FERDINAND BUH
S A M O U P R A V L J A N J E OBČANOV IN OBČINSKA UPRAVA
NA Š K O F J E L O Š K EM OBMOČJU
Z ustavo je določeno, da ima občan pravico do družbenega samoupravljanja
in da je ta pravica nedotakljiva. Na splošno je družbeno samoupravljanje
zajamčeno občanom s pravico neposrednega odločanja o družbenih
zadevah na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi v delovnih skupnostih, z
referendumom; s pravico odločanja o družbenih zadevah kot član organa
družbenega samoupravljanja, kot sodnik porotnik ali kot drug javni funkcionar:
s pravico voliti in biti voljen v organe upravljanja delovne organizacije'.
v predstavniška telesa družbeno-političnih skupnosti in v druge organe samoupravljanja,
določati kandidate za volitve v ta telesa in organe, predlagati
odpoklic in odločali o odpoklicu izvoljenih delegatov: s pravico dajati pobudo
za sklicevanje zborov delovnih ljudi v delovnih skupnostih, pravico sprožiti
razpis referenduma in pravico dajati pobudo za opravljanje družbenega nadzorstva:
s pravico biti obveščen o delu predstavniških teles in njihovih organov,
organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve
javnega pomena, zlasti pa pravico biti v delovni organizaciji, v kateri dela. in
v drugi organizaciji, v kateri uresničuje svoje interese, seznanjen z materialnim
in finančnim stanjem, z izpolnjevanjem načrtov in s poslovanjem, pri
čemer pa je dolžan varovali poslovne in druge tajnosti: s pravico obravnavati
delo državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij,
ki opravljajo zadeve javnega pomena, in povedati mnenje o njihovem
delu; s pravico dajati predstavniškim telesom in drugim organom opozorila in
predloge ler dobiti odgovor nanje in dajati politične in druge pobude splošnega
pomena.
Družbeno samoupravljanje občanov se torej manifestira v raznih oblikah
in v raznih organih.
Eno izmed oblik družbenega samoupravljanja občanov je tudi samoupravljanje
v občinskih samoupravnih organih. Poglejmo, kateri so osnovni organi
običnske samouprave in kako urejajo samoupravne odnose občanov statut
občine in poslovnik občinske skupščine.
Zbori volivcev
Ena izmed oblik neposrednega sodelovanja občanov pri delu občinske
skupščine in njenih organov in krajevnih skupnosti so zbori volivcev.
Zbore volivcev sestavljajo volivci določenega območja občine, praviloma
po volilnih enotah, kakor so določene za volitve v občinski zbor občinske
150
skupščine. Običajno se zbori volivcev sklicujejo po območju krajevnih skupnosti
razen kandidacijskih zborov za volitve odbornikov, ko se sklicujejo po
volilnih enotah.
Zbori volivcev se sklicujejo po potrebi, najmanj pa dvakrat letno, /bor
volivcev skliče predsednik občinske skupščini' po lastnem preudarku, po
sklepu občinske skupščine, na zahtevo občinskega ali krajevnega organa
Socialistične zveze delovnega ljudstva, sveta krajevne skupnosti ali ene desetine
volivcev z območja, za katero se zbor sklicuje, vendar najmanj trideset
volivcev. Statut občine daje možnost že navedenim organom oziroma skupini
volivcev, da sami skličejo zbor. če ga v desetih dneh ne bi sklical predsednik
občinske skupščine.
Sklicatelj odbora mora razglasiti sklic zbora volivcev najmanj pet dni
pred dnem zbora. Razglas mora obsegati predlog dnevnega reda. čas in kraj
zbora ter navedbo, kdo ga sklicuje.
Zbor volivcev je sklepčen, če se ga udeleži deset odstotkov volivcev. I a
kvorum pa ne velja za kandidacijske zbore za volitve odbornikov občinske
skupščine in za uvedbo krajevnega samoprispevka.
\ a zborih volivcev se obravnavajo vsa vprašanja, za katera to določajo
zakoni, drugi predpisi in statut občine: vprašanja, za katera to posebej
sklenejo občinska skupščina in njeni organi ter organi krajevne skupnosti in
vprašanja, za katera to sklene zbor volivcev.
