Posamezna Številka 10 dinarjev
Pofitnln* pflafana v cotevin*
r
izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze aeiovmb ljudi * Trbovljah Urejuje :n odgovarja uredniški od bot Odgovorni uredi?-*: Star? ,$•«*?v Tiska Mariborska 'tskarna v Mar:**	& ;; ^ uredništva »n jj»rave
Zasavski vestn	e* uprava rudnika -
telefon št 54 — Rt pri uotfminict Narodne bank« 1 Trbovljah S14-T-146 — Lis' izhaja vsako sredo -! etna naročnina 40n din jok aa 200 din. četrtletna 00 din mesečna 34 din Po omezna številka 10 dir Rokorisi morajo biti v uredništvu naikasneie «saV
petek dopoldne in se ne v*-ača*r>
LETO VII. Štev. 20
TRBOVLJE, 19. MAJA 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA



’ * ■ - I j



HO*.« *

M
* Sr
Za ‘Tvoj dvainšestdeseti rojstni dan Ti čestitamo srčno, tovariš Tito/
Saj nas poznaš — prehodil naše sl vas: In vsa slovenska mesta Te poznajo; ko si prišel, nasuli smo cvetja vsepovsod in ves naš mladi, ognjeviti rod zaželel je spet vnovič Te sprejet!. Saj nas poznaš — čestitamo Ti vsako leto znova In vedno spet nam kakšna želja ubeži; preveč jih je, da mogli bi jih na papir prestreči 'n prerazlične so, da mogli hkrati vsi bi jih Izreči. A če Ti zdajle toliko ljudi v ist: hip iz vsega srca zaželi, da bi bil še dolga leta ves krepak, zdrav, veder kot si zdaj — o le priznaj, da toliko želja žaleči mora! Vse so enake, nič jih ne razdvaja, vse so zatč in ta jih misel spaja.
Da čas, razumemo, ki v njem živimo, in zemljo ljubimo, ki smo mladost ji dolžni, to sam predobro veš. Obljuba vsaka bila bi odveč; saj z vsem, kar nam vrednoti mlada leta, ime se njeno s Tvojim vzorom spleta. Želimo vnovič, da ostaneš še za dolge čase poln bogatih sil in zdravja In vedrine. Sklenili smo, da vsak po svoje vsak prihodnji dan še več napravi, kot je prejšnji dan storil: dela,' bo, a oni se učil, da boš, tovariš Tito, vseh se veselil.
Dovoli zdaj, da vs: krepko Ti stisnemo rok6 In za Tvoj dva-lnšestdeseti rojstni dan, ki skoro bo veselo praznovan, čestitamo srčno, tovariš Tito!
leta 1936 partijska konferenca, ki je presegala slovenski okvir, saj so na tej konferenci bili zvečine delegati iz drugih pokrajin, samo nekaj jih je bilo iz Slovenije, potem je v jeseni leta 1936 prav tam sledil sestanek s tovariši Leskoškem, Šušteršičem in drugimi, v začetku 1938. leta pa zopet večja konferenca delegatov iz Slovenije in drugih pokrajin Jugoslavije. To je bila zadnja pomembna partijska konferenca na domačiji Titove tete. Naslednja konferenca je bila namreč za Veliko noč 1938 v St. Pavlu. To je bila konferenca KPS, na kateri je Tito poudarjal važnost vodilne j vloge KPS v boju slovenskega ! proletariata in demokratičnih j množic za njihovo nacionalno in : socialno osvoboditev. Po partijskem sestanku pri Št. Lenartu nad Zagorjem je bilo istega leta (1938) še veliko partijsko posvetovanje v Tacnu pod Šmarno goro v hiši Mihe Novaka.
Titovo veliko požrtvovalnost označuje tudi dejstvo, da je na mnoge sestanke prihajal kot Ilegalec naravnost iz inozemstva. — V razdobju od leta 1937, ko je prišel Tito na čelo KPJ, do leta 1941, ko je bila Jugoslavija napadena od zunaj, se je po Ti-
tovi zaslugi Partija organizacijsko učvrstila, njene vrste so se strnile in poenotile, dvignila pa se je tudi idejno. Z jasnim programom in pravilno partijsKo linijo, ki ju je KPS najprej črpala iz Titovih navodil, zatem pa iz Manifesta Ustanovnega kongresa KPS na Cebinovem nad Zagorjem (18. aprila 1937) je naša Partija dobro pripravljena pričakala dogodke 1. 1941. Po okupaciji Jugoslavije je bil na posebno Titovo pobudo pripravljen načrt za oboroženo vstajo naših narodov. Na čelu upora in boja pa je do zmagovitega konca ostal Tito.
Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 je bil Tito izvoljen za predsednika i NKOJ — Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Hkrati i pa jfe bil za zmagovito vodstvo i operacij narodnoosvobodilne j vojske in partizanskih odredov Jugoslavije imenovan za marša-’ la Jugoslavije. 19. novembra | 1944 je sledila proglasitev za
>	narodnega heroja v znak pri-! znanja za izredne zasluge pri i organiziranju partizanskih odre-! dov in jugoslovanske vojske, za j vodstvo operacij in pri tem iz-i kazani vztrajnosti in junaštvu, i kakor tudi zaradi njegovih zgo-
>	devinskih zaslug za ustvaritev 1 bratstva in enotnosti naših na-j rodov.
K njegovi dvainšestdesetlet-: niči mu želimo, da bi vsi naši narodi spoznali in pravilno cenili tudi Titove čisto človeške | odlike, kakor skromnost, tova-j rištvo, požrtvovalnost in domač-[ nost — ki jih imajo stari partijci še v dobrem spominu — ter ga prav zato še bolj vzljubili in si ga postavili za zgled zvestega sinu svojega ljudstva.
Naj živi maršal Tito, vodja . jugoslovanskih narodov!
I Naj živi ZKJ!
Iz Titovega življenja in dela
V vasi Kumrovec blizu Klanj- sko kaznilnico, od koder «© ga ca v Hrvaškem Zagorju se je orožniki 14. novembra 1933 od-pčetu Francu Brozu in materi j peljali k Sudbenemu stolu v
Mariji, roj. Javoršek, pred dvainšestdesetimi leti (25. maja 1892) rodil sin Josi.p. Kot otrok malomeščanske družine je že v 29odnji mladosti odšel od doma, in sicer k svoji teti Ani Kolarjevi v Podsredo, kjer je obiskoval 5. razred ljudske šole.
Pred dopolnjenim dvajsetim
Ogulinu zaradi odsluženja sedemmesečnega zapora, na katerega je bil obsojen, ki se mu Je pa takrat izognil.
Kmalu po vrnitvi iz skoraj šestletne robije najdemo Tita	—
na važnem partijskem delu v ! ljenjski pogoji za Sloveniji: septembra 1934 se je ladjedelnici v tem udeležil v škofijskem gradu v
letom (1911) ga je pot za kru- , Goričanah pri Medvodah pokra-
K'"“	• • • ’	- *------ jinske partijske konference, na
kateri so bili po njegovi zaslugi sprejeti pomembni sklepi za nadaljnji razvoj revolucionarnega gibanja in usposabljanja KP. Na tej konferenci se je tov. Tito prvič srečal z mnogimi slovenskimi komunisti. Kmalu potem, oktobra 1934, je bil prisoten na sestanku, na katerem je bil Ivan Maček-Matija izbran za sekretarja PK KPJ za Slovenijo. V letih 1934 do 1937 je Tito večkrat bival pri Ziherlovih. Ker je bilo to v času najhujšega protikomunističnega terorja, je jasno, da je posebno leta 1934 in 1935, ko je ostal v Ljubljani, enkrat kar tri mesece nepretrgoma, moral pogosto menjati bivališče in iskati zavetje razen pri Ziherlovih še po drugih ljubljanskih stanovanjih:	tako
na primer v Aškerčevi ulici 13, uigam*ov.ijc icuruaiju . v prizemlju Frlanove vile ter f“2®' ko je braneč enotnost proti 1 pri Francu Leskošku-Luki v Ci-ionaštvu bil izvoljen za ! glerjevi ulici 41.
hom pripeljala v tovarno »Ti tan« v Kamniku. Delal pa je ludi v Strojnih tovarnah in livarnah (Tdnnies) v Ljubljani. Pfed tem pa je bil v Sisku, kjer Se je izučil ključavničarske obrti, pa tudi v Zagrebu, na Češkem in drugih deželah Av- j slrije. Kot dclavec-kovinar je j začel delovati v revolucionar- I nem delavskem gibanju že pred i Prvo svetovno vojno.
Po vrnitvi iz ruskega ujetni-®lva ob koncu prve svetovne vojne je postal član KPJ ter organizator partijskih organizacij P° raznih mestih in industrij-skih središčih Hrvatske, zaradi oesar so ga preganjali in zapi-ah. v Partiji se je od vsega ~*četka boril proti frakclona-jfvu, ki se je zelo razpaslo, ^oan je nlegov nastop na par-‘iski konferenci zagrebške par-,‘Jske organizacije februarja
r^etarja zagrebškega MK. Za-lev. revolucionamega delovanja . “tl leta 1927 obsojen na se-v 'TJ mesecev zapora, že no* 1928 Pa na Pd let robije členu	---
Kaznilnici v Lepoglavi od 30.
ko TTl* 1929 do 7-	193 *-
Jc oil premeščen v maribor-
Izven Ljubljane pa je bil najpogosteje pri teti Ani Kolarjevi v Podsredi, od koder je vzdrževal stike z zagrebško organizacijo in PK za Slovenijo, katerim jc pomagal usmerjati in krepiti borbenost slovenskih komunistov. Vsi najvažnejši sestanki ter konference so bili v tem času na domačiji njegove tete. Tako v zgodnji pomladi i pravi, da je podjetje lagalo. De-
Dolgo Je že tega, bili so zna- | meniti dnevi in ljudje se jih ; pogosto spominjajo. Bilo Je leta j 1925. Tedanja ladjedelnica v Kraljeviči je bila veliko manjša od današnje. Lastnica ladjedelnice je bila tako imenovana banka za pomorstvo. Delavci so jo imenovali »Pamiška družba brez parnikov«. Ze v času ugodnih gospodarskih razmerje bilo delavcem težko, toda tedaj Je bilo že čutiti, da se tl časi odmikajo, da nastopa kriza, in delavcem je bilo vedno huje. Ta banka se je z domačim kapitalom naslanjala na beograjsko kliko Pašlč-Stojadinovič. Banka je imela malo sredstev, ukvarjala se je z raznimi špekulant-skimi podjetji in vse zapovrstjo izgubljala. Ta podjetja so propadala, toda ladjedelnica je še ostala, da je lahko poravnala vse to, zaradi tega so bili živ-delavce v času zelo
težki.
Tedaj Je nekega dne prišel vitek, plavolas mladenič ta dobil delo v mehanični delavnici. To je bil kovinarski delavec Josip Broz. Kmalu Je postal Tito najbolj priljubljen delavec i v kolektivu. V življenje delav-cev je prinesel mnogo spre- j memb. Pričel je drugačno, 1 ’.j j polno življenje. S Titom je prišla v ladjedelnico tudi marksistična literatura, delavci so jo pričeli prebirati ta z velikim zaupanjem so poslušali svojega novega tovariša. Ze takoj po prihodu je dejal, da je najvažneje, da ustanovijo sindikat. Ustanovili so ga in vsi delavci so postali člani sindikata. Kmalu zatem je bil tovariš Tito izbran za delavskega zaupnika mehanične delavnice.
Nauk delavskega razreda je začel osvajati delavce; učili so se ga ta hitro razumeli resnico, ki jim je bila blizu. Delavci so pričeli odločneje nastopati. Sli so naprej. Tako jih je učil tov. Tita Ob koncu leta delavci 11 tednov niso dobili plače. Dejali so jim, da zaradi tega, ker ni denarja, dokler ga ne bo po- j slalo vojno ministrstvo za sv ia i naročila. Delavci so vprašali j ministrstvo, toda odgovorili so Jim, da so del denarja že poslali, ostanek bodo pa plačali, ko bo naročilo izvršeno. To se
Pozdrao tovarišu 1 itu!
Kovinarski delavec Josip Broz
lavci so pričeli složno stavkati. Tako jih je učil tovariš Tito. Pričeli so stavkati ta zmagali so. Ko so se vrnili na delo, so dobili tudi denar. Ta denar, s katerim so bili plačani tudi zaostanki, je bil uspeh razgovorov z upravo, ki jih je vodil tovariš Tito. Stavka je pokazala upravi ladjedelnice moč organiziranih delavcev. Posledica tega so bila razna prisilna sredstva in končen izid je bil ta, da sta dve tretjini delavcev dobili odpoved. Med njimi je bil tudi kovinarski delavec Josip Broz. — Stari delavci se Tita še spominjajo. Bil je njihov najboljši tovariš in jih ni pozabil. — Na zidu mehanične delavnice visi slika tovariša Tita in nad njo je napisano: »Tukaj je delal Tito od 21. IX. 1925 do 2. X. 1926«. V hiši, kjer je stanoval tovariš Tito, je vzidana spominska plošča in reliefna podoba tovariša Tita. V ladjedelnici hranijo stroj, na katerem je Tito delal, in knjigo, v kateri je zapisano njegovo ime in delavska številka. — Tak jc bil tovariš Tito; dober delavec, dober tovariš, skromen ta požrtvovalen. Kovinarski delavec Josip Broz je zapustil ladjedelnico, toda ostal je spomin nanj in pripravljenost delavcev, da bodo še odločnejši in močnejši v svojih zahtevah.
Konec 1926. leta je Tito prišel Iz Kraljeviče v Zagreb. V Zagrebu Je bil le malo časa ta ni imel nobene zaposlitve. Nato Je šel v Beograd in kmalu dobil delo v Smederevski Palanki v železarni, ki Je bila last francoskih kapitalistov. Tu je delal nekaj zimskih mesecev med novimi tovariši ključavničar Josip Broz.
Nekoč so šumele stare Jablane na poti, ki je držala od starega, tihega senčnega parka v tovarno. Ni več jablan, pod katerimi je hodil s tovariši ključavničar Josip Broz, vitki plavolasi človek, ki so ga delavci hitro spoznali in tako hitro vzljubili. Ni več starih jablan, ki so bile edine priče Titovih pogovorov s kovinarskimi delavci, ko jih je učil, kakšen je nauk delavskega razreda in jim govoril o revoluciji in osvoboditvi delavcev.
Kadar ni delal, je bil ključavničar Josip Broz vedno v pro-(Nadaljevanje na 2. strani)
l * J jf ,H» ;■,
■ ^ k -iO4*
Prav na današnj: dan bodo tekli čez ozemlje trboveljskega okraja nosilci štalete, da ponesejo maršalu Titu pozdrav k njegovemu 62. rojstnemu dnevu. Slike prikazujejo tek Titove štafete preko našega okraja lansko leto in sicer — sprejem štalete na vzhodni meji našega okraja — sprejem v Zidanem mostu — sprejem v Hrastnku — sprejem v Trbovljah — sprejem v Zagorju In na koncu prihod štalete na Vače, kjer so naši flzkuiturniki predali štafetno palico njenim nosilcem iz okraja Ljubfjana-okolica


Zadale dni po svetu
Razprava o Indokini v Ženevi se nadaljuje v tonu in ozračju, ki opravičujeta upanje, da bo dala vsaj nekaj pozitivnih zultatov Vietminci, Vietnamci in Francozi so postavili svoje pogoje za zaključitev sovražnosti, ti pogoji pa lahko služijo kot osnova za koristna pogajanja. Začetni pogoji pomenijo seveda maksimalne zahteve, od katerih pa bo vsaka stranka lahko vsaj deloma odstopila. Oba predstavnika Indokine se izjavljata za vzpostavitev miru, seveda vsak s svojimi pogoji, francoska vlada pa, ki nosi pravzaprav glavno odgovora t za zaostritev indokitajskega j vprašanja, je sedaj pod močnim , pritiskom javnega mnenja in i parlamenta. Upravičeno je mne nje, da se lahko govori o Indo- ' kini kot o deželi, katere prihodnost je še negotova, ki pa se ne bo nikdar več vrnila na položaj i francoske kolonije. S tem pa i francosko zanimanje za Indo- I kino pojema, ker bi ob takem stanju Francija žrtvovala ljudi in velikanska materialna sredstva, sama pa ne bi imela ničesar od tega.
*
Prav tako razpravljajo v Ženevi o Koreji, to vprašanje pa se doslej ni premaknilo z mrtve točke. Glavni spor se suče okoli izvedbe volitev. Na prvi pogled izgleda, da bi v tem vprašanju ne bilo težko najti kompromisne rešitve, toda za vsem se skrivajo globlja nasprotstva ter je le malo upanja, da bodo v Ženevi našli pot k zedinjenju dežele, toliko bolj, ker ni niti južnokorejska niti severnokorejska vlada predstavnik ljudstva, nad katerim je vladala. V takem položaju pa je edini trenutni izhod status quo, to je meja na 38. vzporedniku.
★
V Ženevi Rusi delno popuščajo. Molotov je privolil v imenovanje oziroma ustanovitev posebne nevtralne mednarodne komisije, ki bi nadzorovala iz- ! vedbo sklopov, sprejetih na ženevski konferenci, takoj nato pa j je poudaril, da pripisuje ruska! delegacija velik pomen načrtu, j ki ga je obrazložil Ho Sl Min- 1 hov predstavnik. »Popuščanje« j Molotova vsekakor ni slučajno,; pa tudi preveč optimistično ■'a ne kaže jemati. Rusi imajo nam-
V	Italiji so se pojavili med demokristjani novi znaki globoke politične krize, ki traja že več let. Pella, Togni, Piccioni, Andreotti in številni drugi predstavniki desnega krila stranke ne skrivajo več svoje stare želje po sodelovanju z monarhisti in neofašisti. Podpira jih seveda Vatikan. Nekateri trdijo, da je zaostritev nasprc j med demokristjani le posledica priprav za bližnji kongres stranke. Ta ocena pa je lc deloma točna, kajti proces diferencia- . cije med demokristjani traja že ; več let ter se bo nadaljeval tudi po junijskem kongresu, ne g’ ide na to, katera skupina bo na njem dobila večino.
