LiETO VI. / STEV. 50
KRANJ, 12. DECEMBRA 1953
GLAS GORENJSKE
						
		.. .       ■    - .			,r,.,,,   -    .  • -;tjN  pRI  Nn  t nJRT.nKCT/r •	v
					"V«l   ŠTEVILKA  ST*N V  a DTNAKJFV	
t: I
ele oblike dela z ljudmi in m zavesti
Novo imenovani heroji
ToIUtc so nam dale bogate izkušnje
Kot povsod v državi, so bili Marsikateremu kandidatu, ki je letošnji rezultati volitev tudi v šel med volivce, si je zgodilo, delo  SZDL  in komunistov se ljubljanskem  okoliškem  okraju da so pred njim ljudje »bolj na odraža tudi v tem, da je bila v boljši od prejšnjih. Najboljše so skrivaj«   kritizirali    diktatorski Okrajni  zbor proizvajalcev izbile občine Črnuče, Medvode m odnos lokalnih aktivistov. Gabrovka  —  najslabše   pa  so Napačno pa bilo iskati biro
Ob    desetletnici    ustanovitve nadnem napadu belogardistov in nove Jugoslavije je bil odliko- Gestapa na Pševem pod Sentjo-van z redom narodnega heroja štom pri Kranju je padel. Z nje-tudi  Ivo  Slavec -Jokl  iz govo smrtjo je osvobodilno gi-Struževega   pri   Kranju.   Padli banje v kranjskem okraju iz-heroj je bil rojen 1916. leta. Ze gubilo enega najboljših borcev, pred drugo svetovno vojno je kot katerega edini cilj je bil, čim Premalo   kvalitetno   politično napredno misleč  človek  vedno prej izgnati okupatorja in ljudstvu prikazati veličino narodnoosvobodilne borbe.
voljena samo ena žena. Samo površna analiza volitev v našem
volili v Vodicah, Moravčah in kratizem in diktatorstvo samo okraju kaže na to, da se orga-Sentvidu pri Stični. V splošnem v organizaciji SZDL m med nizacije SZDL in ZK po VI. *o bili kraji na desnem bregu komunisti. Povsod je nekaj teh kongresu ZKJ niso dovolj odloč-Save boljši, čeprav je več m- ostankov. Sedaj gre predvsem no borile proti birokratizmu v dustrije na njenem levem bre- za to, kdo in kako se proti tegu. Seveda tu ne gre za cela mu bori. Imamo tudi upravne območja, pač pa le za posamez- odbore KZ in njihove poslovodje, ki s svojimi nedomokratič-nimi,  samovoljnimi   odnosi do
lastnih vrstah, niti v drugih organih družbenega upravljanja.
Bogate  izkušnje,  ki  so nam jih dale volitve, obvezujejo vsa množic jemljejo ugled SZDL in politična vodstva, predvsem čltt-
Ijudski oblasti. Prav tako je vrsta podjetij, kjer se še ni u-veljavil princip demokratičnega
ne ZK, da odločneje in hitreje odpravljajo slabosti v lastnih vrstah, saj te lahko resno ovi-
razpravljanja o vseh problemih rajo razvoj socialistične demo-podjetja, čeprav so v upravah kracije. Uspehi, ki smo jih do-
in delavskih svetih odgovorni segli, nas ne politični aktivisti.
smeio uspavati. Nace VOLJČ
opozarjal na nevarnost fašizma. Ob kapitulaciji   bivše jugoslo-
Narodni heroj Ivan Bizjak je doma z Dolnje Otlice na Primorskem. Bil je sin cestarja in se je izučil za mehanika. Zaradi fašističnega preganjanja se je vsa družina odselila v Črnuče pri Ljubljani.
V delavskem gibanju je Ivan sodeloval že 1934. leta. Postal je organizator sindikalnih organizacij, »Svobod« itd. Leta 1936 je postal član Partije. Zaradi revolucionarnega dela so ga leta 1938. zaprli in pozneje internirali  v Ivanjici.
Takoj po okupaciji je sodeloval pri organizaciji vstaje in zbiranju   orožja   za partizanu.
Nace Voljč
Kamnik ima velike načrte
Prodlog inTCsticij za leto 1954
.anske  vojske  je  takoj  pričel J™* ,19« * P°stal borec v I.
Rasiski  četi,  ki  je  bila tedaj
ne vasi ali občine, ki so poslabšale volilne rezultate.
Ze sama primerjava med ob-
organizirati odpor proti okupatorju. Sam pa je odšel v partizane na Dolenjsko. V nekem boju je bii težko ranjen, Italijani so ga pustili ležati, misleč, da je mrtev. Ko je malo okreval, se je vrnil v Kranj in bil do ozdravljenja v Struževem v globoki ilegali. Med zdravlje-bil v stalnih stikih
ustanovljena. Bil je izredno hraber. Po dveh mesecih krvavih bojev s sovražnikom je postal komandir Moravske čete, ki je kmalu za tem doživela svoj ognjeni krst v spopadu z Nemci na Savinjskem hribu nad Moravčami. S četo, v kateri je bilo komaj  20  borcev,  se  je boril
aktivisti in ilegalci ter je vodil Proti 700 Nemcem, ki so jih ob-osvobodilno gibanje. Sam je ma- kolllL Po dolgotrajnem boju se skiran večkrat prihajal v Kranj Je sovražnik umaknil. Imel je
20 mrtvih, četa pa je izgubila le enega tovariša. V tem spopadu
ter  vodil  organizacijo mladinskih in OF organizacij. Tedaj je bilo v Kranju »Vsi v OF!« geslo, ki je imelo ogromno uspeha. Po okrevanju je odšel ponov
je Bizjak ustrelil nemškega poveljnika. Njegova četa se je še večkrat udarila z okupatorjem
no na teren pod Storžič, kjer je in "*P"dald njihove postojanke,
bil sekretar rajonskega komite- Jeseni 1941 se je tovariš Blz-
ja.   Po  reformiranju  komitejev jak s svojo četo umaknil na de-
je postal sekretar okrožnega ko- sni breg Save ter tu nadaljeval
miteja. Njegova zasluga je bila, borbo s sovražnikom. 29. okto-
To so najnujnejša dela, ki jih da je komite odigral tisto vlogo, bra 1941 se je četa na pohodu
nameravajo Kamničani napraviti v prihodnjem letu. Vprašanje pa je, kako bo s finančnimi sredstvi, načrti, delovno silo ;n materialom za zagotovitev teh načrtov.
ki  je  bila  tedaj   prvenstvene po globokem snegu ustavila na
važnosti — čim večja množic- Šujci pri Dobravi. Italijani so
nost v osvobodilnem    gibanju, zvedeli za hišo in jo nenadoma
26. junija 1944. leta je sklical napadli.  Ivan  Bizjak  je tedaj
sestanek mestnega odbora OF, branil četi umik in padel zadet
kamor pa ni več prišel. Ob ne- v čelo.
70 štipeili) za otroto padlih borcev
Na zadnjih sejah sta razprav- viden večji znesek (16,180.000 Ijala o predlogu investicijske dinarjev), s katerimi namerava- J**52L dejavnosti za prihodnje leto jo asfaltirati več ulic, urediti ljudski odbor in njegov svet za cesti v Tunjice in na Perovo činami kaže na to. da je vzrok gospodarstvo, ki sta pri obrav- ter kanalizacijo in popraviti slabe udeležbe prej slabo delo navi najnujnejših del sestavila mostove. Za elektrifikacijo va-političnih organizacij kot pa se- plan investicij. Skupni predlog si Palovče, Vranja peč in Tro-cialni sestav prebivalstva. Ste- obsega 64,350.000 dinarjev. beljno so predvideni 4 milijoni
rilni predvolilni sestanki so po-     Za prosveto in kulturo     je dinarjev, za javno razsvetljavo lii^Lzli, da veČina kmetov razu- predvidenih   C,100.000   dinarjev. in tokovlno pa 300.000 din. Pume in tudi odobrava nove go-   Zgradili bodo novo gimnazijsko  bližno 7 milijonov so namenili spodarske ukrepe. Kmetje so se  poslopje in osnovno šolo v Tu- za regulacijski načrt Kamnika, ponekod zelo radi razgovarjan  njicah,   uredili   muzej,   dijaški  otroško igrišče, za požarne vod-o socializmu, in to tisti, ki so internat  in popravili  šole.  Za njake ipd. jih lokalno organizacije SZDL zdravstvene namene so določili enostavne smatrale za reakcio- 1,622.000 dinarjev. S temi sred-narne. Volilni  rezultati so bili stvi  bodo  zgradili  nov zdrav-v veliki meri odvisni od ugleda stveni dom in  adaptirali dom krajevnih  aktivistov.  Tisti  kw- invalidne mladine.  Za turizem munisti in aktivisti SZDL, ki se bodo potrošili kar 11,200.000 di-niso  od  razvoja     demokracije narjev. Hotel je Kamniku ze pri nas  ničesar  naučili  in  se res potreben in dokončati bođo držijo istih starih oblik dela z morali dela na velikem kopali-ljudmi, kot so bile v veljavi v šču,   zavarovati   razvaline na dobi   adminjstrativnega   socia-  Malem gradu ter urediti parke, lizma, dimes predstavljajo naj- Od tega bodo prispevali tudi večjo coklo pri dviganju poli- gradbeni zadrugi za gradnjo žiC-tične  zavesti  delovnih  množic, niče na Veliko planino. Preteklo   nedeljo  je  bilo  v  je bilo izboljšanje tako organi- ra  danes boriti  Zveza borcev.
Nedelavnost aktivov SZDL z Ker namerava ljudski odoor Kranju okrajno posvetovanje zacijskega kot političnega dela V organizaciji vlada precejšnje množicami daje tem birokrat- prihodnje leto v občini razširiti občinskih sekretarjev ZB. Kon- med člani ZB in priprava za mrtvilo, hiter družbeni razvoj skim     tendencam     objektivno vodovodno    omrežje, v starem ferenca je ugotovila vrsto ne- letne  občne  zbore. pa je številne člane prehitel in
možnost, da se zadržujejo v" na- delu pa povečati vodni pritisk, pravilnosti pri delu ctganiza- v natančnem in jedrnatem nehote so se znašli v vrstah šem vsakdanjem političnem živ- imajo v načrtu nov vodovodni cije in sprejela več sklei.ov, ki poročilu je okrajni sekretar ZB neobjektivnih kritikastrov, kar ljenju, ali pa, da se v nekoliko rezervoar na Starem gradu. Tu- bodo poživili delo Zveze borcev Martin Košir obravnaval prav s svetlo tradicijo starih borcev drugačni obliki dalje razvijajo, di za ceste in mostove je pred- v okraju. Namen posvetovanja vse probleme, s katerimi se mo- nima nič več skupnega.
Važno poglavje dela Zveze je zbiranje podatkov o otroklh padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. V kranjskem okraju so 904 otroci padlih borcev in žrtev, vendar ta številka ni popolna, ker se v nekaterih krajih občinski odbori ZB za to sploh ne menijo. Velik del teh otrok je v šolah ali pa se uči obrti. Okrajni odbor je že 1952. leta organiziral tako imenovani pripravljalni razred za vse tiste, ki se težje učijo ali pa niso imeli možnosti za pouk. Razred je že zaključilo 32 otrok; trenutno novih pa je 22, ki so celo iz Črnomlja, Kočevjn in Ljubljane. Razen tem otrokom je ZB preskrbela pouk v obrti še 19 mladoletnikom. To pripravljalno šolo finansira okrajni odbor ZB in je zanjo izdal že 250.000 dinarjev. Vrh tega je odbor socialno šibkim borcem razdelil skupno 694.000 dinarjev podpore. ;
V okraju je 70 štipendistov, od katerih jih je neposredno v proračunu ZB 38, 20 jih na pobudo ZB štipendira Okr. ljudski odbor, ostale pa republiški odbor ZB. Za štipendije je okr. odboru ZB dala »Tiskanina« en milijon dinarjev. Skupaj je odbor izdal v letu 1953. 1,088.000 dinarjev, vendar bi bil ta znesek lahko večji in tudi prejemnikov gmotne pomoči bi biio lahko več, če bi se občinski ol-bori ZB bolj brigali za svoje ljudi.
99
Tudi mi smo delali za socializem66
To pot sem šel mirno javornl-ških valjam, kjer že 50 let in tudi več zveni pesem valjev. Ste že bili v valjarnah? Ce ne, vedite, da iz velikih kosov železa valjajo do '24 m dolge profile ali pa prav tako dolgo pločevino.
Sel sem v fizkulturni dom. V dvorani je bilo živahno, ljudje pa po še prihajali .. . Zbirali so se povabljeni predstavniki ljudske oblasti, političnih organizacij, vojske in drugi; takoj na desno pa stari možaki . . . Kolektiv Javornika I. proslavlja 50-letnico svojega obstoja in je na to slovesnost povabil tudi svoje veterane. 20 jih je prišlo.
Prisotni so bili vsi, ki so delali v javorniških valjarnah profilnega železa pred pol sto-setja.
Zbrani veterani so kramljali mod seboj in oživljali spomine na tiste dni. Sreča jim je sijala z obrazov, saj še niso doživeli takega "sprejema. Njihovi vrstniki v starih časih niso dočakali kaj takega. Dokler so bili sposobni za delo, so jih še poznali, potem pa se ni nihče več brigal zanje.
Po sporedu so počastili jubilante /. nagradami po 5.000 din In spominskimi značkami. Drug M drugim so prihajali in sprejemali skromno darilo, toda ve-
liko priznanje, ki jim ga daje celoten kolektiv in vsa naša družba. Oči so jim postajale rosne, srce pa se jim je topilo od presenečenja in radosti nad lepim dogodkom, ki so ga doživeli v jeseni svojega življenja. Njih obrazi so pomlajeni, kljub temu, da se nekaterim pozna težka preteklost, trdo delo in borba za vsakdanji kruh.
Janez Noč je sedel med svoje sovrstnike, da so ga fotografirali. Njega poznajo daleč naokrog. Ze v tistih letih pred prvo svetovno vojno je Janez veljal kot revolucionaren delavec na Javorniku. Lahko bi napisal celo knjigo o pionirjih javornl-ške valjarne, ki hranijo še na tisoče spominov iz tistih dni, ko se je oblikoval slovenski prole-tariat.
Za priznanja in nagrade se je v imenu vsoh zahvalil Alojz Ferbežar, ki jo že leta 1902. delal v tem obratu. Tov. Lojze je dejal: »To Je velika radost, ki nam jo je izkazal kolektiv ln kaj takega nismo pričakovali. Povem vam pa še to, da smo tudi mi pred 50 leti začeli delati in ustvarjati socializem, samo ne v taki obliki in veličini kakor danes, i V kratkih in skromnih stavkih, ki so mu prišli iz srca, je veteran Lojze po-
vedal vse svoje misli. Treba je samo prisluhniti jubilantom in razmnoževati sadove, za katere so bili težko borbo.
Tovariši so delali v najtežjem času, ko je nastajal slovenski proletariat in morali so kljubovati številnim navalom buržoazije.
