“ - se napne drügi. — „Jaz sem ednok narisao s snegom pokrito goro. Kda sem djao k sliki toplomer, je taki kazao zimo. Iz toga se vidi, da sem narisao istinski sneg. — Tretji se je obema smejao: Ka je to? Poslüšajta, ka sem jaz napravo!? Narisao sem ednoga človeka tak živo, da ga morajo dvakrat na teden briti.“ Prviva dva sta ga tak začüdeno zijala, kda je to povedao, da je prasno v smeh. VGANKE. Rešitev vgank, ki so bile objavlene v zadnjoj številki: 1. Kde Müra nema vode? (Na zemlevidi.) 2. Ka je na zemli tisto, ka sunce nikdar ne obsija? (Senca.) 3. Ka je to: nekaj je nikaj i nikaj je nekaj? (Tmica.) 4. Ka je to: Oča je velki, deca pa mala? (Svetika i plemenček.) 5. Zakaj zvonar zajtra, opoldne i večer zvoni? (Da njemi ne trbe iti domo pravit.) 6. Ka je to: mati je lesena, deca pa železna? (Brana.) 7. Pri ednoj lüknji ideš notri, pri treh pa vö. (Robača, srakica.) Nove vganke: 1. Eden gospod je dao svojemi mesari 100 Din i njemi je zapovedao, da mora küpiti za to šumo 100 glav živine i to tak, da bo edno tele koštalo 5 par, krava 1 Din, jünec pa 5 Din. Kelko je küpo mesar telec, kelko krav i kelko jüncov? Napišite v te kvadrate pet številk v takšem redi, da bo na vsakšem konci (odzgora i odspodi, na levoj i pravoj strani) znašale šumo 40! 3. Kda je pes zlajao tak, da so vsi čüli? 4. Oča se še ne narodo, sin paže po zori hodi? 5. Kama ide zavec, te kda je edno leto star? 6. Hči je stara telko, mati ednok telko, oča pa je od obeh 4 leta starejši. Vsi trije so stari 100 let. Kelko je star vsaki po sebi? 7. Kde je takši krao, ki nema države? Za naše male. Žalosten konec obeda. Botra Mijau je pripravila masten obed. Sto je škripao pod žmečov pečenk, tort i drügih dobrot. Njeni gost je bio kuma Jež. Botra Mjau je bila jako nesrečna. Obrnola se je k svojemi gosti: — Joj, lübi moj kuma. Znaš, da te mam jako rada. A pride stric Mačak i on te ne sme najti tü. Kuma jo je žalostno gledao. Že prle se je lizao, kda je vido pripravleni obed, zdaj pa bi morao pobegnoti. Začülo se je klonckanje. — Jaj, je že tü? — se je zosagala botra. — Ka naj včiniva? Tüdi Jež je preplašeno gledao. — Že znam — se je naednok razveselila botra. — Tü te skrijem. Ježa je položila na stolec i ga pokrila z vankišom. Komaj je delo zvršila, so se dveri odprle i prikazao se je stric Mačak. Gizdavo je stao kak kakši minister. O, o, pozdravleni, pozdravleni, gospod Mačak — njemi je bežala na proti botra Mjau. — Prosim, hodite bliže! Obed že čaka. Mačak je slovesno stopao proti stoli. — Sedite, prosim, sedite — njemi je ponüdila botra stolec, na šterom je bio skriti kuma Jež. Stric Mačak si je pomali seo. Jaj! Jaj! — je zakričao naednok, tak da se je vse trosilo. — Na igle sem seo. Od bolečine je tak brsno, da se je sto prevrgeo. Botra Mjau je od straha odbežala. Stric Mačak se je žalostno čovao po zadnjem tali, kuma Jež pa se je skrivoma zadovolno smejao. VINCE GOMBOC: Od kačje krone. I. Ednok je živo kmet. Hodo je mimo ednoga jezera (vode) na polje delat. Vido je pa, da se kople v tom jezeri „kačji pastir“. Vseli, kda se je začno kopati, je poškropo svojo krono i jo püsto na bregi. Kmet pa si je mislo: „Ej če bi jaz mogeo dobiti to krono“. Skovao si je načrt, da jo odnese. Kak je odločo, je včino. Bilo je na mlado soboto večer. Tistokrat pa je „kačji pastjr“ pozabo poškropiti krono. Kmet gaje pa opazüvao za bližnjim grmom, kaj bo. Kda se je že „Kačji pastir“ potaplao i igrao v vodi, je kmet previdno skočo i krona je bila v njegovoj oblasti. Kmet je od toga mučao. Niti ženi ne povedao. Samo to se je videlo, da je postajao če duže bole bogat. II. Dogodilo se je, da je kmet obhajao desetletnico svojega zakona. Tistokrat je postano čisto zavüpen. Kda so gostje odišli je pravo svojoj ženi: „Lüba žena, jaz ti že dosta let prikrivam nekaj, ka ti zdaj ščem povedati.“ Pelao je ženo v shrambo. Kda sta prišla v srambo, joj pravi: „Lüba žena, prisegni mi, da ne poveš nikomi niti reči!“ Žena je odgovorila: „Lübi mož, prisegam ti, da ne zvüstim niti najmenše reči!“ Kda je žena to zgovorila, je stopo kmet k škrinji i je vzeo iz nje krono, ki je bila lepša kak kralova. Žena pa ne mogla držati jezika. Povedala je hrasti v logi: „Znaš, mi mamo doma lepšo krono, kak je kralova“. Za hrastom pa se je skrivao jager, ki je čakao na jelena. Kda je to začüo, je pravo doma krali, da ma eden kmet lepšo krono kak je njegova. Kral je pozvao kmeta i ženo pred sebe i jiva pitao, če istinsko mata krono. Njeva sta tajila, a nazadnje sta njemi priznala vse. Kral je odneso krono, njima pa ne ostalo nikaj. Od tistoga časa ne bilo več sreče pri njünoj hiši. Prišla je küga i je pomorila vso živino, toča pa je pobila njive. Ostalo njima ne drügo, kak golo živlenje. Kda je ednok kmet stao na njivi, je stopila pred njega bela žena i njemi pravila: „Nesi mi püsto moje krone, zato me moraš hraniti. Kda je to povedala, se je spremenila v kačo ino se njemi je zapičila v prsi, ne da bi ga več spüstila. I tak bo kmet noso na prsaj kačo, dokeč ne vmerje. 