*
V	New Yorku se bo sešel skrbniški svet OZN, ki bo razpravljal o spomenici, ki so jo
Opravili smo plodno delo
Po letošnjih občnih zborih v trboveljskem okraju
Občni zbori društev, konference Zveze komunistov, skupščine sindikatov in drugih družbenih organizacij v našem okraju so za nami. Prav bi bilo, če se ozremo nazaj in nekoliko analiziramo te uspehe — kajti upravičeno jih lahko tako imenujemo, saj smo preteklo, zlasti pa letošnje letcf prebrodili niz težav in slabosti, ki so po-še ovirale in hromil« naše
delo.
V našem okraju so se vrstili občni zbori, skupščine in konference skozj vse pretekle mesece. Pokazale so. da je delovni človek v našem okraju nenehno razvijal politično, kul-tumoprosvetno in gospodarsko
OZN poslali predstavniki ljud- j ^javnost in da jc bil kos vsem stva Maršalovih otokov, opozar- I postavljenim nalogam, ki ;in je jajoč na porazen učinek poskusov z vodikovo bombo na tem
družba dan za dnem zahtevala i ^ jj je domala od vseh ljudi.	j nekakšna
področju in na številne žrtve j Ni naključje, da je sekretar radioaktivnega izžarevanja, ki i okrajnega komiteja ZK glasno
rt n	• T T '	I- * o j. pa r#l
politično organizacijo, ki je gibalna sila vsega društvenega življenja nasploh, našo Zvezo komunistov, od spodaj navzgor, se pravi od osnovnih organizacij pa do komitejev mest, rudnikov in okraja, bomo ugotovili naslednje:
Organizacije ZK, ne samo v enem kraju našega okraja, marveč v vseh krajih okraja lahko s ponosom ugotove, da so svoje delo, svojo sposobnost dokazale morda v največji meri ravno v lanskem in še bolj v letošnjem letu. Tista majhna in povsem neznatna peščica ljudi, ki ni naša in. seveda nikoli ne bo — saj niti ne more biti — je, kar spomnimo se, prerokovala, da naša ZK izgublja svoj ugled, da izgublja pozicije in odsihmal namenjena omejena vloga In
letne skupščine
ga povzročajo te eksplozije. V zvezi s tem je izdala ameriška delegacija pri OZN poročilo, v katerem je poudarjeno, da je ameriška vlada že sklenila prenehati poskuse z vodikovo bombo.
★
Francija nima težav samo z Indokino. Predsednika francoske
vlade Laniela je opozorila dele- ,----- —
gacija zunanjepolitlč. odbora društvih
izrekel besede, ki so se globoko vtisnila v srca delovnih ljudi trboveljskega okraja: »Naš rudar — pa najsi bo v Trbovljah, Zagorju ali Hrastniku, je dokazal svojo visoko revolucionarno zavest, jo dokazal v boju za večjo storilnost, dokazal pa jo je še bolj z vztrajnim političnim in kulturnim delom v vseh neštetih organizacijah in
narodne skupščine na položaj v Maroku, kjer utegne po njenem mnenju izbruhniti državljanska vojna. Delegacija je poklicala Laniela, naj v Maroku stori ukrepe, ki jih je predlagal zunanjepolitični odbor po obravnavanju poročila parlamentarne anketne komisije, ki je obiskala ta francoski protektorat. Ti ukrepi naj bi obsegali velike politične in socialne reforme.
Nedvomno so bile besede sekretarja komiteja resnične, potrdile pa so jih tudi pravkar
ravno redne osnovnih organizacij ZK. skupščine mestnih in rudniških komitejev, in končno seveda tudi okrajnega konvteja ZK so dokazale. da temu n; tako da ie ta naša organizacija močnega kot kdo.' koli. Res je: marsikdaj smo delali napake, po.javUnle so se pomanjkljivosti vendar ne Iz zlonamernosti Po,avliale so se iz objektivnih vzrokov Ravno t.retM plenum je pokazal, kje moramo iskat; napake kje jn kako moramo učvrstiti našo ZK Mirno lahko trdimo da so naše osnovne organiz’
so znale poiskati in utreti pot tja, kjer so ljudje — kjer živi naš delovni človek.
Tudi Socialistična zveza se je utrdila
Res je sicer, da smo prve čase po drugem kongresu, kjer se je OF preimenovala in pre-osnovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, nekoliko podcenjevali vlogo te najbolj množične politične organizacije delovnih ljudi. Vendar .danes temu ni več tako: preteklo leto, še v večji meri pa letošnje, je pokazalo, da so član* Socialistične zveze le doumeli njeno pomembno vlogo In utrdili predvsem organizacijsko svoje vrste, iščoč vedno nove načine dela. Zveza se je začela zanimati za okolje, kjer ljudje živijo in delajo. Zveza je znala po.-rifatj načine za pravilno vodstvo političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Skupščine SZDL širom po okraju so nanizale uspehe, pa tudi nekatere slabost: v vsakdanjem delu. Obisk teh skupščin je presegel vsa pričakovanja. Prišli so nanje tud« tisti, ki so stali 'tpslel nekako ob strani, zavedajoč se da je fa organizacija tista politična sila. kj povezuje vse n**- delovno Uudstvo.
Naši sindikati
Veliko ie število sindikalnih
kiunc	lili tuUI iHdvncu ----- M-'.-	_	-	,	_
končane skupščine naših kul- Clie v okraiu že nred plenumov I naniza c,.i v našem okraju. Po turnih in političnih organiza- , *ame v tej smeri razvijale svo-clj.	| jo dejavnost.
Pa poglejmo nekoliko, kje so bili uspehi, kje težave in slabosti. kje pomanjkljivosti in kje bi bilo mogoče še izboljšati način dela.
Ce pretresemo najprej našo
Morda je na j večja zasluga naših organizacij v okraju, da so nenenno in vztrajno pomagale, kjer kop je to bilo potrebno Niso se zaprle v ozek krog svojih prostorov, marveč
Piskih je le 8 odstotkov delavstva, ki ni organizirano v sindikatih. Dejali bi morda, da ’e ta odstotek velik Pa ni. To so največ ljudje, ki so prišli y na*e kraje od drugod, zlasti iz kmečkih predelov, ki jih s:ndikalne organizacije še niso znale pritegniti v svoje vrste.
Proračunska razprava na Polšniku
Sprejemanje letnega proraču- j ramo prebresti Savo. Mostu ni i Polšničani so zato numo na-na, t. j. razdelitev in uporaba j — bolje rečeno: še ni . .	> vezani na pomoč višiih enot
predvidenih dohodkov (ki jih je I Tudi broda ni. Le čoln je tam- naše skupnosti- okraja reou vedno premalo) za zadovoljitev: kaj, neprivezan, ki se mu mo- blike. Toda to le zaradi okoli-različnih potreb (ki jih je vedno ramo zaupati, kar je zlasti pri ščin, v katerih živijo, ne pa za-
r^ inteero«mv;;i^ rai°	P^eliko), je v vsaki skupnosti j	narasli reki vzrok, da se marši- j radi’ svoje nesposobnosti aU za-
s2tinek in“icer iz večenražf	važno vprašanje, pa naj bo to j	kdo raje odpove turistične, u I ostalostL To **dokazalatudi
*	državni zvezni proračun - ali	vzponu po kozji stezi iz Renk 1 razprava o letošniem občinskem
gov: labilnost francoske vlade je zelo vabljiva vaba za ruske diplomate. Indokitajska razprava daje ruski diplomaciji udi upanje, da bo dosegla razkol med zahodnimi zavezniki, poleg tega pa je v ruskem in kitajskem načrtu tudi to, da bi Ho Si Minh med to razpravo dosegel še kak večji in pomembnejši vojaški uspeh.
*
pa proračun občine Polšnik Polšnik, Polnik — kje je neki to? Ko se peljemo proti Ljubljani, se ustavi vlak za Zagorjem na postajališču »Renke*. Kot postajno poslopje služi star, zavržen vagon, zato je znana domislica o postajenačelniku v Reakah, ki se je ubil, ker Je padel iz drugega nadstropja postajnega poslopja... In če hočemo iz Renk na Polšnik. mo-
Koomcirski delanec 'Josip Broz
razprava o letošnjem občinskem na Polšnik, kar traja komaj do- j proračunu, ki je bila v nedeljo bro uro — in raje izstopi v Zi- i 9. maja.
danem mostu ter se z avtobu-! Mrzlo, skoraj zimsko deževno sorr pelje do Medveščka pod : vreme je bilo. Zato so se Polš-Presko ter od tod čez hribe in 1 ničani, ki so se nadrenjali v doline po »bližnjicah« prispe na j majhno, zasilno dodelano in s Polšnik v debeli uri.. Dobrih 1 klopmi iz surovih desk oprav-zvez s svetom in prometom to- j ljeno »zbornico občine Polšnik«, rej Polšnik zares nima, posebno ; pritoževali, zakaj ni zakurjeno še, ker Medveščkov avtobus j sredi maja! No — v teku razprav rad nenapovedano zaspi i prave je postalo vendarle to-zimsko spanje — tudi poleti! — ‘ plcje, ker so se ljudje razgreh.
savski čolnar ob ~	............
vodi nerad vozi
(Nadaljevanje s 1. strani) štorih sindikata. Tih, pozoren do tovarišev, odločen do delodajalcev, je kmalu zbral delavce okoli sebe in v Palanki se Jc začelo novo življenje. Delavci so vedeli, kaj hočejo in kaj zahtevajo. Tito jih je tako učil.
Delavski zaupnik Josip Broz se Je boril za pravice delavcev železarne in razumljivo Je, da ni mogel dolgo ostati v tej službi. Vedel je, da bo kmalu zapustil tovariše in zato je hitel, da bi ustvaril čim trdnejšo partijsko organizacijo in da bi čim bolj utrdil sindikat. Ure in ure se je Josip Broz sprehajal s svojimi tovariši po zavrženih starih ulicah Kiseljaka, v katerem so bile hiše siromašne, stare in upognjene. Tihi, plavolasi človek je opravil zelo veliko delo.
Sedaj ni več starih Jablan, ker )e nekdanja železarna postala danes velik moderen kombinat. Ni več jablan, tam stoje sedaj nove zgradbe, skozi široke dimnike se valijo ogromni stebri dima. Iz velikih peči teče železo. Tako je tam, kjer je delal ključavničar Josip Broz.
Iz starega Smedereva je prišel Tito zopet v Zagreb. Tukaj je bil partijski funkcionar in začasni sekretar Zveze kovinarjev za zagrebško oblast. BH je najbolj agilen kovinarski delavec. Sredi maja 1927 Je prišlo nekaj delavcev iz velike ključavničarske delavnice Hamel k tovarišu !
Titu in prosili so ga, naj jim pomaga ustanoviti partijsko celico v njihovi delavnici. Ker je bil tovariš Tito sedaj brez dela, so mu predlagali, naj pride k njim delat.
Prvič je prišel v delavnico 19. maja 1927. Ključavničar Josip Broz je dobival štiri in pol dinarjev na uro. Takoj Je pričel svojo živo agitacijo in njegovo delo za dvig delavske zavesti je kmalu postalo trn ▼ očeh delodajalcev.
Nekoč Jih Je na nekem sestanku iznenadll policaj. Pristopil Je naravnost k Titu In ga vprašal: »Kaj Je tukaj Josip Broz?« Tito Je razširil roke in z nasmehom odgovoril: »Vidite, da ga nil« Policaj ga je prezirljivo pogledal in odšel. Pozneje so Tita vendar zaprli. To se Je zgodilo zaradi Izdaje v partijski organizaciji crikveniške ladjedelnice. Bil Je obsojen na sedem mesecev. Pozneje pa se Je zopet vrnil v Zagreb in postal sekretar oblastne Zveze kovinarjev.
Neomajni revolucionar, kovinarski delavec Josip Broz je nastopal borbeno in brezkompromisno: govoril je malo, a mnogo delal. Sklepal Je hitro, toda premišljeno. Prilizovalcev ni trpel in Je bil največji sovražnik omahljivcev ln frakcio-naštva. Najbolj Je cenil junaštvo, požrtvovalnost in zvestobo. Vsi so ga radi poslušali, ker je bil pravi voditelj delavcev.
M. L.
in ker tudi prav veliki
i preko Save.
j Polšnik je torej, kot pravimo, od sveta odrezan kraj, visoko v hribih in v velikem delu skalo-vit, še v večjem pa gozdnat. Ze ime Polšnik pove, da so včasih tu kraljevali polhi . . .
Zaradi lepe gorske lege Je bil včasih Polšnik priljubljena Izletniška in turistična postojanka — med osvobodilno vojno, ko so bili domačini delno izseljeni, drugi pa v partizanih, so tod čez držale zveze iz Štajerske ln Gorenjske na Dolenjsko, ob osvoboditvi pa so vračajoči se domačini našli od svojih domovanj le pogorišča ter zarasle njive in travnike.
Z nadčloveško pridnostjo se je ob pomoči ljudske oblasti posrečilo na Polšniku obnoviti vsaj del domačij in najvažnejša Javna poslopja, predvsem šolo, ki je že od nekdaj ponos Poiš-ničanov Toda še vedno je Polšnik kraj, kjer so sledovi razdejanja še najbolj vidni in občutni ter potrebe po obnovi največje. Menda si prav zato okraji mečejo Polšnik drug drugemu kot žogo: nekaj časa je bil v trboveljskem, pa v ljubljanskem in spet v trboveljskem . . ,
S kmetijstvom v teh hribih, kamor komaj prideš, in z razmetanimi, težko dostopnimi naselji, kamor komaj z volml spelješ nekaj sto kilogramov, ni rešitve. Gozd — koder raste — je edino bogastvo Polšničanov. Pa tudi to bogastvo zaradi slabih zvez z dolino in prometom nima god.
Predsednik občine je uvodoma obrazložil sedanji sistem vzdrževanja občin ter prosil volivce, naj proučijo predlog občinskega proračuna, ki ga je sestavil občinski ljudski odbor. Ker so predvideni dohodki ie v naprej natanko določeni, naj bi razpravljali samo o razdelitvi le-teh v najpotrebnejše namene.
Nato so začeli občinski proračun rešetati od postavke do postavke: pri plačah občinskih uslužbencev ni bilo opomb — sicer so pa le-te s predpisi določene. Zato pa je bilo bolj živahno pri sprejemanju šolskega proračuna za šolo v Polšniku In v Konjšci. Tu pa se Je pokazalo, da kljub temu, da so Polšničant »hribovci« in da je pri nekaterih še nekaj tiste staroverske miselnosti, »da bi bilo treba pri šoli pri trgati, da bi dobili več za ceste« — da kljub temu večina Polšničanov vi, da je izobrazba njihovih otrok važnejša kot ceste. Toda kljub temu so težave, ker na okraju pri določanju dohodkov za občino Polšnik niso upoštevali, da Je treba šolske snažilke tudi zavarovati ... In od kod vzeti denar za to, je bilo predmet dolgega razpravljanja, ki mu je napravil konec navzoči zastopnik trboveljske elektrarne, ki Je obljubil, da bo ta prispevala za nakup učil, če v ta namen odobreni proračunski znesek porabijo za socialno zavarovanje snažilk v šoli. Splošno odobravanje . . .
Proračun socialnega skrbstva: obravnava je pokazala, da ima-
za svoje reveže: »Saj zato pa je občina, da skrbi za reveže!« — Lepo je bilo slišati poročilo o rahitičnih otrocih, ki jih je občina spravila v zdravilišča, kjer so sedaj zdravi in obvarovani pred žalostno usodo pohabljencev na kmetih.
Tako se je nadaljevala razprava od postavke do postavke: o elektrifikaciji, ki je Polšnlča-nom najvažnejše vprašanje, o dozidavi ln opravi občinskega poslopja, o popravilu razpadajoče mrtvašnice in pokopališča, o popravilu občinskih cest, o požarnih vodnih bazenih, o graditvi mostu čez Savo v Renkah — o vsem. kar bi Polšničani radi napravili, da bi njihov kraj postal dostopnejši in kultur-nejši, za kar pa sami žal nimajo sredstev, čeprav imajo veliko dobre volje za delo.
ESPERANTO — MEDNARODNI JEZIK se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. — Ako nam pošljete znamko za poštnino, vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. — Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana/Miklošičeva 7-1.
Občni zbor; skoro vseh sindikalnih podružnic so pokazali, da so sindikati najbolj uspeli v pogledu pravilnega pojmovanja naše največje pridobitve: v delavskem samoupravljanju. Sindikalne organizacije so ob podpori ZK vztrajno utrjevale naše delavske svete in jih pripeljale do lepih uspehov. Predaleč bi zašli, če bi naštevali vse dobre strani naših sindikalnih podružnic. Eno drži: vztrajno in mnogo so pomagale pri naši graditvi in rasti politične, kulturne in gospodarske dejavnosti. Slabosti so odpravljene. Zadnje skupščine so jih do podrobnosti prerešetale in odstranile.
V kulturni dejavnosti smo napravili precejšen korak naprej
Kar spomnimo se naših bivših SKUD. Bila so sicer primerne ustanove in organizacije za kulturno delo v prvih povojnih letih, vendar so bile v tej-obliki preozek okvir za kulturoopro-svetno dejavnost in niso mogle svojih vrst pomnožiti in razširiti. In naše »Svobode«? In naši prosvetni odseki na vasi?
Da, res je: novoustanovljene »Svobode« eo preteklo leto, še bolj pa letos opravile veliko delo. Naši rudarji, naši delovni ljudje so spoznali in doumeli važnost in pomen kultumopro-svetne dejavnosti. In vključili so se v to veliko, plemenito delo. Da, bile so ponekod storjene napake. Z raznimi slabostmi se borimo še danes. Res pa je — in to je važno: ta naša društva vodijo delavci, delavska društva so to in s kultumoprosvet-nim delom se ukvarjajo delavci. Morda je to za marsikaterega delavca naporno in težko delo, morda naši nastopi, naši prireditve niso vedno povsem uspele- Toda kdor je pomislil, da so te prireditve, te nastope pripravili delovni ljudje našega okraja, ni mogel vzeti ostrega in prekritičnega merila zanje. Mislim, da se noben okraj v naši domovin,- ne more ponašati s tem. da so »Svobodam« vsi činltelji, začenši od naših osnovnih množičnih organizacij pa vse do organov naše ljudske oblasti res v lep; meri pomagali, zavedajo? se važnosti kul-turnoprosvetnega dela med širokimi množicami. Danes so naše »Svobode« po vsem okraju, danes so tudi naši kulturni odseki na vas; prebredli najrazličnejše težave. Njihovo nadaljnje delo, . njihov napredek i« uspeh je zagotovljen. Skoro vsa društva v okraju So prenesla in preusmerila svojo dejavnost na tisto področje, ki je za našega rudarja, za našega delovnega človeka najprimernejše, nafbližje in najsprejemljivejše. Zato od naših kultur-noprosvetnih društev ne smemo pričakovat; del in prireditev, ki bi jih naš rudar, naš preprost delovni človek ob času še ne mogel razumeti.
