Tosamczna številka 10 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI LETO VII., ŠTEV 11 TRBOVLJE, 17. MARCA 1954 Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnik ljudi v Trbovljah — Urejuje m odgovarja urednici odbor Odgovorni urednik: Stane Šuitar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: .Zasavski vestnik" Trbovlje 1.. uprava rudnika — Telefon št. 54 — Račun pri podrui.nici Narodne banke v Trbovljah 614-T-148 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din. poletna 200 din. četrtletna 100 din. mesečna 34 din - Posomezna Številka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Bel© v množičnih organizacijah najboljše spričevalo članov ZK redni O dobro uspeli konferenci članov ZK okraja Trbovlje, ki je bila prejšnjo nedeljo, 7. marca, smo že na kratko poročali. Iz bogatega in Izčrpnega referata sekretarja OK ZK Trbovlje tov. Viktorja j Kovača na tej konferenci po- , vzem&mo sledeče: V prvem delu svojega poročila je tovariš sekretar podal bežen pregled političnega polo- i žaja po svetu. Ko se je v na- i daijnjem dotaknil domačih pro- j blemov, je tov. Kovač podčrtal delo naših komunistov v družbenih organizacijah, v društvih, v organih delavskega samoupravljanja in v ljudski oblasti. Poudaril je med drugim letni je župnik v Polšniku poskušal pa smo utrpeli lansko leto ovirati gradnjo šole, v St. Go- 182.749 dnin ali 420 milijonov tardu se je boril proti elektri- [ dinarjev v narodnih dohodkih, fikaciji, v Jagnjenici so pa po- j Celotna škoda v narodnem go- skušali razbiti gospodinjski tečaj. Podoben odnos imajo nekateri posamezniki do ZK, do našega kulturnega dela, do tečajev, do naših naprednih organizacij in društev ter predavanj — skratka do vsega, kar je napredno. I POLITIČNO DELO MORA POSTATI STALNA OBLIKA DELA NAŠIH ORGANIZACIJ Najuspešnejše bo naše delo, i če ga bomo opravljali na široki i fronti s stalno in odločno borbo . , - proti zaostalosti. S povečanim dobro uspele volitve v našem delom kj naj ^ res okraju v zvezno m republiško sta]na oWika dela naših organi-skupšemo, prav tako enotnost ,acij humo napravili lahko ve_ vsega revirskega prebivalstva v Uk korak ^ ^ delo ima_ tržaškem vprašanju, podrobneje , mo možnosti z našo Pa je obravnaval vprašanje po- ZK socialistično zvezo, društvi, bticne in moralne TO* ju** šolami, tečaji, delovnih ljudi, zlasti pa komu , __________ nistov in mladine. Vzgoja je vprašanje celotne naše družbe, slasti pa naloga naših komunistov, mladinske organizacije. Socialistične zveze ter drugib družbenih organizacij in društev. Vzgojno vprašanje je najbolj boleče pri družinah, kjer živijo njihovi otroci kot ptički brez gnezda. Tem družinam, v katerih je mnogo izgubljencev, moramo posvetiti posebno paz- knjižnicami, s kultumo-prosvctnim delom, s časniki ter z aktivnim sodelovanjem v preobrazbi naše vasi, s pospeševanjem elektrifikacije v podeželskih krajih itd. SZDL že usmerja svoje delo v tem pravcu. Mnoge organizacije naše Socialistične zveze so sicer spodarstvu znaša torej 740 milijonov dinarjev. — Ko je tov. sekretar govoril o delu sindikatov, je podčrtal, da se le-ti še vedno premalo zanimajo za razvoj socialističnih odnosov in za krepitev delavskega samoupravljanja. PO DELU SODIMO ČLANA ZK Komunisti morajo posvetiti nadalje vso pazljivost pojavom gospodarskega kriminala, ki je v naših podjetjih precej razširjen. Imamo celo primere, da so v ta kriminal zapadli celo komunisti Vse to nam dokazuje, da je vse premalo politič-no-ideološkega dela v tej smeri, dokazuje nam, da kriminalna dejanja celo naraščajo, vendar jih komunisti v celoti ne vidijo, prav tako jih premalo odločno obravnavajo. — Tov. Kovač se je dotaknil tudi vprašanja naših trgovskih poslovalnic, zakaj so dela. Predvsem pa bi na ta način našli tudi možnosti zaposliti razpoložljive ženske delovne moči. — Diskusija je bila uspešna v vseh vprašanjih, tako da so delegati kot gostje odhajali s konference z globokim vtisom, da je bila le-ta res plodna ter dala in nakazala smernice za nadaljnje delo. Delovno resolucijo konference, ki prikazuje bodoče delo ln naloge komunistov okraja Trbovlje bomo priobčili v prihodnji številki. Gospodinjski tečaj na Dolah pri laaHHttliaaiHMBHiiitil Litiji je bil uspešno zaključen. \7 zadnjih dneh v revirjih TRBOVLJE j sredstva za vzdrževanje stano-i vanjskih objektov, ki jih je ob Prejšnji teden smo poročal, j novem [etu prevzela od trbo-da so socialistične žene v j veijsicih industrijskih podjetij in ostalih v upravljanje stano- Trbovljah počastile Dan žena — 8. marec s slovesno akademijo v Delavskem domu. To vest izpopolnjujemo danes še j v toliko, da so trboveljske socialistične žene v poiistitev i I—s, s; mk SvcXdsIUnakv!ke * V sUl* > skale nekaj naših zaslužnih prejšnja leta, vendar se pa v nesocialistični miselnosti pred žena in mater padlih prvobor- premajhm meri zanimajo za vojno. — Iz celotnega pregleda , cev v NOV ter jih obdarile z razvoj samoupravljanja v naših dejavnosti ZK Trbovlje pa lah-podjetiih ter to vprašanje pre- . ko povzamemo, da je bilo delo kaj se prodaja blago slabše kakovosti. Vse to ima svoje vzro- vanjska skupnost, ker tudi nove, zvišane stanarine niti zda-! leč ne bodo mogle kriti stro-| škov, ki jih bo terjalo to vzdrževanje, če hočemo rešiti obstoječi stanovanjski fond pred __ . .. | astjo. Preskrba v to svrho ZK Trbovlje, in predsednika j P * ^ sredstev bo delala mestne občine Trbovlje obl- IH m&jhnimi darovi. V živahnih razgovorih z njimi so trboveljske liivrat in skrb Ce razmišljamo « . . « ; rA. \ imvMincmo, oa je ono ueiu govorih z njimi so trboveljske o v^iniu v-goje torno prišli pU, ?3° najvefkra.t. .sindl’ I komunistov na splošno le uspeš- žene obujale spomine na našo da kalnim organizacijam. Ako n. no- Ravno komunisti Pa se bo- osvobodilno vojno in na čase do zaključka ln spoznanja, da za slabo vzgojo mladine ni odgovorna samo šola. Odgovorni so zanjo starši in celotna družica, v kateri živi mladina. Naše šole bi prav gotovo imele še več uspeha, ako bi hitreje napredovalo načelo samoupravljanja, ki so se ga lotili doslej le večji občinski ljudski odbori — manj zanimanja za naše šolstvo so Pa pokazale politične organizacije in delovni kolektivi. Skrb za pošel s ko izobraževanje smo pokazali s prirejanjem izobraževalnih tečajev in z ustanavljanjem kmetijskih nadaljevalnih šol in tečajev. Skupno z našo Ljudsko prosveto in z Ljudskimi univerzami moramo dvigniti tudi delo v naših kul-turno-prosvetnih društvih, ki se je omejevalo doslej ie zgolj na kulturno-umetniško Izživljanje, kar je mnogo premalo, po-leg tega je pa bilo delo na tem Področju čestokrat zelo dvomljive vrednosti Biti si moramo na jasnem, da naša kulturna društva ne bodo vzgojila socialistov z uprizarjanjem gledaliških burk in komedij, pač pa * odrskimi deli globoke umetniške in moralne vrednosti. Ob uprizarjanju takili del bo naša niladina spoznala tn doumela, da življenje ni burka, ni komedija, marveč globoka in resna *adeva in v tej svoji resnobi vcndar tako neskončno lepa. S takimi gledališkimi deli vzgajajmo našo mladino, in če jo bomo tako vzgajali, nam to nekoč hvaležna. — Društva »Svobode« bi morala prirejati več vscm K Predavanj o marksizmu, preda- „štanov vanja iz zgodovine, gospodariva itd- S takimi in podobni-Ud prireditvami bomo vzgo-*!udt s kritičnim odnosom do ^ega nezdravega in kvarnega, ljudi, ki ne bodo težili za »kulturnimi« programi, ki pri ne-v*Kojenih gledalcih in poslušalcih morda polnijo dvorano in blagajno, ra seboj Po puščajo veliko kulturno revščino. Na. kratko povedano: plaža na teh Prireditvah ni odraz delavske kulture! Mladina se je ob pomoči in Vodstvu svoje organizacije precej razživela ter dosegla še dokajšnje uspehe. Mladina se je Iskazala pri volitvah, manifestacijah glede Trsta ln v naših društvih. Kedki so mladinci, ki ulso vključeni nikjer, ta pojav, dasi Je redek, po je še vedno pr. sindikalna podružnica v kolektivu ni sposobna, da uredi odnose v kolektivu, naj ji priskoči na pomoč SZDL tega terena. Prav Aako bi morale organizacije Socialistične zveze bolj vplivati na ljudske odbore, na kmetijske zadruge, na naša podjetja itd. v tem smislu, da bi povsod prevladovali interesi skupnosti nad ozkimi lokalnimi in sebičnimi interesi določenih skupin in posameznikov. Referent je navedel primor v Polšniku, kjer se je neki špekulant-ski element vrinil v organe oblasti in političnih organizacij. Tamkajšnja vaška organizacija SZDL ni ničesar storila proti njemu, dokler ni posegel vmes Okrajni odbor Socialistične zveze- — Ko je tov. Kovač govoril o delu v kulturnih društvih »Svoboda« ln fizkultumih društvih. je poudaril, da se komunisti. ki so vključeni v ta društva, vse preveč omejujejo na delo po strokovni liniji, pozabljajo pa, da je v društvih potrebno tudi polltično-ideološko delo. Vse premalo pa društva skrbe za množičnost in razmah svoje dejavnosti. V flzkul-turnlh društvih so le prečesti pojavi ozkega klubaštva, prizadevanj po privilegijih, medsebojnih trenj, kar vse ovira razvoj športa in telesne kulture, na drugi strani pa škodljivo vpliva v moralnem pogledu na članstvo, zlasti pa mladino. Komunisti se morajo boriti v teh društvih in klubih za njihovo pravilno delovanje, predvsem za množičen razvoj teh in za splošno kulturno ter politično vzgojo članstva, da v njih raste,jo zdravi, pošteni in politično predani športniki. V delu naših sindikalnih organizacij Je v zadnjem času opaziti mnogo več razumevanja ra Interese skupnosti kot prejšnja leta. Sindikati zavzemajo na splošno pravilno stališče pri raznih problemih, zato uživalo pr! delavcih tudi vedno večji ogled. — V delu teh organiza- . . clj pa je opaziti tud! slabosti. Podkumu, Trbovljah Loki pri k, ,e odražajo v nezadostni i Zidanem mostu,. Razboru, Zaskrbi z. delovnega človeka: še M1,n*,.h “ IzlakahlZ?: vedno se polaga premajhna vPrefKna. udeležba na občnih pa? n Ja na higiensko-tebnično i zaščito pr) delu. Ce pogledamo acer je prižl° nanje okroe 90 /’ vojno do morali pokazati pri svojem j v stari Jugoslaviji, kako so delu, vsepovsod In ob vsakem j naše žene že tedaj pomagale koraku bodo morali uveljavljati i našim prvoborcem, ki so se že socialistične principe — princi- j takrat borili za svobodo delov- pe poštenosti. Po izčrpnem in bogatem referatu sekretarja OK ZK Trbovlje, tov. Kovača, ki ga v našem sestavku nismo mogli zajeti v celoti, je sledila živahna diskusija, v kateri so člani ZK obravnavali najrazličnejša vprašanja ter pokazali vsestransko razumevanje za probleme naše skupnosti in obdelali vsa naša poglavitna vprašanja. Med drugim je bilo poudarjeno pravilno stališče, da člani zbora proizvajalcev na zasedanjih ne smejo biti zgolj predstavniki svojih podjetij, kar se je v raznih primerih zgodilo, ampak morajo imeti pred očmi obče koristi. Člani zborov proizvajalcev naj bi med drugim obiskovali seje naših delavskih svetov, kjer naj bi poskušali vsklajevatl prizadevanja posameznih kolektivov r interesi naše skupnosti. — Na diskusiji je bilo tudi poudarjeno, da je na naših zborih volivcev še vse premalo čutiti komuniste. Na zborih se naj- j večkrat zadovoljujejo s poročni j odbornikov, namesto da bi bili ravno komunist' usmerjevalci dela ljudskega odbora. Komunisti v zborih proizvajalcev pa naj bi se zavzemali tudi za to. da se v podjetjih poveča storilnost. s čimer bomo povečali naš narodni dohodek, s tem v zvezi pa bi bilo laže najti zaposlitev za vse tiste, ki so trenutno brez prav resne skrbi lokalni ljudski oblasti ter delavskim svetom vseh velikih in malih gospodarskih podjetij v trboveljski dolini. V petek zvečer je imel nadalje TVD »Partizan« v Trbov- ^ ljah svojo zadnjo sejo pred let- janju so se temeljito pogovorili, mm občnim