Še posebej kaže omeniti, da zbori volivcev obravnavajo vprašanja, glede
katerih dajejo samo mnenja in predloge, kakor tudi vprašanja, o katerih se
odloča na zborih volivcev.
151
Statut občine določa, da zbori volivcev zlasti:
- obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v
naselju, krajevni skupnosti, občini in širši družbeno-politični skupnosti
ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj:
- obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov
upravljanja, sestavljajo v tej zvezi vprašanja ter dajejo mnenja o delu in
predloge za zboljšanje dela teh organov;
- dajejo predloge za odpoklic izvoljenih predstavnikov in predloge za
druge ukrepe v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi:
- neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z ustavo, zakoni in
statutom občine:
- opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom:
- volijo organe družbenega samoupravljanja:
- opravljajo druge zadeve, za katere so pooblaščeni.
Občinska skupščina mora dati predhodno \ obravnavo zborom volivcev:
- občinski večletni program razvoja občine:
— letni družbeni načrt in občinski proračun:
— občinski perspektivni urbanistični program in
— predlog za uvedbo občinskih dajatev.
Tudi člani predstavniških teles (poslanci in odborniki), ki so izvoljeni na
območju občine, imajo določene dolžnosti do zborov volivcev. Ti morajo na
zborih volivcev poročati o svojem delu in o delu predstavniškega telesa ter
odgovarjati na vprašanja občanov.
O sklepih zborov volivcev mora razpravljati občinska skupščina oziroma
njeni pristojni organi in obvestiti najpozneje v šestdesetih dneh predsednika
zbora volivcev o stališču, ki ga je v zadevi zavzela.
Krajevne skupnosti
Na območju občine delujejo krajevne skupnosti, ki so tudi ena izmed
oblik neposrednega sodelovanja občanov pri delu občinske skupščine in kot
organi lokalne samouprave.
Krajevno skupnost ustanovijo občani s sklepom, sprejetim na zboru volivcev
za vas, več vasi. naselje, več naselij ali mesto, tako da predstavlja
urbanistično, gospodarsko in politično zaokroženo celoto, v kateri je možno
uresničevali naloge krajevne skupnosti in upoštevati skupne interese občanov.
Na območju občine Škofja Loka imamo kar trideset krajevnih skupnosti.
Te so:
Bukovica Javorje Puštal Škofja loka
Bukovščica Lenart n/Lušo Reteče Trata
Davča Leskovica Selca Trebija
Dražgoše Log Sorica Zali log
Godešič Lučine Sovodenj Zapreval
Gorenja vas Martinj vrh Stara Loka Zminec
Gosteče Podlonk Sv. Duh Železniki
Hotavlje Poljane n/Šk. Loko
152
Po določbah statuta občine so krajevne skupnosti pravne osebe in imajo
določene pravice in dolžnosti. Samostojno nastopajo navzven in na svojem
področju. V krajevni skupnosti organizirajo občani komunalne, stanovanjske,
gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne in druge dejavnosti za neposredno
zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za
razvoj naselja.
Vsaka krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejema samostojno v
skladu s statutom občine in zakonitimi predpisi. S statutom si krajevna skupnost
podrobneje določa svoje območje, organizacijo in delo. organizacijo in
delo poravnalnih svetov, način ustanavljanja in organizacijo servisov, zavodov,
delavnic, obratov in ustanov, razmerja do hišnih svetov in druga vprašanja
v zvezi z delom krajevne skupnosti.
Pravico upravljati krajevno skupnost imajo občani po zborih občanov in
po svojih predstavnikih, izvoljenih v svet krajevne skupnosti. Krajevna skupnost
ima lahko poleg sveta še druge organe, kot so: komisije, odbori in poravnalni
svet. Natančnejšo organizacijsko strukturo si določi krajevna skupnost
s statutom.