Danes je kultumoprosvetno delo v našem okraju napravilo res korak paprej in pričakovati smerno še mnogo lepih uspehov,	M.
Zagorske ,,Svobode" se pripravljalo na kongres
(Pred kongresom »Svobod« Nekateri ljudje v Zagorju trdč. da je dejavnost delavskih prosvetnih društev »Svobod« nekoliko popustila. Pravijo nadalje. da Je aktivnost teh društev letošnje leto v primeri z lanskim letom nazadovala.
29. In 30. maja v Celju) kongresom. Člani so pogum*
Vendar pa ta trditev povsem ne drži. Res jc sicer, da je dejavnost »Svobod« v samem kraju v zadnjem času nekoliko manjša, to pa iz razumljivih razlogov, ker se društva pripravljajo na kongres »Svobod«, k| ho konec meseca maja v Celju. Priprave za ta kongres zavzemajo precej časa, saj društva med drugim pripravljajo gradivo, ki se bo obravnavalo na bližnjem kongresu »Svobod«. Topliška »Svoboda« v Zagorju je ie Imela prvi sestanek s svo-
_______ Jim članstvom, kjer so razprav-
cialno zavest ln da lepo skrbijo Ijali o vseh vprašanjih v zvezi
s Kongresom. L iani so no posegali v razpravo ter pred* lagali razne nove oblike dela, ki bodo društvom nedvomno koristile. Tako so člani »Svo* bode« predlagali, naj bj njlho-I va društva v prihodnje bolj
tiste vrednosti kot dru- I Jo Polšničani visoko razvito
Posegala v politično vzgojo članstva, ln to ob pomoči or* ganizacij ZK.
Pa tud| obe ostali zagorski »Svobodi« se pripravljata n* kongres v Celju. Pripravljata se po svojih močeh tud| na *** ključek tekmovanja, ki ga pred meseci ob začetka sezon® organiziral Glavni odbor »Svobod« v Ljubljani. Številne n*' grade, ki Jih Je razpisal glavni odbor, dajejo Ispodbudo za in* tenzivnejše delo, saj si hočeJ® priboriti vsaj eno od razpisanin nagrad.	M-
Vsem naročnikom in bralcem ..Zasavskega vestnika'
tevilka »ZASAVSKEGA VESTNIKA'4 bo izšla v torek, 1. junija 1954, in ne kot običajno v sredo, 26. maja, oziroma 2. junija. — z dne 1. junija t. I. bo izšla na 20 straneh ter bo posvečena zgodovinskim obletnicam mesta Trbovlje — 100 -1 e t n i c i občine
Prihodnja številka
Številka našega lista z dne 1	___________________ ____________
Trbovlje, 30-let niči zloma Orjune v Trbovljah ter 150-letnici trboveljskega rudnika. ~ Naročniki zaradi te spremembe" nebodo prikrajšani," sa["bodo i«neii obširno številko lista, prav tako pa bomo prinesli v tej jubilejni številki dvojno nadaljevanje našega romana ,Tiha voda'ter še druge zanimivosti.
Ne posabiie torej, da v sredo, 26. maja, naš ..Zasavski vestnik" ne bo izšel 1
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA"

Pred jubilejem 100 letnice trboveljske občine
Prof. Janko Orožen, Celje:
Pola v svet: brodarjeve na Savi,
ceste, železnica
Trboveljska pokrajina je stoletja veljala kot samotna. Bila je dostopna od Laškega in Zagorja ter iz Savinjske doline, toda nobena izmed poti ni bila dobro izdelana. Tako je bila najvažnejša pot, ki je mimo me držala v svet, vodna pot. Kdaj se je po propadu v srednjem veku brodarjenje na Savi zopet obnovilo, tega ne vemo. Verjetno ob začetku novega veka, ko je prišla tudi Hrvatska pod Habsburžane. To brodarjenje je bilo važno tako za Slovenijo kakor za Hrvatsko. Po reki navzgor so prihajale ladje, napolnjene s hrvatskim žitom in dolenjskim vinom, navzdol so pa nosile kolonialno blago, ki je prihajalo iz Trsta. Prvotno je bila plovba po Savi izredno težavna, zlasti med Renkami in Hrastnikom. Največje ovire so bile: štrleče pečevje pri Ren-kah, jezovito slapovje pri Prusniku — med sedanjo zagorsko in trboveljsko postajo — in Beli slapovi, vštric sedanjemu tunelu nad hrastniško postajo. Navzdol je še šlo, čeprav je bila na nevarnih mestih potrebna velika previdnost, navzgor je bilo še mnogo teže. Ko so prispele do nevarnih mest majhne kljunaste ladjice, jih je bilo treba raztovoriti in dobesedno dvigniti.
Do Karla IV., očeta Marije Terezije, je bil savski promet razmeroma skromen. Ta vladar je pa v duhu svoje dobe skušal dvigniti trgovino in promet. Trstu je dal svobodno pristanišče in ga je povezal z novo zgrajeno cesto z Dunajem. Prometu proti Zagrebu pa naj bi služila izboljšana savska pot. Leta 1726* so se začela dela na Savi. Nadaljevala so se za Marije Terezije in njenih naslednikov. Velikih zaslug pri teh delih si je pridobil dvorni svetnik Franc Schemerl pl. Layten-bach. Ustanovili so plavitvene urade z mojstri strokovnjaki in delavci. Med zaposlenimi inženirji je bil tudi naš rojak, tedaj še mladi Jurij Vega. Podzidali so bregove in zgradili ob desnem bregu poldrugi meter široko vlačilno pot, ki jo je bilo mestoma treba vsekati v živo skalo. Očistili so strugo, kjer je bilo treba. Veliko delo sta bila kanal skozi slapovje pri Prusniku in kanal v Belih slapovih. Pri Prusniku je med delom ponagajal mogočen plaz, ki je zasul Savo. Kanal pri Prusniku je bil dolg 390, a oni v Belih slapovih 70 m.
Pri Prusniškem kanalu so j zgradili enonadstropno stano- I vanjsko poslopje, sedanji gradič Prusnik, poleg njega pa gospo- : darsko poslopje in lep hlev za dvajset glav vprežne živine. Pri Belih slapovih pa so zgradili dvonadstropno navigacijsko upravno poslopje, ki je zdaj razvalina.
Ladje je navzgor vlekla živina. Potrebne volarje so dobivale ladje iz bližnjih vasi na desnem bregu Save. Za kmete dobrodošel zaslužek. Živino je bilo treba izmenjavati in naročali so jo po slu. Kjer je bila struga i ugodna, je zadoščala vprega osmih konj ali volov, v bližini brzic in preko kanalov je pa bilo treba 20 do 30 parov volov. Najteže je bilo pri Prusniku. Ko je prispela ladja do tja, so kot priprego uporabili še živino iz prusniškega hleva.
Izprva je imela država prus-niško prevozno postajo v svojih rokah, kasneje jo je pa dajala na šest let v zakup. Zakupnik je za to, da je pomagal speljati ladjo preko brzic, dobil 10 do 12 goldinarjev. Dajal je državi letno 2000 goldinarjev. Okrog leta 1820 je bil zakupnik Jožef Klembas iz Šibenika.
Vedno pa ni šlo po sreči. Včasih so morali vrvi porezati in ladja s tovorom je bila iz-
gubljena, niti moštvo se ni vedno rešilo. Se češče se je zgodila nesreča pri vožnji navzdol in ni bilo nič nenavadnega, ako se je čulo, da se je kaka ladja »med gorami« razbila.
Ladje so bile izprva majhne. Valvasor prikazuje, da so, kadar so šli po vino, povezali
so bile tudi velike vrvame. Ladijske vrvi so večinoma izdelovali iz italijanske konoplje.
Savske ladje so plule samo podnevi. Prenočevali so na določenih postajah, kamor so zvečer prispele. Take postaje na Slovenskem so bile: Jesenice
PROGRAM
kulturnih, športnih in telovadnih prireditev ob proslavi 30-letnice zloma Orjune, 100-letnice občine Trbovlje in 150-letnice obstoja trboveljskega rudnika
v ne- (na hrvatski meji), Brežice in j »Tabornikov«
V soboto, 29. maja 1954:
ob 15. uri: gasilske vaje z vse- I mi orodji vseh gasilskih društev občine Trbovlje na prostoru od sedeža LOMO Trbovlje do Nji- i ve;
ob 20. uri: razvitje razstave in ! organiziranje taborjenja društva
kako Jadjo sode in se spustili Krško, Blanca, Bohovo, Židani ! poslopjem^LcTTrbovlje* na reko. Ko so zgradili oba ka-	c—k . pjem VriV 1 rDovije
nala in regulirali strugo, so lahko naložili na ladjo po 160 veder vina. Nazadnje so pa gradili take ladje, ki so nosile 1000 veder vina ali 2000 centov žita. Tedaj so bile ladje dolge po 50 do 60 m, široke pa 4 do 5 m in visoke po 1 do 114 m. Največje ladje so imenovali tombe. Na sredi ladje je bila kabina, kjer so spali, a tudi kuhali so na ladji. Tako so bili brodarji popolnoma neodvisni in so prista-
most, na Savi in CukaliJče (Hrastnik), Zagorje, Litija, Kresnice, Laze. Izhodna postaja je bil Zalog z velikimi skladišči. Na hrvatski strani je pa bila izhodna postaja Sisak, toda včasih so šle ladje še dalje proti Slavoniji. V Zalogu izkrcano blago so natovorili na vozove, v dobi Napoleonove Ilirije (1809— 1813) so iztovarjali blago tudi v Zagorju in so ga dalje vozili z vozovi.
Od brodarjenja so imeli lep
je1 bSerdo0bra,temo?tvTaje adobi^ ! zaslužek gostilničarji na točkah, valo tudi vino, jemalo ga je pa kjer 60 se ladje ustavljale:	v
včasih tudi iz sodov. Na poti do Hrvatski so lahko kupili belega kruha, kolikor so hoteli.
Na ladji je bilo zaposlenih 12, 14 ali 16 brodnikov, često je bil med njimi lastnik ladje, včasih tudi lastnik blaga ali naklada-telj. Najvažnejše mesto med brodniki je zavzemal »zadnik«, ki je s krmilom dajal ladji smer, važno mesto je imel ‘udi »sprednik« ki je s svojimi tovariši upravljal vožnjo na spr-1-njem koncu ladje. Brodarji so bili sami krepki in močni fantje, skoraj sami vojaški begunci. Njihovo delo je bilo težko in nevarno. Med njimi so se razvili prostaški običaji, njihovo preklinjanje je postalo prislovično: Kolne kakor brodnik! Po rodu so bili večinoma iz Savske doline. Posebno znani so bili Litijani. V Litiji so bile tudi ladjedelnice, v katerih so izdelali večino savskih ladij. Tam
Hrastniku Peklar in na nasprotni strani Lašen, v Trbovljah Bregar. Tudi drugi so kaj zaslužili. Jakob Roš je bil v začetku stoletja poslovodja na ladjah, Franc Preklar je bil v istem času lastnik ladij. Nekaj so zaslužili tudi kmetje, ki so z ladij vozili sol v posamezne kraje. Med starejšimi ljudmi je še ohranjen spomin na to, da se je od brodnikov marsikaj dobilo, kava in podobno.
Blago, ki so ga prevažali, je bilo treba ocariniti. Kolonialno blago so carinili v Trstu, vino in žito v Jesenicah in Radečah. Ko so zgradili železnico do Ljubljane, je Zidani most postal izhodna postaja za ladijski promet, z izgraditvijo železnice proti Zagrebu je pa ta njegova vloga prenehala.
s sodelovanjem Mladinske godbe iz Trbovelj.
V nedeljo, 30. maja 1954:
ob 5. uri: budnica; od 8. do 9. ure: promenadni koncert Delavske godbe na Trgu Revolucije;	i
ob 9. uri: slovesna otvoritev i jubilejnih slavnosti s sodelova- i njem godbe in pevskih zborov na Trgu Revolucije; ob 10.30: moto kros
zori Cankarjeve »Hlapce« v Delavskem domu;
ob 19.30: v Domu »Svobode II«, Trbovlje, igra »Matura«; predvaja jo DPD »Svoboda-Zasav-je«;
ob 19.30:	koncert pevskega
društva »Svoboda II«, Trbovlje, v Domu DPD »Svoboda Dobrna«.
V četrtek, 3. junija 1954:
ob 9. uri: lahkoatletsko tekmovanje ekip gimnazije, rudarske in kovinarske šole ter šole učencev v gospodarstvu na let-
V sredo, 2. junija 1954: ob 9. uri: športne gimnazije v Trbovljah na sta dionu ŠD »Rudarja«; , ob 16. uri: rokometna tekma moške in ženske ekipe ŠD »Svo-boda«-Ljubljana : ŠD »Rudar«, Trbovlje, na stadinu ŠD »Rudar«, Trbovlje;
ob 20. uri: opera »Gorenjski ( slavček«; izvaja jo ljubljanska
France Filipič:
^Štajerska v borbi4 Hero ski bataljon
Gospodarska razstava
v ubile nih dneh v Trbovljah
V času od 29. maja do 6. junija t. I.. ko hodo Trbovljt* proslavljale velike zgodovinske dneve:	100-letnico trboveljske
občine, 30. obletnico zloma Orjune v Trbovljah in 150-letnico obratovanja trboveljskega rudnika, bodo v Trbovljah odprli tudi gospodarsko razstavo s prikazom industrijske, obrtne in ostale dejavnosti v Trbovljah. Preko 100 razstavljalcev bo razstavilo svoje izdelke in proizvode. Poleg trboveljskih obrtnikov bosta pokazala na tej gospodarski prireditvi svoje . -zareke izdelke tudi državna obrtna mojstra, tov. Mirko Kovač iz Hrastnika in tov. Maks Škrinjar iz Zagorja.
Poleg obrtnikov iz Trbovelj bodo razstavljali svoje produkte Rudnik rjavega premoga Trbov-Ije-Hrastnik. Cementarna Trbovlje, Strojna tovarna v Trbovljah. Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah, podjetje »Mehanika« v Trbovljah, Krojaško podjetje »Moda« v Trbovljah in še drugi. Medtem ko bo v prostorih osnovne šole v Zgornjih Trbovljah razstava industrije in obrti, bo v prostorih restavracije »Turist« na Vodah (bivša rudniška restavracija) razstava
seben oddelek. Ob vsem pa : smemo pozabiti Mestne vrtnarije v Trbovljah, ki bo okrasila razstavne prostore.
Kolikor smo mogli izvedeti doslej, bo Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah razstavilo kompletno šolsko opravo, moderno spalnico in kuhinjo, prav tako bodo razstavili svoje izdelke vajenci tega podjetja. Zanimivost na gospodarski razstavi v Trbovljah bo nedvomno Šolska oprava, ki jo je to podjetje razstavilo na spomladanskem velesejmu v Novem Sadu. kjer je podjetje podpisalo pogodbo za izdelavo šolske oprave za 5000 otrok
Posebna novost in privlačnost pa bo za ljubitelje mesnih izdelkov pri mesnici Poklšek, kjer boš lahko dobil vsakovrstne mesne dobrote, med njimi seveda tudi tople hrenovke, klobase in najrazličnejše mesne specialitete. — Na obeh razstavah — v restavraciji »Turist« na Vodah in v šoli v Zgornjih Trbovljah bo dosti novosti in zanimivosti za vse in vsakogar.
. j Opera na stadionu ŠD »Rudar«,
Trbovlje - Marko - Hrastnik-i Trbovlje'
Rimske toplice — Zidani most —
Radeče — Zagorje — Trbovlje-
ob 10.30: kegljaške tekme osmih moštev na kegljišču ŠD »Rudarja«;
ob 10.30: ljudski mnogobo TVD »Partizana« okraja Trbovlje na telovadišču »Partizana« ir delno na stadionu ŠD »Rudar ja«;
ob 11. uri: nogometna tekmr med pionirji ŠD »Rudarja« ir pionirskim prvakom ljubljansk pod zveze na stadionu ŠD »Rudarja«;
ob 13.30: nogometna tekma ŠD »Dobrna« : ŠD Žalec na sta nu ŠD »Rudarja«;
ob 14. uri: kolesarske dirke n? progi Dimnik—Gimnazija— Sta-. ra občina—Gasilski dom Trbov-| Ije n—gostilna Špane—Dimnik j ob 15. uri: letalski miting Aero-kluba Trbovlje s sodelovanjem motornih in jadralnih letal; na sporedu modelarske tekme, odskoki padalcev in pristanek jadralnega letala na nasipih;
ob 15.15: nogometna tekm?
ŠD »Usnjar«-Šoštanj : ŠD »Ru-dar«-Trbovlje;
ob 17. uri: rokometna tekma ŠD »Odred« - Ljubljana : ŠD »Rudar« - Trbovlje na stadionu ŠD »Rudarja«, Trbovlje;
ob 19.30: v Domu »Svobod«
Dobrna« igra »MeteŽ«; predvaja jo igralska skupina DPD »Svoboda Dobrna«.
nem telovadišču TVD »Partizana«;
ob 16. uri: košarkarsko tekmo-i vanje »Proletarec«, Zagorje : j »Odred«, Ljubljana : »Rudar« j Trbovlje, na stadionu ŠD "rt-prireditve dar«, Trbovlje;
ob 20. uri: koncert Delavske godbe, orkestra združenih zborov in opernih solistov v dvorani Delavskega doma v Trbovljah;
ob 19.30: Delavsko prosvetn društvo »Svoboda-Center« predvaja Cankarjeve »Hlapce« v D*~ mu »Svobode Zasavje«, Trbovlje;
(Nadaljevanje na K. strani)
(Nadaljevanje)
trgovskih podjetij, gostinsH i, Ne pozabite si torej ogledati,
met «C* Razstavlja) a^bo* svoje* Iz - kaJ VSe proirvaja in ‘žaluje dedke tudi testna slaščičarna 1 trboveljska Industrija In t. itd. Tudi trgovsko podjetje »2c- ! V dneh od 29. maja do 6. junija ieznlna« bo imela tukaj svoj po- bo za tak ogled časa dovolj.
