Goran Jurak, od plavalca do košarkarja str. 26-27 ■o ■-slim IT"- im ■vi im -r- DOBRODELNA ZABAVA NA PRVI ŠOLSKI DAN V/STOPNINE CITYCENTER CELJE-GLAVNI VHOD 1. SEPTEMBER OD 14. D018. URE PRILOGA IV SPORED novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 33 / Leto 77 / 18. avgust 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Ponosni na hmeljarsko dediščino V Spodnji Savinjski dolini že diši hmelj. Z vsakim dnem je več kmetij, s katerih se razlega brnenje obiralnih strojev. Pred hmeljarji je eno prijetnejših, a tudi bolj stresnih opravil v rastni sezoni hmelja, ki so jo letos dodobra zaznamovale rekordna suša in visoke temperature. Po prvih ocenah naj bi bila škoda v hmeljiščih tudi do 40-odstotna. A minulo nedeljo med hmeljarji ni bilo časa za skrbi. Tradicionalno so se zbrali v Braslovčah, kjer so obeležili že 60. Dan hmeljarjev in se pred obiranjem še zadnjič poveselili. Mladi podeželani so ob tem po idejni zasnovi hmeljarskega starešine in viteza Janeza Oseta zavrteli časovni stroj in prikazali, kako so hmelj pridelovali nekoč. Str. 2-3, 32 Pokol ovc na planini Raduha (Ne)varno življenje ob Str. 9 regionalki Str. 10 2 AKTUALNO ZADETKI »Sramota je, da gre najboljše meso v tujino, mi pa uvažamo >klump<. Politika je tega kriva, a vsi vidijo pri kmetu samo subvencije.« Jože Jezernik, predsednik Govedorejskega društva Celje »Letošnjo rastno sezono si bomo zapomnili po rekordno visokih temperaturah in pomanjkanju padavin, celo do te mere, da so hmeljarji morali zaradi pomanjkanja vode prenehati namakati.« Irena Friškovec, strokovnjakinja za hmeljarstvo »Zadnji mesec smo si zelo prizadevali obvarovati svoje pašne živali. Ker nismo bili uspešni, so bili prisiljeni preostale ovce pred dnevi umakniti s planine.« Matej Šumah iz pašne skupnosti Raduha - Javorje »Težko je zlasti otrokom, ki niso upravičeni do državnega subvencioniranja šol v naravi in taborov. Nekateri izpadejo iz vseh oblik pomoči, a jim starši, čeprav so zaposleni, sodelovanje težko omogočijo.« Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava »Plavanje je bilo tako zahtevno, da je košarka zame pomenila razvedrilo.« Goran Jurak, nekdanji plavalec in košarkar O CO er < ČETRTEK 1 1 PETEK 34 19 29 CcJ: ) ■ • ' SOBOTA I I NEDELJA 29 \l/ 27 17 16 V petek zvečer je bila na prireditvenem prostoru v Braslovčah slavnostna seja Združenja hmeljarjev Slovenije, na kateri so hmeljarji predstavili letošnjo letino hmelja. (Foto: TT) Na slavnostni seji združenja hmeljarjev naznanili začetek obiranja Letina hmelja okrnjena zaradi suše in visokih temperatur Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so v petek zvečer ob 60. Dnevu hmeljarjev pripravili slavnostno sejo, na kateri so hmeljarji predstavili prve ocene letine, delo aktualnega hmeljskega starešine in princese ter razglasili njuna naslednika. Slavnostne seje, ki je bila na prireditvenem prostoru v Braslovčah, se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. si bodo letošnjo rastno sezono zapomnili po rekordno visokih temperaturah in pomanjkanju padavin, celo do te mere, da so hmeljarji zaradi pomanjkanja vode v vodnih virih na območju Braslovč in Kaplje vasi morali prenehati namakati. Hmeljarji se tudi letos niso mogli izogniti posledicam toče. Še posebej močno je prizadela nasade hmelja 2. junija na območju občine Slovenj Gradec, v delu Savinjske doline in Celja. Kot ocenjujejo hmeljarji, je toča takrat približno 100 hektarjev nasadov poškodovala do te mere, da se niti ne bodo lotili njihovega obiranja. Zadnje močno neurje SPELA OZIR Letos 119 hmeljarjev prideluje hmelj na 1.625 hektarjih, kar je približno 100 hektarjev več kot lani. Večina slovenskih hmeljišč je posajenih s sorto aurora (44 odstotkov), sledi ce-leia (27 odstotkov). Svetovalka za hmeljarstvo Irena Friškovec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je izpostavila, da »Kakšen bo letošnji pridelek, bomo videli šele v začetku septembra. Po prvih ocenah zaradi letošnje suše in visokih temperatur predvidevamo, da bo škoda 40-odstotna,« je povedala Irena Friškovec. Nekateri dan izkoristili za obisk cerkva, drugi za oddih Dela prost dan v znamenju Marijinega praznika Podaljšan konec tedna je bil v znamenju katoliškega praznika Marijinega vnebovzetja ali velikega šmarna, ki je največji cerkveni Marijin praznik. Slovesno je bilo po vseh cerkvah. V naši regiji so bile vse oči uprte v Petrov-če, kjer stoji bazilika Matere Božje, osrednje romarsko svetišče Škofije Celje. Po ocenah organizatorjev se je dogajanja v Petrovčah udeležilo v nedeljo zvečer petsto vernikov in v ponedeljek kar dva tisoč ljudi. ŠPELA OŽIR V Petrovčah živijo in delujejo dominikanci od leta 1965. Cerkev je že od nekdaj romarsko središče Savinjske doline. Papež Janez Pavel II. jo je v baziliko povzdignil leta 1984, medtem ko je od leta 2014 osrednje svetišče celjske škofije. Tudi letos se je versko dogajanje tradicionalno začelo na predvečer praznika, v nedeljo zvečer, ko so bile večernice s sveto mašo, po kateri je bila procesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi. Slovesnost je vodil pol-zelski župnik Urban Lesjak. Osrednje dogajanje je sledilo v ponedeljek, ko so bile dopoldne kar štiri maše. Eno izmed njih je daroval tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, ki se je sicer na predvečer praznika mudil v župnijski cerkvi sv. Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Pri opoldanski, ki je bila za ostarele in bolne, je maševal šempe-trski župnik Mirko Škoflek. Praznični dan je v nedeljo zvečer v Petrovčah sklenil župnik Martin Golob iz Grosupljega, mašo pa je popestrila glasbena skupina Veselje. Dela prost že trideset let In kam segajo zametki velikega šmarna? Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike. Prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil leta 1950 z apostolsko konstitucijo Mu-nificentissimus Deus. Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali »zaspanju«, sta apokrifna evangelija Za-spanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K njima sodijo še številni spisi in druga dela pomemb- nih teologov iz prvih stoletij krščanstva. Katoliška in pravoslavna cerkev imata praznik Marijinega vnebovzetja na isti dan. V Sloveniji je od leta 1992 tudi dela prost dan. Katoliška cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske. Hkrati je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. Poleg tega nas želi praznovanje Marijinega vnebovzetja po besedah Slovenske škofovske konference spomniti na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Kot spodbuda k spoštovanju Petrovški župnik Vanči Arzenšek pravi, da praznik AKTUALNO 3 Ministrica Irena Friškovec: »Ministrstvo je v skladu z zakonodajo že podalo pobudo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše na upravo za zaščito in reševanje, ki je pristojna za izdelavo končne ocene škode.« s točo je bilo 16. julija, ko je pod silo vetra klonila hmeljska žičnica v Ojstriški vasi. Na tla je popadalo približno petdeset vodil, dodatno škodo je naredila toča. 40-odstotkov manjša letina Savinjski golding je že zrel in zato primeren za obiranje. V primerjavi z lani je to približno deset dni prej. »Kakšen bo letošnji pridelek, bomo videli šele v začetku septembra. Po prvih ocenah zaradi letošnje suše in visokih temperatur predvidevamo, da bo škoda 40-odstotna,« je pojasnila Friškovčeva in dodala, da so rastline hmelja v večini nasadov prišle do vrha opore, a imajo pri savinjskem goldigu in aurori večinoma kratke stranske poganjke in obliko ozkega valja ali so celo smre-kaste. »Druge sorte imajo daljše stranske poganjke in tudi več cvetnega nastavka, ki je šele na začetku prehajanja v storžke. Zato bo pri teh sortah še zelo pomembno vreme v naslednjih dneh. Če bodo pogoji neugodni - s temperaturami nad 30 stopinj in pomanjkanjem padavin -se ti storžki ne bodo razvili do konca in bo to še dodatno zmanjšalo pridelek.« Obljubila pomoč Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je izpostavila, da je ministrstvo že začelo iskati načine za pomoč hmeljarjem. »Ministrstvo je v skladu z zakonodajo že podalo pobudo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše na upravo za zaščito in reševanje, ki je pristojna za izdelavo končne ocene škode. To bo podlaga za pripravo programa odprave posledic škode zaradi suše v letu 2022, na podlagi katerega bodo prizadete kmetije upravičene do finančne pomoči zaradi izpada dohodka.« Na težke razmere v hmeljarskem sektorju ni vplivala samo suša, ampak tudi vojna v Ukrajini, ki je pripeljala do višanja cen energentov ter re-promateriala. Ministrica je še dodala, da bodo pomoči zaradi višanja cen energentov in repromateriala deležni tudi hmeljarji. »Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala za primarno kmetijsko proizvodnjo prinaša podporo za hmeljarje v višini 31,73 evra na hektar hmeljišča. Poleg tega bo dva milijona evrov sredstev namenjenih pomoči kmetom zaradi višanja cen pogonskih goriv za kmetijsko mehanizacijo.« Nekaj zalog ostaja Direktor žalske družbe Hme-zad Exim Mihael Vitko je za STA povedal, da so nekatere sorte hmelja zaradi epidemioloških razmer in okrnjene prodaje piva lani slabo prodajali, zaradi česar se zaloge precej kopičijo. Lanska letina hmelja tako še ni v celoti prodana in bo skladiščena pri trgovcih do odpoklica. Na vprašanje, kako je letos z odkupno ceno hmelja, je Vitko odgovoril, da je večina hmelja prodanega po dogovorjenih cenah, zato je nehvaležno govoriti o cenah na prostem trgu. »Cene določijo trg in kupci, ki niso pokriti s pogodbami. Na trgu je izredno velik pritisk večjih pivovarskih sistemov. Soočajo se z dvigom cen surovin, embalaže in virov, a po drugi strani vedo, da je pridelava hmelja na rekordnih ravneh. Kar nam ne gre v račun, glede na to, da kujejo rekordne dobičke,« je po poročanju STA še povedal Vitko in dodal, da so glavni trgi za prodajo slovenskega hmelja Evropa, Azija in Rusija, v katero zrejo z negotovostjo zaradi sankcij. Nagibajo se k novim trgom, kot sta Japonska in Južna Koreja. Hmeljarske starešine med prihodom na prizorišče (Foto: Ivan Lipičnik) Hmeljarstvo jima je bilo položeno v zibelko Na slavnostni seji Združenja hmeljarjev Slovenije so razglasili nov hmeljarski par. Hmeljarski starešina je postal Aljoša Uršič iz Dolenje vasi pri Preboldu, tradicijo hmeljarskih princes nadaljuje Minca Marovt iz Topovelj pri Braslovčah. Oba sta s hmeljem tesno povezana že od otroštva. Izvirata iz tradicionalnih hmeljarskih kmetij, na katerih se s to kmetijsko panogo ukvarja že peta generacija. Aljoša Uršič je vodenje kmetije prevzel leta 1997, ko je bil star štiriindvajset let. Počasi je širil tako obseg hmeljišč kot drugih obdelovalnih zemljišč. Danes z družino obdeluje 43 hektarjev zemljišč. V hmeljarstvo je vpeta vsa njegova družina. Poleg žene Marjane še trije polnoletni otroci. Dela, kot si lahko le mislite, jim nikoli ne zmanjka. Pri tem sta izraziti dve obdobji. Pomlad, ko napeljujejo poganjke, in konec poletja, ko sledi obiranje hmelja. Pri tem jim zadnja leta pomaga skupina romunskih delavcev. A kot pravi novi hmeljarski starešina, letina hmelja ni odvisna zgolj od pridnih rok, temveč tudi od vremena. To jim je letos na žalost spet ponagajalo. »Bolj kot suša so na hmelj negativno vplivale visoke temperature. Pomanjkanje padavin lahko na srečo nadzorujemo z namakanjem, brez katerega si v zadnjih letih ne znamo več predstavljati pridelovanja hmelja. Če ga ne bi namakali, bi bila letina zagotovo za 50 odstotkov manjša, obenem bi bila tudi slabše kakovosti,« je povedal devetinštiridesetletnik, Hmeljarska princesa Minca Marovt prihaja iz Topovelj, medtem ko hmeljarski starešina Aljoša Uršič kmetuje v Dolenji vasi. (Foto: TT) na čigar kmetiji bodo začeli hmelj obirati v teh dneh. Med hmeljišči in učilnico Nedaleč od Dolenje vasi, v Topovljah v sosednji občni Braslovče, živi nova hmeljarska princesa Minca Marovt. Je šesta generacija Marov-tovih, ki se s hmeljarstvom ukvarjajo od leta 1887, o čemer pričajo ohranjeni pisni viri. Petindvajsetletnica je študentka magistrskega študija razrednega pouka in na domači kmetiji, kjer hmelj pridelujejo na 14 hektarjih, pomaga, kolikor ji ob vseh študijskih obveznostih dopušča čas. Zagotovo poprime za delo v času obiranja hmelja, ko moči združi vsa razširjena družina. Kot pravi njen oče Domen Marovt, so zaenkrat vsem opravilom, povezanim s hmeljem, kos v družinskem krogu, zato sezonskih delavcev ne potrebujejo. Nekoliko grenek priokus ostaja zgolj zaradi vremenskih nevšečnosti. Suša in visoke temperature so jim vzele približno 30 odstotkov letošnjega pridelka. ŠO NE PREZRITE Etnološka prireditev s povorko ob 60. Dnevu hmeljarjev je bila v Braslovčah tradicionalno v nedeljo popoldne. Združenje hmeljarjev Slovenije je v sodelovanju z mladimi podeželani iz Spodnje Savinjske doline zavrtelo časovni stroj in prikazalo, kako so hmelj pridelovali nekoč. Več na strani 32. Marijinega vnebovzetja s svojo vsebino in sporočilom nosi pečat vsega Marijinega življenja. »Bila je izbrana za Božjo mater. Vse njeno življenje je bilo osredotočeno na Boga in izpolnjevanje njegove volje. To je najlepše izrazila v odgovoru na povabilo nadangela Gabriela, da bi postala Božja mati. Nadangelu je odgovorila: >Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi<.« Arzenšek je kot osrednji gostitelj dogajanja v Petrov-čah še dodal, da je Marija naša nebeška mati, ki bdi nad nami kot svojimi otroki, ko pogosto hodimo skozi življenje utrujeni, a vendar v želji, da nam nikoli ne ugasne luč upanja. »Iz nobene mame se ne smemo norčevati in posmehovati. A mi žal velikokrat žalimo Marijo, ko jo preklinjamo. Naj bo ta praznik nam vsem v spodbudo, da ne bi nikoli žalili naše nebeške matere Marije, ki je za kristjane res nekaj svetega. Mislite, da bi ljudje tako množično hodili na romanja na praznik njenega Vnebovzetje ter jo prosili ter se ji zahvaljevali, če ne bi bila Marija naša nebeška mati,« je ob koncu še izpostavil dolgoletni pe-trovški župnik. Osvežena podoba šmarske župnijske cerkve, ki je bila prvič omenjena leta 1236. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Slavnostno odprtje V nedeljo je bilo slovesno tudi v Šmarju pri Jelšah, kjer so ob koncu obnove župnijske cerkve Marije Vnebov-zete pripravili veliko slovesnost. Obnovljeno cerkev je slovesno blagoslovil celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. 1,5 milijona vredna obnova je zajemala nujno potrebno sanacijo vlage v zidovih, razširitev cerkvene ladje z novim vhodnim prizidkom, obnovo notranjosti s tlaki, klopmi, freskami, kipi, z razsvetljavo in oltarjem. Obnovljena je tudi zunanjost, kjer štiri ure na zvoniku zdaj kažejo točen čas. Restavratorje so med deli presenetile izjemne 400 let stare freske, ki so jih odkrili v zvonici. Župljani in donatorji so v petih letih za obnovo prispevali več kot 1,3 milijona evrov. Župljani so opravili tudi ogromno prostovoljnega dela in darovali les za nove klopi, kar je skupno ocenjeno na 150 tisoč evrov. Del denarja sta prispevala še tamkajšnja občina in Ministrstvo RS za kulturo. TS Po večerni sveti maši je na predvečer praznika, v nedeljo zvečer, sledila procesija. (Foto: TT) 4 GOSPODARSTVO Terme Topolšica spet dobile novo vodstvo Zala in Zora propadata, tudi Vesna ni v najboljšem stanju Vodenje Term Topolšica je spet v ženskih rokah. Večinska lastnica, ljubljanska družba Intus Invest, je konec prejšnjega meseca za direktorico imenovala Varjo Dolenc, članico upravnega odbora v nepremičninskem podjetju Equinox, ki je povezano z lastniki term. Na vprašanje, zakaj je dosedanji direktor Bojan Trifković odšel še pred iztekom mandata, predsednik nadzornega sveta Peter Krivc sicer odgovarja, da za to ni bilo posebnega razloga, vendar je dejstvo, da se je v primerjavi z drugimi turističnimi podjetji v regiji, ki nenehno širijo svojo ponudbo, razvoj Term Topolšica ustavil. V Združenju multiple skleroze Slovenije, ki je malo več kot 25-odstotni lastnik term, o zamenjavi vodstva niso vedeli nič. JANJA INTIHAR Bojan Trifković je vodenje Term Topolšica prevzel decembra 2018, potem ko so se v podjetju zgodile pomembne lastniške spremembe. Po prevzemni ponudbi je namreč leta 2017 večinska lastnica term postala ljubljanska družba Intus Invest. Ta je v lasti nekdanjega finančnega direktorja holdinga ACH Petra Krivca in podjetja Axor Holding, ki je povezano z družino Hermana Rigelnika. Intus Invest lastniško obvladuje 61 odstotkov term, drugi največji delničar je Združenje multiple skleroze Slovenije, ki prevzemne ponudbe ni spre- jelo. Trifković je zamenjal dolgoletno direktorico Lidijo Fijavž Špeh, ki je podjetje vodila skoraj trideset let. Kot je takrat pojasnil predsednik nadzornega sveta Peter Krivc, so Fijavž Špehovo odstavili zaradi več hujših kršitev pri poslovanju. Konec leta 2018 so terme imele 7,5 milijona evrov dolga, kar je glede na njihovo poslovanje veliko preveč. Zato so lastniki novemu direktorju naložili, da mora čim prej poskrbeti za stabilizacijo poslovanja ter za znižanje stroškov in zadolženosti. Trifkoviću te naloge očitno ni uspelo izpolniti. Res je si- cer, da je polovico njegovega mandata zaznamovala epidemija koronavirusa, zaradi katere turistični dejavnosti po več mesecev ni bilo dovoljeno poslovati, a se je lani vsem zdraviliškim družbam na Celjskem uspelo izviti iz rdečih številk. Samo Terme Topolšica so imele izgubo, ki je znašala približno 50 tisoč evrov. Družba je sicer v primerjavi z letom 2020 povečala prihodke za približno četrtino, znašali so 5,2 milijona evrov, a so za letom 2019 še vedno zaostajali za 1,6 milijona evrov. Predlani se je občutno znižalo tudi število zaposlenih. Varja Dolenc, nova direktorica Term Topolšica. Sporazumni odhod Peter Krivc pravi, da so se z Bojanom Trifkovićem, ki je pred prihodom v Terme Topolšica leto dni vodil Bo-oking.com v Sloveniji, pred tem je bil približno desetletje zaposlen v podjetju Hotelbeds, razšli sporazumno - na njegovo željo in deloma tudi na željo nadzornega sveta. Je bilo razlog za razhod slabo poslovanje term? »Poslovanje je, kakršno pač je. Glede na zelo težke in zahtevne čase zaradi pandemije koronavirusa lahko rečem, da je bilo lani in predlani dobro. Zdaj se podjetje tako kot celotna turistična dejavnost bori na trgu,« odgovarja Peter Krivc. To poletje so v Termah To-polšica polovico hotelskih zmogljivosti zasedli stanovalci velenjskega doma za varstvo odraslih, ki ga prenavljajo in širijo. Dela naj bi bila končana predvidoma do konca prihodnjega leta. To pomeni, da bodo najmanj do konca leta 2023 glavni gosti term starejši občani, zaradi katerih je bilo treba v hotelu Vesna prilagoditi sobe njihovim potrebam. »Pojavila se je pač priložnost in zdela se nam je dobra dopolnitev našega poslovanja. Odločili smo se, da bomo ponudbo sprejeli. Varovanci velenjskega doma bodo v hotelu bivali le leto in pol, torej ne gre za nekaj trajnega.« Peter Krivc še poudarja, da namestitev starejših v hotelu nikakor ne pomeni spremembe strategije v razvoju term. »Terme Topolšica ostajajo turistično podjetje. Njihove dolgoročne vizije še nismo določili, na trenutne razmere pa gledamo pozitivno in smo veseli, da so najemniki naših hotelskih zmogljivosti zadovoljni,« pravi. Slaba prodaja apartmajev Tudi letos je, vsaj prve mesece, poslovanje Term Topol-šica zaznamovala korona, nato so si deloma opomogle zaradi povečanega obiska, ki so ga spodbudili turistični boni. Številk o prihodkih in dobičku oziroma morebitni izgubi v družbi ne razkrivajo. Peter Krivc pravi, da so se za finančnico Varjo Dolenc odločili predvsem zaradi njenih vodstvenih izkušenj. Več let je delala v bančništvu in zavarovalništvu, dobro pozna tudi medicinsko področje, saj je bila krajši čas direktorica nabave v ljubljanskem kliničnem centru. Dolenčevo vsekakor čaka veliko dela. Terme Topolšica so namreč še vedno zelo zadolžene. Pri Novi Ljubljanski banki in Gorenjski banki imajo 6 milijonov evrov dolga. Da bi ga zmanjšal, se je večinski lastnik odločil za prodajo apartmajskega naselja Ocepkov gaj. Gre za več hišic s skupaj 27 apartmaji, ki so jih terme zgradile leta 2010 in se zaradi tega tudi močno zadolžile. Pred prodajo je Peter Krivc povedal, da bo ves izkupiček šel za odplačilo posojila. Računal je na vsaj 4 milijone evrov. Prodaja, vsaj do zdaj, ni bila tako uspešna, kot je pričakoval, saj pii USUI k тш Predvidoma zadnji dan avgusta bo cinkarna javno objavila podatke o tem, kako je poslovala v prvih letošnjih šestih mesecih. (Foto: SHERPA) Delnica cinkarne razdeljena na deset delov Zaradi razdelitve na deset delov se je v začetku tega tedna število delnic Cinkarne Celje z malo več kot 800 tisoč povečalo na malo več kot 8 milijonov. Hkrati je Ljubljanska borza z deset delila tudi tečaj delnice. Količina delnic je bila torej pomnožena z deset, tečaj pa deljen z deset. Lastniki cinkarne so odločitev o cepitvi delnice sprejeli na redni seji skupščine, ki je bila sredi junija. Razdelitev delnic je predlagalo vodstvo družbe. Svoj predlog je utemeljevalo s tem, da ima delnica cinkarne med delnicami prve kota-cije na Ljubljanski borzi eno najvišjih cen. Z razdelitvijo delnic želi cinkarna povečati njihovo likvidnost in privlačnost, saj bo desetkrat nižja cena tudi manjšim vlagateljem omogočila lažji nakup in trgovanje. Predvidoma zadnji dan avgusta bo cinkarna javno objavila podatke o tem, kako je poslovala v prvih letošnjih šestih mesecih. Uprava za letos ponovno napoveduje rekordne rezultate, saj naj bi družba ustvarila 204 milijone evrov čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček naj bi znašal malo več kot 20 milijonov evrov, a bo glede na to, da je že v prvem četrtletju dosegel 15,6 milijona evrov, zago- tovo višji. V prvem četrtletju so v cinkarni ustvarili 66,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 32 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček je bil višji za 109 odstotkov. Takšen rezultat je posledica dobre količinske prodaje in povišanja cen titanovega dioksida, ki je najpomembnejši izdelek celjskega podjetja. Letos se je povpraševanje po vseh izdelkih cinkarne, še zlasti titanovega dioksida, povečalo, ker se je ponudba na svetovnem trgu zmanjšala. Temu primerne so cene, ki so višje, kot so v družbi predvidevali. Razlog za takšne razmere na trgu je manjša priso- tnost kitajskih ponudnikov, ki imajo težave z visokimi cenami prevozov. Dodaten upad ponudbe je povzročila tudi ustavitev dveh ukrajinskih tovarn titanovega dioksida. Cinkarna je letos povečala prodajo na vseh trgih. V državah Evropske unije, kjer je njen največji trg še vedno Nemčija, je v prvem četrtletju ustvarila 51,6 milijona evrov prihodkov, kar je 37 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prodaja v državah nekdanje Jugoslavije je bila višja za 44 odstotkov, na tretjih trgih za 8 odstotkov, v Sloveniji za 20 odstotkov. JI Država ponovno prodaja delnice Cetisa Slovenski državni holding je v svojem imenu in imenu Kapitalske družbe objavil javni razpis, s katerim zbira zavezujoče ponudbe za odkup deleža, ki ga imata državni družbi v celjskem Cetisu. Ponudbe bo zbiral do 9. septembra. Država ima v lasti 15,3 odstotka delnic Cetisa, od tega je SDH lastnik 7,5-odstotnega deleža, Kapitalska družba 7,8-odstotnega. SDH je do zdaj objavil že tri razpise, da zanju išče kupca - enega v letu 2018 in dva leta 2020. Koliko bi država rada iztržila za delnice, ni znano. Pred štirimi leti ni sprejela prevzemne ponudbe, ki jo je za odkup delnic Cetisa objavila njegova največja lastnica, ljubljanska družba MSIN. Ta je za delnico ponujala malo manj kot 62 evrov. V SDH razlogov za zavrnitev ponudbe niso pojasnili, po nekaterih informacijah naj bi bila cena, ki jo je ponudil MSIN, prenizka. Državni družbi sta v preteklosti večkrat poudarili, da želita delnice prodati, ker nimata vpliva na vodenje celjskega podjetja. Družba MSIN je večinska lastnica Cetisa že od leta 2012. Po odkupu deležev nekaterih manjših delničarjev ter Kovinoplastike Lož je v minulih letih svoje lastništvo povečala na 78,4 odstotka. Poleg države je s 4,5-odstotnim deležem pomembnejši delničar tudi družba Optimus naložbe, ki je v lasti izvršnega direktorja Cetisa Romana Znidariča. Lani se je med lastnike celjske družbe vpisal še izvršni direktor Rade Mijatović, ki je 2,5 odstotka delnic odkupil od MSIN. Cetis je lani imel 30 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Več kot polovico jih je je ustvaril na tujih trgih, od tega 30 odstotkov v Afriki. Čisti dobiček je znašal 3,6 milijona evrov. Skupina Cetis, v kateri je že devet podjetij, ki delujejo na trgu rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin ter embalaže, je lani ustvarila 78,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 15,6 odstotka več kot kot v letu 2020. Razmerje med prodajo doma in izvozom je bilo približno takšno kot v matični družbi. Skupina je lansko poslovno leto zaključila s 7,2 milijona evrov čistega dobička. Na predlog SDH so letos v Cetisu izplačali najvišje dividende doslej. Znašale so 29,50 evra bruto na delnico, zanje so porabili 5,9 milijona evrov od skupno 7,1 milijona evrov lanskega bilančnega dobička. JI GOSPODARSTVO 5 Takšen je bil pogled na termalni park včasih... (Foto: arhiv Terme Topolšica) ... danes je zaraščen, naprave v njem propadajo, varuje ga visoka ograja. (Foto: IT) je nove lastnike dobilo le nekaj hišic. Vendar Krivc, tako vsaj pravi, v tem ne vidi težav. »Apartmaje bomo pač prodajali dlje časa in denar sproti nakazovali obema bankama. Prepričan sem, da bomo pri tem uspešni.