2. januara 1930. NOVINE Nekelko misli o živinoreji. Čisto prav je, ka se v zadnjem časi vse bole i bole gleda na povzdigo živinoreje. Sami živinorejci so že prišli do spoznanja, kelko haska prinaša živinoreja, ravnotak pa mora spreviditi vsakši polodelavec, ka dobro razvita živinoreja polodelavskomi stani najbole pomaga. Ravno polodelavski stan se nahaja v jako teških prilikaj. Polski pridelki so spadnoli na najnižišo ceno. Skoro kšenki mora polodelavec odavati svoje pridelke, s šterimi je meo telko dela i skrbi. Gvišno je, ka se tomi mora pomagati, gvišno pa je obednim tüdi, ka je ravno živinoreja najbolši izhod iz žmetnih časov polodelca. Polodelec, šteri odavle svoje polske pridelke, je v prvoj vrsti odvisen i navezani na industrijo, ar se tej pridelki predelavajo v raznih industrijskih podjetjih. Čisto nekaj drügoga pa je pri polodelavci, šteri je obednim dober živinorejec: Takši živinorejec je sam svoj industrijalec. On sam predelava svoje polske pridelke v več vredne živinorejske. V vsem tom je ravno zapopadjena velika vrednost živinoreje, ravnotak je pa tüdi po vsem tom očivestno povedano i dokazano, ka trüd za povzdigo živinoreje nikdar ne zabadav. Kda pa že govorimo od živínoreje, se razmi, ka s tem mislimo na dobro živinorejo. Kakša živinoreja pa je dobra? Kratki odgovor na to se glasi etak: Takša živinoreja je dobra, štera vzrejüje one vrste živine, ki se na svetovnom pa tüdi na domačem placi najbole išče i najmenje ponüvle. Pokazati ščemo na kratko nekelko primerov pri govejereji, svinjereji in perutnini. Pri govejereji se je pokazalo, ka dosegnemo najbolše uspehe s tak zvanov alpinskov fajtov. Posebno pri govejereji se moramo ravnati po tom, da kak največ dosegnemo pri mleki, mesi in vpregi. V tom pogledi i za naše kraje pa je ravno najbole primerna pisana alpinska (simentalska) fajta goveje živine. Ta fajta goveje živine je v našoj državi že dosta razširjena, posebno v severnih pokrajinaj. Poleg te fajte je v našoj državi, najbole pa na jugi razširjena takzvana domača vrsta goveje živine. Razlika med obema fajtama je jako velka. Srednja teža (žmeča) domače vrste goveje živine znaša 150 kio, srednja teža simentalske pa znaša 750 kio. Krava domače fajte da nadale 800, simentalska krava pa da okoli 3500 litrov mleka na leto. Taki pa moram omeniti, ka je ta vnožina mleka ešče ne nikaj nenavadnoga. Najvekša vnožina mleka, štero so dosegnoli pri nemškoj kravi zvanoj „Dehlie“ je trikrat vekša! Ta krava je dala naime na leto 11 jezer 695 litrov mleka. Pri svinjereji se v zadnjem časi vse več gleda na to, ka se v našoj državi razširi bela svinja angleške jorkširske vrste, štera je jako plodna i se hitro razvije. Ta svinja davle jako dobro, z mastjov preraščeno meso, štero se na svetovnom trgi jako lehko oda. Jako važno pitanje za naše poledelstvo je tüdi napredek pri reji perutnine. Za severne kraje naše kralevine so se izkazale kak najbole primerne sledeče vrste kokoši: plimut, rodajland i jugoslovanska štajerska kokoš. Vse tri vrste davlejo velko število debelih belic, dobre kvočke i so za poledelca najprimernejše. Pri tom moramo spomenoti, ka kokoš dobre i čiste vrste davle na leto do 150 belic v žmečavi 50 do 80 gr. Dve najstarejšivi gospodarskivi ustanovi v M. Soboti. Na drügom mesti prinašamo oglas Prekmurske banke i oglas Hartnerovoga parnoga mlina i parne žage. Te dve ustanovi sta v M. Soboti najstarejšivi, zato malo poglejmo zgodovino obeh ustanov. Prekmurska banka je bila Ustanovlena leta 1873. Začetni kapital je znašao 15.000 rajnškov. Zdaj pa znaša promet 750 miljon Din. Banka ma dve podjetji i to ciglernico pri Sv. Križi (poleg Ljutomera) i Prekmursko tiskarno, v šteroj se tiskajo Novine i Marijin list. Ta tiskarna je küpila tiskarno „Panonija“. Obe tiskarni so zdrüžili. Preminoče leto so tiskarno povekšali i lepo vöspucali. Zvün naših listov se tiskajo v njoj: Muravidèk, Düševni list, dva kalendara (Dober Pajdaš i Evangeličanski kalendar) i vnogo drügih stvari. Parni mlin i parna Žaga je še starejše podjetje. Ustanovleno je bilo 1. 1871. kak veletrgovina z železom. Nekelko let sledkar se je ustanovo parni mlin, ki je bio v našem kraji prvi parni mlin. Lüdje so v tistom časi poznali samo vodne mline, zato do novoga mlina dugo neso meli zavüpanja. Pomali pa se je vse to spremenilo. Mlin se je od leta do leta povečao i zdaj semele dnevno do 300 metrov zrnja. Od 1. 1901. naprej ma mlin tüdi žago, ki ma to posebnost, da naednok zožaga celi falat. Hartnerov les se ne nüca samo doma, nego se izvaža celo v Argentino. Čüden teštament. Neki jako bogati človek je pred smrtjov odao vse svoje imanje. Potom je pozvao k posteli svojo deco. Poleg postele je stao sto, ki je bio obložen z bankovci. Deca so mislili, da jim oča razdeli peneze. Betežnik je istinsko vzeo v roke velki küp i ga je zagnao v gorečo peč. Kda so penezi zgoreli, je pravo: — Kak siromak sem začno živlenje. Hvala Bogi, meo sem dosta sreče. Ščem, da bi jo meli tüdi vi. Zato vam zapüstim za herbijo sirmaštvo. V živlenji sem naime spoznao, da je židov, ki je začno s teligami, dokončao s kočijov; oni pa, ki je začno s kočijov, je dokončao s teligami. Pošta upravništva. Cipot Matjaš, Bokrači. Smo vas počakali drage vole do konca toga leta, duže ne moremo, ar nam ne ide vö. Novine ste pa dobili vse številke. Bertalanič Mihal, Krajna. Znake, ka so ti ostali, razdeli med tiste, ki ti dajo kaj na Dom sirot. Vsaki ga dobi brezplačno. Vogrin F. Rakičan. Vse najdete pri g. Celci, komi smo poslali kalendare za Rakičan. Vse mamo na skrbi, z nikoga se ne spozabimo. Bokan Stanislav M. Petrovci. Ne