Zvoki tržiške godbe so odjeknili po dvorani in kakor bi se prerodih, so vsi zaplesali. Kdo je bil prvi, vam ne bo treba ugibati. Naš znanec Janez Noč se je zasukal prav po starem. Ljudje so mu ploskali. Pa tudi ostali vrstniki niso hoteli zaostajati, o mlajših sploh ne govorim. Tako se je nadaljevalo pozno v noč . . .
Sedel sem v kot k našim veteranom. Bili so živahno razpoloženi. Primorsko vino jim je nalilo svežine, na mizah pa so imeli tudi cigarete in prigrizek . . .
»Kako kaj, možje?« sem jih pobaral.
»Hvala, hvala!« je zadonelo in eden med njimi je dodal: »Takšnega še ni bilo, kakor danes, to je znamenje, da smo v pravih rokah. Jaz vas ne poznam, govorim pa to, kar je resnica.«
»Kako pa kaj včasih?« sem nadaljeval. Veliko so mi povedali...
Leta 1904. — prvi štrajk. Se
pol leta ni obratovala nova va-ljarna, ko so delavci 16. aprila 1904. začeli stavkati. Januarja tega leta so začeli delati in 15. februarja so dobili prve plače, tako majhne, da delavci niso hoteli več delati . . . Uprava jim je odgovorila, naj več delajo, pa bodo več zaslužili. Toda to je bil samo pesek v oči. Spet so odšli v tovarno.
»Ne bomo več«, so dejali. — Zbrali so se v gostilni pri Konjiču. Imeli so zborovanje, s katerega so poslali okrajnemu glavarstvu v Radovljico brzojavko, da so začeli stavkati. Ze prvi teden je oblast poslala 80 orožnikov  proti  stavkujočim . . .
Kar šest tednov je trajala stavka. Delavci so zahtevali zvišanje plače za 40%. Vsa dežela jih je podpirala, ker drugače ne bi vzdržali. Tri tedne so hodili na pogajanja. Takratni glavni direktor Lukman pa jih je odslovil z naslednjimi besedami: »Zgance jejte in cokle nosite, boste pa lahko shajali...«
Niso se hoteli več pogojati. Uprava pa je na večih straneh, kjer so bile valjarne, prosila za nove valjavce. Toda od povsod je prišel enak odgovor: »Ze precej slabo plačujete, če se je še Kranjec uprl.«
Kinbodop
ELEKTRIKA V KAMNIKU Kmetijski nasveti
Obrazi in pojavi
DEŽELA ORGANIZACIJE MAU-MAU
»Orijentalno veče« *
ZAPOSLENI GOSPODINJI VSO POMOČ
Telesna vzgoja — Šport — Zanimivosti — Podlistek
Dan človeških pravic
Na tretjem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov so 10. decembra 1948. leta po dolgih pripravah in razpravah v komisiji za človeške pravice sprejeli Splošno deklaracijo človeških pravic. Pri glasovanju nihče ni nasprotoval. Čeprav se je ob tej priliki devet delegacij vzdržalo glasovanja, lahko svobodno trdimo, da so deklaracijo sprejeli enoglasno, ker je bilo vzdrževanje povsem načelne narave. Te delegacije, med njimi tudi jugoslovanska, se niso vzdržale glasovanja, ker se morda ne bi strinjale z določbami, ki so prišle v deklaracijo, marveč samo zaradi t<y;a, ker vanjo niso uvrstili tudi drugih določb, predvsem tistih o socialnih in gospodarskih človeških pravicah.
Ta načelni nesporazum brez dvoma izraža osnovna nasprotja v družbenem in mednarodnem življenju in kaže, kako težka bo še pot do tedaj, ko bo mednarodna skupnost preko Organizacije združenih narodov ostvarila tisto idejno osnovo, o kateri v tem oziru govori ustanovna listina OZN.
Toda idealnih stanj ni lahko doseči. Bistveno je, da je človeštvo na tej poti in da obstojijo napredne družbene sile, ki vztrajno vzpodbujajo napore k dosegi takih stanj. Dokler obstojita človeško trpljenje in človeška revščina, dokler bomo imeli opravka z brezpravjem in poni-glavim igračkanjem s človeško usodo, vse dotlej ne bomo mogli govoriti o tem, da je dejansko uresničena ureditev med ljudmi in narodi, kakor je vsebovana v Ustanovni listi OZN. Strahotne izkušnje z nacifašističnim pohlepom, z njegovo rasno besnostjo in hladnim, premišljenim in sistematičnim uničevanjem ne samo človeških pravic, marveč tudi njihovih fizičnih bitij, so narode naučile razumeti, od kod poteka najhujše zlo in največja ovira za človeški napredek.
Ta ugotovitev se je po vojni spet in spet ponavljala. Najbolje so jo občutili majhni, zaostali in šibki narodi, ki si s težavo utirajo pot K svobodi in narodni neodvisnosti. Občutil jo je sleherni prebivalec kolonij. Prav dobro smo jo razumeli tudi mi, saj so se naši narodi ves čas morali upirati imperialističnemu nasilju z raznih strani, ki ni globoko zadeval samo v naše nacionalne pravice, temveč je pogosto ostro zadeval tudi osnovne človeške pravice.
Splošna deklaracija človeških pravic je velik korak naprej po poti uresničevanja človeške enakosti in zakonitosti na svetu. Zato tudi proslavljamo 10. december, dan človeških pravic.
Z lastnimi silami...
Za stanovati
Upravni odbor KZ Kranj je na svoji zadnji seji sprejel resolucijo, naslovljeno na Glavno zadružno zvezo Slovenije. Podobno resolucijo v skrajšanem obsegu je poslala na isti naslov tudi Sindikalna podružnica pri KZ Kranj. Namen teh dveh resolucij je, da se prikaže poslovanje KZ Kranj v najboljši luči. Upravni odbor, Gorjanc in Zabret nastopajo v poveiičani osebi borca za socialistični razvoj kmetijstva in podeželja, Pe-rovšek pa kot zavirač in razdi-rač takega razvoja. Pozivi obeh resolucij se zaključujejo, naj Perovšek preneha napadati v časopisju, temveč naj se stvari uredijo interno, odnosno preko častnega razsodišča ali anketne komisije Glavne zadružne zveze. Odbor zaključuje poziv s sledečo grožnjo:
»V kolikor bi pa KZ Kranj na ta način ne dobila zadoščenja, bi vsekakor morala, čeprav nerada, nastopiti redno sodne pot, ker to zahteva njena čast in je to zahteva vseh njenih zadružnikov!«
Predvsem se čudim, da upravni odbor ne razlikuje, katere stvari se tičejo njega in katere stvari Zabreta in Gorjanca. Zaradi tega moram upravnemu odboru še enkrat povedati, da se bo moral v bodoče preusmeriti same na področje svojo zadruge in skrbeti za napredek kmeti ;stva mcr~'. svojimi zadružniki. Moral se bo odpove 'ati zbiranju denar uih sredstev s področja sosednjih ,zadrug. 0-pravni odbor navaja v reso'u-ciji dobesedno: <Ni res, d^i je bil pretežni del lesa odkupljen s področja tujih zadrug (92°/»), ampak je bilo s področja sosednjih zadrug odkupljeno le 'AT/o, 54,7% od okoliških kmetov, ki niso imeli v zadrugah svojega lesnega odseka, in iz domačega področja 18,3%.«
To je prelep primer zavijanja resnice, tovariši!
Resolucija najprej trdi, da nI res pretežni del lesa odkupljenega s področja tujih zadrug, zaključi pa, da je z domačega področja odkupljenega 18,3%. Katero pa je to domače področje, tovariši? To je področje vaše KZ Kranj in s tega področja niste dobili niti ene četrtine sokov, od katerih živi vaša - zadruga. Več kot tri četrtine čistega dobička ste torej zbrali na področju tujih zadrug. Prl-šei pa je čas, ko boste moran računati samo na lastne sile in s temi lastnimi silami napraviti kaj za napredek kmetijstva. S tem sem razjasnil ,tudi vaše uvodno zavijanje o velikih, srednjih in malih zadrugah in kako so tudi v državnem sektorju potrebni mali, srednji ln veliki obrati. Čudno, da niste ugotovili, da so tudi v vodi potrebne male, srednje in velike ribe in da je svet tako smotrno ustvarjen, da velike ribe žro male itd. Tako vprašanje sploh ni bilo postavljeno. Ravno nesolidarno zajedanje ene KZ v delovno področje druge KZ je bilo načeto. Vprašanje je bilo postavljeno, ali je prav, da se zbirajo tolikšna denarna sredstva v napol mestni KZ na račun kmečkega podeželja, ki bi porabilo sredstva v interesu razvoja zadružništva in kmetijstva prav na vasi! Seveda popolnoma razumem slabost odbornikov, da se tujim virom dobička nočejo odpovedati in da so kot en mož vstali v obrambo teh 82%. Toda trdno sem prepričan, da bosta upravni in nadzorni odbor OZZ odobrila moje stališče v gornjem vprašanju.
V resoluciji se vrstijo točka za točko z besedami: »Ni res, da. ..« Ne vem, koga boste prepričali s takim zanikanjem. Vi zanikujete, da posamezni u-službenci odločajo mimo volje zadružnikov, toda poglejte, kaj se je zgodilo vam, odbornikom upravnega odbora KZ Kranj samim: Advokat dr. Jakob Moho-
rič iz Ljubljane je naslovil tov. Slavku Bezniku, odgovornemu uredniku »Glasu Gorenjske«, pismo z naslednjim začetkom:
»Kot pooblaščenec upravnega odbora Kmetijske zadruge z o. j. Kranj se obračam na vas v naslednji zadevi!« in (zaključek) »Zato se obračam na vas in vam v imenu upravnega odbora KZ Kranj pošiljam v objavo naslednji članek . . .«
Na moje vabilo je prišel na razgovor predsednik KZ Kranj in mi izjavil, da upravni odbor KZ Kranj ni nikoli razpravljal o pooblastilu za dr. Jakoba Mo-horiča kot zastopnika KZ Kranj, niti niso njega kot predsednika KZ Kranj vprašali za pristanek, da bi dr. Jakob Mohorič nastopal v imenu KZ Kranj. Predsedniku KZ Kranj je popolnoma neznano, kdo od odbornikov, odnosno uslužbencev je dal taka pooblastila dr. Jakobu Mo-horiču že 7. novembra 1953, kajti tov. Puhar kot predsednik KZ je zvedel za stvar šele na sestanku, ko so sprejemali resolucijo, dne 3. decembra 1953.
Vidite, tovariši, da imam pismeni dokument, kako delajo posamezniki mimo volje in vednosti upravnega odb. KZ Kranj celo v času, ko sem jaz tak postopek javno v časopisju kritiziral. Kako pa (je v času, ko nihče na to ne pazi?
Zabret in Gorjanc sta za razvoj zadružništva škodljiva, ker stalno dajeta svoji okolici negativno politično orientacijo. V sredini, ki komunistom ni naklonjena, imata lahko Gorjanc in Zabret pomembno politično vlogo. V sredini, ki trpi nekaj zavednih in sposobnih komunistov, sta Gorjanc in Zabret politično brez pomena; kot človeka od trgovske stroke pa lahko uporabna.
Upravni odbor je v resolucijah prezrl moje konkretne navedbe glede političnega stališča omenjenih dveh funkcionarjev KZ Kranj in trdi, da je »iz članka razvidna le osebna mržnja in nesprotstvo s strani ing. Perovška . . .«. Mislim, da oba gospoda sama najbolje vesta, kdaj sem ju spoznal in da nimam nikakih osebnih stikov niti osebne mržnje, pač pa sem smatral za potrebno iz družbenih in zadružnih ozirov opozoriti na ta primer. Zadruga ne sme biti organizacija, v kateri bi našla oporo reakcija socialističnega razvoja. Nikoli nisem v člankih trdil, da sta Zabret ln Gorjanc strokovno nesposobna, temveč sem ostro napadal njuno politično negativno delovanje. Če je razlog obrambe Zabreta in Gorjanca od strani u-pravnega odbora ta, da ju brani prav zato, ker zagovarja isto politično stališče kot Zabret ln Gorjanc, potem bodo morali zadružniki na letnem zboru res paziti, koga bodo izvolili v u-pravo, če pa je politično stališče sedanjega upravnega odbora drugačno kot Zabreta in Gorjanca, ju bo odbor sam izločil.
Kmetom zadružnikom torej svetujem, da se oprejo samo na lastne sile. Sprijaznijo naj se z dejstvom, da trgovsko poseganje v področje tujih zadrug nI socialistično. Prav tako naj ne gojijo upov, da jim bodo v sedanji stvarnosti razlaščeni bogataši pomagali v boljše življenje. Ne! To bo spet plod kmetovega lastnega prizadevanja in truda. In ravno v tem poljedelskem trudu naj mu zadruga nudi večjo pomoč kot do sedaj.
Ing. Janez Perovšek
2e v zadnji številki našega lista smo objavili poročilo kranjskega občinskega ljudskega odbora na 15. redni seji, ki je obravnavalo stanovanjske probleme v Kranju. Po obširni razpravi odbornikov mestne občine, je ljudski odbor sprejel številne sklepe, ki bodo že v bližnji bodočnosti omilili stanovanjsko stisko, v nekaj letih pa jo postopoma sploh odpravili.
Ljudski odbor mestne občine bo izdelal petletni načrt za graditev stanovanj, vzporedno s tem pa bo zagotovil potrebna zemljišča in vsakoletna investicij-
Vse tri Bele pitno
Nekatere vasi preddvorske občine že dolgo pogrešajo zdrave pitne vode. Ze 1. 1936 je bila u-stanovljena vodovodna zadruga, katere zasluga je, da je bil že takrat dograjen vodovod Preddvor — Breg. V načrtu je bila tudi napeljava cevi na Bele, toda žal je zmanjkalo denarja in zadeva je zaspala.
Končno je vendar prišel čas, da se izpolni ta želja. Lansko leto je preddvorska občina vstavila med investicije tudi graditev vodovoda za vasi Zgornja, Srednja in Spodnja Bela. Ko je okraj te investicije potrdil in nakazal, je kar zašumelo. Projektivni zavod je dokončno izdelal načrte, gradbeni odbor, ki ga sestavljajo Snedic, Kosmat, Čarman, Raztresen in drugi, je naročil cevi in ostalo potrebno gradivo. Ljudje so prijeli za delo in pet kilometrov dolgo trasa je bila prekopana v 6 dneh. Takega navdušenja se res zlepa ne vidi. Dnevno je kopalo nad 200 ljudi, stari in mladi.
Cevi je  dobavila tovarna v
ska sredstva. Letna potreba je približno 150 stanovanj. Zidali jih bodo tako, da bo 60% gradenj odpadlo na LOMO in podjetja, 40% pa bo privatnih gradenj.
Gospodarska podjetja bodo letno gradila 60—70 stanovanj za potrebe svojih delavcev in nameščencev. Za podjetja bo gradnja stanovanj obvezna, sorazmerno na število zaposlenih, brutto dohodek in obseg lastnin investicijskih sredstev. Ljudski odbor pa bo podjetjem zagotovil brezplačna zemljišča in potrebne komunalne naprave. Na-
bodo dobile Todo
Anhovem in kaže, da so prav dobre. Tudi preizkušnjo so dobro prestale. Glavno delo imajo sedaj monterji. Vendar delo ovj-ra prepozna dobava spojnega materiala. Tu pa tam nastajajo še težave, ker je svet močviren, toda dobra volja premaga vse.