Za opravljanje svojih nalog imajo krajevne skupnosti dohodke iz dotacij,
ki jim jih daje občinska skupščina, in dohodke, ki jih dosežejo s svojimi
dejavnostmi.
Občinska skupščina
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja.
Sestavljata jo občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Vsak
zbor šteje 35 odbornikov.
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora
delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v
delovnih organizacijah, državnih organih, družbeno-političnih organizacijah
in društvih, kmetje — člani zadruge ali druge delovne organizacije ter drugi
občani, ki delajo na območju občine in za katere je to določeno z zakonom.
Odborniki občinske skupščine se volijo za štiri leta. Vsako drugo leto se
voli polovica članov vsakega zbora občinske skupščine.
Odborniki občinske skupščine se volijo po volilnih enotah. Volilne enote
za volitve odbornikov občinskega zbora so določene tako. da je volilna enota
teritorialno čimbolj zaokrožena celota in da se voli vsak odbornik občinskega
zbora na približno enako število prebivalcev. Območje naše občine je razdeljeno
na 35 volilnih enot.
Aolilne enote za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti se določijo
po skupinah (skupina gospodarstva, skupina prosvete in kulture, skupina
zdravstva in socialnega varstva in skupina delovnih ljudi v državnih organih,
družbenih organizacijah in društvih) tako, da tvorijo volilno enoto ena ali več
organizacij določene skupine ali pa tvori ena organizacija več volilnih enot.
V vsaki volilni enoti se voli po en odbornik zbora delovnih skupnosti, izjemoma
pa tudi več odbornikov.
Delovne organizacije v naši občini so razdeljene v 35 volilnih enot. V vsaki
volilni enoti se voli po en odbornik zbora delovnih skupnosti.
Konstituiranje občinske skupščine oziroma njenih zborov ureja poslovnik
občinske skupščine.
153
Prvo sejo zborov pripravi in skliče dotedanji predsednik občinske skupščine
takoj po objavi volilnih rezultatov. \ ta namen pripravi vse potrebne
spise, ki so potrebni za verifikacijo mandatov, dostavi novo izvoljenim odbornikom
potrdila o izvolitvi, ugotovi najstarejšega odbornika zaradi vodenju
prve seje. ga o tem obvesti in sestavi predlog dnevnega reda ter določi kraj in
čas prve seje. Prva seja mora biti najpozneje petnajst dni po dnevu volitev.
Začne in vodi jo najstarejši odbornik do izvolitve predsednika zbora. Dnevni
red predlafia dotedanji predsednik občinske skupščine. Ko je dnevni red
sprejet, izvolijo odborniki tričlansko verif ikacijsko komisijo, da pregleda potrdila
o izvolitvi odbornikov in ugotovi njihovo pravilnost. Komisija sestavi
poročilo, v katerem predlaga potrditev ali razveljavitev posameznih odbornikov.
Zbor poročilo obravnava in o njem glasuje. Nato potrdi ali razveljavi
izvolitev odbornikov. Če se izvolitev posameznih odbornikov razveljavi, ker je
bila izvolitev sporna, se razpišejo ponovne volitve.
Po potrditvi odbornikov opravijo odborniki, katerih mandat je bil potrjen,
tole slovesno izjavo: Prisegam, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom
vestno in vdano opravljal vse dolžnosti odbornika skupščine občine Škofja
l.oka in da bom. držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil pridobitve
socialistične revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za
zgraditev socializma, za napredek Socialistične republike Slovenije in Socialistične
federativne republike Jugoslavije.«
Z verifikacijo mandata in s slovesno izjavo pridobijo odborniki vse pravice
in dolžnosti, ki jim pripadajo. Po zaprisegi izvoli zbor predsednika zbora
in njegovega namestnika ter mandatno imunitetno komisijo zbora
Po prvih ločenih sejah občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti se
opravi prva skupna seja obeh zborov. Sejo odpre in vodi do izvolitve predsednika
občinske skupščine najstarejši odbornik. Ko je izvoljen predsednik
občinske skupščine, prevzame ta nadaljnje vodenje seje. \ nadaljevanju seje
izvoli občinska skupščina izmed sebe podpredsednika, komisijo za volitve in
imenovanja ter druge organe, ki jih je treba izvolili na prvi seji. S tem. je
občinska skupščina konstituirana in lahko začne delati.