« Terme Topolšica nimajo le visokega dolga, ampak so tudi naložbeno dokaj zanemarjene. Za prenovo dela sob v hotelu Vesna, bazena ob hotelu ter za nekatere druge posodobitve so letos po Krivčevih besedah namenile milijon evrov. Kot osrednjo letošnjo naložbo je zdaj že nekdanji direktor Bojan Trifković lani napovedal posodobitev vodnega parka Zora, ki je že nekaj časa zaprt. Prenove, ki bi jo nujno potrebovala tudi stavba, v kateri je center za velnes, se sploh še niso lotili. Krivc pravi, da ostaja v načrtu za prihodnje leto. Združenje prodaja svoj delež Da terme nujno potrebujejo močan naložbeni ciklus, poudarja tudi Pavel Kranjc, predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije. Stavbe propadajo, pravi, in potrebnega bi bilo kar nekaj denarja, da bi jih obnovili ter ponudbo približali današnjim potrebam in željam turistov. »Zdravilišče poznam že 35 let. Včasih je bilo zelo dobro zasedeno, saj so domači gosti prihajali tudi večkrat na leto za nekaj dni. Zdaj tega ni več in tudi tujcev je vedno manj,« opozarja Kranjc. Združenje multiple skleroze Slovenije, ki je drugi največji delničar Term Topolšica, prevzemne ponudbe družbe Intus Invest leta 2018 ni sprejelo. Pavel Kranjc je takrat pojasnil, da je svoj delež ohranilo predvsem zato, da bi v zdravilišču svojim članom še naprej zagotavljalo ustrezno obravnavo pri obnovitveni rehabilitaciji. Zdaj mu je očitno žal. »Odkar so se zgodile lastniške spremembe, smo povsem odrezani od informacij o tem, kaj se dogaja v družbi in kako posluje. Tudi o ponovni zamenjavi vodstva nismo vedeli nič. Udeležujemo se le sej skupščine, na katerih poslušamo suhoparna poročila. Tako že četrto leto ne vemo, kaj dela večinski lastnik in kašne načrte ima s termami,« je kritičen Krajnc. Kot še pravi, se združenje vedno težje dogovarja o rehabilitaciji za svoje člane, ki jih zadnje čase obisk tega zdravilišča, ki je bilo včasih glavno središče za obnovitveno rehabilitacijo za ljudi z multiplo sklerozo v državi, vedno manj zanima. Raje gredo v Laško, Radence, na Dobrno in tudi na morje. »S pročelja depandanse Mladika bi najraje sneli ploščo, na kateri piše, da je v njej center za zdravljenje multiple skle- roze, vendar tega ne smemo storiti,« je kritičen Kranjc. Ker v Termah Topolšica nimajo več nobenega vpliva in ker so razmere ter razmerja v zdravilišču drugačni, kot so bili včasih, so se v združenju odločili, da bodo svoj delež prodali. »Ko smo večinskemu lastniku povedali o svoji nameri, je izrazil zanimanje za odkup delnic, ko smo mu povedali, koliko želimo za svoj delež, pa se ne oglasi več. Od tega je zdaj že leto in ne pričakujemo, da bomo odgovor sploh kdaj dobili,« še pravi Pavel Kranjc. Bo taverna končno odprla vrata? Thermana ima od prejšnjega četrtka nov nadzorni svet. Družba za upravljanje terjatev bank, ki je njena edina lastnica, je na izredni seji skupščine imenovala svoje nove štiri predstavnike, čeprav prejšnjim, ki so bili imenovani v času vlade Janeza Janše, še ni potekel mandat. V nadzornem svetu Thermane so od avgusta lani kapital, to je Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), zastopali Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Darsa, celjski poslovnež Boštjan Marovt, David Srebrnič, pomemben član SDS v Novi Gorici, ter Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije. V slabi banki razlogov, zakaj so se po manj kot letu ponovno odločili za zamenjave v nadzornem svetu, niso pojasnili. Na izredni seji, katere sklic so sami zahtevali, so 4-letni mandat podelili Denis Tavčar, Renati Zadravec, Lei Lokan Ivančič in Luki Prebilu. Do leta 2020 je Thermana imela 3-član-ski nadzorni svet. Nato ga je DUTB na seji skupščine, ki je bila februarja, razširila na šest članov, od katerih so štirje predstavniki kapitala in dva predstavnika zaposlenih. Na seji je imenovala tudi štiri nove nadzornike, ki jih je samo po letu in pol avgusta lani odpoklicala ter na njihova mesta postavila druge. Tokratna zamenjava nadzornega sveta v Thermani je torej že tretja v manj kot treh letih. JI Stečajnemu upravitelju Robertu Šuranu, ki vodi osebni stečaj nekdanjega celjskega gostinca Milana Kojića, kljub več poskusom še vedno ni uspelo prodati Taverne Carraro, ki ima prostore pod tribunami celjskega nogometnega stadiona. Kupci očitno čakajo na primerno ceno, pravi upravitelj. Osebni stečaj Milana Kojića se je začel leta 2018 na predlog Abanke. Upniki so prijavili za več kot milijon evrov terjatev. Edino večje premoženje v stečaju je gostilna, ki je bila zelo priljubljena med Celjani. Po uvedbi stečaja jo je upravitelj oddal v najem, a se je najemnik nekaj mesecev pred začetkom pandemije koronavirusa umaknil. Gostilna je tako že več kot leto in pol zaprta. Stečajni upravitelj je prostore Taverne Ca-rraro z opremo ter s 165 kvadratnih metrov velikim spodnjim vogalom vzhodne tribune doslej prodajal že dvakrat. Prvič lansko jesen, ko je bila izklicna cena malo več kot 287 tisoč evrov. Dražba ni bila uspešna, zato se je januarja letos odločil za zavezujoče zbiranje ponudb. Izhodiščna cena je znašala 259 tisoč evrov. Prispeli sta dve ponudbi, a upravitelj z njima ni bil zadovoljen. Zdaj spet zbira zavezujoče ponudbe, rok za njihovo oddajo se bo iztekel v začetku septembra. Kot izhodiščno ceno je tokrat predlagal malo več kot 212 tisoč evrov. Robert Šuran pravi, da morebitnih kupcev, ki so iz Celja in tudi iz drugih krajev, ni malo, a jih je do zdaj od nakupa najverjetneje odvračala cena. Tudi tokrat je zanimanje za nakup kar veliko, vendar ponudbe za zdaj še ni dobil. Običajno prispejo šele zadnji dan pred iztekom roka, pravi Šuran, ki upa, da mu bo Taverno Car-raro letos vendarle uspelo prodati. JI Do leta 2020 je Thermana imela 3-članski nadzorni svet. Nato ga je DUTB na seji skupščine, ki je bila februarja, razširila na šest članov. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Tri zamenjave v manj kot treh letih Taverna Carraro v Opekarniški ulici v Celju še vedno čaka novega lastnika. Stečajni upravitelj zanjo zbira zavezujoče ponudbe, izhodiščna cena znaša malo več kot 212 tisoč evrov. (Foto: Andraž Purg - GrupA) 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, o stanovanjski problematiki v občini Stanovanj nenehno primanjkuje Nepremičnine Celje so na svoji spletni strani pred kratkim objavile prednostno listo upravičencev, ki je nastala na osnovi lani objavljenega javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na območju Mestne občine Celje v naslednjih dveh letih. Na razpis je prispelo 640 vlog, kar je največ doslej. Na srečo naj bi bili do konca leta dokončani vsi bloki v novi soseski DN 10 v Dečkovem naselju, kjer bo 142 neprofitnih stanovanj, od katerih jih je prvih 50 že vseljenih. Kakšne so možnosti reševanja stanovanjske stiske ljudi, smo spraševali direktorja Nepremičnin Celje Primoža Brvarja. »V zadnjih letih smo prenovili veliko stanovanj, približno 350. Ko dobimo vrnjena, so zelo redko v zelo slabem stanju.« TATJANA CVIRN »Stanovanj je sicer vedno več, a hkrati jih nenehno primanjkuje,« ugotavlja Brvar. »Pred desetimi leti je bilo na listi približno 400 upravičencev. Na zadnji razpis se jih je prijavilo 640. Po sestavi liste, ki še ni pravnomočna, je na njej 515 upravičenih do pridobitve neprofitnega stanovanja, od tega 130 mladih in mladih družin, in ta številka se bistveno ne bo spremenila.« Tisti na vrhu seznama so lahko prepričani, da bodo stanovanje dobili kmalu, kaj pa na primer drugi, ki so uvrščeni precej nižje, na primer na stoto mesto? Tudi če je nekdo na stotem mestu, to še ne pomeni, da ne bo prej na vrsti za stanovanje kot nekdo, ki je uvrščen pred njim. Ključno je, za koliko člansko družino oz. gospodinjstvo gre in kakšna stanovanja imamo na voljo. Za eno- in dvočlanska gospodinjstva, ki se pogosteje selijo, je na voljo več stanovanj kot za večje družine. Celje ima to prednost, da ima velik fond javnih najemnih stanovanj glede na število prebivalcev. V zadnjih 30 letih je bilo kar veliko zgrajenega, ob tem Celjani nismo toliko kupovali stanovanj po Jazbinškovem zakonu kot v drugih večjih mestih in se je fond najemnih stanovanj ohranil. Zaradi velikega števila najemnih stanovanj se vsako leto veliko teh tudi vrne, letos smo jih na primer dobili 50. Večino jih bomo prenovili in spet dali v najem. V katerih primerih vam najemniki vrnejo stanovanje? Eni se preselijo k partnerjem, drugi si kupijo nepremičnino ali kaj podedujejo, tretji se selijo v drug kraj. Veliko starejših se preseli v dom upokojencev. Kakšna je socialna slika prosilcev za neprofitna stanovanja? Opažamo malo slabše socialne razmere pri tistih, ki se prijavljajo na razpise, sicer pa ugotavljamo, da je večina zaposlenih, le da imajo nižje prihodke. Najemnike tudi namreč tudi kasneje preverjamo, ali izpolnjujejo pogoje za najem stanovanja z neprofitno najemnino. Ko smo jih preverjali v zadnjih letih, so zelo redko presegli dohodkovno omejitev, ki pri enočlanski družini znaša 2.200 evro neto, kar je precej visoko. Sam zagovarjam tako visoko omejitev, saj si ne želim getoizacije, ampak soseske z raznovrstno socialno strukturo najemnikov. Ker je pri določilu glede premoženja najemnikov ta meja zelo nizko določena, je bilo pri zadnjem preverjanju nekaj takšnih, ki niso izpolnjevali pogojev, ker so bili na primer lastniki kakšnega kosa zemlje, čeprav od nje niso imeli nobene koristi. Kljub neizpolnjevanju pogojev najemnikom stanovanja ni bilo treba zapustiti, pač pa plačujejo tržno najemnino. Za korenitejše reševanje stanovanjskih težav so nujne tudi novogradnje. Kako je z velikim projektom DN 10, vrednim več kot 16 milijonov evrov, kjer gre za skupno naložbo celjske občine in vaše družbe v gradnjo neprofitnih stanovanj? Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje: »Najemniki pri nas plačajo za najem štiri evre na kvadratni meter stanovanja, na trgu so cene med sedmimi in osmimi evri. Razlika v primeru neprofitnega najema ostane ljudem, da si lahko privoščijo več drugih stvari, in to je dodana vrednost, ki se je mnogi ne zavedajo.« (Foto: TC) Mestna politika je že pred desetimi leti predvidela, da bo zemljišče v Dečkovem naselju namenjeno gradnji neprofitnih najemnih stanovanj. Vmes se je pokazala možnost, da je lahko MOC del sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preko mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, preusmerila tudi v stanovanjsko gradnjo, saj je tudi Slovenija to prepoznala kot eno ključnih težav. MOC je tako iz teh sredstev prispevala tretjino glede na vrednost projekta gradnje novih 142 stanovanj. Prvih 50 je že vseljenih. V nadaljevanju smo imeli težave, saj na trgu ni bilo mogoče dobiti parketa in posameznih materialov. Zdaj izvajalci delajo naprej, cilj je, da bi najprej končali 46 in nato pred koncem leta še 46 stanovanj. Sami brez pomoči občine in nepovratnih sredstev EU toliko stanovanj v tako kratkem obdobju ne bi mogli zgraditi, saj sistem najemnin, kot je postavljen, tega ne omogoča. So torej najemnine vaš glavni prihodek? Gotovo. A zadnjih 15 let ni bilo lahko. Najemnine se od leta 2007 žal niso usklajevale, čeprav so cene storitev, gradbenih materialov in plače stalno rasle. Stanje se izboljšuje, saj je v letu 2021 državni zbor sprejel spremembe in dopolnitve Stanovanjskega zakona. V njem je predviden dvig ne-profitnih najemnin in letno usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin, kar bo v prihodnje pozitivno vplivalo na poslovanje družbe, ki je morala v preteklih letih svoja stanovanja prodajati, da je lahko normalno poslovala. Za najemnike je dvig najemnin manj prijeten, a nujen, da družba lahko ohranja svoj fond stanovanj in zagotavlja primerno kakovost bivanja. Za koliko so se najemnine dvignile po omenjeni spremembi? Neprofitne najemnine so se dvignile dvakrat po 10 odstotkov, lani 1. julija in letos 1. aprila, za 10 odstotkov se bodo dvignile še aprila prihodnje leto, nato se bodo na letni ravni usklajevale z inflacijo. Za najemnike to sicer pomeni večjo obremenitev, a je država zvišala tudi delež subvencije z 80 na 85 odstotkov in za enočlanska gospodinjstva določila še dodatno 10-odstotno subvencijo. Verjetno so najemnine najvišje v novih stanovanjih v DN 10. Ali mogoče kdo odkloni selitev, ker se zaveda, da ne bo zmogel plačila? Je sploh mogoče »Tudi tisti, ki si ne morejo privoščiti nakupa, bi bili radi lastniki stanovanja.« odkloniti ponujeno stanovanje in počakati na drugo ponudbo? Zagotovo so to najvišje neprofitne najemnine za naša tovrstna stanovanja, saj gre za nova stanovanja, prav tako ima v DN 10 vsako stanovanje še svoj parkirni prostor. Z upravičenim razlogom je mogoče zavrniti ponudbo. Enkrat to upravičenci lahko storijo. Nepremičnine Celje imate malo manj kot dva tisoč stanovanj, s katerimi gospodarite, razpršena so po celem Celju. Ali še kupujete stanovanja? Največ stanovanj imamo v Dečkovem naselju, Novi vasi, na Lavi in v Gaberju, nekaj jih je v starem mestnem jedru. Če kupimo, kupimo kakovostna stanovanja, po možnosti v soseskah, ki so bile grajene v 70. in v začetku 80. let, ker je potem tudi prenova lažja. Letos še nismo kupili nobenega stanovanja, saj so cene šle v nebo in so nekatere celo višje kot pri naši novogradnji. Omenili ste, da naj bi bilo stanovanj dovolj, a zdi se, da so na voljo predvsem razkošna in draga stanovanja, ki so povprečnemu državljanu nedosegljiva. Bi v urejanje tega področja morala bolj posegati država? Pogosto se omenja Dunaj kot dober primer reševanja te problematike, a pri nas smo še vedno na istem ... Država je v preteklosti predvsem spodbujala nakup stanovanj, v začetku 90. let so bila sprivatizirana javna stanovanja. V Celju sicer ni bilo pokupljenih toliko stanovanj kot kje drugje. Odsotnost stanovanjske politike je dejstvo, država bi morala okrepiti in spodbuditi najemni trg ter vplivati na oblikovanje najemnin. Ob tem se spet zvišuje davek na oddajanje stanovanj v najem, kar zagotovo ne bo vplivalo spodbudno. Dunaj je dober vzor, saj spodbuja gradnjo najemnih stanovanj. Spodbude so lahko tudi pri gradnji in nakupu lastnih stanovanj, a ne na način, da bi vsa sredstva namenjali temu, to vodi zgolj v napihovanje cen. Zato smo danes, kjer smo. Tudi tisti, ki si ne morejo privoščiti nakupa, bi bili radi lastniki stanovanja, kar lahko razumem, saj jim to zagotavlja varnost, ki je na zasebnem najemnem trgu ni. Zato je pomembno, da imamo investicije v javna najemna stanovanja ter urejen trg najemnih stanovanj, ki bo zagotavljal kakovost bivanja in varna najemna razmerja. Med vašimi projekti ni le gradnja neprofitnih stanovanj, mislite tudi na starejše . Tako imenovano Vilo Vodnikova nasproti gledališča bomo prenovili in v njej uredili 12 oskrbovanih stanovanj. Imamo že gradbeno dovoljenje. Prijavili smo se na razpis ministrstva za okolje in prostor, ki bo z milijon evri sofinanciralo projekt, vreden malo več kot 2 milijona. Letos bi radi objavili razpis za izbiro izvajalca ter začeli prenavljati. Na listi za oskrbovana stanovanja, ki jih imamo tudi v Kajuhovi ulici in v novi soseski DN 10, je sto prošenj, zato verjamem, da jih bomo oddali brez težav. Velik strošek so verjetno zadnja leta predstavljale energetske prenove stavb, kjer so vaša stanovanja in ste morali prispevati svoj delež. So te v glavnem končane? Da, čaka nas še blok v Goriški ulici 2-4 in to bo zadnja večja stavba v naši večinski lasti. Sledili smo željam stanovalcev, ki so želeli energetsko prenovo. Zaradi tega nismo zaračunali nič višjih najemnin, kakovost bivanja pa je boljša. Dovolj prostora za vse vlagatelje ŽALEC - Občina je pred približno letom v poslovni coni Arnovski gozd začela gradbena dela v sklopu projekta Ekonomska poslovna infrastruktura v poslovni coni Arnovski gozd III. Gre za projekt, ki bo prispeval komunalno urejena zemljišča za širjenje območja na zahodnem delu te že uveljavljene poslovne cone v bližini Žalca. Na javnem razpisu izbran izvajalec gradbenih del KIT-AK gradnje iz Rogaške Slatine je v letu dni opravil že veliko dela. Prestavil je transportni vodovod velikega premera in zgradil interno vodovodno omrežje s priključki na gradbenih parcelah. Zgradil je še meteorno kanalizacijo z zadrževalnikom in s kanalom do potoka Ložnica ter fekalno kanalizacijo. Položil je elektrovode in telekomunikacijske vode. Trenutno se posveča gradnji cestišč in pločnikov na treh prometnih krakih, medtem ko podjetje Adriaplin gradi plinovodno omrežje. Vrednost grad- bene pogodbe znaša približno dva milijona evrov, medtem ko je celoten projekt ocenjen na malo manj kot tri milijone evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo prispevalo 1,8 milijona evrov, kar je največ, kolikor je mogoče. Obnovljena cesta skozi naselje Na javnem razpisu izbran izvajalec del, podjetje Tegar iz Velike Pirešice, je konec junija začel obnavljati dotrajano lokalno cesto na Ložnici, ki leži na južnem delu poslovne cone. Do konca avgusta bo zgradil meteorno kanalizacijo z zadrževalniki, obnovil vodovod in izvedel gradbena dela za postavitev cestne razsvetljave. V celotni dolžini odseka bo poleg novega cestišča uredil še mešano površino za pešce in kolesarje na severnem robu ter pločnik ob južnem robu te občinske ceste. Vrednost gradbene pogodbe je 260 tisoč evrov. ŠO Občina Žalec poslovno cono Arnovski gozd proti zahodu širi s pomočjo nepovratnega denarja. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Poletna šola v naravi in tečaj plavanja v Baški (Foto: arhiv OŠ Lava) CELJE - Akcija, da bodo otroci lahko šli v šolo v naravi in na tabore Solačinkarije za učenje otrok v naravi Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je z Rotary klubom Celje zasnovala akcijo Šolačinkarije. Dobrodelna zabava za otroke na prvi šolski dan bo med 14. in 18. uro pred Citycentrom Celje, kjer bodo na voljo palačinke ter zabava z različnimi igrami, animacije, napihljiva igrala ... Zbrana sredstva bodo namenjena pomoči celjskim osnovnošolcem, da se bodo tudi tisti iz socialno ogroženih družin v novem šolskem letu lahko udeležili šol v naravi in taborov. Pomoč je mogoče nameniti tudi s pomočjo SMS-sporočil na številko 1919 in tako darovati pet evrov (DONIRAM5). TATJANA CVIRN »Večina šol v naravi ni obvezna, razen poletne, ko se otroci učijo plavati,« pravi vodja aktiva celjskih ravnateljev in ravnateljica celjske OŠ Lava Marijana Kolenko, ki je že vrsto let dejavna tudi v celjskem rotary klubu. Ker so tovrstni programi izredno koristni pri nabiranju znanja otrok, si v šolah želijo, da bi se jih udeleževali vsi. A ker je udeležba v šoli v naravi in na taborih plačljiva, ostanejo »Doslej smo skrbeli, da nihče, ki je želel v šolo v naravi, ni ostal doma, ker starši niso imeli denarja. Z zbiranjem denarja smo se nato ukvarjali v šoli.« nekateri otroci doma, saj jim starši ne morejo omogočiti udeležbe. Eni ne dobijo pomoči »Težko je zlasti skupini otrok, ki ni upravičena do državnega subvencioniranja teh programov. Vedno je nekaj mejnih primerov, ki izpadejo iz vseh oblik pomoči, a jim starši, čeprav so zaposleni, sodelovanje težko omogočijo, saj imajo zelo nizke plače,« pravi Kolenkova. »Ob tem nimajo nobene druge možnosti pomoči, zato bi jim celjske šole lahko pomagale z zbranimi denarjem iz akcije. Ocenjujem, da je v naši šoli približno 30 odstotkov otrok, ki si šole v naravi ne morejo privoščiti. V primeru izjemnih socialnih stisk imajo otroci šolo v naravi subvencionirano in plačajo manjši znesek, to so tisti, ki imajo tako zagotovljeno tudi prehrano v šoli. Za druge se trudimo sami v okviru šolskega sklada, donacij ..., da lahko pošljemo v šolo v naravi tudi vse druge otroke, ki bi sicer ostali doma.« Koristne veščine Zimska šola v naravi s tečajem smučanja je organizirana v 5. ali 6. razredu, poletna s tečajem plavanja v 4. ali 5. razredu. Otrokom so na voljo tudi naravoslovne šole v naravi, ki jih šole ponujajo za bogatitev znanja. Starši se običajno odločijo za izvedbo teh šol, cene so različne. »Poletna šola v Celjskem domu v Baški, kamor bodo otroci šli septembra, stane enotno za vse celjske šole 120 evrov. Pri drugih so razlike. Zimske šole v naravi so najdražje in stanejo različno - od 170 evrov navzgor, tudi do 250 evrov, naravoslovne pa od 120 evrov navzgor. Vsaj takšne so bile cene v minulem šolskem letu, ne vemo pa, kaj bo letos, ko so se precej podražili prevozi.« Kadar je mogoče šolo v naravi organizirati v enem od centrov šolskih in obšol-skih dejavnosti, je to prednost, saj imajo ti subvencijo države in so cenejši, a ker je šol več kot tovrstnih zmogljivosti, to pomeni tudi višjo ceno. Najdražje so zimske šole v naravi, saj sta v ceno vključena tudi smučarski tečaj in karta za vožnjo na smučišču. Ob tem otroci potrebujejo smučarsko opremo, ki jim jo lahko posodi šola. Pri tem si celjske šole pomagajo med seboj. »Ocenjujemo, da je pomembno, da otroci osvojijo veščino smučanja, saj vsi nimajo možnosti, da bi jim to omogočili starši. Zadnja leta se dogaja, da veliko družin ne hodi več smučat, zato se vsaj v šoli lahko tega naučijo,« pojasnjuje Marijana Kolenko, ki pravi, da so za otroke zelo koristni tudi različni tabori, kamor bi jih šola lahko pogosteje poslala, če bi imela na voljo več sredstev. Tudi zato je eden od predlogov šolnikov, da bi prišlo do sprememb na tem področju, saj se sicer bojijo, da velikega dela teh programov kmalu ne bo več mogoče izvajati. Sredstva, ki bodo zbrana z akcijo, bodo prejele vse celjske osnovne šole v enakovrednih deležih. —f v v ■ , I v ■ , ■ ■ Začasna rešitev pred rusitvijo Enoto Čira čara Vrtca Zarja naj bi letos odstranili, saj bo tam zrasel nov vrtec. Prve tedne novega šolskega leta bodo v njej začasno najmlajši iz enote v Nušičevi ulici, saj jo prenavljajo. (Foto: TC) CELJE - Vrtec Zarja ima eno od enot tudi v Škapino-vi ulici v Celju. Montažna stavba enote Čira čara, ki je bila zgrajena leta 1986, je dotrajana in energetsko neustrezna, zato je bil že pred časom v občini sprejet sklep, da naj bi na istem mestu zrasel sodobnejši vrtec. Rušitev stare izpraznjene stavbe je predvidena za letos, zato je Vrtec Zarja otroke že prerazporedil v druge enote. A od 1. septembra bo za mesec in pol v enoti Čira čara spet polno otrok, saj so se vzdrževalna dela v enoti Ringa raja ob Nušičevi ulici nepredvideno razširila in enota v začetku šolskega leta še ne bo mogla sprejeti otrok. Nekateri bodo zato začasno prišli tudi v Škapinov ulico. Kot pravi ravnateljica Vrtca Zarja Mateja Obrez, so starše že februarja, ko so izpolnjevali prijavnice za novo šolsko leto, seznanili o nameri, da bodo enoto Čira čara zaprli. »Pred poletjem sem jim na zaključnih rodi- teljskih sestankih povedala, da je bila sprejeta odločitev, da bomo enoto zaprli zaradi dotrajanosti in gradnje novega vrtca. Istočasno smo načrtovali prenovo vodovodnega sistema v enoti Ringa raja v Nušičevi ulici. Ob popisu del in pripravi projekta smo ugotovili, da je poleg vodovoda treba obnoviti tudi ogrevalni sistem,« pojasnjuje ravnateljica. To je edina enota, ki se ogreva na plin in elektriko, kar je v sedanjih razmerah neekonomično. Prenova bo zato trajala malo dlje, saj bodo dela, ki so se že začela, obsežnejša. Izvaja jih podjetje Remont, ki bo uredilo dotrajano vodovodno napeljavo in celovito prenovilo sistem za ogrevanje in toplo sanitarno vodo. Zamenjalo bo tudi dotrajano sanitarno opremo. Celotna vrednost naložbe je več kot 278 tisoč evrov. Dela bodo končana do sredine oktobra. Za ta čas je vrtec ponovno odprl vrata enote v Škapinovi ulici, kjer je prostora za štiri skupine od enega do štirih let, medtem ko bodo starejši otroci iz vrtca v Nušičevu ulici za mesec in pol gostovali v enoti Gaberje Vrtca Tončke Čečeve. Selitve Mateja Obrez bo s to novostjo seznanila tudi starše tistih otrok, ki so prvotno obiskovali vrtec Čira Čara in so jih medtem že razporedili v druge enote, gre za približno 40 otrok, malo več kot 20 jih odhaja v šolo. Pri razporejanju v druge enote je vrtec skušal čim bolj upoštevati želje staršev. Večina se je odločila za enoti Mehurček in Živ žav, ki sta v bližini dosedanje enote, nekaj otrok bo šlo v Iskrico na Lavi. Na vprašanje, kako stresno je to za otroke, ravnateljica pravi: »Pri oblikovanju novih oddelkov smo gledali na to, da bo z otroki ostal vsaj eden od strokovnih delavcev, ki so ga imeli doslej. Pri najmlajših, ki bodo večinoma nadaljevali v enoti Mehurček, smo poskrbeli, da so ostali skupaj tudi v novem okolju, in so se že počasi navadili. Mogoče bo malo bolj stresno za otroke, ki so poleti ostali doma. Staršem teh smo priporočili, naj otroci že pred septembrom obiščejo nov vrtec in spoznajo novo okolje. Sicer je praksa že vsa leta, da se pogosto družijo enote in skupine našega vrtca.« Novogradnja Nov vrtec v Škapinovi ulici naj bi imel devet oddelkov, ne le štiri kot sedanji, saj se z gradnjo nove soseske DN 10 napoveduje povečano zanimanje za vpis otrok v vrtec. Projektna dokumentacija za rušitev sedanje stavbe je pripravljena in tudi sredstva zanjo so zagotovljena v pro- računu Mestne občine Celje za leto 2022, zato je poseg predviden še letos, so pojasnili v MOC. Dodajajo, da je projektna dokumentacija za gradnjo novega vrtca še v izdelavi. »Letos bomo oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ocenjene vrednosti naložbe še nimamo.« TC Mateja Obrez: »Septembra bomo kljub prerazporeditvam lahko sprejeli vse otroke, ki želijo obiskovati Vrtec Zarja, saj je trenutno generacija otrok manjša. Ne bomo pa mogli zagotoviti oddelka za medletni vpis.« 8 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE - Na cerkvi Janeza Krstnika v Žički kartuziji pomična streha Tiha lepotica z novo podobo Žička kartuzija v dolini sv. Janeza Krstnika v konjiški občini je eden najmogočnejših kulturnih spomenikov pri nas in ima status spomenika državnega pomena. Med domačini velja za tiho lepotico, ki jo mnogi radi obiščejo tudi zaradi blagodejnih energij v tem neokrnjenem in odmaknjenem kotičku doline. Zdaj se cerkev sredi kartuzijanskega kompleksa ponaša s prenovljeno podobo in bo obiskovalcem med drugim ponujala svojevrstna doživetja. Nova pomična streha na cerkvi Janeza Krstnika v osrčju kartuzijanskega kompleksa. V cerkvi bodo lahko organizirali poroke, koncerte, recitale in druge dogodke. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Idejno zasnovo za obnovo cerkve Janeza Krstnika je pripravil arhitekt Rok Žnidaršič. Njegova zamisel o premični strehi je precej razdelila stroko, saj se nekateri arhitekti in umetnostni zgodovinarji, zagovorniki historične rekonstrukcije, ne strinjajo z njegovo idejo. BARBARA FURMAN Spomnimo, da je Občina Slovenske Konjice z ministrstvom za kulturo sklenila triletno pogodbo za obnovo Žičke kartuzije v višini 2,8 milijona evrov. Obnovitvena dela izvajajo v več etapah, zdaj končujejo četrto, stroški so ocenjeni na 500 tisoč evrov. Obnovili in stabilizirali so zidove cerkve Janeza Krstnika ter romanske in gotske kamnite elemente s krogovi-čji, velika in manjša šilasta okna ter polkrožna romanska okna. Kot je povedala direktorica konjiške občinske uprave Breda Obrez Preskar, so sanirali tudi ostanke obokov v cerkveni ladji in Otokarje- vi kapeli ter ostaline malega križnega hodnika, uredili so nepomični in pomični del strehe ter razgledno točko z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Tik pred koncem del izvajalce čakata še ureditev glavnega vhoda in namestitev tehnične opreme za osvetlitev obeh spiralnih stopnišč in glavne ladje ter avdio opreme za ozvočenje glavne ladje. Tako bodo v cerkvi lahko organizirali poroke, koncerte, recitale in druge dogodke. V cerkveni ladji in Otokarjevi kapeli zdaj polagajo tlake. Odprtje je predvideno septembra. Digitalni lapidarij Imajo pa Konjičani še več idej, povezanih z Žičko kar-tuzijo. Uresničili jih bodo lahko le, če bo Občina Slovenske Konjice uspešna na evropskem razpisu. »Potegujemo se za evropska sredstva za vzpostavitev digitalnega la-pidarija za celovito obravnavo zbirke romanskih, gotskih in baročnih kamnoseških elementov ter arheološkega parka na območju nekdanjega samostana. Rezultati razpisa bodo predvidoma znani pozno jeseni. Za evropsko financiranje se potegujemo skupaj z več partnerji iz različnih držav. Če bomo uspešni, bo naša občina prejela 140 tisoč evrov,« pojasnjuje Obrez Preskarjeva in dodaja, da bo lapidarij interaktiven, v njem bodo razstavljene spo-lije oziroma prenamenske gradbene kamne povezali z njihovim 3D-posnetkom. Tako jih bo mogoče sestavljati v postopno rekonstruirano virtualno podobo samostana. Doživetja V kompleksu Žičke kartuzije se že leta vrstijo različni dogodki, najodmevnejši so Poletni glasbeni večeri s priljubljenimi glasbenimi izvajalci, ki privabljajo obiskovalce z vseh koncev Slovenije. Zdaj se v konjiški občinski upravi ukvarjajo s tem, katere vsebine je še primerno vključiti v prenovljen prostor kartuzije. Med drugim napovedujejo vodene oglede za skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika. Številke 12 niso izbrali naključno. Toliko menihov s priorjem je v 12. stoletju domovalo v Žički kartuziji. Vodeni ogledi bodo ob določenih urah in bodo dodatno plačljivi, še navaja direktorica konjiške občinske uprave. Kartuzija nekoč Žička kartuzija velja za najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi in prvi samostan reda zunaj Francije in Italije, od koder kartuzijanci izvirajo. Nekdanji samostan je bil ustanovljen okoli leta 1160, ustanovil ga je štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski. Največji razcvet je kartuzija doživela v 13. stoletju, pozitivno je na status samostana vplivala tudi ločitev znotraj Cerkve, velika zahodna shiz-ma. V 15. stoletju se je v Žički kartuziji ustavilo odposlanstvo oglejskega patriarha. Po navedbah v zgodovinskih virih je imela takrat Žička kar-tuzija eno bogatejših knjižnic z več kot 2 tisoč knjigami. Kartuzijanci pa so ustvarili veliko okrašenih rokopisov, ki danes pričajo o skoraj štiri stoletja dolgem nepretrganem rokopisnem delovanju samostana. Model prenove cerkve Janeza Krstnika avtorja Roka Žnidaršiča (Foto: Občina Slovenske Konjice) Dodiplomski programi avg 19 - avg 23 i Podiplomski programi sepl JU Priključi se nam v Velenju ali v Krškem! Letos približno 240 otrok obiskuje Vrtec Zreče. Prihodnjo pomlad bodo pridobili prostorno kuhinjo. (Foto: Vrtec Zreče) Vrtec bo prostornejši ZREČE - Ta teden se začenjata gradnja prizidka in prenova v Vrtcu Zreče, ki ga že dlje časa pesti prostorska stiska. Največ težav povzroča utesnjena kuhinja. Dovolj prostora zanjo so snovalci projekta zagotovili v prizidku, celovite prenove bo deležen tudi drugi del vrtca. Gre za približno 1,2 milijona evrov vredno naložbo. Denar bosta zagotovili država in Občina Zreče. Prenova zreškega vrtca in gradnja prizidka bosta potekali v dveh delih. Kot pravi ravnateljica Barbara Štante, je naprej predvidena gradnja prizidka, v katerem bo kuhinja, sočasno bodo uredili nov dohod do kleti ter prostor za garderobe. Stare kuhinjske prostore bodo preuredili v pisarne in kabinete za individualno delo. V letih 2024 in 2025 pa načrtujejo še gradnjo več- namenskega prostora in dodatnih igralnic ter preureditev sanitarij in garderob pri igralnicah prvega starostnega obdobja. V pričakovanju Prva faza gradnje bo predvidoma trajala osem mesecev, kar pomeni, da se bo končala spomladi naslednje leto. »Z veseljem pričakujemo dan, ko bomo lahko prve obroke pripravili v novi prostorni in sodobno opremljeni kuhinji,« ne skriva zadovoljstva ravnateljica Vrtca Zreče, v katerega zahaja 240 otrok in 43 zaposlenih. Dograditev in prenovo vrtca je Občina Zreče na javnem razpisu zaupala celjskemu gradbenemu podjetju Remont. Občina finančnega zalogaja v višini 1.246.147 evrov sama ne zmore, zato bo 690 tisoč evrov zagotovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Letos bo omenjeno ministrstvo primaknilo sto tisoč evrov, naslednje leto dvesto tisoč evrov in leta 2024 še približno 390 tisočakov. BF IZ NAŠIH KRAJEV 9 Na pašnikih imajo nameščene kamere. LUČE - Pokol ovc na planini Raduha Kako sobivati z zvermi? V pašni skupnosti Raduha - Javorje bodo letošnje poletje pomnili po številnem pokolu ovc. Približno štirideset jih je pred dnevi na planini Raduha pokončal volk. Obupani in nemočni pristojne pozivajo k zagotavljanju učinkovitih rešitev. Pri tem poudarjajo, da gre za širši problem, saj paša pripomore tudi k ohranjanju krajine. V tujini se sobivanja z zvermi lotevajo različno. Najbolj uspešni so v nemški deželi Spodnja Saška, kjer so z uvedbo zaščitnih ukrepov uspeli občutno zmanjšati škodo, ki jo volk povzroča nad rejnimi živalmi. BARBARA FURMAN Letos so rejci drobnice iz občine Luče na Raduho pripeljali 138 ovc, tem se je pridružilo še nekaj ovc s Koroške, tako da je bilo na planini približno 150 ovc. Enainštirideset jih je poklal volk, dvajset jih pogrešajo, saj so se preplašene razbe-žale. Volkovi se pogosto družijo v tropih, a na planini so tokrat opazili le enega, ki je poklal ovce. Kot je še povedal Matej Šumah iz pašne skupnosti Raduha - Javorje, so si zadnji mesec zelo prizadevali obvarovati svoje pašne živali. Ker niso bili uspešni, so bili prisiljeni preostale ovce pred dnevi umakniti s planine. Občina Luče je na ministrstvo za okolje in prostor že posredovala zahtevek za odstrel volka. Na odgovor še čaka. Staje, ograde? Pašniki na Raduhi se razprostirajo na nadmorski višini od 1.400 do več kot 2 tisoč metrov. Na nižje ležečih pašnikih se pase govedo, ovce se najpogosteje zadržujejo pod vrhom planine. »Gre za prostrane površine, zato ustreznih ograd ni mogoče postaviti. Staj ni smiselno graditi, saj ovc ponoči ne bi mogli zapirati, ker prehodijo prevelike razdalje. Ob njih je ves čas pastir, vendar jih pred volkom ne more zaščititi. Če odstrel volka ne bo odobren, paša drobnice na tem območju zagotovo ne bo več mogoča. Območje se bo zaraslo, izginil bo življenjski prostor več živalskih in rastlinskih vrst, a tudi za obiskovalce planina ne bo več zanimiva,« poudarja Šumah. Obupani Po mnenju Darka Kranjca iz pašne skupnosti Raduha - Javorje bi imelo opuščanje paše v planinah posledice tudi za mlade, ki v tem še vidijo priložnost za preživljanje. »Delo na planini je sicer težko in zahtevno. Zato ni presenetljivo, da se le redki odločamo za takšno poslanstvo. Želimo ga opravljati in imeti za to urejene pogoje. Če nam to ne bo omogočeno, bo tudi zgodbe o domači hrani kakšnega divjega evropskega rezervata? Vsiljujejo nam sobivanje z zvermi. Nam ni težava sobivati z medvedom in volkom, je pa to velik problem za domače živali. Vsak večer moram zapirati ovce in krave. Zgodilo se je že, da so nam krave sredi dneva pred medvedom pribežale v hlev.