Kakor pri vsaki stvari, je bilo tudi pri gradnji našega vodovoda nekaj nejevernežev, ki so spočetka stali ob strani. Toda tudi ti so končno pristopili kot člani k vodovodni zadrugi in prijeli za delo.
loga ljudskega odbora bo, da že prihodnje leto omogoči tudi čim-večjo zasebno gradnjo hiš. Letno naj bi v Kranju zgradili vsa} 60 do 100 enostanovanjskih ali dvostanovanjskih hišic. Ljudski odbor bo skušal vsem upravičenim interesentom zagotoviti brezplačno zemljišče in dolgoročno posojilo v skupnem znesku 50 milijonov dinarjev letno. V ta namen bodo že razlaščena zemljišča razparcelirana in napravljeni komunalni načrti. Pri privatnih gradnjah bodo interesenti morali sprejeti pogoj, da bodo hiše dozidane v treh letin in da bodo praviloma dvosta-novanjske ter enonadstropne.
Gospodarski svet pri LOMO bo imenoval poseben odbor za izgradnjo stanovanj, ki bo Izpolnjeval organizacijske naloge v zvezi z obveznostmi podjetij in privatnikov, ki bodo zidali. Isti svet bo prav tako pregledal v Kranju prav vse hiše, ki bi jih lahko nadzirali. Na ta način bomo v strogem centru pridobili številna nova stanovanja.
Tako nekako bo izgledalo Že prihodnje leto. Vendar bi bilo prav, da stanovanjski problem ne rešujejo samo ljudski odborniki na svojih sejah, temveč Dl morali ta vprašanja čimbolj obravnavati tudi zbori volivcev.
Več pozornosti dobrim semenom
Težave z elektriko v Kamnin
V Kamniku preurejajo električno omrežje, ker je bilo dosedanje preobremenjeno. Ze pred leti so pričeli graditi pri železniški postaji novo transformatorsko hišico, katero so te dni dogradili in opremili. Zal je bila pri Jem projektantu postavljena nerešljiva naloga, da mora brez primernega materiala rešiti problem elektr. omrežja za celo mesto.
Okolici transformatorja bo res pomagano, tvečji del potrošnikov pa bo še vedno ostal na istem ali še na slabšem, predvsem vzhodni del mesta, Spodnje Mekinje in Graben. Transformator pri kolodvoru ni bil postavljen z namenom, da bi rešil vprašanje elektrike v Kamniku za daljše obdobje. Vprašanje električne preskrbe ostaja še vedno odprto. Na Grabnu gradijo velike stanovanjske bloke, razširja se Tovarna usnja,, nezanesljivo dobavo toka ima vodovod, v velikih delih mesta bo napetost ostala še vedno slaba — to in še mnogo drugega je dalo povod, da so se nedavno sestali zastopniki Elektro-Ljub-ljane in pododbora za elektroenergetske zadeve pri komunalnem odboru v Kamniku.
Pokazalo se je, da so bili pri' preurejanju cest med okupacijo visokonapetostni kabli zelo poškodovani. Ceste so bile znižane, pri čemer so prišli kabli skoraj na površino in jih je cestni valjar zmečkal. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da sedaj ni primeren čas za dokončno ureditev omrežja, ker tovarna v Svetozarevu visokonapetostnih zemeljskih kablov še ne izdeluje, uvoženi so pa predragi. Zato je bolje, da se omrežje nekoliko preuredi.
K popolni ureditvi bi pristopili čez nekoliko let. Med tem bi zbrali vse podatke o potrebah in razvoju mesta in upoštevali tudi to, da se bo poraba v gospodinjstvu zaradi ugodnih
tarif zelo zvečala. V kratkem bo ponovni sestanek in kaže, da bo preureditev omrežja enostavna in izvedljiva z majhnimi stroški. Preureditev je zamišljena v naslednji obliki: novozgrajeni transformator bo napajal Šutno, Novi trg, zapadni del mesta in usnjarno. Transformator na Fužinah bo imel dovod na Graben in v bloke na Grabnu. Od tega transformatorja bo zgrajen nekaj sto metrov dolg zvezni vod za 3000 voltov do mekinj-skega voda. S tem dobi dovolj energije transformator v Tovarni kovanega orodja v Spodnjih Mekinjah in transformator v Mekinjah. Na transformator v Tovarni kovanega orodja bodo neposredno priključeni vodovod in Spodnje Mekinje.
Kabel, ki je doslej dovajal Mekinjam energijo z Glavnega trga, bi delal v obratni smeri in Gl. trg bo tako imel dvojen dovod. Ker bo postaja na Glavnem trgu zelo razbremenjena ln dvojno napajana (po popravilu tretjega kabla celo trojno), bodo tudi v ostalem delu mesta razmere zboljšane. Potrebni kabel za preureditev omrežja bodo dobili od voda Godič—Stahovica, oz. Mekinje—Godič. Ker je za traso zveznega voda že izdano gradbeno dovoljenje, bo-
do verjetno kmalu pričeli z delom.
Na ta način bo celo mestno področje imelo dobro napetost, projektanti pa čas, da v miru pripravijo dokončno ureditev omrežja. Treba bo tudi urediti vprašanje omrežja Zapric in okrog gimnazije. Zlasti gimnazija ima tako slabo razsvetljavo, da je večerni pouk nemogoč.
Pri teh razgovorih je bila grajana tudi slaba razvada, ki zadeva tem bolj Kamnik kot letoviško mesto, da monterji postavljajo drogove in prepletajo žice, kakor se jim zljubi, čeprav bi bilo dostikrat z ljubeznijo m dobro voljo možno napraviti delo ličnejše in prijetnejše za oko. Z električnimi instalacijami ni toliko težav, očitno pa je, da m pravilen način dela telefonskih monterjev v Kamniku. Zadnje dni so zopet navlekli po zraku polno telefonskih kablov in podirajo tisto, kar so napravili pred nekoliko Jeti. Njih instalacije izgledajo kakor instalacije na kakem gradbišču. Videti je tudi, da so premalo nadzorovani, ker bi jim sicer ne padlo v glavo, da postavijo telefonski vod čez novo nogometno igrišče (od česar jih je odvrnilo športno društvo šele po dolgem prerekanju).
Občinski prašnih v Loki
V Skofji Loki bo 18. decembra slavnostna proslava občinskega praznika. Na ta dan so leta 1941. prvi partizani množično odšli v gozdove in pričeli odločno borbo za osvoboditev zasužnjene domovine. Partizansko gibanje se je v Skofji Loki pojavilo že v začetku junija 1. 1941. Takrat so pričeli z zbiranjem orožja. Meseca avgusta je bil osnovan odbor OF za Škofjo Loko. Odbor se je sestajal vsak teden, člani pa so v okolišu pri-
dobivali aktiviste in ustanavljali vaške odbore, ki so zbirali o-rožje in hrano za partizane. Njihove akcije so se od tedna do tedna večale in prizadejale okupatorju vedno več preglavic.
Proslava se bo pričela že na predvečer omenjenega praznika. Po okoliških vrheh bodo goreli kresovi. Škofjeloški grad bo razsvetljeval bengalični ogenj. Sve-čanosti bodo trajale do 21. decembra.
V mnogih krajih kranjskega in radovljiškega okraja sem o-pazil, da imajo črno ajdo (siva se že malo kje vidi) zelo, ponekod tudi nad polovico pomešano z zeleno (divjo) ajdo; pridelek da tudi ta mešanica, toda kvaliteta je slabša in vrednost pridelka znatno manjša.
Semenski oddelek OZZ Kranj ima na razpolago precejšnje količine priznane semenske črne ajde, najboljše kvalitete. Vsi, ki imate slabo seme, ne zamudite prilike, oddajte takoj naročilo svojim kmetijskim zadrugam, te pa naj prejeta naročila čimprej sporoče trgovskemu podjetju OZZ Kranj, da bo to vedelo zadržati zadostne količine domačih potreb.
Posebno bi tu še opozoril na pomen in vrednost dobrega semenskega krompirja. Ako bi pogledali le malo bolj kritično, bi ugotovili, da niti polovica naših pridelovalcev nima zdravega dovolj donosnega in sortno čistega krompirja. Pri mnogm je stanje naravnost kritično, dosegli niso niti polovico normalnega pridelka, nekateri pa komaj le dobro seme; to posebno tisti, ki so še sadili »Oneida« in »Rožnik«.
Okrajne zadružne zveze imajo letos doslej največje zaloge priznanega, zdravega, sortno čistega, bogato rodnega semenskega krompirja. Ce bi vsi tisti, katerim je zamenjava že skrajna nujnost, segli po njem, bi bilo vseh teh zalog še za domače potrebe mnogo premalo. KljuD navedenomu pa ni zanimanja domačega kupca za ta semenski krompir.
Zaradi ponovnega padca cen potrošnomu krompirju je nastala razlika v ceni še višja. Zato je tistemu, ki bi najbolj potreboval novo seme, to skoro nemogoče nabaviti, ker je imel od slabega semena tako majhe»i pridelek, da še druge, manj oo-ložljive potrebe ne more kriti.
V radovljiškem okraju so pozvali kmetijske zadruge, da bi krile razlike v ceni toliko, aa bi kupec plačal le 10 din za kg. Na ta način bodo zadržali čimveč dobrega semenskega blaga ria svojem področju. Več kmetijskih zadrug je že sedaj daio za to svoj pristanek.
Z ozirom na opisani položaj mislim, da je to za pozdraviti in podobne ukrepe tudi drugje priporočiti, ker to ne bo kori-
stilo samo pridelovalcu, temveč posredno tudi potrošniku. Pri večjem pridelku bo večja ponudba in zato bo tudi cena nia-ja. To pa pridelovalcu ne bo v škodo, ker mu bo to izravnal večji pridelek.
Še nekaj vrstic tistim, kateri bi tudi potrebovali boljše seme in jim razlika v ceni ni glavna ovira, ampak mislijo, da njihovo povprečno ali celo slabo blago mora biti toliko vredno, kakor kvalitetno semensko. Večji pridelek in običajno tudi boljša kvaliteta jim že prvo leto-večkratno povrne to razliko v ceni, mučno je le tistemu, ki nima sredstev, da bi kril to razliko eno leto vnaprej.
Pa še nekaj onim, ki imajo še prilično zdravo seme in dobre pridelke, toda tudi do pol ducata sort skupaj pomešanih. Ti pravijo: »Bom pa dal na vagon, tam gre vse«. Mislim, da bi ti že letos lahko uvideli, aa mineva čas, ko je vse šlo, kvaliteta in sortno enotno blago bo vedno iskano. Verjetno bomo drugo leto oddali že tudi neHfc) krompirja v inozemstvo, pri tem bo kakovost in sortna čistost ge bolj prišla do veljave. Pa tudi domač potrošnik bo nujno postal bolj zahteven. Večina naših potrošnikov mora svoj denar trdo zaslužiti, zato mu mora tudi pridelovalec priznati, da je upravičen zahtevati blago dobre kakovosti.
Razmislite o tem vsi tisti, ki nimate primernega semenskega krompirja, nabavite si boljšega, prilika se vam nudi! Ne zamudite je, da vam ne bo žal prihodnjo jesen. P-
Tople Trelce
o v v •
iščejo
V Potoku še vedno raziskujejo teren in iščejo toplice. Z vrtanjem so predrli 5 m debelo kamenito plast in zadeli v globini 13 metrov na čisto ilovico, ki ima 32° C. Na vrelec z vodo še vedno niso naleteli. Verjetno je pod plastjo ilovice. Toplota v tej globini je dokaz, da mora biti globlje še mnogo toplejša voda.
Nekateri upoštevajo
sarr?o valike naslova
Nekateri ne bevajo časopisov, zato...
catevi pvebivefoJ tfekatevi iakajo
jin? pvidd pod roke kaj bo pvmesel cas
ffekatev
kav
ffckatcvl po A Edijo Slednjim se pridiužite
lanesljivil^toaiib ii? tudi Vi!
objektivnih infovroacij
ftjf
Kupujte, berite in dopisujte v svoj tednik „Glas Gorenjske"
Poslušali smo lep koncert
((OstoTanV Akademskega pevskega zbora t Kranju
Akademski pevski zbor iz venskega /kulturnega tvorca Fr. Ljubljane je na povabilo Kranj- Prešerna (saj ima tri Prešerno-skega akademskega društva pri- ve pevske zbore, dva Prešerno-redil svoj koncert prvič v Kra- va spomenika, Prešernovo gle-nju. Izvajal je koroške, dolenj- dališče, Prešernov gaj, Prešer-ske in prleške svatovske pesmi nov muzej . . .), pokazal tako rana Sindikalnega doma je bila v priredbah skladateljev Gobca, majhno kulturno zrelost in Ta- le do četrtine zasedena, pra'v Tomca in Cvetka. Glasbena ob- zumevanje za ta koncert. Med- tako kot Prešernovo gledališče
tem ko se je ves teden lahko ob premieri »Odločitve«, navduševal v isti   dvorani   ob S.
polni zasedbi, večkrat na dan, pri prikazovanju filma ljubezenskim pikanterijam, da bi pa pokazal smisel do lastnih kulturnih vrednot, tega ne. Dvo-
delava pesmi je zelo zanimiva in bi ji bilo treba posvetiti posebno študijo. Prirediteljem pa moramo biti zelo hvaležni, da so rešili skorajšnje pozabe svatovske pesmi omenjenih območij, katere so del naše narodne biti.  Muzikalno so  pesmi raz-
TEKMOVANJE JE PRIČELO
Poročali smo že , da so se Tudi ostali odseki jeseniške
»Svobode«   in   ostala   kulturna »Svobode«  predvidevajo za le-
lično oblikovane:  od preproste prosvetna društva radovljiškega tošnjo sezono precej nastopov
harmonizacije do zapletenih kon- okraja    z   Dnevom    republike in gostovanj. Gledališka druži-
trapunktičnih   glasbenih   oblik, vključila v tekmovanje, ki bo na s folklorno skupino in morda
Zato zahtevajo 'od izvajalskega trajalo vse do zaključka sezone tudi plesni orkester se priprav-
korpusa največjo tehnično zmog- konec maja. V tej dobi hočejo ljajo na gostovanje v Trbovljah.
društva z intenzivnim delom po- Folklorna skupina s plesnim or-živiti kulturno-prosvetno dejavnost radovljiškega okraja. Organizirati   hočejo   reden študij, čimveč prireditev in gostovanj.
Dan republike, je gostoval moški pevski zbor jeseniške »Svobode« v petih krajih in nastopal na akademijah v počastitev Praznika ustanovitve Nove Ju-
ljivost.
Pevski zbor je že na zunaj simpatičen kolektiv, poln mladostne svežine, česar pri kranjskih pevskih zborih tako manjka. Zelo preseneča popolna zli-tost zborovih glasov, ki vsi mehko in polno zvene s pravilnimi nastavki, tako da ne vemo, katerim glasovom bi dali prednost. Poleg čiste intonacije, dikcije ter discipline dihanja smo opazili visoko raven fraziranja, ki ne stremi za nasilnimi dinamičnimi efekti, marveč je dinamična graduacija oprta na logične in umetniške zahteve muzikalne celote. Tehnika petja, posebno dinamično niansiranje, ne dela zboru nikakih težav; slišali smo krasne pianissime in polno doneče fortissime.