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svoje pristojnosti neposredno na
sejah ali po svojih organih. \ a sejah odloča v okviru svojih pravic in dolžnosti
o zadevah splošnega pomena, zlasti pa:
- sprejema in spreminja statut občine.
sprejema večletni program razvoja občine, letni družbeni načrt, proračun
in zaključni račun.
- sprejema urbanistične načrte,
— sprejema splošne predpise,
— ustanavlja delovne organizacije in sklade ter odloča o njihovem združevanju
in prenehanju.
nadzoruje delo vseh organov in organizacij v občini ter delo svojih
organov in jim daje smernice.
- proučuje poročila, analize in elaborate z raznih področij ter sprejema
ustrezne sklepe in priporočila.
- nadzoruje uporabo družbenih sredstev in delitev dohodka delovnih
organizacij,
- sklepa o razpolaganju z družbenim nepremičnim premoženjem, ki ga
upravlja, in premoženjem v splošni rabi.
154
- sprejema resolucije in daje priporočila organom družbenega samoupravljanja,
sklepa o najemu posojil ter o prevzemu poroštev,
voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
člane svetov in komisij skupščine, delegate v širše družbeno-politične skupnosti,
predsednika, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča, občinskega
sodnika za prekrške ter njegovega namestnika, imenuje in razrešuje
tajnika skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov ler opravlja
druge volitve, imenovanja in razrešitve.
- sklepa o uvedbi občinskih dajatev.
razveljavlja nezakonite in nesmotrne akte svetov in komisij občinske
skupščine, ki so sprejeti izven upravnega postopka.
- sklepa o organizaciji temeljnih upravnih organov skupščine,
- sklepa o ustanovitvi skupnih služb v. drugimi občinami in širšimi
drnžbeno-političnimi skupnostmi,
sklepa o višini stalne mesečne nagrade predsedniku, podpredsedniku
in tajniku.
— sprejema svoj poslovnik,
— sklepa o razpisu občinskega referenduma,
proglaša zaslužne osebe za častne občane,
odloča o drugih vprašanjih, predpisanih z ustavo, zakonom ali s statutom
občine.
Zaradi obsežnosti nalog, ki so v pristojnosti občinske skupščine, je občinska
skupščina s posebnim odlokom oziroma sklepom prenesla določene zadeve
v pristojnosl svetom in komisiji za volitve in imenovanja.
155
Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno. \ sak
zbor občinske skupščine pa lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in sklepal
o posameznih zadevah iz delovnega področja občinske skupščine.
Sveti občinske skupščine:
Sveti občinske skupščine so njeni politično-izvršilni organi in organi
družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Skupščina občine Škofja Loka ima tele svete:
1. svet za narodno obrambo, ki ima predsednika in dvanajst članov:
2. svet za splošne in notranje zadeve, ki ima predsednika in osein članov:
3. svet za izobraževanje in vzgojo, ki ima predsednika in deset članov:
4. svet za kulturo in telesno vzgojo, ki ima predsednika in deset članov;
5. svet za zdravstvo in socialno varstvo, ki ima predsednika in deset
članov ;
6. svet za industrijo, obrt. blagovni promet in delo. ki ima predsednika in
dvanajst članov:
7. svet za urbanizem in komunalo, ki ima predsednika in deset članov;
8. svet za finance, ki ima predsednika in osem članov:
9. svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ima predsednika in dvanajst članov.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. Skrbijo za uresničevanje
politike občinske skupščine pri izvrševanju njenih predpisov in drugih
zakonov, dajejo predloge skupščini za sprejemanje njenih aktov, sprejemajo
svoje predpise v mejah pooblastil in določajo splošne smernice za delo upravnih
organov.