zborom, ki bo v če- dajo upati, da bodo tudi dene nobena krivda. — Kako je s stanjem ponesrečene deklice, ki so jo takoj prepeljali v trboveljsko bolnišnico, do zaključka lista v nedeljo zvečer nismo mogli izvedeti. * V soboto zvečer je priredil kolektiv zunanjega obrata trboveljskega rudnika v restavraciji na Vodah svoj družabni večer z godbo in plesom. * V nedeljo dopoldne je pregledala svoje lanskoletno delo Obrtna nabavno-prodajna zadruga s sedežem v Trbovljah — po občnem zboru pa je bil sestanek obrtnikov, ki niso socialno zavarovani. O tem vpra- nega ljudstva. * Delavski svet rudnika Trbov-lje-Hrastnik je na svojem IX. zasedanju sklenil, da bodo rudarji volili nov delavski svet v sredo, 17. marca. O izidu teh volitev bomo še poročali. * V petek popoldne je bilo v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah zanimivo predavanje. Predaval je gospodarski strokovnjak inž. Tepina iz Ljub- . JU, ljane o našem novem gospo-j kinematografih, darskem sistemu. Poslušalci, ki ' jih je bila polna dvorana, so sledili z vso pazljivostjo zanimivim izvajanjem predavatelja, ki so ga ob koncu nagradili z živahnim ploskanjem. — V sledeči diskusiji je tov. Milan Kožuh načel pereče vprašanje trboveljske doline, kje dobiti trtek, 18. marca, ob 18. uri v dvorani Telovadnega doma v Trbovljah. Od petka do ponedeljka je kino »Svoboda-Center« v Trbovljah vrtel švedski film »Plesala je eno samo poletje«. Predstave so bile dobro obiskane, zlasti še v soboto in nedeljo zvečer, kjer je pred začetkom glavnega filma nastopil pred ekranom znani virtuoz na harmoniko, tov. Rudolf Pillich. — Ta film smemo šteti med največje kinematografske umetnine, ki smo jih videli zadnja leta v naših V soboto popoldne se je okrog tretje ure zgodila na trboveljski glavni cesti prometna nesreča; avtobus, ki vozi popoldne od Vod do železniške postaje, je povozil neko osemletno deklico. Preiskava nesreče je ugotovila, da šoferja ne za- V nedeljo, 21. marca t. 1., se to začela ob 8. uri zjutraj v dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah Vlil. redna letna skupščina Okrajnega odbora Ljndske prosvete v Trbovljah. Delegati ter ostali gostje vljudno vabljeni! Dobro poslovanje kmetijskih zadrug Razen posameznih izjem so imele doslej že vse KZ okraja Trbovlje svoje letne skupščine, na katerih so njihovi člani pregledali svoje delo. Občne zbore so doslej opravile Kmetijske zadruge v Radečah, na Dolu pri Hrastniku, Dolah pri Litiji, pr) delu. samo število raznih obolenj ln nezgod v lanskem letu. moramo priznati, da je ta pojav velika pomanjkljivost v delu sindikatov in v ostalih družbenih *labo»t mladinske organizacije, organizacijah Vseh nezgod pri za pritegnitev mladine ; delu le bilo lani v našem okra- V borbi v naša kulturna in športna' društva In skrbi za njeno do-bro vzgojo so to Se najdejo "udje. ki pod vplivom sovražne , ••am propagande naše dobrona- ! •borno hotenje ovirajo. Ponekod "i nasprotniki načega družbene-e* reda Sc mtogo upajo. TajM„ ju 2817, se pravi, vsak peti zavarovanec se je ponesrečil pri de.ln. v rudarstvu vsak tretji, v Strojni tovarni v Trbovljah pa celo vsak drugi. S tem smo izgubili 41.028 dnin, kar pomeni 93 milijonov škode v narodnem vseh zadružnikov. Iz poročil, ki so jih doslej poslale te zadruge OZZ Trbovlje, sledi, da so te pomembne ustanove po naših vaseh dobro gospodarile, saj znaša čisti prebitek v 12 za-drugarh našega okraja 12 milij. 831.063 din. Na splošno se je po vseh KZ dobiček delil dvojno, namreč tildi prebitek lesnih odsekov teh zadrug, ki pa so ga dobili samo tisti člani — in sicer do 20®/» prebitka — ki so ta dobiček ustvarili s prodajo lesa s BOMPodaratvu — nvkIi bolezni posredovanjem svojih zadrug Ko so ta prebitek delili na Dolah pri Litiji, so nekateri hoteli, da bi ga dobili tudi tisti, ki niso prodajali lesa preko KZ. Taki primeri so se pojavili tudi drugod. Na Dolah pri Litiji je član upravnega odbora KZ, ki je prodal les KZ pri Sv. Križu. Tudi temu so hoteli izplačati odpadajoči del pribitka, končno so pa zadružniki prišli do prepričanja in zaključka, da je edino pravilno, da se dobiček razdeli samo tistim, ki so ga ustvarili. S posameznih občnih zborov teh zadrug povzemamo sledeče: Dole pri Litiji. — Tu je občni zbor dobro uspel. Poročilo je bilo obsežno ter je zajemalo vse kmetijske probleme. Na zboru so povečali delež članov od 500 na 1000 din. Od prebitka, ki ga je ustvarila KZ, se sme razdeliti med člane največ 20°/« — sklenili so pa, da zadružniki dobijo od dobička le 6°/o, ostali denar so pa člani določili za pospeševanje kmetij- stva ter za investicije za dokončno ureditev Zadružnega doma na Dolah. Loka pri Zidanem mostu. — V Loki se je udeležilo občnega zbora zadruge okrog 70 članov. Prvič, odkar obstaja zadruga, so se njeni člani res temeljito pogovorili o delu vseh odsekov KZ. Delež so povečali od 500 na 1000 din. Od dobička, ki ga bodo uporabili za reprodukcijski material, t. j. za umetna gnojila, škropiva za sadno drevje ln podobno, bodo razdelili med člane 158/o. — Ustanovili so tudi živinorejski odbor, čigar naloga je skrb za mlado živino, ki naj se v prvi vrsti zamenjava med I zadružniki, ne pa daje v zakol. obrtniki prišli do socialnega zavarovanja. — O problemih naših obrtnikov in o občnem zboru bomo še pisali. * V nedeljo, 14. t. m. so v klubski sobi rezervnih oficirjev v Trbovljah odigrali šahovski dvoboj na 24 deskah člani šahovske sekcije »Rudarja« v Trbovljah ter šahisti »Svobode«. — Zmagala je sekcija »Rudarja« z visokim rezultatom 19 % : 4 %. Pobudo za ta turnir so dali agilni šahisti »Svobode«. ★ V dneh od 19. do 28. marca t. 1. bo v Zagrebu zagrebški spomladanski velesejem. Na tem velesejmu bo razstavila svoje izdelke v paviljonu »R« tudi Strojna tovarna iz Trbovelj. HRASTNIK Pred dnevi je promoviral na zagrebški visoki medicinski šoli za doktorja zdravilstva tov. Miljutin Vovk, sin upokojenega uslužbenca hrastniške steklarne. — K promociji mlademu zdravniku naše čestitke! * V petek zvečer so se zbrali j v gostilni »Pri lipi« (pri Rošu) I rezervni oficirji iz Hrastnika j ter se pogovorili o pripravah za občni zbor ♦ Hrastniški alpinisti. 13 po številu, so imeli v soboto alpinistični tečaj v Julijskih Alpah — v nedeljo so si pa ogledali skakalne tekme v Planici. Prav tako so šli Iz Hrastnika na te tekme gimnazijci IV. razreda. V soboto je umrl v hrastniški občini 45-letni cestar Lovro Restar iz Podkrnic. Pokopali so ga na dolskem pokopališču. * V nedeljo zvečer so imeli svoj prvi letošnji koncert godbeniki »Svobode II« iz Spodnjega Hrastnika pod vodstvom kapelnika Franca Zaletela. Obisk koncerta je bil prav dober, prav taka je bila izvedba sporeda, tako da so bili poslušalci prav zadovoljni ter si želijo še več podobnih prireditev. V nedeljo so nadalje v popoldanskih urah zborovali hrastniški, upokojenci v dvorani Doma »Svobode II«. — Razpravljali so o izrednem republiškem občnem zboru, o nakupu kuriva, o članarini in Še o drugih vprašanjih. I _ Prav tako je imela v nedeljo svoj občni zbor Socialistična j zveza mesta Hrastnik v Delav-! skem domu. Ustanovni občni j zbor so pa imeli tudi hrastniški ; športniki iz Ze. Hrastnika, ki i so ustanovili Športno društvo (Nadaljevanje na 2. strani) ; »Rudar« Razbor. — KZ Razbor se je na občnem zboru, ki je bil dobro obiskan, združila s KZ Loka. Ta zadruga je lansko leto prvič po osvoboditvi ustvarila dobiček ZA MASE KMETOVALCE Molža Kravja molža je v kmečkem gospodarstvu največje važnosti. Izgube, ki nastanejo v živinoreji in tudi vsem narodnem gospodarstvu zaradi slabe molže, so prav velike in jih smemo staviti v prvo vrsto izgub v kmetskem obratovanju. Napačno gledanje je, če uporabljamo za molžo krav navadno telesno naj Šibkejše osebe, predvsem stare žene. Ne glede . na izgubo mleka in mlečne tol-šče, ki jo lahko utrpimo zaradi slabe in nepravilne molže, kateri izpad lahko pomeni sko-ro polovico letnega pridelka, je podana še nevarnost za obolenje vimena, kar pomeni ponovni izpad dohodkov in nevarnost, da obolijo tudi druge živali. Mleko, ki ga dobimo pri začetku molže, vsebuje prav malo tolšče, n. pr. 1 do 2 odst, medtem ko je v mleku, ki priteče zadnje iz vimena, 5 do 6 odst, in še več. Ako torej krave popolnoma ne pomolzemo, zaostane najbolj tolsto mleko v vimenu, namolzeno mleko pa ima premalo tolšče. Pomanjkljivost tolšče naravnega, nepokvarjenega mleka pa ima lahko tudi sledeče vzroke: 1. če je žival slabo krmljena; 2. če je individualno slaba mlekarica; 3. če je nova dojnica; 4. če predležl po slabi molži jutranje mleko; 5. če krmimo vodeno krmo, ki vsebuje malo hranilne vrednosti (n. pr. pomije); 6. če je krava v stanju pojanja; 7. če je žival bolna, v mrzlem hlevu, slabo negovana, ali razburjena itd. Oseba, ki molze, naj bo močna, nagla, gibčna in čista Molznik naj pri molži vse pri jeme dobro obvlada in pravilne uporablja. En molznik more povprečno oskrbovati in krmit: deset krav. Molža naj se opravlja v čistem zraku. Repe živali privežemo z vrvjo na molznikovi nasprotni strani na vratno verigo ali pas, ki ga položimo kravi čez hrbet in prsi. Nato očistimo vime, in sicer najboljše tako, da ga s suho in čisto krpo odrgnemo. Drgnjenje s »uho krpo vime nekako draži in je priprava za molžo, da se žival pusti rajši molsti. Ce je vime morda od blata onesnaženo, ga moraš očistiti z vodo in osušiti. Za umivanje vimena ne uporabljaj nikdar mrzle vode; najboljša je topla voda in včasih uporaba mila. Pazi pa, da krava pri tem delu ne stoji na prepihu. Molznik bodi čisto opravljen; najpripravnejši je plašč. Glavo imej pokrito s čepico. Molznica pa naj sl poveže glavo tako, da so pokriti vsi lasje. Pred vsako molžo naj si molznik ali molznica temeljito očisti roke v topli vodi in z milom. Na pljučih in spolno bolne osebe so nesposobne za molžo. Takim osebam moramo to delo prepovedati. Tudi po molži posamezne krave naj si molznik ali molznica očisti roke. Bolne živali je v svrho zabrambe oku-ženja pomolsti kot zadnje. Nhčin molže je različen. V naših krajih je način molže zelo zrstarel in obstoji v tem, da vlečemo seske s palcem in kazalcem. Tako nategovanje je vimenu lahko škodljivo, ker se mlečne žleze, iz katerih obstoji vime. lahko natrgajo tako. da se vime povesi kakor pri kozi. Gotovo je, da kraive, ki i so bile prvotno pravilno mol- žene, v slabih rokah mleko zadržujejo. Pravilna molža je v iztiskava« ju. Opazuj tele, kako sesa; prav to delo ponovi z rokami, pa boš pravilno molzel. Le poglej! Tele: 1. najprej zgrabi z gobčkom cel sesek; 2. nato ga stisne; 3. z jezikam iztisne mleko iz seska in požre; od časa do časa sune z glavico v vime. S tem draži vime k močnejši izločitvi. — Poskušaj posnemati sesajoče tele. Zdaj pa zdaj s seskom v roki suni v vime, kakor to napravi tele z glavo. Začetek bo morda težak, sčasom pa dobiš primerno spretnost. Vse štiri seske pa moramo enako močno molsti po določenem redu. Najprej se i loti prednjih dveh. Pravilna molža iztisne zadnjo kapljico mleka iz vimena. — j Molža se mora naglo in brez presledka opraviti v čist, če le mogoče zaprt žehtar. Pri prelivanju v »mlečni nabiralnik« j precedi mleko skozi platneno krpo ali precejalnik iz vate. Prvih curkov mleka nikdar ne pomolzi na tla, kakor to pri- | poročajo celo nekatere strokov- j ne knjige ki jim drugače ne moremo odrekati temeljitosti. Res je, da se na koncu seskov j nabere skoro vedno nekaj ne-1 snage. Brizganje mleka po tleh nam lahko okuži hlev in drugo | živino. Zato pomolzi prve cur- ke, če vime ni snažno, v posebno posodo, ki naij jo ima molznik ali molzmca ptoleg žehtarja. Po molži odnesi mleko takoj iz hleva in ga ohladi' na 10“ C. Važno je, da mleko od časa do časa premešaš da ne nastane v sredini nabiralnika