Tudi glede interpretacije stoji zbor na visoki umetniški stopnji in imamo vtis, da je to glasbeni instrument,  kakršnega že dolgo nismo imeli. Zbor razpolaga tudi s solisti, na katere je SQ naštudirali  in upriz0rili na lahko ponosen. Do tolikšne teh- predve5er  Dneva  republike B. nične in umetniške zmogljivosti Kreitove »Krajnske komedijan-se je zbor mogel dvigniti z na- te^  pohvaino pismo. Najvišji pornim   intenzivnim   delom ^ in forum ljudske oblasti radovlji-pod umetniškim vodstvom dirl- g^ega okraja se  igralcem za-genta  Radovana  Gobca,  ki  Je hvaljuje za požrtvovalno delo m pokazal, brez vsake patetike ▼ jjm gestita k uspehu. Pohvalno
kestrom bo gostovala v Tolminu. Moški in mešani pevski zbor bosta gostovala v kratkem v Jeseniških Rovtih,   nato pa
Ze prvi dan tekmovanja, na predvidevata več gostovanj po
Primorskem in obisk industrijskih krajev Stor, Guštanja, Velenja itd.
Pa ne samo s prireditvami, tudi v organiziranju predavanj
goslavije. Plesni orkester, ki je in raznih tečajev za ideološko-
ena najvidnejših sekcij jeseni- politični    dvig   članstva bodo
ške »Svobode«, je gostoval ml- društva tekmovala. Ze prvi dne-
nulo   nedeljo  na  Primorskem, vi tekmovanja kažejo upanje, da
Popoldne je imel koncerta z vedrim programom za člane JLA v Prestranku pri Postojni, zvečer pa v Domu kulture v Postojni. Pri obeh nastopih je bila dvorana nabito polna.
bo doseglo tekmovanje svoj namen, t. j., da bo kulturno prosvetno dejavnost radovljiškega okraja dvignilo na zaželeno raven.
P. D*.
OBRAZI IN
A /1
Zaaluie.no primnanje
Okrajni ljudski odbor v Ra- ljen s predstavo. Na visoka dovljici je poslal igralcem Mest- priznanja je Mestno gledališče nega gledališča na Jesenicah, ki Jesenice lahko ponosno in mu
je želeti le enega, — da bi mu dajalo za nadaljnje uspešno delo tudi gledališko občinstvo potrebno priznanje s polno zasedenimi dvoranami.
Reptili«, ali izgubili mm mnenje
Servacij Izvednik je aktivist, vsaj (misli, da je. Tudi je kulturni delavec in sploh vidna oseba v Zakotju. Njegov položaj pa ni čisto tako sijajen, kakor bi bilo videti ha prvi pogled. V zadnjih časih ga nekaj zelo muči: — to, da je nekaj oseb še vidnejših in pa da nikakor ne more uganiti, kakšna je iz dneva v 'dan linija. Včasih je bil vedno stoodstotno na njej, pa če je šlo za odkup, organiziranje sestanka ali pripravo tako zamotane in kočljive stvari, kakor je spored kulturne prireditve. Nič mu ni bilo treba premišljevati, samo potegnil je iz žepa notes z beležkami „direktiv" z zadnje okrajne konference in iz razgovora z okrajnim poverjenikom in — stvar je bila jasna. Nič težav, nobenih posebnih problemov njegovega terena, nobenih dolgočasnih pogovorov z „navadnimi, politično zaostalimi frontovci", saj je v beležnici črno na belem linija, prava pravcata, dobesedna, vseobsežna in obligatna. Tako je šlo Servacij u Izvedniku v tistih dneh in res ni bilo malo koristi od njega.
Potem je prišel Kominformov napad in blokada, razgibana 'idejna borba, decentralizacija, delavsko samoupravljanje in vse globlja socialistična demokracija vsepovsod. Servaciju Izvedniku je bilo kakor da gleda hiter in napet film, v katerem ne razumemo poteka, ker v prejšnjih kadrih nismo dovolj pazili, pa se nam je vse skupaj zmešalo v glavi in samo še ogledujemo igralce ter ugibamo, kako neki bo mladi junak ugnal nasprotnika v kozji rog.
In danes, ko bi domnevni aktivist bolj kot kak drug državljan moral prispevati k raznolikosti našega socialističnega življenja, vzpodbujati ljudi k svobodni izmenjavi misli in bi prav s svojim mnenjem, ki bi ga znal razložiti in zastopati,
soustvarjal socialistično javno mnenje, — zdaj se naš Servacij lovi v negotovosti. Nima lastnega mnenja. Izgubil ga je ...
Ko nima več opore v direktivi, je pričel vohuniti za mnenji in izjavami „odgovornih tovarišev", vodilnih članov področnega političnega vodstva. Njihove besede potem povsod samozavestno servira kot svoje prepričanje in se — da bi bili njegovi dokazi „tehtnejši" - sklicuje na to, da se tudi oni strinjajo z njim. Seveda je nesamostojen; glavno je, da je uganil „uradno mnenje"! Včasih se mu tudi pripeti kaka nevšečnost. Ves se navduši za sobesednikovo idejo, misleč, da izhaja iz določenega vira. In kakšna je potem nesreča, ko se izkaže, da ni bilo tako! Zato največkrat kar vpraša. Tudi v prepiru bo njegov odgovor lahko samo: „Kdo ti je naročil, da tako govori?" ali: „Saj vem, da ti je to nekdo naročil, samo slabo si ga razumel".
Nevede je postal cokla v razvoju socialističnih odnosov. Nekateri državljani, ki so navajeni le bolj formalne demokracije, bistvene pa še ne vidijo, ga gledajo in si ne morejo kaj, da si ne bi mislili, da pri nas vlada komandiranje v vsaki malenkosti.
Socialistične demokracije ni brez ljudi, ki svobodno izpovedujejo svoje samostojno socialistično mnenje in ga uresničujejo z zavestno akcijo. Res zavestno! Kdor nima svojega mnenja, tudi socialist ne more biti. V najboljšem primeru je lahko samo slab zvočnik socialističnih formul in forumov.
Servacij Izvednik (a ni samo eden) ne razume, da je podlegel bistvenemu elementu, ki ohranjuje birokratizem. Naj trdovratne j šemu elementu — tistemu, ki je v človeku samem.
ABC
gestikulaciji,  dovršenost lepega prednašanja V dirigiranju. Za Kranj je bil koncert velik
umetniški dogodek. Zal, da je jgraicj prejeli tudi denarno na-Kranj, ki se večkrat ponaša za kulturno središče Gorenjske in si ljubosumno lasti velikega slo-
Iz Tržiča
V petek, 4. decembra je bil na vabilo  krajevnega turističnega društva v Tržiču   lep koncert znanih slovenskih solistov. Nastopila sta violinist Uroš Pregrado 50.000 dinarjev.   Okrajni voršek in sopranistka Vilma Bu-ljudski odbor je s tem dejanjem kovceva. Za klavirjem je sprem-razu- jjal   Marijan   Lipovšek. Nabito delo
pismo so javno prebrali na reprizi minulo soboto.
Razen  pohvalnega  pisma so
Poljanci se pripraljajo na svoj praznik
Pred 12. leti so Poljanci dvignili splošen upor proti okupatorju, ki jim je pretil z izselit-tvijo. Nemci so že ob času koš-
Preprosto ljudstvo je pod vodstvom KP enodušno spregovorilo: »Ne boste nas pregnali z naše zemlje. Mi vas bomo pregnali
Iz Kamnika
Ljubljanska Drama je prvič gostovala v Kamniku in sicer s Pygmalionom. Obe predstavi sta bili lepo obiskani. Občinstvo je
ponovno dokazal veliko mevanje za kvalitetno delo Mestnega gledališča na Jesenicah. Igralcem je dal s pohvalo in nagrado še več volje do dela v gledališču.
Tudi avtor, dr. Bralko Kreft, ki  si  je  ogledal predstavo, je
polna dvorana tržiške Svobode je nastopajoče pozdravila z burnim odobravanjem.
nje leta 1941 začeli s sistematič- tja, odkoder ste prišli!« nim preganjanjem naših ljudi.     19 decembra 1941 je počila na-Prvo je bilo na vrsti slovensko Bukovem vrhu prva uporniška
puška, ki je pomenila znak za
učiteljstvo in ostali napredni ljudje. S preselitvijo je nameraval okupator izolirati ljudstvo
zelo hvaležno igralcem SNG, da čestital  igralcem  in  predvsem dramo »Kajn«. Zal so bili lepaki
V nedeljo popoldne je tržiška od izobražencev, ker se je bal gledališka družina tretjič po- Upora proti njihovim podlim na-novila  Bevkovo   protifašistično grtom. pa se je dobro ukanil.
so se odzvali povabilu.
režiserju  Tiču  ter bil zadovo
Zakaj vak napredek
„§Tob»Ac* v Medvodah
Predsednik društva, režiser Občinski ljudski odbor Medvode dramske sekcije in še nekateri in delovni kolektivi iz tovarn vodilni tovariši medvoške Svo- bodo »Svobodi« gotovo nudili bode v prostem času požrtvo- potrebno denarno pomoč, valno delajo za njen napredek.
Pri tekmovanju je društvo zasedlo tretje mesto v ljubljanskem okoliškem okraju in prejelo za nagrado strokovne knjige v vrednosti 12.000 dinarjev.
Društvo šteje sedaj 250 članov. Še vedno se vanj vpisujejo novinci iz mladin, vrst. Dramska sekcija je imela do sedaj
L. B.
izobešeni tako pozno in je bila predprodaja vstopnic tako slaba, da javnost o ponovitvi niti ni bila dovolj obveščena. Na popoldanski predstavi je bilo zato le 28 gledalcev. Iz istega vzroka j je večerna predstava odpadla. (Ob istem času so bila razprodana celo vsa stojišča v ki-nodvorani. kjer so predvajali notorno slabi avstrijski film »Dvorni svetnik Geiger«.)
KMALU BO NOVO LETO! — STE ZE PORAVNALI LETOŠNJO NAROČNINO?
VSE NAROČNIKE, KI SE NISO PLAČALI NAROČNINE, NAPROŠAMO, DA TO KMALU STORIJO.
UPRAVA »GLASU GORENJSKE«
splošno vstajo v Poljanski dolini. Isti dan je imel sejo Pokrajinski komite komunistične partije za Gorenjsko in sklical mobilizacijo. Takrat je odšlo v partizane nad 300 Poljancev.
Ta veliki zgodovinski dogodek bodo letos Poljanci proslavili nadvse svečano, saj bo 19. december odslej njihov občinski praznik. Sredi vasi so obnovili lep prosvetni dom, kjer bo tokrat svečana otvoritev povezana z bogatim kulturnim programom. Razen domačinov so k sodelovanju povabili tudi pevski zbor Fr.  Prešerna   iz Krama.
j8& •• 11»
Za strokovne tečaje je več zanimanja
O stanju našega kmetijstva se je že dosti razpravljalo. Tudi seja obeh zbo rov OLO Kranj petnajst nastopov na domačem ' v mesecu decembru bo name-odru, deset gostovanj na Go- j njena predvsem razpravi o sta-renjskem, dve na Notranjskem nju in ukrepih za izboljšanje in eno v prekmurju. Največ u-; kmetijstva v kranjskem okraju.
Tudi Liudska tehnika skrbi za kmetijska predavanja
kovnega znanja. Danes, ko so nih državnih in zadružnih pojim dane možnosti, da z agro- sestvih ali pa z obiskovanjem tehničnimi    ukrepi in državno enoletnih kmetijskih šol, katere
Prihodnja premiera v PG bo »Trnuljčica«
Hvala vam!
2. decembra smo priredili slepi iz Stare Loke koncert v »Prešernovem gledališču« v Kranju. Dvorana je bila nabito polna, kar je brez dvoma tudi zasluga delovnega   gledališkega direk-
spehov so doživela dela: »Ha-sanaginica«, »Pesem s ceste«, »Dundo Maroje« in »Gospa ministrica«. Mladinska dramska sekcija pa je uprizorila pravljični igri »Čarobne gosli«, in »Trnuljčico«,
Danes, ko kmetovalci vedo, da se jim davek odmerja po katastrskem dohodku, so jim dane večje neposredne koristi. Da bodo vložena sredstva in delo kmetovalcev v resnici tudi njim koristna, morajo sredstva, ki so
pomočjo zboljšamo svoje gospodarjenje, bi vsak kmetovalec moral stremeti, da se spozna z naprednimi metodami in načini kmetovanja. Te možnosti bodo imeli kmetovalci tudi v letošnji zimi.
bo tudi pri nas potrebno organizirati.
Pevsko sekcijo tvorita moški J Jih namenili za izboljšanje kme-in ž#nski zbor, ki štejeta sku- tijstva, razumsko izkoristili, t. j. paj 38 članov. Mladina v njih ni zastopana, zato bo treba zbor izpopolniti z mladimi pevci.
V Glasbeno šolo je letos vpisanih 80 gojencev. Ustanovljena je bila šele lani in že ob za-
poznati morajo, v kakšni obliki, višini ali količini, kdaj in kako bodo vplivala na povečanje pridelkov in rentabilnosti. N. pr.: danes vsi napredni kmetovalci uporabljajo umetna gnojila, vendar ta gnojila niso pravilno iz-U*tSt^-l2?i VL imel[ JIučencf j korisčena, ker mnogi še ne vedo, katerih hranilnih snovi (dušikovih, kalijevih ali fosforjevih) zemlji primanjkuje in katere kmetijske rastline rabijo več enih ali drugih hranilnih snovi, ne poznajo še dobro sestave umetnih gnojil, tnačina in časa njihove uporabe.
Zaključek teh trditev je, da morajo tudi kmetovalci enako kot kvalificirani delavci v industriji stalno izpopolnjevati svoje strokovno znanje. Res je, da razmere in stanje našega kmetijstva do letošnjega leta zara-jdi objektivnih težav niso v toliki meri vzpodbujale kmetoval-
si. Kmetijske zadruge bi lahko z minimalnimi denarnimi sredstvi podprle prizadevanje okrajnega odbora Ljudske tehnike v Kranju.