V	ponedeljek, 31. maja 1954
ob 9. uri: športne prireditve osnovnih šol Vode in Trbovlje TI na stadionu ŠD »Rudarja«;
ob 16. url: ženska košarkarska tekrria na igrišču ŠD »Svobode« za poslopjem OLO Trbovlje;
ob 19.30: godbeni večer Mladinske godbe DPD »Svobole-Center« v Delavskem domu;
ob 19.30:	koncert pevskegr
zbora »Svoboda« Trbovlje II v Domu »Svobode II«, Trbovlje-ob 19.30: v Domu »Svobode Zasavje« igra »Matura«; izvajr jo DPD »Svoboda-Zasavje«.
V	torek. 1. junija 1954:
ob 9. uri: komemoracija za padlimi žrtvami Orjune pred spomenikom na Ulici 1. junije (Povše);
ob 10. uri: tekmovanje v namiznem tenisu zasavskih namiznoteniških klubov v telovadnic' TVD »Partizana«;
ob 10. uri: šahovsko tekmovanje; sodelujejo: ŠD »Rudar Trbovlje I in II. moštvo, ŠD »Svoboda«, Trbovlje, ŠD »Dobrna« v Domu ŠD »Rudarja«;
ob 15.30: mladinska nogometna tekma med ŠD »Rudarjem in prvakom ljubljanske pod-zveze na stadionu ŠD »Rudar«-ob 17. uri: nogometna tekrr-ŠD »Hajduk«, Split, in reprezentanca Zasavja na stadior • »Rudarja«;
ob 19.30: Delavsko prosvetne društvo »Svoboda-Center« upri-
Hrastnik
(Nadaljevanje)
Tudi Nemci so praznovali 1. maj na svoj način; prvo praznovanje je bilo 1941 leta na Prostoru pri Rošu. Za reklamo *o bile hrenovke in pivo za udeležence zastonj. Tl so bili največ steklarji. Govori so bili samo v nemškem jeziku, ki ga večina sploh ni razumela. Govorniki so z vso prizadevnostjo Poudarjali, da Slovencev na Spodnjem Štajerskem sploh ni, da so ljudstvu samo učitelji in advokati sugerirali, da so slojennaiodnostl in da ‘e Spodnja štajerska bila in bo J'^no nemška. Danes se o tem 'r kn konkretno prepričajo tu-.1 listi, ki so takratnemu suge-nranlu verjeli!
, Meseca Julija 1941. leta so "■ntnunisti, ki še niso bili izse-Jetvi, začeli svojo organizacij-
v borbi proti izkoriščevalcem in okupatorju
®ko dolžnost. Na iniciativo daj, Polanc. Predovnik, Tršek Franca Mlakarja so se sešli v t in Zorčič iz Praprotna stanovanju Janeza Potiska v
bivši Meketovl hiši: Franc Mlakar, Ernest Babič In Janez Po-tisek. V Isti hiš-; je bila v prvem nadstropju nastanjena nemška policija. Zanimivo: zgoraj fašisti, spodaj ustanovitev odbora Osvobodilne fronte.
V odbor sta bila določena poleg že imenovanih še Franc Skoberne in Maks Hercog. Odbor Je imel nalogo, širiti med prebivalstvom bodrilne nauke
Teror nad prebivalstvom se I je stopnjeval lz dneva v dan. Na »apelih«, ki so jih Nemci prirejali vsak teden, so grozili banditom in njihovim somišljenikom in Jasno napovedovali, da bodo vsi, k; soglašajo z nasprotno politiko, izseljeni.
Delo osvobodilnega gibanja Je bilo res nekoliko zaustavljeno zaradi aretacij in izselitve številnih komunistov, vendar so
in seznanjati ljudi z ustanov- revolucionarno delo poživili sti-
inimi načeli OF .Kmalu po tem 1 sestanku pa so bili aretirani: Franc Mlakar. Anton Jagodič, Adolf Fuka, Alojz Jereblčnik,
, Gust Končar. Franc Medved st. Vsi so bili poslani v nemško taborišče Dachau — njihove žene pa izseljene v Hrvatsko. Izgnane pa so bile tudi družine: Ver-
kt s prvimi trboveljskimi partizani: Alojzom Ribičem, Lojzetom Hohkrautom, Fricem Keršičem ln drugimi Tl so vzpostavili dobro obveščevalno in podporno mrežo na Pleskem, OJstrem, Prapretnu in v Zgornjem Hrastniku. Prvi partizani, ki so se gibali na terenu
med Trbovljam«, in Hrastnikom so že 6. septembra 1941. leta izvršili dobro akcijo sredi hrast-niške doline; na Meketoveir travniku so sredi noči miniral' drog električnega falskega voda. Ob zvrnitvi droga in pri stiki žic z zemljo je nastal strahov!' pok in streljaj v bližnji okolici Ko so se partizani umaknili n p Stari Hrastnik, so zažgali tud dva rudniška kozolca s senom Žarenje »dorih kresov« Je razsvetlilo dolino in naznanilo pri sotnost prvih partizanov. — Gasilci, ki so bili ponoči alarmi rani, so prišlj z avtom do Dolanca, potem so se pa vrnili, če? da je nesmiselno hoditi v hrib ker tamkaj ni vode za gašenk Tudi nemška policija se je o ju raačila šele, ko se je zdanilo i«1 so bil; partizani že davno nr varnem.
(Se nadaljuje/
Tovariš Stane ve, da smo nudili ranjenemu tov. Marjanu /se, kar je bilo v naši moči, dokler je bil ta v bolnici. Ve .udi, da ni bilo mogoče organizirati prej transporta in vzrok, zakaj ne. Da bi transport potekel v recu, je šel z njim sam ov. Groga. Toda ravno po ma-.omamost; terenskih tovarišev ;e moral ranjenec v zadnjem delu transporta največ pretrpeti.
Odposlali smo patrolo tov. Janeza, da se nemudoma javi / sestav našega bataljona skupina partizanov, ki prezimuje na Koroškem Upam, da ni ta laša naredba v ničemer nasprotna z direktivami. Izvod
akcije velikega obsega begajo Nemce, orožniške postaje pošiljajo v Maribor alarmantne vesti.
Tov. Kveder poroča 10. januarja 1943 — v času, ko je bataljon dejansko že padel — Glavnemu poveljstvu slovenske partizanske vojske o Pohorskem bataljonu:
»Stanje Pohorskega bataljona je sledeče, številčno stanje 80 borcev, med njimi 11 žen, ki so formirane v poseben ženski vod. Komandirka je tov. Kata, ena najstarejših partizank, ki se je v vseh bojih odlično držala kot borka. Pokazala se je odlično v borbi in v delu. Morala bataljona je dobra. Vpra-
direktiv za terenske politične šanje prezimovanja so rešili
delavce prejel in že obravnaval la politični uri.
Prosim, da ml s prvo zvezo oošlješ prepis brošure »Partizanski politkomisar« ter kakršnokoli literaturo, ki ti je na -azpolago.
V ostalem skušamo delati po Tvojih navodilih, kolikor je v iaših močeh in sposobnostih.
Pozdravljajo Te Groga, Rajko n ostali.
P. S. Upamo, da nas boš -malu čil in zdrav obiskal s
ta način, da so pripravili precejšnje zaloge živeža, tako da jim tudi v najhujši zimi ne bo treba rekvirirati. P ehrane imajo po izjavi tov. Staneta za 5 mesecev, če računamo eno kilo suhe hrane dnevno na človeka. Večjih ofenzivno-vojaških akcij bataljon ni delal. Ker se je bataljon formiral na Pohorju že pozno v jesen; in je dobil direktivo od nas, naj si pripravi hrano za prezimovanje, je pač koncentriral vso aktivnost v
■olno torbo literature in direk- to smer Ce pa upoštevamo dej-'iv za politično delo. Rajko.« stvo, da je vsaka ekonomska To pismo je pravzaprav naj- akcija bila povezana z vojaško, 'ažnejšj dokument o življenju ker je bila skoraj vsaka trgo-v Pohorskem bataljonu Potr- vina zastražena, potem vidimo, 'u’e to, kar nam danes izpove- da je bataljon imel stalen stik
Tj.jejo Se žive priče. Iz pisma vejejo umirjenost, trdnost in 'ozoreiost. To je edinica, ki je v sebi enotna, to ni na hitro 'brana grupa brez stržena, to 'e bataljon s strogo vojaško or-
s sovražnikom. Velike rekvizi-cije, ki jih je bataljon delal, so prisilile sovražnika, da je zelo pogosto delal hajke — in to hajke velikega obsega, kjer je sodelovalo pet do šest tisoč voja-
tanizacijo in Jasnimi perspek- kov. Vsem tem hajkam se je ivami. Vsi, ki so prišh s tem bataljon po uspešnih udarcih ->ataljonom v stik — mislim se- umaknil, večinoma brez izgub, ’eda partizane — pripoveduje- dočim so fašisti vselej drago 'o. kako je bilo lepo in domače plačali svoje »obiske«, v tem bataljonu. Lahko si
: stvarimo sliko tistega tabo-•išča na planoti pod Cmim vr-' om, blizu Treh žebljev, tistega z okopi in mitraljeskimi ■mezdi obdanega prostora, kjer 'e bilo v krogu razvrščenih 26 emljank kjer ee je v majhni 'ti na sredini nahajala kuhinja, ^am je čez dan vrvelo, patrole o prihajale in odhajale, na najhnl jasj so vadile posamezne čete, stražarji so se menjavali in pred kuhinjskim kotlom
e je nastavila vrsta. Zjutraj se strani potreben material,
e ves bataljon zbral k zboru, rebraeio je bilo dnevno povede. potem so se vrstile vaje. °o obedu so se vršili po zem-mnkah študijski sestanki Ko ■>a je prišel mrak, je zažarel •abotni ogenj, po klopeh na-ikol« so posedali borci, razole-‘al se je pomenek, Stane Rozman, ki je prišel na obisk, je Pripovedoval svoip spomine, pglaail se je pevski zbor in ~>nlVr>va nailiubša »«em »Naša četa v boju« je razlegala v noč.
Toda vsak dan ni bilo tako. relepo, preidilično bi bilo "koraj vsak dan je odhajala -akšna četa iz taborišča na 'kcije, po kmečkih domovih 'o se oglašali partizani in raz-'agali Pohorcem pomen osvo 'redilne oglašal«
Kar se tiče političnega dela v bataljonu, je pa stvar takšna. da se tovariš! politkomisarji kakor tudi ostali politični delavci, zelo trudijo, da bi bataljon politično zgradili. Tu 60 pa bile zopet precejšnje težave in to prvič zaradi akcij in pogostih hajk, drugič pa zarad: politično slabo zgrajenih tovarišev, katerj brez literature niso mogli nuditi ostalim tovarišem tega, kar bi jim morali Sedaj, ko smo dobili od vaše
bo nc
tud-; ta hiba zmanjšana, č« popolnoma odpravljena
Teren, na katerem se kretn bataljon je bil deviški, kjer ni bilo ne partizanov ne terenskih Zato je tudi terenu bilo posvečeno precej pažnje. Bataljon je dal na razpolago vse, kar je bilo politično sposobnega T: tovariši so hodili od hiše do hiše, od vasi do vasi s svojim! patrolami in tolmačili ljudem namen naše borbe in Osvobodilne fronte. To nam Je pripomoglo. da imamo precej dobre zaledje na terenu.
Kakor po celi Štajerski, take je bil tudi ta teren posejan r vermani, ki so bili doma z uniformami, nekateri tudi s puškami. Naše patrole
._____ ______ so jih
vojne. Po vaseh so se Pridno obiskovale, pobirale uni-partizani in jemali *orrne orožje (okrog 60 pušk) tako da so se naši tovariši dodobra opremili z obleko. Ker je ves bataljon bil v verman-skih uniformah, so bili Nemci prisiljeni spremeniti barvo teh uniform, da se v primeru hajk ne bi pomešali.«
Ta odlomek iz Kvedrovega vojnega poročila potrjuje to kar sem že prej navedel. Vnovič pokaže na intenzivnost političnega dela in na vpliv, ki ga je bata!ion imel na terenu (Konec prihodnjič)
■ermanom puške in mondure. "e dva dni pred padcem so šli ■■a akcijo. 4. januarja pa Je od-'el skoraj ves bataljon na akcijo -reti Oplotnici.
Vse to pa je bilo v času, ko 'o se nahajali pohorski parti-->ini že v svojem prezimovališču. Prej pa je bila nlihova ret en sam velik pohod. Pre--ndk za premikom dan za Tnem Po strmih skalnatih bregovih. počitek vedno v druRem taborišču. Spopadi se vrstijo,

Sirom po našem Zasavju
V zadnjih dneh v naših revirjih! D.LLaH°™J?° d°b;H nov,e
**	^	aa čiovpka v strnkovnp.m rwim*-_ CIF A Kf IIVIVI ? fV ti
Plenum okrajnega komiteja tov. Janeza Narata, za častnega LMS. — Preteklo sredo je za- predsednika ZB NOV mesta sedal okrajni komite LMS Tr- Trbovlje pa je bil predlagan
ga človeka v strokovnem pogie- StfOlCO V110S(6 Zanorie	I nikom. Domačini so izrekli željo, du »n da pridobimo v naših dr-
a 1	da bi se jih kulturna društva na-! žavnih in ostalih gospodarskih raža v kolektivu, kjer so izpra-
Seja LOMO Zagorje. Pretekli ših centrov večkrat spomnila, o podjetjih visoko kvalificiran ka- ianci zaposleni. Ob zaključku pa
bovlje, na katerem so obravna-	nosilec spomenice iz leta 1941, 1 četrtek	je imel ljudski odbor	čemer naj naša kulturna dru-	der, je stalna skrb naše ljudske	Jim je	čestital	k doseženemu
vali predvsem organizacijska	tov. Lojze Ribič. — Na tej seji	mestne	občine	Zagorje sejo, 'a	štva razmišljajo in sklepajo. | oblasti. Pred nedavnim so v Za-	uspehu.	— Nato	je v imenu te-
vprašanja dela mladine v cen- so se pogovorili o sodelovanju kateri je sprejel letošnji občin-	j	Gledališka predstava.	V so-	gorju skončali petmesečni tečaj	čajnikov spregovoril tov. Brglez,
trih. Dogovorili so se nadalje,	ZB v Titovi štafeti, o pripravah	ski proračun.	— O proračunu	boto zvečer je kolektiv gledali-	za visokokvalificirane delavce,	ki se je	zahvalil	komis ji za nje-
da bo meseca julija na Mrzlici	za 100-letni jubilej občine ter o	mestne	občine	Zagorje bomo še	šča »Svobode I« v Hrastniku	To je bil prvi tečaj za visoko-	no delo,	ki ga je	opravila ob teh
čim večji udeležbi oraznika j poročali.	| ponovil v Delavskem domu ko- kvalificirane strokovnjake iz izpitih, kakor tudi za to, da je
Razvitje zastave. Pod poltro-	medijo »Trojčki« z uspehom,	elelektrokovinske stroke v cel]-	bilo mogoče te izpite delati v
Viteljstvom predsednika LCMO	Igro je režiral tovariš	Vinko	skem okrožju. Tečaj je finansiral	Zagorju. Nadalje se je zahvalil
Zagorje in ljudskega poslanca	j	Trinkaus.	zagorski rudnik. Zagorjani so	obfatovodji tov. Inž. Cihelki za
»Štajerska v borbi« v Ostrožnem pri Celju dne 5. 'eptem
»Zlet mladih«, na katerem se bo zbrala vsa mladina našega okraja ter tudi mladina iz sosednih okrajev. Sklenili so prav bra t. 1. tako, da bodo razvili čim večjo Skupščina okrajnega
propagando za udeležitev na ZB NOy Trbovlje. — \	,	____. „	.	.
hrvatsko-sloveskem festivalu, ki je bila v okrajni dvorani skup- tredežu v nedeljo, 16. t. m. raz- ! rudarska godba na pihala v po
__	odbora tov Alojza Lukača je Prosto- j Počastitev dneva zmage. V 0PraVi;; na !em področju pionir- vso pomoč pri izvedbi tečaja ter
ZB NOy Trbovlje. V nedeljo voljno gasilsko društvo v Ko- ; nedeljo ob 17. uri je priredila sko dej0 Zaključni izpiti so bili za razumevanje za izobrazbo de-
bo v juniju v Kopru, Zleta naj se udeleži vsaj 1000 mladincev iz okraja Trbovlje.
ščina ZB NOV okraja Trbovlje, ki so se je udeležili najboljši člani ZB, izvoljeni na mestnih
Zbori volivcev mesta Trbov- in občinskih zborih Zveze bor-Ije. — Po volilnih okoliših
vilo svojo novo društveno zastavo.
Izlet na Ostrež. Dijaki-pla-ninci z zagorske nižje gimnazije
častitev Dneva zmage bogat kulturni spored v lepem gledališču pri Logarju v Zg: Hrast- j niku.
Košarkarji. V nedeljo dopol- j dne so košarkarji TVD »Parti-
cev. Poročilo o delu ZB okraja so napravili v nedeljo Izlet na
mestne občine so se začeli Trbovlje je imel tov. predsednik Ostrež nad Polšnikom. — Ka- ______________________________________
prejšnji	teden	zbori	voiivcev.	Som Ivan-Bojan. — O podrob- ,	kor v drugih revirskih centrih,	zana«	iz Hrastnika premagali
Ti zbori	so bili	na	splošno dobro	nostih	te skupščine bomo	še po- '	je tudi v Zagorju v nedeljo po-	ekipo	»Proletarca« iz Zagorja s
ročali.	poldne poslušalo mnogo ljudi	37:32.	Hrastniški košarkarji so
Dve	športni prireditvi.	Pre-	doma pri radio aparatih prenos	sedaj	na tretjem mestu v -ho-
obiskani, medtem ko zbora v Delavskem domu v petek, 14.
maja, ni bilo zaradi prepičle tekli petek je odigralo prijatelj- , nogometne tekme med Angleži udeležbe. — Na teh zborih so sko rokometno tekmo moštvo ; in našo reprezentanco v Ljub-volivci obravnavali gospodarstvo »Rudarja« iz Trbovelj in -icštvo ! ljani. Da so bili zmage naših
mestne občine ter njen lettrinjl »Proletarca« iz Zagorja, ^ani-proračun. Pogovorili so se na- niiva igra se je končala : zma-dalje, kako bi čim slovesneje S° »Rudarja« z 19:10 (10:6). — pričakali jubilejne dni občine Istega dne je bila na dvoreznem kegljišču ŠD »Rudarja« prijateljska tekma v kegljanju
Trbovlje, ki se bodo začel v soboto, 29. maja.