toplo in j kislo jedro, ter da nabiralnika ! ne pokriješ, ker se v tem primeru mleko ne more razpliniti. j Ne mešaj večerne in jutranje molže! ' ZADNJE DNI PO SVETU Minister za obdenem&ka vpra- j šanja v bonnski vladi Kaiser je poklical vse nemške politične stranke in velike družbene orga- : nizacije, naj ustanove skupen odbor za združitev Nemčije. V odboru bi naj bili predstavniki vseh področij nemškega javnega življenja. V delovnem programu, kj je bil razposlan vsem partijskim in družbenim organizacijam, se zavzemajo za združitev obeh Nemčij, za razširitev akcije za pomoč prebivalstvu Vzhodne Nemčije in podobno. Doslej so Remi otcirii mesta IM so tavali »Z združenimi močmi naprej za izvršitev nalog,« — to je bila zaključna beseda na letnem občnem zboru, ki so ga imeli v četrtek, 11. t. m. rezervni oficirji mesta Trbovlje v svojem klubu. Poročili predsednika rezervnega majorja tov. Šprogarja In rezervnega oficirja tov. Draga Pečniika sta pokazali, da je društvo kljub raznim »propustom« doseglo vseeno uspehe v delu. Od 208 rezervnih oficirjev je organizirano v Združenju 177 članov. —V teku leta je uspelo urediti klubske prostore ter društveno knjižnico in si preskrbeti še razne druge pripomočke, vendar so se jih člani vse premalo posluževali. — V teku leta je bilo na sporedu 11 predavanj, vendar obisk ni bil Nafvečfi teleskop Ameriški astronom dr. Edwin P. Hubble opazuje vsemirje z največjim teleskopom sveta, ki /e bil izdelan v Kaliforniji v inštitutu Mount Palomar. Ta teleskop vel/a kot največ ji na svetu, ki je bil kdaj Izdelan v tem tehnološkem inštitutu. Samo leča tega teleskopa tehta nad 6 ton. Izdelovali so jo 8 let, kajti vlivanje take leče je silno težko, ker ne sme imeti no-bene napake. S tem teleskopom opazujejo ne samo zvezde naše. ga osončja, temveč tudi ostala telesa, ki so oddaljena na tisoče svetlobnih let. Taka daljina je za človeka skoraj nepojmljiva. Svetloba ima hitrost 300.000 km na sekundo. Kakšno je svetlobno leto, pa Izračunajte. zadovoljiv. Z udeležbo predavanj se rezervni oficirji mesta Trbovlje ne morejo pohvaliti. Prav tako je bilo v teku leta na sporedu 6 filmskih predstav s praktičnimi filmi Udeležba je bila dobra. Rezervni oficirji so včlanjeni v raznih društvih, vendar nudijo vete premajhno pomoč Pred- j vojaški vzgoji in Strelski družini, ki je v Trbovljah doslej 1 spola spanje pravičnega. — V: teku leta je uspela ekskurzija na aerodrom v Cerkljah. Po diskusiji, ki pa je bila bolj mlačna, so bili sprejeti sklepi, po katerih bi sodili, da hočejo . tudi rez. oficirji mesta Trbov- ; lje napraviti prelomnico v svojem delu ter z združenimi močmi doseči uspehe, p>a naj si bo to pri Pred vojaški vzgoji, pri obMku predavanj ali pa pri Strelski družini Dobro poslovanje kmetijskih zadrug (Nadaljevanje s 1. strani) Dol pri Hrastniku. — Tukaj je bila udeležba na občnem zboru najboljša in sicer stoodstotna. Na zboru so zadružniki obravnavali v glavnem vprašanje razvoja kmetijstva. Na Dolu so kmetovalci dosegli lep napredek predvsem v sadjarstvu, v plantažnih nasadih ter v živinoreji. Letos bo zadruga gradila na Marnem novo klet za sadje. Kljub uspehom, ki jih je dosegla zadruga lansko leto, pa je le-ta zaključila svoje poslovanje z izgubo, kar pa je v izdatni meri krivda upravnega odbora, ki ni pravočasno uredil frlač uslužbencev, prav tako je imela zadruga v trgovini preveč neidočega blaga. Cemšenik. — Ta zadruga v gorskem kraju pod čemšeniško planino je lansko leto dobro gospodarila ter ustvarila prebitek 1.173.341 din. Izlake. — Na Izlakah so na občnem zboru podrobno obravnavali vprašanje odkupa mleko ter ureditev nove mlekarne. Zadružniki so sklenili najeti kredit, za katerega prevzamejo poroštvo. Delež so tudi tukaj zvišali na 1000 din. Od dobička so razdelili med člane KZ le 9*/», ostali prebitek so pa namenili za kmetiske investicije. Z vseh občnih zborov naših KZ lahko povzamemo, da zadružniki niso težili za razdelitvijo dobička med člane, marveč go ustvarjene prebitke določil! za povečanje investicijskih skladov ter skladov za pospeševanje kmetijstva. Večje vsote so zadružniki namenili tudi za nakup plemenske živine ter za pospeševanje živinoreje sploh, kar vse Je v intencljah socialističnega gospodarstva na vasi. Eoba Bjorke: Nihče ni bil taksen kot on Svoje babice M aren Larsen nisem videla skoro nikoli smehljati. Bila je trda ženska In otroci smo se je bali. Vedno je nosila lepo, nekoliko togo narodno no. šo našega otoka Pand v Severnem morju; temno svileno krilo in neko čudno zavezano naglav. no ruto, ki je spominjala na tur-ban. Babica Moren je le redkokdaj govorila. Bila le stara že blizu sedemdeset let, toda v njenih temnih, gladkih laseh še ni bilo srebrnega pramena. Da, Imela je temne Jase kot mnoge žene z JOtlanda, toda njene oči so bile slvozelene, kakor valovi morja, če pade nanje sončni žarek. Imela sem jo še kar rada. Morda zaradi tega. ker sem ji bila tako podobna. Pa ne samo na zunaj; Imela sem Mo naravo kot ona. Tudi jaz sem naglo vzkipela In znala tudi uveljaviti svojo voljo. Kadar je kakšna takale nevihta minila, sem imela občutek, da se mi babica pritrjujoče smehlja, četudi se na n/eneni obrazu ni tedaj spremenila nrtl črtica. Vendar babica že teden dni ni spregovorila z meno/ besedice. Da, celo zaničljivo me je gledala. Vedela sem, zakaj; prav tako kot moji starih tudi ona ni soglaia-la s tem, da ljubim Nlelsa, slina ladjevodje, o katerem so vri govori//, da je pustolovec, ki ga ni dosti prida. Toda to mi je bilo vseeno. Ljubila sem ga In zame je bil Niels edini. Bila sem stara sedemnajst let in mogla sem čakati, da nekega dne uveljavim svojo voljo. Sedela sem pri oknu naše stare hiše v majhnem riblikem mestecu. Celo sedaj, ko so bila okna zaprla, sl lahko okušal slani morski zrak ter v daljavi poslušal šumenje morja. Bila sem srečna. Zvečer naj bi prišel Niels iz Esbjerga. Teden dni je bil odsoten. Bil je v Kopenhagnu. Oh — to se zgodi pri naših možeh tolikokrat! Nestalni so kot galebi. Odidejo iz kakršnega koli vzroka vsak trenutek, da se kjer koli, blizu ali daleč, potepajo okrog. Vedno te boli, kadar se poslavljajo, vendar uživaš spel, ko misliš na njihov povratek. Tako je bilo tudi tokrat. Vedela sem, da se bo Niels vrnil. In pričakovanje me je podilo s tisoč ščegetajočimi mislimi naokrog. Končno sem le morala misliti na to, kako naj se raztresem. Brala sem neko knjigo, ko je babica M aren stopila v sobo. NI. sem dvignila pogleda. Tudi govoriti nisem marala. N/ me veselilo. da i bi poslušala očitke. Babica se je ustavila tik pred menoj. »Vedno samo knjige/« je rekla Zaničljivo. »Kaj pravzaprav bereš v njih?* Vzplamtele so ml oči, ko sem ji odgovorila; »Ti, babica, najbrž nikoli nisi brala. In tudi ne veš, kaj nam knjige lahko povedo. Berem v njih o življenju, o smehu In ljubezni...« In babica je spet rekla zaničljivo: »O smehu In ljubezni? In zalo moraš prebirati knjige? To mj ni bilo nikoli potrebnoI Nihče se ni znal tako smejali, nihče tako ljubiti kot tvoj dedi« Osupla sem planila pokonci. Knjiga je padla na tla. »Tj misliš deda Larsena?« Babičine oči so se zabliskale: •Koga pa? Seveda govorim o tvojem dedu. Ebbe Larsenu, mojem možu! Takrat, ko sva bila še mlada, je bilo živi/enje drugačno. Tedaj še niso sedeli v sobi in poslušali radia. Takrat smo življenje živeli! Nekoč sva se odpeljala na morje, sredi viharja v pomladi. Valovi so bili visoki kot gore, midva pa sva se vozila v majhnem čolnu ...« •Kdo?* sem vprašala začudena. •Ebbe in jaz — kdo drugi vendar? Obljubil ml je, da me bo odpeljal na Izlet. Bilo mu je vseeno, če je bil vihar. Ko sva se vrnila, me je dvignil iz čolna: bila sem čisto trda od mraza, da nisem mogla hodili. Takrat pa me je vzel v naročje In me poljubljal prisrčno In vroče. Ni me spustil iz rok. Da, nihče ni bil tak kot on — Ivo) dedi Gledali bi morala, da tudi II dobiš takšnega moža ...« Njene oči so se svetile posmehlllvo. Naenkrat pa je poslal njen glas lih. Nikoli je nisem še slišala tako govorili. »Sedem otrok sem mu rodila in skoro vedno sem bila sama, on pa je bil na morju. Kadar pa se je spet vrnil, takrat ' me je poljubil In takrat sva se smejala oba. Nihče ni znal tako poljubljati, nihče tako vroče ljubiti kot on. Veruj ml, deklica!« Jas pa sem mislila na sliko v družinskem albumu. Na sliko deda Larsena. Bil je majhen, zgr-bančen mož, z dobrohotnim, nekoliko plašnim obrazom. Mati ml je večkrat pravila, kako težko življenje je živela njena mati ob njem, kajti za družino ni dosti storil. Pogledala sem babico In videla• kako jI je zdrknila solza čez vek) Ilce. •Babica Moren — tl se ne jočei za resničnim Larsenom, tl prelivaš solze za nekim drugim, ki ni nikoli živel, ki pa sl vanj verovala!« Zgrabila me je za roko. Prikimala «/ /e, potem pa je zravnala glavo v tilniku. »Ne bodi neumna,« m/ je rekla, •le vzemi tega nepridiprava. Ne daj se upla-| ilti! Prinesel tl bo solze — prinesel pa tudi poljube. Poljube, ' o katerih sem jaz samo sanjala. Ne beri o življenju v knjigah, sama ga itvll* Na na/tn poročni dan /e Niels poljubil babico na lice. Nihče ni lega videl. Samo jaz. In videla sem, kako se je babica Moren naenkrat pomladila. Tako lepa je bila, da tega ne bi v življenju nikdar prčakovala. •Tvoj Niels /e nepridiprav,« ml je rekla nekoliko pozneje. »Toda veruj vanj!* Svilen predpasnik n/enc narodne noše le zašumcl. Pogladila ga je In izglodala kakor kra-Ijica. izrekli načelno soglasnost predsednik nemških sindikatov Frej- ! tag in več politikov jz strank vladne koalicije, medtem ko socialni demokrati program še proučujejo. Madžarska agencija je razglasila, da so načelnika državne varnosti Gabora Petra aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. Zaradi »hudih zločinov zoper državo in ljudstvo«, so obsodili tudi dva njegova »pomagača«. — Niso pa še objavili, kakšni so bili ti zločini in ni znano, kdaj so »zločince« odkrili in aretirali. Peter Gabor je poslednji izmed likvidiranih pomembnejših funkcionarjev bivše KP Madžarske, ki so med vojno ostali v deželi. Na indokitajskem bojišču divja vojna še prav tako, kakor leta 1946., ko so odjeknili prvi strelj v Tonkinški delti, ki jo od časa do časa pretrga le nastopajoči monsum s svojimi nalivi in poplavami. Ni čuda, če je pred dnevi ves svet prisluhnil razpravi o Indokini v francoskem parlamentu in možnosti premirja. Francozi gledajo zaenkrat na premirje v Indokini kot na neki osamljen prjmer, ki nima nobene zveze niti z Evropsko obrambno skupnostjo niti s Korejo samo. Treba bo pač počakati do ženevske konference, ki bo čez 6 tednov in ki bo morda prinesla nekaj razjasnitve v vprašanje Indo-kine. ★ V Italiji imajo umazano afero z mamili, iz katere se je izcimil velik politični škandal, ker so v korupcijo zapletene visoke politične osebnosti. Po odstopu šefa rimske policije je moral odstopiti tudi zunanji minister Piccio-ni, ki mu očitajo, da je sprejemal od špekulantov denar in darila milijonske vrednosti. Nekateri rimski listi zahtevajo od vlade, naj izvede čiščenje, ker so ostavke še potrebne. Scelbovo vlado je torej že takoj v začetku zadela kriza, kakršne pač ni pričakovala, kajti zelo verjetno je, da bo moral Piccioniju slediti še kdo drug. + Turško narodno skupščino, ki ji je potekel štiriletni mandat, so razpustili. Leta 1950. je bilo iz- voljenih v parlament 487 poslancev. Od tega je dobila demokratska stranka 408 sedežev, republikanska 69, neodvisni 9, narodna stranka pa enega. V štirih letih delovanja je skupščina med drugim ratificirala pristop Turčije k organizaciji severnoatlantskega pakta in podpis ankarskega sporazuma med Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo. Nove volitve bodo 2. maja. ★ Predsednik sovjetske vlade Georgij Maienkov