Organizacije Ljudske mladine na vasi bodo v zimskem času I torja tov. Lojzeta Gostiše. Do-našle koristno in hvaležno za-jber obisk kranjske javnosti in poslitev svojih članov. Z ude-j razumevanje množičnih organl-Skrb za strokovni pouk odra- ležbo na predavanjih si bo mla- J zacij sta visoko dvignila mo-sle mladine in kmetovalcev je v dina začela nabirati prepotreb- ! ralno razpoloženje nastopajočih, kranjskem okraju letos prevzel nega strokovnega znanja. Ne sa-1 Ljubek pozdrav pionirjev in Okrajni ljudski odbor Ljudske mo to, na poizkusnih parcelah iskren nagovor zastopnice Okr. tehnike v Kranju. Morda neka- bo mladina s pomočjo strokov- ljudskega odbora sta v nas V zimskih mesecih preteklega tere bralce preseneča, da se njakov delala poskuse z umet- vzbudila zavest, da je z nami leta je Ljudska prosveta v Kra- Ljudska tehnika bavi s kmetij- nimi gnojili, opravljala odbiro vse mesto Kranj. Šopka rdečih nju pripravila vrsto strokovnih stvom Da> tudi V kmetijstvu bo (seleckijo) dobrih kmetijskih nageljnov pa sta prinesla v na-predavanj iz kmetijstva. Na za- Ljudska tehnika koristno oprav- rastlin (žit, krompirja, trav) in ša srca pomlad in s pesmijo lost, obisk kmetijskih predavanj ljala svoje naloge v sporazumu tako združevala teoretično zna ni bil zadovoljiv, zlasti ne v bo- s svetom za kulturo OLO Kranj, nje s praktičnim delom, gatejših ravninskih vaseh. z Ljudsko prosveto, z Okrajno     Še na nekaj ne smemo poza
Za strokovno izobraževanje zadružno zvezo in fe kmetijski- biti pri izobraževanju kmečke kmečkega   prebivalstva   skrbijo mi strokovnjaki, bo vsa kmetij- ga prebivalstva. Društva Ljud
uspel nastop. Imajo tudi svoj orkester, ki bo spremljal spevoigro »Zlatorog«. Premiera bo 12. decembra na domačem odru.
Tudi izobraževalna sekcija dobro napreduje. Knjižnica ima že 2000 knjig. Ljudska univerza je v lanskem in letošnjem letu priredila 12 predavanj iz zdravstva, kmetijstva in politike. Za organizacijo predavanj so letos u-stanovili poseben odbor. V šoli v Preski sta dva tečaja nemškega jezika, ki ju obiskuje 80 slušateljev. V kulturno-prosvet-nem društvu »Svoboda« pogrešajo   strokovnega   kadra. Tudi
danes dveletne in enoletne kme- ska predavanja na vasi v letoš-
tijsko gospodarske šole, enolet- nji zjmi organiziral in izvedel
ne gospodinjske šole, tečaji za okrajni odbor Ljudske tehnike
zdravstveno   izobrazbo   ženske Kranj. V ta namen ima na raz-
mladine in strokovna predava- polago 2 kinoprojektorja za pre-
nja.  V  kranjskem   okraju   bo dvajanja   strokovnih   filmov .iz
letošnjo zimo začelo s poukom raznih panog    gospodarstva in
nekaj (6 — 8) kmetijsko gospo- kmetijstva,   pa  tudi zabavnih
darskih šol. V občinah, kjer bo- fiimov za razvedrilo.
ske tehnike na vasi imajo nalogo, da svoje člane spoznavajo s tehniko in razvojem vseh panog našega gospodarstva. V okviru društva lahko delujejo razni krožki, za katere se člani zanimajo  n.  pr. fotoamaterski,
do te šole odprte, bodo zajele v obvezni pouk vso kmečko mladino v starosti od 15 do 17 let. Po dveh letih pouka bodo obiskovalci kmetijsko gospodarskih šol dobili naziv polkvalificira-nega delavca v kmetijstvu. Naziv kvalificiranega delavca si bodo absolventi teh šol lahko
Uspeh letošnjih prvih predavanj, ki jih je Okrajni odbor Ljudske tehnike že izvedel, je v primerjavi z lanskim zeio razveseljiv.
Potrebno je, da pri načrtnem strokovnem izobraževanju kmečkega prebivalstva pomagajo vse času
Proslava bo trajala ves dan m Poljanci upajo, da se je bodo u-deležili tudi vsa borci NOB, ki jih vežejo spomini na Poljane.
»Naša Soča« smo zahrepeneli, da bi doživeli svojo pomlad vsi naši bratje v Slovenskem Primorju. Viharni aplavzi so nas navdali s čustvom tople domačnosti.
Po končanem programu nas je spet čakalo presenečenje. Pripravili so nam dobro zakusko in naše prijetno razpoloženje se je še stopnjevalo. S predstavniki  ljudske  oblasti, mno-
radioamatorski, kmetijski, avto- žičnih organizacij, šol in tovarn moto-krožek itd. Okrajni odbor, smo se prav domače in prisrčno Ljudske tehnike bo nudil dru-: razgovarjali, tov. Gostiša pa je štvom vso pomoč. Tudi organi-■ skrbel za humor. Vsi prisotni-zacijam Ljudske mladine na va-'so nas zabavali še čez polnoč, si so s pritegnitvijo mladine v j Čutimo, da se ob slovesu ni-ta društva dane možnosti, da'smo dovolj zahvalili za prijetni pravilno zaposlijo in vzgajajo večer. Zato naj sprejmejo vsi, svoje člane ter jim omogočijo' ki so na kakršen koli način pri-koristno izživljanje  v   prostem pomogli k veliki udeležbi in pri-
oder  bo  letos  treba   povečati, j cev k pridobivanju večjega stro- pridobili ali s prakso na ureje- organizacije in ustanove na va-
Ing L T.
srčni zabavi, našo toplo zahvalo.
Anton Čurič
GLAS GORENJSKE
PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE
Iz Bohinia
O cte/tf partizanskih društev
Boksarski dvoboj
Prijateljski    dvoboj »Zelezni-
V   kranxSkei7t   OdkrajU čar<<  (Ljubljana) : Jesenice,   ki neral«, ki je našel bogata na
'      je bil v nedeljo na Jesenicah, hajališča gorske krede. Kjul
zelo dobro, saj so najdbe kaoli- dvorani hotela Union v Ljubljana tod res obilne, nova proiz- ni, kjer bo podano poročilo o V bližini Bohinjskega jezera vodnja pa bi nudila tamkajšnje- dosedanjem uspešnem organiza-je letos razvil svojo dejavnost  mu  ljudstvu bogat vir dohod- cijskem    in    tehničnem delu. obrat občinskega podjetja »Mi- kov. Sprejeli  bodo  pravila, izvolili
* upravni odbor zadruge in spre-
Kjub     V bližini postaje v Bohinjski jeli načrte za bodoče delo. De-
Društvo v Tržiču je letos pra- slug njegov dolgoletni predsed- se je končal z zmago domačih ročnemu delu znaša proizvodnja Bistrici vidno raste veliko stav- lovni  kolektivi  bodo  že sedaj
znovalo zlati jubilej - 50 letni- nik tov. Konic skupno z uprav- 6 : 14. že nad 700 ton letno. To kredo beno  gradbišče  lesnega  obrata razpravljali   o  udeležbi   v tej
co svojega obstoja in obletnico nim    odborom  in  vaditeijskim V bantam kategorij Zen z Je- rabijo tovarne lakov in firne- »Tomaž Godec«. Zidajo pet štiri- Gradbeni   zadrugi    in izvolili
ustanovitve prvega telovadnega zborom senic ni imel nasprotnika in je žev, pošiljajo pa jo tudi »Kablu« stanovanjskih  blokov za svoje svoje   delegate   za ustanovni
društva na Gorenjskem. Za to Društvo v Gorenji vasi je eno dobil 2 točki brez borbe. v Novi Sad in »Kromusu« v Za- delavstvo. V prvih šestih tednih zbor.
proslavo se je društvo    začelo najmlajših društev v kranjskem Peresno   lahka   kat.:   Paček greb. Obrat bi  bilo  treba  me- letošnje jeseni so marljivi zidar-     Podjetje »Žičnica«, ki je do-
skrbno in temeljito pripravljati okraju, saj je bilo ustanovljeno (2el)  : Devčič (Jes.) 2  : 0 po hanizirati, kar bi močno poce- J1 »G. G.« z Bleda dogradili kar slej izdelalo več gozdnih žičnic
že v letu 1952. Najprej so ure- šele v jeseni lanskega leta. Od- točkah- ml° Proizvodnjo. tri bloke in zdaj dokončujejo še v Sloveniji in ostalih republi-
dili telovadni dom. Bil je pre- kod tako uspešno delo in uspehi lahka kat- Sčurk (Zel.) : Noč Nad Koprivnikom pa je  do- ostala dva- Stanovanjske bloke kah, je prevzelo izdelavo stroj-
majhen  za  številne    člane   in tega   najboljšega   podeželskega (Jes> 2:1 P° točkah, ma kaolin, katerega še nihče ne Sradl    Podjetje »Tomaž Godec« nih naprav za žičnico na Veliko
pripadnike,    ki jih je društvo društva v našem okraju? Po1    welter    kat.:    Globokar izkorišča.  Vsekakor  bi  bilo  to 1Z denarnega fonda lanskoletne- planino. Žico bo izdelala Zele-
zbralo okoli sebe. Danes jih je Društvo je z ustanovitvijo do- (Zel.) : Hajdarevič (Jes.) 0:2 po ■ ■
ga čistega presežka.
blizu 420, tako da je društvo po bilo v last bivši sokolski dom, točkah, članstvu trenutno   najštevilnej- ki  pa   je  bil   med  vojno  po-     welter kat.: Novak (Zel.) : Pri še v kranjskem okraju.      , škodovan.   Novoizvoljeni   odbor s^ov (Jes-) 0;2 po točkah,
Društvo je v tem letu bodisi društva je skupaj z vsem član- welter kat.: Gorjup (Zel.) : v pripravah na svojo obletnico stvom zavihal rokave. Obnovili  Podgajski (Jes.) 2:0 t. k. o. v
prvi rundi,
zarna Jesenice, pletenje pa Po izgotovilo  podjetje »Novkabel« | J  C^rlfGlj Novi Sad. S tem bo prihranjeno
mnogo deviz. Načrte za gradbe-Na predvečer Dneva republike ne objekte dela Projektivni bi-: Pristov St. (Jes.) u:2 t. k. o. je bH v Zadružnem domu od- ro   okraja Ljubljana-okolica. v prvi rudni, prt nov kinematograf, v kate-     Izhodiščna postaja bo tik od
srednja kat. Markovič : Haus (Jes.) 0:2 t.k.o. v drugi rundi, srednja kat.:  Škrjanc (Zel.)
pol srednja kat.: Zitko (Zel.) v pol težki kat.: Preželj (Jes.) rem bodo trikrat tedensko redne cesti v Kamniško Bistrico, 5 km :   Pilipovič   (Jes.)  0:2,    k.o.  v  ni imel nasprotnika in je točki kino predstave. Cerkljanom, ki od mesta. Končna postaja bo na
drugi rundi,
dobil brez borbe.
so si že davno želeli imeti svoj najvišji točki Velike planine —
kino, se je zdaj izpolnila ta že- Njivici, ki je visoka 1664.8 m.
lja. Dosedanji obisk kino pred- To je lepa razgledna točka m
stav je ogromen, kar je dokaz, v  bližini   so  odlična smučišča
da je tudi naše podeželje željno na  Dol,  v  Tiho  dolino  in na
razvedrila.
Nastop »Partizana« v Tržiču
Na tuj račun je hotel razsipno živeti
Šele   devetnajstletni   delavec jetja v Ljubljani ter mu pripu-
Štefan Pokljukar, doma na Re- vedoval,  da Srna nabavljenega
čici pri Bledu, je že star znanec preko 100.000 kg sena, ki ga mr.-
pri okrajnem sodišču v Radov- ra natovoriti na železniških po-
Ijici. Ze pred dvema letoma je stajah v Kranju in v Naklem,
bil zaradi tatvin obsojen na 8 Prosil   ga  je,   naj   mu posodi
mesecev zapora, pozneje pa za- 2.000  dinarjev   proti   potrdilu.  ^3' i^ILn~7na.M^fo\*ke-
radi vzbujanja narodne nestrp- Vseh 2.000 dinarjev je Poklju- S pa^lOT iM^^olt«
nosti na 2 meseca in 15 dni za- kar še isti in naslednji dan za- j*'
prostrano planoto Velike in Male planine.
Najmodernejša žičnica v Evropi, ki so jo zgradili pred letom dni v Badgasteinu v Avstri-Kamniku redno pMreja preda- ji> prepelje s svojimi 40 sedež-
Iz KMMifea
Klub   rezervnih oficirjev
pora. pravil v hotelu »Lovec« na Blc-     T7     - ^ tt a u .»
j V počastitev dneva JLA bodo
Pa vse to ga ni spametovalo. du- . v nedeljo gostovali v Kamniku
ali pa v počastitev 10. obletnice  in razširili so dom, tako da je v Za veseljačenje po gostilnah in     Tako  je  na  rafiniran  način gojenci letalske šole in se po-
ustanovitve FLRJ izvedlo v Tr- letošnjem  letu  že   dobil   čisto nočnih  lokalih,   za  ženske   in izrabil še več poštenih ljudi n« merili s Kamničani v odbojki,
žiču med športnimi, sindikalni-  drugačno lice. Urejen je tako, v°žnje z avtomobili je rabil ve- Gorenjskem. Izdajal se je za pi- košarki, ping-pongu in šahu.
mi in delovnimi kolektivi vrsto  da bo članstvo v zimskem času nko vec denarja, kot ga je lah- lota, šoferja »notranjega mini- ■ ■*
raznih športnih tekmovanj v od-  lahko v njem telovadilo.  Dom ko Pošteno zaslužil. Posluževal stra«, obljubljal potne liste  m     Gradnja   žičnice   na Veliko
bojki, atletiki, namiznem teni- bo po končni dograditvi in ure- se Je lažnih in zvenečih imen m tako od ljudi izvabljal denar m planino je postala stvarnost. U-
su, plavanju itd. V teh prire- ditvi    eden   najlepših    domov trenotnih  posojil z izgovorom, dragocenosti, ponočeval in ra^- stanovni  občni  zbor Gradbene
ditvah in tekmovanjih je sode- »Partizana« na Gorenjskem   in da Jin 00 drugi dan vrnil, in sipal. Za svoja dejanja se bo zadruge »Žičnica >Velika plani-
lovalo    preko 800 nastopajočih, ponos Poljanske doline. Za obno- Prodajal predmete, ki jih splon spet zagovarjal pred sodiščem, na«   bo   18.   decembra  t.   1. v
Poleg tega je društvo s svojimi vitev doma so sredstva zbrali ni imel ali Pa Jin Je izmaknil
člani nastopilo tudi na vseh pr- v domači vasi. znatno pa je od- lJudem.
venstvih okrajne zveze »Parti- novitev podprla tudi republiška Dne 26. maja 1.1. je prišel v zana« Kranj v letu 1953, kakor zveza »Partizana«. pisarno KZ Ribno pri Bledu in
tudi na republiškem zletu v Društvo je takoj ob ustanovi;- zahteval upravnika Alojza Mu-Ljubljani junija t. 1. ob prosla- vi začelo z redno vadbo v vsen leja. Začel mu je pripovedovati, vi 90. letnice Ustanovitve prve- oddelkih. Le v poletnih mese- da ima pripravljenega precej ga telovadnega društva v Slove- cih> ko je bilo v domu največ lesa in ga želi prodati KZ Ri»-niji. Povsod so člani društva do- dela  vadbe ni bilo vato na so        ^ • , •     , ■
3 no. Dejal je, da ima dobre zveze s Filipom Mulejem iz ZeleC, katerega upravnik pozna in vu, da poseduje gozdove. Pokljukar je trdil, da je zaposlen kot šo-
liko planino ne bo za njo prav
nič zaostajala.