Priprave za jubilejne dni v Trbovljah. — V Trbovljat se
igralcev 2:1 vsi izredno veseli, je razumljivo.
venski ligi
RADEČE
O DELU »SVOBODE«
V RADEČAH
Kulturnoprosvetno delo v Ra' deSah se dobro razvija. Vsi odseki radeške »Svobode« delujejo ter vadijo za svoje nastope.

Hrastnik
, „C5,|au u Seja RK Hrastnik. Na zadnji ^ ^	^	___^
med ekipo »Svobode« iz Trbo-	V	s0 sklenili, y pevskem odseku društva ima
™php'".vi)7n', ‘ssszmsi £*£,»‘,,ekopč.s ***k,?n
100-letnice M««*, ob' , .	SIS,. C„i' *** .«■ « * J-j	P™«	5^*^ S- SSL' iS*1; SSL«*
Skončavajo se dela na trboveljski glavni cesti, Čistijo in urejajo tudi druge ceste in h-'!,
PD »Kuma« v Trbovljah’ so na- aikoholiemti poskrbeli pa prav P P ‘	pripravljajo predsedoval nž Marjanovič.
a; v* RadečahS^opereU)^»Hmeljska	Kandidat, so pri teoret,
ustanovili vaški odbor RK
ImiuhSS« “'Stoto	pSiaiSk	°Mo 'Stek »«dl*7«Jo'špvV£i kvinta "i« °p.mi 1« P" »»k. *>
(sssa&sists^s: ST!SSSfcStfSC	*•««» «« s,
se je tov.
Veršniku, ki je tečaj organiziral in ga z zelo dobrim uspehom so pri teoretskem izpeljal, za kar mu je izrekla pri-z princesa«.*' Godbeni odsek je‘š delu izpita pokazali visoko zna- znanje tudi izpraševala komisu z. ^	.	.	... me ODaziti u» hiin nn vwh Ha ja z zelo dobrimi ocenami tečaj-
nikov.
s, i poaoore potrepne otroK- v	.T	m so se nanjo tudj primerno pri- Zaključek tečaja so izprašane!
bodoVtudiU* ^a* s na d o okoliških -TiskujTjo*1 "* ^	pravil:	Izpite je opravilo 28 proslavili v Sindikalnem počitni-
Pretekli če- vasi n- Pr- v Krnicah. Prapret- j Kolektiv gledališča radeške	feshe.^zSke^m
nih dneh v prostorih osnovne trtek so v Trbovljah pokopali ne™ JjJ-	I »Svobode« je z uspehom upri 5edlarskB stroke
...	—	•**—- •* ■ -	bivšega dolgoletnega, upokoje- Mladinski pevski zbor. x rs- zor.l Haskovega »Svejka« tn
lovanje na tej zgodovinski slavnosti, naša industrijska in obrt- škimi planinci na planinsko slo na društva pa na veliko gospo- vesnost na Lisci darsko razstavo, ki bo v jubilej- ~
Smrtna kosa.
šole v Zg. Trbovljah ter v re-
škem domu na Izlakah, kjer se je razvil prijeten razgovor med člani komisije, predavatelji in
™fsB
zloma fašistične Orjune na trbo- čebelarski strokovnjak, naj ve	obisk ie bil zeln VaHavo- ’ nem r”?,s^u’ v Kadečah pa imajo	okvalificiran ega strokovnja- izobraževanju ljudstva; dejal jim
veljskih tleh ter 150-letnico trboveljskega rudnika, bo vse-
zasluge pa si je stekel v dolgo-	Obisk te bR *el° za^’v°* j v študiju »Celjske grofe«
mata, podobna slavnostim usta-, nika. so	ga cenili zaradi njegove	SP b 1, ,a? ubi;aTi'm	petlem t e;3	Radečah je uprizoril doma v	'	P
bod. m,s«a a»gu.t. .932. M. , mu-J”» '«h“ z6„r vodl	s«ne T»v-	P-l««
ka Ko je predsedn.k izpraševal-ne komisije slovesno razglasil
ob tej priložnosti pojasnil pomen teh izpitov in kako naj se to od-
je, da jim je to nudila socialistična stvarnost — v prihodnje pa naj bo vsak izmed tečajnikov nositelj socialistične ideje.
M. L.
v Trbovljah.
Prva seja ZB ,!OV mesta ------------------ a----p----------= ,	.
Trbovlje. — Na prvi seji ZB 30 uslužbencev uprave rudnika . nu čestitamo!
teklo’spbotV-Je-napr^viTo okrog	*>evcem k usPe’ , oder"“ŠUbode^v	i

Jz Hrastnika
Smrtna kosa. — Umrl je na Dol, Marno ih Turje, ima v le-Dolu pri Hrastniku upokojeni tošnjem Tednu gasilcev na spo-
Program
kulturnih, športnih in telovadnih prireditev ob proslavi 39-letnice zloma Orjune, 109-let-nice občine Trbovlje In 150-let-nice obstoja trboveljskega rudnika
(Nadaljevanie s 3 strani) ob 19.30: Delavsko prosv no društvo »Svoboda - Zasavje« predvaja »Maturo« v Domu
,S„V“ Dobrna«, Trbovlje; Meseca marca ln apriia ter v Trhn ? -J ^U/fVOb dH •*’ ttfittktt meseca maja so bile v
osnovnih organizacij Zveze vo-
Kakor smo čuli, so biii z upri- do nrirelali koncerte v	' j"f v okS t°o ?Svobode.Tde rudar Janez Štraus. Pokojni redu sledeče: v ponedeljek bo
zoritvijo »Trubadurja« vsi -elo krajih oddaljenih od naših cen- , ^ J1- v oKvtru te »hvoooae« ae	otvnri,i*v Tedna na nredva-
zadovoljni. - Priporočali bi, la trov. Tako so imeli ti nevci luje nadalje uspešno knjižnica	'JJsgSL jtaStita* *, UtrtSKe« «S?iS
bi podobne izlete priredili tudi predzadnjo nedeljo nabito polno n, novoustanovijena kegljaška “ag	^ 70 ieti prese- | Vesen sprevod z dv^ia godba-
drugi kolektivi,	dvorano pri Katarin, nad Hrast- sekcija.	. ^ ^	^ ^odbritov5ki p ^nt. | ma na pihala skozi Hrastnik.
------—	------- ---------------------------------------------------------------------—— l Ker je po očetu prevzel grunt j Odhod bo ob 17. url od rudni-
starejši brat, je Janez postal j ka, razhod pa na železniški po-
jo DPD »Svoboda Dobrna«
V petek, 4. Junija 1954:
ob 9. uri: tekmovanje v tenisu na teniškem igrišču za osnovno šolo na Vodah;
ob 13. uri: okrajno tekmovanje osnovnih šol in niž. gimnazij na telovadišču TVD »Partizana«;
ob 17. uri: tekmovanje v boksu ŠD »Železničar«, Ljubljana : ŠD »Rudar«, Trbovlje, na stadionu ŠD »Rudar«, Trbovlje;
ob 19.30: koncert mešanega pevskega zbora »Slavček« DPD
Osnovne fnvni dske organizme ge
so dobro pripravno letne skupščine
slabih socialnih razmerah in Vse organizacije WI pa se jim nudil pomoč, zlast, pa za J živo pripravljajo rrn Teden vo-sredstva, ki se dajejo 2a vojne i jaških vojnih invalidov v okraj-sirote in kako se le-ta uporab- j nem merilu, ki naj bi bil v Ijajo od rednikov otrok. Temu dneh od 18. do 25 julija t. 1. vprašanju bo treba posvetiti Organizacije WI bodo tekmo-
jaških vojnih invalidov V mesecu marcu so imele skupščine organizacije na Izlakah, v Radečah, Loki pri Zidanem mo-
večjo pažnjo kot doslej — to bo velika in odgovorna naloga
Udeležba na vseh skupščinah je bila 70- do 90-odstotna. Najboljša je bila na Izlakah, na katero so prišli člani stoodstotno.
__	_ _ Na vaeh teh skupščinah so
»Svoboda-Center«, govorni zbor, , obravnaval- pereče probleme recitatorji in solisti v Delav- . svojih organizacij. Na skup-skem domu Trbovlje;	1 ščmi v Trbovljah je bilo govo-
ob 19.30: v Domu »Svobode ra da v organizaciji VVI še II«, Trbovlje, koncert Delavske nl*° vs* invalidi v okraju, godbe, orkestra in solistov ljub- Vključitev teh tovarišev bo nedvomno ena izmed prvih nalog novoizvoljenih odborov, tako da ne bo invalida, ki ne bi bil član ZVVI. — Mnogo so na skupščinah razpravljali tudi o težavnih življenjskih pogojih,
stu in v Hrastniku, v aprilu v. novih odborov vseh organiza-
Zagorju, v začetku meseca maja' cij VVI v okraju.
pa mestna zveza VVI Trbovlje.1 Poleg socialnih problemov
1 članov pa so na posameznih
ljanske Opere;
ob 19.30: v Domu »Svobode-Zasavje« koncert pevskega zbora DPD »Svoboda II«, Trbovlje.
V soboto, 5. junija 1954: ob 15. uri: nogometni brzotur-nir »Svoboda«, Trbovlje : »Rudar« II in ŠD »Dobrna« na stadionu ŠD »Rudar«;
ob 17. uri: prvenstvena nogometna tekma ŠD »Mura«, Murska Sobota : SD »Rudar«, Trbovlje, na stadionu ŠD »Rudar«, Trbovlje;
ob 19.30: v Domu »Svobode II«, Trbovlje, igra »Hlapci«, izvaja jo DPD »Svoboda-Center«, Trbovlje;
ob 19.30: v Domu »Svobode Zasavje« igra »Metež«, izvaja Jo DPD »Svoboda Dobrna«, Trbovlje;
skupščinah organizacij VVI obravnavali tudi kulturnoprosvetno in politično delovanje članov. V Zagorju So celo sprejeli sklep da bo treba letos pripraviti kulturno prireditev VVI, oživiti pevski zbor ter
vale v raznih kulturnoprosvet-nih in športnih področjih. Z gledališkimi prireditvami pevskimi zbori in godbami pa jim
priden hrastniški rudar, ki je vzgojil svoje otroke v naprednem slovenskem duhu. Pokojni Hrasteljev Janez je bil na Dolu tudi ugleden vaščan, kar je pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo zelo veliko Dolanov in Hrastničanov. Tudi dolski pevci in gasilci so ga počastil« na njegovi zadnji poti. — Naj mu bo lahka domača zemlja! Preostalim naše sožalje!
Gasilski teden. — Slovenski gasilci imajo že nekaj let Teden gasilcev zadnji teden v mesecu maju. Letos ga bodo
bodo priskočile na pomoč »Svo- : praznoval: od 24 do 30 maja. bode« Iz Trbovelj, Hrastnika. ! Gasilski sektor Hrastnik ka-Zagorja *n Radeč ter ostalih | mor spadajo štiri hrastniška krajev našega okraja. L. S društva ln društvo Prapretno,

W n vv h u ren t-ne ti e m detet let n i> k
taji. Ob začetku in zaključku bodo govori. — V torek, sredo in četrtek bodo zaporedoma praktične vaje s trodelnim napadom čete Hrastnik-matica, Rudnik in Prapretno. — V petek bo gasilska vaja s trodelnim napadom in »Minimaksi« pri steklarni — V soboto bo v prenovljeni, okrašeni društveni sejni sobi Gasilskega dru-štva-matioa Slovesna seja funkcionarjev vseh gasilskih društev sektorja Hrastnik. — V nedeljo, 30. maja, bo velika sektorska vala štaba odreda Hrastnik (vseh gasilskih čet) z orodjem ln z gasilskimi vozili v vaseh Brdce in Msrno.
KDO JE UPRAVIČEN?
O nepravilnem in neodgovornem izkoriščanju fondov socialnega zavarovanja je mnogo govora, zlasti še o dodeljevanju in koriščenju otroških doklad, ki jih prav gotovo nekateri še
.	Kdo Izmed nas, pa najsi bo to zamudi nobene vaje In sodeluje JU, yiaY _UWJVO neifateri s«
s,a'e/*' al1 P“mIa/*1 Trboveljčan, kol znan, vesten tn priljubljen neupravičeno prejemajo, o če športnim delonr Zelja vseh or- ne pozno MINCBTA KURENTA godben k pri Vieh njenih prire- mer prihaja mnogo prijav na ganizaclj je Mia, da se organi- k danes, čeprav stopa le dni ditvah. — Kot Invalid se ni mo- OZSZ, še več pa se o tem go-z:ra več članskih posvetov ter v yvo/e 71. leto, vedno nasme- gel aktivno udeležiti narodno- vor« »za vogali«. _____________________
Jan pogumno koraka po naši osvobodilne vojne, pač pa je kot Da bi se natanko ugotovilo dbltnl.	zavede n Slovenec in napreden dejansko stanje in dognala
Kako ga ne bi poznali, saj človek podpiral to naio veliko upravičenost prejemania otro-
nam vsako leto v Imenu Delav- gibanje Vsi vemo za njegovo Škega dodatka, je OZSZ posta-
ske godbe v Trbovljah ieli sreč- veliko skrb za preostale inetru-no in vedelo novo leto.	mente Delavske godbe( ki jih
predavanj za člane ZVVI, da «e nrireialo skupni izleti posameznih osnovnih organizacij. V Trbovljah so si zadali nalogo da letošnje leto organizirajo enodnevni izlet v Avstrijo, ka-. _ _ . terega naj bt se noieg članov ki v njih živijo mnogi član, in i lahko udeležili tudi njihovi ožji vojne sirote, kako redniki rav- j svojci. Na vseh skupščinah pa najo z otroki, katerih starši so je bilo poudarjeno
darovali svojo kri za našo osvo-i treba bolj tesno	. ........—........-	__________ ,.	..	„
boditev. Novoizvoljeni Mestni množičnimi organizacijami, zla- zavirač Z mladeniško vztrajpo- veljaki godbeniki od koncu voj odbor ZVVI Trbovlje se bo v st; pa Je potrebna tesna pove- st jo pa je hotel poslati kurjač ne ^a/,k° 4Pel zaigrali in nam bodoče še v večji meri zanimal zava s Sveti za socialno skrb za vse tiste člane ki žive v I stvo v posamezni občinah
vil posebno komisijo iz zastopnikov OZSZ, občine in Sin-
o Ul veiciu lUJVO .elo.	»--. '-t--—uuuuc m
2e kol Šestnajstleten dečko se nlenl l,anl- ude,e1fe"fl	sveta, k- je na me-
jili stu samem pregledal* stanie in
*'zsmrrsjssmSKiiJEL-SftrSS: St SS& AŽSr««
uspehih njenega dela.
še ni končano bomo še poročali.
Razots
IZ RADEČ IN OKOTJCE POSTAVO ZIDANI MOST OBNAVLJAJO
za spnjem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS
Uprava Politične iole pri CK V prijavah naj prosilci nave- 'nih.
,n je v lem poklicu dolga leta Kol 'rasten nekdanj rudar-delal na rud nitk, železnici Ven- s,roJnik P° le 'fv,ar * Min/e P,e' dar ni bil zadovoljen samo s *,aia‘ »'P^naSal vse težave in tem - postal je tudi strojevr^ja	e' k *° **	’f * na Postaja z;danl most kl Je
/n strojnik ter je v tem službe- J f’	< J i ‘P .	| eno naših najvažnejših železni-
nem svojstvu deloval v raznih Prlrolen° aooro vol jo ter j n ve- Jkih	vs doa,ie, vkijub
obratih rudnika Trbovlje v sploi. ^9o obraza, poln življenjskega ln	vs? ao9*e5 vklJU •
no zadovoljstvo svojih nadreje- °P^m^,na> srečno premagal. Se
danes ga vidimo dandnevno na
v«em nnnorom kolektiv« Se ni
bila taka, kot to po svojem pomenu zasluži. V zad-
ob 19.30: v Domu »Svobode ZKS razpisuje sprejem slušate- dejo: osebne podatke katere So-1 Ves Cas svojega službovanja	nJem Casu ^a so se začela ob-
Dobma« tamburaški koncert; ljev v redni petmesečni tečaj, ki, le in tečaje so obiskovali, staž na rudniku — delal je polnih 50 !	'	, v	“J r.ovitvena dela, ki bodo kmalu
izvaja ga »Svoboda II«. Trbov- se prične 1 septembra t. 1 Sola in funkeje v političnih organiza- let. katero delovno dobo doseže J“kram/jQ paMfsjbo to o »Ta končana ter ^	obnoV'
z&r
letnem telovadišču TVD »Parti- industrijski proizvodnji ln tudi Gojencem izven Ljubljane Je druitvlh ter se je zvest svo/emu 0 9t°d1' zana«.	__im*_____________*,_______________.	__________ ___________.	_	_____ nas vseh
o gradTvt svetle/ie prihodnosti
zana«.
V nedeljo, 6. junija 1954:
ob 9. url: revija in nastop telovadcev tn športnikov Trb - J vel j;
ob 16 tud: letni nastop TVD »Partizana«, Trbovlje, na letnem Ljubljana, Parmova 37 telovadišču »Partizana«.	23-981, inL 206.
ničarjem,
Igralska
*
družina
»Svobode«
politično aktivnim članom vseh zagotovljeno bivanja v interna- social sličnemu prepričanju, ude- nh	„7.	, v;-----	------ -----
—»-*	1 -	-o„ v« poa,ob. -»*»■*«-«»/- - p srt v.',j‘zs'T ? ’ssirsis/,i
Interesenti naj do 15. junija nejše informacije lahko dobijo 'r"	u _	žlvl/alev 'n dogodkov polnega onereto »Vasovalec« ki je zel°
•	*-—- - -	m	z
zadovoljni ZJ'
...	,,	... .	.  ........................ — danmoščan, pa so prebili Pj8"
znana po vse/ Jugoeiav /I ln tudi smejan korakal t nami v nail jeten večer 'n st takih priredi' v tujini. Pri njej ie dane« ne veJikj skupni družini.	tev želijo še več.

telefon svojega okraja
Uprava Sole;
1% Litije in okolice
Razširitev območja Litije
Na ljudskem odboru mestne občine litijske so sklepali, da se bodo opustila imena obrobnih vasi Litije in sicer Grbina, Si-tarjevca in Gradca. Vsa ta tri naselja se bodo vključila v sestav mesta Litije. LOMO Litija je imenoval posebno komisijo, ki je dolžna sestaviti predlog za poimenovanje vseh trgov, cest, ulic in poti v dosedanjih predelih Litije, Grbina, Sitar-jevca in Gradca. Komisija je že začela z delom. Prebivalci Litije in okolice se za novo poimenovanje močno zanimajo. To komisijo sestavljajo predstavniki občine, Zveze borcev, Muzejskega društva in drugih množičnih organizacij iz Litije in dosedanjih predmestij.