je imel predvolilni govor, s katerim je zaključil kampanjo za volitve v Vrhovni sovjet. Ko je govoril o zunanji politiki SZ, je poudaril, da teži ta po iskanju možnosti za zgraditev Komunistične družbe v deželi in po zaščiti miru, ki ga po njegovem mnenju ogrožajo imperialistični krogi. O ženevsk-, konferenci je poudarili, da ji SZ »pripisuje velik pomen«. Obsodil je ustanovitev evropske obrambne skupnosti, češ da bodo za-hodnonemški militaristi imeli v vojaškem bloku zahodnih držav glavno besedo. Končno je govoril še o nadaljnjem razvoj i težke industrije in zahteval, da je treba petletni plan proizvodnje potrošnega b!aga izpolnit v štirih letih. * Predsednik egiptovske vlada Nagib je znova postal predsednik revolucionarnega sveta in vlade. Na istem sestanku članov vlade in revolucionarnega sveta, na katerem so Nagibu ponovno zaupali vse vrhovne funkcije, so odobrili tudi sklepe o vzpostavitvi ustavnega režima in ustavodajne skupščine. Minuli dnevi, polni nepričakovanih preokretov kažejo, da gre preobrazba notranjih odnosov v Egiptu brez težav. ■k V Kairu so pričele z gladovno stavko članice organizacije »Hčerke Nila«. S stavko zahtevajo enakopravnost žensk. Bivši predsednik vlade in predsednik odbora za izdelavo ustave Ali Maher je obiskal predsednico organizacije Dori.jo Safik in Jo obvestil, da osnutek nove ustave predvideva aktivno in pasivno volilno pravico za ženske. Pripomnil pa je, da ženske ne bodo mogle voliti za ustavodajno skupščino, ki se bo sešla junija. $edaf ie OS nagrad za nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika" Zadnjič smo sporočili našim naročnikom in bralcem. da smo imeli doslej sa nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika« zagotovljenih 81 nagrad, danes pa je teb nagrad še 98. Omenili smo, da bo teh nagrad za vse naročnike, ki bodo do 30. aprila t. 1. poravnali naročnino za naš list za celo leto v naprej, preko sto. Do danes je torej vseh teh nagrad še 98 in sicer: Kompletna kuhinjska oprava (darilo »Zasavskega vestnika«), voziček premoga (darilo rudnika v Trbovljah), 1 par smuči (darilo dri. mojstra Ferda Laznika. Radeče), brezplačno slikanje in naprava 6 fotografij po želji (darilo mestnega podjetja »Foto« v Trbovljah). 5 steklenic slivovke (darilo»SIovenija-vino«, Ljubljana), 3 steklenice laškega rizlinga (darilo restavracije Strojne tovarne v Trbovljah), 29 nagrad po 590 din (darilo nprave »Zasavskega vestnika«), 10 knjižnih nagrad »Svet humorja in satire« (darilo uredništva »Zasavskega vrstnika«), 1 torta po šelji (darilo Mestne slaščičarne v Trbovljah) — sedaj so se pa te nagrade povišale za 5 steklenic laškega rizlinga (darilo kolodvorske restavracije v Zid. mosta), 3 garniture Prešernovih knjig za leto 1954 (darilo Prešernove družbe v Ljubljani), brezplačno letovanje 10 dni v Počitniškem doma na Partizanskem vrhu (darilo Sindikalne podružnice radarjev v Trbovljah). 1 otroška posteljica (darilo drž. mojstra Mirko Kovača, Hrastnik;, 3 kolači sira po 4 kg (darilo Mlekarne v Ptuju) ter 2 nagradi po 5 vreč cementa (darilo cementarne v Trbovljah) In 2 električni svetilki za posteljno omarico (darilo »Železnine« v Trbovljah. 1 električni kuhalnik na 2 lonca (darilo Elektrarne Trbovlje), 2 steklena servisa (darilo Steklarne Hrastnik), 3 nagrade v denarju ovlJe); 2 dobitka (darilo Trg. podjetja »Potrošnik«. Hnstnlk); 1 knjigo v vrednosti 1000 din (darilo Knjigsrne, Trbovlje). UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA- Štev. 11 •ZAartVslti vtalNlK.« Stran 3 Dele mladinske organizacije na vasi Precej smo že odmaknjeni od bajali v kmetijske šole. so se nih krožkih. Ne, to ne bi bilo I časov ko je imela naša kmečka pa največkrat redko vračali prav. V krožke naj vstopajo le S Z zadnje sefe ljudskega odbora mestne občine Trbovlje Zadnja seja ljudskega odbo- f čene tri komisije, ki sedaj že' treba preskrbeti enotne zebojč- ncga značaja, na stvarnost terja S&3&3S i£ i ££ nSTš±rž, gfssssarssi X*vsyla; srz ssimisj: mišljenju, kajti le tak človek 1- hko ustvari nekaj kakovost nega, nekaj boljšega, večjega. doma, doma, redko je kaj izostali. NaDačno bi nadalje cej živahna, sa.j so na njej raz-1 gleda uvrščajo v ustrezne ka- mestne občine sklenil, da se Lii. i . l* Lii. j _t i i: i.fl nravliflli -Irt enreioli fanAi^ia Mn toi cnii io Kil T______________________________di nam, da le znanje ustvarja njega odvisen dvig življenjske napredek in da brez znanja ni ravni našega delovnega ljudstva, napredka. — Desetletni načrt zelo obširno j Naša ljudska oblast je v tem obravnava posamezne veje na- pogledu že izvršila določene šega kmetijstva ter določa tudi ukrepe. Marsikateri okraj že velike denarne vsote za njegov ima obvezne kmetijsko-nadatje-napredek. Ena izmed oblik, ki valne šole, ki so podaljšek se je do sedaj pokazala v svetu osemletnega obveznega osnov-kot najnaprednejša in najboljša , nega šolanja. To je vsekr kor v kmetijstvu, je zadružništvo, mnogo, vendar pa se ne more-Tudi pri nas se že in bomo tudi mo zadovoljiti samo s tem. Naši v prihodnosti posvečali mnogo kmečki mladini moramo dati Pozornosti razvoju kmetijskega j več! Nuditi ji moramo v orga-zadružništva. Kmečka zadruga j nizaciji Ljudske mladine možna vasi mora navajati kmeta na nost, da si po svoji volji orga-napredno gospodarjenje, omo- j nizira in ustvarja različne obli-gočiti mu mora pravočasen na- j ke dela, ki bodo pospešile pri-kup dobrega semenskega blaga, svojitev strokovnega znanja »metnih gnojil, zaščitnih sred- j kmečke mladine. Jasno je, da štev proti sadnim in rastlin- I Ljudska mladina kot organiza- , sp®®? . svet skim škodljivcem, posredovati cUa mladih ljudi ne more tu- | vedriti, mu mora cenen nakup kmetij- , kaj samostojno voditi neke stro-skega orodja in strojev itd., na ! kovne vzgoje, lahko pa to stvar drugi strani pa spet skrbeti, da organizacijsko pripravi. Vzgojno naš kmet dobi za svoje pri- oziroma izobraževalno delo naj delke ustrezno odškodnino in bi vodili strokovnjaki. Pri tem Plačilo. Ta zadruga mora po- lahko uspešno pomagajo kmeč- pri ke zadruge, sindikat, Društvo potrebne. Ljudska mladina na vasi ima največ možnosti dela. Le dobro naj premisli, kaj vse bi lahko napravila in storila in kako ugodne pogoje ima za to delo. Pri svojem delu se obračajte na vse naše socialistične ustanove, opozarjajte jih. da ste tU' občine Trbovlje bo 8 kategorij stanovanj. V te kategorije so sprejeta vsa stanovanja razen stanovanj na Dobrni, ki se rušijo, ter še nekaterih drugih stanovanj na področju trboveljske občine, ki so skrajno nezdrava in jih tudi ni mogoče več vzdrževati, ker bi tako vzdr- kaj, da ste pripravljeni učiti se zevanje ne bilo gospodarsko, in ustvarjati ob njihovi podpo- ! Vsa ta stanovanja se torej ne ri. Veliko pomoč Vam bodo bodo vnesla v kategorizacijo D hko nudili tudi učitelji, pred-j ter njihovi stanovalci ne bodo vsem vsi tisti, ki imajo veselje plačevali zanje stanarine, niti s pošolsko izobrazbo mladine, j jih stanovanjska skupnost ne bo Naša mladinska vodstva se j več popravljala. Sklenjeno pa morajo zavedati, da je vloga je, da se pri razdeljevanju sta-mladinske organizacije zelo ve- novanj v novih stanovanjskih lika, da mlad človek od nje hišah in blokih prvenstveno marsikaj pričakuje, da išče tu upoštevajo kot kandidati stano-vse tisto, kar mu v enoličnem j valci stanovanj H jih stano-življenju vasi manjka, to je vanjska skupnost ne bo več učiti se in raz- j vzdrževala. ‘ Na seji so bile nadalje dolo- 1 osebo zniža od 25 na 20 kva- j Gradbeno podjetje »Zasavje«, dratnih metrov, kjer se za od- : pri čemer bo LOMO Trbovlje večno stanovanjsko kvadraturo1 za denar, k- ga t>o vložil v to — torej preko 20 kvadratnih gradnjo, soudeležen pri štirih metrov na osebo — zahteva 100 stanovanjih. Prav teko je ljud-odstotkov pribitka na tarifo za ski odbor potrdil adaptacijska prostornino preko določenega dela za pet stanovanj, v to stanovanjskega prostominskega svrho se dovoljuje znesek 2 mi- mrksimuma. Poleg vprašanja kategorizacije stanovanj je ljudski odbor lijona dinarjev. Z deli se prične takoj". Meseca aprila začne poslovati obravnaval še vprašanje bodo- tudi mestna zlatarna v Trbcrv čega zaračunavanja dimnikar- ljah, ki se bo razširila in kjer skih uslug. V odločbi, ki je bila bo mogoče zaposliti nekaj mla-sprejeta, je važno določilo, da dih deklet. se bodo v prihodnje zaračunavale samo resnično izvršene dimnikarske usluge. Precej govora .ie bdkr nadalje o poslovanju podietja »»Snaga« zaradi stalnih kritik in pritožb, pa tudi zaradi nehigienskega prevažanja smeti in pepela iz stanovanjskih hiš. Sprejet je bil sklep, da se preskrbi v ta Ker si namerava Gasilsko društvo Trbovlje-mesto zgraditi nov Gasilski dom, mu je ljudski odbor že odstopil v ta namen potrebno parcelo. Ob zaključku seje je ljudski odbor razpravljal tudi o pomembnem jubileju mestne občine Trbovlje, ki praznuje letos svojo 100-letnico. Ta slo- namen zaprt avto in da se sme. ! vesnost bo združena z občin-ti in pepel v glavnem odvažajo skim praznikom 1. junija 1.1. v nočnem času. Ljudski odbor- Prireditve v okviru te slavno-niki so bili glede odlaganja sti bodo trajale od 1. do 6. ju-smeti in pepela mnenja, da je nija 1954. Odlok o kategorizaciji stanovanj LJUDSKI ODBOR I več dvema stanovanjima, se nišče; 3. ▼ stanovanju Je elektr. : teh stavb. Pri dodeljevanju i napeljava in vodovod; 4. tla so prostih stanovanj imajo pred- socializaciji n še vasi. Uresni- j kmetijskih inženirjev in tehni- MESTNE OBČINE TRBOVLJE | P v 2 2^tegorijo sodijo stano- lesena; 4. sobe so zračne, zdrav- nost stanovalci iz zgradb, ki se cevalec desetletnega načrta kov in še drugi. Zadnji čas je, | Na podlagi 2. odstavka 78. vanja jn garsonjere: 1. stano- stveni pogoji so slabši; 6. sta- več ne vzdržujejo, kmetijstva je torej kmečka za- da kmečke z&druge in ostale člena Zakona o ljudskih odbo- vanje v starejših zgradbah; 2. novanja brez vode so 10•/» ce- , druga, z njo posredno pa njeni organizacije na naši vasi spo- rih mest in mestnih občin (Ur. stanovanje ni v pritličju ali nejša. - 1 T„. , ' . . .. elani, kmetijski proizvajalci, znajo, da so soodgovorne za Hst LRS štev. 19/521 in 19. člena podstrešju (visoko pritličje se | V 5. kategorijo se štejejo sta- ! UHvalec, ki koristi na člana Prav zaradi tega, ker je krneč- vzgojo naše mladine na vasi, Uredbe o upravljanju stano- ne gteje za pritličje); 3. stano- ! novanja: 1. stanovanja v slabše f P™-*0 20 m prostorntae, plača ka zadruga nosilec socializma da gre za naš mladi rod za vanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. vanje ima kopalnico, klet, pral-1 grajenih zgradbah in barakah; j J00 7* Plitka tarifo za pro-»a vasi, je deležna vse podpore našo bodočnost, za mladino, ki 53/53) izdaja Ljudski odbor nico' in stranišče; 4. stanovanje ; 2. stanovanje ima elektr. na- Preko določenega ma- mestne občine Trbovlje na svoji Jma vod0vod in elektr. nape- j peljavo, vode ni v stanovanju; 17. redni seji dne 5. marca 1954 j)avo. 5. v stanovanju je cen- I 3. stranišče uporablja več tralna kurjava ali solidna peč; strank; 4. stanovanje ni vlažno; "aše ljudske oblasti. I bo dedič naših prizadevanj, na Kakšna je sedaj naloga Ljud- | Porov in žrtev. Zato moramo ske mladine na vasi? Mislim, tega dediča vsestransko oboroma mora LM na vasi razmišljati žiti, da bo znat razvijati naprej « Prihodnosti naše vasi. Ne to, kar mu iziocamo in kar mu more nam biti vseeno, kakor zaupamo. ne more biti vseeno SZDL, ZK Mnogo premnogo je možnosti bitiZ^tmetmkajk^ra vS .Tudi tekmovanja SJCfi SAIKS ŠTABfM=S: kmet, vemo vsi - naš sedanji, »o o vseh mogočih oblikah dela kmečki mladinec — Le po- na vasl> Pa moramo vedeti, da Sleimo kakšna je bUa njegova bom® pri organizaciji takšnega močju mestne občine Trbovlje SivljenicUa not do sed? i; od dela naleteli na mnogo težav, v 8 kategorij, treh a' 1 ira ie mati Toda noben začetek ni rožnat, vodil/” !