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne
in družbene skupnosti, ter člani, ki jih izvoli skupščina izmed odbornikov in
drugih občanov. V posamezni svet imenuje skupščina poleg drugih občanov
vsaj dva odbornika. Mandat članov sveta traja dve leti. Vsak svet ima svoj
poslovnikk. v katerem je določeno njegovo delovno področje in postopek
o delu.
Komisije občinske skupščine:
Občinska skupščina ima tudi stalne in začasne komisije, katerih naloga
je proučevanje posameznih vprašanj, priprava predlogov in opravljanje drugih
zadev iz delovnega področja občinske skupščine. Občinska skupščina ima
tele stalne komisije- za volitve in imenovanja; za družbeno nadzorstvo: za
prošnje in pritožbe.
Komisija za volitve in imenovanja proučuje in obravnava splošna vprašanja
kadrovske politike v občini ter analizira stanje in potrebe po vodilnih
in visokih strokovnih kadrih: pripravlja predloge za volitve in imenovanja
vodilnih uslužbencev in funkcionarjev v javnih službah in delovnih organizacijah,
ki jih imenuje občinska skupščina.
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in nadzira, ali se delovne in
druge organizacije ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s
splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske
skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja v občini in pravilno
uporabljajo družbena sredstva. Komisija lahko daje delovnim skup-
156
nostim in drugim organizacijam v zvezi z ugotovljenim stanjem svoja priporočila
in predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe v mejah pristojnosti.
Komisija za prošnje iu pritožbe obravnava vloge in pritožbe občanov in
organizacij, ki zadevajo delo organov občinske skupščine ter družbenih in
delovnih samoupravnih organizacij v občinskem merilu.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine imata vsak
svojo mandatno-imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo po trije odborniki
Mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov obravnavata vprašanja v zvezi z
imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem mandatov odbornikov, z
razpisom nadomestnih volitev in verifikacijo mandatov.
Poleg že naštetih ima naša občinska skupščina še tele komisije: za odlikovanja:
za pregled in dajanje soglasij k samoupravnim aktom delovnih
organizacij: za zadeve invalidov in borcev: za volilne imenike.
Za opravljanje določenih nalog ustanavlja občinska skupščina začasne
komisije. Naloge takim komisijam se določijo ob ustanovitvi. Trenutno ima
naša občinska skupščina ustanovljeno začasno komisijo za spremembe statuta
občine.
Občinska skupščina ima tudi nekatere sklade in štab za varstvo pred
hudimi nesrečami. Namen skladov je linanciranje dejavnosti, za katere so
potrebna (rajna sredstva. Irenutno ima naša občinska skupščina tele sklade:
za negospodarske investicije: skupnih rezerv gospodarskih organizacij; prispevka
za uporabo mestnega zemljišča.
Občinski upravni organi:
Občinski upravni organi se določijo z. občinskim statutom.
Skupščina občine Školja Loka ima naslednje upravne organe:
1. I emel jne:
— oddelek za občo upravo in družbene službe:
— oddelek za finance in gospodarstvo:
- odsek za notranje zadeve:
— odsek za dohodke:
— odsek za narodno obrambo:
- odsek za inšpekcijske službe.
2. Posebne:
katastrski urad:
— krajevna urada: Gorenja vas. Železniki.
Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja zadeve s področja
organizacije- občinskih organov In zavodov, sistemizacije delovnih razmerij,
opravlja upravne zadeve s področja obče uprave, šolstva, kulture, prosvele.
telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva, opravlja splošno pisarniško
službo ter druge zadeve i/ pristojnosti upravnih organov, ki niso v delovnih
področjih drugih upravnih organov.
Oddelek za finance in gospodarstvo opravlja upravne zadeve pri pripravi
proračuna in zaključnega računa, spremlja izvrševanje proračuna, opravlja
računovodsko službo za občinski proračun in sklade, opravlja upravne zadeve
na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč in zgradb v
družbeni lasti. Opravlja vse upravne zadeve s področja industrije, obrtništva,
157
bhtgovnega prometa, komunalnih zadev, kmetijstva, gozdarstva, prometa,
gostinstva in turizma, lova in ribolova, dela in delovnih razmerij, gradbeništva,
urbanizma in stanovanjskih zade\ in druge zadeve s področja finane
in gospodarstva. Opravlja vse zadeve gozdarske, kmetijske in cestne inšpekci
je.