Zaradi nenadne prekinitve toka tiskarna ni pravočasna magla d«tlskatl te itevilke našega lista.
Uprava „Glasu Gorenjske"
segli zadovoljive rezultate. člani opravili mnogo prostovolj-
Zelo svečano je društvo pro- nega dela. slavilo svojo obletnico. Ob tej     Kljub temu je društvo v pre-
priliki je razvilo svoj    prapor teklem letu pripravilo vrsto pri-
kot prvo društvo »Partizan« t reditev v domači vasi in v Zi- JL _ri TransiuK
Sloveniji. Na predvečer prosla- reh. Člani društva so sodelovali
ve je bila ena najbolj uspelih na   prVenstvu    okrajne zveze
večernih telovadnih akademij na »Partizana« v vajah na orodju
prostem po osvoboditvi na Go- za leto 1953 v Kranju. Skupaj
renjskem, na kateri je nastopilo z osnovnimi  šolami in gimna-
preko 120 telovadcev. Na glavni zijami So v počastitev rojstnega
dan proslave 7. junija t. 1. je bil dne tovariša Tita imeli v Gore-
zlet gorenjskih društev »Partl- nji Vasi »Telovadni zlet Poljan
in da potuje večkrat v inozemstvo. Ko mu je upravnik Mu-lej obljubil, da bo les kupil, ga je Pokljukar prosil za 5.000 din akontacije. Mulej pa mu jih je izplačal le 3.000. Kot jamstvo je Muleju izročil svojo »Rekrutno
zan« slovesno otvorjen s povor- ske doline«, na katerem je na- SEJ**'    J?aflednji.   ,da" JC
Pokljukar Muleju pisal, da je moral nemudoma odpotovati v inozemstvo, zato naj na vrnitev
ko skozi   mesto, na   popoldan- stopilo  preko  800 nastopajočih
skem telovadnem nastopu pa je \z šol in društev »Partizan* Go-
sodelovalo blizu 1000 telovadcev renja vas in Ziri. Sodelovali so
»Partizana«.   Tako   je   društvo nadalje z več točkami na pro- denarJa počaka. Da bi goljufija
proslavilo svoj zlati jubilej. Od slavi 29. novembra 1953 v Gore- bolJe usPela, se je pripeljal na
vseh letošnjih prireditev, ki jih nji vasi. Društvo šteje    nekaj  žago s taksijem tipa »Buick«, o
je društvo pripravilo, naj pose- nad 100 članov, redna vadba pa lesu Pa seveda ni bilo ne duna
bej   omenimo   še   organizacijo je v vseh oddelkih, Od najmlaj- ne sluha.
»Titove štafete« od Ljubelja do širl do članov. Društvo se sedaj     Dne 3. avgusta je prišel Po-
Kranja, kjer je društvo v celoti pripravlja na veliko telovadno kljukar v Park hotel na Bledu ln
sodelovalo. ,      i akademijo, ki bo v nedeljo, 2U. se natakarju predstavil kot do-
V društvu je z odhodom ne- t. m. v Gorenji vasi V počasti- bavitelj nekega vojaškega poa-
kaj dobrih vaditeljev    postalo tev »Poljanske vstaje« in oblet-
vprašanje   vaditeljskega   kadra niče ustanovitve JLA. Nastopi-
najbolj pereče. Zato je društvo li bodo vsi oddelki. Za uspehe v
poslalo na republiški vaditeljskl društvu   imajo   največ zaslug
tečaj v gozdno šolo »Partizana« marljivi načelnik tov. Jelovčan,
v Mozirje nekaj svojih tečajni- društvena   vaditelja   Vinko in
kov z namenom, da si čimprej Vlasta Zganjar, kakor tudi go-
zagotovi prepotreben vaditeljskl spodar tov. Pivk in predsednik
naraščaj. Za tako uspešno delo dr. Gregorčič. D. F.
v društvu jma gotovo največ za- (Nadaljevanje sledi)
Občinski ljudski odbor
in občinska podjetja ▼ Poljanah ter Kmetijska zudrtiga Poljane čestitajo k prvemu občinskemu prazniku 19. decembru
vsem občanom in članom KZ v Poljanah
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VABI NA SVEČANO PROSLAVO,
KI BO 19. DECEMBRA, VSE PRVOBORCE    IN   AKTIVISTE NOB TER
OBČANE POLJAN, DA CIM DOSTOJNEJE PROSLAVIMO
SPOMIN NA POLJANSKO VSTAJO
OBJAVE * SPOREDI * OGLASI
Slaven : Kerotan 5:0 (1:0)
naj se javijo najkasneje do 18.
Okoli 400 Kranjčanov je bilo ba Korotana razigranemu napa- ure zvečer. Po tej uri bo zdrav-
v nedeljo priča letošnjemu zao- du Hrvatov ni bila več kos. V mk obiskoval le bolnike s težji-
njemu  prvenstvenemu   nastopu 57. minuti je Brezar II. drugiC mi poškodbami in močnimi kr-
Korotana na domačem igrišču, kapituliral in nato v 77. in 7». vavitvami. Trden namen, res samo namen minuti kar 'dvakrat zapovrstjo.
Deset minut kasneje pa še enkrat — zadnjikrat, vendar potic
dežurna služba
Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesenice od 11. do 18. decembra: Dr. Avguštin Tancar. Obiski  na dom VANJE V CERKLJAH
prodaja vstopnic od srede, dne
Cerklje. Gostovanje v Cerkljah.     Kino  Koroška Ilela-Javornik: film  »Dolina orlov«. Predstave Ob 19. uri — Klabund: »Krog Od 18*. do 20. decembra amcrl- v soboto ob 17., 19. in 20. uri, s kredo«. Izven Cerkljah.
OBE   PREDSTAVI: GOSTO
Gostovanje v ški film »Intermezzo«. Predsta- v nedeljo ob :17., 19. in 21. uri.
ve v petek in soboto ob 18. in Matineji v nedeljo ob 9. in 10.
20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in uri angleški film »Mala baleri-
Pred- 20. uri. na«. 14. decembra angleški film
Kino »Storžič« Kranj: Od 10. »Dolgo je pomnil«, predstave ob
9. dec. dalje v trgovini Kmetij- do 13. decembra angleški film 18. in 20. uri. I ske zadruge in dve uri   pred »Dolgo je pomnil«, predstave ob
Korotancev je bil, da premagajo moštvo Slavena iz Hrva.-ske. Vendar so se dogodki n«
Korotanovo  moštvo preživlja
igrišču odvijali precej drugače,  težko bolezen in, kot izgleda, še
namreč v škodo domačega mo štva. Slovo ni bilo preveč nadebudno. Kar je uspelo v zao-njih letih samo članu I. lige, Sarajevu, to je uspelo tudi nedeljskim gostom — premagali porazov so Korotan z visokim rezultatom 5:0.
Prvi polčas je potekal v znamenju enakovrednostnih moči, na trenutke je bil Korotan terensko celo nadmočen. Kljuo temu, da so gostje vodili z l:i», so Kranjčani ostro napadali, vendar žoga ni hotela v mrežo. Tri prečke in nekaj ostrih strelov, ki jih je vratar gostov s težavo ubranil ter razmerje v kotih 6:1 v korist domačih, je bil rezultat terenske nadmočl. Slaven se na  malem igrišču
GLEDALIftCE
Prešernovo gledališče Kranj
Sobota, 12. dec. ob 17. url Zemljan: »Odločitev«. Zaključena predstava za šole Ziri. Gostovanje v Zireh. Ob 20. uri — Zemljan: »Odlo-lad7Vledil "drugi ^""težkih *itcv«. Izven. Gostovanje v Zireh.
OBE   PREDSTAVI: GOSTOVANJE V ZIREH. — Predpro-
ni našlo učinkovitih zdravil. Za pomladanski del tekmovanja to moštvo zelo malo obeta in m neosnovana   skrb,   da  bo spo
predstavo pri blagajni Zadružnega doma.
KINO
Mestni kino Domžale: Od 11.
do 13. decembra nemški film »Niki«, od 15. do 17. decembra francoski film »Prepovedane igre«. Predstave v sredo in soboto bb 18. in 20. uri, v četrtek in petek ob 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri.
delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. 19. in 21. uri. V petek 11. decembra ob 20. uri italijanski film »Ni miru med oljkami«, v nedeljo 13. decembra ob 21. uri ameriški film »Aretacija«. Matineji v nedeljo ob 8.30 uri »Dolgo je pomnil«, ob 10. uri »Aretacija«. Od 14. do 17. decembra ameriški film »Zadeva Paradine.«
Kino »Svoboda«, Stražišče -Kranj:  11. decembra <>b 1'.). url
Sodnik Erlich, ki je vodil nedeljsko tekmo, ni imel težkega dela, ob kočljivih trenutkih pa je bil vedno na mestu.
Mestni kino Kamnik: Od 8. gnglegkl film »Dolgo je pomnil«, do 11. decembra italijanski film 12. in 13. decembra »Aretacija«.
»Čudež v Milanu«. Od 12. do 16. daja vstopnic v Krajevni trgo- decembra ilalijanski film »Bag-
dadska roža«.
Kino »Radio« Jesenice: Od 12.
Hokej
vini kruha in dve uri pred pred stavo   pri   blagajni   doma TD Partizan. Nedelja, 13. dec. ob 16. uri — Jesenice: Preteklo nedeljo sta Gehri: »Šesto   nadstropje«. Izbili na Jesenicah dve prijatelj- ven.
ski hokej tekmi. Tekma »Papli-     Torek, 15. decembra ob 13.30
ničar (Vevče) : Jesenicam B se uri — Zemljan: »Odločitev«. Za- dopoldne ob 10. uri matineja, je  končala  z  rezultatom     9:5, ključena predstava  za  I. gim-(2:1, 1:1, 6:3). nazijo Kranj.
Mnogo zanimivejša je bila pr-     Ob 16. uri — Zemljan: »Odlo-
Predstave v soboto ob 18^ ln 20. uri, v nedeljo ob 14., 16. ln 18. uri, ob 20. uri angleški film »Dolgo je pomnil«. Matineja v
do 15. decembra ameriški film nedeljo ob 10. uri »Dolgo Je »Carrie«, od 16. do 18. decembra  pomnil«.   14.   in   15. decembra
ameriški film »Roseana Mc Coy«. Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. url,
mali o<;lasi
V nedeljo, 6. decembra izgubljeno legitimacijo »Partizanska spomenica« štev. 10387 na poti od železniške postaje Tržič do Kranja, Koroška cesta, prosim vrniti proti lepi nagradi na naslov Ivan Stucln, direktor lovar-ne obutve »Triglav« Tržič.
Prodani skoraj nove sati', u-porabne za šport ali za težo. — Ivan Zupan, Vrba 24, p. Žirovnica.
Podpisani Jakob Pintar, Zg. Bitnje 13, preklicujem neresnične trditve, da je Franc Alič iz Zg. Hitnja izgubil nogo v nemški vojski. — Jakob Pintar.
izgubljeno kombinirano volneno rokavico 8. decembra od Milj do Visokega oddati Gros, Milje 17.
ameriški  film  »Zadeva Paradine«, predstave ob J9. uri.
Kino »Zadružnik« Primskovo: 12.  in  13. decembra italijanski Kino »Plavž« Jesenice: Od 12.  film  »Ni   miru   med oljkami« do 15. decembra ameriški film predstave: v soboto ob  18.  in svoj  redni letni občni zbor y »Rudniki kralja Salomona«. Od 20. uri, v nedeljo ob 15.. 17. in veliki dvorani hotela »Jelen« v
ponedeljek,  14.  decembra 1953.
OBJAVA
OKUD »Enakost«
Kranj ima
ni takoj znašel in šele v dru- va mednarodna tekma v tej se- čitev«. Zaključena predstava za 16. do 19. decembra italijanski  19. uri
gem delu  je  prišlo  do  izraza zoni v naši državi, med VSV iz II. gimnazijo Kranj. film »Nočni taksi«. Predstave o!
njegovo tehnično znanje. Kranj- Beljaka in Jesenicami, ki se je Četrtek, 17. decembra ob 15. 18. .in 20. uri. v nedeljo ob 10
čani so kmalu »zaplavali« in bili prav končala s tesno zmago go- uri — Klabund: »Krog s kredo«. 18. in 20. uri, dopoldne matine- ja«, predstave ob 18. in 20. uri. vljudno vabljeni
film »Nočni taksi«. Predstave ob     Kino »Triglav« Cerklje: 11. de- ob 18.30 uri. Podporni in aktiv-
cembra ameriški film »Aretacl- ni člani ter vsi ljubitelji petja
so samo še razbita četa. Obram- stov 5:4, (2:1,2:0, 1:3).
Zaključena   predstava   za   šole ja ob 10. url. '
12.   in   13.   decembra ameriški
Odbor
^ M,AS G0KKNJ8KE
K ŠTEV. 50
Priloga za poduk in razvedrilo
12. XII. 1953
S črnega Hontinenia
'btula organizacije IKau
Afriško pleme Kikuju pozna ves svet zaradi upornikov Mau Mau. Pokrajina Kikuju leži v centralni Keniji. Prebivalstvo cenijo približno na milijon. Pleme Kikuju se ukvarja v glavnem s poljedelstvom. Osnova plemenske organizacije je rod. Ta združuje v sebi vse tiste, ki izvirajo iz iste krvi. Več takih družinskih skupnosti tvori pleme.
Posebni običaji plemena Kikuju spremljajo vsakega člana plemena že od najnežnejših let.
Običaji pod goro Kenijo
če bi imela še tako važen opravek. Osmi dan v znamenju žrtvovanja zakolje ovco. Njeno mast scvrejo in namažejo z njo mlado ženo.
Moški ima lahko toliko žena, kolikor jih more vzdrževati. Kl-kujuji mislijo, da je življenje srečnejše, če je družina številnejša. Ko se je mož prvič oženil, ga njegova žena čez leto ali dve vpraša, kdaj bo pripeljal drugo ženo. To vprašanje
umakniti se ji, kadar gre mimo njega itd. Tast ne sme priti v hišo svoje poročene hčerke, dokler ta ne postane mati.
Noben moški ne sme opravljati nikakršnega gospodinjskega dela. Ako bi se ga lotil, potem sploh ne bi mogel najti žene. /
in uporaba strupov. Kikujujl mislijo, da je tako čaranje v nasprotju z moralnimi zakoni, toda kljub temu je pri njih znana priprava strupa ,»orogo«. To je pravi strup. Pridobivajo ga čarovniki iz strupenih zelišč. Kako, — to je tajnost. Kadar so pri tem opravilu, ne sme nihče nositi obleke ali stopiti v prostore,   kjer   se   to dogaja.
Ko ima otrok 4 ali 5 let, mu je obvezno, (kadar žena priča-prebodejo uhlja. Najbolj groba kuje otroka.
V poligamni družini ima mož
poteza v življenju mladega Ki-kuja je obrezovanje, ki ga doživi med 12. in 16. letom. Po t m dogodku postane mladi ■ redstavnik plemena polnopra-v 3n član skupnosti. Podobnemu postopku so podvržene tudi deklice. Nato sledi ženitev.