smo mogoči, zato ka nemamo penez. Delavec terja svoje, moremo njemi plačati, ovak ne more živeti. Ne moremo pa, če nam ne plačajo naročniki. Lucu Štefan, Adrijanci. Ček si shranite k leti do 1. decembra, kda vam preteče naročnina, ka si znova naročite Novine. Žilavec Jožef, Tropovci. Kalendarov smo poslali, kak vam ido. Če vam več trbe, iščite je pri g. plebanoši na Tišini, kama smo poslali više, pa mi te že oni obračunajo. Dva M. Lista za sirote naj bodeta brezplačna Knigo male sv. Trezike poslali. Štefan Drobec, Wien. Najlepša hvala za bogato naročnino. Kuhar Rudolf, Montevideo. Peneze sprejeli. Pozdrav dali objaviti. Če kda ne dobite Novin, nam taki javite, mi je damo vsaki teden poslati. Sukič Jožef, Martinje. Vaše pismo sprejeli i je oddali po vašoj prošnji g. vredniki Novin. To ka prosite, je pametna prošnja. Stara lepa Slovenska imena naj se čuvajo. Noršič Anton, Vadarci. Peneze sprejeli. Ar ste več poslali, kak bi dužni bili, vam bomo Novine i M. List brezplačno pošilali, dokeč de folgala šuma. Kalendar i Marijino podobo smo vam poslali. Horvat Peter, Kneževo. Na lani vse v redi; na novo prejeli 10 din. Kalendar smo vam poslali. M. List stavili. NOVINE 2. januara 1930. Srečno i blaženo novo leto želejo vsem svojim prijatelom, poznancom i odjemalcom: STANKO JARC slaščičarna Murska Sobota BENKO ŠTEFAN krojač Murska Sobota IR. HALMOŠ trgovina gotove obleke Murska Sobota BENČEC FRANC trgovina s papirjem Murska Sobota NOVAK ŠTEFAN modni salon Murska Sobota HEIMER EUGEN ino ARNOLD trgovina z mešanim blagom Murska Sobota SUKIČ JURIJ klobučar Murska Sobota HEIMER ŠAMUEL trgovec Murska Sobota HORVAT JOŽEF brezalkoholna restavracija Murska Sobota KUKEL KAROL krojač Murska Sobota HAHN IZIDOR trgovina s papirom i Prekmurska Tiskarna Murska Sobota ŠKAFAR JOŽEF trgovec Beltinci KARDOŠ JOSEF trgovec Murska Sobota Kr. HIRSCHL I SINOVA trgovina z manufakturov Murska Sobota NOVAK SIDONIJA slaščičarna Murska Sobota ASCHER B. I SIN trgovina z mešanim blagom Murska Sobota CÖR ANA trgovina z ledrom Murska Sobota ŠEGA IVAN trgovec Murska Sobota BANFI JOŽEF gostilničar Murska Sobota ALBIN SAGADIN trgovina ledra i drügo Beltinci PETERKA IVAN trgovina z železninov Murska Sobota FLISAR JOŽEF mizar Murska Sobota KOLOSA JANOŠ čevlar Murska Sobota MEOLIC JOSIP kavarnar Murska Sobota TOTH FRANC mizar Murska Sobota SOČIČ FRANC kavarnar Murska Sobota KRALJ VEKOSLAV luksusna pekarna Murska Sobota HRANILNICA I POSOJILNIA v Bogojini r. z. z n. z. PREKMURSKA GOSPODARSKA POSOJILNICA v Dobrovniki r. z. z n. z. URSULESKU PETER brivski salon Murska Sobota 2. januara 1930. NOVINE Srečno in veselo NOVO LETO želi vsem svojim članom in vlagatelom KMEČKA POSOJILNICA r. z. z n. z. v Murskoj Soboti. Najbolši RADIOAPARATI ŠIVALNI STROJI BICIKLINI se vedno dobijo pri NEMECZ JANEZ trgovci MURSKA SOBOTA Pozor! Oda se I.-a friška svinska mast kgr. po 27 Din. na malo, na veliko kgr. po 26 Din., dokeč zaloga traja v gostilni JOSIP-a TURK v M. Soboti. IVAN ŠEGA v MURSKI SOBOTI (nasproti židovske cerkve) gospodarske, ino indust. mašine i potrebščine: Lokomobile, bencin i gasmotore, elektromotore, turbine transmisije, žage, vermenice, Olje itd. Mlinske potrebščine: valeke, kopereje, trijere, kamena, svila, gurtne itd. Vse dele k valekom: sejalne stroje, plüge, sadne i grozdne mline, preše, sečkare, reporeznice, pumpe, trijenje, vetrenjače. Konkurenčne cene, tüdi na rate! Prvovrstno blago! Dobra postrežba! Najmoderneša fabrika mesnatih izdelkov z ledenov fabrikov i s hladilnicov JOS. BENKO MURSKA SOBOTA Delajo se vsake vrste klobasi, salami (zimski, letni) kak tüdi Vsefele PREKAJENO MESO. Veliki export mesa, živine, svinj i teocov. NOVINE 2. januara Mali oglasi. Najfinejše čajno maslo TEŠANOVSKO FRANC POUČIČ Tešanovci p. Martjanci Hranilnica i posojilnica v Črensovcih registrovana zadruga z neomejenov zavezov, obrestüje hranilne vloge po 8—8½%. Posojila davle na poroštvo, knižbo i zastávo po 10%. Za hranilne vloge jamči poleg lástne nove hiže vu vrednosti 800.000 Din. šče nad 1500 kotrig, kmetov s celov svojov vrednostjov. Če glih, da šče komaj devet let obstoji, že ma hranilnih vlog do 4,000.000 Din in samo letošnji promet znaša do 9,000.000 Din. Zato se priporača i za nadale, da bi njoj ostale verne vse kotrige i vlagateli i vsem želemo srečno blaženo novo leto. Hranilnica i posojilnica s Črensovcih. Vsem cenjenim odjemalcom gosp. trgovcom i konsumentom želi srečno in veselo novo leto tvrdka „MASTELIN“ Zahvalüje se za dozdašnje zavüpanje i naklonjenost. Osvedočite se i pitajte soseda, če pozna MASTELIN. Odgovori Vam, da je z njim pri prašičjereji vsa sreča i premoženje pridobleno. Glavna zaloga A. Kosec, Maribor Tezno 5. Slüžbo išče eden manufakturni pomočnik. Naslov v PREKMURSKOJ TISKARNI v M. Soboti. 1 Šolske i pisarniške potrebčine, šolske i molitvene knige, vogrski i slovenski kalendari ino različne tiskovine se dobijo po najnižišoj ceni v papirnoj trgovini MARICE SEVER, Dol. Lendava. 