Odsek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve s področja vzdrževanja
reda in miru \ občini, varnosti prometa, vodstva državljanskih stanj, prijavne
in odjavne službe, izdaja potna dovoljenja, dovoljenja za orožje in razstrelivo
in opravlja druge zadeve s področja notranjih zadev.
Odsek za dohodke predpisuje in izterjuje davščine in nadzoruje njihova
vplačila: nadzoruje vplačevanja družbenih obveznosti gospodarskih in drugih
organizacij in opravlja druge zadeve s področja dohodarstvene službe.
Odsek za narodno obrambo opravlja vsi' upravne in strokovne zadeve 3
področja narodne obrambe.
Odsek za inšpekcijske službe opravlja vse zadeve tržne, veterinarske,
gradbene, urbanistične in sanitarne inšpekcije.
Katastrski urad opravlja in ureja zadeve vzdrževanja in evidence katastra
zemljišč, izvajanja geodetsko-tehničnih izmer in zbiranje njihove dokumentacije
za potrebe komunalnega gospodarstva, urbanizma in drugih družbenih
služb, delovnih organizacij in občanov. Vodi evidenco nepremičnin družbene
lastnine.
Krajevni uradi vodijo matične knjige, državljansko knjigo in volilne
imenike ter izdajajo izpiske iz njih: sprejemajo vloge občanov za organe
skupščine, opravljajo prijavno in odjavno službo in vodijo register prebivalstva,
izdajajo potrdila v mejah veljavnih predpisov ter opravljajo druge
zadeve po navodilih temeljnih upravnih organov, ki jih jim naloži skupščina
in njeni organi.
Zadeve delovne in elektroenergetske inšpekcije za občino .škofja l.oka
pogodbeno opravljajo organi medobčinskih inšpekcijskih služb v Kranju
oziroma v I jubljani.
Občinski upravi načel nje tajnik občinske skupščine. Tajnik je osebno
odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno
in kvalitetno delo uprave ter za izvrševanje programa dela upravnih
organov. Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku iu predsedniku
za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega organa, ki ga
vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih
svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo
starešine tudi ustreznemu svetu, kateremu dajejo poročila o svojem delu.
Poglejmo še, kakšne so pristojnosti in dolžnosti občinske uprave v odnosu
do občinske skupščine, njenih organov in občanov.
Pristojnosti'občinske uprave so določene v zveznih in republiških predpisih
ter predpisih občinske skupščine. Omeniti kaže nekatere predpise, ki
bolj na splošno urejajo pristojnosti in dolžnosti uprave, še posebej pa občinske.
O konkretnih pristojnostih je običajno govora v samih materialnih predpisih,
ki tako ali drugače urejajo neko področje. I stavi SFRJ in SRS pa sicer
konkretno, vendar le načelno določata naloge občinske uprave v odnosu do
federacije oziroma republike.
I ako listava SFRJ določa, da občinski organi zagotavljajo izvrševanje
zveznih iu republiških zakonov ter jih neposredno izvršujejo, če ni njihovo
izvrševanje po ustavi ali zakonu v pristojnosti republiških in zveznih organov.
158
Ustava SRS določa, da upravni organi izvršujejo zakone, družbene plane
in druge akte predstavniških teles, izvajajo poliiiko. ki je bila določena,
spremljajo stanje na ustreznem področju, organizirajo in opravljajo določene
službe, odločajo v upravnih zadevah, izvajajo upravno nadzorstvo in druge
strokovne zadeve za predstavniška telesa in njihove politično izvršilne organe.
Ustava SRS v svojem 106. členu določneje govori o občinskih upravnih
organih, in sicer:
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise,
če ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine
oziroma organi širših družbeno-poliličnih skupnosti, ter opravljajo strokovne
naloge za občinsko skupščino in njene organe.
Občinski upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja
samostojno na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske
skupščine in njenih svetov. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini
in njenim svetom.
