Zbrano učiteljstvo je izreklo priznanje in Tako je božični sestanek Hrv. učit. po- spoštovanje tudi dvema velikima Hrvatoma: krcta v dnch od 27. do 20. decembra 1938. po- Božični sestanek Hrvatske učiteljske zadruge ,,lvan Filipovič1 «** Zvesto svojemu delu in načclu se jc zbralo tudi v letošnjih božičnih počitnicah mlajše, ali točnejc, naprednujše hrvatsko učiteljstvo. Zbrano v Hrvatskem učiteljskem domu v Zagrebu jc pokazalo, kako dela sedaj in kako bo delalo tudi v bodočc po določenem programu. V teku štirih dni, izpolnjenih s predavanji in obiski raznih razstav, je članstvo učit. zadruge »Ivan Filipovič« videlo uspehe in napake za to šolsko leto določenega dcla. Tovariši Frank, Cvitan in Karlovčan so poročali o rezultatih anketc »Šolske zgradbe, oprema, učila in oddaljenost otrok«. Anketa jc jasno pokazala, kaj še je treba storiti, da sc bo tudi hrvatsko šolstvo povzpelo na isto stopnjo kat pri ostalih narodih. Najzanimivejši so rezultati tov. Karlovčana, ki jc podal rezultate za Stolac in nekatere tamošnje šole. Ugotovil jc n. pr., da so se zadnja učila nabavila leta 1929.; da so skoraj vse slikc še iz predvojne dobe; da je povprečno število otrok na enega učitelja v tamošnjih šolah 120,5, ki pa se v nekaterih primerih dvigne tudi do 170; da od ipredpisane količine zraka odpade dovoljna količina na encga učenca samo v Stolcu, ponekod pa pade na 1,53 m. Štcvilo otrok na eno mesto v klopi jc naslednjc: v Stolcu 1,2, v najslabšem primeru 2,5, povprečno pa 1,82. V anketiranih šolah odpade na 6 učencev po ena mladinska knjiga itd. Do konca letošnjega leta bodo čLani zadruge merili prehranjencst otrok. Nekateri člani so delo že dovršili. Mcrijo po Pirquetovi metodi. Na ugovor, da dobljcni rezultati ne odgovarjajo, je zadruga mnenja, da se dela po navedeni metodi, ker je najlažja in nam da vcndar pozitivne rezultatc. Pač pa se opušča označba »zelo dobro prehranjen«, »dobro prehranjen« itd. Končna lestvica pa se razdeli na več skupin, kar se bo še naknadno natančneje določilo. Ker namerava zadruga naslednje leto določevati inteligenčno stopnjo otrok, je hotela dati članstvu možnost, da se seznani in pripravi na to delo, zato je vstavila v program sestanka tudi to tcmo. O ireteligenčni preizkušnji otrok je predaval strokovnjak na tem področju, prof. Z. Keller. Predavatelj je pokazal potrebo po tem deki in je navajal poleg ostalih tri glavne razloge: 1. Sprejem otrok v 1. razred, ko določi učitelj z inteligenčno preizkušnjo, ali je otrok sposoben za sprejem v šolo. 2. Učitelj lahko določi, kakšno jc razmerje med višino inteligence in višino znanja pri učcncih. 3. Inteligenčni kvocient dajc preccj jasno sliko o otrokovih sposobnostih z ozirom na izbiro poklica. Nato je predavatelj podal kratko zgodovino tega dela in omenil pri nas Mandiča, ki je delal po Bobertagovih testih. za tem pa prof. Stefanoviča, ki dela po beograjski reviziji Bine-Simonovih testov. Opozoril jc posebno na to, da ne prevzemamo rezultatov, ampak samo metodo. Ker ni prilagojenih testov za hrvaške razmere, priporoča, da se dela po omenjenih testih, ki se bodo skušali v čim krajšem času prilagoditi hrvaškim razmeram. Navzoči so predavateljeva izvajanja brez nadaljnjega osvojiti. Vendar imam vtis, da je predavatelj to delo prelahko ocenil, ko je dejal, da je delo lahko in da bo marsikdo presenečen, ko bo začel z delom. (Tov. Mencej je na sestankih Učiteljskega pokreta vedno opozarjal, da je treba za dclo mnogo predpriprave v obliki študija, ker bi sicer delo lahko zašlo v diletantstvo. Priporočal je Stefanoviča, ki je vse delo do podrobnosti analiziral v knjigah: »Razviee dečje inteligencije« in »Merenje inteligencije«. Opomba V. M.) Sicer pa je članom do dela na razpolago še mnogo časa in se lahko na delo temeljito pripravijo. Če je bilo prcjšnje predavanje uvod v časovno najbližjc delo, je bilo prcdavanje prof. B. Sučeviča program, ki ga treba izvajati skozi daljšo dobo časa s tcmliito reorganizacijo celotnega šolstva. V temi »Problem koordinacije našega šolskega sistema« je podal predavatelj načrt za reformo cclotncga šolstva, ki bi v teku podrobne izdelave pretrpel še marsikatero izpremembo, ohraniti pa bi moral vendar bitno potezo: šola mora sloneti na potrebah časa, kraja in na sodobnih pedagoških dognanjih. — Meja med ljudsko in srednjo šolo ne bi bila deseto, temveč štirinajsto leto. Ker so na Hrvaškem šele seda.j začeli z ustanavljanjem ženskih _odsekov v sreskih društvih, jc tov. Ljuba Šikič govorila o potrebi takih odsekov. Prcdavanju je sledil razgovor, in po zanimanju, ki ga je pokazalo zbrano učiteljstvo, lahko pričakujemo, da bodo imele hrvatske učiteljice kmalu v vsakcm društvu svoj odsek. D. Trstenjaku, katercga je ob 90 lctnici rojstva orisal prof. S. Ljubunčič, in S. S. Kranjčeviča, katerega je ob 30 lctnici njegove smrti pokazal prof. P. Lasta od njcgove najmanj znane, a najlepšc strani — prikazal ga je kot človeka. kazal zbranim članom (prcko 80) uspehc njih dela in jim dal smernice za novo, temeljitejše pa tudi težje delo. Oskar Geist.