1 Zapirajte dveri! Siromaške žene! Vsikdar siromaške sploj zaposlene, na prepihi . . . Če vklub prepihi i slabomi vremeni želete ostati odporni prehlajenji, influenci, sümlenji v vühaj, zoboboli, nedühi, kašli, slüzavosti — teda vporablajte dnevno Fellerov prijetno dišeči Elsafluid. „Elsafluid“ z zakonom zavarüvan! Že 33 let slüži to dobro narodno sredstvo i kosmetikum za ribanje i obkladek pri revmatizmi, gifti i oteklinah. Tüdi za želodec, pri krčih i slabosti: nekoliko kaplic Elsafluida na cukri! To pomaga! V lekarnaj i vsej spodobnih trgovinaj: poizkusna steklenica 6 Din, dvojne steklenice 9 Din, specijalne steklenice 26 Din. Po pošti najmenje 1 zavoj z 9 poisküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Štirje takši zavoji že s poštninov i zavojom samo 173 Din. Naročila na nasjov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Če pa potrebüjete dobro odvajalno šredstvo ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa-kroglice, 6 škatlic 12 Din. Srečno in blaženo novo leto želejo vsem svojim prijatelom, poznancom i odjemalcom: SEDONJA ŠTEFAN plačilni natakar hotel „Slon“ Murska Sobota KEMÉNY MARKO mesar i brezalkoholna restevracija Murska Sobota JANEZ CVETIČ trgovec Murska Sobota ZVER IVAN knigovez in založnik katoliškij molitvenikov Murska Sobota Glavni trg 4. Srečno in veselo NOVO LETO želim vsem mojim prijatelom, poznancom i odjemalcom MAJER ŠTEFAN krojač Murska Sobota PODOBARSKO i pozlatarsko delavnico je odpro v M. Soboti na Kroškoj cesti FRANC NEMEC. Dobijo se pri njem velki polski i stenski križi, ravnotak tüdi podobe Srca Jezušovoga i drüge podobe iz lesa. Odlikovani je bio z velkov kolajnov. Vajenca za knigovezarsko obrt sprejme z dobrimi šolskimi spričevali ZVER IVAN knigovez M. SOBOTA Glavni trg št. 4. Državni nameš. Kmet — Kmetica, Delavec-delavka, Zasebnik i vsak zamore pokriti vse svoje potrebe najbolše i najcenejše v trgovini BRATA BRUMEN v Murski Soboti na vogli poleg sodnije. Stalno v zalogi: Sukno, stofi, dubleji, cajgi, volne, platno, posteljine, druki, pletene jopce, koce, poplani, robci žepni i za na glavo, srajce, spalne srajce, spodnje hlače, telovadne i druge majice, spleteni kofri ali košare, ležalniki i različno drugo blago tudi špecerija i drobnija. Podperajte „NOVINE“! 2. januara 1930. NOVINE Vse vrste polodelskih mašinov kak: trijerji, reporeznice, slamoreznice, drobilnice, za kukorco, lüščilnice za kukorco, mlatilnice, traktorje, vse vrste motore za bencinski pogon i na sirovi olij, „selektori“ vsikdar na zalogi TV. HOFHER SCHRANTZ CLAYTON SCHUT-TLEWORTH Vogrske fabrike. Vsi mašini se lehko vsaki čas ogledajo brez vsake obveznosti za naküp. Vse vrste mašine odavlemo tüdi na obroke po jako ugodnih plačilnih pogojih Za vsaki mašin prevzeme fabrika garancijo eno leto. UMETNA GNOJILA: Kak Tomažova žlindra Rudninski superfosfat kostni superfosfat kalijova sol apneni dušik nitrofoskal čilski soliter vapnenih prah vapnenčova mela vsikdar na zalogi pri naküpi celoga vagona jil računamo vsakomi originalno fabrično ceno. Prima portland cement svetovnoznani „SALONIT“ izdelan po Hatschekovom sistemu „Eternit“ Na zalogi je tüdi vsaki teden friško pražena kava kok vsake vrste specerija po dnevnik najnižiših cenaj kühinjska posoda ČEH in GÁŠPÁR pri tvrdki trgovina z mešanim blagom na veliko in na malo MURSKA SOBOTA, Lendavska cesta 2. NOVINE 2. januara 1930. PREKMURSKA BANKA D. D. prej: Muraszombati Takarékpènztár (SZTARA GASZA) MURSKA SOBOTA Osnovana leta 1873. V lastni hiši. Najstarejša in najvekša banka celoga Prekmurja Delniška glavnica — — — — — — — — Din 1,250.000·— Rezervni fondi — — — — — — — — Din 135.000·— Vloga na knjižice in tekoči račun — — — — — — Din 18,000.000·— Letni promet — — — — — — — — — Din 750,000.000·— Vloge obrestuje najugodneje in je izplačuje brez odpovedi Dava posojila na vknjižbo (intabulacijo) in proroke (kezeše) na fal intereš. Kupuje valute Dollar Frank Marka Š i l l i n g P e n g ö po najbogšoj dnevnoj ceni Opravla vse bančne transakcije in borzna naročila. Izvršuje tu- in inozemska nakazila brez stroškov. Lastna podjetja: KRIŽEVSKA INDUSTRIJA (opekarna) Križevci pri Ljutomeru. PREKMURSKA TISKARNA Murska Sobota. Brzojav: Prekmurska. Telefon Štev. 19. 2. januara 1930. NOVINE HARTNER KAROLA SIN MURSKA SOBOTA. EKSPORTNI PARNI MLIN IN PARNA ŽAGA OSNOVANO LETA 1871. Kapaciteta mlina je 30.000 kilogramov dnevno. Izdeluje vsakovrstne mlinske izdelke. Razpošilja moko po celi državi. Zamenjava zrnje za moko po želji. Prodaja vsakovrstno moko po najnižji dnevni ceni ŽAGA HLODE na deske štafle, latve itd., po želji in najnižji dnevni ceni Poskusite enkrat in bodete ostali vedno moj odjemalec. Zastopstvo PARNE ŽAGE V DOLIČU Žaga v Doliču izdelava vsakovrstni stavbeni les. Letna kapaciteta žage je 8-10.000 kubičnih metrov. Izdelani les se razpošila in razprodaja po celem svetu, med drugimi tudi v Casablanco (Afrika), Buenos Aires (Argentinija), Amerika. Po njenih izdelkih spozna celi svet solidno prekmursko blago. Brzojavni naslov: HARTNER, Murska Sobota. Telefon št. 17. NOVINE 2. januara 1930. r. z. z o. z. v MURSKOJ SOBOTI „gasa za kredit telefon št. 25. ček. rač. št. 14700. SPREJEMA vloge na knjižice in na tekoči račun. ESKONTIRA menice, trgovske terjatve i. t. d. PODELUJE KREDITE proti vknjižbi ali poroštvom. KUPUJE in PRODAJA VALUTE: dolare, nemške marke, pengő e itd po dnevni ceni. OBAVLJA BORZNE NALOGE kulantno in točno. IZVRŠAVA potom svojih korespondentov IZPLAČILA, NAKAZILA in INKASO v vseh večjih mestih tu in inozemstva. Glavno zastopstvo: Zavarovalne družbe „VARDAR“. Premišlavaj si i boj čeden! Ne meči vö peneze na slab nič vreden črep. PRVOVRSTNI IN STALNI CIGLENI IZDELKI, KAKTI: strešna dvorezna opeka (Dupliški falzcigeo) strešna bobrova opeka navadna žlebata opeka zidao ročna opeka drenaž cevi strešna zarezna opeka (Falzcigeo) zarezna žlebata opeka zidna strojna opeka luknjačasta opeka tlakovci SE DOBIJO PO FAL CENI TÜDI NA PATNO ODPLAČILO: KRIŽEVSKA INDUSTRIJA OPEKARNA Z UMETNO SUŠILNICO Križevci pri Ljutomeru Telefon št. 3. PUCONSKA PARNA OPEKARNA Puconci (Prekmurje) Telefon št. 1. Letna produkclja obeh opekarn je 5,500.000 razne vrstne opeke, štere se večinoma razpošilajo v vekša mesta naše države, kakti v Zagreb, Ljubljana, Maribor, Celje itd. CENTRALNA PRODAJALNICA: HARTNER KAROLA SIN, M. Sobota Telefon št. 17. in 19. 