I pravni organi sodelujejo z drugimi upravnimi organi ter z delovnimi
in drugimi organizacijami v vprašanjih, ki so skupnega pomena, zagotavljajo
medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje
pravic in interesov občanov in organizacij. \ mejah zakonskih pooblasti!
so samostojni in so za svoje delo odgovorni skupščini in njenim politično
izvršilnim organom.
Če hočemo dobiti jasnejšo sliko o razmerji!) občinske uprave do občinske
skupščine, potem moramo videti, kaj v zvezi s leni določa statut občine. Ta
med drugim konkretno določa:
da občinski upravni organi neposredno izvršujejo vsi zakone in druge
predpise, če ni z zakoni ali drugimi predpisi drugače določeno, da jih izvršujejo
drugi organi občine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti,
ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
da upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja
samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi
izdani predpisi, ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju
predpisov, kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in
proučevanju problematike na njihovem področju, ugotavljanju napak in drugih
slabosti, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva o stanju na
njihovem področju za potrebe skupščine in njenih svetov ter v predlaganju
potrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom.
Samostojnosti organov daje poseben poudarek zakon o upravnem postopku.
Po tem zakonu morajo namreč postopati organi državne uprave in
drugi državni organi, kadar v upravnih stvareh neposredno uporabljajo predpise,
odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov,
pravnih oseb ali drugih strank. Upravne slvari. o katerih odločajo upravni
organi, so pa različne od slvari. ki sodijo v področje civilnega ali kazenskega
p r a v a . s e pojavljajo na najrazličnejših področjih uprave, kot npr. na področju
zdravstva, prosvete, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, industrije, obrti,
davkov, taks. javne varnosti, socialnega varstva, vojne obveznosti itd. / zakoni
in drugimi splošnimi predpisi, s katerimi se urejajo ta področja, se določajo
tudi pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in drugih strank na
teli področjih.
159
Organ odloča v upravnih zadevah samostojno, v mejah pravic, ki mu j ih
daje zakon. Radar organi odločajo o konkretnih primerih, jim predstavniški
in izvršilni organi ne morejo dajati nobenih navodil ali konkretnih
nalogov. To bi namreč slabilo avtoriteto upravnega organa in zmanjšalo odgovornost
nasproti predstavniškim organom, ki jim politično odgovarjajo.
Odločbe v upravnem postopku izdaja predstojnik organa: ta lahko pooblasti
drugo uradno osebo ali za odločanje v določenih zadevah ali samo za
posamezna dejanja \ postopku pred izdajo odločbe. I radna oseba, ki je
pooblaščena za odločanje, samostojno ugotavlja in presoja dejstva ter odloča
po svojem prepričanju in ne po presoji starešine. Osebe, ki vodijo postopek
in odločajo, kakor tudi osebe, ki opravljajo posamezna dejanja v postopku,
morajo imeti potrebno strokovnost in visoko stopnjo družbene odgovornosti,
morajo se svoje odgovornosti zavedati. Predstojnik upravnega organa mora
pod disciplinsko odgovornostjo skrbeti, da so upravne zadeve rešene v predpisanih
rokih.
Nečji del nalog oz. pristojnosti uprave občinske skupščine je torej določen
z zakoni in na njihovi podlagi izdanih predpisov. ^ tem je tudi dobršen del
nalog, ki izvirajo iz predpisov občinske skupščine same in njenih političnoizvršilnih
organov (svetov). Občinska skupščina pri izvrševanju svojih nalog
sprejema odloke, odredbe, navodila, sklepe, priporočila in druge akte.