£!i / niillh! u^m I vendar je naš končni cilj ču- 2- Pa je počasi zJčri pomagaU ]pa- ! naprednega so- V 1 kategorijo se štejejo slasti živino, nato se je vpisal v cialistlčnega kmeta! novanja in garsonjere: 1. v do- Pri organiziranju krožkov ne bro zgrajenih stavbah; 2. sta-smemo iti v Skrajnost, misleč, novanje ni v pritličju ali pod- ODLOK o kateporizaciji stanovanj na območju mestne občine Trbovlje 1. člen Za določitev najemnine se uvrste vsa stanovanja na ob- 6. tla so parketna ali ladijska; 5. če je v stanovanju voda, se 7. stanovanje ni vlažno; 8. razporeditev prostorov mora biti zadovoljiva (sobe so lahko večje kot normalno). Za stanovanja v zgradbah In plača 10V» več. V 6. kategorijo se štejejo stanovanja; l.a v slabše grajenih zgradbah in barakah; l.b podstrešna stanovanja iz 4. in 5. šolo, v katero je hodil pozimi redno, spomladi in jeseni pa le, če ni bilo doma preveč dela. S štirinajstimi leti je nehal s . to šolo, s katero je imel vedno ' kakšne sitnosti — nato pa je • začel delati od jutra do večera, dan z? dnem leto za letom, j ®elal je prav tako kot pred j »Jim njegov oče, ded in praded. 1 Le malo jih je 'bilo med njimi I takšnih, ki so znali delati v ' kmetijstvu boljše kot njegovi 1 Predniki — tisti pa, ki so od- vilah. obdanih z vrtom, z naj- kategorije; 2. v stanovanju je več dvema stanovanjima, se elektr. napeljava; 3. stanovanje plača 15*/o prihitita. | nima lastnega stranišča; 4. ku- V 3. kategorijo sodijo stano- hinjo uporablja samo 1 uživalec; vanja; l* stanovanja v pod- 5- stanovanje je suho, kuhinja strešju in v pritličju zgradb, Je temna; 6. stanovanje nima naštetih pod 1. in 2. kategorijo; vode. l.b stanovanja v pritličnih hi- V 7. kategorijo sodijo stano-šah in novih blokih; 2. stano- Vanja iz 5. in 6. kategorije, ki vanje ima kopalnico, stranišče, vlažna in niso dovolj razsvet-klet in skupno pralnico — pe- ‘J»»a; ALI VESTE... .. da je Švedska edina država v Zahodni Evropi, ki lahko krije lastne potrebe v kmetijstvu, čeprav ima samo 10 odst obdelovalne površine in se samo 25 odst. prebivalstva bavi s kmetijstvom? 3. člen Zgradbe, ki se rušijo in so v da morajo biti vsi člani Ljud- j strešju (visoko pritličje se ne rišče; 3. v stanovanju je vodo- V 8. kategorijo sodijo vlažna, ske mladine na vasi v strokov- šteje za pritličje); 3. stanovanje V(Mj j„ elektr. napeljava; 4. tla tesna in nezdrava stanovanja z ima kopalnico, klet, pralnico in so parketna ali ladijska; 5. raz- enim samim prostorom, stranišče: 4. v stanovanju je poreditev prostorov je zadovo-vodovod in elektr. napeljava, ljiva. 5. v stanovanju je centralna ; y 4. kategorijo sodijo stano- . . - . . kurjava ali solidna peč; 6. tla ; vanja: l.a stanovanja v dobro razpadajočem stanju, stanovanj so parketna ali ladijska; 7. sta- grajenih starejših zgradbah; ska skupnost ne prevzame, novanje ni vlažno; 8. razpore- j.b v to kategorijo se štejejo Za stanovanja, ki niso pri-ditev prostorov mora biti dobra, stanovanja 1., 2. in 3. kategorije, mema za bivanje, se ne plača Za stanovanja v zgradbah in ki so vlažna in slabše grajena; ! nobene najemnine. Stanovanj-vilah, obdanih z vrtom, z naj- 2. v stanovanju je samo st ra- ska skupnost ne bo popravljala ksimuma. 5. člen Uprava stanovanjske skupnosti izvede kategorizacijo stanovanj. 6. člen Uživalec stanovanja se lahko pritoži proti uvrstitvi stanovanja v določeno kategorijo pri stanovanjski inšpekciji. O pritožbi odloča Komunalni svet LO mestne občine Trbovlje. 7. člen Odlok stopi takoj v veljavo. Trbovlje, 5. marca 1954. Predsednik: ALOJZ DULAR Vinopivcem se obetajo zlati časi Angleški list »Daily Express« poroča, da je holandski kemik John B. Bruinir izjavil, da mu je mogoče napraviti kakršno koli vino iz suhe trave, vendar za to ne potrebuje niti jagode grozdja. Ta mož namerava skoro začeti s komercialno proizvodnjo umetnega vina. 10. marca 1.1. je šla neopazno tttirno nas 214-letnica važnega dne, ki je bil odločilen faktor 1 23 vso nadaljnjo zgodovino Za- | Borja. Tega dne se — kolikor j® znano — prvič uradno omenjajo zagorski podzemni zakladi, od katerih je bilo odvisno Zlvljenje vseh Zagorjanov. Z y.e£jim razmahom industrije na Kranjskem se je pokazalo, da | ne zadošča več potrebam dežele na eni strani zaradi njegove velike potrošnje, na drugi ®tranj so pa spoznali: če pojde dalje z izkoriščanjem les- j n®ga bogastva, bodo naši gozdo-J v doglednem času uničeni, *astj še, ker istočasno niso krhelj za sistematično pogozdo-. anje. Cena lcsa je poskočila n že v začetku XVII. stoletja r? Pričeli misliti, ali ga ne bi u° mogoče po zgledu inozern-nadomestiti s premogom. . po regulaciji Save med Litijo n Radečami je dobil rudarski “tfokovnjak Anton Hauptmann alogo, da letno pregleduje iz-nsena dela — obenem pa naj ”di poroča o raznih najdiščih ki so v neposredni bližini ave, tedaj najboljšega promet- , )jf^a sredstva. Poleg poročila o Djsfcem svinčenem rudniku je mož 10. marca 1740 o /{'Sorskem premogu' »Omeniti ?oram, da so pol ure od reke ave pri vasi Zagorje večje pla-1 Premoga skoro na površini •etnije, ki se raztezajo daleč Proti severu. Ako bi ljudje po-i/{a, uporabnost premoga, bi 1, od njega velike koristi, ,°.r Ba je lahko pridobivati, na->z'ti na vozove, prepeljati do ave ter ga po njej prevažati v azne kTaje. Uporabnost tega Premoga se je pokazala med fcSulacijskimi deli ob Savi, ki je^mnogo izdatnejši kakor lesno SUh Mešan z njim v razmerju »I bil uporaben v kovačni-a" zlasti v krajih, kjer nt mo-6<*e dobita oglja. Uporaben bi Pomemben jubilej Zagorja bil tudi v zasebnih stanovanjih kot kurivo, čeprav oddaja duh po žveplu, ki pa ni škodljiv človeškemu zdravju.« Kmalu zatem je zanimanje za premog postalo živahnejše, in začela se je bitka za posest premogovnih ležišč v Zagorju. Ze leta 1755 je dobil uradno dovoljenje za odkop baron Rai-gersfeld, svetnik ljubljanske gu-bernijske reprezentance, znan kot sodelavec za zgraditev vla-čilne poti ob Savi med Zidanim mostom in Litijo. Njegovo delovanje ni trajalo dolgo, kajti leta 1776 je umrl. Naslednji, baron Pillichgraz, je leta 1776 prevzel opuščeni premogovnik. Na ozemlju med Št. Lambertom in Cemšenikom si je leta 1771 pridobil dovoljenje za izkoriščanje premoga Franc Jožef Klinc. Na kompleksu Velni si je leta 1771 pridobil enako dovoljenje Jakob Anton pl. Win-tershofen — nekako v središču Zagorja. To so bili prvi začetki izkoriščanja našega podzemnega bogastva, vendar so bili vsi ti (poskusi prehodnega značaja, kajti dotedanji zakupci niso bili rudarski strokovnjaki. Sele z nastopom Leopolda Ruarda, lastnika gorenjskih plavžev, je v zgodovini zagorskih premogovnikov nastopila nova doba. Leopold Ruard‘si je pridobil v letu 1795—1796 tri jamske mere, ki jih je imenoval: Leopold, Terezija in Johanna. Iz teh treh jamskih mer je leta 1796 pridobil 2730 stotov premoga, od katerih je 226 porabil sam za svojo industrijo, 25 jih je podaril ljubljanskim kovačem za po-skušnjo, 388 stotov je prodal na drobno, 1000 stotov je Pa oddal tekstilni tovarni na Selu pri Ljubljani. V tem času je bila v teku velika propagandna akcija za varčevanje z lesom. Z razglasom z dne 11. maja 1796 je bilo obljubljeno 100 zlatih dukatov za nagrado tistemu, ki bi poceni preskrboval s premogom tržaške prebivalce. Vojašnice in državni uradi so prejeli naročilo, da si preskrbe železne peči, ki bi jih bilo mogoče kuriti s premogom. Dne 19. junija 1800 je bilo na seji ljubljanskega rudarskega sodišča podano poročilo, da je v deželi na milijone stotov premoga, ki bi ga mogli po Savi prevažati z majhnimi stroški. Bil bi cenejši kot les, ki ga je vedno manj. Nastalo pa je vprašanje, kako naj bi se vršil ta prevoz, ker je primanjkovalo savskih ladij. Ljubljanski magistrat je leta 1799 zahteval, da se mu podelijo odkopi Leopolda Ruarda. Magistrat se je hotel polastiti že deloma urejenih odkopov-ker je komisija, sestoječa iz rudarskega sodnika, župana in drugih uradnikov, našla na delu 2. julija samo enega rudarja. Rudarja so vprašali, koliko časa že Ruard ne obratuje. Rudar je molčal. Magistratna komisija je zato rudarja odslovila, za delo pa je najela dninarje. Ruard je zato vložil tožbo. Oblast mu je ugodila. Dne 13. septembra naznanja oblast sporazum. iz katerega je razvidno, da mu ne prepušča samo določenih količin premoga za opekarno, ampak toliko, kolikor ga potrebuje. Obenem prosi za podelitev jame Sv. Barbare v Tomkovem hribu in Frančiškove jame v Cilenškem vrhu. Kljub vsestranski propagandi se premog pri prebivalcih ni mogel uveljaviti. Največja krivda je bila pač v pečeh, ki niso bile pripravne za kurjenje s premogom. Zanimanje ljubljanskega magistrata za zagorske jame je jelo počasi pojemati, za to pa je tem večje zanimanje pokazala država. Na vprašanje erarja 23- oktobra 1800. leta, da li bi bil Ruard pripravljen odstopiti rudnik, je le-ta izjavil, da ga odda za ceno 3500 forintov, kolikor je doslej imel stroškov. Zase bi obdržal le zalogo 12—15 tisoč stotov nakopanega premoga, in dovoljenje, da bi ga smel za svoje potrebe še kopati. Kupčija je bila sklenjena. Država je uporabljala premog predvsem za novo zgrajeno steklarno, ki je bila — prva v monarhiji — zgrajena kot vzorec za kurjavo s premogom. Kot zasebnik se v zgodovini zagorskega rudnika omenja baron Wolkensbreg, ki je 1. 1802 dobil jamsko mero v Vinah, Leta 1802 je bila nadalje podeljena jamska mera med Podkrajem in Lokami Josipu Pinhacku, ljubljanskemu kanoniku in tovarnarju modre galice. Naslednje leto je dobil njegov brat Karel jamski meri v Zavinah in pri Lokah, kjer sta nato zgradila tovarno za galico, ki so jo rabili v takratnih vinogradih v Zagorju in okolici (bakreno rudo so pa pridobivali pri Vačah). Leta 1807 je bila država glavna odjemalka premoga v Zagorju. Za časa okupacije Je prišel premogokop pod francosko upravo, kar pa v njegovem razvoju ni zapustilo vidnejših sledov. Znan je razglas francoske uprave, ki poziva delavce k disciplini in pokorščini. Iz raznih vzrokov je pričelo zagorsko vinogradništvo propada ti, z njim pa tudi tovarna za modro galico na Lokah. Brata Pinhacka, ki sta sicer ustanovila delniško družbo za svoje podjetje, nista mogla obdržati svojih posesti. Kupil jih je v celoti Janez Schwarz. Ta je tri leta pozneje kupil tudi od države vse njene posesti s steklarno vred za 10.600 forintov. Na ta način je združil vso posest pod enotno upravo. Tudj sedaj si je premog le počasi pridobival veljavo. Prevažali so ga ne le po Savi, temveč tudi po cesti preko trojanskega klanca na težko naloženih pari-zarjih Schwarz je leta 1839 domala vse prodal Viktorju Ruar-du, sinu pravega utemeljitelja zagorske premogokopne industrije. Ta je leta 1840 prodal vse tastu Jožefu Atziu, k: je leta 1842 ustanovil delniško družbo »Gewerkschaft am Savestrome zur Sagor«. Sedaj je ustanovil znano zagorsko cinkamo in svin-čarno. Do pravega pomena Je prišel zagorski premog šele po dograditvi bivše »Južne železnice« (proge, ki je vezala Dunaj s pristaniškim mestom Trstom, od koder se je nekdanja avsto-ogrska monarhija zalagala z vsem kolonialnim blagom), ko je bl!a dana možnost prevažanja večjih količin v razne kraje. Leta 1864 so zgradili ozkotirno železnico od rudniških obratov v Toplicah do železniške postaje Zagorje. Dne 1. junija 1880 je bila družba »Gevverkschaft am Savestrome zur Sagor« likvidirana in lastnica zagorskih premogovnikov je postala za 2 in pol milijona francoskih frankov bivša TPD, ki je imela tedaj še sedež na Dunaju, po končani prvi svetovni vojni pa ga je prenesla v Ljubljano s finančnim aranžmajem med dunajsko Lšnderbank in bivšo Sla-vensko banko v Ljubljani. Produkcijski višek je zagorski rudnik dosegej v letu največje gospodarske konjunkture po prvi svetovni vojni leta 1929. Svetovna gospodarska kriza, ki je nastala nato, je prizadela tudi zagorski rudnik. Črne dn: so preživljali tedaj zagorski rudarji in vsi prebivalci kraja. Bivša TDP je hotela z mesecem avgustom leta 1934 znižati vse rudarske mezde za 6 odst., dalje je nameravala znižati tudi količino de-putatnega premoga. Ljubljansk) dnevnik »Slovenec« je 5. julija 1934. leta pisal: »Trboveljski boj — edinstven primer v evropski zgodovini. — Naši rudarji morajo branit svoje pravice in svoj obstoj s pomočjo gladovne stavke.