2. januara 1930. NOVINE Vaš prvi pogled pri küpüvanji vöre naj bode posvečen zaščitnoj znamki. Staroznane znamke „IKO“, „OMIKO“ i „AXO“ iz švicarske tovarne vör tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da küpüjete solidno odporno vöro. Vöro za celo živlenje! Ar se vporabla samo izbrani materijal velike finese í trajnosti. Ze za 44 Din dobite pravo švicarsko Auker-Remontoir žepno vöro št. 120 i samo 58 Din stane prava švicarska RemontoirRoskopf vöra št. 121. s Ia strojom, s svetečim se radium-številkami i kazalci. Že za 98 Din dobite zapestno vöro št. 3720 s kožnatim remenom, dobrim strojom i dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-büdilka št. 125 stane samo 49 Din. Vsaka Suttnerova vöra je točno pregledana, zapira se proti práhi sigurno i pošila se jo po povzetji, z več letnim jamstvom. Rizike nega, ar to ka se ne dopadne, se vöodmini, ali pa se povrne penez. Tüdi Vi dobite brezplačno novo veliko ilustrirano domačo knigo ženskih i moških vör, lančekov, prstanov, vühanov, okrasnih predmetov pa zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še dnes svetovnoj razpošilalnoj tvrdki: H. Suttner, Ljubljana št. 945. Edina najvekša trgovina LEDROM i z vsemi šujsterskimi potrebščinami je v Murskoj Soboti pri vdovici ANA CÖR. Na veliko! Na málo! Vsakovrstno, samo fino manufakturno blago se dobi po jako niskoj ceni pri BRATA SIFTAR & HAHN Murska Sobota prvle Jonás János (poleg evang. cérkvi.) Na veliko! Na málo! Veletrgovina z železninov PINTER & LENARD, MARIBOR, Aleksandrova c.| 32-34, Mlinska ul. 12. Vse v železnisko stroko spadajoče stvari po najnižjih cenaj. NA DEBELO! NA DROBNO! DITTRICH spenglar, kotlar i instala- GUSTAV ter v Murskoj Soboti 77. V delo vzeme: vsake vrste gradbene špenglarsko delo kak: žlibé na hiso, pokriva törme i pokrivanje z palami. Dobi se: vsikdar gotovo kühinsko blágo i vsákeféle plehnatna potrebčina iz svojega gornájdenja. Dela kompletne strelovode (villámháritó). Dela acetylengàz spelávanje s svojimi najbogsimi sistem aparáti. Na dale: vodovode (vizvezeték) kopalne naprave itd. Vzeme vse v to delo spadajoče poprávlanje. V skladišči má vsigdár kufrene kotle za žganjé i za kotelnico po vsákoj velikosti i po nájnižišoj ceni. Dela vsáko féle kufrana dela kak: kotle za sparhete (za vodo segrevanje) po meri. Na poprávlanje se vzeme vsáko fèle kotlarsko delo! Rdéčega kufra velika zàloga! 2. januara 1930. NOVINE 21 Drüžba sv. Mohora. 1. Nekaj iz njene zgodovine Trije možje so postavili vogelni kamen Drüžbi sv. Mohora: püšpek Anton Martin Slomšek, celovski kaplan Andrej Einspieler, ino profesor Anton Janežič, düša slovenskoga kniževnoga delüvanja v svojem časi. Dnes ma Drüžba sv. Mohora svoj sedež v Celji, prvi njeni sedež pa je bio v Celovci, odked je morala Drüžba po ponesrečenom plebisciti leta 1919. bežati na Prevalje, od tam pa se je l. 1928. preselila v Celje. Celovec, glavno mesto koroške Slovenije, je rojstni kraj Družbe sv. Mohora. Tü se je l. 1852. osnovalo Društvo sv. Mohora, štero pa se je l. 1860. preosnovalo v cerkveno bratovščino. V 77 letaj je razposlala Drüžba nad dva milijona knig na vse strani, kde živijo Slovenci. Leta 1900, je bilo število kotrig Drüžbe sv. Mohora 78.596; leta 1918. že 90.512, 1. 1929. pa 53.405. Svetovna vojna je naime razdelila Slovence med 4 države, ka je bridko zadelo tüdi Drüžbo sv. Mohora. Mohorova drüžba je najvekša Slovenska kulturna ustanova. Poleg cerkve i šole je največ včinola za lüdsko izobrazbo, za prerojenje našega naroda na verskom, vzgojnom, gospodarskom, kniževnom i narodnovzgojnom poli. Zato: što čüti krščanski i slovenski, bo brez premišlanja verna kotriga Drüžbe sv. Mohora! 2. J. Borovnjak i dr. Fr. Ivanoci. Prvi, ki je začno širiti mohorske knige po našoj okroglini, je bio Cankovski plebanoš i častni dekan Jožef Borovnjak. Borovnjak se je narodo 9. febr. 1826. pri Sv. Benedikti, mro pa je 11. sept, 1909. na Cankovi. Za dühovnika je bio posvečeni 13. jun. 1851. Borovnjaka so vezali tesni stiki z dühovniki vzhodnoga Štajera. Narodno čütenje i zavest njemi je vcepila že mati, jako dobro pa je na njega delüvao tüdi naš prekmurski pisateo Jožef Kosič pa Franjo Žbül. Borovnjak je verno čteo slovenske novine z one strani Müre i sproti spoznavao slovensko kniževnost. Med našim lüdstvom je širio Slomškove spise i kak že povedano, mohorske knige. Borovnjakovoga pisatelskoga delüvanja, ki je jako bogato, tü nemremo opisati, ar to ne spada v naš. članek. Drügi mož, ki ma ravno tak neminlive zasluge za razširitev mohorskih knig med našim lüdstvom, pa je bio naš narodni büditeo dr. Franc Ivanoci, rojak Borovnjakov. Ivanoci se je narodo 25. avgusta 1857. v Ivanovcih, mro pa je 29. avg. 1913. na Tišini. Za dühovnika je bio posvečeni 1. 