Pred ženitvijo vodijo mladi fantje in dekleta posebno vrsto ljubezni, ki jo tamkajšnji prebivalci imenujejo »pugujuko«. Mladeniči tega plemena ne ljubijo  deklet.   Ljubimkanje na
SUDAN
Kenija in sosednje dežele
javnih mestih ni dostojno. Za mlade pripadnike plemena prirejajo številne plese podnevi in ponoči, na katerih se spoznavajo. Tu navadno vzklije prijateljstvo. »Pugujuko« organizirajo v posebnih kolibah, v katerih se sestajata mladi fant in dekle. Ko sta se odločila drug za drugega, ostaneta v njej sama. Toda kljub temu je deklica popolnoma zavarovana. »Pugujuko« je točno predpisan s strogim plemenskim zakonom, ki predvideva najtežjo kazen za vsak prekršek. Mladeniča, ki bi se pregrešil proti temu zakonu, izključijo iz skupnosti.
V plemenu Kikuju imajo ženitev za najpomembnejši dogodek v življenju. Roditi otroke je pri njih dolžnost. Plemenski običaji zahtevajo, da imata no-voporočenca najmanj 4 otroke. Mladeniči in dekleta si pri njih svobodno izbirajo zakonskega tovariša. Starši se v to sploh ne vtikajo. Ko se mladenič zaljubi, ne sme tega dekletu neposredno pokazati. O tem obvesti svoje prijatelje, ki obiščejo njen dom. Eden od njih se nato obrne k dekletu in reče:
— Iščemo ognjišče, kjer bi nas z veseljem sprejeli.
— Kdo od vas bi bil rad sprejet? vpraša dekle.
Ko izve, pove svoj odgovor. Ce je bodoči mož sprejet, mu njegovi starši prinesejo darove, med ali pivo iz sladkornega trsa. Doto dajejo mladeničevi starši. Ce je to bogata družina, navadno podarijo koze, ovce ali govedo. Običaji predvidevajo okoli 30 glav.
Poroka
Nad poroko v plemenu Kikuju se Evropejci navadno zgrozijo, če ne poznajo običajev ln mislijo, da Je dekle prisiljeno stopiti v zakon.
Na dan ženitve ženinovi sorodniki »ugrabijo« nevesto in jo nosijo na ramenih. Ona se bori, joka in vpije, da se noče poročiti. Ponekod se ta lažna borba sprevrže v pravo bitko med sorodnicaml ženina in neveste. Temu običaju sledi svečanost na nevestinem domu. Ko se je mlado dekle že vselilo v svojo novo kolibo, i pojejo žalostne pesmi kar 8 dni. V tem času se nevesta ne sme prikazati ljudem, pa
svojo lastno kolibo, vsaka žena pa svojo. Zemljo obdelujejo skupno. Mož je glava družine, a običaji mu predpisujejo, da mora redno obiskovati vsako svojo ženo ob določenih dnevih. Na ta način preprečujejo ljubosumnost.
Ločitev
Vsaka žena ima svoje določene dolžnosti v gospodinjstvu. Ločitve so zelo redke, ker smatrajo ženo za temelj vsemu družinskemu življenju. Mož lahko zahteva ločitev, če mu žena ne rodi otrok, če odklanja zakonske dolžnosti, če se ukvarja s čaranjem, če krade, zapusti moža ali se kako drugače slabo vede proti njemu. Zena se lahko loči iz istih razlogov, samo zadnji zanjo ni veljaven.
Kolibe plemena Kikuju so okrogle, zidovi so leseni, strehe pa iz trstike. Gradnja takega stanovanja traja vsega skupaj en dan. Ženina koliba je sveti dom družine. Ta je s pregradami ločena na več prostorov: spalnico, shrambo, otroško sobo in hlev za ;koze in ovce. Ognjišče je navadno v sredi koče. Ogenj morajo zakuriti vsak večer.
Celo obredni plesi so pod britansko stražo
K
Tabu — pravila
adar obišče moža prijatelj, mora priti žena v njegovo kolibo. Ce obiskovalec o-stane čez noč, tedaj mu žena pripravi posteljo med člani družine. Takrat so vse žene popolnoma svobodne in vsaka lahko izbere enega od gostov in ga nastani v svoji kolibi. To Je družabni običaj in ne mož ne žena ne pokažeta niti sledu ljubosumnosti. Sicer pa žena nikoli ne sme tajno povabiti moškega v svoje stanovanje. Posebna Tabu pravila urav-
Ovce in koze predstavljajo glavno sredstvo zamenjave dobrin.
Kikujuji se ukvarjajo tudi z obrtjo. Več stoletij že kopljejo železo in uporabljajo železno orožje že od najstarejših časov. Nekateri rodovi so mojstri v lončarstvu. Obdelava kož je važna veja domače obrti, saj jim kože služijo tudi za obleko.
Danes že opažamo težnjo mladine po evropski obleki. Največja ovira temu je, da ženske gledajo na evropska oblačila kot na sredstvo za skrivanje telesnih hib. Nekateri starši ne dovoljujejo svojim hčeram, da bi se poročile z mladeniči, ki nosijo evropsko obleko vse dotlej, dokler ti ne prisežejo, da se ji bodo odpovedali.
Verovanje
Pleme Kikuju veruje v boga Hagaja, stvarnika sveta. Ta bog živi na nebu, toda od časa do časa pride na zemljo in ,biva na visokih gorah. Ljudje verujejo, da je gora -Kenija redno prebivališče boga Hagaja. Kadar molijo, se obračajo proti njej in mu žrtvujejo.
V Keniji je sedaj manj padavin, kot jih pomnijo včasih. Vzrok temu je uničevanje goz-
Navadno pripravljajo čarovniki strup v gluhih, temnih nočeh.
Se v starih časih, preden so belci prišli v Kenijo, so čarovnike, ki so pridobivali omenjeni strup, sežigali na grmadah. Danes se jim ni treba bati te kazni. Britanci se mnogo bolj bojijo bojevnikov organizacije Mau-Mau.
ORKESTER SLEPCEV IN SLEPI DIRIGENT
V veliki dvorani na Dunaju je pretekli mesec orkester slepih glasbenikov z velikim uspehom priredil več koncertov. Orkester je izvajal operetno, klasično in plesno glasbo. Dirigent, ki je prav tako slep, je udarjal takt z nogo, orkester pa je vodil z dleskanjem prstov v smeri posameznih instrumentov.
DOVOLJ BACILOV
V nekem velikem trgovskem magacinu v Parizu sta 2 francoska znanstvenika zmerila, ko je bil naval kupcev največji, da je v enem kubičnem metru zraka nič manj kot — štiri milijone bacilov.
DEŽNIK POVZROČIL SMRT Dežnik pokojnega britanskega min. predsednika Chamberlaina je bil svetovno znan. Povzročil pa mu ni nobene škode. Anglež Albert Hali tudi ni mogel nikamor brez dežnika. V Londonu mu je ob deževnem vremenu na mokrem tlaku spodrsnilo, da je padel. Pri tem se mu je jeklena konica dežnika zapičila naravnost v oko in Hali je za posledicami poškodbe umrl.
AMERIŠKI DEZERTER Ameriško vojno sodišče je imelo opravka z vojakom Robertom Dorevem, ki je doma v Sommervillu. Dorey je služil vojake v ameriških okupacijskih četah. Pred 17 meseci je iz Zahodnega Berlina zbežal v Vzhodno cono. Stopil je v sovjetsko službo in dajal sovjetski tajni policiji razna (tajna poročila in vojaške podatke. Kmalu pa se je premislil in zopet predal ameriškim oblastem. Obsojen je bil na 15 let zapora. A-merikanci trdijo, da je v Vzh. coni najmanj še 20 takih dezerter j ev.
NOČEJO DOMOV Prav tako, kot se ujeti Se-vernokorejci   upirajo  vrniti v domovino, je /tudi nekaj Ame-rikancev, ki se nočejo vrniti v
Ameriko, ker želijo ostati v Severni Koreji. Amerikanci trdijo, da so med 22 Američani, ki naj ne bi hoteli domov, le trije kominformovci, ki pa strahuj ej o vse ostale.
TEŽAK RADIO so pričeli proda-
450 GRAMOV
V Franciji jati miniaturni radio-aparat, ki ga lahko nosimo v žepu ali aktovki. Vsekakor je to najmanjši aparat na svetu. Novi sprejemnik je dolg 15 cm, širok pa niti 4 cm. Opremljen je z dvema akumulatorjema. Tehta 4M gramov.
NEZNANA VRSTA RIB Poznani južnoafriški , ihtiolog profesor Smith je pred nekaj dnevi, po pisanju francoskega lista »France-Tireur«, na vzhodni obali Afrike ujel šest dokaj nepoznanih rib. Profesor Smith je preteklo leto identificiral prvi primer najstarejše poznane ribe na svetu.
UMRLA JE NAJSTAREJŠA VDOVA
Marija Matte iz Boxbourgha blizu Johannesburga v Južni A-friki je pred kratkim umrla. Stara je bila 112 let. Poročena je bila 70 let, njen mož je umrl 1938. leta. Pred desetimi leti je Matte jeva izgubila vid. Njeni sestri sta stari okoli devetdeset let in se še prav dobro počutita.
ČUDNO POTRDILO
Kdorkoli je po odkritju Amerike želel potovati iz Španije v Novi svet, je moral najprej dokazati, da niti on niti nihče iz njegove rodbine in bližnjih sorodnikov v zadnjih dveh generacijah ni bil kaznovan od — inkvizicije.
1500 OTROK SO ZAPUSTILE
Kot piše francoski list »Vue Image« so angleške matere v preteklem letu zapustile 1500 otrok. To je največje število zapuščenih otrok v neki državi. Oblasti so našle samo 500 mater, medtem jko je 1000 otrok ostalo brez staršev.
„Orijentalno lJccc"
navajo odnose med poročenimi dov, toda člani plemena mislijo,
da je vzrok v tem, da so mnogi zapustili verske obrede ln sploh svete tradicije. Nekateri so sprejeli krščansko vero aH islam, mnogi pa so kratkomalo zapustili staro, ne da bi sprejeli novo vero.
Čarovniki  in strupi
V verovanje spada tudi čaranje in zdravljenje z v.elišči. Večina ljudi nosi nekakšne svetinje proti nevarnosti (amulete). Čaranje, ki ima namen uničevati ljudi, je prepovedano. Pre-
ženami in tujci. V družini se točno drže teh pravil. Oče Je vrhovni gospodar. Sin in hčerka se smeta pogovarjati s tujcem le tiho in zelo vljudno.
Najhujša kletev
Mati je najčastnejše bitje. Najtežja žalitev, ki jo človek lahko napravi drugemu, je ta, da surovo in nespodobno omenja ime njegove matere.
Zene istega moža se med seboj nazivajo družabnice. Mož se mora vljudno vesti do svoje ta-
šče. Odstopiti ji mora prostor, povedano Je tudi prodobivanje
Samo zaradi vabljivo zvenečega, eksotičnega naslova, ki naj bi nam razmajal fantazijo, teh vrstic ne bi bilo. Pa je bil program tak in tak, radovedni gledalci pa prav taki. (Na srečo je bila zasedena le pičla polovica dvorane.)
Na svoji turneji po FLRJ (!) je tudi Kranj osrečil „univerzalan i popularan artistički par" — Bobby in Lilly (spet ekso-tika!), ki je „prav gotovo" dopotoval naravnost iz Monte Carla, kjer se je že naveličal dekadentnih buržujev brez razumevanja za „ugodan užitak" njunega sporeda. Ta pa tudi v Kranju ni bil prav nič podoben naslovu. — „Dodjite i uvjerite se!" pravi njegov lepak.
Nekaj Lillvjinih plesov v tenčicah („a-rapska valcna", „balans", „Štrauss"), ki so bili prav tako daleč od izvirnosti, kakor „za to odgovarajuči kostimi", in čarovnije („fakirski eksperimenti") partnerja Bob-byja, — to je bilo vse, kar smo lahko videli. „Solo (Engliš) valcer" kot uvertura ob spremljavi „moderne tehničke instrumentalne glazbe" (beri: od napornega življenja utrujen gramofon in predrt zvočnik!) je dal slutiti, da bomo doživeli večer odmirajoče kvazi-umetnosti, le potujoč di-letantizem, ki z resnostjo, še manj z umetnostjo, pač nima nobenega opravka.
Sicer pa tega niti nismo pričakovali!
Ceneno kabaretsko in šestorazredno barsko umetnost smo si lahko ogledali za 50, 40 in 30 dinarjev, — za ceno torej, ki jo običajno plačamo, če se res želimo kulturno in spodobno razvedriti.
Ogledali smo si torej to predstavo v sindikalnem (!) domu. In kaj smo še videli razen „Modernog Turbiljona i madjije"? Pol dvorane skoraj same mladine, tudi šolske, ki se je menda prav ;res zabavala.
Večkrat poudarjamo, da si želimo enotnosti med delavsko, kmečko in šolsko mladino. Želimo si, da bi se ta mladina nekje shajala, tam našla zdravo in vzgojno zabavo, izmenjala misli in skupno reševala svoje probleme. Prvi koraki v to smer so bili že storjeni, začetni uspehi so se že pokazali. Ugotoviti pa moramo, da taki večeri, kakršnega smo morali pretrpeti prejšnjo sredo v Kranju, pač niso primerni za sestajanje mladine. — Nikakor ni vzpodbudno, če mladi fantje z dekleti (15
do 18 let), s cigaretami v ustih sedijo r dvorani, se glasno zabavajo ob slabem programu in delajo neslane opazke.
Prvič — tako obnašanje ni spodobno, drugič pa je veliko vprašanje, ali je mladini sploh dopusten vstop k večernim predstavam, zlasti takim, kjer anonimni Bobby kaže svoje coprnije in se norčuje iz pameti nekega fanta (menda dijaka), ki si ga je izbral za odrskega »poskusnega
kunca", Lilly pa svoje nekdaj bujne oblike skriva za pomanjkljivimi tenčicami.
Nič ni pri nas puritanske zadržanosti in moralistične histerije; v presoji pa moramo vendarle obdržati neko mero in ločiti dobro od kvarnega. Da tak »orientalski večer" res ni najboljše vzgojno sredstvo, niti okusno razvedrilo, je imenda jasno. Brez škode bi „artistički par" lahko opu-* stil svoje „turneje" in stopil na posredovalnico za delo, saj tudi „šund" literature že dolgo več ne tiskamo. Sicer pa tudi ni več mnogo tistih, ki bi svoje dvorane odstopali takim »mojstrovinam".
CCD
flrUS «0WUSKE |
ŽENA
DRUŽBA
DOM
Dostojnost fe povsod zaželena
Nasveti
1. Rdeča popoldanska obleka s crnim žametnim okrasom. 2. Zlato vezenje na ovratniku in pasu da preprosti zeleni obleki eleganco
Zaposleni gospodinji vso pomoč
Včasih zadostuje ena sama nepremišljena beseda ali pa neobrzdana kretnja, da tei ustvarimo sodbo o človeku. Osnova lepega vedenja je obvladanje samega sebe. Nobeno čustvo, naj bo to ljubezen ali sovraštvo, zavist ali zaničevanje, maščevalnost )ali žalost, nas ne sme toliko prevzeti, da bi vzbujali s tem pozornost. Navajamo vam nekaj splošnih pravil o lepem vedenju.