Imena za ulice v Litiji
Komisija za imenovanje' ulic / Litiji, na Grbinu, v Sitarjev-cu in Gradcu se je sešla te dni in je izdelala predlog za poimenovanje trgov, cest, ulic in poti.
Zaradi velikega zanimanja objavljamo danes del elaborata in je prav, da se pripravijo na razpravo, ki bo v kratkem na prvem prihodnjem zboru volivcev, vsi naši občani.
Komisija je upoštevala nekatera dosedanja značilna imena raznih predelov Litije in okolice. Nekatere ceste so dobile imena po smeri, kamor drže.
Pri nekaterih pa so upoštevali zgodovinsko značilnost, kjer so 1 tej poti, posebno pozornost posvetili tra- NOV. diciji NOV. Upoštevali pa so tudi razne krajevne značilnosti.
V naslednjem objavljamo del predlogov za poimenovanja po Gradcu, ki pa seveda še niso dokončna.
Cankarjeva cesta drži od postaje do mostu na tisti čas, ko je pisatelj Ivan Cankar leta 1906 kandidiral v Litiji za parlamentarnega poslanca. Svoje shode je imel v prostorih sedanje restavracije »Pošta«.
Parmova ulica drži od litijskega mostu od Cerarjeve hiše mimo kina in zavije proti mestni mizami in hiši notarja dr.
Grašiča do mestne brivnice. Ob tej ulici je postaja Ljudske milice, kjer je bilo pred drugo svetovno vojno srezko načelstvo.
V tej hiši je služboval in stanoval takratni okrajni glavar Viktor Parma, eden najbolj popularnih slovenskih skladateljev, ki je ustvaril v Litiji vrsto pomembnih skladb. V Litiji je bil ob času prve svetovne vojne aretiran zaradi protiavstrijskih izjav in zaprt na ljubljanskem gradu. Parmove skladbe so še danes na koncertnih sporedih.1
Ponoviška cesta drži od litijskega mostu mimo predilniških stavb proti Ponovičam, kjer je . državno posestvo.
in čaka, da bo na njem zrasla nova tovarna, v nekdanji litijski topilnici so topili svinec, pa tudi srebro. Ko so leta 1888 stopili prvo svinčeno rudo iz litijskega rudnika Sitarjevca, so skovali srebrne spominske kolajne; te še imajo po nekaterih litijskih hišah v spomin na čase, ko je dajala topilnica zaslužka Litiji in širni okolici.
Ljubljanska cesta drži od restavracije »Pošta« mimo nekdanjih topilniških hiš v Gradcu; ta cesta je dobila svoje ime zato, ker drži iz Litije proti Ljubljani.
Graška cesta drži od Turkove hiše v Gradcu proti nekdanji tako imenovani stari cesti skozi Gradec; to je naselje na levem bregu Litije. Ime Gradec je do-, bilo po starem gradu na hribčku nad predilnico, kjer so še zadnji ostanki razvalin.
Ulica Zasavskega bataljona drži od prelaza poleg Ljudske' milice mimo nekdanje direktorske vile, naselja Stale in po graški Dobravi. S tem imenom so počaščeni partizani, borci Zasavskega bataljona, ki je združeval litijske in druge zasavske borce.
Marokova pot drži skozi Gradec, po prej imenovani Dobravi. Marok-Kolman je bil eden izmed najbolj popularnih zasavskih partizanov, ki se je s svojimi drznimi dejanji proti okupatorju vpletel v zgodovino Litije in Zasavja. Imenovanje poti po Maroku, ki je često hodil po je priznanje junaku
KOTIČEK ZA PIONIRJE
njegov tovariš Maks Arbajter pa četrto mesto, se je jadralni učitelj Borišek smrtno ponesrečil. Milanovi letalski tovariši so imeli pred dnevi, konec aprila, v Vršcu sestanek, kjer so razpravljali o postavitvi spomenika za slavnim litijskim rojakom. Na pobudo komandanta jugoslovanskega jadraln. letalstva tov., polkovnika .Paje Crnjanskega so j izvolili poseben odbor, med dru-! gimi sta v njem tudi znana padalska prvakinja Cvetka Klančnik in Milanov najožji sodelavec Maks Arbajter iz Celja, oba sta znana tudi med zasavskimi letalci. Odbor v Vršcu je sklenil, da bo na kraju nesreče postavil, v počastitev Boriškovega spomenika, spominsko ploščo, podprl pa bo tudi akcijo za postavitev spo_ mennika v Litiji. O obeh akcijah bodo razpravljali na pobudo iz Vršca tudi na majskem zasedanju zvezne letalske organizacije v Beogradu.
Breg ima stalno poštno dostavo
Vasica Breg pri Litiji, Id je od poštnega urada v Litiji oddal je- , na pičle pol ure, je imela do ne- j davnega neredno poštno dostavo. ! Na prošnjo občanov pa je postna uprava namestila še tretjega pismonošo, ki skrbi zdaj za redno dnevno poštno dostavo po Bregu, kar prebivalce te vasi ve- j seli.	I
Janez:
(Nadaljevanje)
Pravljica o pastirju Nejčku, Divjem možu in vodi življenja
Previdno' se ji /e pr.bližal in dvignil skalo, ki jo je tiščala k Hom. Kača se je povlekla naprej, pretegnila med kamenjem, zlezla iz svoje koze in izginila v visok: praproti. To je Nejče gledali Kar tako, kakor da bi slekla srajco, je mislil. Tista kačja kožica ali lev, kakor ji pravimo, mu je bila tako všeč, da je sklenil, da jo bo vzel s seboj. Pobral jo je, lepo zvil, zavil v široko vejico praproti tn spravil v žep.
Nisem še videl kaj takega, je premišljeval. Tudi dedek in Marička bosta gotovo vesela zelene, lepo pisane kožice. Ko se je spomnil dedka in Maričke, mu je legla spet skrb na srce. Vzel je pot pod noge in se z dolgimi koraki pognal v dolino.
Hodil je In hodil. V dolino, v hrib In spet v dolino, In spel v hrib, vse do večera. Zvečer je bil že tako truden, da niti na drevo ni mogel več splezati. Legel je ob malem studencu na mehki mah in pri priči zaspal.
*
Kakor v uročeno deželo je prihajalo jutro v gozd. Tema je lezla med grmovje, se manjšala In izginila. Ostala fe le tanka meglica, pripeta med drevje kakor rahla pajčevina —— na vrhove dreves pa je sijalo že sonce. Tu in tam se je prerinil skozi mehko sivino šop žarkov prav do tal. Ti so rezal: in topili meglo, da je postajala vse tanjša In manjša in je naposled Izginila.
Življenje se je prebudilo.
Tetka žolna je trkala pb debeli skorji dreves in klicala hrošče, ki so se skrivali v toplih razpo-kah.
| Veverica se je razposajeno po-i dila z drevesa na drevo, prevračala kozolce, glodala sladki žir in metala prasne hišiine na tla.
Klepetave ptičke so se pogovarjale o minuli noči, o otrocih, sovah, podlasicah in drugih so-i vražnlkih svojega rodu.
, Čebele, ki so v votlini starega hrasta postavile bogato stanovanje — med se je cedil pri vseh vratih Iz njega — so pridno zle-tavale in prinašale sladko strd v
To so v glavnem predlogi za imena po Gradcu. V naslednji številki pa bomo objavili predloge za imenovanje ulic po Litiji, Grbinu in Sitarjevcu.
25 litrov vode na uro —
Poročali smo že o vrtanju poskusnega vodnjaka za novi vodovod v Gradcu. Poskusno črpanje iz vodnjaka poleg reke Save je dalo dobre rezultate. Črpali so nenehoma 36 ur ln je bil dotok vode po 25 litrov na sekundo. Črpanje so si ogledali tudi strokovnjaki iz Ljubljane, ki so ugotovili, da bo dajal ta vodnjak zadosti vode tudi ob sušnih mesecih, vendar so svetovali, naj poglobijo dosedanji Izkop za dva metra, da bo količina vode še večja
Za 1,000.000 din dobitkov
Odbor za izvedbo tombole v korist Zdravstvenega doma v Litiji je dosegel dobre rezultate. Do sedaj je zbral dobitkov za milijon dinarjev, kar Je prav gotovo spričevalo dobre organizacije, pa tudi naklonjenosti naših delovnih ljudi, ki so podprli tombolski odbor. Podjetje »ZA-
Glasbena šola v Trbovljah dobro izpolnjuje svojo nalogo
Praproče so novo stanovanj- LES« — Zasavska lesna indu-sko naselje v Svarčevi hosti. Ta I stri ja — je izdelalo prvovrstno P^adel ima že davno ledinsko I sobno opravo, ki je razstavljena
ime Praproče zato, ker je sredi hoste, to je sredi praproti. To ime je zapisano tudi v starih mapah. Imen Praproče. Prepre-če, Praprovšče in podobno Je po Sloveniji precej.
Predilnifika ulica drži od železniškega prehoda od Ljudske milice mimo konsuma in ob predilnici. Tako je dobil javno priznanje tudi najmočnejši delovni kolektiv v litijskem mestu.
Topilniška ulica drži v bližini nekdanje topilnice, ki je bila
v reklamne namene kot eden Izmed dobitkov v Izložbenem oknu salona Boriškove gostilne na litijskem Glavnem trgu.
Tombola bo 6. junija v Litiji.
Znak letalskega tovarištva
V Vršcu, kjer Je središče Jugoslovanskega letalstva, je deloval litijski rojak Milan Borišek, ki Je dosegel najboljše mesto
Kakor smo že na kratko poročali, je imela prejšnji petek Glasbena šola v Trbovljah svojo prireditev ter je 2 javnim nastopom svojih gojencev podala obračun svojega dela v šolskem letu 1953-54. Dvorana »Svobode« v Zgornjih Trbovljah je bila zadovoljivo zasedena. Napolnili so jo starši in svojci gojencev — manj pa je bilo tistih, k bi se moral' resneje zanimati za glasbeno vzgojo naše mladine.
Spored nastopa je bil zelo pisan in zanimiv. Prikazal nam ni same požrtvovalnost in trud učiteljskega zbora, marveč tudi veliko voljo posameznih nastopajočih gojencev, njihovo ljubezen in volje do glasbe poleg tega pa tu in tam tudi sicer nevidno skrb in prizadevanje staršev nekaterih nastopajočih.
Ako s to glasbeno produkcijo primerjamo nastop ob prvem polletju, lahko trdimo, da je letni obračun glasbene vzgoje pokazal razveseljiv napredek. Ravnatelju šole in vsem učiteljem moramo izreč; polno priznanje za njihovo prizadevanje, zlasti še. ker velika večina na-
več pažnje vseh aktivnih kulturnih delavcev. Teh je bilo na nastopu bore malo. Vsaj člani Delavske godbe in naših pevskih zborov bi moral, biti —-če ne drugega — radovedni, s kakšnim glasbenim kadrom lahko računamo v najbližji prihodnosti, ko bo razvoj naše doline In z njim nastala potreba zahtevala tudi vedno večje število aktivnih kulturnih delavcev.
Nastop sam je bil skrbno in dobro pripravljen. Pokazal nam je znanje gojencev šole, od pripravnikov do malih umetnikov iz četrtega letnika. Mogoče bi bilo za poslušalce ugodneje, če bi program ne bil tako strogo oddeljen po posameznih vrstah glasbil. Poslušanje samih pianistov, nato godal in pihal, je sicer koristno za ocenjevanje posameznikov, za poslušalca pa utegne postati le dolgočasno. — V premislek Glasbeni Soh dajemo Se tole:
Ali ne b; bilo morda priporočljivo. ako bi Glasbena šola pripravila ob koncu leta dve produkciji; na prvi bi prikazala strogo šolski razvoj gojencev . na drugi pa naj bi vnesla - j
stopa je Šolski orkester izvajal tri krajše skladbe Pr; nastopu orkestra smo opazili, da je polno zaseden z godali, trobil pa ni bilo. Zdi se nam, da bi bilo priporočljivo, ako bi v načrtno i glasbeno vzgojo vključili tudi mlade godbenike na trobila, saj je Glasbena Sola prikazala z vzgojo pianistov in violinistov, da je edino ona poklicana za pravilno in uspešno vzgojo naših najmlajših godbenikov.
-ar.
Nagradna posetnica za pionirje
Pionir Tonček Sršen, učenec III. razreda osnovne Sole na Lokah pri Zagorju, nam je poslal sledečo izvrstno vizitko;
LOJZE U. KORPAR
IG.
pomembna tovarna v stari Li- 1 rae^ jugoslovanskimi jadralci. Po ti ji. Po prvi svetovni vojni so I vrnitvi iz Oerebra na Švedskem, topilnico opustili in podrli, sc- | kjer je dosegel tretje mesto med daj pa je ta prostor neizkoriščen najboljšimi svetovnimi Jadralci,
ših ljudi še ni popolnoma in j spored nastop svojih najbolj pravilno doumela nujnost na-1 ših, pn četudi samo najstarej-črtne glasbene vzgoje. Marsikdo gleda v glasben; šol; skoro nepotrebno stransko vzgojno ustanovo, kar je verjetno še posledica predvojnega mišljenja, ko je bil pouk glasbe mogoč samo redkim izbrancem. V tem pogledu bi morale vse šole splošne vzgoje, prav gotovo pa tudi tisti, ki so na pristojnih mestih posebno zadolženi za kultumo-prosvetno delo, posvečati glasbeni šob Se večjo pazljivost.
Prav gotovo zasluži Glasbena šola in nastopi njenih gojencev
Ših gojencev. Tak večer ne bi bil samo ocenjevalnega ln pri-merjevalnega značaja, temveč bi bil mogoče tudi umetniško izoblikovan večer v obliki zaključnega solističnega koncerta, kakršnih v Trbovljah na splošno pogrešamo Res je, da vsak© leto odhajajo najboljši gojenci v Ljubljano na srednjo šolo, vendar b; mogoče tudi te vključili v zaključni letni nastop. saj «o osnovno znanje pridobili na domači glasbeni šoli.
Na zaključku petkove«?r>*-
Ali najdete iz črk gornje posetnice sedanje bivališče tega tovariša?
Ce se vam to posreči, k če-ner vam že v naprej čestitamo, :edaj prinesite ali pa pošljite rešitev v naše uredništvo. Tudi tokrat bo dobil Izžrebani rešitelj od nas v spomin lepo knji- j go. — Pripomba: da vam bo: iskanje novega bivališča tega moža laže, omenjamo, da ta tovariš stanuje sedaj v našem okraju
REŠITEV NAGRADNEGA
LABIRINTA ZA PIONIRJE
Spet smo bili zelo veseli, da se je iskanja poti iz labirinta, ki smo ga priobčili v prejšnji številki našega list«, udeležilo toliko pionirjev in pionirk. Vsi
drobne sodčke, ki so jih same napravile iz zlatorumenega voska, da jim ne bo treba trpeti lakote, ko bo pritisnil mraz.
Mravlje so našle nedaleč od svojega gradu, ki so si ga napravile iz suhih trščic in smrekovih iglic, drobno miško, ki je ostala sovi od preobilne večerje, in so trumoma hodile tja na zajtrk.
Vse je živelo, skakalo, letelo, gomazelo, čebljalo, pelo.
Tudi Nejče se je zbudil. Gledal je visoko, zeleno streho nad seboj In široke pramene sončnih žarkov, videl pa ni nič. Mislil je na čudne sanje, ki jih je imel ponoči.
Ležal je In gosta tema je pokrivala zemljo, da ni videl prsta pred nosom. Kar zasliši ob strani stokanje, kihanje, drobno ce. petanje In naenkrat krik:
»Avl«
Cepetanje /n pihanje je utihnilo. Nejče je zaslišal droben glasek:
»Kdo /el«
•Srnjaček, Rogaček,« se je glasil odgovor. »Sl ti fežektm
»Jaz,* odgovarja spet prvi. Sem te zbodel, Rogačekt«
»Malo. Pa sem se le boIf ustrašil.*
•Oprosti,* se je noto opravi&l ježek, »nisem te nalašč.«
»Oh, saj vem,* je dejal Roga-ček. »Kam pa greš v lej lemlt*
»Žejen sem. K studencu sem re namenil.*
•Tako poznot* se je čudil Ro-gaček.
»Sinoči je hodil Dlvj: mož tod okrog. Nihče ni upal it svojega skrivališča,« /e pravil ježek.
»Divji mož? Potem sem Imel pa srečo, da me ni videl. Sal vel, koko nas pesti, če najde koga v gozdu.* Rogačkov glas je bil vesel In prestrašen obenem
Nejče je začutil ob glavi vohljanje. Rogačku se je zdelo, da leži nekaj na tleh, pa /e pogleda/ malo bliže. Opazil je Nefčka.
•Pst, ježek! Tukaj leži človek. Pojdiva dalje. Mogel bi naju »lila«,« je dejal.
»Saj naju ne razume,* se je nasmehni/ ježek. »Saj veš, da more s takšnim sluhom obdariti Človeka le Zelena kača. Ona pa to stori le, če ji kdo naprav! selo zelo veliko uslugo. Poleg tega mora biti mehak kakor pom.ad, ljubezniv kakor poletje, dober kakor jesen In trd kakor zime. Takšnega človeka pa rt.«
»Kako se pa ujema: mehak kakor pomlad /n trd kakor zi*
ma?«	t
»Zakaj ne,* je velel ježek. »Dobrim mora bili mehak kakor pomlad in hudobnim trd kakor zima. Žejen eem, moram k vodi.«
(Dalje prihodnjič)
so našli izhod iz zamotan* poti labirinta ter pravilno pot zarisali na vposlanih nam listkih.
Strogi žreb je tokrat prisodil nagrado pionirki Francki Jelše-var, učenki 5. razreda osnovne šoli v Cemšcniku, ki naj o priložnosti pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo.