1882. Ivanoci je kak Borovnjak goreče širio med lüdstvo pobožne knige, posebno mohorske. V cerkvi i v šoli je bio neustrašeni zagovornik svojega materinskoga jezika. Kda je dr. Ivanoci postao 1. 1889. plebanoš na Tišini, je vogrsko sovraštvo preganjalo vsako nevogrsko narodno gibanje. Vogri so začnoli strastno preganjati pa zatirati mohorske knige i število Mohorjanov v Slovenskoj okroglini se je krčilo od leta do leta. Vogri so naime trdili, da so te knige sovražne vogrskoj državi. Vsi slovenski dühovniki, posebno nešterni odločnejši med njimi, ki so ne skrivali lübezni do svojega materinskoga jezika, so bili očarnjeni pa osumleni, kak da bi šteli Slovensko krajino odtrgati od Vogrske i jo bogzná kama prikapčiti. Državna oblast je povogrščila vsa slovenska krajevna imena, crkvena oblast; je zatirala slovenski katekizmus v šoli i je zahtevala vogrske predge i vogrske pesmi po slovenskih cerkvaj. Prati tomi deli cerkvene i državne oblasti je vstano mladi Ivano-ci. Iz šol svoje dekanije je odpravo vogrski katekizmuš pa vpelao slovenskoga. Ivanoci je neustrašeno oznanüvao „Ka Sloven tüdi ma naturalsko pravico na svoj jezik, ka ga ne sme zavrčti nikdar i za nikoga volo ne.“ Najvažnejše ka je zasnovao Ivanoci, je „Drüštvo najsvetejšega Srca Jezušovoga“, ki je bilo ustanovleno kak bratovščina, podobno kak Drüžba sv. Mohora. Prvi sad toga drüštva je bio lvanocijov Kalendar, šteri je letos že 27-ič izišeo. Istočasno je začno izhajati pobožen mesečnik „Nevtepeno poprijeta Devica Marija“ v Somboteli. L. 1914. je vredništvo toga lista dalo tiskati v Somboteli knigico „Narodne pesmi vogrskih Slovencov“, 1. snopič, nabrane v Dokležovji i Bratoncaj. Da se je vse to posrečilo Ivanociji, ide v velkoj meri zahvala István Vilmosi, od leta 1901. püšpeki v Somboteli, ki je bio pravicolüben mož i dober lvanocijov prijateo pa naklonjeni Slovencom. Na Ivanocijovo prošnjo, ki ga je o razmeraj v Slovenskoj okroglini dobro podévčo, je püšpek dr. István izdao 2. julija 1903. okrožnico vsem slovenskim dühovnikom svoje püšpekije. V toj znamenitoj okrožnici razvija püšpek svoje misli skoro od reči do reči etak: „Slovenci naj očuvajo svoj stari jezik, branijo naj ga i gojijo. Popisüje naj se vse, ka je v Slovenskoj okroglini Zgodovinskoga, n. pr. stare cerkvi, narodne navade, noše, cerkvene i šolske zadeve. Izklüčena pa je politika i divji nacionalizem. V te namen se je osnovala po vzgledi Drüžbe sv. Mohora podobna bratovščina z imenom „Drüštvo najsvetejšega Srca Jezušovoga“. To drüštvo bode izdajalo vsako leto za 1 korono poleg Kalendara ešče dvoje knig zabavne i poučne vsebine.“ Tak je sam püšpek položo fundament bratovščini, ki bi naj očuvala našo narodnost. Kalendar je izdao püšpek na svoje stroške. Z okrožnicov pa je povabo vse slovenske dühovnike, naj širijo Kalendar med lüdstvom i nabirajo drüštvi člane. Vse drügo pa je püšpek izročo Ivanociji. Med Slovenci je zavladala velka radost, Vogre pa je prevzelo velko sovraštvo i čemérje. Vsi vogrski listi so napadnoli püšpeka i njemi v oči metali, da podira, ka so Vogri s trüdom zgradili. Pa to ogrizavanje je nikaj ne pomagalo. „Marijin list“ je slavio letos 25 letnico. Če ne bi bilo Ivanocija, previdnoga i tihoga delavca i Jožefa Klekla, ki je prevzeo njegovo dedščino, žmetno, da bi bili mi dnes slobodni. Vsa zasluga za slovenski preporod našega lüdstva ide v prvoj vrsti tema dvema možoma. Pri tom deli so njima dobro slüžile posebno tüdi mohorske knige. 3. Naša krajina v ogledali Drüžbe sv. Mohara. V sledečem objavlamo preglednico, kak so razširjene mohorske knige med našim lüdstvom v Slovenskoj krajini. Preglednica je jako zanimiva. Iz nje vidimo, kelko je v šteroj fari mohnrskih naročnikov pa kelko naročnikov pride na vsakih 100 prebivalcov. Županija Štev. naroč. V rim. kat. l. 1930. procentaj 1. Beltinci 363 4·5 % 2. Bogojina 82 3·06% 3. Tišina 67 2·38% 4. M. Sobota 124 2·25% 5. Vel. Polana 45 2·22% 6. Martjanci 28 2·03% 7. Petrovci 10 1·75% 8. Turnišče 77 1·6 % 9. Sv. Sebeščan 14 1·23% 10. Črensovci 58 1·17% 11. Pertoča 28 0·96% 12. G. Lendava 27 0·45% 13. Kančovci 3 0·34% 14. Cankova 6 0·33% 15. D. Lendava 36 0·33% 16. Vel. Dolenci 4 0·31% 17. Sv. Jürij 6 0·14% V vsoj krajini 978 1·49% 22 NOVINE 2. januara 1930. Preglednica nam pove, da pride največ Mohorjanov na 100 prebivalcov v beltinskoj fari, v šteroj je vsakši dvajseti farnik Mohorjan. Beltinski farniki so lehko ponosni, da zavzemajo prvo mesto. Včasi za beltinskov pride bogojanska fara, gde pride na približno vsakših 30 farnikov eden Mohorjan. Približno po 2 farnika od vsakših sto sta naročnika mohorskih knig na Tišini, v Soboti, Vel. polani i v Martjancih. Približno po 1 Mohorjan na vsakih 100 farnikov js v Gor. Petrovcih, Turnišči, pri Sv. Sebeščani i v Črensovcih. Niti eden Mohorjan na vsakših 100 farnikov pa ne pride v gornjelendavskoj, bedeničkoj, cankovskoj, dolnjelendavskoj, dolenskoj i jürjanskoj fari. V markovskoj i dobrovničkoj pa sploh nega ni ednoga Mohorjana, ka gotovo nemre biti tema farama v čast. Mogoče sta to edinivi župniji v püšpekiji brez Mohorjanov. Prepričani smo, da bodeta prišestno leto že tüdi njevi meli svoje Mohorjane. Vseh poverjeníkov Drüžbe sv. Mohora je bilo v preminočem leti v našoj krajini 23, med temi 18 dühovnikov i 5 iz drügih stanov (med njimi edna ženska). Zanimivo je tüdi primerjanje števila naročnikov v letošnjem leti s številom v lanskom leti. V 4 faraj je število naročnikov ostalo nespremenjeno, v 7 faraj (Turnišče, Črensovci, Vel. Polana., Dol. Lendava, Gor. Lendava, Sv. Jurij i Kančovci) je spadnolo, v 5 faraj je naraslo, na novo pa je nastalo poverjeništvo pri Sv. Sebeščani. Stalno naraščanje števila naročnikov nam svedoči primerjanje števila naročnikov v zadnjih treh letaj: 1928. 