« — Pod silo razmer je generalna direkcija TPD v Ljubljani morala preklicati svojo namero, nakar so rudarji prenehali z gladovno stavko in se vrniti iz rudnikov. 2ivljenje se je le deloma izboljšalo in v takem položaju so zagorski rudarji dočakali okupacijo. Naša NOV je pripomogla k dokončnemu porazu nemškega vojnega potenciala in omogočila zmago svobodoljubnih sil in ljudi ter istočasno obračunala * vsemi izkoriščevalci in narodnimi izdajalci doma. Uspehi pa so mogoči le tam. kjer je delovno ljudstvo, kjer se resnično gradi socializem. Ti uspehi pa so vidni v vse večjem prenašanju političnih in gospodarskih pravic na neposredne proizvajalce v duhu največjih socialističnih mislecev. Upravljanje podjetij po kolektivih je uresničilo veliko socialistično geslo: Tovarne delavcem — zemljo kmetom! Največ ja in najrevolucionar-nejša pridobitev delavskega razreda v teku zadnjih desetih let je vsekakor upravljanje podjetij po kolektivih S tem je omogočen tudi zagorskemu premogovniku širši razmah, omogočena )e graditev novih rudniških objektov, s tem v zvezj pa povečanje produkcije. Cmi diamant zasavskih revirjev je tako postal iskan predmet -vi- Stran 4 ve Sirom po našem Zasavju Jz Litije in okolice Nova sejna soba v Litiji | zlasti glede poslovanja veteri-| narske ambulante na Grbinu. V preurejen; stavbi ljudskega | Litijska KZ je imela v pre-odbora mestne občine Litija ima- teklem letu trikratni promet v jo sedaj v pritličju novo sejno primeri z letom 1952, ko je sobo, ki jo uporablja mestni imela le 20 milijonov prometa, ljudski odbor za seje in manjše lani pa že 67 milijonov. Občni sestanke. Ta prostor, ki ga je zbor je sklenil, da bodo v KZ Litija že nujno potrebovala, pa j poživili delo vseh odsekov, zla-je na razpolago tudi raznim li- j sti živinorejskega in sadjarske- tijsk.m društvom in kolektivom za sestanke in seje. Tako je litijskim društvom na razpolago nov prostor, da se bo dejavnost naših društev lahko še bolj razmahnila. Pred premestitvijo ljudske knjižnice „Svobode“ Litijska ljudska knjižnica »Svobode« prav lepo deluje in število bralcev stalno narašča. Posebno radi segajo po knjigah naš,- mladinci, pa tudi dijaki iz Litije in okolice. Knjižnica je nameščena v poslopju Litijske Kmetijske zadruge, ki zaradi obsežnosti dela nujno potrebuje več prostorov. Zato je bilo sedaj pokrenjeno, naj bi se knjižnica ga, ker sta ti dve veji osnova bodočega kmetijskega delovanja v Zasavju. Na novo bodo začeli dajati tudi posojila iz hranilno-kreditnega odseka, da bodo omogočili gospodarski razmah vsgm članom, ki hočejo poživiti dejavnost na kmetijskem področju. Za novo šolo na Savi Na Savi pri Litiji imajo dvo-razredno šolo, ki je bila zgrajena leta 1908. Ima le eno učilnico. Na pobudo Savljanov, da bi bilo treba začeti z gradnjo nove šole, je tov. prof. Jože Rupnik, predsednik občinskega sveta za kulturo in prosveto, pokrenil uradno akcijo za ugoditev prebivalcem na Savi. V ta namen je bila na Savi posebna komisija pedagoških, zdravstvenih in gradbenih stro- preselila v poslopje Telovadnega doma. O tem predlggu je raz- ^uravstv®nin m gradbenih stro-pravljalo TVD »Partizan«, ki je j koynjakov, ki je ugotovila, da na seji privolilo v preselitev v sedanje šolsko poslopje ne Telovadni dom. Knjižnica bo nameščena v prvem nadstropju, v tako ijienovani sejni sobi; tam bo treba postaviti za knjižnico omare z vrati na ključavnico. Prav bj bilo, da bi ob nakupu novih omar priskočili na pomoč knjižnici »Svobode« vsi litijski delovni kolektivi. Kot prvo pomoč je obljublja svoj prispevek že tudi litijska Kmetijska zadruga, ki je interesirana na premestitvi knjižnice. Nova knjižnica v Jablaniški dolini ustreza več sodobnim predpisom. Komisija je ugotovila potrebo novega šolskega poslopja. Na litijskem mestnem ljudskem odboru so sklenili, da bodo začeli v tem letu s pripravljalnimi deli, treba bo dokončno izbrati prostor za novo šolo, ker sta doslej glede tega dva predloga. Letos bodo izdelali tudi načrte za šolsko poslopje. Osnovno šolo na Savi obiskuje 70 otrok, šolski okoliš pa sestavljajo vasi: Sava, Ponoviče, Konj, Cirkuše, Zg. Mamolj, Le-še, Spodnji Log, Osredki, Bol-tija, Mošenik. Zahrib, Lošč, Madkovna in Renke. Po matičnih knjigah v Litiji je ugotovljeno, da je razen navedenih šolarjev na Savi še 83 otrok predšolske dobe. Na Savi žele, da bi zgradili takšno šolsko poslopje, ki bi zadoščalo za daljšo dobo, zato naj bi imela nova šola dve učilnici, po predlogu šolskega upravitelja tov- Nika Prestarja pa celo tri učilnice. V stavbi naj bi bila tudi stanovanja za učiteljstvo, ker je na deželi težko za stanovanja. Komisija, ki je obiskala Savo, je ugotovila, da bi bila najbolj primemo stavbišče sredi vasi, v bližini sedanje šole na parcelah tov. Alojza Južnika in Ivana Kristana z Vač. Litijski mestni odbor se ukvarja sedaj z izdelavo gradbenega programa Za novo šolsko stavbo na Savi in drugimi pripravljalnimi deli. Litijska „Svoboda" pred novo igro Gledališki odsek litijske »Svobode« bo v tem mesecu uprizoril dramo Mire Pucove »Ogenj in pepel«. Delo režira tov. Jože Vizler, ki ga poznamo že doslej za enega naših najbolj razgledanih režiserjev. Za novi nastop naših igralcev vlada pri nas razumljivo zanimanje, zlasti še, ker je bila gleda-liska žetev v tej sezoni bolj pičla. Iz življenja in dela Ijndskoprosvetnih društev na vasi V Turju so igrali dvanajstkrat »Prosveto in kulturo delovnemu ljudstvu!« — to je geslo Delavskih prosvetnih društev »Svobod« ter ljudskoprosvetnidr te.v aVaSi' Pret,ekl° ]et° 80 štvo še dokaj uspešno, dasiravno naša ljudska prosvetna društva toa samo d|amsPko skupino. Ta le napravrla spet .korak naprej, je nastopUa Iani doma7n v go- zlasti v pogledu izvedbe razruh , steh dva£ajstkrat. Igrali so vese-kulturnih prireditev. Smeli bi ce- | ^ »ZaJdrega n^,d zadrego., lo reči, da b: se naša kulturna dramo ----------- ^ društva v revirskih centrih lahko 1 marsikaj naučila od vaških pro- nici izposojeno 914 knjig, kar je za 254 knjig več kot tlela 1952. Največ se prebirajo leposlovne V Turju deluje prosvetno dru_ knjige. — Dramska skupina je med letom priredila 1 igro s ponovitvijo ter eno akademijo z reprizo. Med letom so si nadalje tukaj kupili klavir. — Za letošnje leto imajo y načrtu uprizo-»Kaznova- j rltev treh gledaliških iger, po- »Volkašina«, svetnih društev, zlasti dveh izredno lepih človeških čednosti: idealizma in požrtvovalnosti. Ker bo v bližnjih dneh letna skupščina Ljudske prosvete okraja Trbovlje, je dobro, če nekoliko po- nega zapeljivca«, »Pričakovane-j ga ženina« :n »Nezaželenega ze-I ta«. Prav tako je prosvetno društvo v Turju sodelovalo pri raznih javnih proslavah in praznikih. Društvo je priredilo izlet v j Maribor, kjer so si udeleženci ob tej priložnosti ogledali igro gledamo okrog sebe in ocehimo I Mi™7, TT.T dejavnost naših ljudskih prosveL I n ’ , ■ , igre, k. so ph uprizorili, niso ne- ■ kjer se bomo pred- oporeČBe_ vendar ^ si letos I nih društev, vsem pomudili nikih na vasi. pri naših kultur- Z Dola pri Hrastniku tukaj , zadali nalogo, da bodo j naštudirali kvalitetnejša odrska dela. V Turju torej govorijo o uprizarjanju kakovostnih iger, torej gledaliških del z umetniško vrednostjo in vzgojno tendenco, v Trbovljah pa je nekaterim vseeno, kakšna igra pride na oder, samo da »nese«. Na Dolu pri Hrastniku se lahko pohvalijo z dokaj uspešnim kulturnim delom, saj so si uredili v kulturnoprosvetne svrhe primerne prostore, tako da ; _ bodo imeli v tem pogledu v pri- i IZUD ,,0t0n ŽUpSnčiC ffi^e^DefaviSprosvemo ’ tudi n' najslabšimi društvo »Cirila Pusta«, ki ima j Ko so člani tega prosvetnega dramsko sekcijo, glasbeno šolo, društva v St. Gotardu pred krat-lutkovni oder, knjižnico In dva kim pregledali svoje delo, so vsi Z veseljem ugotavljamo, da si naša knjiga čim bolj utira pot v roke naših Kmečkih ljudi. Te dni je bila ustanovljena fPJ* nova ljudska knjižnica v Zasavje<[ litijski okolici, m sicer v Ja-1 blaniški dolini, ki se v zadnjem času prav lepo razvija v gospodarskem in tudi kulturnem pogledu. Temelj novi knjižnici je postavila agilna kmetijska zadruga v Jabianiški dolini, ki je dala na razpolago nad 20 dinarjev za nakup prvega kompleta knjig. Knjige so nakupili v litijski knjigami »Naša knjiga«. Kmetijsko zadrugo v Jablaniški dolini postavljamo za vzgled vsej naši okolici, kjer ljudje tudi radi berejo knjige, pa še niso Drišli na misel, da bi si ustanovili knjižnico. Se o proslavi Dneva z ena v spodnjih Trbovljah Prebivalci spodnjega dela trboveljske doline so 8. marec, mednarodni Praznik žena, dostojno proslavili v Domu »Svobode- ; Vas Laze elektrificirajo Laze so vas v litijski okolici pod znano izletniško točko »Svoboda-Zasavje« je organizirala v dvorani svojega Doma akademijo, na kateri so naitopili naši najmlajši pevci, t. j. novoustanovljeni Pionirski pevski zbor »Svoboda-Zasavje«, ob tej ri«oč i Pri!ožnosti j« zapelo 31 mladih grl. Spored akademije so Izpopolnili še tamburaši »Svobode-Zasavje«, ki so igTali pod vodstvom tov. Šprejcerja izbrana glasbena dela, pionirji pa še z zbornimi recitacijami. V nabito polni dvorani, kjer je bilo do zadnjega kotička vse zasedeno — kar se doslej še ni zgodilo — se je marsikateri materi ali očetu utrnila solza ganjenosti nad dobro in skrbno pripravljenim sporedom. Po končan; akademiji je predsednik »Svobode-Zasavje« po- nadaljnje učenje v petju. S to pridobitvijo bo omogočeno delo tudi moškemu pevskemu zboru. Takih prireditev sd še želimo in pričakujemo od mladih grl, da nas bodo še večkrat razvedrili, kar bo njim in nam v ponos. F. S. Ustanovili so še en pevski zbor Danes deluje v Zagorju že osem pevskih zborov, od katerih so trije šolski, ostali pa gojijo zborovsko petje v sestavu društev »Svoboda«. Ta znaten napredek je plod prizadevanja mnogih ljubiteljev naše slovenske pesmi v revirju, hkrati pa prikazuje predvsem pri naši rudniški mladini izredno veselje in zanimanje za gojitev pevske umetno sti. Pred kratkim so ustanovili na pevska zbora. S kar živahno dejavnostjo se lahko postavi gledališka družina, ki je lani naštudirala 4 igre, ki so bile prikazane trinajstkrat. V tej družini je poleg starejših Igralcev uspešno sodelovala tudi šolska mladina, kar moremo le pozdraviti. Na Dolu se nadalje lahko pohvalijo z lutkovnim odrom, ki ga Trbovlje, dasd so tako velik kraj, kjer je toliko mladine, ne navzoči lahko potrdili, da je društvo napredovalo. Društvo šteje 220 članov, vendar niso vsi aktivni. V teku lanskega leta je to društvo naštudiralo sedem iger, uprizoritev pa je bilo devet. — Med letom je društvo kar dobro gospodarilo, saj jim je |e nekaj ostalo v blagajni, čeravno so imeli stroške s popravili društvene dvorane. Okrajni odbo. LP je dal 10 000 din za nakup ročljivo bi bilo, da bi društvo pritegnilo v svoje vrste več mla_ j dine, na drugi strani pa odpra-J vilo razne razprtije, ki hromijo društveno delo (kakor v Trbovljah pri »Svobodi-Center«, kjer nekateri trdijo, da sta v društvu dve skupini: »mi« in »vi«. Sveto goro. Tam že dolgo go;e gOStil Pionirski