Mira Pucova: V
TIHA VODA
Roman
V šumenju njenega taftaste-Ka krila, v valovanju širokega nabirka pod njenimi koleni, v °*ini njenega pasu, stisnjenega v tako čudovito napravljen fteznik, kakor ga ne dobiš za Kupiti niti v Ljubljani, je bilo f® zabukovške pojme nekaj velikomestnega Da je prišla to P°t brez klobuka, dasi je vsakdo y*del, da jih ima doma nič Koliko, se je zdelo Zabukovča-bom neko skoro predrzno stop-y®vanje njene nakičenosti. *_red cerkvijo Je zaprla smešno Jbajhn; sončnik iz črnih čipk, 3 Ra je bila ves čas držala nad Slavo, da Ji ne bi sonce opalllo braza. In zares je bila njena P°lt tudi poleti bela in gladka Kakor svila, ustnice pa Je imela ako zelo rdeče, da so Zabu-ovčanke z zgražanjem govorili 0 njej. da si Jih barva z rde-‘*J.Papirjem
. ^Klonila je glavo, povesila l bele veke in skušala člm-Jrjl neopazno priti do svojega jat °ra v c*rkvl Blizu oltarni Imela klop. za katero je t-f^ala po dva goldinarja na ka£.'j Toda njena svilena, s čip-s"Jni obrobljena spodnja krila . Uko razkošno šelestela. tako cloi°Vito 80 valovale pol metra Se svilene rese na njeni črni
ruti lz kašmirja, da so se mnoge v pobožnost zatopljene glave kakor učarane obračale za njo.
Pod Jergljevimi prsti so bučale orgije. Pevke na koru so pele:
»Usliši zdihovanje in naše prošnje glas...«
Jergelj pa jih Je preglasil. Spev njegovih orgelj je bil kakor slap, ki pada z višine in podira vse pod sabo. In Agati se je nenadoma zazdelo, da se Ji srce odpira v neki neopisljivi žalosti, ki se dviga in upada z valujočo melodijo orgelj Odprla Je molitvenik Brala je:
»Sod; me, o bog. ln razsodi mojo reč od nesvetlga ljudstva; reši me od krivičnega in zapeljivega človeka. Ker tl, o bog, si moja moči Zakaj sl me odvrgel? In zakaj moram žalosten hoditi? Zatcrt od sovražnika?«
In zdaj Ji je bilo, kakor da besede molitve še nikol* niso prodirale v vse njeno bistvo kakor danes. Reši me od krivičnega človeka . Uzrla Je Feliksa pred seboj, njegov srepi pogled ln dvignjeno zgornjo ustn*co, k; mu Je na hipe dajala nekaj veveričjega. Pso-
val jo je in poljubljaL Ah, za-1 kaj je moralo biti tako?
»Bog, moj bog! HvalU te bom s citrami. Cernu si žalostna, moja duša? In čemu me motiš?«
Znane besede, ki jih je brala, so vzdramile v njeni duši ne-iteto daljnih in žalostnih spominov. Bil; so to spomini iz časov, ko Je še molila k bogu z gorečo iskrenostjo srca. Goreča iskrenost je zamrla, kajti notranji svet, ki sl ga je bila tačas zgradila Je slonel na neki otrplosti, ki ni dopuščala nobenega vročega čustvovanja.
Stisnila Je črne obrvi, ki so JI risale tiste motno Mo na cvetlično belo kožo Nečesa ni razumela — čemu se Ji na hipe vse tisto gnusi, kar sl je bila v dolgih letih tako težavno pridobila:	potrpežljivost, vdano
prenašanje usode, čednostno življenje. V resnici ni bila ne čednostna, ne skromna, ne potrpežljiva, si je očitala. V trenutku neke bolestne Iskrenosti si je priznala, da Je vsa njena krepostnost zgolj pretvara, zrasla lz nečimrne želje, biti boljša od drugih.
In nenadoma si Je zaželela, da bi tu pred bogom razgalila vso svojo ničevost, tu v tem somraku, ki prodirajo vanj barvasti snopi žarkov skozi poslikana steklena okna in k; je prenasičen vonja po kadilu in rahlega trepeta sveč. Zaželela si Je, da bi bila spet takšna, kakršna Je bila kot dekle, tako verna, tako krotka in preprosta Prosila je boga odpuščanja zase in se je poskusila ke-
sati. Toda zoprn, posmehljiv glas ji je govoril, da je vsa ta umetno razbičana skrušenost le neka prevara same sebe. V resnici je bila utrujena svoje nesreče, Id je n* zaslužila. In na dnu srca je Čutila samo sovraštva in odpor do vsega. Svojemu razumu je lahko u Kazala kes in samozntajcvnnie in upanje na sladko plačilo na onem svetu, njena volja pa se Je temu upirala in se je spraševala: Čemu moram ••avno jaz trpeti?
Obrnila je iist v molitveniku:
»Daj nam gnado, o Jezu«, da bomo posihmal tvoji pe-jatli, in de tebe tolikanj bolj liublmo, kolikor bolj smo do zdaj svet ljubili ljubili greh ...«
Greh! je pomislila v nenadnem Izbruhu razdraženosti. Greh je bil, da jo Je njen oče dal Feliksu za ženo — tako mlado.
»Pomisli, gospa inženirjeva boš! Nekoč mi boš še hvaležna, da sem te k tej možitvi silil,« Je priliznjeno govoril hčeri, ki se je upirala.
Hvaležna? Bridko se Je nasmehnila. In spet Je občutila v srcu grenkobo, kt jo Je navdajala že vse dopoldne. V mislih je jel« slediti svojemu življenju do tistega trenutka, ko je stala pred vrati očetove sobe in Ji je pod tesnim dekliškim život-cem razbijalo srce, ker Je slutila, da se tam v sobi nekaj pripravlja, nekaj dobrega, kar Je z njo v zvezi. Niti tedaj, ko ji je umrla mati, ji ni bilo ta-
ko tesno. Nenadoma jo je oče. poklical v sobo. Tam je bil No-votny.
Stari Martinek si je brisal plešo, brisal el je oči in se usc-koval.
»Agata, inženir Novotny te je zaprosil. Kakor veš, je Ceh po rodu,..«
Ne, tega «1 vedela. Pravili so ji o njem, da je rojen Dunajčan in da Je na tc ponosen. Gledala je svojega očeta v ugašajoči dnevni svetlobi In nenadoma se ji Je zazdel kakor tujec, tako malo tolažbe ln razumevanja je imela pričakovat1 lz njegovih ust. Otresal je e sivo glavo, kakor da bo vsak hip planil v glasen jok.
»V vajinem zakonu se spet orepleMr dve vej) našega čo-ikega drevesa. Srečen ®em...«
In potem od ginjenosti n; več mogel dalje.
Stala Je tam kakor kip io docela mrtvi sta ji bili roki, ki sta ji bili e prsi zdrknili na krilo. Ni mogla pogledati ženina, ki so ji ga namenili Končno je zaklicala:
»Nočem se poročiti, očka!«
»In čemu ne, neumnica?«
»Premlada sem.«
»Tvoji materi rt bilo dosti več, ko te Je rodila.«
»In moja babica je že * petnajstim, leti Imela dvojčke,« se Je ta hip nekam posmehljivo j Novotny vtaknil v pogovor.
1 Ko sc Je njen pogled srečal z njegovim, se ji je nasmehnil in I ji pokazal pod kvišku sršečimi brki živalsko bele, močne zobe. 1 Bil je visok in krepak mož v
tesno zapeti temnozeleni suknji. Njeni petnajstletni mladosti se je zdel kar star, čeprav mu še ni bilo trideset let. Predrzni pogled njegovih oči pa jo je v svoji hladni nesramnosti odbijal. Te oč; so bile čudne: zarezane so bile poševno kakor pri kakem Kitajcu.
Povesila je svoj pogled, ne da bi mu vrnila smehljaj. »Ne morem očka,« je zajavkala, trgajoč si s prsti zadrgo na ži-votcu.
»Ta dekliška sramežljivost Je očarljiva!« je vzkliknil Novot-ny in se j; je tako približal, da se je s svojim obrazom skoro dotikal njenega.
Vse jo je bolelo od zadrege in sramu, kajti pod njegovimi tipajočimi pogledi se je počutila kakor slečeno. Vonjal je po pomladi, k; je imela neprijeten, težak nadih. Izpod povešenih trepalnic je opazila, da so njegove roke s kratkimi prsti zelo bele kakor ženske ln posute s sončnimi pegami. Tudi te roke, ki so lovile njene, so jo odbijale Hotela je pobegniti.
»Gos neumna, tukaj ostani!« se je zadrl očka in si je kar divje brisal potno čelo,
Agata je pozneje neštetokrat obžalovala, ker ni naravnost povedala inženirju, da ga ne mara in da ji Je nadvse zoprn, toda bila je preplaha
»Premislili si boste, golobica,« j; je dejal Novotny.
N; bila njegova golobica. Ne. ne, to ni hotela biti!
(Dalje prihodnjič)
V severovzhodni steni Jalovca Nedeljski spon v revirjih
Rudar : Aluminij (Kidričevo) 2:0 (1:0)
O nedeljski prvenstveni nogo-, liziral; so samo eno, ko se je
11. SLOVENSKA LIGA Partizan (Hrastnik) : Proletarec 37:32 (16:13)
Kovinar (Store) : Litija 48:36 (25:16)
Republiška rokometna liga OSTRE BORBE V /. KOLU
goro Jalovec —	tako imenovani	mo Odšli smo. Se kratek	“po-	veža'je	kmalu dosegla~Yiroko	Rudarja ali prireditve RK v Svo-	jenih enajstmetrovk je Opresn.k	ko^, spomladl^skega ^eta^epu-
jugoslovanski	Matterhorn v	stanek pred našimi čuvarji	me-	gredino.	kje*- je počakala prvo	bodi-Zasavje, ali celo neznanje),	v 16. min. drugega polčasa povi-	bliške rokometne lige 2e jesen-
Julijskta Alpah	Vedno in ved-	ja — potem pa se je začela	pot	navezo.	Ni traja'o dolgo, ko se	Menda zadnje ne bo držalo, saj	šal rezultat na 2:0 za domačine,	ski del ;e pokazal veliko izena-
no smo imeli kak drug cilj, ta-	do vznožja Jalovca.	je Vili	prevalil preko previsa	50 Rudarjeve! že pokazali, da	medtem ko je drugo enajstme-	čenost ekip ki Pa » že v lem
trovko vratar oostov ubranil. _	kolu prii]a ^ ^ ^ 12raza. Kot
2llica nam n. dala miru Na nismo bili zadovoljni. Janez je i čal s stene Spodaj je bilo vse vsak način smo hoteli za 29. bil mnenja da je škoda lepega 1 zasuto z njim Tako smo morali	.. s	-
november v planine. Toda kam?	vremena in časa za takšno tu-	že takoj	od začetka pričeti s čl-	metm tekmi nied domačim Ru-	Savšek v prvem polčasu prebil
Nismo dolgo premišljevali, ko	ro »Pojdimo raje na Jalovec	ščenjem	snega na oprimkih in	dariem in gostom :z Kidričevega	skozi dva igralca in dosegel prvi
se oglasi Janez in predlaga čez steno!«	j stojiščih Prva naveza je* na- “e bi mo9u dosti Pisati- sai 50 gol za domačine,
vzpon na Jalovec Precej časa Takoj smo se zedinili, se po- predovala nekoliko počasneje, n°goine* igrali kot kakšni začet- V drugem delu tekme je imel smo se pripravljali, da ponov-	slovili od ostalih v koči. hkrati	ker je imela že takoj od začetka	niki (ne vem°, ali ie b:la to P°-	Rudar sicer več od igre, vendar j
no naskočimo našo najlepšo	pa naročili oskrbniku, kam gre-	opravka	s previsom. Druga na-	Medica ženitve nekega igralca	je bil neuspešen. Od dveh priso- I
ko da nismo prišli na čisto z Med potjo je sneg nekoliko in na vrhu varoval svojega so- znajo igrati. Gostje so bili bor- trovko vratar gostov ubranil.
našimi željami Tud tokrat je oviral našo pot. Bil je suh sneg plezalca
klin ♦olrft Uon in ki jn nalrolrn t«« in Im ni.	1______1	«
SSJf	vse kaže, se bo lestvica precej
bilo tako.	Vse je bilo nekako	in je le malo pokrival kamenje.	' Med tem časom sta Janez in	J«"1 kot domači igralci — ne-	igralo v nedeljo proti Proletarcu	SDreminjaia DO vsakem koj„
prisiljeno	Spočetka se ni nihče	tako da nisi videl, kam stopiš.	Albin odšla na ogled po name-	zadovoljivem napadu. Sodnik	iz Zagorja, se lahko že kar se-	Ji kon£nl vrstni red določen šele
oglasil za	ta vzpon. Sele po	Bili smo že sicer pozni, a ven-	ravani smeri. Ugotovila sta, da	Muraus iz Maribora je delal ve-	daj poslovi od sodelovanja v	ladniimi tekmami Po današ-
dolgem razmišljanju in posve-
dar smo si morali radovedneži bomo imeli precel opravka s ,ike napake in je sodil slabo. Hrvatsko-slovenski ligi, če bo ta n i e^m^k n bf i ™^	<od šeFtfhi
njrlpriotl raTvallno ln+nln V? 4«»	narliivn Smromliai	okrtiialn	DiJar. J	u »Hla O exip (Oa S6S11 j
torvanju se nas je končno zbra- ogledati razvaline letala, ki je snegom in ledom. Cim više smo Kdor je pazljivo spremljaj potek še obstajala. Ce hočejo Rudar- J .	. „vnM. *nrv.ki
lo pet plezalcev da skupno re- pred nekaj leti našlo svoj ko- prišli, tem bolj se je stena sve- igre, je dobil vtis, da ima Alu- jevci kaj veljati, potem naj ta- TR(, tci-. e„ 1 t " širno našo nalogo in se odloči- nec v kuloarju Jalovca ter je tlikala kot ogledalo, osvetljeno minij 12 -.gralcev.	kega nogometa kot zadnje čase ,,_j'	.	„ *
mo za določen cilj. Pa se spet bilo povsod razstreseno. Zvončk. nismo mogli zediniti, kako naj ljanje s cepini po delih letala se potujemo, da bi čim ceneje pri- j je slišalo daleč naokrog, šli v Planico, ker nam pač že- j leznica ne nudi dosti popusta i Če nas bo potovalo pet. potem nam bo planinska »objava«
ogledalo, osvetljeno od sonca Na gredi sva bili sedaj obe navezi skupaj. Ura je bila enajst. Treba bo pohiteti,
dobro služila. Cisto zanesljivo pa le ni bilo; ko smo namreč prišli na železniško postajo, smo ugotovili, da enega izmed nas ne bo Sedaj nam ni kazalo drugega, kot da kupimo nedeljsko karto, ki je seveda dosti dražja od planinske. Prednost pa je bila pri tej karti v tem, da smo se z njo lahko dalj časa zadržati kot sicer Končno sme se odpeljali iz našega črnega revirja v čisti piankvsk; zrak. V vlaku smo takoj našli mesto, ki smo ga lahko obdržali do bele Ljubljane. Proti Gorenjski pa je bila vožnja že neprijetnejša zaradi Jalovec nas je sedaj pozdra- če bomo hoteli do noči doseči velikega navala potnikov. Vili	vil	od blizu. Oba naša Vilčka	vrh. Cepini, ki so do tedaj štr-
je našel dober vagon, v kate-	sta	bila že pri vstopu v steno,	leli iz	nahrbtnikov, so morali
rem je lahko udobno sedel, toda	ko	sva se z Albinom šele za-	stopiti	v akcijo in sekati led.
seveda sam. Nabito poln voz	čela vzpenjati po plazišču do	Nekaj	časa je šlo tako naprej,
nam ni delal ravno posebnih vstopa v steno. Stena ni bila toda preveliki cepini so nam
kega nogometa
Nogometaši Rudarja so izgubili ne igrajo, nešteto ugodnih priložnosti. Rea-
Prijateljska tekma v Hrastniku
V soboto popoldne je moštvo z enajstmetrovko. — Tud: po »Svobode« iz Trbovelj odigralo t odmoru je bilo moštvo »Svobode« v Hrastniku prijateljsko nogo- boljše. V drugem polčasu je v metno tekmo proti tamkajšnjemu 20. minuti dalo še en gol in z »Rudarju«. Ves čas tekme so bili njim postavilo končni rezultat; gostje iz Trbovelj boljši v igri ] 3:1 v korist »Svobode«. — Sodil 1 in zasluženo zmagali. Prvi gol so domači dosegli iz enajstmetrovke po Tramšku. Lenič je za »Svobodo« izenačil igro v 30. minuti, medtem ko je v 38. minuti Zaubi iz Trbovelj dosegel vodstvo igre
slednjimi rezultati: Odred : Branik 9:9 (4:5)i Rudar : Svoboda 12:11 (6:7)j Celje : Drava 6:0 (w.o.)
BRANIK : RUDAR (Trbovlje) 96:61 (41:31)
Požrtvovalni Trboveljčani niso bili enakovreden nasprotnik igralcem Branika, med katerimi so bili najboljši strelci Križman s 27, Danev in Vončina s po 20 in Hreščak z 18 koši. Za Trbovlje je dosegel Hodej 16 košev
KINO »SVOBODA«-CENTER v Trbovljah (Delavshj dom)
bo predvajaj danes, v sredo, in jutri, v četrtek, angleški film
„šolanje Toma Browna"
Od petka do ponedeljka ameriški kovbojski fim
„Poštna postaja1*
Na telovadišču TVD »Partiza- y nedeljo dopoldoe ^ j^dni na« v Trbovljah so v nedeljo od- .	spored-
igrali okrajno prvenstvo v od- ,	angleški film
bojki za pokal OLO Trbovlje, ki
so se ga udeležili igralci iz Za-] MUirKU5Kl UGiOK gorja, Hrastnika in Trbovelj.1 Za gimnazijo in kovinarsko šolo Tekmovanje so v nedeljo dopol-> ob 9 ur» za osnovne šole ob dne prekinili ter ga bodo med pol n uri _ Mjadina 10 din>
je dobro Benčina iz Hrastnika.
Okrajno pokalno prvenstvo
tednom nadaljevali. — O podrobnih rezultatih ter o prvaku v j moški in ženski vrsti bomo še poročali
postal; samo v napoto. Spravili
preglavic. Vajen; vseh težav, videti dosti zasnežena. Vil; pra ____________________ . ___t____ _m_____^
smo se znašli tudi tu. Odločili vi: »No, kako bo šlo?« Janez pa smo jih nazaj v nahrbtnike in smo namreč, da si bomo vsake je mimo odgovoril kot po na- se začeli posluževati kladiva pri tri postaje izmenjali sedeže, vadi, da ne bo nič hudega Naposled si je Albin izmislil Odločili smo se za naveze.