« Izstavili bodo račun Rejci drobnice od države ne bodo zahtevali le škodo za poklane ovce, ampak tudi škodo za pogrešane ovce in Nevenka Lukič Rojšek je prepričana, da so električne ograje, pastirski psi, nočne • • • и • -•••■■•v« ograje in prisotni pastirji ključni za preprečevanje napadov zveri na drobnico. in negovanju kulturne krajine kmalu konec.« Lado Poljanšek iz iste pašne skupnosti dodaja: »Pri nas smo imeli težavo že pred dvema letoma z volkuljo, ki se je parila s psi. Pred tem nam je težave povzročal medved. Zato imamo že dve leti živali doma, pašo v planini smo opustili. Dovoljenja za odstrel so izdana prepozno in za premajhno območje. Ni mi jasno, kaj je v ozadju te neodgovornosti. Kdo si želi izpraznitev planin in uvedbo za vse ure, ki jih zgubljajo zaradi iskanja ovac. »Višino skupne škode je težko oceniti, saj ne gre le za izgubo ovc, ki jih je poklal volk, ampak so izgubljena tudi jagnjeta, ki so se skotila na planini. Zaradi stresa je tudi slabša brejost in bo izpad jagnjet še v prihodnjem letu. Jagnjeta so edini vir zaslužka ovčerej-cev,« še navaja Matej Šumah. Za varovanje pašnih živali pred volkovi in medvedi Evropska unija sicer namenja veliko denarja, vendar želijo imeti rejci drobnice pri prerazporejanju denarja večji vpliv. Če država želi ohraniti volkove in druge zveri, potem mora kmetom pošteno plačati za vse ukrepe, ki jih morajo izvajati zaradi prisotnosti velikih zveri, še poudarjajo. Kaj pravi zakonodaja? »Evropska in slovenska zakonodaja dovoljujeta odstrel zveri, ki napade žival oziroma ogroža ljudi ali njihovo premoženje. Vendar omenjeni zakonodaji dovoljujeta odstrel volka šele potem, ko so izkoriščeni vsi preventivni ukrepi. Mednje sodijo povečano financiranje zaščitnih ukrepov v okviru kmetijske politike, postavitev visoko-električnih ograj, prisotnost pastirjev in pastirskih psov, ureditev zelenih mostov na avtocestah ter namestitev kamer in ultrazvočnih odga-njalcev,« pojasnjuje Nevenka Lukič Rojšek, slovenska predstavnica Svetovnega sklada za naravo. Na območjih, na katerih se zadržujejo volkovi, po njenem mnenju še ni v zadostni meri uporabljen sistem reje, ki bi kmetijam oziroma kmetom zagotavljal višjo stopnjo varovanja pašnih živali pred napadi volka. »Vlada bi morala podpreti varno sobi-vanje ljudi in velikih zveri tudi z osveščanjem, s pravočasnimi in poučnimi informacijami. Tudi z nadomestili za postavitev ograj za zaščito rejnih živali ter nadomestili za rejne živali, ki jih napade volk. Predvsem je treba spodbujati pašništvo z uporabo pastirjev in pastirskih psov. Ta ukrep se je v praksi izkazal kot najbolj učinkovit,« poudarja. Kdaj odločba? Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so zahte- vek Občine Luče za pridobitev odločbe za odstrel volka na planini Raduha prejeli, vendar ga ne želijo komentirati, saj upravni postopek še ni končan. »V upravnem postopku moramo najprej pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije in pisno stališče zavoda za varstvo narave. Zakonodaja nas zavezuje, da moramo postopek končati najkasneje v mesecu od prejema vloge. V izjemnih primerih lahko postopek podaljšamo na dva meseca,« so še zapisali. Za odstrel volka so na ministrstvu za okolje in prostor v zadnjih desetih letih izdali 25 dovoljenj. Večino prejetih zahtevkov za odstrel so odobrili. Rešitve? V tujini se tovrstnih težav bolj ali manj uspešno lotevajo različno. Najboljši način sobivanja med ljudmi in zvermi so po mnenju Nevenke Lukič Rojšek vzpostavili v nemški deželi Spodnja Saška, kjer so z uvedbo zaščitnih ukrepov uspeli občutno zmanjšati škodo, ki jo volk povzroča nad rejnimi živalmi. »Najbolj pomembni so uvedba sistema dobrih praks tako z uporabo primernih varovalnih ograd in opreme ter neposredno svetovalno in izobraževalno delo z rejci. Opremo je treba prilagoditi sistemom reje. Sicer pa bi k zmanjševanju škode v precejšnji meri pripomoglo tudi upoštevanje prehranskih zahtev volkov. Zato je treba še več pozornosti usmeriti v upravljanje populacij prostoživečih parkljarjev, saj lahko manj jelenjadi in srnjadi privede do pogostejšega plenjenja domačih živali in posledično povečanega števila škodnih dogodkov,« še navaja Neven-ka Lukič Rojšek. Foto: arhiv pašne skupnosti »Če odstrel volka ne bo odobren, paša drobnice na Raduhi ne bo več mogoča. Območje se bo zaraslo, izginil bo življenjski prostor za več živalskih in rastlinskih vrst, planina tudi za obiskovalce ne bo več zanimiva,« so prepričani rejci drobnice. Od leta 2019 so v Sloveniji zaradi pokola drobnice in povzročanja škode odstrelili več kot 350 medvedov in približno 30 volkov. Pri takšnih prizorih ne moreš ostati ravnodušen, poudarjajo rejci. V sušnem vremenu več škode v gozdu Tudi v Zgornji Savinjski dolini se je v drugi polovici julija močno povečalo število dreves, ki jih napadajo podlubniki. Na to opozarja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki navaja, da so poškodbe zaradi podlubnikov največje v smrekovih gozdovih tudi na območjih Črne na Koroškem, Gorenjske in Kočevja. Zaradi izredno toplega in sušnega vremena pričakuje povečanje poškodb zaradi podlubnikov tudi na drugih območjih Slovenije. Lastnike gozdov zato ZGS poziva, naj redno pregledujejo svoje gozdove in v primeru napada podlubnikov nemudoma ukrepajo ter o tem obvestijo revirnega gozdarja. Škodo zaradi podlubnikov je namreč možno omejiti le s pravočasnim odkrivanjem napadenih dreves in sanitarnim posekom ter z izvozom lesa iz gozda, preden se razvije nova generacija podlub-nikov. Kot navajajo v ZGS, so zaradi dolgotrajnega obdobja toplega in sušnega vremena smrekova drevesa postala manj odporna na napade podlubnikov, zlasti na sušnih in soncu bolj izpostavljenih legah. Visoke temperature spodbujajo njihov razvoj. Prvi vidni znak napada pod-lubnikov je črvina, ki se nabira za luskami skorje ter na pajčevinah in rastju okoli drevesa. Znak napada podlubni-kov v sušnem poletju je tudi odpadanje zelenih iglic in skorje pri še zeleni krošnji. Drevesa z opisanimi znaki napada zaradi podlubnikov se bodo zagotovo posušila, zato jih je treba posekati. Letos je do konca julija ZGS določil za posek zaradi podlubnikov 140 tisoč kubičnih metrov napadenih iglavcev, od tega polovico v juliju. Količina za posek nekaterih dreves je sicer podobna kot v enakem obdobju lani, vendar je zaradi vremenskih razmer stanje letos bolj zaskrbljujoče. Pravočasen posek je pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če s posekom lastniki odlašajo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar zniža njegovo prodajno vrednost. TC 10 IZ NAŠIH KRAJ EV Sl 33, FRANKOLOVO - Nevaren odsek za Crešnjice (Ne)varno življenje ob regionalki Zaradi prometno zelo obremenjene regionalne ceste skozi Frankolovo se v kraju nenehno soočajo z izzivi, kako povečati prometno varnost. V frankolovski krajevni skupnosti je kar nekaj prometno kritičnih točk, na eno od njih je opozoril krajan, ki je pri odcepu za Črešnjice zgolj po zaslugi hitrega ukrepanja preprečil prometno nesrečo. Pred leti se je na tem območju zgodilo že več prometnih nesreč oziroma trkov vozil. BARBARA FURMAN Celjan Ivan Mirnik, ki zadnja leta živi v naselju Crešnjice pri Frankolovem, je v večernih urah po regionalni cesti vozil iz Slovenskih Konjic proti Franko-lovemu. Ko je želel zaviti levo proti Črešnjicam, je zaradi gostega prometa z nasprotne strani moral ustaviti in čakati, da bi varno zavil v levo. »Bile so pozne večerne ure, zato je bila tema. Nenadoma sem v vzvratnem ogledalu zagledal luči vozila, ki se mi je z veliko hitrostjo približevalo. Ker sem se ustrašil, da se bo zaletelo v moj avto, sem vožnjo nadalje- Ivan Mirnik poziva k ureditvi razsvetljave in omejitvi hitrosti. val naravnost in tako preprečil prometno nesrečo,« se tistega majskega večera spominja Ivan Mirnik. Opozoril na težavo Kot še pravi, je takrat doumel kako nevarno je križišče pri odcepu za Črešnjice, saj ni osvetljeno, na regionalki pa je gost promet, toliko bolj ob zaprtju avtoceste, dovoljena hitrost pa je 90 km/h. »Na to težavo sem opozoril na skupščini Turističnega društva Frankolovo, med prisotnimi sta bila tudi vojniški župan Branko Petre in predsednik Krajevne skupnosti Frankolovo Dušan Horvat. Pooblastili so me, da na težavo opozorim pristojne službe na državni ravni,« dodaja Mirnik, ki mu prometna problematika ni tuja, saj se je temu posvečal tudi med službovanjem v Zavarovalnici Triglav. Zavarovalnica je pred leti, kot pravi, veliko denarja namenjala preventivi v cestnem prometu. Kaj spremeniti? Razmere na terenu sta si na poziv Ivana Mirnika ogleda- Odcep za Crešnjice s prometno obremenjene regionalne ceste Celje-Slovenske Konjice. la policista Policijske postaje Celje. Strinjala ste se, da je v križišču za Črešnjice treba zagotoviti razsvetljavo in obrezati veje dreves, ki zastirajo pogled na prometni znak za odcep Črešnjice. »Tukajšnji prebivalci si seveda želimo tudi, da bi se na tem odseku regionalke omejila hitrost s sedanjih 90 km/h na 50 km/h. To bi zagotovo pripomoglo k večji prometni varnost na tem območju,« še pravi Mirnik, ki je omenjene predloge posredoval direkciji za infrastrukturo. Na direkciji so nam potrdili, da so predloge prejeli. Kako bodo ukrepali, če sploh, pa nam do zaključka redakcije še niso odgovorili. Več nesreč Da se je na regionalki pri odcepu za Črešnjice v minulih letih zgodilo že več prometnih nesreč, ki so se končale z bolj Robert Jereb se spominja nesreče, ki jo je imel pred leti v križišču njegov oče. ali manj zvito pločevino, je povedal Robert Jereb, ki živi v neposredni bližini križišča. »Prometno nesrečo je pred približno desetimi leti doživel tudi moj oče. Zavijal je na regionalno cesto, ko se je vanj zaradi prehitre vožnje zaletel voznik osebnega vozila. K sreči ni bil nihče poškodovan. Očetovo vozilo je bilo močno poškodovano,« se spominja Jereb, ob čemer dodaja, da krajani pristojne že nekaj časa pozivajo k ureditvi pločnika ob regionalki, vendar so prejeli odgovor, da do njega niso upravičeni, ker je poseljenost na tem območju premajhna. Počasna birokracija Po besedah predsednika Krajevne skupnosti Fran-kolovo Dušana Horvata je prometna problematika na Frankolovem pereča že več desetletij. »Ob prometno zelo obremenjeni regionalni cesti ni pločnikov in kolesarskih stez, ki bi pešcem in kolesarjem zagotavljali večjo varnost. S prometnimi težavami seznanjamo odgovorne na državni ravni, a so postopki dolgotrajni. Birokratski mlini meljejo prepočasi. Trenutno strokovnjaki pripravljajo idejni zasnovi za ureditev skupnega križišča za smer Rove in Rakovo stezo ter celovito ureditev cestne infrastrukture v središču Frankolo-vega,« pojasnjuje Horvat. Pobudo za ureditev križišča z odcepom za Črešnjice je, kot še pravi, že obravnaval občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. »Ker je omenjena problematika vezana na regionalno cesto, ki jo upravlja država, jo je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu posredoval direkciji za infrastrukturo. Prepričan sem, da bo pobuda našega krajana Ivana Mirnika deležna ustrezne obravnave,« še dodaja predsednik frankolo-vske krajevne skupnosti. Foto: BF Čez nov most v Vegovo ulico ŠMARJE PRI JELŠAH - Uvoz z regionalne ceste v Vegovo ulico v Šmarju pri Jelšah je po devetih mesecih zapore zaradi gradnje novega mostu spet mogoč. Za naložbo, katere pogodbena vrednost del znaša približno milijon evrov, je malo manj kot 800 tisoč evrov prispevala Direkcija RS za infrastrukturo, šmarska občina je zanjo namenila skoraj 241 tisočakov. Na uvozu v Vegovo ulico, ki prometnih konicah. Uvoz ima med drugim vodi proti pokopališču in osnovni šoli, je bila pred obnovo gneča predvsem ob jutranjih in popoldanskih po novem dodatna zavijalna pasova, cestišče je razširjeno, kar naj bi prispevalo k razbremenitvi prometa. Za večjo varnost so urejeni še pločniki za pešce in kolesarski pasovi. Zaradi preureditve križišča je na tem območju sedaj spremenjena prometna signalizacija. Podjetje VOC Celje je ta cestni odsek začelo obnavljati junija lani. Med drugim je uredilo še parkirne površine pred trgovino Kmetijske zadruge Šmarje, poskrbelo je za javno razsvetljavo in odvodnjavanje. Med glavno cesto in parkiriščem je zgradilo 120 metrov dolg oporni zid ter povezovalne stopnice med pločnikom in parkiriščem. Na območju gradbišča je na novo uredilo vodovodno omrežje in prestavilo glavni kolektor, ki vodi do čistilne naprave. Izvedlo je vodnogospodarsko ureditve struge Šmarskega potoka. TS Na uvozu v Vegovo ulico je bila pred obnovo gneča predvsem ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah. (Foto: Matic Javornik in Blaž Lah) Prva napoved kandidature v Celju CELJE - Novembrske lokalne volitve bodo zagotovo zanimive, prva imena kandidatov za župane se že pojavljajo. Kandidaturo za župana Mestne občine Celje je prvi uradno napovedal Matija Kovač, mag. inž. arhitekture, ki je že vrsto let občinski svetnik Levice in dejaven na področju kulture. Uradno bo svojo odločitev predstavil v petek. Matija Kovač aktivno deluje v lokalni politiki že vrsto let, saj je bil leta 2014 prvič izvoljen v celjski mestni svet kot kandidat Levice. Vodi podjetje Zgradba-zamisli, v okviru katerega deluje ekipa mladih arhitektov in oblikovalcev. Aktivno se ukvarja s kulturo, deluje v Hiši kulture Celje, kjer skrbi za celostno grafično podobo ter sodeluje pri različni umetniški produkciji. »Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da naše mesto potrebuje svež pristop in usmerjenost v razvoj kakovosti bivanja za Celjane. Predstavljam nujno potrebno spremembo pri vodenju mesta, ki bo temeljila na dobrih idejah, ki jih prispevamo občani, na napredni družbeno--politični misli in kompetencah, ki sem jih pridobil z delom v mestu in lokalni politiki,« je zapisal Kovač. Program, s katerim želi pridobiti podporo javnosti, bo temeljil na načelih, s katerimi želi Celje spremeniti v še bolj zeleno in urbano mesto na podlagi skupne vizije prihodnosti vseh občank in občanov. TC Na novembrskih volitvah bo za celjskega župana kandidiral tudi arhitekt Matija Kovač. (Foto: osebni arhiv) KULTURA 11 Dobro obiskan tridnevni festival Izrekanja Poetični večeri ob Savinji Prvi večer so organizatorji petega festivala Izrekanja še lahko izpeljali v lapidariju ob Savinji, kjer se je zbralo številno občinstvo, ki je prisluhnilo poeziji in glasbi. Naslednja dva večera sta bila zaradi negotovih vremenskih razmer na terasi Kavarne pri Mišku Knjižku, a obisk je bil kljub temu odličen. TATJANA CVIRN Letos je bil festival prej kot prejšnja leta, kar se je po mnenju Kristiana Koželja, umetniškega vodje festivala Izrekanja, izkazalo za odlično potezo. »Zabeležili smo rekorden obisk, saj smo v treh dneh festivala našteli približno petsto obiskovalcev. Pozitivno presenečeni in neskončno hvaležni smo tudi ob osupljivi medijski podpori.« Kot pravi, je festival tudi peto leto ostal zvest svojemu osnovnemu poslanstvu - prinašati tudi v Celje vrhunsko poezijo in v njenem objemu prepletati perspektivne in vrhunske domače in tuje avtorje ter izvajalce. Festival že vsa leta podpira Mestna občina Celje, Ob dobro obiskanem festivalu Izrekanja je bil zadovoljen umetniški vodja festivala Krisitan Koželj (desno). Aljaž Primožič, prejemnik Župančičeve frulice in male Veronike, je na letošnjem festivalu Izrekanja predstavil svojo prvo pesniško zbirko Čisto potiho. V performansu so se mu pridružile harfistka Veronika Podjaveršek ter pesnici Lara Gobec in Marija Kisilak. Lara Gobec je premierno predstavila svojo poetično monodramo Z ljubeznijo, Lola. soorganizatorja sta Osrednja knjižnica Celje in KUD festival Izrekanja. Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji je letos omogočilo nastop glasbene zasedbe Six One Five Collective, ki je ogrela občinstvo prvi večer festivala, in mlade pesnice Brynne Rebele-Henry. Ta je nastopila v soboto in brala pesmi iz zbirke Prelude, ki jih je v slovenščino prevedel Kristian Koželj. Uveljavljeni in mladi avtorji Osrednji pesniški gost letošnjega festivala je bil poljski pesnik, avtor šestnajstih zbirk, literarni kritik in igralec Krzysztof Siwczyk. Na petkovem večeru je njegove pesmi predstavil slovenski pesnik, prevajalec in urednik založbe LUD Šerpa Primož Cučnik, ki je na novo prevedel nekaj najnovejših Siwczykovih pesmi. Poljski gost je na festivalu tudi vodil pesniško delavnico za mlade. Od domačih avtorjev sta se predstavila mlada pesnika, ki sta se razvijala sočasno s festivalom in sta po petih letih nosilna glasova pesniške generacije. Aljaž Primožič je predstavil svojo prvo pesniško zbirko Cisto potiho, Lara Gobec pa je nastopila s svojo poetično monodramo Z ljubeznijo, Lola. Oba sta navdušila zbrano občinstvo. V glasbenem delu festivala so se poleg omenjene ameriške zasedbe predstavili še člani skupine Tori tango in slovenski kantavtor Tomaž Hostnik ter poskrbeli za tri prijetne poletne večere ob Savinji. Foto: LR Photography Pet zbirk se poteguje za Veroniko Kdo bo letošnji Veroni-kin nagrajenec, bo znano 30. avgusta na prireditvi na Starem gradu. Nagrado podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997 za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta. Zadnja leta je organizator dogodka Hiša kulture Celje. Znano je že, da bo zlatnik poezije na prireditvi prejel Iztok Osojnik in da bo malo Veroniko prejela dijakinja Ela Potočnik. Komisija, ki ji predseduje pisateljica in kulturna novinarka Lara Paukovič, sestavljata pa jo še pesnica, urednica, radijska ustvarjalka Tina Kozin ter doktor literarnih ved in profesor na Filozofski fakulteti Alen Albin Širca, je med več kot dvesto prebranimi pesniškimi zbirkami, ki so izšle od junija lani do maja letos, izbrala peterico, ki se Letošnji nagrajenec z zlatnikom poezije je Iztok Osojnik, malo Veroniko za najboljšo dijaško poezijo pa je osvojila Ela Potočnik. Nagradi bosta prejela na prireditvi konec avgusta na Starem gradu. (Foto: Robi Valenti in osebni arhiv) bo potegovala za letošnjo Ve-ronikino nagrado. Nominiranci so Nataša Ve-likonja za zbirko Prostor sred križišč (Založba Škuc), Ana Svetel za zbirko Marmor (Be-letrina), Milan Jesih za svoje delo Namreč (Beletrina), Kristina Kočan za knjigo pesmi Selišča (Založba Litera) in Jernej Zupanič za pesniško zbirko Orodje za razgradnjo imperija (LUD Literatura). TC Na zmenek s slovensko glasbo V nedeljo ob 20. uri bosta pri Vodnem stolpu v Celju dirigent, skladatelj in pianist Iztok Kocen ter kontrabasist Miha Firšt pripravila Zmenek s slovenskimi skladatelji. Gre za nadaljevanje turneje Projekt 212, s katero želita glasbo slovenskih skladateljev pripeljati v sleherno slovensko občino. Koncert glasbe klasičnih in sodobnih slovenskih skladateljev dopolnjujeta z gledališkimi in stand up vložki. Slovensko glasbeno ustvarjalnost želita tako predstaviti tudi v krajih, kjer tovrstne ponudbe sicer ni. Del turneje sta izvedla spomladi in jo nadaljujeta v Celju, kjer se jima bosta pridružila klarinetist Filip Brezovšek in violinist Kristian Ilić, izvedli pa bodo dela Giuseppeja Tartinija, Benjamina Ipavca, Lucijana Marije Škerjanca, Matije Krečiča, Leona Firšta, Nejca Kuharja, Nenada Firšta, Dušana Bavdka in drugih. TC V super volilnem letu s Partljičevo komedijo Ljubiteljski gledališčniki iz Andraža nad Polzelo so ponovno združili moči. Letos poleti so pod režijskim vodstvom Sonje Zajc pripravili komedijo Politika, bolezen moja. Ker jim je nekoliko zagodlo vreme, so jo premierno uprizorili v petek zvečer v domu krajanov v Andražu nad Polzelo. Ponovitev v soboto si je ogledal tudi njen avtor Tone Partljič. Predstavo so si sicer zamislili na tamkajšnjem športnem igrišču. Predstava Politika, bolezen moja, ki traja malo manj kot dve uri, govori o zakonskem paru, ki se skoraj istočasno upokoji. Zena se posveti aerobiki in drugim lahkotnim vsebinam, medtem ko se mož odloči, da se bo podal v politiko. Kot je značilno za Partljičeva dela, vse to za sabo potegne obilico zanimivih pripetljajev in preobratov. Predstava je zaradi letošnjega super volilnega leta, ko se bomo na volišča odpravili kar trikrat, še posebej aktualna, obenem je dobrodošla kulturna popestritev poletnih dni. Andraški gledališčniki tudi lani poleti niso počivali. Pod režijskim vodstvom domačinke Sonje Zajc so uprizorili prav tako Partljičevo komedijo Slikar na vasi. Zajčeva je režijsko vodstvo andraške gledališke skupine, ki deluje v sklopu tamkajšnjega kulturnega društva, prevzela po upokojitvi pred dvema letoma. Pred tem je bila dolgoletna direktorica celjske območne izpostave zavoda za šolstvo. Kot ljubiteljica letnega gledališča verjame, da to ni njihov zadnji skupni projekt, temveč se bodo lotili še katerega. »Imamo to srečo, da ima športno gledališče v Andražu nad Polzelo amfiteatrsko postavitev, ki kar kliče po ustvarjanju letnih gledaliških predstav,« še dodaja Zajčeva, ki jo veseli, da lahko v letošnjem gledališkem projektu govorijo tudi o medgeneracijskem sodelovanju. Med najmlajšim in najstarejšim članom gledališke ekipe je namreč kar petdeset let razlike. V glavnih vlogah igrata Franc Drobež in Meta Satler. Sicer v predstavi sodeluje petnajst igralcev. ŠO »Imamo to srečo, da ima športno gledališče v Andražu nad Polzelo amfiteatrsko postavitev, ki kar kliče po ustvarjanju letnih gledaliških predstav,« pravi Sonja Zajc. Andraški gledališčniki so konec tedna premierno uprizorili komedijo Politika, bolezen moja. (Foto: TT) 12 NAŠA TEMA Porast težav zaradi pikov os, čebel in sršenov Nas bodo žuželke letos dodobra popikale? Poletje je čas piknikov, druženja na prostem, sprehodov, uživanja. Toda uživanje za mizo ob pijači in jedači skoraj ne mine brez odganjanja nadležnih žuželk. Ose, čebele, sršeni, a tudi komarji nas v teh dneh ves čas obletavajo. Mahanje z rokami, da bi jih odgnali, ne pomaga, kvečjemu nasprotno - to še poveča napadalnost žuželk in možnost, da nas pičijo. Žuželke sicer za večino ljudi niso nevarne, njihovi piki prav tako ne, a nizek odstotek ljudi je nanje alergičen, zato je zanje lahko pik tudi usoden. Najhuje je, da večina ljudi sploh ne ve, kako se bodo njihova telesa odzvala na pik. Kadar žuželka piči v usta ali žrelo, oteklina vpliva na dihalne poti, kar je lahko smrtno nevarno. Zato previdnost nikoli ni odveč. SIMONA SOLINIC Ob morebitnem piku žuželke je pomembno izogibanje ponovnemu piku. Zato je dobro poznati biološke značilnosti kožekrilcev in ukrepe, ki zmanjšajo možnost ponovnega pika. Poleg tega mora imeti alergična oseba pri sebi vedno set zdravil za samopomoč, ki ga uporabi, če jo piči žuželka in se začne razvijati alergijska reakcija. Sreča v nesreči ali osa v grlu Pik ose ali čebele v usta ali žrelo je lahko usoden. Takšni primeri sicer niso pogosti, a se dogajajo. Ravno zato zdravniki opozarjajo, da se morajo ljudje med drugim izogibati pitju iz pločevink. Primer, ki bi se lahko končal tragično, se je pred dnevi zgodil tudi našemu bralcu. »Po novem na odprtem pijemo pivo in tudi druge pijače zgolj iz kozarcev, nikakor ne več iz steklenic in še posebej ne iz pločevink. Razlog so ose. Pred časom nam je piknik pokvarila osa, ki je prijatelja pičila v ustnico in jo je imel čez nekaj minut napihnjeno kot najslabše >zbotoksirane estradnice< ...« je dejal bralec, ki želi ostati anonimen. V pogovoru naniza, da jo je tudi sam skupil, a se je k sreči vse dobro izteklo. »Bil sem na dopustu in smo obiskali gostinski lokal, kjer smo naročili točeno pivo. Ose so nas obletavale, ena je končala v pivu, a sem jo pravočasno opazil in odstranil. Naslednje žal nisem. Ko se mi je tekočina zlila po grlu, sem začutil, morda celo v sapniku, da imam tujek. Krčevito sem bruhal in izbruhal oso,« pravi. Neverjetna sreča je bila, da ga vmes ni pičila. »Ko smo jo opazili v izbljuvku, ji je manjkalo eno krilo, želo pa je imela celo. Toda še dva dni me je bolelo grlo, kasneje me je čudno ščegetalo. Na srečo se je vse dobro končalo. Očitno moramo pred vsakim požirkom pogledati v kozarec ...