1929. 1930. Soboška dekanija 225 254 317 Lendavska „ 623 697 661 Sküpno 848 951 978 Če izrazimo v procentaj naraščanje zadnjih treh let, vidimo, da se je število tak dvigalo: l. 1928.: 1·29%; l. 1929.: 1·44%; l. 1930.: 1·49%. Dvig med posameznimi leti je mali, itak pa stalen, ka nam davle trdno vüpanje, da bo število naročnikov ešče tüdi vnaprej raslo. Naj slüžijo tej podatki vsem nam, pa gg. poverjenikom v podbüdo, da pri nabiranji Mohorjanov za prihodnje leto svojo gorečnost ešče bole povečajo, da bo Slovenska Krajina tüdi tüdi v tom, kak so razširjene mohnrske knige, mogla naskori do- segnoti ostalo Slovenijo. Düsseldorfska zver. V Düsseldorfi se je pred večimi meseci pojavo človek, šteri po pravici zaslüži ime „zver v človečoj podobi“. Vmoro je naime na skrivnosten način do 20 žen i deklic. Varaš i okroglino je prevzeo strah. Zdaj pa zdaj je preminola kakša deklica ali žena i nihče ne znao kam. Düsseldorfski morilec je prava skrivnost. Nešterne žrtve so njemi vujšle i ga opisale. Tüdi sam je začno pošilati policiji i uredništvom listov pisma, v šterih je opisao kraj, kde je zakopao svoje žrtve i napovedao, koga misli najprle vmoriti, a pri vsem tom njemi nemrejo priti na sled. Med prebivalstvom vlada velko zburkanje. Govori se samo od toga groznoga človeka. Što je nekelko sumliv, ga taki stavijo na vulicaj i jaj njemi, če se ne bi mogeo skazati. Morilca zasledüje policija i detektivi, štere so pozvali tüdi iz drügih držav i celo iz Amerike. Zgrablenih je bilo že več lüdi, od šterih se je mislilo, da so oni skrivnostni morilci. Vse pa kaže, da pravoga hüdodelca še neso našli. Kda bo te najdeni, bo odkrita velka skrivnost, drüžba pa bo rešena velkoga grozovitneža. Gospodarstvo J. CASAR: Zadrüžništvo. Sprejeta kotriga mora plačati tüdi pristopnino (vpisnino), če je določena v pravilaj ino delež, ali eden del deleža. Sprejetoj kotrigi se izroči zadružna (članska, deležna) knižica, v šteroj se njemi potrdi plačilo deleža. V to knižico se v slučaji dovolenja posojila vpiše izplačani znesek posojila ino posamezni zneski, štere je član zadrugi povrno na račun dolga ino intereša. Na zahtevo je novoj kotrigi izročiti tüdi 1 izvod pravil z morebitnimi spremembami (§ 35 zadr. zak.). Nato se mora nova kotriga vpisati v imenik (zapisnik) kotrig (§ 14 zadr. zak.) Pri tom naj se natančno navede rodbinsko i krstno ime, bivališče, hišna št. kotrige; kak dèn pristopa vala dén, kda je podpisao pristopnico; dale je navesti, kelko je vzeo deležov i kelko je na račun deležov vplačao, slednjič naj se nevede datum načelstvene seje, v šteroj je bio sprejeti v članstvo. Zapisnik kotrig trbe voditi vsikdar sproti, ar bi inači v slučaji kakše ovadbe mogla trgovska sodnija po § 87 zadr. zak. naložiti načelstvi kazen zavolo nereda v zneski do 200 Din. Ta kniga je naime javna kniga, v štero ma vsakši med uradnimi vörami vpogled. Kniga pristopnic je prosta kolkovine i pristojbine. Po § 3 zakona z dne 21. maja 1873 drž. zak. št. 87 se plačüjejo pristojbine neposredno; iz tistoga razloga je prosta kolka tüdi zadružna knižica. Prenehanje članstva. Članstvo preneha: 1.) zavolo prostovolne odpovedi, 2.) zavolo smrti, 3.) zavolo izklüčitve, 4.) če zasebni upnik zarubi zadružnikov delež i odpove njegovo članstvo § 59 zadr. zak., 5.) če se delež prenesé na drügo osebo, 6.) iz morebitnih drügih v pravilaj navedenih razlogov. (Dale prihodnjič.) Kak pomagajmo živini pri krmlenji? Na tom mesti smo priporočali že več pripomočkov, ki pridejo pri krmlenji v račun. Za zdaj si poglejmo vapno za krmlenje. Naše seno pa tüdi drüga krmila majo v sebi povečini premalo fosforovo kiseloga vapna..Fosforovo kislo Vapno pa je neobhodno potrebno za razvoj i vzdržavanje čont v živalskom teli. Če teda primenküje krmi vapno, potem nastopijo pri živini betegi v nogaj. Zato dodajmo takšoj krmi fosforovokislo vapno v obliki vapna. Najbole zahvalne za te dodatek so mlade i breje živali. Mlada živina raste, zato potrebüje vnogo fosforove kisline i vapna za napravo čont i za primeren razvoj ostalih telovnih delov. Breje živali pa potrebüjejo ta hranila v isti namen za mladiče v svojem teli. Velka razlika se naime opaža pri teocaj, povrženih od krav, ki so bile krmlene pravilno z dodatkom vapna, i pri teocaj od napačno krmlenih krav. Če primenküje te snovi, se živali v čontaj slabo razvijajo. Breje krave pa bolehajo. Vapno za krmlenje je posebno važno, če polagamo krmo s kislih travnikov ali če krmimo v zimskom časi vnogo repe i drügoga korenja. Dojnim kravam damo na den po 20 do 30 gramov, mladoj govedi po 10 do 15 gramov, prascom po 3 do 5 gramov, odraslim svinjam pa 10 do 15 gramov vapna za krmlenje. To vapno primešamo navadno drügoj tečnoj krmi ali pa med rezanico. Vapno se dobi pri tvrdki Čeh & Gašpar v M. Soboti. 