čiščenju oprimkov od ledu. Na ta način smo zelo počasi na-
udoben sedež Dva cepina sta Pripravljeni na vzpon smo se predovali, vendar sta nama
Posvetovati e zasavskih planincev
pogum in dobra volja olajšala
takoj zagradila v oddelku pre-	poslovili drug od drugega in
hod in tako smo vs; imeli do-	odšli v steno. Prva naveza je	delo. Prišli smo	do	ozke,	po-
volj sedežev, dokler nas ostali	vstopila nekoliko niže od dru-	ševno ležeče	police,	ki je	dr-
potniki niso spravili na noge	ge, da ne bi naveze druga dru-	žala navzgor	do	male škrbine,
zaradi izstopa in vstopa	go ovirale pri plezanju. 2e ta
Z letošnjimi sredstvi bodo dogradili kočo na Prehodavcih v Julijskih Alpah in nadaljevali graditev planinske postojanke na Kumu
Prejšnjo nedeljo so se v planinski koči na Sv. Gori zbrali
------ .	.-----— — Tu sta bili dve možnosti izho- zastopniki vseh zasavskih pla-
potovanje se nam je zdelo koj pri vstopu smo imeli bitko da: ena po omenjeni polici dru- J ninskih društev. Posvetovali kratko, ker smo se kratkočasili s snegom. Tu se je namreč po ga pod njo	! so se predvsem o nekaterih go-
s prepevanjem planinskih pes- žlebovih nabira! sneg. ki je zdr-mi. Bližal; smo se našemu glav-! nemu planinskemu mestu — i
Jesenicam Preden nas bo pla- ' —	_	, _	_ -
Dobo»sk! gasilci grade vodnjak
ga alpinističnega očeta Jožeta i Gasilci na Dobovcu so začeli mesta in ustanove priskočile Čopa. Zal pa ga nismo našli pod novim vodstvom graditi vsaj nekoliko na pomoč, doma. Misleč, da ga bomo na- vodnjak, iz katerega bodo v Vsem članom društva in sil v »Korotanu«, smo odšli tja. primeru izbruha ognja črpali svojcem, ki so pomagali graji® ga tudi tukaj tokrat ni b>lo. potrebno vodo. Vodnjak bo vse- diti vodnjak, se odbor gasil-iver m diio vec dolgo časa za boval okrne fsnnnn iitmv vod p cb-noo	4«» 4«-»
.	dolgo časa za boval okrog 50.000 litrov vode. skega društva lepo zahvaljuje.
mu naeV^laR. da v nedeljo, 9. t. m„ se je Ravno tak0 vsem ostalim, ki so
minut in vlakce £»1(1	zbralo pri Gasilskem domu 32 kar koli prispevali za gasilski
Potegni »Spet gas;lcev> mnog. ^ s svojimi vodnjak
w	Ja?CT’ družinskimi čllni da
1-	J	VULUiMIUHUlUl VitUll UU bi ČllTl** ]
e tadf^ltal^ngl^u* 1^?°’ prci dogradili vodnjak Tov. je tud, sedaj oglasil za nje- Jože Jam5ek je celo JV2el letni;
(Konec prihodnjič)! spodarskih vprašanjih, ki jih bo letos ob skromnejših sredstvih teže rešiti. Sporazumno so med posamezna društva razdelili minimalno dotacijo iz okrajnega proračuna; dobro tretjino tega denarja bodo porabili za dograditev planinske koče na Prehodavcih v Julijskih Alpah. Ta postojanka ki je že pod streho, bo pomembna točka na prehodu iz doline Sedmerih triglavskih jezer v Trento. Planinsko društvo »Kum« bo letos nadaljevalo z
-c.
Kose kuhin e nef bodo ciste
govim hrbtom	Albin:	»Fantje,	d«nust 'dTi„	lahkn 2,1,
br»	Toru«	dopust, da je	lahko delal pri
Prižgal faifo'«°	^ ~	J	graditvi	tega	vodnjaka Njegov
Peli ali smo , j_.iv. betonsk-; Obod je že zgrajen, po-, Kuhinja mora biti vedn0 in i je paziti na nalezljive čre\es-smo jo v Jesenicah našli v va- trebna P® st- še dn° in Plošia : v vsakem P°gledu higiensko \ ne bolezni (tifus — paratifus gonu BiH so to sami znani ali vodnJaka-
neoporečna:	čista, svetla
ninlstl medniim' ooTTinnilio' Ker Jt dobovško gasilsko zračna Tud, vsi prostori, k; so-nist tov Dular	P*' idružtv0 glede denarnih sred- d.ij° . h kuhinji (skladišča,
štev šibko, se obrača še na, shrambe postranske sobe itd.)
Našli smo se spet v Tamarski
koči. v kuhta.1l'za mizo pri to-	in. na Okrajno gasil-
plem čaju B!lo je že pozno in	naSllCe n(a D°*
misliti smo morali h a rtnhtmo h^en podprla. Društvo Ima
in zavarovani zoper golazen. Zaradi tega moramo imet; po-
V Planici nas je noč Jočila^. Ljudski odbor mestne občine morajo biti brezpogojno čisti
11-
tv-
misliti smo morali	Ha Hnhimo	ouvtu poapria. Društvo	ima v leti na vseh oknih mreže zoper
še nekaMm sipanja.	Utrufeni *od	nafrtu	električne	] muhe po skladiščih in kleteh
do’ge vožnje smo kmalu zaorc^	Jer gradnjo gasilskega j Pa pasti ra miši in podgane,
sili oskrbnika da nam odkaže s,olPa'xCe bodo	gasilske-! kuhinjsko orodje je treba po
ležišča Dobili smo	prestor na	fa druSiVa	dcla11 s	teka	vnemo i v“kokratn*ra^ izP/atI 8 ,fIeto
skupnem ležišču	Kaknr hi sedaj	upamo	da	bomo vodo m obrisati s čedno krpo.
skupnem ležišču Kakor «...
»treščilo« — a to pot ne iz Ja-	tudl Juresni.tl.li
nezove fajfe — smo bil-; vsi na ležišču, Tn sedai se je začela bitka za odejo. Zedinili smo se, da bova spala po dva ln dva na skupnem ležišču. Noč je bila jasna in hladna. Ivje se je svetlikalo ob luninem svitu, ki ie pokrivalo tla in drevje Toda
to seveda, če bodo pristojna
Rešitev križanke „Rudarstvo“
Poleg tega pazimo da posoda, v kate:; hranimo in pripravljamo jedila, ne bo lz tvari-i ne k< bi lahko zastrupljala žl-I vila ali pa kvarila okus jedil. ' Mislimo namreč na žgane in emajlirane glinaste lonce ki ] vsebujejo včasih nevarne količine svinca. Isto velja ra emaj
(tifus — paratifus in i in griža), na tuberkulozo, na davico, na spolne bolezni, na kronična vnetja in na čive Kuhinjskih odpadkov in pomij ne smemo zbirati v odprtih posodah, ker ie to iz-zrstna paša za muhe. Zbirajmo odpadke in pomije v. dobr0 zaprtih sodih ali jamah izven kuhinje. Muhe namreč raznašajo grižo in druge bolezni.
Le higienično urelene kuhinje so nam res porok za neoporečno pripravljanje naših hranil, Ce bomo upoštevali vsa
..... ....iuutl VODORAVNO: 1. metan, „
isssS fiSSsS Š3SS!
hPo vse tiho.	37 pred°ri: 39 telefoni 41. hu- na namreč raztaplja neznatne
množine teh kovin, ki prehajajo v živila in s kovinskim na-
Šraa-SŠ SpppT
fn sp zasliši glas ki nas le . .	, Ir ifl eD| 64 sena-
/budi! Prvo, kar smo storili, je torja; 66 kalij; 67. antraciti 68. Ml oogled proti Travniku in vir’ 69 AIban:ia Tnlovcu »Kakšno bo vreme?« Je NAVPIČNO: 1 metalurgija! 2. bilo sli*at' Sonce je že začelo eter; 3. tak, 4. anj 6. ol| 7. DITj nošiliat' svole prve jutranje ® oker, 9. ventilirati! JO. Irkai
odrasli 25 din.
KINO
»SVOBODA« TRBOVLJE EL bo imel na sporedu avstrijski film
„Jaz in moja žena"
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
Kino Svoboda-Center v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal od 28. do 31. maja me! v-.;i film »Maclovia«.
Kino »Svoboda« Trbovlje n.
gradnje in notranjo opravo planinske koče na Kumu, ki jo : pa bo imel na sporedu ameriški v letnem času ta tudi pozimi i film »Njeno življenje«, obiskuje čedalje več turistov in ! Spored predstav bo razviden
■	'	..... z reklamnih omaric.
Kino Zasavje v Trbovljah bo predvajal od 19. do 30. maja sledeče filme:
Ameriški kovbojski film »Rdečelaska in kovboj« v sredo in
smučarjev. Obnove bi bili po trebni tudi sicer dobro obiskani planinski postojanki na Mrzlici in Kalu, vendar se bodo letos tu omejili zgolj na to, da ju ohranijo v uporabnem stanju.
— O nameri Planinskega dru- i četrtek ob 15., 17. in 19. uri. štva iz Zagorja. da bi gradili j V ®?boto> 22. maja, ob 17. in na Cemšenišk* planini kočo, pa! J9- v nedeljo, 23. maja, ob mnogi planinci sodijo, da bi ta j 17. 7-719-'	-V pon,e<?fI
načrt gospodarsko ne bi! naj- | ob i,7' ln,19- ula angleški bolj posrečen; t« planina Je, flli? »Skrivnostna cesta«, namreč že nekoliko oddaljena 1 . ^ ^edo’ 2fi' maia> In v. četr-ter tudi nima tak0 primernih	27. maja, bo Predvajal ob
smučišč, kakor jih imajo ne- ,	uri ameriški film
katere druge zasavske pošto- v	Ac
janke.
Načelno so zasavski planinci razpravljali ob tej priložnosti tud; o republiškem kreditu, ki je po odpravi regresov namenjen za pospeševanje turizma in planinstva. Del tega denarja ;e dobila tudi Planinska zveza Slovenije ter ga je na občnem zboru v Mariboru že razdelila za graditev nekaterih planinskih postojank. Zasavje, ki je nekoč tudi precej pripomoglo k regresom, je ob tem kreditnem viru ostalo doslej praznih rok. Zasavski planine! menijo, da hi bilo pri podeFevaniu
J0*!. ‘Bpodbud"°- *e , uri na Dobovcu; v soboto, 22-
dobilo manjše kredite, kot P»	V	l
da dobijo \elike kredite le ne- 1 *‘U'M	^ /1-
kntora društva Maniši kredi H 1 dane® moril1, v nedeljo, 23. ma
V soboto, 29. maja, ob 17. ta 19. uri ter v nedeljo, 30. maja, ob 15., 17. ta 19. uri pa bo predvajal angleški film »Hotel Sahara«.
Cenjene obiskovalce obveščamo, da bomo v bodoče predvajali filme iste dneve kot do sedaj s to razliko, da bodo predstave ob 16., 18. in 20. uri-
Potujoči kino LP okraja Trbovlje
bo imel na sporedu od 21. d° 25. maja t. I. ameriški film »OKLAHOMA KID«. Predvajal se bo v petek. 21. maja, ob l9-
----u	'Ml ■ : CT UlUbl Vfl, tuniusi niCTJlM *	-	-	'	,
ta pravila, se nam ni treba ba-1 nedvomno dosti bolj izpod- ob ur* v Vrhovem, o®
tl. da b* iz lavnih kuhinj izbruhnile epidemije nalezljivih črevesnih obolenj.
Brzoturnir ŠD Svobode v Trbovljah
Za mesec maj so pretekli torek
budno vplivajo na planince, da *S' ur* v Jablanici, ob 18. uri tudi iz lastnih sil čim več do- J* v ^odk™u: v ponedclfek, prinesejo za napredek turizma '	ob ur* na I*laka*''
in planinstva; marsikje je mo- , uri Pa v Mlinlah; v to-goče tudi iz. lastnih sil še pre- I rek' maia- »b 19,30 v Čečah-cej napraviti.
ZAHVALA Ob bridki izgubi moje dobre
Podrobneje so planinci obrav
,	____________ navali tudi vprašanje cen r
odigrali braoturnir šah kluba ! Planinskih postojankah, ki bodo
»Svobode« v prostorih Doma za članstvo skoraj enake kot j PEPCE RUDARI N
so cene gostinskih storitev v 8e takreno whvMJuJcm vseui.
"I^a‘ k'	v njooi boleta«-
-	lil	1/u
»Svobode II« v Zg. Trbovljah. Turnirja se je udeležilo 16 ša_
pene.
■	Vri JUinmje v vivci,	»Giiiuuuu,	nivo J	—-----	Arlnlf
žarke na gorske velikane. Jalo. H tjai 12. Ni (kelj)i 14. L (ev) ramo «<*no prati z vročo raz-; A^?lr.INa9‘a^'
clkorn kvarijo okus *če-'	VC*f'na iz Z9°r"i‘h Tzb°* I ^ (?pka' ? *\*hlh	<Ur^'c,»
prav v tej množini še niso stru« 1 7* ^ Po ftvahlli in zanimivi igri jij, zlasti markacijo * železni- društvu »Zarje« In vsem. ki
; je prvo mesto zasedel tov. Lojze postaje Sava na Sv. Goro. , j© spremili na njeni zadnji P0***
Žalujoči mož, si0 in sorodstvo.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega «“b'
u vd™« °rT ,rrsr°.or- i ’» I3po“S "sr
bro jSitoit®. »S ,odT ! HrtbT. tr.«. tel„o in p.io »e-	»-
preden ga obrišemo.	: sto z II točkam; pa si dele tov.
Klade in deske za meso mo- i	kavri{' Ferd<> Spilar in
vec se Je svetlikal kot velik T (olstoj)i 15 ara; 16. tipii 17. biser v iutraniem soncu N! oksidlranjai 19. teodolits 21. Je-hilo več časa za ogledovani« senicei 24. kremen; 25. storili 27. temveč škrata* čas je že bil da pilara-, 28 kafana; 31. Krup (p)i zanustirno Taimarsko kočo 1« 32. Iran; 34. Verei 35. kota; 37. os-tsljujerro pot	phs 38 in: 39 tgi 40. nai 44. ar-
Vsi smo se sešli in začeli	46. siravi 47 Nazori 49.
topino sode in jih od čaša "do l V te® tednu so organizirali časa ostružit.i. ker sicer v raz- ka,egorijsko klubsko prvenstvo, pokah obtiče mesni ostanki, ki | ^ Zgornjih Trbovljah bodo igrali
»Planinske nedelje« takole: Radeče 9. mai. Zagorje prva nedelja po 15. maju. Trbovlje ________________________
nrva nedelta v juniju Trbovlje Ijenega, edinega sina
»Kum« prva nedelja v avgustu in Hrastnik prva nedelja po! 15. avgustu.	(i) j
so najboljše gojišče za bakterije.
Kuhinjsko osebje mora strogo paziti ne le on čisto zuna-
ngibati kam akornvno smo se atriji 51 kalti 53. pam 54. tiri 56. ‘ n^ost, amoak tudi na snago
turnir brezkategomikov, medtem ko bodo šahisti v spodnjem delu
Premila kazen
Trbovelj igrali za priznanje III. j Dost; nepotrebnega prahu Je kategorije	dvignila zadeva okrog „ogo-
^er,,e *e ,a' da se oba k*ubska metne tekme med Železničar-
že nmišnj; dan odločili da bo- seli? 58 ker; 59. pet; 60. t In i 61. ] svojega telesa. Kuharica si mo- turnirja čiraprej zaključita, apeli- jem iz Mariboru in RnHnpUm
mo Sli na Jalovec skozi kuloar ban, 63. Na (trij), 64. Si (licij)i ra dnK~	---------*•— '^	*	»noarjem
na vrh. Vendar alpinisti s tem 65. Al (uminij); 66. Ka
Na povabilo Društva prijateljev mladine bo v petek, dne 21. maja, ob 5. uri popoldne predaval v Delavskem domu v Trbovljah znani pedagog prof. Gustav Šilih o temi:
Otroške napake in boj proti njim
Starši, vzgojitelji in vsi prijatelji otrok — udeležite se predavanja!
O-OOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ra dobro umiti roke. ko pride ramo na člane šahovskega kluba v Trbovljah na dan 1. mala O s stranišča^ Nohte naj ima ved- »Svobode«, da se tega tekmova. stvari so te razpisali naši
v„iSt»5	issjr ■” "“p11"1™” fr	«. i—
VIKTORJA GRADIČA se Iskreno zahvaljujemo vseta-ki so sočustvovali z nami. d*1-0' valcem vencev, sosedom *» P°' moč, pevcem, godbi in kolektiv_ tovarne »Mehanika«, ki so Ra spremili na zadnji poti. .
Globoko Žaluje* mati In oče-
PREKLIC	. „e
Preklicujem žaljivke fzr „ii
.„♦1 »»_mi	i, TVhnVC1'-
dovoli mita in svolo posebno obrisačo. Nfl glavi nai nosi čisto ruto. d« lasje ne morejo priri v jedila.
Osebje javnih kuhinj M moralo ored nastopom službe iti na temeljiti zdravniški pregled Pono«m; nregledi nn» hi
PREKLICI
posamez- I pro« Marijf Vodnik iz Trbov
nlki so bili mnenja, dTT to I ~ Marija Šviga, Trhovlta
vprašanje odpravljeno. Epilog
lega dogodka Pa se Je končal Prekliculem neresnične Izjave sedaj pred sodnikom za pre-
o Mariji Kralj, Opekarna 28. — Marija Predovnik, Trbovlje.
Preklicujem žaljivke, izrečene proti Mariji Končina iz. Zagorja, bili vsakih šeat mesecev. Zlasti i — Anton Kolenc, Zagorje.
v primeri s škodo, ki	rty-
pravil ta tovariš celim ljam, pa je vendar prema' pj|.
krške v Trbovljah, kjer Je bil
tov. Ivan Zt pan Iz Trbovelj, j Upajmo, da bo ta kazen napadalec tov. Vidica. Igralca. vala tudi na ostale, k; sl Železničarja Iz Maribora, ka*- sih poskušajo ohladiti ss o. nnyan s 15-dnevnlm zanorom ] vročo kri na ta ali oni nCP Ta kazen je dokaj občutna — me ml način.