« Do zapletov lahko pride tudi nekaj dni po piku Osji piki so bolj boleči od čebeljih, a osje želo ponavadi ne ostane v koži. Za razliko od osjega čebelje želo ostane v koži, zato ga je treba odstraniti. Pri odstranjevanju moramo biti pozorni, saj žela ne smemo stiskati, ker tako v organizem pride še več strupa. Z nohti ali s pinceto želo nežno potegnemo ven, nato rano operemo s hladno vodo in obložimo z ledenim obkladkom, ki ublaži bolečino. Pomembno je tudi, da ranjeni del telesa hladimo, ker tako ne pride do zatekanja, priporočajo zdravniki. Oteklina se običajno pojavi naslednji dan, do resnejših zapletov, kot so vnetja, lahko pride tretji dan. V tem primeru je treba poiskati pomoč zdravnika. Zaščita Manj boleči, a nadležni in srbeči so komarjevi piki. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da se lahko pred njimi med drugim zaščitimo tako, da nosimo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa, se izogibamo zadrževanju na prostem, ko je dejavnost komarjev največja, in uporabljamo sredstva za zaščito pred njimi. Preprečevati moramo tudi vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež. Poskrbeti moramo za okolico in odstraniti »pogoje« za razmnoževanje komarjev, kot so zamašeni žlebovi, podstavki za rože in voda v vazah. Pri oskrbi komarjevih pikov so najbolj učinkoviti geli za pike žuželk ali antihistaminske kreme. Če osebo piči ali ugrizne več žuželk hkrati, je smiselno obiskati zdravnika, saj so lahko številni piki nevarni, tudi če oseba nima alergijske reakcije. Znak za ukrepanje so tudi oteklina, ki se širi, mehurji ali obsežnejše vnetje, težave z dihanjem, huda bolečina, otekanje ustnic in težko požiranje. Za vse, ki vedo, da so piki žuželk zanje nevarni, ker so že imeli zaplete, zdravniki svetujejo, naj s seboj vedno nosijo primerna zdravila. Če jih nimajo pri sebi, naj se obrnejo na najbližjo zdravstveno ustanovo. Alergijska reakcija se lahko pokaže z veliko oteklino na mestu pika, ki ostane prisotna več dni. Sistemska reakcija se navadno pojavi nekaj minut po piku in skoraj vedno prej kot v uri. Simptomi so lahko blagi, kot so sr-bež, izpuščaj na koži celega telesa, otekanje okrog oči, zmerni, kot so cmok v grlu in krči v trebuhu, ali težki, kot so omotičnost, dušenje in izguba zavesti. Bolniki s sistemsko alergijsko reakcijo imajo pri naslednjem piku največkrat podobne ali blažje simptome, redkeje je reakcija težja. Kot učinkovite preventivne ukrepe proti pikom žuželk zdravniki navajajo predvsem pazljivost pri pitju iz pločevink, zaprta okna in vrata podnevi, ustrezna oblačila ter čim manjšo uporabo dišečih izdelkov za nego kože. Oseba naj nikoli ne dela sunkovitih kretenj, če se ji žuželka približa. Glavo naj pokrije z rokami ali s kosom obleke in se počasi umakne. Pred piki žuželk se najbolje zavarujemo tako, da se izogibamo nevarnim območjem ter upoštevamo zaščito s primerno obleko, z mrežami in repelenti. Prva pomoč po piku Mesto pika vedno hladimo, na primer z ledom, ki ga nikoli ne damo neposredno na kožo. Mesto pika lahko hladimo tudi z blazinico, napolnjeno z gelom, ki je na voljo v lekarnah, ali na območje pika nanesemo gel z antihistaminikom ali kateri drug gel za oskrbo kože po pikih. Takšni geli so v lekarnah na voljo brez recepta. Primerni so gel z alojo, ki kožo hladi in vlaži, gel s kamilico, ki kožo pomirja, ali gel čajevca, ki deluje protivnetno. Kadar gel ne zadostuje ali ob znani blažji preobčutljivosti, posežemo po antihistaminiku. Za blažje reakcije je značilno, da je prizadeta le koža, kar se kaže kot srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina. Ob hujših težavah gre lahko za sistemsko alergijsko reakcijo, ko se po piku simptomi pojavijo po celem telesu (npr. močno otekanje, oteženo dihanje ...). V tem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč. Ali ste vedeli? Stik s strupom žuželke povzroči sproščanje histamina. Zaradi njega pride do razširitve krvnih žil, ki postanejo prepustnejše za tekočino, zaradi česar nastane oteklina. Histamin povzroča tudi intenziven srbež. Medtem ko čebela ob piku umre, saj njeno želo po piku ostane v koži, osa preživi. Čebele in ose imajo različen strup, tako da alergija na enega ne pomeni nujno alergije tudi na drugega. Za ose smo manj zanimivi, če ne nosimo pisanih barv in nismo nadišavljeni. Ose privablja tudi človekov znoj. Razdraženo kožo pomiri tudi v vodi raztopljena soda bikarbona, ki izniči kislino čebeljega pika. Za izničenje strupa osjega pika je učinkovit tudi vinski kis. Za odganjanje žuželk so na voljo elektronske naprave, ki običajno delujejo na osnovi ultrazvočne tehnologije, ki vznemirja komarje brez negativnih neželenih učinkov na ljudi. NAŠA TEMA 13 »Opažamo porast števila pikov« Več težav zaradi pikov žuželk letos pri bolnikih opaža tudi družinska zdravnica Polona Sagadin, ki ima ambulanto na Polzeli. Kot dodaja, je letos več tudi anafilaktičnih reakcij na tovrstne pike. »Zaznavamo tudi pozne reakcije na pike, torej odzive, ki nastanejo tudi nekaj dni po piku žuželk. Gre predvsem za reakcije na koži. Pozni odzivi načeloma niso življenjsko ogrožajoče, ljudi največkrat prestrašijo otekline ali rdečine na telesu,« pojasnjuje Sagadi-nova. Omenja, da je največji problem, kadar nastane anafilak-tična reakcija, ki je lahko tudi izredno nevarna. Takrat je po- »V urgentnem centru bolnike zaradi pikov žuželk obravnavamo v ambulanti splošne nujne medicinske pomoči. Incidenca je vsako leto ista, tudi letos v Celju ne opažamo povečanega števila tovrstnih nujnih primerov. Če ljudje niso alergični na pik žuželke, gre ponavadi za blage lokalne simptome, ki se kažejo kot srbečica, blaga oteklina ali izpuščaj. Večinoma so potrebni hlajenje mesta vboda, protibolečinska terapija in občasno antihistaminik. Pri alergikih lahko pride do hudih alergičnih reakcij. Takšni primeri so sicer redki in zahtevajo obravnavo v urgentnem centru. Preventivnih zdravil, ki bi preprečila alergično oz. anafilaktično reakcijo, ni.« pravi vršilka dolžnosti predstojnice Urgentnega centra Celje Iwona Ewa Kosi, dr. med. Foto: Andraž Purg - GrupA membno, da oseba pride čim hitreje do zdravniške pomoči. Specialisti takrat bolniku uredijo tudi terapijo, ki jo mora upoštevati. Kot opaža Sagadinova, je med ljudmi, ki imajo zaplete ali težave zaradi pika žuželk, več pripadnikov mlajše generacije. »Ne gre samo za ose, čebele ali sršene. Opažamo, da postajajo vedno bolj strupene tudi mušice. Tudi starši se obračajo na zdravnike, kadar pride do pika komarjev in je morda odziv pri otrocih večji v smislu dlje časa obstojne rdečine na koži,« poudarja Sagadinova. Pojasnjuje še, da je kar nekaj primerov, ko ljudje na koži opazijo oteklino ali rdečino, ki ne mine hitro, zaradi česar poiščejo zdravniško pomoč, vendar pri tem ne vedo, kaj jih je pičilo ali ugriznilo. OB ROBU Ose pomemben del ekosistema Ose so zelo raznolika skupina žuželk in so bližnje soro-dnice čebel. Pri nas je bilo najdenih 72 vrst tako imenovanih pravih os, med katerimi je najpogostejša navadna osa. Največji predstavnik os je sršen. Čeprav večina os živi samotarsko in jih sploh ne opazimo, so najbolj znane vrste, ki živijo v skupinah in gradijo velika gnezda. Matice spomladi iz koščkov lesa zgradijo gnezdo in poskrbijo za prvo generacijo delavk. Njihovo število nato do konca poletja naraste na nekaj sto ali tisoč. Takrat se v gnezdu izležejo tudi nove matice in samci. Matice se po parjenju odpravijo prezimovat, vsi drugi člani družine propadejo. Odrasle ose so rastlinojede in se hranijo z medičino, s sadjem in z drugimi sladkimi snovmi, zato nas tako rade obletavajo, ko jemo ali pijemo. Ose po besedah poznavalcev načeloma niso napadalne, razen kadar branijo gnezdo ali ko jih nehote stisnemo. So pa lahko zelo moteče, če jih je veliko, takrat je tudi večja verjetnost, da pride do pika. Mnogi osam nastavljajo različne kupljene ali doma narejene pasti, katerih osnova je sladkorna raztopina, ki jih privablja. Če se z osami spopadamo tako, je pomembno, da v past dodamo tudi kis, sicer se bodo vanjo ulovile tudi čebele. Marsikdo lovljenja os ne priporoča, saj so pomemben del ekosistema. Osje delavke za prehrano mesojedih ličink namreč ulovijo ogromne količine žuželk, zato so pomemben regulator številnosti žuželk, tudi komarjev in tistih, ki v kmetijstvu lahko povzročajo škodo. Res je tudi, da predvsem takrat, ko jih je veliko, z objedanjem sadja povzročajo škodo. A gledano splošno je ta škoda vseeno manjša, kot so koristi, ki jih imamo od njih, poudarjajo poznavalci. Letos je presenetljivo veliko pikov komarjev in zdravniki opažajo, da se starši tudi zaradi tovrstnih pikov, ki doletijo njihove otroke, pogosto obračajo na zdravstvene službe. Alergijsko reakcijo po piku žuželk ima približno 0,5 odstotka ljudi. Večina ljudi po pikih žuželk kožekrilcev, kot so čebele, čmrlji, ose in sršeni, nima večjih težav. Takoj po piku začutijo bolečino, na mestu vboda pa se pojavita rdečica in oteklina, ki v nekaj urah izgineta. Če žuželka piči v usta ali vrat, lahko normalna oteklina oteži dihanje ali celo povzroči zadušitev. Če človeka piči roj žuželk, kar je več kot 100, lahko pride do sistemske zastrupitve. Kaj pa ugrizi pajkov in piki škorpijonov? Za preprečevanje ugrizov pajkov in škorpijonov je zelo pomembno, da pri nočni hoji uporabljamo visoko obutev. Mesta za kampiranje in opravljanje potrebe ter oblačila in obutev moramo pred uporabo temeljito pregledati. Po ugrizu pajka damo prizadeti del v vročo kopel, ki omogoča razgradnjo termolabilnega strupa, ud imobiliziramo. Prevezo nad rano naredimo le v primeru ugriza zelo strupenih pajkov. Po potrebi damo poškodovancu sredstvo proti bolečinam in organiziramo prevoz do zdravnika. V naravi nam pot lahko prekrižajo tudi kače, ki se izogibajo človeka in praviloma napadejo le, če so ogrožene. Večina ugrizov kač je v nogo pod kolenom. Značilen znak ugriza sta vbodni ranici na koži v razdalji 0,6 do enega centimetra, ki rahlo ali sploh ne krvavita. Posledice kačjega ugriza so lahko paraliza dihalnih in drugih mišic ter odpoved ledvic in motnje strjevanja krvi. Lokalno se pojavijo bolečine, rdečina in oteklina, ki ji lahko sledita motnja pretoka krvi in limfe ter odmrtje mišičnega tkiva, pojasnjujejo na NIJZ. Za preprečevanje kačjega ugriza je zelo pomembno preventivno obnašanje: izogibati se je treba nevarnim območjem, še posebej ponoči, ko je večina kač najbolj dejavnih, nenehno je treba opazovati okolico, izbrati pravilno visoko obutev in oblačila. V primeru ugriza kače je pomembno hitro in pravilno ukrepanje. Rano očistimo s tekočo vodo in z razkužilom, ugrizen ud imobiliziramo in človeku omogočimo mirovanje. Po potrebi mu lahko damo sredstvo proti bolečinam in čim prej organiziramo prevoz v bolnišnico. Ne delamo vrezov v rano in je ne sesamo z usti ali vakuumskimi črpalkami. Prevez uda nad ugrizom zdravniki priporočajo le v primeru ugriza najbolj strupenih kač in če predvidevamo, da bo prevoz do bolnišnice trajal dlje kot uro. Prevez mora biti dovolj ohlapen, da ne moti oskrbe uda s krvjo. Če je varno, kačo fotografiramo, saj to lahko pomaga pri identifikaciji in odločitvi za ustrezno zdravljenje. Če je bila kača ubita, jo odnesemo s sabo v bolnišnico, da jo zdravniki vidijo. Za trekinge v zelo odročne predele je priporočeno, da imajo pohodniki vedno pri sebi komunikacijsko napravo, s katero lahko hitro pokličejo na pomoč. Oh, te meduze! Tudi v morju lahko doživimo neprijetno srečanje z živalmi. Po dotiku lovk meduz se na koži pojavijo oteklina, rdečina, srbenje in pekoča bolečina. Pri nekaterih večjih in bolj strupenih vrstah lahko človek zaradi sistemskih reakcij umre v nekaj minutah, opozarjajo na NIJZ. Ko zaznamo, da so se nas z lovkami dotaknile meduze, takoj zapustimo vodo. Poškodovano mesto najprej speremo z morsko vodo, nato še z raztopino jedilnega kisa ali s 40- do 70-odstotno raztopino alkohola, da inak-tiviramo strup. Lovke posujemo s kuhinjsko soljo in jih s pinceto čim prej odstranimo. Prizadete kože ne smemo drgniti. Po potrebi uporabimo sredstvo proti bolečinam oz. alergiji in v hujših primerih obiščemo zdravnika, še svetujejo na NIJZ. Ruska ruleta SIMONA ŠOLINIČ Spominjam se kolegice, ki je v kuhinji opazila sršena. V silovitem strahu ga je sploščila z vročo ponvijo. Čez nekaj časa so v kuhinjo prileteli še štirje sršeni in srdit boj se je nadaljeval. Zmagala je kolegica. Lahko bi se zanjo boj končal tudi tragično. Piki žuželk so kot ruska ruleta. Človek ne ve, kdaj in kako ga bo »zadelo«. Če je ob zapletu zaradi pika zdravniška pomoč blizu, je lahko to rešitev. V nasprotnem primeru je odvisno, kakšno srečo ima oseba. Toda ose in čebele so del našega bivanja, pomembne za naravo, celo za naš obstoj. Nekje na skupni poti je treba najti kompromis in živali ne pobijati samo zato, da bomo lahko pijačo spili v miru. Na tej poti so dobrodošli preventivni nasveti. Osa ali čebela ne letata okoli nas z namenom, da bi nas pičili. Imata pač svoje življenje, svoje potrebe. To moramo vedeti. In pri tem upoštevati preventivne nasvete. A medtem ko na terasah in ob mizah krilimo z rokami ter se otepamo nadležnih os ali čebel, pozabljamo, da Slovenija spada v sam svetovni vrh po nevarnosti okužb, ki jih prenašajo klopi. Nanje nismo tako pozorni, zato si lahko nakopljemo zdravstvene težave. Celo invalidnosti. Ne pozabimo, da se je pretekli mesec strmo povišalo število zaznanih primerov borelioze in klopnega meningoen-cefalitisa. Medtem ko se zavedamo, da piva ali soka ne bomo mogli spiti v miru zaradi nadležnih žuželk, se malo manj zavedamo, da nam lahko že hoja po vrtu spremeni življenje zaradi enega samega vboda klopa. Tudi to je kot ruska ruleta. Klop je lahko okužen ali ne. Zato - previdno na vsakem koraku. Bolj nevarni klopi? Julija je območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje zabeležila 43 primerov lymske borelioze, kar je bistveno več kot julija lani in več od petletnega povprečja. Zabeležili so tudi štiri primere s klopnim meningoencefalitisom. To potrjuje, da so bolj kot ose morda nevarni - klopi. Slovenija spada med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Klopi so predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m jih je lahko veliko, v višjih legah jih je manj. Ko »se nas prime« Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) s povzročiteljem lymske borelioze, med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko. Osebe, ki so bile v preteklosti že okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo. Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa laže opazimo. Nama-žemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in si umijemo lase. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Kako odstraniti klopa? Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Primemo ga s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če njegovi deli ostanejo v koži, jih čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju dejavnosti klopov zadržujejo v naravi. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo zaradi KME v Evropi in na svetu. 14 ZAPOSLOVANJE frgotur www.trgotur.si Vodja dogodkov (m/ž) Opis delovnega mesta: načrtovanje in organizacija koncertov in drugih dogodkov, sodelovanje pri planu promocij koncertov, nadzor nad stroški in prihodki projektov, sodelovanje pri: pridobivanju novih strank in skrbi za ključne kupce, pri zastopanju glasbenih in drugih izvajalcev ter pri promociji preko družbenih omrežij. Od kandidatov pričakujemo: vsaj 3 leta delovnih izkušenj, od tega vsaj 1 leto na enakem ali podobnem področju dela, obvladovanje: hrvaškega in angleškega jezika, orodij MS Office in družbenih omrežij, multitasking, delo pod časovnim pritiskom, izpit B kategorije. Kandidatom nudimo: dinamično delo v mladem kolektivu, fleksibilen delovni čas in možnosti delnega dela od doma, stimulativno plačilo glede na uspešno izvedene projekte, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem ali možnost opravljanja pogodbenega zaposlovanja. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Eventstar, d.o.o., Celjska cesta 24b, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raz-tovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar/varilec (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo: izpit B kategorije, osnovna računalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem dveh mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju ki se konstantno razvija, mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar ali avtoklepar (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožen dela v timu, natančen, samomoiniciativen, odgovoren, vesten, urejen, opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52A, Ložnica pri Žalcu, 33l0 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec za sestavo strojev (m/ž) (Žalec) Naloge in odgovornosti: priprava materiala, sestava strojev in končni pregled, pakiranje strojev, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana znanja in izkušnje: zaželene izkušnje vendar niso pogoj, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, delo v timu. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas dopoldan, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec na upogibnem stroju CNC (m/ž) (Žalec) Naloge in odgovornosti: Samostojno nastavljanje in upravljanje CNC stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inox-a in aluminija, izvajanje meritev z enostavnimi merilnimi pripomočki, priprava materiala za upogibanje. Zahtevana znanja in izkušnje: kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, triizmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Pri- jave zbiramo do 24. 8. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Viličarist (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: upravljanje viličarja pri notranjem transportu komponent na delovna mesta montaže, razkladanje prejetih pošiljk, nakladanje strojev, razvrščanje blaga po skladiščnih regalih, vizualna kontrola prejetega blaga, skrbi za usklajenost iz dobavljenih in prejetih pošiljk s spremno dokumentacijo, evidentiranje prejetega blaga v informacijski sistem, opravlja razna druga dela v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo: najmanj IV. stopnjo poklicne izobrazbe, izpit B kategorije, izpit za viličarja, računalniška pismenost, uporaba orodij MS Office, ste pozitivno naravnani in znate to prenašati tudi na druge ljudi, pripravljanji za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Kandidatom nudimo: redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik v lakirnici (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: Čiščenje in priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu na površine obdelovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, če so v skladu s standardi in pričakovano kvaliteto, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Od kandidatov pričakujemo: poznavanje osnov lakiranja izdelkov, izpit B kategorije, zaželen je izpit za viličarja. Kandidatom nudimo: redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: vari ogrodja in manjše elemente z MIG/MAG postopkom v zaščitnem plinu, spaja konstrukcije in elemente pred robotskim varjenjem, vari sklope brez varilne priprave na osnovi izdelane dokumentacije, reže kovinske dele s plamenom in oblokom, predgreva določene materiale pred varjenjem, preverja, če elementi ustrezajo izdelani dokumentaciji, v primeru odstopanja popravlja elemente, da so primerni za varjenje (brušenje, posnemanje robov, vrtanje). Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnja izobrazbe kovinarske ali elektro smeri, poznavanje MIG, MAG varilnih postopkov, znanje na področju branja načrtov, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B kategorije, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo po dogovoru (fiksni in stimulativni, variabilni del), Redna izobraževanja in usposabljanja, karierni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC operater (m/ž) (Polzela) Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; 1 leto delovnih izkušenj; osnovna računalniška znanja; vozniški izpit B kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proaktivne posameznike. Prijave zbiramo do 24. 8. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98 A, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. [3 MojeDelo.com Pravnik (m/ž) (Celje) Z namenom uresničevanja poslanstva in vizije družbe v svoj kolektiv vabimo pravnika. Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pravnik m/ž (Šmarje pri Jelšah) V svojo ekipo vabimo pravnika (m/ž), ki bo pomagal graditi pravno ozadje uspešnega poslovanja naše družbe. Če imaš strokovno znanje na gospodarsko-pravnem področju te želimo spoznati. Pišek -Vitli Krpan, d.o.o., Jazbina 9a, 3240 Šmarje pri Jelšah. Prijave zbiramo do 15. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Za delo v Mass trgovini v Celju iščemo prodajalko/prodajalca. Mass, d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 9. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strojni mehanik v vzdrževanju (Štore) Naloge delovnega mesta: izvršuje naloge vzdrževanja po navodilih nadrejenih ali v skladu s tehnično dokumentacijo, glede na naravo okvare izbira ustrezna sredstva za delo oz. orodja, seznani se z okvaro in ocenjuje prioriteto delovnih nalog ... Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 5. 9. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja projektov (Štore) V smeri izdelave vse bolj zahtevnih projektov na področju strojegradnje, avtomatizacije oz. robotizacije vabimo k sodelovanju vodjo projektov. Pilih, d.o.o., Ob dragi 5, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 12. 9. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodilni monter (več oseb) (Celje) Delovne naloge: operativno vodenje posameznih (zlasti zahtevnejših) montaž na delovišču, proučitev tehnične dokumentacije in določitev faz dela. Elektrosignal, d.o.o., Lava 6A, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 9. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Proizvodni tehnolog (Trbovlje) Od kandidatov pričakujemo dobro poznavanje tehnične dokumentacije, predhodne delovne izkušnje s področja tehnologije ali razvoja izdelkov. Če imaš dobre organiza- cijske sposobnosti, si sistematična, natančna, in zanesljiva oseba, potem se nam predstavi. Od kandidata se prav tako pričakuje konfliktnost in timska usmerjenost. DEWESoft, d.o.o., Gabrsko 11a, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnična prodaja (ž/m) (Štore pri Celju) Zaradi povečanega obsega dela iščemo novega sodelavca, in sicer za področje; tehnično svetovanje/prodaja toplotnih izolacij (kamena volna, xps) in tehnično svetovanje/prodaja prezračevanih fasad Ravago, d.o.o., Orožnov trg 2, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 28. 8. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojnik elektronike/ nabavnik (Velenje) Opis delovnega mesta: razvoj in načrtovanje elektronskih izdelkov; izdelava razvojne in proizvodne dokumentacije (shem, načrtov, navodil); vpeljava novih izdelkov v proizvodnjo ... FBS elektronik, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 23. 8. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalca na oddelku vodovod v TPC Celje (Celje) Delovne naloge bodo: prodaja blaga ter pomoč in svetovanje kupcem, skrb za založenost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagotavljanje kvalitete blaga na posameznem oddelku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter kontrola cen in kodiranje ter ostala dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Spletni prodajalec (m/ž), Citycenter Celje (Celje) Opis del in nalog: komisioniranje izdelkov naročenih preko spleta . Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Receptor-nočni m/ž (Dobrna) Obseg dela: delo na hotelski recepciji, izvajanje nalog v skladu s standardi, ki so potrebni za tekoče in kvalitetno delo receptorja ... Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 10. 9. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Posluževalec strojev in naprav (m/ž) (Velenje) Opis dela: pripravlja stroj, orodje, material in druge pripomočke za delo, pripravlja obdelanec za izdelavo, izbira parametre obdelav, svetuje pri izbiri parametrov obdelav, izvaja najzahtevnejše stroje obdelave skladno s predpisano tehnologijo in predpisi oz. na osnovi izkušenj ... FORI Skupina, d.o.o., Prešernova ulica 1a, 3320 Velenje. Prijave zbi- ramo do 10. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Rogaška Slatina) Kot prodajalec boste odgovorni za usmerjanje in svetovanje strankam ter delo v trgovini Steklarne Rogaška. Steklarna Rogaška, d.o.o., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 10. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Za poslovalnico v Celju vabimo zanesljive, motivirane in k cilju orientirane kandidate, pripravljene na nove izzive in razvoj kariere, da se prijavijo na delovno mesto: Prodajalec/ka. Ta-kko fashion, d.o.o., Linhartova cesta 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 8. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Frontend razvijalec (m/ž) (Celje) Mi smo Navteh. Inovativni, fleksibilni in unikatni. Slovenci, ki s svojimi sistemi sežemo daleč v svet. Nudimo dinamično delo v perspektivnem in kreativnem okolju, pozitivno timsko vzdušje, skrb za osebni in strokovni razvoj. Stimulativno plačilo in zaposlitev za nedoločen čas. NAVTEH, d.o.o., Kersnikova ulica 17a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. @ MojeDelo.com KRONIKA 15 Ne pozabite na upoštevanje pravil Avgust: mesec hmeljarske varnosti »Avgusta se zaradi obiranja hmelja v Savinjski dolini poveča promet traktoristov, ki so posebna vrsta udeležencev. Zato policisti temu posvečamo ogromno pozornosti in tako bo tudi ves mesec. Predvsem bomo preverjali, ali so vozila brezhibna in kakšno je psihofizično stanje voznikov. Pri tem bomo nadzorovali tudi, kako se bodo traktoristi vključevali na cesto in ali bodo vozila očiščena, kajti blato in ostanki zemlje na cestah lahko povzročijo tudi prometne nesreče,« pravi pomočnik načelnika Policijske postaje Žalec Boris Pesičer. SIMONA SOLINIC Ob tem dodaja, da zadnja leta v Savinjski dolini ni bilo veliko nesreč zaradi povečanega prometa na račun obiranja hmelja. »Ampak to je tudi posledica večletnega sodelovanja policije z lo- kalnimi kmeti in hmeljarji ter posledica preventivnega osveščanja. Ocenjujem tudi, da so ljudje dobro osveščeni in da se zavedajo pomena varnosti. Policisti se vsako leto s hmeljarji in kmeti Traktor, ki ga vozniki zunaj cestnega prometa uporabljajo za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. Če so na traktorju varnostni pasovi, morajo biti voznik in potniki pripeti. pogovarjamo o tem,« dodaja Pesičer. Predvsem opozarja voznike traktorjev, ki jih bo v Savinjski dolini zaradi obiranja hmelja v avgustu nekoliko več na cestah, naj upoštevajo cestno-prometne predpise in se tudi pravočasno izločijo iz prometa oziroma v primeru zastojev umaknejo ter prepustijo prostor drugim voznikom. »S tem povečajo pretočnost prometa, kar je izredno pomembno,« dodaja sogovornik. Nadzor nad zaposlovanjem Policija v prihajajočih tednih ne bo pozorna samo na prometno varnost, ampak tudi na druge možne kršitve, povezane z obiranjem hmelja. »Kmetje zaposlujejo ljudi, ki obirajo hmelj, med njimi so tudi tujci. Zato bomo opravljali tudi nadzore na področju dela, predvsem na področju prever- Pri delu na hmeljišču je treba biti previden ves čas, ne samo v času obiranja hmelja. Foto: Andraž Purg - Grupa, Arhiv NT janja statusov delavcev, med drugim tudi, ali so ti prijavljeni in usposobljeni za delo na hmeljiščih,« dodaja Pesičer. V povezavi s tem pomočnik načelnika Policijske postaje Žalec svetuje hmeljarjem izredno previdnost pri delu. »Pri obiranju hmelja se namreč dogajajo tudi delovne nesreče, čeprav so izredno redke. Zato ponovno pozivamo vse hmeljarje, kmete, voznike traktorjev, naj to delo opravljajo previdno in predvsem brez kršitev ter odgovorno,« še zaključuje sogovornik. Traktor naj bo brezhiben Pri delih na hmeljiščih ljudje pogosto uporabljajo traktorje, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. Traktor mora voziti oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije F in je torej usposobljena za delo z njim in njegovimi priključki ter ni pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. Prav tako mora biti traktor registriran, torej mora imeti opravljen tehnični pregled in veljavno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Obenem mora biti tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki. Ustrezno mora biti opremljen tudi z rumeno utripajočo lučjo, če ima pripet ali vleče priključek, ki je širši od traktorja. Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti druga oseba le, če je v ta namen na njem sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otrok, mlajši od leta in pol, se na traktorju ali na delovnem stroju ne sme prevažati. Na traktorskih priključkih oseb ni dovoljeno prevažati. To so osnove, ki jih je treba nujno upoštevati. Za hmeljarje, ki delajo na posebnih površinah, je ključnega pomena, da preden se vključujejo v promet na javni cesti z vozila odstranijo zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti. Če tega voznik ne stori, cesto na njegove stroške očisti redni vzdrževalec ceste. Ujel se je v policijske lovke Policisti tokrat poročajo o nenavadnem primeru. V začetku preteklega tedna je namreč občan na Policijsko postajo Velenje prinesel denarnico, ki jo je našel ob cesti v Velenju. V denarnici je bilo poleg osebnih dokumentov tudi več evrskih bankovcev. »Pri pregledu bankovcev smo ugotovili, da je bilo med pravimi bankovci tudi več ponarejenih za 200 in 100 evrov. Skupna vrednost ponaredkov je znašala 1.200 evrov,« so sporočili s PU Celje. Kriminalisti so začeli zbirati obvestila zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja denarja. »Na podlagi odredbe sodišča smo lastnika denarnice obiskali na domu in opravili hišno preiskavo. V preiskavi smo našli še več ponarejenih bankovcev za 100 in 200 evrov, in sicer v skupni vrednosti 2.800 evrov,« še pravijo na policiji. Osumljenega Velenjčana bodo zdaj kazensko ovadili zaradi ponarejanje denarja, zaradi česar mu grozi zaporna kazen od šestih mesecev do osmih let. Kršili pravila Prometni policisti so v zadnjem tednu zaznali kar nekaj cestnoprometnih kršitev. Med drugim so v Šmarju pri Jelšah obravnavali nesrečo, v kateri je 51-letna voznica avtomobila pri vzvratni vožnji na parkirišču trčila v 89-letno peško. V nesreči je bila peška huje telesno poškodovana. Policisti bodo voznico kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. V Celju je prometno nesrečo povzročil 23-letni voznik osebnega vozila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Vozil je tudi pod vplivom alkohola, saj mu je alkotest pokazal 0,62 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje, saj je s povzročitvijo prometne nesreče neposredno ogrožal življenje 21-letnega sopotnika v vozilu. Policisti specializirane enote avtocestne policije v Celju so prav tako pred dnevi več kršitev zaznali na avtocesti. Tako so med drugim imeli v postopku voznika avtomobila, ki je pri vožnji po smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi vozil po sredini prometnega pasu in med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu. Voznika so ustavili in ugotovili, da je državljan Francije. Vozil je avtomobil brez vozniškega dovoljenja, vozilo ni bilo registrirano in ni imelo brezhibno delujočih predpisanih delov in opreme. Policisti so prav tako ugotovili, da je Francoz vstopil v Slovenijo brez potne listine. Vozniku so avtomobil zasegli, privedli so ga tudi k dežurnemu sodniku za prekrške, kjer mu je bila izrečena globa v višini 1.500 evrov. Nato so kaznovali tudi moškega, ki je imel na svojem vozilu pripet lahki priklopnik in je zaradi dežja vozilo ustavil na odstavnem pasu pod nadvozom. Ugotovili so, da je vozilo vozil državljan Italije, ki je v cestnem prometu vozil motorno vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozniku je bilo vozilo zaseženo in je bil priveden k dežurnemu sodniku za prekrške, ki mu je izrekel globo v višini 480 evrov. Na kraju so mu policisti izrekli tudi kazen v višini 150 evrov zaradi nepravilne ustavitve vozila na avtocesti. V požaru zidanice umrl moški Miren spanec gasilcev PGD Vojnik so v torek, nekaj po 5. uri zjutraj, prekinila obvestila na pozivnikih, da gori gozd na območju naselja Male Dole. »Po prihodu v bližino kraja požara smo takoj opazili, da ne gre za požar gozda, temveč zidanice,« so zapisali v PGD Vojnik. Kljub posredovanju gasilcev je stavba povsem pogorela. Ognjeni zublji so žal terjali tudi človeško življenje. Na pomoč pri gašenju so vojniški gasilci takoj poklicali sosednji društvi PGD Nova Cerkev in PGD Frankolovo. Gašenje in dostop enot je namreč oteževal težko dostopen teren, saj z vozili niso mogli priti v neposredno bližino požarišča. »Kljub težko dostopnemu terenu in vsem dodatnim ovi- ram smo požar s skupnimi močmi omejili in pogasili, a je bil objekt že v celoti uničen. Žal pa nismo več mogli pomagati lastniku zidanice, saj so mu ognjeni zublji vzeli življenje,« so sporočili gasilci PGD Vojnik. »To je res tragičen dogodek. Ne glede na vse pa so gasilci svoje delo hitro in dobro opravili. Znova se je pokazala njihova dobra pripravljenost in opremljenost. S svojim hitrim posredovanjem so preprečili še hujšo nesrečo, da se požar ni razširil na gozd,« je dejal župan Občine Vojnik Branko Petre. O dogodku so bile obveščene pristojne službe, okoliščine in vzrok požara preiskuje tudi policija. BA Kljub posredovanju gasilcev je stavba povsem pogorela. Ognjeni zublji so žal terjali tudi človeško življenje. (Foto: PGD Vojnik) 16 AKTUALNA PONUDBA 1 POZOR! 1 Preglejte aktualno ponud k- D O J alLodlično Z DIGITALNIM BONOM PO NAKUPIH Unovčite digitalni bon v ECE shopu Poletje je prineslo visoke temperature, nekaj več prostega časa in - kakšno veselje -digitalne bone '22! Ste že naštudirali, kako jih unovčiti in kaj kupiti, da bodo čim bolje porabljeni? Ne razmišljajte predolgo, bone lahko sicer unovčite do konca novembra, vendar velja pohiteti, da boste opremljeni do začetka šolskega ali študijskega leta. Kdo je upravičen do digitalnega bona '22? Do digitalnega bona '22 ste upravičeni, če ste 12. marca 2022 imeli stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ste bili takrat: • osnovnošolec 7., 8. ali 9. razreda • dijak srednje šole • študent višje šole in visoke šole • starejši od vključno 55. leta, ki boste opravili brezplačno izobraževanje na področju digitalne pismenosti, subvencioniranega po Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti. Naši šolarji, dijaki in študentje imajo seveda cel kup idej o tem, kaj vse bi jim prišlo digitalnega prav, malo bolj poglobljenih raziskav s področja računalništva in digitalne opreme pa se te dni lotevajo tudi tisti malo starejši, nad 55 let, ki so prav tako upravičeni do digitalnega bona. Vaš najstnik potrebuje prenosni računalnik Prva ideja je običajno zamenjava domačega računalnika. Super, je pa res, da se 150 evrov pri takem nakupu kar malo izgubi v celotnem znesku. A konec koncev, vendarle zmanjša investicijo, če se odločite za nakup na obroke, pa bo šlo še malo laže. Morda končno zamenjate stacionarni računalnik za prenosnega, ki ga bo vaš najstnik lahko uporabljal kjerkoli. Ponudba prenosnih računalnikov za bolj ali manj zahtevne uporabnike je res velika. Preverite ponudbo in preverite možnosti plačila na obroke. Z digitalnim bonom in obročnim odplačevanjem nakupa ne boste niti občutili, bo pa neprecenljiv občutek zadovoljstva, ko boste izpolnili želje vaših otrok in jim tako olajšali delo za šolo. Ko vas nedelujoč tiskalnik spravlja v obup Tudi novi tiskalnik in/ali skener bi prišel prav, kajne. Zagotovo ste se tudi že znašli v situaciji, ki ste imeli vse pripravljeno, pa vas je, tik pred zdajci, v najbolj neprimernem trenutku, na cedilu pustil tiskalnik. Tudi tu je ponudba zelo bogata, »od malih do velikih«, ampak glede na to, da tako tiskalnik kot skener uporabljamo dnevno tudi doma, se splača razmisliti o nakupu nekoliko bolj izpopolnjene naprave, ki nam bo nekaj časa služila in povzročila čim manj sivih las. No, pa tudi našim šolarjem, dan pred oddajo seminarskih in drugih nalog. Z bonom do bolj kakovostne dodatne opreme Lahko pa si preprosto privoščimo kaj za »zraven«, ne ravno osnovne računalniške opreme. Sploh šolarjem ta ideja zelo sede. Kar naenkrat je sila pomembno in nujno potrebno, da posodobimo tipkovnico in miško, pa spletno kamero in dodamo še nove slušalke z mikrofonom. Navsezadnje, korona čas je pokazal, da se velik del šolanja, dela in življenja nasploh lahko zelo na hitro preseli na splet. Vedno več je šolskih nalog, sestankov, skupinskega dela in raziskovanja preko spleta. Tudi družabno življenje se čedalje pogosteje seli na splet in nam je, sploh mladim, čedalje bliže. Tako virtualno druženje velikokrat nadomesti druženje v živo, pa če nam je to všeč ali ne. A če se že ne moremo videti v živo, poskrbimo, da bomo vsaj dobro opremljeni, da se bomo odlično videli in slišali. Praktični e-bralniki in tablični računalniki Tablični računalniki so vedno zmogljivejši, vedno več ponujajo in zmorejo. V veliki meri lahko z njimi nadomestimo klasične prenosne računalnike. Sploh pa jih je laže vzeti s sabo na teren ali na pot. Če boste za tablični računalnik odšteli malo več, boste odkrili, da je združen s številnimi uporabnimi funkcijami, da nudi ogromno prostora in možnosti uporabe. Z njimi lahko obdelujemo velike dokumente, uporabljamo pa jih lahko tudi kot snemalnik video in avdio posnetkov ali oblikovalnik fotografij in grafik. Kaj pa novosti, kot digitalni papir ali digitalno pero Zanimiva ideja je tudi digitalni papir. Gre za tablicam podobne naprave, ki so zamišljene kot digitalne beležke, s katerimi bodo lahko uporabniki nekoč v prihodnosti morda nadomestili klasičen papir. Glede na to, da za navaden papir na veliko krčimo gozdove in na drugi strani kopičimo kupe in kupe odpadnega papirja, je prav zanimiva ideja tanke in lahke naprave, v katero lahko spravimo tisoče in tisoče skic, zapiskov, receptov, seznamov, navodil, risb in sploh vsega, kar smo navajeni načečkati na liste papirja. Pa še vse skupaj je pospravljeno in če smo vsaj malo sistematični, skoraj ni mogoče, da bi digitalni list kam založili. Ali pa digitalno pero, ki nudi veliko manevrskega prostora za raziskovanje in razvijanje spretnosti, igrivost, ustvarjalnost. Hkrati pa omogoča, da se naše ustvarjalne ideje nadgradijo in uporabijo v današnjem hitrem digitalnem življenju. Digitalno pero je združljivo z aplikacijo na pametnem telefonu ali tablici ter notesnikom z nevidno mrežo, ki omogoča natančen prenos našega zapisa ali izrisa v digitalno obliko. Preprosto povedano, medtem ko z digitalnim peresom rišemo ali pišemo v notesnik, aplikacija prenaša naš zapis na telefon ali tablico, kjer lahko ustvarjen zapis shranimo kot digitalno kopijo. Čisto preprosto, uporabno, zanimivo. Sicer pa lahko letošnji digitalni bon unovčite zelo elegantno - kar iz domačega naslonjača. Digitalno, seveda! Tudi v spletni trgovini ECE shop vas čaka bogata ponudba računalniške opreme. Pozorni bodite na izdelke, označene z značko DIGITALNI BON '22. Digitalni svet se vrti še hitreje kot včeraj in kar hitro se bomo morali obrniti, da ga vsaj približno ujamemo in se primerno opremimo. No, do uspešnega spletnega nakupa s pomočjo digitalnega bona nas loči le nekaj klikov. Ujemite dobro priložnost! V spletni trgovini ECE shop vas čaka bogata izbira računalnikov, prenosnikov, slušalk in ostale računalniške opreme, označene z značko DIGITALNI BON '22. Dostava izdelkov je brezplačna, kupci elektrike pri ECE pa preverite tudi možnost plačila na obroke in koriščenje ECE bonusa. Več o ponudbi na shop.ece.si. Energija prihodnosti Skupina Ohse BRO VSE ZA PISARNI • Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav -^fi • Celovita ponudba pisarniškega materiala ■M/ W: birobit.si T: (03) 425 6100 novi tednik www.nt-rc.si radio celie DRHKUIH lutkovno operna predstava za odrasle Gledališče DELA! Ravne VODNI STOLP 20. augusr ob 21. uri Več: FB Kulturno drušfuo Smeško; 031W8 027, kdsmesko@§mail.com UEJKAHJE, VOŽNJA S TUBO, S KANUJEM, KAJAKOM ALI SUPOM TER IZPOSOJA ELEKTRIČNIH KOLES 7 smarl-inskojezero.si IZOBRAŽEVANJE 17 Bodoči študenti prvega letnika se lahko konec avgusta prijavijo na še prosta vpisna mesta. (Foto: Pexels) Ne zamudite drugega roka za vpis v študijske programe Drugi rok za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih bo od 19. do 23. avgusta, medtem ko bo v višje strokovnih programih od 25. do 31. avgusta. V tem času se lahko bodoči študenti prvega letnika prijavijo na še prosta vpisna mesta. Podatki o še prostih mestih za drugi prijavni rok v dodiplomske in magistrske študijske programe bodo znani 18. avgusta in objavljeni na spletnem portalu eVS ter na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb in visokošolskih zavodov. V skladu z razpisom za vpis se v drugem prijavnem roku na še prosta vpisna mesta lahko prijavijo kandidati, ki se niso prijavili v prvem prijavnem roku ali se niso uvrstili v nobenega od študijskih programov, ki so jih navedli v prvi prijavi, ali se niso vpisali v študijski program, v katerega so bili sprejeti v prvem prijavnem roku oziroma so se iz tega študijskega programa izpisali do vključno 17. avgusta. Prijavo za vpis morajo kandidati oddati z elektronsko vlogo za prijavo na spletnem portalu eVŠ. V sklopu prvega prijavnega roka je bilo obdelanih 14.320 prijavnih vlog, sklepe so kandidati že prejeli elektronsko na portalu eVŠ. Drugi rok za višje strokovne šole V višje strokovno izobraževanje je bilo v prvem prijavnem roku sprejetih 2.035 kandidatov. Podatki o še prostih mestih v teh šolah bodo objavljeni 22. avgusta na spletni strani Višješolske prijavne službe, ki deluje v Šolskem centru Celje, in na spletnih straneh višjih strokovnih šol. Kandidati za vpis se lahko na prosta mesta prijavijo od 25. do 31. avgusta z elektronskim prijavnim obrazcem na spletni strani Višješolske prijavne službe, izpolnjen prijavni obrazec natisnejo s spletne strani, ga podpišejo ter pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov Višješolska prijavna služba, Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje, ali na elektronski naslov prijava. vps@sc-celje.si. Oddati smejo samo eno prijavo, napišejo pa lahko tri študijske želje. TC Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2022/23: • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine ЕШЗ V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (npk) Vpis v izobraževalne programe bo potekal od 24.8.2022 do 14. 9.2022 oziroma do zapolnitve prostih mest Vpis v tečaje in delavnice poteka skozi vse leto. Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje T: 03/428 69 00 Ipavčeva ulica 10,3000 Celje E: info(Qszksc.si www.szksc.si VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO Mariborska cesta 2, Celje INFORMATIVNI DAN: - torek, 13. 9. 2022, ob16.uri PRIJAVNI ROKI: - 2. prijavni rok: 19. do 23. 8. 2022 - 3. prijavni rok: 22. in 23. 9. 2022. Prednosti študija na VŠPI preveri na: @ www.vspi.si info@)vspi.si Društvo NOVUS iz Velenja uspešno zaključuje projekt VšečKAM in GREM - Karierni center za mlade VšečKAM in GREM Društvo NOVUS iz Velenja že 25 let deluje na področju socialnih in izobraževalnih programov, zagotavljanja podpore pri osebnem razvoju, razvoja kariere in iskanja zaposlitve, zagotavljanja razvoja nevladnega sektorja in promocije prostovoljstva. Letos avgusta uspešno končuje projekt VšečKAM in GREM - Karierni center za mlade, katerega enota Velenje je delovala od druge polovice leta 2019. Gre za partnerski projekt in delovanje na območju celotne KRVS. Že samo ime projekta usmerja na poklicne vsebine, ki smo jih uspešno implementirali med osnovno- in srednješolce od 6. do 19. leta kot tudi njihove starše, skrbnike, šolsko svetovalno, pedagoško osebje in ključne deležnike iz okolja ter širše, t. j. GZS, ZRSZ in NVO, izpostavlja zastopnica dr. Selma Filipančič Jenko. Projektne dejavnosti so bile za udeležence brezplačne. Financiralo jih je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Do lažjih poklicnih odločitev Strokovni kader je mladim pomagal do lažjih poklicnih odločitev, izbire poklica, šole, staršem pa je nudil podporo pri načrtovanju kariere z njihovim mladostnikom. S poklicnimi dejavnostmi smo delovali na območju savinjske, koroške in zasavske regije, v partnerskem sodelovanju pa tudi širše, pojasnjuje Helena Felicijan, strokovna sodelavka društva, ki je dejavno bdela nad projektom. Poudarja, da v velenjski enoti kariernega centra za mlade beležijo od decembra 2019 do danes več kot 145 predavanj/delavnic za spoznavanje sveta dela in poklicev ter razvijanje interesov šolajoče mladine, 23 skupinskih dogodkov/dejavnosti za starše, 412 individualnih obravnav šolajoče mladine ter 30 dogodkov z namenom krepitve sodelovanja z drugimi deležniki na trgu dela. Še več poklicnih vsebin Na podlagi dela na terenu, med učenci, mladimi, učitelji, starši, opažamo, da je pobuda za Dr. Selma Filipančič Jenko nadaljnje izvajanje poklicnih vsebin v OŠ in SŠ. Želijo si sodelovanja na poklicnih dogodkih. Zanimajo jih poklicne vsebine, individualna svetovanja in vsebine čuječnosti, ki so del uspešnega načrtovanja kariere. Dobrodošle so tudi aktivnosti za starše. V Društvu NOVUS izpostavljajo vsebine ter delavnice, ki so jih izvedli, in si želijo, da bi se nadaljevale na širšem območju tudi po izteku projektnega financiranega obdobja. Zaključni dogodek Lepo vabljeni, da se jim pridružite na skupnem partnerskem zaključnem dogodku projekta v četrtek, 25. avgusta 2022. Zaključna konferenca »(ZA)misel prihodnosti kariernega razvoja MLADIH« bo na Celjskem sejmu, Dečkova cesta 1, 3000 Celje od 10. do 14. ure. Konferenca s strokovnim programom je namenjena ravnateljem, pedagoškim delavcem osnovnih in srednjih šol, kariernim svetovalcem nevladnih organizacij in javnih/zasebnih zavodov, ki pokrivajo delo z otroki in mladostniki na področju karierne orientacije, predstavnikom strokovne javnosti, a tudi vsem drugim, ki jih tema zanima in so tako ali drugače dejavni na tem področju. Na dogodek, ki je BREZPLAČEN, se je treba prijaviti najkasneje do 22. avgusta 2022 s pomočjo spletnega prijavnega obrazca na spletni strani Društva NOVUS ali jih kontaktirajte na helena.felicijan@drustvo-novus.com. 18 ŠPORT Nogometaši Celja končno unovčili svoje prednosti na igrišču Po prvi zmagi na gostovanje k zadnjemu moštvu Celjski nogometaši so v petem krogu 1. SNL le dočakali zmago, trener Roman Pilipčuk pa se je navijačem zahvalil za potrpežljivost. Naslednji nasprotnik bo zadnjeuvrščeni klub na lestvici - Maribor. Štajerski derbi bo v nedeljo v Ljudskem vrtu. DEAN SUSTER Aljoša Matko je z NK Celje podpisal dveletno pogodbo in ima pravico nastopa že v nedeljo v Mariboru. (Foto: NK CELJE) Edini strelec na obračunu z Bravom je bil Bi Nene Junior Gbamble iz Slonokoščene obale, ki je tokrat močno izstopal po kakovosti. Odlična poteza Ghambleja Odlikoval se je s hitrimi prodori, tik pred koncem prvega polčasa pa mu je David Zec podal z obrambne polovice igrišča. Ghamble je izvrstno sprejel žogo in jo spretno usmeril v mrežo. Drugi polčas ni prinesel sprememb pri poteku tekme. Celjani so imeli več žogo v svojih nogah, a do 75. minute niso bili nevarni. Nato so si priigrali lepe priložnosti. Charles Ikwuemesi je zaposlil Gregorja Bajde-ta, potem je Ikwuemesi sam zaključil akcijo, kasneje je Ivan Božić z močnim strelom zatresel prečko. Spet reševal »Rozi« Domačo zasedbo bi zapravljene priložnosti lahko drago stale. Ko je namreč že kazalo, da Bravo ne bo imel niti ene priložnosti, s katero bi ogrozil vrata domačih, se je ljubljanska zasedba prebudila v izdihljajih tekme. Ob koncu 92. minute je Matija Kavčič silovito udaril, izkazal pa se je vratar Matjaž Rozman. »Dolgo smo čakali na to zmago. Vedno smo bili zelo blizu, a Izidi 5. kroga: Celje - Bravo 1 : 0, Mura - Tabor Sežana 2 : 2, Koper - Kalcer Radomlje 5 : 0, Domžale - Maribor 3 : 2 in Olimpija - Gorica 2 : 0. Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 5 5 0 0 8 0 15 KOPER 5 4 0 1 11 4 12 DOMŽALE 5 2 2 1 8 7 8 KALCER 5 2 2 16 7 8 CEUE 5 13 15 5 6 MURA 5 1 3 1 10 11 6 TABOR 5 12 2 5 6 5 GORICA 5 10 4 5 8 3 BRAVO 5 10 4 1 5 3 MARIBOR 5 10 4 6 12 3 Celjan Kruder šesti v Evropi Jernej Kruder je osvojil šesto mesto v finalu bal-vanskega plezanja na evropskem prvenstvu v Mün-chnu. Naslov evropskega prvaka, prvega v karieri, je osvojil predstavnik Avstrije, Nicolai Užnik, ki je po očetu slovenskega rodu. Kruder je navdušil v pol-finalu. Na Kraljevem trgu v bavarski prestolnici se je ob spodbudi številnih navijačev s četrtim dosežkom zavihtel med šesterico, ki se je pomerila za naslov evropskega prvaka. Enaintridesetletni Kru-der je bil v kvalifikacijah še boljši, uspel mu je tretji najboljši dosežek. »Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje tako namučil,« je priznal Kruder po polfinalu. V Münchnu je leta 2014 kot prvi Slovenec osvojil kolajno v balvanskem plezanju, takrat srebrno. Leta 2020 je v Moskvi osvojil naslov evropskega prvaka v balvanih, na tekmi z grenkimi spomini, saj je na njej dokončno ostal brez olimpijske vstopnice za Tokio. »Če povem po pravici, nisem ciljal na najvišja mesta, niko- li sicer nočem kar tako vreči upov stran. Zadovoljen sem že s tem, da mi je uspelo priplezati do finala,« je po koncu povedal Kruder, ki v finalu ni rešil niti enega od štirih balvanskih Hitronogi Bi Nene Junior Gbamble iz Slonokoščene obale je že proti Muri pokazal nekaj svojih veščin, na zadnji tekmi pa je izstopal po kakovosti. (Foto: Andraž Purg - GrupA) se nam nikoli ni izšlo. Zdaj je treba le še nadaljevati v tem ritmu in verjamem, da se lahko hitro povzpnemo po lestvici. V napadu oziroma v zaključkih akcij moramo biti bolj zbrani in tekme že prej mirno pripeljati do konca. Na vsakem srečanju imamo precej lepih priložnosti. Ko jih bomo začeli redno izkoriščati, bomo zmagovali,« je povedal kapetan Nino Kouter. Morda jim bo šlo lažje od rok s pomočjo novega napadalca. NK Celje je okrepil nekdanji napadalec mlade slovenske reprezentance Aljoša Matko. Po prvi zmagi se vodstvo kluba ne sme slepiti: pred igralci je najtežje gostovanje. problemov. Šesto mesto je njegov drugi najboljši dosežek po zmagi na evropskem prvenstvu v balvanih 29. novembra 2020 v Moskvi. DŠ Prva Avstralka v celjskem dresu Taylah Simmons je prva Avstralka, ki bo oblekla dres Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje. 25-letna in 185 centimetrov visoka košarkari-ca je s slovenskimi prvakinjami podpisala dveletno pogodbo. Simmonsova je zadnji dve sezoni igrala v avstralski ligi NBL. V lanski sezoni je bila s povprečjem 15,5 točke na tekmo najboljša strelka ekipe Cockburn, v letošnji sezoni igra za ekipo Geelong Supercarts. V prejšnji sezoni je v klubu Southside Flyers dobila priložnost tudi v osemčlanski avstralski profesionalni ligi WNBL. V ameriški študentski ligi (NCAA) je uspešno nastopala na univerzi Wagner (15,3 točke na tekmo), v zadnji študentski sezoni je bila v dresu ekipe Southeastern v ligi NAIA izbrana za najboljšo igralko sezone (povprečje 24,1 točke na tekmo). »Zelo sem hvaležna klubu za priložnost in navdušena nad tem, da se bom kmalu pridružila novi ekipi. Komaj čakam, da bom spoznala nove soigralke, trenerje in mesto, v katerem bom živela. Slovenija je čudovita dežela, enkrat sem jo že obiskala. Želela sem se vrniti in zdaj sem dočakala priložnost,« je povedala Taylah Simmons. Njen novi trener Damir Grgić je dejal: »Gre za igralko, ki smo jo spremljali že kar nekaj časa. Dobro se znajde na več igralnih mestih. Je zelo talentirana, raznovrstna, v najboljših igralskih letih, a po naši oceni še zdaleč ni Taylah Simmons dosegla svojega limita. Verjamem, da bo z Marušo Seničar in s Saro Loomis v veliko pomoč in oporo vsem drugim mlajšim košarkaricam na igrišču in zunaj njega.« DŠ 31-letni Celjan Jernej Kruder se je izkazal z uvrstitvijo v finale balvanskega plezanja. (Foto: Luka Fonda) V kvalifikacijah zelo prepričljiva Atletinja Kladivarja Tina Šutej se je na evropskem prvenstvu v Münchnu zanesljivo uvrstila v finale skoka s palico, ki je bil sinoči. Preskočila je 4,5 metra. Šutejeva je prva po prijavljenih izidih sezone in je tudi kvalifikacije končala z delitvijo prvega mesta. Avtomatična kvalifikacijska norma za finale najboljše dvanajsterice je bila 4,55 metra, toda na tej višini tekmovalkam ni bilo treba več skakati, ker so bile finalistke določene že prej. Članica celjskega kluba je bila na svetovnem prvenstvu v Eugenu s četrtim mestom najboljša Evropejka in je imela najboljši izid sezone med udeleženkami prvenstva. DŠ Iz Gradca v Tuzlo in Sarajevo Hitrostni drsalci iz devetih držav Rokometaši velenjskega Gorenja so zmagali na mednarodnem turnirju v Gradcu. Slovenski pokalni zmagovalci so v polfinalu premagali avstrijsko ekipo Jags Vöslau s 33 : 22, v finalu pa so bili boljši od desetouvrščene ekipe madžarskega prvenstva Veszpremi Kkft Felsoörs z 39 : 32. Ibrahim Haseljić je dosegel 18 golov. Zasedba iz Šaleške doline je zdaj v Bosni in Hercegovini. V Tuzli bodo varovanci trenerja Zorana Jovičića odigrali dve prijateljski tekmi, jutri pa bodo odpotovali v Sarajevo, kjer bodo nastopili na mednarodnem rokometnem turnirju Visit Sarajevo cup 2022. DŠ V Ledeni dvorani v Celju bo do 21. avgusta mednarodni kamp hitrostnih drsalcev iz vzhodnega dela Evrope. Začel se je v petek, na njem sodeluje 56 hitrostnih drsalcev in drsalk na kratke proge. Kamp je organizirala Zveza drsalnih športov Slovenije v sodelovanju z mednarodno zvezo. Udeleženci kampa, ki prihajajo iz devetih držav, so razdeljeni v dve skupini. Napredek se meri z neuradnim testnim tekmovanjem, ki bo konec tega tedna. Hitrostni drsalci se bodo pomerili, preizkusili moči in uporabili pridobljeno znanje na ledu. DŠ ŠPORT 19 Nejc Košenina je že pred ciljno črto proslavljal naslov svetovnega prvaka. Nejca sta na ramena naložila tekmovalec v kategoriji Sprint Davor Repnik in njegov oče. Nejc z mlajšim bratom Aljažem, mamo Jano, očetom Miho in s trenerjem Jako Mesarcem (desno), sinom nekdanjega petkratnega jugoslovanskega prvaka v avtomobilizmu in dobitnika zlate čelade. Mlad dirkač iz Petrovč zelo uspešen v francoski prestolnici Nejc Košenina postal svetovni prvak Svetovno prvenstvo v kartingu je bilo prejšnji mesec v Parizu na dirkališču RKC Karting Paris, kjer je štirinajstletni Nejc Košenina, član Karting kluba Neal, stopil na najvišjo stopničko. DEAN SUSTER Na prvenstvu je tekmovalo 40 dirkačev v kategoriji Junior (te so razdelili glede na kilograme v dve skupini), 80 dirkačev v kategoriji Sprint in 44 ekip (s po štirimi tekmovalci) v dvanaj-sturni ekipni dirki v kategoriji Endurance. Nenehno napredoval Po tehničnem sestanku so dirkači imeli možnost dvakrat po petnajst minut spoznavati progo in trenirati. Nejc je že na treningu nakazal, da se bo boril za preboj med najbolj- Nejc Košenina je končal 8. razred v OŠ Petrovče. S kartin-gom se je spoznal kot otrok, ko ga je oče popeljal v dvosedu na centru za karting v Celju. Ko je v višino dosegel 125 centimetrov, se je lahko sam preizkusil v vožnji kartinga za otroke. Pri devetih letih je lahko sedel v kart za odrasle. Kot vodilni v Sloveniji v letu 2021 se je uvrstil na svetovno prvenstvo v Parizu. Najvišja hitrost kartinga je približno 55 kilometrov na uro. ših deset dirkačev. Naslednji dan so imeli prve kvalifikacije, kjer je imel Nejc deveti čas. Ta mu je določil deveti startni položaj na prvi dirki. Vožnja se mu ni posrečila in je zasedel devetnajsto mesto. Takoj so sledile kvalifikacije za drugo dirko. Ponovno si je Nejc zagotovil deveti startni položaj. Naslednje jutro je zasedel enajsto mesto. Na popoldanskih kvalifikacijah se je poznalo, da je progo že bolje spoznal, in je zasedel šesto mesto. Na tretji dirki je dobil potrditev, da je zelo dober. Osvojil je drugo mesto z le štirinajstimi stotinkami sekunde zaostanka za zmagovalcem. Za filmski scenarij Zadnji dan je bila najprej na sporedu tako imenovana predfinalna dirka (super heat), ki je trajala dvanajst minut. Nejc Košenina je bil osmi. Organizatorji so nato sešteli točke iz vseh preizkušenj. Nejc je moral startati z osmega položaja. Finalna dirka je trajala dvajset minut. Hitro se Družbo najboljšim mladim dirkačem so na podelitvi delale mlade lepotičke. je prebil v ospredje. Z vmesnimi zdrsi je bil pet minut pred koncem na tretjem mestu. Z ogromno samozavestjo in željo po zmagi je v zadnji »šika-ni« uspel prehiteti dirkača pred seboj in je tako v cilj pripeljal kot prvi ter osvojil najvišjo lovoriko tega prvenstva. Postal je svetovni prvak v kategoriji Junior Kid. Naslednje leto bo svetovno prvenstvo na Slo- vaškem. Nejc želi nadaljevati uspešen niz in obenem pridobiti še kakšnega pokrovitelja, hkrati se vsem dosedanjim iskreno zahvaljuje. Foto: osebni arhiv »Ati, nisem še storil vsega!