Na ,cesti in v javnih lokalih govorimo tiho. Ni nujno potrebno, da vsi sopotniki v vlaku, na cestni železnici ali pa v avtobusu poslušajo, kaj pripovedujete svoji sosedi. Skrajno nedostojno je, če kdo na javnem prostoru opravlja svoje prijatelje in znance in jih imenuje z imenom. O zasebnih zadevah {ujih ljudi navadno ne govorimo, najmanj pa v javnosti.
V gledališču, na koncertih, v kinu in pri predavanjih z zanimanjem sledimo in kolikor mogoče mirno sedimo na svojih prostorih. »Duhovite« opazke so odveč. Svoje zasebno mnenje lahko povemo prijateljem in znancem. Medklici, ki motijo druge poslušalce, so znak skrajne neotesanosti.
Z ljudmi, ki so »v rožcah«, se ne prepiramo. Izzivalne besede preslišimo ali pa se mirno odstranimo. Vsako prerekanje vzbuja pozornost, dobro vzgojen človek pa ne bo hotel nikoli bosti v oči niti z besedo, niti z obleko ali dejanjem. V javnih lokalih se skrbno ogibaj-mo prepiru. S svojo družbo ne
govorimo preglasno, da ne motimo drugih gostov.
Zelo neotesano je tudi, če kdo vleče na ušesa, kaj govorijo pri sosednji mizi. Novega gosta ne ogledujmo od glave do peta. Posebno ženske naj brzdajo svojo radovednost in naj ne kažejo preočitnega zanimanja za oblačila svojih tovarišic.
K dobri vzgoji spada tudi negovana zunanjost: skrbno počesani lasje, čiste roke, snažni nohti, čista in zašita obleka, osnaženi čevlji itd.
Z nameščenci v uradih in javnih lokalih se ne prepirajmo: Vsak javen urad ima pritožno knjigo, ki je strankam na razpolago. Ce z mirno in dobro besedo ne dosežemo uspeha, se poslužimo pritožne knjige, nika-
kor pa se ne spuščajmo v glasna prerekanja. Nevljudne nameščence lahko ožigosamo v časopisu.
Pri pozdravljanju ne delajmo razlik. s
Mladina naj se spoštljivo vede proti starejšim. Starim ljudem dajemo pri stopanju skozi vrata prednost in jim ponudimo svoj sedež v natrpanem vlaku. Vljudnost tudi ne pozna razlik med delavcem in inteligentom.
Pri javnih blagajnah, na pošti in v uradih, kjer je promet živahen, mirno počakamo, da pridemo na vrsto. Vsako prerivanje je odveč in kaže samo slabo vzgojo. Mirno se postavimo v vrsto in čakajmo. Drugi gotovo prav tako težko čakajo kakor mi.
Šivalnega stroja ne mažimo z oljem, dokler ga nismo temeljito očistili prahu. Sicer se olje zmeša s prahom in se zamaše in otrde vsi deli stroja. Po končanem šivanju je treba pod iglo položiti sukheno krpico in sprožiti zapono.
Žepne ure ne polagaj na mrzlo marmornato ploščo nočne omarice ali ^umivalnika. 01 mrzlega marmorja se ura hitro pokvari. Najbolje je, da ura visi.
Od sveč ne kaplja,   ako jih
položimo pred uporabo za nekaj ur v slano vodo. Zadošča žlica soli na liter vode. Sveče se hitro osuše in gore, ne da bi kapljalo od njin.
Za kratek čas
Nekaj navodil za delo v kuhinji
Dobro urejena in oskrbovana kuhinja, pravilno ravnanje s posodo in živili itd., vse to se v gospodinjstvu dobro obrestuje.
Vsaka gospodinja mora predvsem skrbeti za zračenje. Ce kaj prekipi, moramo takoj odpreti okno. Sicer pa te stvari lahko preprečimo, ako lonce in druge posode pokrijemo in kurimo tako, da jedi ne vro preveč.
Praznih posod in pokrovk ne postavljajmo na vroč štedilnik. Email poka. pa tudi kovinska posoda se kvari. Jedilnik za naslednji dan si po možnosti na-
pravimo že prejšnji večer. O-stankov jedi ne puščamo v loncu, ampak ga popolnoma izpraznimo in ga napolnimo s toplo vodo. To nam olajša pomivanje. Živila in jedi denimo takoj v jedilno shrambo in jih pokrijemo. Mleko navadno zavremo takoj, ko smo ga prinesle domov.
Kuhanje samo si čim smotrneje uredimo. Večkrat poglejmo, če imamo dovolj sladkorja, soli ali kisa, da ne bomo po nepotrebnem zakasnile s kosilom, ker bomo morale še v trgovino.
Ona: Ah, tvoja roka je tako lahka, dragi Aristid. Nikar ne izkoristi ženske rahločutnosti!
GORENJSKI PIONIR
Sodobno urejevanje stanovanj stremi za tem, da bi bilo čimbolj praktično glede razdelitve prostorov in notranje opreme ter izpopolnjeno z raznimi tehničnimi pridobitvami, kot so: hladna in topla voda, razsvetljava, razni elek. aparati, gospodinjski strojčki itd. S tem razbremenjujemo ženo prekomernega domačega dela, ker je večina žena poklicno zaposlenih izven doma, velik del pa sodeluje v javnem življenju.
Izpremenila pa se je tudi miselnost družinskih članov, ki se zavedajo, da ne morejo zaposlene žene same opravljati vseh domačih gospodinjskih del. V mnogih družinah se to delo deli. Družinski člani si sami čistijo obleko, obutev,, pospravljajo postelje, skrbe za kurjavo itd. Tu-
di otroci opravljajo lažja dela samostojno in z vso odgovornostjo. Nepravilno ravnajo matere, ki ne navajajo k domačim delom tudi moške mladine. Od-deliti pa ji je taka opravila, ki ji prijajo in zahtevajo več fizične moči.
Glede na izpremenjene prilike ne veljajo več stara pravila o pospravljanju in čiščenju stanovanj. Nekdaj je bilo natančno določeno, kdaj naj bodo opravljena posamezna dela, a to predvsem v tistih urah, ko je danes žena zaposlena izven doma. Žene si sedaj urejajo domača o-pravila tako, kakor jim omogočajo delo, stanovanjske razmere, število družine, starost otrok itd. Dolžnost vseh družinskih članov je, da ji nudijo pri tem vso pomoč.
Dragi tovariši železarji!
Nepozabni »so nam dnevi, ko ste nas obiskali kot pevci ob volitvah in priredili koncert v Kamni gorici ter ste za veliki praznik republike ponovno prišli k nam ter {nas bogato obdarili!
Spoznali smo se in iskreno smo vam hvaležni za vso skrb, ki jo Jmate za nas železarji z
Jesenic!
Prvi ste pristopili k nam z željo, da bi se tudi mi vpeljali v lepše življenje in postali nekoč pošteni delavci. Čutimo vašo ljubezen, dragi tovariši železarji. in vam želimo pri vaših naporih mnogo uspehov!
Vam pa, /dijaki iz metalurške šole, ki ste izdelali lepo darilo za našo delavnico, — srčna hvala! Kadar bodo donele žagice in bodo pela kladivca v naših rokah, bomo mislili na vas, ki ste nam ustvarili prve delovne pogoje.
Kličemo: za domovino s Titom — naprej!
Hvaležni gojenci republiškega vzgojnega doma v Kamni gorici.
Dragi Ko<obrinček!
VIDELI SMO JELENA
Kmetje so pospravjali še zadnje pridelke s polj. Kar hitro se je stemnilo. Odpravljali smd se domov. Da bi se .malo ogreli, smo začeli teči. Drevje se je polagoma razredčilo, videli smo že polja. Na robu gozda sem opazil rjavo gmoto. Ugibali smo, kaj bi to bilo. Darko je pravil, da je konj, Milan pa, da je štor. Ker si nismo bili na jasnem, smo se približali travniku. Bil je jelen. Presenetili smo ga. Ko nas je začutil, se je vznemiril. Dvignil je glavo z mogočnim rogovjem in obstal ko vkopan. Trenutek nato Je zdirjal. Ognil se Je mlaaega smrečja in zavil na nnije. Rogovje je položil na pleča in lahkotno preskočil glogov grm. Nekaj časa je begal po polju, po-
tem pa zavil v sosednji gozd. Ker teh mogočnih živali v bližnjih gozdovih ni, sklepam, da je prišel iz Kokrške doline Zdravo!        Vladislav Čebula
Lepe so bile proslave
V zastave zavita jugoslovanska mesta pričajo lahko vsakemu tujcu, da praznujemo enega največjih  praznikov.   Res  je tako.
Svobodni narodi Jugoslavije praznujejo deseto obletnico 11. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Vrh tega pa praznujemo tudi deseto obletnico ustanovitve republike. Tudi danes, dne 29. novembra, so se zbrali vsi člani Izvršnega sveta v Jajcu. Tovariš Tito je dobil diplomo za svoje požrtvovalno delo za narodovo blaginjo.
Tudi v Kranju smo proslavili ta dan kar se da svečano. V šoli smo imeli svojo proslavo. Za otvoritev de pevski zbor zapel dve pesmi in sicer Bohor žari in Razpršite se megličice. Za uvodom je imel prof. Zumer govor, v katerem   je poudaril
našo državljansko dolžnost. Po tem govoru, ki je bil zelo zanimiv in dolg, sta sledili še dve deklamaciji. Ob koncu proslave pa smo zapeli še himno, potem pa odšli domov.
Zvečer sem odšel še na proslavo v zadružni dom na Prim-skovem. proslava je bila pestra in zelo dobro izvedena. S sodelovanjem gumarske šole in kulturnega društva »Svoboda« je proslava zadovoljila številne gledalce. v
Ker sva z Vladom še kakor Ljubljančana, sva bila v nedeljo zvečer v Ljubljani. Šla sva na ;akademijo v dom JLA. Bii je zelo lep spored, tako da nama je bilo kar težko, ko je bil konec. Najprej je ljubljanski komorni zbor zapel dve pesmi, nato je Sava Severjeva recitirala, Sonja Drakslerjeva in Friderik Lupša pa sta zapela nekaj pesmi. Proti koncu je spet nastopil komorni zbor.
Tako so proslavljali ta dan vsi
zavedni državljani. _ Riko Varč
Ariel Kassak:
ii
Z obema rokama pograbi Lilian nogo in jo potisne na mesto. Naprej, naprej! Bum! Nazaj! { • [
Še enkrat: naprej, naprej! Bum! Spet nazaj!
Naprej! Bum! Vrata tso se stresla. Nazaj!
Naprej! Vrata se udajajq. Morda samo še enkrat.
Naprej!, nazaj!, naprej! Bum!
Na volanu je ležala Lilian v globoki omedlevici, ko so vrata popustila in padla. Avto jo stekel v temo in obstal lob živi meji. Motor se je ustavil. Sunek je vrgel dekle v rosno, mrzlo travo. Vse okrog nje je bil zrak čist, dober, sladek zrak!
Harry se je pripeljal na posestvo, ko je bilo že temno. Od služkinje-policista je izvedel, da sta bili obe prijateljici na celodnevnem avtomobilskem izletu in sta se že vrnili. Zapeljal je avto pred glavni vhod in stekel v hišo. Povsod je že vladala tišina.
Nalahno je potrkal na Lilianina vrata. Ni sprejel odgovora. Pritisnil je na klju-
ko, vstopil in prižgal luč. Liliane ni bilo v sobi. Že je hotel sobo zapustiti, ko je iz svoje sobe stopila Mary in naperila nanj svoj revolver.
— Kdo vam je dovolil, da vstopite, je vprašala odločno.
— Dol revolver! Kje je Lilian?
—"Kaj je ni? je vprašala vsa zaskrbljena. — Pred dobro uro sva se pripeljali. Jaz sem šla takoj spat, ona pa je hotela še spraviti avto v garažo. Harry je že stekel Ko je pritekel do garaže, je opazil vdrta vrata. Na njih ni bilo žabice, niti verige. Začutil je vonj po izpuhu, vendar ni deloval noben motor. 1
—Lilian, Lilian!
Tedaj je zagledal ob živi meji svetlobo luči njenega avta. Kmalu za tem jo je našel v travi.
—Lilian, Lilian! Moj bog, ali je mrtva! je /.avpila Mary, ki je pritekla za njim.
— Ne, še diha! Lilian, Lilian! je zaklical in jo tresel. Položil je njeno glavo na svo-j i kolena in jo odločno udaril po licih. — Zbudite se!...
Odprla je oči. Pogled je bil zmeden.
— Zastrupljena jsem s plinom, je za jec-
ljala. Ničesar ne vidim. V garaži... izpuh ...
Znova je izgubila zavest. '
—Ogljikov dvokis! je zarjovel Harry. —Kave, kave, mnogo kave, brž!
Mary je stekla. Sam je pa Z umetnim dihanjem pričel obujati Liliano.
Z Mary so pritekli tudi Marga in skoraj vse služabništvo. Prinesla je veliko posodo s kavo.
Marga je zaklicala:
— Ali je res, da se je Liliani pripetila nesreča, da je bila zastrupljena s plinom? Ni je pogledal, ni ji odgovoril. Dvignil
je Lilianino glavo in jo prisilil, da ie požirala kavo, kozarec za kozarcem. Končno se ji je vrnila barva v lica in je Ispet odprla oči.
— Dobro, je rekel Harry. — Ali je kdo poklical zdravnika?
— Da, gospod, sem, je odgovoril upravnik. !
Vsi, ki so bili zbrani okrog nje, so Hai-ryju pomagali in z velikim sočutjem gledali v dekle. '
— Spravimo jo v posteljo! Lilian, okle nite se me okrog vratu!
Dvignil jo je s tal. Poslušno kot otrok se ga je oklenila in naslonila glavo na njegove rame z občutkom, da je končno na varnem. i
Odprla je oči. Bila je v postelji. Potem se je pričela spominjati. Obupnega boja z vrati, potem njega, ki jo je našel, potem, kako ji je bilo slabo. Potem, da ji je nekdo dal injekcijo in je končno utonila v sen.
Ozrla se je po sobi. Danilo se je. V polmraku je zagledala Harrvjev obraz. Sed i je ob postelji.
Iztegnila je roke proti njemu in zajokala. [
— Bilo je tako strašno! Ujeta sem bil;i, orodje in revolver so mi ukradli! Nisem vedela, kako naj se rešim.
Harrvjev oprijem je postal trši. Ko je našel Liliano, ni bil noben motor v pogonu, tudi vrata niso bila več zaklenjena. Ko bi jo našli mrtvo, bi vsakdo mislil, da jo je umoril izpuh njenega lastnega avtomobila.
Čutil je njene solze na svojih licih
— Odpustite mi, Bert, mislila sem, da držite z njo! Bila sem blazna! Tmam vas tako rada, tako rada! Res. Bila sem tako nesrečna.
— Vem, dušica. Tudi jaz te im;mi rad'
— Res, je zaklicala pol v joku, pol v smehu in ga tesno objela.
Njuno srečo je prekinil zdravnik.
(JLAS UOKKNJSKK