pevski zbor dru- Vajeniški šoli še en pevski zbor, zbor, vendar pa slednji v zad- ženo n« h' dobil; etelrti-iU-n So- » . . i. : . . ,..........1 . ._________, ■__,i_i premorejo, kar jim ne dela časti. : novega odrskega zastora. Pripo-Lansko leto so na Dolu naštu- *-. *-=>- j- «-■ j— dirali igrico »Zogica-marogica« in jo odigrali sedemkrat; trikrat so jo uprizorili doma, gostovali &o pa z njo še v Zagorju, Hrastniku, Čečah in pri Sv Jederti. Sedaj pripravlja lutkovno gledališče »Jurčka in tri razbojn ke«. Težave pa ima ta odsek s prostori. j Knjižnica na Dolu razpolaga s 472 knjigami, kar je za ta kraj zelo malo. Izposodila je 304 knji- i ge 54 bralcem. Obisk knjižnice na Dolu torej n; posebno zadovoljiv. Sicer pa je bila knjižnica 'na Dolu do sedaj prava pastorka — od nikoder ni bilo pomoči. Pred kratkim je dobila od okrajnega odbora LP 13 knjig, občina pa ji je dala 3000 din (kar je zelo zelo malo!). — Letos imajo v načrtu, da st uredijo tudi čitalnico in da si preskrbi v okviru možnosti nove knjige (morda bi bt- i lo prav, da bi izšel Zakon o 1 knjižnicah — pripomba uredni- , štva). Pridno sta delovala doslej na Dolu moški in ženski pevski štva ter žele! njim in vodji še večjega uspeha. Polagal je pionirjem na srce, naj bodo disciplinirani in ubogljivi pri vajah, kajti le tedaj bo mogoče pevovodji doseči z zborom uspehe, ki si jih vsi želimo Zagotovil je pionirjem nadalje, da bo društvo v najkrajšem času dobilo tudi klavir, s katerim bo omogočeno TRBOVLJE — Predsedstvo željo, da bi dobili elektriko. Sedaj jim bo ta misel uresničena, ker so člani delovnega kolektiva DES iz Litije pod vodstvom tov. Staneta Weilgonija že začeli z delom. Uredba elektrike bo lepo darilo Lazam, ki so bile v NOV požrtvovalno zavetišče naših partizanov. Trikrat večji* promet v litijski Kmetijski zadrugi V nedeljo, 6. marca, je bil redni letni občni zbor litijske Kmetijske z:druge. Napovedan je bil za ob pol osmih, začel pa se je šele uro kasneje, čeprav je prišlo toliko ljudi, da je bila sejna soba na litijski občini premajhna za tolikšno število udeležencev. Navzoči delegat Okrajne zadružne zveze tov. Albin Jesenšek, ki je tudi predsednik sosedne šmarske občine, je dejal, da toliko število članov še ni videl doslej na nobenem občnem zboru litijske KZ. Ta ugotovitev je gotovo vesela, kar dokazuje, da narašča zanimanje za delo naše KZ. Vseh članov ima KZ 130. treba pa bo morda pritegniti še tega ali. onegn, kar naj stori novi odbor. ,'storitVP V območju okraia Občni zbor je trajal štiri ure in 5>lul llve v OUHlUbju um aja je pretehtal vsa poročila odbornikov, predvsem uvodno po' ki šteje preko 40 mladih grl. Vajeniška mladina nima tolike možnosti za kulturno delovanje, tudi nima toliko prostega čaisa kot naša ostala mladina, vendar pa kaže vsestransko veselje za gojitev petja. — Zbor se imenuje Vajeniški mladinski zbor in de- njem času preživlja krizo (ki pa po pravkar dobljenih informacijah ni nujna — op. uredn.) ter obstaja zbor le še po zaslugi nekaterih najbolj pridnih in vestnih pevk. *— Lepe uspehe zaznamuje tudi Glasbena šola; na njej se poučuje violina, obnov la se je luje pod okriljem topliške »Svo_ nadalje harmonikaška šola, prav bode«. M. tako je v načrtu pouk v klavirju. V Čemšeniku so imeli 19 prireditev V Čemšeniku so lansko leto igrali sicer manj iger, vendar pa so bile kvalitetno boljše kot prejšnje leto. Doma so uprizorili 5 premier in jih igrali enajstkrat, gostovali so pa z njimi osemkrat. — Knjižnico so tukaj obogatili za 100 novih knjig. V 4 mesecih, ko je bila knjižnica odprta so si bralci izposodili 227 knjig. V delovnem programu za letošnje leto imajo poleg ureditve svoje prosvetne dvorane tudi v načrtu, da bodo naštudirali igro »Revček Andrejček« jn Nušičevo komedijo »Dr«. V Čečah naibolj deluje knjižnica Med največje uspehe tega kraja v kulturnoprosvetnem pogledu je po mnenju občnega zbora prosvetnega društva v Čečah šteti delovanje knjižnice, ^ani se je knjižnica povečala za 73 knjig, tako da jih ima sedaj 438. Preteklo leto je bilo v knjiž- 0 priznan a olajšav samoplačnikom za zdravstvene storitve OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 300 din dohodnine nn posamez Na podlagi 2. točke 15. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in v zvezi s 24. točko odloka Zveznega izvršnega sveta o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list , , . , - , , ... - FLRJ št. 14-85/53) je Okrajni “1°^d°l0{C ljudski odbor Trbovlje na seji nega družinskega člana; b) šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko in-dicirano preventivno zobno zdravljenje; c) bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolniš- okrajnega odbora in zbora proizvajalcev dne 16. februarja t. I. sprejel ODLOK o priznanju olajšav samo- ^otovno. S na t drugimi predpisi; č) bolniki ob lokrlnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnicah. četudi tako zdravljenje ni predpisano; d) bolniki za zdravljenje v se je šele pozneje stavka dovoljuje Svet za ljudsko zdravstvo in soc. politiko okrajnega ljudskega odbora po predlogu Sveta za ljudsko zdravstvo in soc. politiko pristojnega občinskega ljudskega odbora. 5. člen. •, Svet za ljudsko zdravstvo in soc. politiko OLO pa lahko olajšave iz 2. in 3. člena tega odio- in 3. členu tega odloka se priznavajo upravičencem na podlagi posebnega potrdila, ki ga izda za gsebe iz točke 2. člena in za osebe iz 3. člena tega odloka tri ni k pristojnega občinskega LO. za vse druge osebe pa pristojni zdravnik. To potrdilo morajo predložiti upravičenci zdravstvenemu zavodu ob prvem iskanju zdravstvene pomoči. V nujnih primerih se ka v posameznih primerih tudi _____.... ... ___ zmanjša ali celo ustavi, če je i uživalec olajšave, ali kateri koli član njegove družinske skupnosti v zadnjem ali v tekočem le- ročilo dosedanjega predsednika tov. Dušana Gnezde in knjigovodje tov. Smrekarja, pa tudi drugih Pazljivo so bila sprejeta tudi revizijska poročila in poročilo o zaključnem računu. Vsi referati so tavali živahno in stvarno debato; oglasili so se mnogi člani, pa tudi tov. Blaž Svetiha. ki se je udeleži! zbora kot predsednik občine in poudaril, da je treba med KU in ljudsko oblastjo tesnega sodelovanja. Zato je odbor sklenil, da bo v bodoče vabil na seje KZ predstavnika litijske občine SZDL in komiteja ZK ter veterinarja dr Milana Orla, ki se je na zboru tudi večkrat oglasil s predlogi in poročili, plačnikom za zdravstvene!t?iT°n5SS?’v*iISinwJ5S2sr® 80 3. člen. Delno so oproščeni plačila za zdravstvene storitve samoplačniki, ki plačujejo letno od 300 do 1500 din dohodnine na posameznega družinskega člana. ne gre za_ nalez- |mei izredne In nepr"'1''i,1r'- Trbovlje 1. člen. Razen olajšav, ki so priznane samoplačnikom pri plačevanju stroškov zn, zdravljenje z zveznimi in republiškimi predpisi, uživajo samoplačniki okraja Trbovlje še te-le posebne olajšave: a) popolno oprostitev plačila za zdravstvene storitve ob pogojih iz člena 2 tega odloka; b) delno oprostitev plačila za zdravstvene storitve ob pogojih iz 3. člena tega odloka. 2. člen. Popolnoma so oproščeni plačila za zdravstvene storitve samoplačniki: a) ki plačujejo letno manj kot In sicer plačajo; 8) če znaša njihov davčni predpis od 300— 600 din, 25*/», b) od 600—1000 din, 50V., c) od 1000—1500 din, 75*/o. ne ter še neobdavčene dohodke, zarrdl katerih bt brez večje škode zmogel višje ali celotno plačilo zdravstvenih storitev. Ce nastopijo taki dohodki v 6 mesecih po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev, ima Svet za ljudsko zdrrvstvo in soc. politiko OLO pravico, da dodatno izterja delno ali celotno plačilo. 4. člen. Izjemoma se samoplačnikom ne glede na davčni prednis lahko priznajo večje olajšave, kakor so predpisane v prejšnjem j členu, če so Jih zadele elementarne nesreče. 8J1 če bi bili sicer zaradi predpisanega plačila težko gospodarsko ogroženi. Olajšave iz prejšnjega od- 6. člen. Olajšave Iz 1. do 4. člena tega odloka se' nanašajo na; a) stroške za zdravniško pomoč in oskrbo v zdravstvenih zavodih. ..... b) stroške z«, zdravila in zdrav- težke ! stvene pripomočke, c) stroške za prevoz z reševalnim vozilom če Je tak prevoz odredil pristojni zdravnik. 7. člen. Olajšave in oprostitve po 2. no, vendar n?jpozneje v 8 dneh po prejemu obračuna za opravljeno zdravstveno storitev. Potrdilo o upravičenosti mora obsegati zlasti konkretno navedene okolnosti, ki upravičujejo olajšavo in njen obseg ter mnenje Sveta z? ljudsko zdravstvo in soc. politiko občinskega ljudskega odbora. Obrazec potrdila predoRe Svet za zdravstvo in soc. politiko okrajnega ljudskega odbora. 8. člen. Proti odklonitvi zaprošenega potrdila je dopustna oritožba na Svet za ljudsko zdravstvo in soc. politiko OLO v 15 dneh po prejemu odločbe oz. po prejemu pismenega sporočila pristojnega zdravnika, da je prosilcu prošnja odklonjena. 9. člen. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS. Predsednik: St. 425/8-54. Martin Gosak. pravili bodo nadalje oder in kulise — fantom, ki odidejo letos na odslužen je kadrskega roka, pa bodo priredili poslovilen večer. V teku leta bodo priredili tudi vieč izletov za članstvo. Na občnem zboru so člani prosvetnega društva izrekli željo, da bi Potujoči kino LP Trbovlje prihajal v Čeče redno vsak teden. Dober, vendar težko izvedljiv predlog V Svibnem lansko leto niso imeli večjega razmaha kulturno-prosvetnega dela. Bile so za to objektivne ovire. Več uspeha pa so imeli pri organizaciji raznih tečajev. Tako deluje v Svlibnem že drugo leto Kmetijska šola. Imeli so več zanimivih predavanj. — Za letošnje leto imajo v načrtu šivilj;!^-gospodinjski tečaj, nadalje več poučnih predavanj, izrazili so pa tudi željo, da bi jih obiskoval Potujoči kino LP Trbovlje. — Dramska skup na v tem kraju namerava uprizoriti letos tri igre. — Na občnem zboru prosvetnega društva je bil sprožen predlog, da bi pri Izvršnem odboru Ljudske prosvete okraja Trbovlje uredili centralno izposojevalnico rekvizitov za odrske družine na podeželju. Ta predlog je sicer lep, vendar je vprašanje, kako ga izvesti, saj bi bile za nakup takih rekvizitov 1 potrebne tako velike vsote, ki jih okrajni in krajevni .proračuni ne zmorejo. Lep napredek kulturno-prosvetnega dela v Loki pri Zidanem mostu Brez dvoma so dosegli lep napredek v kulturnoprosvetnem j delu tudi v Loki pri Zidanem | mostu. Kljub nekaterim pomanjkljivostim v delu, zaznamujejo v Loki lepe uspehe. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« šteje 50 podpornih in 30 aktivnih članov. Dramska skupina je naštudirala lani 4 igre ter z njimi gostovala tudi izven Lok. Poleg iger so člani odra sodelovali pri vsaki javni proslavi. V društvu delujejo še pevski zbor, šahovski krožek, knjižnica ter na novo ustanovljena športna sekcija, v kateri gojijo namizni tenis, odbojko in košarko. Gledališka družina je uprizorila Nušičevo igro »Navadni človek«, dramo »Pot do zločina«, dramo »Težka ura« ter igro »Dva ducata rdečih vrtnic«. Doma' so uprizorili te i igre osemkrat, trikrat so pa z njimi gostoval/. Igralci so nadalje sodelovali pri raznih akademijah. Prav plodno je bilo tudi delo Ljudske univerze v Loki, saj je bilo v teku leta tamkaj 9 predavanj, in to kvalitetnih (v Trbovljah pa ta važna veja kulturne dejavnosti šiepal). Pri predavanjih je bilo v Loki povprečno 40 j poslušalcev. — Težave pa je Omel pevski odsek; mešan; zbor se je kar dobro pripravljal za nastop, vendar je prišlo med pevci žal do razdora. Sele v jeseni so spet ustanovili tevski kvartet, ki je že nastopil za Praznik republike 29. novembra, na proslavi JLA, 22. decembra, je pa zbor natopil z 11 pesmimi. — Preteklo leto je začela delovati v okviru prosvetnega društva tud: športna sekcija s košarkarskim, odbojkarskim in namiznoteniškim pod-odsekom. V njih sodelujejo predvsem mladinci. Športno delo pa ovira pomanjkanje rekvizitov ter finančnih sredstev. Na občnem zboru tega društva so se poleg ostalega dotaknili tudj pisanja člankov v lokalnem tisku. Izrečena je bi!a kritika, da so članki iz Loke v * Zasavskem vestniku« preveč »suhoparni« in da naj bi se položaj v prihodnje izboljšal — prav tako je bila izrečena želja, da bi več ptealj o kmečkem življumju (Pripomba uredništva: Z največjim ve- seljem bomo priobčil; vse za širšo javnost zanimivo čaeniške prispevke iz Loke, zlasti pa kvalitetne, kar smo še posebno poudarili v našem listu ob lanskem Novem letu! To pa ni odvisno ■ramo od nas, marveč od odločilnih ljudi v Loki. Trdno smo prepričani, da je v Loki do ti ljudi, ki so sposobni pisati zanimiva stvar; iz svojega kraja, a vendar ne pliojo. Zanimivo je zlasti to, da nam ravno ljudje, kr' so se na občnem zboru najbolj spotikali nad dopisi iz Loke, niso porinil doslej niti enega sameqa članka v objavo. — Hic Rhodu« h sem sf mjs/i]. JKa» si gledalci so pa ravno otroci m s ki so žrtvovali svoj prosti čas za sejal t0 sj iel!, Ce , mjsfj, kakšmrn zanimanjem slede to, da razveselijo otroke Gro- na prjhodnosl sem sko_ predstavi, se je pokazalo če- ga je dobro predstavil starega z ramenj. »Ka/ skrbiš? Kakor si boš postlal, tako boš ležal!« Naj se človeški rod muči tako ali tako ob mojem rojstvu! Niso mi mar njegove težave! Raje se pridružim naj mlajšim: tem še številke ne kvarijo njihove notranjosti. K tem naj-mlajšim prihitim v spremstvu dedka Mraza, na sankah jih obiščem. Sneg me zakriva, da ne vidijo mojih ledenih rok. Razve-sele se mene in dedka Mraza, saj najdejo v času, ki jim ga me. rim jaz, toliko veselja v zimskem športu, da prenekateri žele. da me ne bi še kmalu nadomestil kdo od mojih enajstih bratov. Pa tudi sovražnike imam: stara ženica In dedek ob peči sto- reSitev nagradnega MAGIČNEGA LIKA He&itev našega zadnjega nagradnega magičnega lika za pionirje se glasi: 1. Elan, 2. Lipe (lipe), 3. apno, 4. neon Strogi žreb je dokuSii, da dobi knjižno darilo pionir Mišico Javornik iz Ljubljane, Herber- kat™UH.,aU%Za?laninskj roži« po kvaliteti iz-'fajanja in podajanja gotovo Prekašajo vse, kar smo doslej Jjkega gledali in lahko ugotav-Frrno, da naše gledališče tudi tem pogledu iz leta v leto na-p edu/e. Prvega, ki je gledalce s navdušil, lahko sprejmemo 6/fZ Pr‘P0mbe. Pri drugem, ki je - 9lede na izvajanje in vsebina sP,Teiet še topleje, pa bi bilo rebno pri kostumih več har-aioni/e. t°Pereta — prva v povojnih v ~~ je kot celota uspela nad /em Pri^rtkovanja in jo lahko šte- O knf onn nnUh ncnohm/ uprizoritvi »Tete Pehte«. To pravljično igrico je pripravila »Svoboda II« v Zg. Trbovljah za dedka Mraza in jo ponovila Potujoči kino LP okraja Trbovlje bo predvajal od 19. do 23. marca 1954 ameriški film »PESEM ŠEHEREZADE« v sledečih krajih: V petek, 19. marca, ob 18. uri v Čečah; v soboto, 20. marca, ob 17. uri na Izlakah, ob 1.30 pa v Mlinšah; v nedeljo, 21. marca, ob 10. uri v Senožetih, ob 14-30 v Trojanah, ob 18. nri pa v Cemšeniku; v ponedeljek, v r°zPolago samo klavir, goto- ! 22. marca, ob 17.30 v Zidanem bi hii biI w'Peb še popolnejši, če I mostu, ob 19.30 pa v Loki pri ran m°g°če postaviti v dvo- Zidanem mostu; v torek, 23. /e Vsaj skromen orkester. Ker i marca, ob 18. uri v Trbovljah ^da/ led prebit, upajmo, da (na Dobrni). kot eno največjih uspehov dramskega delovanja. „ do samo, da je za spremljavo Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal danes in jutri v četrtek, ob 5. in 7. tiri italijanski film »POT UPANJA« V petek, soboto, nedeljo In ponedeljek pa ima na sporedu ameriški barvni film »OSTR2EK« Kino »Svoboda« Trbvolje H bo predvajal ameriški film »TRINAJSTO PISMO« Razpored predstav bo razviden z lepakov. peli še drugi.« Drugo pismo; »Dr. Pearson, preden povem dr. Laurentu o Vas in Cori, Vam nudim priliko, da zapustite mesto.« Tretje pismo: »Dr. Pearson, če ne prekinete odnošajev s Co-ro Laurentovo in ne odidete iz mesta, si sami pripišite posledice.« Četrto pismo: »Dr. Helier, če nočete, da bi bila bolnišnica vpletena v škandal, se pri priči iznebite Pearsona. Kar se tiče Higginsa, ga vprašajte o denarju, ki si ga je lani januarja nepošteno prisvojil iz bolniških pogodb.« Peto pismo: »In šef zdravnik, Deveto pisano: »Prehitri ste v no v to. Posledice- žena v no-svojem zmagoslavju. Marija rišnici, sam umorjen iz mašče-eorbin in jaz sva dve različni vanjas vse mesto vznemirjajo, osebi. Nadaljeval bom s čišče- Samo dva človeka sta postala njem mesta, vse dokler ne iz- srečna, lepa Denisa in simpa- ženete Pearsona.« Deseto pismo: »Jean Louis Gautier! Dr. Pearson, ki Vas zdravi, je do Vas prav tako neiskren, kot je do žene svojega prijatelja. Ni Vam povedal resnice. Res je, da imate raka.« Enajsto pismo: »Cora mi je vse povedala. Kako si storiti to? Saj veš, kako sem Te ljubila. Nikoli več Te nočem videti.« Dvanajsto pismo: »Dr. Pavel Laurent! Vaš kolega dr. Pearson izrablja Vašo odsotnost in tični angleški zdravnik doktor Pearson. ZAGORJE V našem listu smo dne 17. t m. pod rubriko -»Novice iz Za-mogel i gorja« med drugim poročali, da si je že prve dni po vselitvi v 18-družinsko hišo na Polju neki moški zlomil nogo na parketu. — Na to kratko notico, h kateri smo ob koncu pristavili, da bo treba več previdnosti, smo pa sedaj dobili od Sindikata rudarjev dopis, ki izzveni tako, da je sindikat nad tem našim poročilom užaljen. Na sumu ima dopisnika, da se hoče iz rudarjev .norčevati1. V po-lezni pod imenom »folie š deux«, I mirjenje pripominjamo k dopisu blaznost v dvoje. Do te pride, ! tega sindikata, da nista imela Vas vara z Vašo ženo.« Trinajsto pismo: »Meščanom! Delo škrlatnega peresa je zaključeno. To je zadnje pismo, ki sem ga ...« Konec... Poznamo vrsto duševne bo- kadar duševno bolni vsili svoje obsedene zamisli komu drugemu v svoji bližini. Zdravnik Laurent je iz svoje ljubosumnosti nad mladostjo svoje žene sprva sam pisaril anonimna ki tega človeka zaposluje, je ! pisma' Pozneje pa prisili še že-nediskreten. Vaša hčerka ne bi smela hoditi sama k njemu v pisarno. Saj je še mladoletna.« Šesto pismo: »Ce se želite sestati z menoj, pridite nocoj ob osmih v cerkev.« Sedmo pismo: »Meščanom! Pogreb, ki mu prisostvujete hkrati z vami, je prevara in hi- j navščina. Nikomur ni mar mla- i denič, ki se je usmrtil, najmanj i pa še županu, ki bo izkoristil to priložnost za svoj volilni govor, j Očistite mesto, aii pa boste i imeli opravka z...« Osmo pismo: »Marija Corbin, i če pridete nocoj ob osmih v i cerkev, boste zasačili dr. Pear- 1 sona na sestanku z Vašo sestro Coro.« Kino »Svoboda Zasavje« predvaja od 17. do 21. marca naslednje filme: ameriški kavbojski film »BRZOJAV NA ZAPAD« Predstave: v sredo, 17. marca ob 5. in 7. uri; v četrtek. 18. marca ob 5. in 7. uri; angleški kriminalni film »TRENUTEK OBUPA« Predstave: v soboto, 20. marca ob 5. in 7. uri; v nedeljo, 21. marca ob 3., 5. in 7. uri; v ponedeljek, 22. marca ob 5. in 7. uri- niti dopisnik iz Zagorja niti uredništvo lista namere, da bi se rogala nad to nesrečo. Poudarjamo, da niti od daleč ne! Člani uredništva lista in dopisnik sam so zrasli in še žive med rudarji; preveč spoštujejo rudarje in njihovo težavno delo, da bi se nad pripetivšo se nesrečo nad rudarji rogali. Toliko v pojasnilo, saj vendar sama pripomba ob koncu inkriminirane notice resno pravi, da hoče dopisnik opozoriti na večjo pazljivost na parketnih tleh. To je bilo vse in nič več. — Uredništvo. Lil Sfl ZE borazmali naročnino za ..Zasavsdi »A&eda šam maUai • •• v«.« sem ji rekel. »Pri-Pove^M*- Vam pa tega ne upa »T*?0 Vam se upa 10 re^*^* Sva ^ ° izgieda.« Nasmehnila »SL ?rug drugemu, in * b°m ponj,« je pristavila »Mi3!?1 >4e-prav se bojim.« Ne lte aa to: tudi on se boji. Vaj ‘i^Paglite #*■« sem ji sveto-staia i® ven- benutek je ?e*ihiMna V-t*ca silhueta v meje bi/' ^jaria rjava dolga obleka je bi]9 ^daj zapeta. Zadnji gumb °dpet. Mislil sem na njen je bj]11 ro*«t pulover, in žal m; k0 o ^ ga ni mogla nositi. ; Ana ry hotel usesti, je prišla »j , ^ifcson v sobo. hese „n, 8topil v klet, da pri- i Pa ie ekai. pijače-« je rekla. Ko °bstal,-|0p9Ziia' da sva soma, je Pet«],. Pre,d menoj in mi zaše-kajnp-, *Y.i sta govorili z Maram, Orfir Ali sle ji povedali?« At»a? v1*1 5em- Kai ie hotela zla d 1 j® vedela? Ko jo opa-Pianipf ,ne marara govoriti, je da so um nte-' *Vl seveda veste, »te ijkD 11 bisemičastj gumbi, ki tnjft.h nf*ii v kaminu, od Mamilo r°«avic. Da je Mamm in d® a*»h®pravila ogenj v kaminu, »Sr roll:avice« ve*te vf?!da naš človek ne zna ali noče izkoristiti dopusta«, mora biti, pa dober organizator, pa ne gremo domov,« — tako so reki! ko so se ob koncu svo-iih počitnic spet vrnili v Hrastnik. Le poslušajmo jih, kako je Hlo. Že več dni pred odhodom je bilo med taborniki vse živo; vsi so delali, se shajali in |e pri- opravila tabornikov tik pred. novo taborniško sezono. Uprava roda, ki je do meseca j junija pripravila že vse potrebno za uspešno in množično ta- | borjenje članov, je trla še ena ! skrb; za toliko število mladine i imamo premalo šotorov! — Tako je povedal na seji ljudskega odbora mestne občine Hrastnik svojega zasluženega I član rodove uprave, upravitelj »Samo prava družba | šole Jože Kenk, ki je sam postal v treh mesecih navdušen tabornik. Pa so mestni očetje prikimali z glavami: sporazu- meli so se, da ne bi bilo prav, če njihovi sinovi in hčerke ne bi imeli strehe nad glavo. In primaknili so lepo vsotico k rešitvi tega problema. S tem so si pridobili srca vseh mladih, pa pravijali za odhod. Na dan od- | tudi starejših tabornikov, ter hoda so se proti večeru že zbirali na železniški postaji. V pesmi in veselju so odhajali ter si dvanajst ur pozneje že urejevali svoje novo domovanje v Voloski. Lepa vasica je nastala neposredno nad obalo našega svojo odločitvijo sprožili na prvem sestanku članstva uro huronskega vpitja, navdušenja in ploskanja. — In sedaj je šlo kakor plaz: tabor se je vrstil za taborom. Mesec julij in avgust lanskega leta sta bila prekrat- I Dabra in poceni kaplica se dobi vsak dan v kleti pri Pravdlču v Trbovljah. Nudimo vam odlično dolenjska črnino po ceni 115 din za 1 liter pri nakupu najmanj pet litrov. Priporoča se TRGOVSKO PODJETJE OZZ TRBOVLJE (v likvidaciji LJUBLJANA : PROLETAREC 5:2 (2:2) Ljubljana je nastopila v kompletni postavi. Prijateljska tekma. Sodil je Benčina iz Hrastnika dobro. Igrišče je bilo neprimerno za igro. Mem tekmo je rahlo deževalo. Gledalcev 200. Proletarec je zaigral v prvem polčasu odlično, v drugem polčasu pa je prišla do izraza kondicija boljšega nasprotnika. MALI OGLASI PREKLIC. Podpisana Franc Polc, rudar, stanujoč Ržiše štev. 1 in Ivan Benko, delavec, stanujoč Jesenovo št. 29, občina Cemšenik, preklicujeva vse neresnične govorice, katere vsa govorila o tov. Mariji Lebar, pos. hči, Jesenovo štev. 31 in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od nadaljnjega kazenskega pos topita. — Franc Polc in Ivan Benko. PREKLICUJEM, kar sem govoril o Maksu Afliču izKlju-čevec. — Željko Smuk, Za-vršje-Trbovlje- PREKLICUJEM lažnive besede, k; sem jih govpril prot: Dragi, ci Grahek iz Zagorja. — Mirko Odlazek, Zagorje ob Savi, Prešernova 22. PREKLIC. Obžalujem žaljivke, izrečene proti tov. Alfonzu Ceglarju in Joahimu Balohu. — Ivan Erminl, Zagorje- PRO.RAM NOVO POSTELTO in nočno omarico. Naslov v upravi našega lista, OGLAS • Enodružinska hiša in hiša * lokalom in stanovanjem v Kisovcu pri Zagorju se ugodno proda Naslov v upravi našega tista. E V I I A HAMA bo samo v nedeljo, 28. marca 1954 v Trbovljah v kinu ,SV0BQDA-CENTER‘ (Delavski dom). Predprodaja vstopnic tri dni pred revijo pri blagajni kina-