« Slovenske športne zveze so na evropsko prvenstvo v München poslale 77 re-prezentantov. Največja je atletska reprezentanca s 24 športniki. Med njimi je tudi 18-letni atlet Kladivarja Matic Ian Guček, svetovni mladinski podprvak v teku na 400 metrov z ovirami v Kolumbiji. Včeraj je nastopil v kvalifikacijah, polfinale je na sporedu danes. Po vrnitvi iz Kolumbije so mu na celjskem stadionu pripravili sprejem. Prve ovire ni videl V krajši pogovor smo se zapletli z očetom Matica Iana Matjažem Gučkom: »Upali smo, da bo osvojil medaljo, a o tem nismo govorili. Štiri ure pred vsakim njegovim tekom smo se slišali in pred finalom sem ga želel umiriti. Dejal sem mu, da je storil vse, ker se je uvrstil v finale in še izenačil mladinski državni rekord. Cilj je s tem izpolnjen ... Prekinil me je in mi rekel: >Ati, nisem še storil vsega! < Kar utihnil sem. Na stezi je pokazal, česa je sposoben. Po tekmi mi je najprej potožil, da prve ovire sploh ni videl, kajti ob stezi so stali ljudje v dežnih plaščih. Oviro je zagledal le nekaj metrov prej. Kar mu je uspelo, je fenomenalno.« Zrel je za svoja leta 75-letni trener Miro Kocuvan je pohvalil starše, Torte ni več, razrezal jo je Matic Ian. Ostal je spomin na fotografiji. da izjemno dobro skrbijo za sinovo prehrano. »Glede tega nimamo nič posebnega. Bistveno je, da so obroki redni. Pazimo, da je hrana kakovostna. Po naporu zau-žije tudi enostavne sladkorje,« je pojasnil oče. Povedali so mu, kako pri Maticu Ianu raste samozavest in da se zaveda, da je lahko na članskem evropskem prvenstvu blizu finala. »Moj dečko je zelo objektiven. Res je, da so pričakovanja na članskem prvenstvu zrasla na polfinale. Finale? Ne vem ... Ne obremenjuje se z rezultati. Za svoja leta je dovolj zrel. Nanj ne vplivajo druga mnenja. S trenerjem se sporazumeta z redkimi besedami in celo s pogledi.« Kakorkoli se bo končal prvi nastop Matica Iana Gučka na veli- Matic Ian z mamo Mojco, očetom Matjažem ter s sestrama, starejšo Ano in mlajšo Ivo. kem članskem tekmovanju, lahko že zdaj zaključimo, da je celjski klub Kladivar ustvaril vrhunskega atleta, pred katerim je izjemna prihodnost. DŠ Foto: Andraž Purg - GrupA 20 MALI OGLASI / INFORMACI JE M IOTORNA VOZILA PRODAM PRODAM 14K RENAULT megane coupe 1,5 dizel, letnik 2006, z vso opremo, zelo ohranjen, registriran do junija 2023, prodam za 1.260 EUR. Telefon 031 649-203. 584 STROJI \Џ'-ј; tw, muzej i JOP Celje TOREK-NEDELJA WWW.POKMUZ-CE.SI 10.00-18.00 MUZEJ@POKMUZ-CE.SI PONEDELJEK 03/42 80 962 ZAPRTO 031 612 618 ZETOR 52-45, zelo lepo ohranjen, letnik 1986, prodam. Valentin, telefon 070 738-979. 557 TRAKTOR Ferrari 4 x 4, 22 KM, servo volan, zelo ohranjen, registriran, 2 kardana levo in desno, prodam za 5.650 EUR. Telefon 031 247-018. 585 Poroke Žalec Poročili so se: Nika GRAB-NER z Gomilskega in Aleš KOVAČIČ iz Braslovč, Urška ARH iz Migojnic in Miha ZU-PANEC iz Žalca, Anita MER-HAR iz Ljubljane in David PESEK iz Hajdine, Eva HRI-BERŠEK in Denis ROBIDA, oba iz Velenja, Janja STO-ŠICKI iz Zagorja ob Savi in Blaž KOZJEK iz Čeč pri Trbovljah, Urška MÜLLER iz Lev-ca in Jure FIDLER iz Mozirja, Jana GOROPEČNIK in Gregor AVBELJ, oba iz Vira pri Domžalah, Suzana PODGORŠEK iz Kaple pri Taboru in Mitja JESENŠEK z Dobrne, Daša ŠKRILEC in Andrej ŠTER-MAN, oba iz Moravskih Toplic, ter Eva KOCH iz Okroglic pri Sevnici in Žiga DERŠEK iz Gavc pri Šmartnem ob Paki. »PREŠO«, 140 l, na polžji pogon, z reduktorjem, elektro pogon, prodam. Telefon 031 764-247. 588 TRAKTOR Hinomoto 4 x 4, servo volan, 20 KM, 500 delovnih ur, ohranjen kot nov, prodam za 6.400 EUR. Telefon 031 649203. 585 radio celie PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n DVE telici prodam. Telefon 031 326-184.Š 5 MLADE kozice, stare 5 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5739013. 586 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM SAMORODNO grozdje, zelo lepo, od 400 do 500 kg, 6 km iz Celja, prodamo. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 555-855. 581 KROMPIR za ozimnico, odlične kakovosti, prodam. Telefon 031 350-928. 591 KAKOVOSTNO vino modra frankinja ali rose prodam. Možna dostava. Telefon 031 534970. p OsTALO PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO pasme čb/ls, težko 200 kg, primerno za plemensko rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-700. 582 AVTOMOBILSKO prikolico, dolžina 150 cm, širina 100 cm, s poviški in cerado, registrirano do 2023, prodam za 200 EUR. Telefon 031 733-965. 554 ENOOSNI gumi voz »z lojtrami«, 14 col, podložno kolo, vrtljiv priklop, prodam. Telefon 031 764-247. 588 KUPIM 60-letni moški oz Prlekije, z obveznostjo, želi spozna ti žensko za občasna srečanja; vezano, somsko aH ločeno. Leta niso pomembna. Telefon 031 449-727. p 40-letni kmečki fant, iskren, pošten, zaposlen, preprost, bi rad spoznal deHe, staro od °5 do 45 let, za resno zvezo. Lahloo tudi mamico z otrokom. Telefon 041 254326. KOŠNJA zelenic, mulčenje strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 575 novi tedrsfc 589 VediA % wklump<. Politika je tega kriva, a vsi vidijo pri kmetu samo subvencije. Govorijo, koliko nam bodo dali za sušo, a ko preračunamo, naj bi dobili šest evrov na hektar. To ni nič, bolje, da nam nič ne dajo, nam tega vsaj ne bodo >sponašali<.« Tako kot mnogim je tudi njemu veliko škode naredila toča, nato pa suša. »Na tem travniku, kjer so igre, bi morali nakositi za 15 bal sena, a jih je bilo le pet. Na srečo imamo nekaj starih zalog krme, tisti, ki jo morajo kupovati, pa so reveži. Nič čudnega, da sva na Ostrožnem samo še dva večja živinorejca. Mnogi so že šli v službo,« pravi sogovornik, ki je bil nekoč avtoprevoznik, nato je prevzel domačo kmetijo in jo povsem prenovil. Upa, da bo tudi sam imel naslednika. Foto: TC KMETIJSKA ZADRUGA CELJE vam v svojih trgovinah v Vojniku in Škof]i vasi nudi po ugodnih, konkurenčnih cenah: - semenska žita - mineralna in naravna gnojila - žita, krmila in krmne dodatke - gradbeni material - kmetijsko mehanizacijo - fitofarmacevtska sredstva - enološka sredstva - delovna oblačila in obutev - domače dobrote - aktualne sezonske ponudbe Po konkurenčnih cenah odkupujemo tudi živino. Informacije: 041 626472 H ПГ fET/JSKA \DRUGA L J £ zaa Kmetijska preskrba Vojnik tel.: 03 78048 50 Agrocenter Škofja vas tel.: 035415711 Spletna stran: www.kz-celje.si FB stran: KZ Celje Vabimo vas v naši prodajalni, kjer vas čakajo strokovno usposobljeni delavci, ki vam blaga ne bodo le prodali, ampak vam tudi strokovno svetovali. 32 KMETIJSKA PRILOGA Ob 60. Dnevu hmeljarjev zavrteli časovni stroj pridelovali nekoč Kot so hmelj V nedeljo popoldne je bilo na prireditvenem prostoru v Braslovčah ponovno pestro. Združenje hmeljarjev Slovenije in Turistično društvo Braslovče so v sodelovanju s člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline zavrteli časovni stroj in prikazali, kako so naši dedki in babice nekoč pridelovali hmelj. Koncept povorke, ki ga v Braslovčah uporabljajo še danes, si je že pred leti zamislil hmeljarski starešina Janez Oset, ki tako kot vsi večji savinjski hmeljarji ni manjkal na etnološki prireditvi. Ta se je začela po trgu in se v drugi polovici popoldneva prevesila v veselico z Modrijani. Za hmeljarje je bila to zadnja sprostitev pred napornim obiranjem hmelja, ki se bo začelo kmalu. Mladi podeželani iz Spodnje Savinjske doline so opravila prikazovali na okrašenih vozovih. (Foto: TT) ŠPELA OŽIR Nekoč se je hmelj vzpenjal po hmeljevkah, ki jih je bilo treba vsako zimo pripraviti, da so lahko zdržale težo polne rastline in kljubovale neurjem. Vsako hmeljevko je bilo treba najprej ošiliti, kar so ponavadi opravljali gospodar in njegovi sinovi s sekirami, tako imenovanimi »bognercami« na kladah. Zgodaj spomladi so dan za dnem odhajali v hmeljišča, vse dokler ni bila ošpičena ter preizkušena še zadnja hmeljevka. Mladi podeželani so v nedeljo na drugem vozu prikazali, kako so nekoč ročno rezali hmelj. Člani domače družine so s hmeljskimi noži, ki so jih naredili iz kos za ročno košnjo in so enaki še danes, obrezovali sadike ali štore hmelja, kot so jih ime- novali nekoč. Opravili so rez na čep, kar pomeni, da so sadiko oziroma štor oblikovali v lep zaobljen hribček. Hmelj kot trajnica Hmelj je trajnica. Rastline posadijo vsakih 15 ali celo 20 let. Mladi Savinjčani na tretjem vozu so prikazovali, kako so nekoč pripravljali sadike hmelja in jih sadili. Postopek je še danes enak. Sadika je del enoletnega lesa podzemnega dela trte, ki ga vsako pomlad hmeljarji odre-žejo ne glede na to, ali pridobivajo sadike ali ne. Sajenje je še tudi danes v večini primerov ročno. Pomembno je, da sadiko pravilno obrnejo in položijo v zemljo v primerno globino. Seveda potrebuje veliko nege celo prvo leto. Krepki fanti za hmeljevke Na četrtem vozu so fantje prikazali, kako so nekoč postavljali hmeljevke. Za postavljanje so že v tistih časih najeli tujo delovno silo, kajti domačih fantov ni bilo dovolj. Hmeljevke so morale biti po rezi zelo hitro postavljene. Delo so morali končati, preden so sadike hmelja ponovno odgnale, da niso hodili po njih in lomili njihovih mladih poganjkov. Šlo je za težaško, a dobro plačano delo. Fantje so si za sprostitev še radi malo ponagajali z nalivanje vode v luknje, ki so jih naredili z železno »štango«. Ko je kdo zasadil hmeljevko v takšno vode polno luknjo, je bil pošteno poškropljen z blatom in smeha je bilo veliko, a tudi kakšna zamera je bila vmes. Se še spomnite »štrajfanja«? Ko so bile hmeljevke postavljene in je hmelj odgnal po rezi, je prišel čas napeljave poganjkov na hmeljevke - »štrajfanje«. Še prej je bilo hmelj treba obsekati. Mladi so v nedeljo na Dnevu hmeljarjev prikazali, kako so to delali včasih samo z motikami. Obsekati je treba stranske poganjke in pustiti samo osrednji del. Če so to delo opravili natančno, je bilo lahko mnogo hitreje opravljeno naslednje -»štrajfanje«. Zanimivo je, da to opravilo hmeljarji še vedno opravljajo ročno. Gre za napeljevanje poganjkov na vodila. Dekleta na šestem vozu so imela v rokah nože in za pasom ločje, ki mu Savinjčani rečejo »ceglevje«. Gospodinje, domači otroci in sosede, ki so hodile v »ta-vrh«, so z njim privezovali poganjke na hmeljevko. Gospodar je namreč ponavadi imel preokorne roke ali mu je bil to samo izgovor, kajti to delo je bilo in je še zelo naporno, a za nadaljnjo rast in pridelek zelo pomembno. Še danes gre za ročno opravilo, razlika je le v tem, da poganjkov na vrvico ni treba vezati. Tudi nekoč hmelj zalivali in škropili Danes je čas podnebnih sprememb in hmelj je treba tudi namakati. A tudi nekoč je bilo treba rastline hmelja zalivati. Še posebej prvo leto. Zato so se mladi na sedmem vozu odločili, da bodo prikazali, kako je bilo videti namakanje nekoč. Le kako se je imenoval takšen način namakanja? Če se tako kot napovedovalec etnološke povorke malo pošalimo, kapljično že ni bilo, prej bi lahko rekli pljuskajoče. Seveda so hmelj že tudi nekoč imele rade različne živalce in bolezni, ki so se jim hmeljarji hitro začeli upirati. Tako so se podeželani na zadnjem vozu odločili, da bodo prikazali, kakšno je bilo varstvo hmeljišč pred boleznimi in škodljivci nekoč. Kot je bilo mogoče videti, so že pred desetletji imeli škropilnice in uši niso pobirale nežne ženske ročice. Obiščite nas na sejmu AGRA, veselimo se vašega obiska! best.parts.service шшш.коп-cert.si Inštitut KON-CCRT Maribor Vinarska ulica 14, 2000 Maribor | Tel.: 02 228 49 52 KMETIJSKA PRILOGA 33 BIOTEHNIŠKA ŠOIA MARIBOR RfIKOfll d.o.o. UVOZNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2022/23 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: • NARAVOVARSTVENI TEHNIK • VETERINARSKI TEHNIK • KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK prodaja: 040 883 702 , 041 301 704 Zadobrova 69, 3211 Škofa > nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705 /as pri Celju E: info@ T: 03 546 18 70 F: 08 205 79 49 dtrakom-slo.com www.trakom-slo.com 3-LETNI PROGRAMI: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV • CVETLIČAR PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI Vabimo vas na virtualne informativne dneve, več informacij najdete na www.bts.si. ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME: - DISKASTE KOSILNICE -OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE - BALIRKE IN OVIJALKE - TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL inOtNTF GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU OD LETA 1927 узшшг - PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI ft EUROTUNNEL PONJAVE IN ŠOTORI PIAGGIO- ^teKBSSi ВШ9 MALA KOMUNALNA DOSTAVNA VOZILA Originalni nadomestni deli za traktorje: I SAME, DEUTZ, f LAMBORGHINI, HÜRLIMANN DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA TRSNEŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV @zonon NAKLADALCI ŠjiauEr www.bts.si info@bts.si T: 02/235 37 00 SP Spodnje Bitnje E-pošta: jtorkar@gmail.com 24,4209 Žabnica Mob: +386 (0)41 365 428 - 5 "" -.-v. ^' ^^рШШ V.)гтvve ; i _ П> Säe?■ • ~ : - ••JsiJsSH «S NLB Agro ... . , ■ Ш m^^ ^^m m^^ ^^ Ш Ш ^fl^k B^b ■ ^fSŠS^S^ S тШЗ^ i "Ji i HI i % V-- Hi •-» .' * V* '-V.'-/ ' ■НЈјЈШ^ vvv: iL** äs i Ш _ _ _ ije, prilagojeno vase kmetije. S fleksibilnim kreditom se lahko prilagajate letnim časom in letinam ali se odločite za individualno ponudbo financiranja, ki jo oblikujemo glede na posebnosti vašega kmetijskega gospodarstva. Več na nlb.si/agro Za vse, kar sledi. 34 KMETIJSKA PRILOGA V Vitanju spet obudili spomin na »olcarje« Ponosni na prednike Po dveletnem premoru zaradi epidemije je Vitanje minulo nedeljo ponovno utripalo v znamenju priljubljene Holcerije s prikazom starih kmečkih običajev. V preteklosti so se prebivalci Vitanja in okoliških vasi preživljali z lesarstvom. Organizacijo letošnje, 31. etnološko-turistične prireditve, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč, je prevzelo Turistično društvo Vitanje, ki letos obeležuje 60 let delovanja. BARBARA FURMAN Turističnemu društvu Vitanje pri pripravah na Holcerijo pomagajo tudi druga društva v kraju. Priprave se začnejo dva meseca prej, saj na prireditvi sodeluje približno 120 ljudi, in sicer od nastopajočih na povorki in reviji naro-dnozabavnih ansamblov do domačih ponudnikov, ki na stojnicah ponujajo raznovrstne lokalne dobrote. »Mora biti!« »Holcerija ni samo beseda, v sebi skriva vsebino, ponos in identiteto kraja. Vitanjčanom prireditev pomeni veliko, zato jo negujemo že več kot tri desetletja. Je del prepoznavnosti naše male lokalne skupnosti. Od leta 1989 je Holcerija samo trikrat odpadla. Po dveh letih premora zaradi epidemije je bilo med Vitanjčani mogoče slišati, da Holcerija mora biti in pika. Predvsem zato, ker nas povezuje. To ni navadna veselica, z ohranjanjem običajev je svojevrsten poklon življenju in delu prednikov. Tradicija lesarstva na Vitanj-skem sega v 14. stoletje,« pravi predstavnica organizatorjev Petra Bukovec Mauh. Pobožnost in vraževerje Največje pozornosti je bila tudi letos deležna etnološka povorka, na kateri so predstavniki vitanjskih vaških skupnosti in lokalnih društev na izvirne načine prikazali stare običaje ter kmečka dela prednikov. Letošnja rdeča nit povorke so bili običaji, šege in navade zaradi pobožnosti in vraževerja. V preteklosti sta prav pobožnost in vraževerje zelo zaznamovala življenje kmečkega prebivalstva. Posebna čast je nositi leseno tablo z napisom Holcerija. Tokrat je ta čast pripadla Luciji in Jerneju. V uvodu je zbrane obiskovalce pozdravil vitanjski župan Slavko Vetrih, zatem se je 120 domačinov in gostov iz Hajdi-ne, Nove Cerkve in Slovenj Gradca sprehodilo v povorki, ki se je vila skozi središče Vitanja. Na čelu sta bila mlada Lucija in Jernej, ki sta nosila leseno tablo z napisom Holce-rija. Za njima sta hodila gozdar in logar, oblečena v stara kmečka oblačila in oprtana z orodjem, ki so ga pri delu upo- rabljali naši predniki. Igrala je godba na pihala pod vodstvom Gustija Lamota, v povorki so bili tudi konjeniki in zastavonoše Konjeniškega društva Petre. Gledalci so lahko videli, kako so nekoč kuhali »šnops« in čudežno zdravilo, kako so si dekleta in fanti izkazovali naklonjenost oziroma kako so si »ofirali«, kako so praznovali, kako plesali. Letos se je na Hol-ceriji prvič predstavila Folklorna skupina Jurija Vodovnika Skomarje. V nadaljevanju so se ekipe pomerile na tekmovanju v gozdarskih veščinah, sledila je revija mladih ansamblov, v večernih urah so zbrane zabavali Ansambel Saša Avsenika, Ansambel Glas in Družinski trio Pogladič. Šest desetletij Turistično društvo Vitanje letos obeležuje 60 let. Zato je ob junijskem prazniku Občine Vitanje prejelo najvišje občin- Ljudska pesem in glasba sta stalnica Holcerije, Vitanjčani negujejo spomin na ljudskega pesnika Matije Štimulaka, ki je zapisal: »Naj vitanska fara po svetu slovi, pravica ta stara še tukaj živi. Edinost in sprava bod' Vitane slava, ljubezen in mir vsih farmanov cir.« sko priznanje - zlati grb. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Vitanje Peter Mauc, začetki segajo v leto 1962. »Glavni pobudnik ustanovitve društva je bil Janez Černej, ki je v Vitanju delal kot živinoz-dravnik. Bil je navdušen nad raznoliko in lepo vitanjsko pokrajino, zato je menil, da bi bilo dobro v kraj privabljati obiskovalce od drugod. V ustanovnem odboru društva so bili Ljudmila Pirh, Marija Rupnik, Marija Naraks, Edi Petelinšek, Pavel Starovršnik, Jože Svetina, Lojze Klokočovnik, Herta Jakop in Mira Ravnjak. Že takoj po ustanovitvi društva so začeli organizirati prireditve ter urejati javne površine v kraju,« pojasnjuje Mauc. Promocija kraja V Vitanju so prepričani, da je Holcerija odlična pro- Zakaj prihajajo na Holcerijo? Marta Skaza s Frankolovega: »Vrsto let sem živela v Vitanju, zato se rada vračam med Vitanjčane. Na Holceriji sem bila že večkrat. Prireditev mi je zelo všeč, najbolj povorka starih kmečkih običajev. Tudi letos so organizatorji poskrbeli za prijetno vzdušje. Zagotovo bom še prišla.« Evica in Anton Ogrizek iz Loč: »Na Holceriji nisva prvič. Rada prideva, saj namenjajo pozornost ohranjanju šeg in običajev. Na prireditvi bo kotpevka nastopila najina hči. Zato je letošnji obisk Holcerije za naju nekaj posebnega.« Konrad Pogorevc iz Vitanja: »Živim v Vitanju, zato sem bil na skoraj vseh Holceri-jah doslej. Še zelo dobro se spomnim prve Holcerije, ker sem prireditev zapustil med zadnjimi, v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Holce-rija se namreč vedno konča z zabavo ob zvokih narodnoza-bavnih ansamblov. Prireditev je tudi priložnost za druženje in zabavo.« Družina Pungartnik - Mažič z Vitanjskega Skomarja: »Pred leti sva na Holcerijo prihajala sama, zdaj prihajava s hčerkama. Na Holceriji je vedno prijetno vzdušje, Turistično društvo Vitanje poskrbi za zanimivo povorko, ki si jo ogledajo tudi ljudje od drugod. To je dobro za promocijo Vitanja. Še več družabnih dogodkov si želimo v Vitanju.« NATURAS NATU RAS d.o.o. Cesta 3. julija 13,1430 Hrastnik tel: 068/120 559 mail: info@naturas.si Z0RILNICA za suhomesne proizvode ali za zorenje svežega m/«". I 1М...-..Ч nnnni/. KMETIJSKA PRILOGA 35 mocija kraja, saj v vitanjski občini ne skrivajo načrtov na področju turizma. Po mnenju Petra Mauca ima Vitanje dober turistični potencial, ki ga je treba izkoristiti. »Zato ostajajo glavne naloge našega turističnega društva promoviranje in spodbujanje turizma ter organizacija dogodkov v kraju.« Ob mojem prevzemu vloge predsednika so bila naša prizadevanja v veliki meri usmerjena v gradnjo stavbe Olcarka, ki smo jo s pomočjo Občine Vitanje zgradili leta 2017. Zatem smo kupili in obnovili Hrvačev mlin, ki je eden najbolj ohranjenih mlinov v našem kraju in bi ga radi vključili v turistično ponudbo.« Foto: Bina Plaznik Takšna orodja so pri delu potrebovali »olcarji« na Vitanjskem Zanesljiv start V LETOŠNJO JESEN Prišle so tudi zeliščarke. Naši predniki so dobro poznali zdravilno moč zelišč. REZALNO-CEPILNI STROJ Prvovgradnja v traktorje Valtra in Massey Ferguson. TAB d.d. Poslovalnica Maribor TAB d.d. Poslovalnica Ljubljana Koroška cesta 49,2000 Maribor, T: 02 25011 601 E: info.mb@tab.si Ulica Jožeta Jame 14,1000 Ljubljana, T: 01 518 72 421 E: info.lj(S)tab.si 36 KMETIJSKA PRILOGA Klemen Matk skrbi za kmetijo z ženo Janjo, njunimi petimi otroki in svojima staršema. Njihove koze so prilagojene na pašo v gorskem svetu. Ekološka kmetija Klemna in Janje Matk na Solčavskem Ste za sladoled iz kozjega mleka z ■ ■ V VB ^ zelišči? Ekološka kmetija Matk v prelepi ledeniški dolini Mat-kov kot na Solčavskem sodi med višje ležeče gorske kmetije v Sloveniji. Zanjo skrbi Klemen Matk z ženo Janjo, otroki Krištofom, Miho, Jurijem, Matijo in Gregorjem ter svojima staršema. Ukvarjajo se predvsem z živinorejo, ekološko vzrejo avtohtonih slovenskih pasem, ter v manjši meri s pridelavo zelenjave in zelišč. Njihove koze se pasejo na prostranih gorskih pašnikih s planinskimi zelmi. Kozje mleko predelujejo v zdrave in okusne izdelke. Imenitna posebnost so njihovi sladoledi iz kozjega mleka z zelišči, gozdnimi borovnicami, gozdnim medom ter smrekovimi vršički z bližnjih pobočij. RENATA UCMAN »Ker je v naših Alpah rastna doba kratka, lahko na naši kmetiji pridelamo le malo vrst zelenjave. Vendar pa je v alpskem okolju veliko travinja, zato se ukvarjamo z živinorejo. Temelj v Alpah je bila od nekdaj pridelava mleka in mesa, pa tudi zelja za kisanje in krompirja. A intenzivna obdelava kmetijskih površin na naših strmih goratih pobočjih ni mogoča, plug pri oranju namreč vlečemo z jekleno vrvjo po bregu navzgor,« pripoveduje Klemen Matk. Skrivnostni Matkov kot Njihova kmetija leži v ledeniški dolini Matkov kot ob avstrijski meji, ob Pavličevem sedlu, ki je zanje prehod na avstrijsko stran. »Kmetiia se razprostira v okolju treh dolin, Robanovega kota, Logarske doline in našega Matkovega kota, ki je še najbolj skrivnosten in najmanj poznan, na nadmorski višini od 900 do 2.200 metrov. Naši pašniki so do 1.600 metrov nadmorske višine, vendar jih zaradi zveri, ki tako visoko napada drobnico, vse manj uporabljamo. Naše ovce in koze se tako pasejo na pašnikih nekje do 1.300 ali 1.400 metrov nadmorske višine.« Gorska poletja vse bolj vroča Podnebne spremembe precej občutijo tudi v goratem svetu na Solčavskem. »Temperature na naši nadmorski višini 1.165 metrov so zdaj višje, poleti tudi pri nas dosežejo 30 stopinj Celzija. V mojem otroštvu je bilo poleti dosti več dežja, sploh ploh. Zdaj imamo poletja z daljšim sončnim vremenom, brez dežja, zaradi tega lažje posušimo seno. Nekoč so bile tudi zime veliko bolj snežene kot danes, bilo je dva metra snega, v mojem otroštvu ga je zapadlo tudi štiri metre. Zdaj je Na Matkovem se čas ustavi, a opravil ne zmanjka! Janja Matk: »Veliko jih reče, da se pri nas čas ustavi. Navajeni smo miru in tišine, vendar pa moramo zato veliko stvari postoriti sami. Kruh pečemo doma, redkokdaj ga kupimo, pozimi pa delamo sami suhomesnate izdelke, tudi solčavski želodec. Če želimo priti v dolino, v katerokoli stran, potrebujemo eno uro in pol v eno smer. Kadar se odpravimo od doma, zato vedno opravimo več opravkov. Pozimi smo več v miru, saj nimamo toliko gostov kot poleti, čeprav jih sprejmemo v vseh letnih časih. Poleti gremo večkrat v dolino zaradi trženja izdelkov, saj imamo svoje lastne prodajne avtomate za sladoled v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji Potok. Za druge mlečne izdelke pa imamo avtomate na več krajih v Zgornji Savinjski dolini.« pozimi snega le še kakšen meter in pol, odjuga pa je na vsaka dva tedna; nekdaj sta bili dve odjugi v vsej zimi. Tako da se je tudi v goratem svetu podnebje precej spremenilo. Po drugi strani podnebne spremembe rušijo stara drevesa ter s tem ustvarjajo boljše razmere za kozjerejo in ovčjerejo. Koze in ovce so pašne živali sušnih območij.« Sredi gora kmetujejo ekološko Matkovi se trudijo biti samo-oskrbni. Pridelajo vso hrano zase razen žita, presežke, tako pridelke kot izdelke, pa prijazno ponudijo svojim gostom, ki jih imajo še zlasti poleti veliko. Njihova kmetija je precej velika, zato jim dela ne zmanjka. »V ekološko kmetovanje smo vključeni že okoli tri desetletja in pol. Zaradi gorskih razmer smo bili prisiljeni v neposredno prodajo na domu in smo razvijali take dejavnosti, da smo pridelke lahko prodajali brez posrednikov.« Vzrejajo avtohtone pasme Povezani so v sistem Ark, evropsko združenje kmetov s starimi avtohtonimi pasmami. »Ekološko vzrejamo jezersko-solčavsko ovco, ki je nastala na tem območju, pa tudi krave cike. Naše koze so križanke med srnasto pasmo in drežniško kozo. Redimo tudi krškopoljske prašiče in skrbimo za čebele kranjske sivke, pa tudi kokoši. Pestrost na kmetiji je tako večja.« Koze iščejo zdravilne zeli Njihove koze so prilagojene na pašo v gorskem svetu. »Zimski čas pri nas traja do 15. maja, takrat začnemo s pašo koz na prostem. Pasejo se na zelo prostranih pašnikih, tako niso dolgo na enem. Zvečer jih ženemo v hlev na molžo. Prehranjujejo se s širokim naborom gorskega rastlinja. Nekdaj so rekli, da je klobuk planinskega sena vreden za koš dolinskega, saj so rastline v visokogorju bogatejše s hranilnimi snovmi. Koze rade obirajo grmičke, iščejo zdravilne zeli in pojedo tudi veliko različnih cvetov. V travinju pri nas se tvori več sladkorjev, tako koze z manj PREPROSTO ZA VAS... Vse najboljše v življenju je pripravljeno z ljubeznijo. KROMPIR]EVA SOLATA Ш KOVA OMAKA -SA RIir-iriMA SOLATA —-L—"f ТИаД NAMA7 C .............. VIIMARIC^' www.droqa.si f/ AGRA Obiščite nas na sejmu v hali A in poskusite naše dobrote. KMETIJSKA PRILOGA 37 »Zaradi našega življenja želimo okoli sebe ohraniti čim bolj zdravo, naravno okolje. Zato kmetujemo in vzrejamo živali ekološko,« pravi Janja Matk. maja, vse drugo pa po navadi na začetku junija. Gojimo trajna zelišča, od pehtrana, majarona, mete do melise. Krompir kopljemo šele oktobra. Tudi življenje na vrtu je pri nas drugačno kot v dolini,« pove Janja Matk. Sladoledi iz kozjega mleka z zelišči Janka pripravlja izvrstne sladolede iz kozjega mleka. »Pri izdelovanju sladoledov se zelo rada ozrem po naši okolici. Kozje mleko skupaj z dodanim sladkorjem najprej pasteriziram. To je osnova za izdelavo različnih okusov, ki ji lahko dodajam še druge mlečne sestavine kozjega izvora, jogurt ali skuto. Za okuse naberem pehtran, meto ali meliso. Rada eksperimentiram z različnimi zelišči, ki uspe- Družini Matk dela nikoli ne zmanjka. paše več pridobijo. Ovce pa se pasejo na površinah, kjer se zdi, da sploh ni trave, vendar prav tam najdejo zanje najkoristnejše rastline.