2. januara 1930. NOVINE 23 Razgled po domovini. Grozen ogen na Bledi. Na sveto noč okoli dvanajsto vöre je divjao pri graščaki i hoteleri Kendi grozen ogen, ki je vničo gospodarsko poslopje z vsov gospodarskov škerjov. Živino so na dobro srečo rešili, pač pa je zgorelo sena za kakših 120 jezer Din. Aretacije v Zagrebi. Vsi listi poročajo o velkom hüdodelstva štero je štela zvršiti nekša organizirana banda na te način, da je štela püstiti v zrak vlak, s šterim se je hrvaška deputacija pelala v Belgrad, nadale tüdi püšpekovo cerkev, kda je bila tam slovesna slüžba boža i eden velki hotel (Esplenade). Policija je celo stvar odkrila. Hüdodelci so zgrableni. Med drügimi je bio aretiran tüdi dr. Vl. Maček, eden glavnih voditelov bivše Radičove stranke. Smrt v cerkvi. V franciškanskoj cerkvi v Ljubljani je med sv. mešov zgrabo srčni krč slüžkinjo Berto Gabrič. Sirota je bila brez dela. Duže časa je bila v bolnici i so jo ravno pred Božičom odposlali. Hodila je po Ljubljani brez zaslüžka. V cerkvi je iskala tolažbo i jo je mogoče istinsko našla. Vnogo je trpela i si je s tem zaslüžila, da obhaja božične svetke v nebesaj. Za smeh. To je bio brav! Prefrigani Tonček je ednok šteo zabavati svoje prijatele. Dugo se je škrabao po glavi, si stiskao nos i si grizeo vüstnice pa njemi le ne prišlo nikaj primernoga na pamet. Nazadnje pa se je veselo vdaro po glavi i začno: — Poslüšajte! Meli smo brava (prašiča), šteroga so štirje močni možje vlekli iz hleva, da bi ga bujli. Tak je bio velki, da ga neso mogli vöpotegnoti. Nato je prišla dekla z metlov i ga je vöpomela. Po pücovskom je sodo. Na cesti sta se srečala prijatela. Eden je bio filozov, drügi pa je že skoro deset let obisküvao veterinarsko (živinozdravniško) šolo. — Ti je začno prvi — kak se ti dopadne povest, od štere se v listaj telkokrat čte. — Hm! — se odreže drügi — niti pes je ne bi požro, če bi njemi salo zasükali v njo. Odrezao se je. Kohn židov se je sprehajao poleg Dune. Ar je bila neznosna vročina, se je slekeo i je šo v vodo, če ravno tam kopanje ne bilo dopüščeno. Plavati je ne znao, zato se je začno zalevati. Ravno te je šo mimo policaj. — Taki pridite vö! Tü se ne smete kopati. — Jaz se ne koplem — se je opravičüvao Kohn — nego zalevlem. Mlajši postaja. — No, prijateo, kak se počütiš v zakoni, — O, od dneva do dneva sem mlajši. — Kak to? — No, tak. Samo skrivoma smem kaditi, kak da sem bio mali. Pošta uredništva. Vsem. Novine bodo izhajaodzdaj naprej vsakši četrtek. Prihodjo številko bomo razpošilali 9. januara. Naj se nihče ne čemeri, da jih ne dobi že v nedelo do rok. V. N. Bog. Tvoja karta je bila oddana 19. t. m. božična priloga pa je bila natisnjena ravnotak 19. t. m. S tem je vse povedano. Suk. J. Martinje. Vaš spis bi jako rad priobčo, samo predugi je i ga tüdi prečteti nemrem, ar je pisava jako slaba. Pošlite ka bole kratkoga i razločno pisanoga. Z Bačkov i Čakovcom nimam nikših zvez pa tüdi časa nimam da bi pozvedavao, ka želete. Jako dosta dela mam. F. Št. Gradišče. Dopisnico sem poslao na upravništvo, ar meni od toga ne nikaj znano. Cene: Penezi (27. dec.): dolar Din 55·50, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7·85, frank Din 2·16, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50. Živina: jünci i biki od 7 do 10 Din., krave od 5 do 8 Din., teoci od 14 do 15 Din., svinje od 15 do 16 Din. Zrnje: pšenica 200 Din., žito 180 Din., kukorca 170 do 200 Din., krumpli 50 do 55 Din. V Ljubljani so cene sledeče: pšenica 240 Din., žito okoli 200 Din., kukorca 180 do 185 Din. V Novom Sadi se plačüje: pšenica po 195 Din., kukorca po 105 Din. Otrobje se dobijo po 90 do 95 Din. meter. Na peštanskoj borzi je cena: pšenici od 220 do 230 Din., žiti od 155 do 160 Din., kukorci od 150 do 155 Din. Vzeme se trgovci vajenec ali mladi navčen trg. pomočnik v ALOJZIJA KREFT trgovino z mešanim blagom na Cankovi. Blaženo novo leto želi vsem svojim odjemalcom i je prosi nadale za blagohotno podporo Žerdin Martin, trgovec, Žižki p. Črensovci. Najvarneje naložite svoje je peneze v HRANILNICO i POSOJILNICO r. z. z. n. z. v TURNIŠČI, ki vam ga obrestüje po najvišjoj obrestnoj meri. Ista zamenjava razne tüje valute brez kakšega odbitka i dava posojila pod jako ugodnimi pogoji. Uradne vöre so vsako nedelo i vsaki četrtek. Stanje hranilnih vlog znaša že 3,000.000 Din. Oda se grajščina 84 plüge za l.l00.000 Din., gostilna, mesarija 18 plügov za 1.400.000 Din., gostilna 2 plüga 60.000 Din., umetni mlin za 90.000 Din., posestvo 18 plügov za 150.000 Din., hiša za pekarijo pri cerkvi 10 plügov. Da se trgovska hiša pri cerkvi na več let v najem. Brezplačna pojasnila daje: REALITETNA PISARNA SLIVAR Ljutomer. 4 24 NOVINE 2. januara 1930. Kmečka posojilnica r. z. z n. z. v Murskoj Soboti. Ček. rač. št. 15229. Prek od okr. sodišča. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8% — 9% Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke in knižbo (tabulacijo). (Rentni davek od obresti plača posojilnica sama.) Bodi kmet, obrtnik, delavec, trgovec, velki hasek maš od svojih penez, če vložiš jih v to kmečko kaso, ki podpira v stiski naše lüstvo. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik FRANC KOLENC.