« Gorski kozji izdelki Zaradi neokrnjene gorske narave in zdravilnosti planinskega rastlinstva je tudi bla-godejnost kozjega mleka in izdelkov večja. »Kozje mleko predelujemo v poltrde sire, skuto, mlade sire, jogurt in sladolede, pa tudi v naš tradicionalni sirnek, to je starana fermentirana skuta močnega vonja, z močnim karakterjem, ki jo imamo radi za domačo uporabo. Nekoč so sirnek jedli za hitrejše okrevanje po boleznih. Iz njega pripravimo namaze močnega okusa. Nekoč so tako skuto ohranili za tisti čas, ko ni na voljo svežega kozjega mleka in izdelkov,« pove Klemen Matk. Vrt s trajnimi zelišči Na kmetiji kljub kratki rastni dobi lepo uspeva tudi zelenjavno-zeliščni vrt. »Zelo dobro uspevajo krompir, vse kapusnice, od zelja za kisanje, ohrovta, cvetače do brstičnega ohrovta, pa tudi korenček, rdeča pesa in fižol. Slednjega sadimo že 16. Iz kozjega mleka, jogurtov in skute Janja Matk izdeluje izvrstne sladolede z zelišči. ППI 11— KmecijSKa 11_> L-» <_7 menanizac menanizacija a company of STRUC Holding Univerzalni motokultivatorji s priključki spodaj, so namenjeni za KOŠNJO, OBDELAVO ZEMLJE, TRANSPORT, ČIŠČENJE SNEGA in DROBLJENJE ORGANSKIH ODPADKOV. Delo s strojem je zelo enostavno, lahko in predvsem varno. 2S v * v H 4 * univerzalnih priključkov za priklop na stroj Go STRUC MUTA, kmetijska mehanizacija d.o.o. Koroška c. 51, SI-2366 Muta Telefon: 02 8770 112 ; Fax: 02 8770 104 www.struc.info IZVRSTEN DOMAČI PARADIŽNIK Pridelava, prodaja in veleprodaja odličnega domačega paradižnika Delovni čas od pon. do pet. od 7. do 15. ure Naš paradižnik dobite v vseh bolje založenih prodajalnah. Pokličite 041 942 818 Pridelava poteka na hidroponski način v steklenjaku s površino 1 ha. Pri pridelavi paradižnika ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Za varstvo nasada uporabljamo izključno biološko zaščito. Tešanovci 1c, 9226 Moravske Toplice, Slovenija Sredi prelepih gora na Solčavskem kmetujejo ekološko. vajo v naši okolici, tako da se rojeva vedno nekaj novega. Lani sem sladoledu dodala materino dušico, ki je odlična v kombinaciji z gozdnim medom iz našega čebelnjaka. Sladoled prelijem tudi s sirupom iz smrekovih vršičkov, ki jih naberem v okolici. Včasih sladoledu dodam jabolčni sok, ki ga naredim iz jabolk iz našega visokodebelnega travniškega sadovnjaka, in tako nastane sladoled >omin štrudelj<, ali pa suhe hruške, ki so osnovna sestavine naše tradicionalne solčavske jedi gruševi žlikrofi,« še pove Janja Matk. Foto: arhiv NT/ Andraž Purg - GrupA, osebni arhiv 1EJA NESNIC TIBAOT Babinci 49,9240 Ljutomer prodajamo: rjave nesmice grahaste nesmice črne nesnice (02) 58214 01 ezplačna dostava! Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice. Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zagotavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost. Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. _Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer_ 38 KMETIJSKA PRILOGA CECOAGRO i ^ d.o.o. /azanerija MOŽNOST NAKUPA FAZANOV V FAZANERIJI «ECOAGRO» GLEDE NA STAROST, SPOLNO RAZMERJE IN ČAS DOSTAVE V LOVSKI SEZONI 2022/2023 ORGANIZIRAMO LOV NA FAZANE INDIVIDUALNO ALI ZA SKUPINE LOVCEV Z MOŽNOSTJO NASTANITVE, PREHRANE IN PREVOZA. Vabimo vas, da nas obiščete na sejmu AGRA med 20. in 25. avgustom 2022 v hali A2, na razstavnem prostoru 308. M: 00 385 99 527 8822 M: 00 385 40 802 355 info@ecoagro.biz www.ecoagro.hr CINKARNA v CuprabfeZ Ш ^Jungicid z^ranje glivičnih - • ri-^--' '.••i».- цт/v Pepelin WG r CUPRABLAU Z 35 WP Pepelin WG se uporablja ia zatiranje pršic trsne kodravosti in trsno listno šiškarico, za zatiranjćiHdija vinske trte ter kot preventivni fungicid za preprečevanje okužb s pepelastimi plesnimi na sadju, hmelju, žitih, bučnicah, plodovkah in okrasnih rastlinah. www.cinkarna.si k -*v h - • л • 4 1 KMETIJSKA PRILOGA 39 ŠTIRI ZLATE MEDALJE AGRA ZA IZDELKE OKI DOKI IN ZELENE DOLINE Mlekarna Celeia je na 36. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov AGRA za sadni napitek Oki Doki prejela veliko zlato medaljo, za BIO mleko in senene sire z dodatki pa zlate medalje. Nagrajeni so bili tudi številni drugi njihovi izdelki. Letos so sicer že bili nagrajeni njihovi sadni jogurti z in brez laktoze Zelene Doline, ki so prejeli priznanje Izbrani produkt leta. Mlekarna Celeia je druga največja slovenska mlekarna in edina, ki vse svoje produkte v celoti proizvaja brez GSO (Brez gensko spremenjenih organizmov) in to le iz najboljšega mleka slovenskih kmetij, kar dokazujejo številna priznanja, ki jih prejemajo njihovi izdelki krovne blagovne znamke Zelene Doline. »Naša zaveza kakovosti izdelkov je najbolje vidna prav skozi certifikat brez GSO, ki daje porok za naravnost in kakovost mleka ter mlečnih izdelkov, ki prihajajo iz naše mlekarne. Kakovost potrjujejo tudi številni izdelki, ki nosijo certifikat Izbrana kakovost Slovenija. Nenazadnje pa tudi vsakoletna priznanja, ki jih osvajamo na domačih in mednarodnih ocenjevanjih,«izpostavljajo v Mlekarni Celeia, kjer letos praznujejo 80 let Mlečne ceste in organiziranega odkupa mleka. 0 skbbanka otp group ■ ■ V i v Лј Podpiramo sodobno kmetovanje Naj bo vaša dejavnost pravi posel! Obiščite nas na sejmu AGRA, pred halo D3! skb.si/agro-ponudba SKB d.d., Ajdovščina 4,1000 Ljubljana 40 POTOPIS Prepelica se v detelci süče S kolesom po Prlekiji Po lanski uspešni družinski kolesarski »dirki« do Logarske doline smo se letos nekoliko starejši in močnejši ponovno odpravili na pot. Tokrat smo »dirko« začeli na Ptuju, natančneje na športnem letališču v Moškanjcih, v nedeljo, 24. julija, dan po končanem državnem prvenstvu v jadralnem letenju. Na letališču smo z letalskimi prijatelji cel teden prej kampirali in podpirali očeta ter moža med oblaki. Ko smo pospravili jadralno letalo in zaklenili našo Milico* ter se je večina prijateljev odpravila domov, smo s šotorom, z zobnimi ščetkami in s spodnjicami oprtali svoje dvokolesne konjičke in se zapeljali na pot. Odhod na pot Treba je omeniti, da smo se v prijetno hladnem jutru poslavljali tako dolgo, da je sonce že tako močno pripekalo, da smo imeli prvi postanek le približno kilometer stran pri domačiji, kjer smo božali ken-gurujko Skokico, zasledovali sta nas požrešni kozi Minka in Miki, v ribniku smo našli podmornice v obliki velikih želv in Miha je večkrat ponovil, kako najbolj všeč mu je osliček, Rosa pa je crkljala majhno muco. Pogledali smo tudi v temačen del zgodbe, svinjsko farmo, in na rokah nosili dva dni stare pujske. Otroka z velikim navdušenjem in midva z velikim cmokom v grlu, ker prihodnost teh pujskov res ni ... no, praktično je ni ... Od Kekca do Nekropole Na polovici poti čez drn in strn srednjih Goric v vasici Polenšak Miha od žalosti omaga pred nedeljsko zaprtim gostiščem. Jaroš in Rosa se medtem lotita raziskovanja zapuščene šole, jaz jima pod veliko lipo ob cerkvi berem mesečno oznanilo, ker je edino, kar imamo tisti trenutek pri roki, in edino, kar ju vsaj za kratek čas zadrži v hladni senci. Sicer pa brez skrbi, imamo nekaj raznovrstne literature varno spravljene v torbah poleg spodnjic in zobnih ščetk: Kekca nad samotnim breznom v izvirniku, ki nam ga je pred odhodom v roke potisnila babica Breda, Pahorjevo Nekropolo in sodobno tihotapsko zgodbo Iztoka Tomazina Na meji. Odpravimo se naprej na pot do prvega (in edinega) bara Baza s sladoledom in z ledeno kavo na najvišjem vrhu srednjih Goric, kjer si z bližnjega stolpa na Gomili svet ogledamo še s ptičje perspektive. Spust, padec, osji pik in nakup prleških gibanic zaznamujejo pot do Bioterm Mala Nedelja. Ko bi človek mislil, da bosta otroka omagala, še tri ure neumorno plavata in čofotata po vodi. In šele ko se zvečer pred komarji končno skrijeta v šotor, ki smo ga postavili na bližnjem travniku, ugasneta kot luč v dnevni sobi. Hrastov kozliček in Razlagova ulica Novo jutro, pokrajina se počasi ravna, naredimo ovinek mimo Gaj-ševskega jezera, štorklje radovedno kukajo iz gnezd in brez omembe vredne sence ob poti sonce neusmiljeno pripeka do poldneva, ko se za-vlečemo v ljutomerski park. Rosa, ki nikoli ne reče: Dejmo se mal ustavit, ampak vedno Dejmo mal raziskovat, končno pride na svoj račun in z Jarošem po dolgem in počez raz-iščeta park, preden se uležeta v viseči mreži in spočijeta. Tako izvemo za hrastovega kozlička in luknje v mogočnih hrastih, ki so bili posajeni kot spomin na prvo srečanje slovenskega tabora 9. avgusta 1868, kamor je prišlo šest tisoč udeležencev, ki so zahtevali slovenski jezik v šolah uradih, cerkvah in začeli prvič na glas govoriti o Zedinjeni Sloveniji. Eden osrednjih govorcev je bil tudi dr. Razlag, odvetnik, politik, a tudi pisatelj in pesnik, prvi slovenski deželni glavar Kranjske in soustanovitelj Slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani. Tako v Ljutomeru izvemo, zakaj imamo tudi v Celju Razlagovo ulico. Od peska do jezer Popoldne preživimo v gramoznici ali »kamenšnici« ali »šoder jami« v Babincih. Kaj je to? Če nas ob poti v Ljubljano pozdravljajo »obgrizeni« hribi in kamnolomi, ki so nastali iz potreb po pesku, nas v Pomurju pozdravljajo jezera, nastala ob izkopavanju peska in so zdaj napolnjena s podtalnico. Na nekaterih delih je obala jezera urejena za kopalce, na drugih je dostop težji in je voda takoj zelo globoka. Če ste v Ljutomeru in vam je vroče, vsekakor bolj kot ljutomerski bazen priporočamo kamenšnico Babinci. Vsi štirje plavamo brez dodatne opreme (Le kdo bi vozil rokavčke ali plavalna očala s seboj na kolesu?), čeprav Jaroš plava kot podmornica (pod vodo) na krajše razdalje in nas potrebuje kot boje, a se nam vseeno zdi odlično, da se uči plavati, ko pa že toliko let ne hodimo na morje, kot si ga predstavlja večina dopu-stnikov. Popoln načrt ali improvizacija? Na Babincih nismo sami, v neposredni bližini prenočita tudi mlada popotnika iz Poljske. Le kako sta našla ta prostor, se morda sprašujete. Obstaja odlična aplikacija Par-k4night, kjer popotniki označujejo kampe, parkirišča, avtodomarska postajališča, prostore v naravi, celo pitno vodo in podobne koristne reči, ki olajšajo pot in zmanjšajo negotovost. Mi jo s pridom uporabljamo že vrsto let. Tokrat je bila na poti sicer bolj uporabna aplikacija Ka-moot, ki izrisuje zgolj kolesarske in pešpoti. Terna, res! Kolesariš cestno ali gorsko, potovalno, pokaže krožne ture ... Izpiše ti kilometre, teren, naklon, zanimivosti ob poti. Ima pa življenje z aplikacijami tudi svojo slabo plat. Naenkrat hočeš vse vedeti vnaprej, koliko še imaš do konca, kakšen hrib te čaka, kje boš spal danes ... In naenkrat se znajdeš sredi popolnega načrta, ki mu moraš slediti, čeprav je smoter tovrstnega potovanja nasproten, odmik od vsakdanje organiziranost in iskanje spontanosti, neke temeljne divjosti in tega, da se sproti odzivamo na stvari, ki nam pridejo na pot. Učenje plavanja No, v isti koš bi lahko dali tudi nenehno spremljanje vremenske napovedi. Za tretji dan našega kolesarjenja je bilo napovedano deževno popoldne in mi smo hiteli proti Murski Soboti, da se je kar kadilo za nami. Ko brod čez Muro pri Iža-kovcih ni vozil zaradi prenizkega vodostaja, smo kolesarili na brod v Melincah. Ta brod je res super zadeva in prav v skladu z našim ničo-gljičnim potovalnim odtisom, saj je čez Muro napeljana močna jekleni-ca, na katero je privezan brod, ki se le s pomočjo toka pomika na drugi breg. Z vsem spoštovanjem zremo v Muro in se pogovarjamo o njeni divjosti, vrtincih, o zgodbah, ki jih imamo zapisane najbrž v kolektivnem spominu. V bližnjem lokalu se odpočijemo in pogovor z domačinom nam razkrije popolnoma drugačno zgodbo, ko mu povemo, da se Jaroš uči plavati. »Najlažje se je plavati naučiti v Muri.« »Kako, prosim?« »Da, sploh ni treba plavati ampak se le prepustiš njenemu toku z ene brežine na drugo.« Zgodbe o divji Muri naj bi ščitile otroke, da niso sami hodili k njej, zgodbe o vrtincih pa so bile aktualne včasih, ko brežine še niso bilo urejene in trdne, ampak jih je Mura nenehno spodjedala, zato se je komu nepričakovano udrlo in je padel v reko. Takšne in drugačne zgodbe In tako se nam je spet potrdila misel, kako zelo nas sestavljajo in gradijo zgodbe, ki si jih pripovedujemo in v skladu s katerimi potem živimo. Podobno je bilo pri Soboškem jezeru, ko je domačinka rekla, da nikoli ne bi tja vozila otrok, ker se jih ogromno utopi in je voda onesnažena, drug domačin pa nam pove, da vsak konec tedna ob jezeru prirejajo piknike in da sta v preteklem letu res utonila dva - eden, ker je bil mrtvo pijan, in drugi, srčni bolnik, ker ga je zadela kap ob skoku v mrzlo vodo. V Ticu nam potrdijo, da je voda primerna za kopanje. V pričakovanju deževnega popoldneva smo zavili v Cineplexx na animirani film Barabe, kar je bila najbrž najslabša odločitev tega potovanja. Nikoli še nismo bili vsi skupaj v kinokompleksu, ko pa smo vendar ljubitelji domačega Mestnega kina Metropol in naju z Mihom bi od hitre in hektične scene skoraj zadela kap kot tistega srčnega bolnika. Otroka pa sta uživala. Deževalo seveda tisto popoldne ni. V Murski Soboti smo vseeno preživeli dva dni, drugega predvsem zato, da smo se lahko kopali in supali po So-boškem jezeru. In dobili recept za langaš, tradicionalne ocvrte kruhke - če že v steam punk restavraciji v soboškem središču nismo najbolje jedli. Blaguško jezero V četrtek smo se začeli vračati proti naši Milici. Etapni cilj je bilo Blaguško jezero pri Svetem Juriju POTOPIS 41 I*-- M ob Ščavnici. Naporna pot, predvsem zaradi naše ponavljajoče se težave - prepozen start zjutraj in zato kolesarjenje v pripekajoči vročini in izbor poti, ob katerih imaš srečo, če najdeš eno odprto gostišče in/ ali trgovino. Precej utrujeni smo tako prispeli do Blaguškega jezera, kjer sta nas nemalo presenetila urejenost in organiziranost - urejeno parkirišče, table s prepovedmi, varovanje in več kot trideset lesenih dvokapnic/šotorov ter resort za glamping z vsaj desetimi stekleno--lesenimi hišicami ... »To ne bo za nas, ohladimo se v jezeru in gremo poiskat bolj miren prostor v bližini,« se strinjamo v en glas. Potem začnemo počasi raziskovati okolico in postaja nam vedno bolj všeč, tiha, nevsiljiva glasba iz lokala, prijazna receptorka Irina, spoštljivo urejene sanitarije z lastno kozmetiko in za piko na i še krasen čevljarski atelje. In premami nas ravno dovolj, da začnemo razi- skovati zgodbo tega resorta, katerega idejni vodja je priznan slovenski čevljarski mojster Mario Herzog. Lepo je, cene so primerne in govorimo z domačini, ki so navdušeni in vpeti v zgodbo jezera. Slaba kulinarika Noč prespimo v dveh lesenih šotorih in Miha se še v jutranji meglici odpravi sam na 6., zadnjo etapo do Moškanjcev in pripelje Milico. Tokrat se nam torej nikamor več ne mudi. Za zajtrk je Miha že nazaj in skupaj okušamo prekmurske gibanice, da na svojih brbončicah spoznamo razliko med skromnejšo prleško (listnato testo in skutin nadev) ter bogatejšo prekmursko (večslojno listnato testo s skutnim, orehovim, makovim in jabolčnim nadevom) gibanico. Večinsko se odločimo za prleško gibanico, ki smo jo v Mali Nedelji jedli v treh različicah - z listnatim, s kvašenim in z ajdovim testom. In če izvzamem okušanje teh sladkih specia-litet, med petdnevno turo ni- smo niti en dan res dobro in res domače jedli, povsod smo naleteli na gostišča s (pre)hitro prehrano, na pice, burgerje, tortilje in hitro pripravljene goveje juhe, kar nujno pomeni, da se bomo morali enkrat ločeno odpraviti na kulinarično raziskovanje Pomurja. In enkrat oditi od Murske Sobote še naprej ... Nekaj še za naslednjič In to je najlepše pri vseh odpravah, da vselej veš, kam in kaj še želiš in lahko odkriješ naslednjič. Večerna poročila In sreča je skrita v tem narobe svetu, ko ne potrebujemo belih rjuh in strežbe, apartmaja s klimo, čakanja na mejnem prehodu, ko z Mihom ne podleževa diktatu »dobrih« staršev in kupovanju dragih otroških koles, ampak zvozimo ter se imamo lepo tudi brez vsega. Jaroš tako prevozi skoraj sto kilometrov v petih dneh s kekcem, kolesom, na katerem so se vozili že vsaj štirje otroci pred njim ... Življenju z več in več in več se lažje privadiš kot življenju z manj. P. S. In danes, ko obujam naše popotovanje z besedami, pomislim, da najbolj pogrešam večerna poročila, kratke skeče, predstavice, ki sta jih pripravljala Jaroš in Rosa glede na dnevne vtise. In pogrešam kobilice, ki so se včasih pridružile poročilu, včasih pa imele čisto svoje šove z lovljenjem po travniku. *Moder vw kombi, s katerim smo preživeli že marsikatero dogodivščino. V Novem tedniku 0PTimisT.si WWW. no Vlted n I k. SI ATTITUDE YOU WANT TO WEAR Navdušite n&s s p©t©piS©SRi Z Novim tednikom naokrog 42 PODLISTEK Ob 140-letnici rojstva sodnega svetnika in domoznanstvenika ter pobudnika ustanovitve Planinskega društva Laško Dr. Arnold Pernat (1882-1973) Božidar Jakac: dr. Arnold Pernat, risba s kredo, 1956 (objavljeno v Celjskem zborniku 1973-1974, str. 575) Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani, 1994, str. 49-50 V letu, ko praznujemo 100-letnico Planinskega društva Laško in 70-letnico koče na Šmohorju, se spomnimo dr. Arnolda Pernata - osebnosti, ki je povezana z njunima začetkoma. Dr. Arnold Pernat se je rodil 28. novembra 1882 v Ormožu. V Gradcu je študiral pravo in tam tudi doktoriral. Kot 17-letni dijak se je udeležil arheoloških izkopavanj na Hardeku pri Ormožu, kar mu je zbudilo zanimanje za arheologijo. Kasneje je sam na tem področju izkopal nekaj zanimivih predmetov, ki so shranjeni v ptujskem muzeju. Kot študent je bil član slovenskega narodno--radikalnega društva Tabor, kasneje tudi član Sokolske-ga društva. Po propadu Av-stro-Ogrske je dobil službeno mesto sodnega svetnika in predsednika okrajnega sodišča v Laškem, ki je bilo takrat še dokaj nemško usmerjeno. Dr. Pernat je bil prvi in edini slovenski predsednik sodišča v Laškem. Udejstvoval se je v tedanjem Olepševalnem društvu. ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Zanimali so ga krajevna zgodovina in umetnostni spomeniki našega področja. Zbiral je članke, ki so obravnavali to snov. Planinsko društvo Laško je bilo kot odsek posavske podružnice SPD Sevnica (v katero so bili dotlej včlanjeni številni ljubitelji gora iz Laškega) ustanovljeno v letu 1922. Ustanovljeno je bilo na pobudo dr. Arnolda Pernata, ki je bil prvi načelnik tega odseka vse do leta 1936. Kot načelnik odseka je bil predsednik gradbenega odbora za postavitev prve planinske koče na Šmohorju, ki je bila odprta junija 1929. Leta 1928 je bil predsednik gradbenega odbora za laški vodovod. Bil je tudi lovec (l. 1946 je bil med ustanovnimi člani Lovske družine Sv. Krištof), ribič in seveda planinec. Po drugi svetovni vojni, ki je kruto prizadela njegovo družino, je leta 1947 po smrti nadučitelja Milka Jeršeta prevzel vodstvo laške muzejske zbirke. To delo je opravljal z veliko ljubeznijo, saj je z njim izpolnjeval svoja mladostna nagnjenja. S svojo drugo ženo Ivanko Robida, materjo pisatelja Vitomila Zupana, sta 18 let vsako nedeljo od maja do oktobra ljubeznivo sprejemala obiskovalce muzejske zbirke in nudila informacije o kraju. Ker sta bila prijetna sogovornika, ki sta navezovala stike in prijateljstva, so v njuno hišo zahajali tudi ugledni gostje, kot npr. pesnik Alojz Gradnik, umetnostni zgodovinar dr. France Stele, ravnatelj Narodne galerije dr. Karel Dobida, slikar Božidar Jakac idr. Dr. Arnold Pernat je bil poverjenik Zavoda za spomeniško varstvo. V zvezi s turističnimi znamenitostmi Laškega in muzejem je občasno objavil tudi kakšen članek, tako npr. prispevek: Beležka o laškem muzeju (Celjski zbornik 1960). Turistična zveza Slovenije ga je l. 1955 odlikovala s srebrno in l. 1965 z zlato značko. Umrl je 30. avgusta 1973 v Laškem, kjer je tudi pokopan. »Laško bo ohranilo lep spomin na moža, ki je pretežni del svojega življenja posvetil temu mestu in okolišu, najprej kot predsednik sodišča, nato kot vodja muzejske zbirke, ves čas pa kot neumoren turistični delavec.« (Rybär, M.: V spomin dr. Arnoldu Pernatu, Celjski zbornik, 1974). Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. FINALE 8. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Minoritski samostan na Ptuju 18. avgusta 2022, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ALBUM S CELJSKEGA RADIOPTUI Štajerski radio celie Ш novi tednik LUnOS TAl SAZAS MESTNA OBČINA PTUJ /azanerija ECOAGR.O* Na domačem vrtu v Pongracu avgusta 1979 novi tednik sport@nt-rc.si rad io ce ie Na strmini nad našo domačijo v Pongracu vsaj že tri generacije obdelujemo vrt. V hrib je bilo potrebno vsako leto v zgodnji pomladi v košu znositi gnoj. Ko se je začelo »štihanje«, se je prvo začetno vrsto znosilo z vedri na vrh hriba, saj bi sicer na vrhu bilo premalo zemlje. V družini se je iz roda v rod prenašal spoštljiv odnos do rodovitne zemlje. Vrt je bil vedno skrbno oplet in ob robu zasajen z rožami. Pod njim pa so bila posajena debela stebelna sadna drevesa, katerim osnova je bil divjak, prenesen iz gozda, in nanj cepljene razne stare sadne sorte. Ob tem, da so drevesa zadrževala zemljo in črpala odvečno vlago, je bilo doma vedno dovolj zdravega sadja. Danes mi je pri delu na vrtu v pomoč tovorna žičnica, ki sem jo postavil pred štiridesetimi leti. Tekom minulega stoletja je tako nastala izredno rodovitna prst, ki še vedno vsako leto daje obilen pridelek za sprotno uporabo in za ozimnico, ki jo hranimo v več kot 300 let stari kleti in tako je družina »samooskrbna« do naslednjega poletja. V tem času poznega poletja se šibijo fižolnice, v zraku kar dehti od raznih plodov, kumaric, paradižnika, zelja ... V tem času prihajajočo jesen že oznanja klopotec, ki sem ga sam izdelal. Prav tako sam izdelujem »štile« za vrtno ročno orodje. Slednjih je bila moja mama (na fotografiji) vedno zelo vesela, saj so bili izdelani po meri prav zanjo. Prispeval: Franc Burjan Stara mama Amalija Strašek, por. Burjan, z vnukoma Damjanom in Sašo Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Vir: www.kamra. si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik KUHAJMO SKUPAJ 43 Popoln obrok, ki nasiti in ohladi Hladne jedi za vroče dni V najbolj vročih dneh in večerih nam res ni do vrele juhe in drugih vročih jedi, veliko bolj se osvežimo s kakšno hladno zelenjavno juho ali kumarami z jogurtom. Prav tako nam bodo teknile različne krompirjeve, riževe ali testeninske solate, hladne pečenke, z različnimi nadevi polnjena zelenjava in druge okusne hladne jedi. Hladni rostbif s kuskusom in dušeno zelenjavo Sestavine za 4 osebe: • 400 do 500 g rostbifa v kosu • 250 g kuskusa • 1/2 buče • 1 rdeča paprika 1 mlada zelena bučka 1 korenček 5 žlic olivnega olja 10 g masla sol in poper 2 vejici timijana ali origana MAJA POLJŠAK, FOTO: ANDREJ KRIŽ Peresniki s tunino in paradižniki v solati Sestavine za 4 osebe: • 300 g peresnikov • 1 pločevinka tunine • 250 g češnjevih paradižnikov • 2 žlici kaper v kisu • 2 žlici sesekljanega peteršilja • 2 žlici olivnega olja • 2 žlici belega vinskega ali jabolčnega kisa • sol Priprava: Testenine skuhamo v slani vodi. Ko so kuhane, vendar pod zobmi še čvrste, jih na hitro splaknemo s hladno vodo, dobro odcedimo in stresemo v skledo. Dodamo odcejeno in nadroblje-no tunino, prepolovljene paradižnike, kapre in peteršilj, pokapljamo z oljem in kisom ter premešamo. Po želji lahko namesto olja dodamo od 2 do 3 žlice majoneze. Priprava: 1. Meso naoljimo in samo popra-mo, damo v posodo in z vseh strani na hitro popečemo, nato posodo prestavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj, in pečemo še 20 minut. 2. Zelenjavo očistimo in narežemo na kockice. V posodi segrejemo 3 žlice olja, dodamo kockice zelenjave, mešamo in pražimo nekaj minut. Solimo in popramo, dodamo timijan ali origano, prilijemo nekaj žlic tople vode in pokrito dušimo še 15 minut. 3. Kuskus zakuhamo v vrelo slano vodo, ki smo ji dodali 1 žlico olja, premešamo, odstavimo in pokrito pustimo stati 5 minut. Nato dodamo maslo in kuskus z vilicami razdrobimo. Pečeno meso pustimo, da se popolnoma ohladi, šele nato ga narežemo na tanke rezine in ponudimo s toplo ali ohlajeno zelenjavo in kuskusom. Hladni piščanec s krompirjevo solato Hladna zelenjavna juha Sestavine za 4 osebe: • 1 večja kumara • 1 paprika • 4 zreli paradižniki • 1 strok česna • 7,5 dl posnete čiste juhe • 1 žlica limoninega soka • 2 kosa 1 dan starega • belega kruha • 2 žlici olja • sol in poper Priprava: Zelenjavo očistimo, narežemo in zmiksamo. Prilijemo juho in limonin sok, premešamo, po okusu dosolimo in popramo. Kruh narežemo na kocke in jih na olju zlato popečemo. Juho razdelimo v skledice in ponudimo s popečenimi kruhovimi kockami. Krompirjeva tortilja s papriko Priprava: 1. Neolupljen krompir skuhamo, nato ga olupimo in pustimo, da se ohladi. V primerno veliki posodi na žlici olja na hitro popečemo piščančja fileja. Nato ju obrnemo, solimo in popramo, prilijemo zajemalko čiste juhe ali vroče vode in pokrito dušimo 25 minut. Pečeno meso pustimo, da se popolnoma ohladi. 2. Zelje narežemo na tanke rezance, dodamo na kose narezan krompir, na koleščke narezano redkev, prepolovljene paradižnike in kapre, prelijemo z oljem in kisom ter premešamo. Ohlajeno meso narežemo in ga postrežemo s krompirjevo solato. Sestavine za 4 osebe: • 2 manjša piščančja fileja • 750 g krompirja • 1 manjša glavica mladega zelja • 1 bela redkev ali šopek rdečih redkvic • 150 g češnjevih paradižnikov • 1 do 2 žlici kaper v kisu • 4 žlice olja • 3 do 4 žlice kisa • sol in poper Hladne kumare z jogurtom Priprava: 1. Krompir olupimo in narežemo na kockice. Čebulo olupimo in narežemo na lističe, papriko očistimo in narežemo na kockice. Plitev pekač namažemo z maslom. 2. V ponvi stopimo maslo, dodamo čebulo in popražimo. Ko postekleni, dodamo krompir in papriko, mešamo in pražimo še 5 minut, nato odstavimo in pustimo, da se malo ohladi. 3. Pečico ogrejemo na 180 stopinj. V skledi stepemo jajca, dodamo mlačen krompir, majaron ali origano, premešamo, solimo in popramo. Zmes stresemo v pekač in jo poravnamo, nato pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo 30 minut. Ponudimo lahko takoj ali pustimo, da se ohladi. Sestavine za 4 osebe • 750 g krompirja • 1 čebula • 1 rdeča paprika • 80 g masla ali margarine • 5 jajc • sol in poper 1/2 žlice sesekljanega svežega majarona ali origana Sestavine za 4 osebe: • 2 do 3 kumare • 5 dl tekočega jogurta • sol in poper • 1 do 2 žlici sesekljanega peteršilja • 1 žlica sesekljane mete Priprava: Kumare olupimo in nari-bamo ali narežemo na koleščke. Če so kumare večje, jih najprej po dolžini prere- žemo in z žličko odstranimo semena. Naribane kumare solimo in popramo, potresemo s peteršiljem in meto, prelijemo z jogurtom, premešamo in postrežemo kot hladno predjed namesto juhe ali kot solato. Polnjene kumare s tunino Sestavine za 4 osebe: • 2 najmanj 20 cm dolgi kumari • 1 pločevinka tunine • 1 manjša pločevinka mlade koruze • po 1 manjša rdeča in zelena paprika • 4 žlice majoneze • 1 do 2 žlici jabolčnega kisa • 2 žlici sesekljanega • peteršilja • sol in DODer Priprava: 1. Kumari olupimo, po dolžini prerežemo in z žličko izdolbemo semena. Papriko očistimo in na drobno zre-žemo. 2. V skledi zmešamo spla-knjeno in odcejeno koruzo, odcejeno in nadrobljeno tunino, zrezano papriko, majonezo in kis. Po okusu dosolimo in popramo ter primešamo peteršilj, zmes razdelimo v čolničke iz kumar in postrežemo. 44 BRALCI POROCEVALCI Zrcaljenje, Disko in kvintet GCC Galerija AQ je nastala leta 2013 kot projekt ustvarjalcev, ki delujejo znotraj celjske umetniške četrti, dela mesta, kjer so nanizani z zgodovinskim delom mesta prepleteni umetniški ateljeji. Dolga leta jo je uspešno vodil celjski fotograf in umetnik Robert Hutinski, spomladi 2022 pa jo je v upravljanje prevzela Gimnazija Celje - Center (GCC) in jo preoblikovala v inovativ-ni učni prostor, inkubator za neodvisno umetniško ustvarjanje dijakov GCC, zlasti tistih iz programa umetniške gimnazije likovne smeri. Poletni kulturni utrip GCC tako letos nastaja v umetniški četrti. Po julijski razstavi skic maturantke Gaje Pekošak bo v galeriji AQ danes, 18. avgusta, ob 19. uri svoja vrata odprla zanimiva razstava Zrcaljenje in Disko dveh maturantk umetniške gimnazije likovne smeri na GCC Emili Jenko in Mance Matelič. Razstavo bo uvedel koncert vokalne zasedbe kvintet GCC, v kateri sodelujejo profesorji glasbe na GCC David Prelo- Likovno delo Emili Jenko žnik, Urban Kolar, Danijel Berden, Sašo Šonc in Gregor Deleja. Razstava bo na ogled do 11. septembra. Emili Jenko na razstavi z naslovom Zrcaljenje združuje dva medija, fotografijo in oljno slikarstvo. Vsebinsko je avtorica upodobila dva kontrasta, človek-narava in notranjost-zunanjost človeka. Ta dva vsebinska sklopa potem tudi ločeno naseljuje v dva ločena prostora galerije. Emili želi z goloto na svojih likovnih delih prikazati tako intimnost kot realnost člove- ka, ki ga je rodila mati Zemlja. Človeka, ki je prvinski, iskren in ranljiv in ne potrebuje ničesar, kar bi zakrivalo njegovo telo. Poleg tega razstavljena dela naslavljajo posege človeka v naravo. Človek je nekdo, ki gradi objekte za svojo lastno korist, vendar jih na koncu zapusti in so obsojeni na propad. Manca Matelič je pri ustvarjanju stripa Disko za našo evrovizijsko glasbeno skupino LPS sodelovala z nekdanjima dijakoma GCC Matevžem Bervarjem, ki je zdaj študent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ter magistrantom AGRFT Žanom Žvižejem, ki je poskrbel za montažo videospota Disko. Glavni junak stripa je Janez, ki ga dekle zapusti zaradi nekoga drugega. V nadaljevanju se Janez spopada s svojo žalostjo, a kljub temu doživi srečen konec. Manca je za ustvarjanje ilustracij uporabila digitalna orodja in kasneje je ustvarjalna ekipa te stripovske motive uporabila pri ustvarjanju videospota z enakim naslovom. Videospot je služil kot promocija za nastop glasbene skupine LPS na tekmovanju za pesem Evrovizije 2022. V program in postavljanje razstav v galeriji AQ, ki jo v celoti upravljajo dijaki sami, se vključujejo priznani umetniki, med njimi mnogi nekdanji dijaki GCC. Prostor tako zagotavlja pester ustvarjalni medgeneracijski dialog med mladimi, ki se podajajo po poti umetnosti, in že uveljavljenimi umetniki ter stroko, hkrati nagovarja različne ravni obiskovalcev ter ustvarja zanimive priložnosti za razvoj mladega občinstva za dojemanje in sprejemanje sodobne umetnosti, ane le na vizualnem, temveč tudi na drugih, zlasti multidisci-plinarnih področjih. Galerija hkrati ponuja priložnost dijakom, da ustvarjajo v sproščenem vzdušju in svoje likovne izdelke tudi sami postavijo na ogled širši javnosti, komunicirajo z različnimi javnostmi in v prostor vključujejo tudi druge projekte ter razvijajo različne življenjske veščine in znanja. Nova razstava bo odprta mesec dni, v četrtek, 15. septembra, bo novo likovno sezono v galeriji AQ odprla razstava uveljavljenih slovenskih umetnic mlajše generacije Daše Vinšek (nekdanje dijakinje GCC) in Karin Vrbek. Dan kasneje bo GCC z velikim koncertom v parku za šolo (oz. v športni dvorani, če bo slabo vreme) praznovala 110. rojstni dan z medgeneracijskim projektom Naših 100+10. GD Likovno dela Mance Matelič Športnike pospremili na mednarodne igre šolarjev Mestno občino Velenje je v Angliji na 54. poletnih mednarodnih igrah šolarjev zastopalo 18 mladih športnikov. Tekmovali so v atletiki, tenisu in plavanju ter se družili z več kot 1.300 mladimi športniki, starimi od 12 do 15 let, iz 73 mest in 33 držav sveta. Podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević je mlade velenjske športnike, ki so zastopali občinske barve na 54. poletnih mednarodnih igrah šolarjev, sprejela tik pred odhodom na tekmovanje. Zaželela jim je veliko sreče, uspehov in lepih doživetij, ki jih bodo še dolgo ohranjali v prijetnem spominu. Letošnje mednarodne igre šolarjev so bile od 11. do 16. avgusta v mestu Coventry v Angliji. Mestna občina Velenje spodbuja sodelovanje velenjskih športnikov na teh igrah že vrsto let. Velenje je organiziralo mednarodne igre šolarjev leta 1999. Letos so na mednarodnih igrah šolarjev velenjski športniki tekmovali v atletiki, tenisu in plavanju. Na igre so odpotovali atleti in atletinje Jaka Brecl, Žan Stropnik, Hana Semprimožnik, Sara Acman, Maša Mežnar, Eva Sevčnikar, Neja Kimperk, Tia Lončarič s trenerko Natalijo Bah, plavalci in plavalke Miha Princl, Grega Navodnik, Špela Pohorec, Eva Skledar, Najya Hana Jukić, Nastja Romih, Živa Perc s trenerjem Vladom Stjepićem ter tenisač Podžupanja Aleksandra Vasiljević je mlade velenjske športnike, ki so zastopali občinske barve na 54. poletnih mednarodnih igrah šolarjev, sprejela tik pred odhodom na tekmovanje. in tenisačici Jaša Krajnc, Gaja Golež in Eva Miklavžin s trenerjem Timotejem Kričejem. Na mednarodnih igrah šolarjev se že od leta 1968, ko so bile prve takšne igre organizirane v Celju, povezujejo mladi športniki z vsega sveta in s tem širijo idejo o prijateljstvu, sožitju ter medkulturnem dialogu. S sodelovanjem na mednarodnih igrah šolarjev so naši mladi športniki nabirali dragocene izkušnje, saj so tekmovali in se družili z več kot 1.300 mladimi športniki, starimi od 12 do 15 let, iz 73 mest in 33 držav sveta. Mestna občina Velenje je za sodelovanje športnikov na mednarodnih igrah šolarjev namenila 14 tisoč evrov. VJ Srečanja se je udeležilo več kot sto pionirjev in mladincev z mentorji. P * Srečanje gasilske mladine V soboto, 6. avgusta, je bilo ob 9. uri na športnem igrišču na Polzeli srečanje mladine Gasilske zveze Žalec, ki se ga je udeležilo več kot sto pionirjev in mladincev z mentorji. Organizator srečanja je bila Mladinska komisija GZ Žalec. Mlade gasilce je v uvodu pozdravil podpoveljnik Gasilske zveze Žalec in poveljnik Gasilskega poveljstva občine Polzela Ladislav Košec. Otroci so se razdelili v 18 ekip, kjer so se pomerili v desetih športno-gasilskih disciplinah. Po koncu iger so se okrepčali s sveže pečenimi picami ter ohladili na vodni drči. Srečanje se je končalo ob 14 uri. TZ, foto: PGD Polzela Bronasti na lingvistični olimpijadi Z zaključno slovesnostjo in s podelitvijo odličij se je v petek, 29. julija, končala letošnja, 19. Mednarodna lingvistična olimpijada. Ta je bila zadnji julijski teden na otoku Man, kjer je štiričlanska ekipa slovenskih dijakov osvojila tri bronasta odličja. Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) so v konkurenci 52 ekip, sestavljenih iz več kot 200 tekmovalcev iz 38 držav, Slovenijo zastopali dijaki Vita Korošin in Katja Andolšek z Gimnazije Bežigrad, Alja Šlenc z Gimnazije Kranj ter Rok Tadej Brunšek z Gimnazije ŠC Velenje. Vita, Katja in Rok so si z znanjem priborili bronasta odličja. Tekmovanje je bilo najprej individualno, kjer so tekmovalci šest ur reševali lingvistične naloge. En dan je bil rezerviran tudi za Štiričlanska ekipa slovenskih dijakov je na lingvistični olimpijadi osvojila tri bronasta odličja. ekipno tekmo, kjer so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure. Naš diamantni maturant Rok Tadej Brunšek nas vedno navdušuje s svojimi odličnimi dosežki. Iskrene čestitke, Rok. Želimo ti veliko uspeha na študijski poti. PV BRALCI POROCEVALCI 45 Akcija nad pričakovanji Sedmo letošnjo krvodajalsko akcijo sta žalsko območno združenje Rdečega križa in Krajevna organizacija Rdečega križa Žalec organizirala v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Izvedla jo je Transfuzijska služba Ljubljana. Udeležilo se je je 88 krvodajalcev, kar je nad pričakovanji organizatorja. »Prepričani smo bili, da bo udeležba manjša, saj smo sredi poletja, v času dopustov, poleg tega smo v Žalcu prvič organizirali dodatno akcijo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kaj pomeni, da nekdo potrebuje kri, in včasih jo transfuzijske službe zagotovijo z veliko težavo,« je povedal Matjaž Črešnovar, sekretar žalskega združenja. Letos bodo do konca leta izvedli še šest krvodajalskih akcij. Naslednja bo v Šempetru 8. septembra od 7. do 10. ure, in sicer prvič v prostorih Elektra Celje, Rimska cesta 108. TT Z akcije v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu Dolgoletni direktor Steklarne Rogaška Jože Pelko Marija Bonča je oddajala sobe z Nekdanja učiteljica Sonja Lah zajtrkom. Prisluhnite oddaji o starejših Storž Oddaja za starejše Storž (Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja) je na sporedu vsak četrtek ob 10.30 na Radio Prvi oziroma radijskem programu Radia Slovenija. Tokrat so v njej sodelovali tudi stanovalci Pegazovega doma. Odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijske-ga sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja Storž sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja. Novinarka Lucija Fatur je posnela stanovalce Pegazovega doma Jožeta Pelka, Marijo Bonča ter Sonjo Lah. »Ko ti stekleni prah zleze med prste, se ga nikoli več ne znebiš,« slikovito opiše svojo ljubezen do stekla dolgoletni direktor Steklarne Rogaška Jože Pelko. V steklarni je preživel kar 37 let. Veliko spominov na tista leta nosi v sebi in rad pripoveduje o njih. Pove tudi, da smo steklene izdelke včasih bolj cenili, v vsaki hiši je bil vsaj kakšen izdelek Steklarne Rogaška. Zdaj že štiri leta prebiva v Pegazovem domu. Marija Bonča je v Pegazov dom prišla prvega avgusta pred štirimi leti. Z zanimanjem opazuje, kaj se v Rogaški Slatini dogaja s turizmom, saj je bila vse življenje tudi sama del tega - oddajala je sobe z zajtrkom. Gostom je posvetila ves svoj čas, a ker je delo opravljala s srcem, ni bilo težko. Marija je najprej povedala, da s terase Pegazo-vega doma lahko vidi svojo hišo, svoj dom. Sonja Lah je poklic učiteljice opravljala z največjim veseljem in zavzetostjo. Pravi, da je vedno poiskala stik s starši, če se je kaj zapletlo. Šolstvo jo še vedno zanima, spremlja aktualna dogajanja in spremembe, tudi zdaj, ko že deveto leto živi v Pegazo-vem domu. V pogovoru je najprej povedala, kje vse je poučevala. MATEJA FIDLER Prelepo druženje na Kopah Kot vsa leta smo se tudi letos udeležili srečanja na Kopah. Z dvema avtobusoma smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot. Med nami sta bila tudi muzikanta in Drago Sivka je hitro potegnil meh, drugi so ga spremljali s petjem. Na Kopah nas je najprej pozdravila predsednica Društva invalidov Slovenj Gradec Stanka Tomše. Pozdravili so nas tudi župani in podžupani občin, v katerih društvo deluje. Povedali so, da nas podpirajo in da si prizadevajo, da bi se slogan »Nič brez invalidov, vsi enakih možnosti« čim prej uresničil. Da, to si vsi želimo, a vendar v realnosti še zdaleč ni tako. Žal so tudi med invalidi trenja, ki jih moramo čim prej odpraviti. S spoštljivostjo in poslušanjem drug drugega bomo s skupnimi močmi lahko uspešni. Invalidi so se družili na Kopah Sledila je sveta maša, ki so se je z veseljem udeležili številni udeleženci srečanja. Nato so sledili druženje ob zvokih ansambla, ples in seveda športne igre. Veseli in ponosni smo bili, da je naša Marija Poljanšek prejela pokal za prvo mesto v igranju alke. Seveda smo pokal dostojno proslavili. Ura ob prijetnem druženju je prehitro naznanila pozno popoldne, ko se je bilo treba vrniti v naše domove. Ob petju je pot hitro minila in polni lepih vtisov smo si obljubili, da se bomo ob letu osorej spet videli. Bodite zdravi, hvala organizatorjem Društva invalidov Slovenj Gradec za odlično organizacijo, invalidom, ki so se srečanja udeležili, in vsekakor Dragu Sivki za vzdušje in igranje. DRAGICA MIRNIK V spominskem parku v Kamporju na Rabu Kot izpostavlja Srečko Križanec, je zelo težko dojemljivo, da je bilo na tako lepem otoku, kot je Rab, fašistično koncentracijsko taborišče. Železarna Štore ima na Rabu v kraju Banjol počitniške kapacitete za oddih svojih delavcev že od približno leta 1955. Sem tretja generacija, ki je delala v štorski železarni, in praktično vsako leto smo letovali tudi na Rabu. Iz objektivnih razlogov moram priznati, da že nekaj let nisem obiskal tega otoka. No, letos sem ga po dolgem času spet. Seveda sem obiskal tudi omenjen spominski park. Spominjam se tudi časov, takrat smo še živeli v skupni domovini Jugoslaviji, ko je naš upravnik doma na Rabu v času dopustov organiziral tudi obisk spominskega parka v Kamporju. Iskreno priznam, da kot otrok še nisem poznal in dojel, predvsem pa razumel vseh grozot fašizma in seveda tudi nacizma. Zelo težko je dojemljivo, da je bilo na tako lepem otoku, kot je Rab, fašistično koncentracijsko taborišče. V njem so bivali in umirali predvsem Slovenci, največ iz ljubljanske pokrajine, Judi in Hrvati. Pred natančno osemdesetimi leti ga je ustanovila italijanska fašistična oblast. Izkoristil sem tokratno priložnost in se na to obletnico s hčerkino družino poklonil njihovemu trpljenju ter njihovemu neizbrisnemu spominu. Z mirno vestjo lahko trdim, da je park vzorno vzdrževan in resnično lepo urejen. Rabčani lepo skrbijo zanj in vesel sem, da je to preraslo v mednarodno spominsko slovesnost vsako leto v septembru, in sicer ob dnevu osvoboditve taborišča. Drugo leto bo 80. obletnica osvoboditve fašističnega taborišča Kampor na Rabu. S cmokom v grlu sem se spomnil nekdanjega desnega italijanskega premiera Silvia Berlusconia, ko je nekoč dejal, da italijanski fašisti nasprotnikov režima in drugih niso pošiljali v koncentracijska taborišča, ampak le na obvezne počitnice. Umrli dojenčki, ki so jih Italijani po cele dneve puščali na žgočem soncu, umrli otroci, ki še niso dopolnili niti deset let, in starejši taboriščniki se še verjetno danes obračajo v grobu ob takšnih podlih izjavah posameznikov. SREČKO KRIŽANEC 46 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca Rw Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dušenje Pride žena iz službe in vidi moža, kako drži kokoš za vrat. »Ja kaj delaš?« »V kuharski knjigi piše, da je treba kokoš pred pečenjem dve uri dušiti.« Pajek Pajek dviga golfa, ob katerem je bil parkiran BMW X5. Lastnik priteče iz gostilne in kriči: »Lahko je revežem pobirati avte. Poskusite mojo >bemfo< dvigniti, če si upate!« Delavci spustijo golfa in dvignejo BMW. Tip hitro skoči v golfa in se odpelje ... Na avtobusu Dekle, povsem tetovirano, reče starejši gospe: »Kaj me tako začudeno gledate, a v vaših časih ni bilo tetovaž?« Gospa: »V mojih časih je bilo marsikaj. Trideset let sem živela v Aziji in nato predavala na kitajski univerzi. Zato se čudim, zakaj ti na vratu po kitajsko piše: >Enkrat zamrznjeno ne odmrzuj več.<« Iskanje V nakupovalnem središču se z nakupovalnim vozičkom zaletita moška; eden starejši, drugi mlajši. Starejši: »Joj, se opravičujem, ženo iščem, pa nisem gledal, kje hodim ...« Mlajši: »A res? Tudi jaz svojo ...« Starejši: »Mogoče lahko pomagam. Kakšna pa je?« Mlajši: »Lepa, postavna, ima dolge svetle lase, mini krilo, kratko rdečo bluza s popkom zunaj, stara 27 let. Pa vaša?« Starejši: »Ah, pusti mojo, greva tvojo iskat!« Kokoš Učiteljica: »Janezek, kaj nam daje kokoš?« »Jajca.«« »Bravo. Še kaj?« »Še več jajc.« »Dobro, na čem ti spiš?« »Na postelji.« »Kaj pa imaš pod glavo?« »Roke.« »Hmmm, na čem pa spi tvoj ata?« »Na mami.« »Kaj pa, ko mame ni doma?« »Na sosedi.« »Kaj pa, ko ni niti sosede?« »Takrat ni niti ateja.« »Joooj ... Na čem pa spi tvoj ded?« »Na postelji.« »In kaj ima pod glavo?« »Blazino.« »In če stresemo blazino, kaj dobimo?« »Prah.« »In če jo stresemo še močneje?« »Uši.« »In če bi vzel nož in razrezal blazino, kaj bi dobil?« »Batine.« »Dobro, batine, in še kaj? » »Perje.« »No, končno! Torej, kaj nam daje kokoš?« »Saj sem vam rekel - jajca!« Pravi soseda: »Naša snaha je pa zelo sposobna, štiri stvari dela naenkrat: gleda mo-bitel, pije kavo, kadi in si lakira nohte.« Avto je sredstvo za prevoz od točke A do točke B. Če je malo dražji, tudi do točke G... Grem v lekarno po sirup in me vprašajo, če imam recept. Če bi ga imel, bi si ga sam naredil! Ženino sporočilo: »Dragi mož, tukaj je fotografija najine hčerke. Upam, da boš jutri njo pripeljal iz vrtca in ne vzgojiteljice, tako kot si jo danes.« Petelin: »Poglej, kaj kuhajo.« Maček: »Tvojo ženo s krompirjem.« Se pogovarjata soseda. "A veš, da so mi že trikrat ukradli kurilno olje, čeprav sem cisterno vgradil v zemljo in okoli posadil cvetje, da seje le ne bi videlo." "No jaz sem problem rešil tako, da sem kupil veliko rdečo tablo z napisom KURILNO OLJE." "Ja kaj ti ni jasno, kako naj bi ti to pomagalo?" "Napis sem postavil zraven greznice in tako so mi zdaj že trikrat spaznili greznico, in s tem sem rešil še ta problem." V soboto bo vstopil vaš glavni planet Mars v znak dvojčkov, po katerem bo potoval do konca marca prihodnje leto. To lahko marsikaj postavi na glavi, zato bo prilagajanje okoliščinam in situacijam nujno. Obveznosti se bodo tako nakopičile, da vas bodo na koncu situacije še zabavale. Nove poti, ki ste si jih zadali, boste uspešno uresničili, ob čemer boste občutili pravo zmagoslavje, saj se vam življenje izboljšuje. Bik Lev Imeli boste občutek, da se poletje počasi poslavlja, kar vas bo navdalo z obžalovanjem. Čustva bodo ponovno stopila v ospredje in s hrepenenjem boste zrli na dogodke. Naredite nekaj oprijemljivega, da boste srečni. Mogoče je za to potreben le korak, klic ali samo nasmeh. Izbira je vaša. Zagotovo ste vi tisti, ki se najbolj poznate. škorpijon V četrtek in v petek dopoldne boste gostili Luno, ki vam bo v oporo in pomoč, dobro se boste počutili. Z veseljem boste nekomu priskočili na pomoč in ob tem dobrem občutku uživali. Malo se boste razvajali in ugotavljali, da je življenje lepo. Časa vam bo kronično zmanjkovalo, kajti vaše misli bodo raztresene, pri čemer ne boste dolgo zdržali na istem mestu. Naredite si dober načrt glavnih opravil. Nejasen dvom bo v vas povzročal nezadovoljstvo, želeli boste pobegniti iz svoje kože. Malenkosti vas bodo lahko vrgle iz tira,, zato se imejte skrbno pod nadzorom. Raje se umaknite v samoto, saj boste tam hitro našli osebni mir. Oseba, o kateri boste toliko razmišljali, ni vredna truda. To boste kar hitro ugotovili tudi sami. Priložnost se bo ponudila nepričakovano in lahko preseneti tudi sebe. Strelec Dvojčka Od petka popoldne do konca tedna boste gostili Luno v svojem znamenju. Misel, da bi odšli daleč in pustili vse za seboj, vas bo spremljala na vsakem koraku. Počutje se vam bo v večernih urah konec tedna izboljšalo, zato boste pozabili na vse tegobe. V soboto bo v vaš znak vstopil Mars, zato se pripravite na obilico energije in adrenalina. Rak Imeli boste občutek, da so vsi prezahtevni in da vam dajejo preveč nalog. Kot da ste za vse sami. Malo boste dvignili glas in se pritožili. Tudi tokrat boste zadeli v črno. Preučite, kam usmeriti svojo puščico, kajti smeri je več. Tudi v vas se rojevajo nove sanje, čustva se bodo počasi prebila na površje. Prepustite se temu toku, saj je še vedno eden najlepših mesecev leta. Kozorog Ob začetku novega tedna bo Luna vstopila v vaš znak in vas spremljala do sredinega popoldneva. Poslušajte občutke, saj bo šesti čut izredno močen. Malomarnost nekoga vas bo razjezila. Brez zadržkov lahko poveste mnenje, saj boste drugače potisnili slabo voljo globoko vase in bili otožni ter nerazpoloženi čisto po nepotrebnem. V tem tednu vas čakajo prijetni trenutki. Počutje bo kljub napetim okoliščinam pozitivno, zato boste naredili veliko za boljše odnose. Žal se nasprotna stran tega sploh ne zaveda. Sicer pa to niti ni pomembno. Pomembno je, da se boste iz dneva v dan počutili bolje. Nekoga boste zelo močno pogrešali, vendar si boste zanj vzeli čas šele, ko bo vse urejeno. Pomislite, mogoče le lahko kaj drugega počaka, dajte prednost tokrat sebi. Vodnar Sonce, vaš vladar, zapušča vaše znamenje ter bo vstopilo v devico v torek v zgodnjih jutranjih urah. Morebiti bo vaša energija zaradi tega v prihodnjem obdobju nekoliko upadla, vendar boste vseeno izredno uspešni. Jupiter je še vedno retrograden v sorodnem znaku in vam prinaša zadeve iz preteklosti. Ne glede na to boste skrbno načrtovali odločitve. Uspešni boste in prodorni. Morda občasno nepopustljivi, lahko celo ošabni, vendar boste vedno dokazali svoj prav. Vaš vladar Uran se počasi ustavlja in se bo začel gibati retrogradno. To bo za vas čas, ko boste lahko kaj spremenili, dodali, naredili na novo. Ljubezen se bo prebila v ospredje, na nikogar ne čaka, tudi na vas ne. Čeprav se včasih sploh ne zavedate, kako zelo ste obkroženi z njo. Dev\ca V torek bo Sonce vstopilo v vaš znak. S tem se bo za vas začelo najbolj pomembno obdobje leta. Vse boste podrobno razčlenjevali. Potrudite se in si privoščite malo samohvale. Energija se bo krepila, odlično se boste počutili. Bleščečo podobno boste imeli tudi v očeh ljudi v okolici. Zanimivi in privlačni boste, zato ne odklonite nobenega vabila. Ribi Vaš vladar Neptun z retrogradnim gibanjem daje čudovito priložnost za popravni izpit na področjih, kjer menite, da je to potrebno. Uskladili boste razum in čustva ter naredili korak naprej. Neke poslovne zadeve vam lahko grenijo misli, zato naredite vse, da se boste dokopali do jedra težave. Potem bo vse preprosto, ko boste naredili en korak, bo sledil naslednji HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 SUDOKU 531 Nagradna križanka saudijke so sosede doncic se |je leta 2018 prijavil na ... lige nba Na tem otoku je dve milijardi tri milijone deset tisoč dvesto dvainpetdeset ... KrižamKe & ugamKe gleda kot ... bik dumasov mušketir olga grad nekdanja rimska provinca vetrni jopici nesamoza-vesten gorljiv plin dana v jamo in zasuta prebivalec aragonije 10 kij, tolkac laz ima kratke babica v mešcan-skem okolju avtomobilska oznaka peruja it. znamka športnih oblačil Čebelji samec ang. igral. bogarde oče (ljubk.) spopad, pretep zabijemo ga v zemljo Program, ki sledi temu, ni primeren ... infantili-zem gojijo akvarijske ribe pišejo ga blogerji havajski otok japonska oblika budizma duševna bolezen igralka tkačeva pritrditev z vrvjo konec Življenja angleški pevec sayer institut jožef stefan napadalec na znano politično osebo specialista za živčne bolezni domače perilo naj se . pere oče v meš čanskem okolju (star.) glasbena zvrst (ang.) grški črki п in v narisan s čopičem švedska igralka (britt) sprej slovesnost, svečanost 13 dvo-sedežnica na krvavcu mamilo iz izcedka glavic maka tvorbav panju skladba za tri glasove pišcancji, ribji 15 bojni strup don men-tony band: dobra ... 2 skladatelj pahor poldragi kamni eros ramazzotti odprt, razbit (oreh) lastna hvala, . mala slovenski humorist hribar dekle (prim.) igralnica verdi je napisal številne . meji na nigerijo italijansko ime za videm nina ricci nasprotno od boso gora nad ... kot sevnico britev samorog je drama gregorja .. 12 premik kitajski sklepne predsednik glavice iz (džinping) sklepne šahistka jamice unuk izidor močno zanikanje glasbeni tv-program stopalka pri kolesu daje ga raketni motor nasilen, samovoljen človek 14 svetovno znana angleška ladja (orig.) švedska igralka vikander 16 rimska boginja ljubezni 7 5 9 8 4 6 1 3 9 4 2 7 1 8 4 7 4 5 3 1 1 8 5 9 6 SUDOKU 222 6 4 5 8 1 2 6 8 3 9 7 5 8 7 4 3 9 5 8 2 6 4 4 5 9 6 7 3 9 REŠITEV SUDOKU 530 REŠITEV SUDOKU 221 9 3 5 7 6 4 2 1 8 2 4 1 3 8 9 7 5 6 8 6 7 5 1 2 3 4 9 6 8 9 4 2 1 5 7 3 1 7 3 8 5 6 4 9 2 4 5 2 9 7 3 8 6 1 7 2 8 1 9 5 6 3 4 5 9 4 6 3 8 1 2 7 3 1 6 2 4 7 9 8 5 2 4 8 3 7 9 5 1 6 6 5 9 1 4 2 8 3 7 3 1 7 6 8 5 9 4 2 4 9 5 2 6 8 1 7 3 8 7 6 4 1 3 2 9 5 1 3 2 9 5 7 4 6 8 9 2 4 8 3 6 7 5 1 5 8 3 7 9 1 6 2 4 7 6 1 5 2 4 3 8 9 9 11 5 4 7 6 izraza žlahtno 3 8 Za zdravje vaših otrok! Domače mleko in mlečni izdelki. www.kmetijaflis.si KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Sponzor križanke je kmetija Flis, ki podarja: 1. nagrada: bon za 40 eur za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis 2. nagrada: bon za 30 eur za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis 3. nagrada: bon za 20 eur za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. avgusta. Geslo iz številke 32: Tina Gorenjak praznuje Izid žrebanja 1. nagrado: Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Sredstvo za izboljšavo tal Rasti Soil Tonic E, prejme: Adam Završnik iz Slovenske Bistrice 2. nagrado: Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Gnojilo Rasti Plod Ca2, prejme: Fanika Zavšek iz Celja 3. nagrado: Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Gnojilo Rasti Hydro, prejme: Stanislav Dečman iz Šentjurja Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naših križankah so besede raznovrstne, lepe in Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 48 TA PISANI SVET Igre šolarjev uspešne tudi za mlade iz Celja Minule dni so mladi celjski športniki merili moči v mestu Coventry v Veliki Britaniji, kjer so sodelovali na 54. mednarodnih igrah šolarjev. Ekipe so se pomerile v atletiki, plavanju in športnem plezanju. Domov se vračajo z lepo bero medalj in vidnih dosežkov. Na igre je odpotovalo 17 mladih športnikov s tremi trenerji in petimi spremljevalci. Med njimi je bila tudi podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek kot predstavnica mesta. Atletinja Maksim Lara Bedrač, ki trenira v AK Rudar, je bila druga v teku na 800 m (finale A), medtem ko je Maša Novak iz AD Kladivar dosegla tretje mesto v isti disciplini v finalu B. Odlično so se odrezali tudi plezali iz PD Celje - Matica, in sicer je Anej Koštomaj osvojil drugo mesto v balvanskem in tretje mesto v hitrostnem plezanju. V plavanju se je najbolje uvrstila Ela Žagar iz DVŠ Posejdon, in sicer na 50 m delfin (finale B). Zadnje mednarodne igre šolarjev so bile leta 2019 v ruski Ufi, ki se jih je prav tako udeležila močna celjska zasedba, potem pa dve leti iger zaradi covida-19 ni bilo. V Coventryju je Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole v Celju, postal predsednik mednarodnih iger šolarjev. NT Borut Pahor je izpolnil svojo obljubo iz leta 2017 in v nedeljo obiskal Šmarje pri Jelšah. Izpolnil obljubo Slovesnosti ob koncu obnove župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah so se udeležili številni domačini, ki so v zadnjih petih letih pomagali pri obnovi ali jo skrbno spremljali. Praznovanja se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Na slavnostni dogodek ga je povabil župnik in dekan Damjan Ratajc. Pahor se je namreč v predsedniški kampanji leta 2017, ko je prehodil velik del Slovenije, na poti ustavil pred cerkvijo, kjer so se ravno začela obnovitvena dela, ter obljubil: »Ce bom izvoljen za predsednika, potem pridem na blagoslov obnovljene cerkve.« Predsednik republike je v nedeljo svojo obljubo izpolnil in obiskal Šmarje pri Jelšah, kjer so obeleževali ta slavnostni dogodek. ŠO Ekipa iz Celja na odprtju iger (Foto: arhiv MOC) Predsednik republike v družbi šmarskega župana Matije Čakša in njegovih otrok Niso si lomili jezikov Osrednji gost letošnjega pesniškega festivala Izrekanja je bil priznani poljski pesnik Krzysztof Siwczyk. Za to, da so organizatorji povabili prav njega, je »kriva« tudi njegova someščanka Ewelina Vaupotič, Poljakinja, ki že vrsto let živi in dela v Sloveniji. Kot knjižničarka v Osrednji knjižnici Celje, kjer je tudi sodelavka umetniškega vodje festivala Kristiana Koželja, je »navijala«, da bi povabili Siwczyka, ki je njen vrstnik iz rodnih Glivic. Ob njegovem obisku v Celju se tako ni bilo nikomur treba mučiti s pogovori v tujih jezikih, saj je Ewelina poskrbela za sporazumevanje. Tako je bilo tudi na pesniški delavnici, namenjeni mladim pesnicam in pesnikom. TC Andreja Petrovič je ponovno dokazala, da je odlična moderatorka prireditev. Holcerijo povezovala naša Andreja Za prijetno vzdušje na etnološko-turistični prireditvi Holcerija v Vitanju je minulo nedeljo skrbela tudi povezovalka prireditve Andreja Petrovič, ki je med drugim tudi voditeljica programa na Radiu Celje. Z gostiteljema priljubljene Holcerije, vitanjskim županom Slavkom Vetrihom in s predsednikom Turističnega društva Vitanje Petrom Maucem ter predstavnico organizatorjev Petro Bukovec Mauh so na hudomušen način komentirali povorko starih običajev, ki se je vila skozi središče Vitanja. Holcerija, letošnja je bila enaintrideseta, je v kraj ponovno privabila veliko obiskovalcev, ki so druženje nadaljevali pod prireditvenim šotorom ob zvokih Tria Pogladič in Ansambla Saša Avsenika do poznih večernih ur. BF Na pesniški delavnici so sodelovali mladi, ki jih je povabila Hiša kulture Celje, saj ta vsako leto razpiše natečaj za najboljšo dijaško pesem in nagrado mala Veronika. Na levi je Krzysztof Siwczyk, ob njem Ewelina Vaupotič. (Foto: arhiv festivala Izrekanja) Andreja v družbi pevca Luke Seška, župana Slavka Vetriha, Petre Mauh in Saša Avsenika