Drugi del nalog, ki jih opravlja občinska uprava, predvsem v odnosu do
občinske skupščine, občanov, delovnih organizacij in drugih institucij v občini,
pa so naloge izven upravnega postopka, l e naloge so sicer načelno določene
z ustavo, podrobno pa jih določa in razčlenjuje statut občine. Toda
tudi statut Še ni v svojih določbah konkreten. I a daje le smernice občinski
skupščini in njenim politično-izvršilnim organom, daje okvire pravic in
dolžnosti, določneje opredeljuje socialistična družbena načela jugoslovanske
socialistične skupnosti, ki so uzakonjena v republiški in zvezni ustavi, le
naloge so po svojem pomenu in obsegu običajno odraz politike občinske skupščine
in njenih politično-izv ršilnih organov, ki se formirajo neposredno iz
izvajanja določb statuta ali sklepov, navodil ali priporočil, ki jih ti organi
sprejemajo na svojih sejah.
Če smo ugotovili, in tako določa tudi sam stalni občine, da so določbe
statuta le okvir pravic in dolžnosti občine, potem je neobhodno, da občinska
skupščina s svojimi organi določa politiko odnosov, razvoja, zadovoljevanja
skupnih potreb ipd. v občini. Neposredni izvrševalci le politike pa
SO upravni organi. Seveda pri tem ne gre prezreti, da je naloga upravnih
organov dajali pobude in predloge občinski skupščini in svetom pri uresničevanju
njihovih nalog. Pobude in predloge za določeno politiko v občini
bi torej morala dajati uprava, stvar občinske skupščine in njenih političnoizvršilnih
organov pa j i ' , ali take pobude in predlogi' sprejme. Odsev pobud
in predlogov, tako po številu in kvaliteti, pa bo prav gotovo tudi odsev razmerja
med občinsko skupščino in upravo.
Uprava kot eden izmed izvrševalcev pravic in dolžnosti občine, kot neposredni
izvrševalec zakonov in drugih predpisov, kol izvrševalci strokovnih
nalog za občinsko skupščino, je prav gotovo najboljši poznavalec stanja in
razmer v občini. Zato ima uprava nalogo, da daje pobude in predloge.
Ena izmed oblik določanja politike v občini je tudi v tem, da občinska
skupščina in sveti reagirajo na poročila, ki jih upravni organi pripravljajo za
skupščino in svete o posameznih problemih, o problematiki na posameznih
160
PREGLEDNA KARTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
OBČINE ŠKOFJA LOKA
področjih ipd. Pri leni kaže še enkrat spregovoriti o tem, da si upravni delavci
v občinski upravi ne določajo sami svojih nalog, temveč so jim naloge
določene s predpisi, s smernicami, z obveznimi navodili in s sklepi višjih
organov, pa tudi /. upravnimi predpisi od zgoraj. I pravni delavci so dolžni, da
neposredno izvršujejo naloge, ki so jim naročene z materialnimi predpisi, in
da jih izvršujejo tako. kot so jim naročene z organizacijskimi predpisi in
navodili.
\ našem razgibanem, hitrem družbenem razvoju tudi hitro zastarevajo
materialni in organizacijski predpisi. Zakonodaja mora predpise vsklajati,
predpisi se obnavljajo, spreminjajo, dopolnjujejo, dodajajo in menjajo, kar pa
navadno ne poenostavlja, temveč komplicira in množi tudi upravno delo.
Po pregledu pristojnosti občinske skupščine, njenih svetov in komisij ter
upravnih organov po zveznih in republiških predpisih, sprejetih \ času od
leta 1^41 do konca leta 1966. je v pristojnosti občinske uprave 2% zadev po
republiških predpisih, poleg tega pa 30°- zadev v pristojnosti občinske skupščine,
njenih svetov in komisij ter H24 zadev po zveznih predpisih v pristojnosti
občinske uprave in ^44 zadev v pristojnosti občinske skupščine, njenih
svetov in komisij. Samo po zveznih in republiških predpisih spada torej v
delovno področje občinske uprave \~\~i pristojnosti. Obseg pristojnosti in dela
občinske uprave je zelo obsežen in zahteven. Vsaka od pristojnosti zahteva
določene priprave v postopku, ki je po času in obsegu zelo različen.
Pogosto se postavlja vprašanje, ali je preveč ali premalo upravnih delavcev.
Če jih je dovolj, lahko pričakujemo, da bodo naloge hitro rešene. Če
jih je premalo, bodo organizacije in občani cele mesece čakali na rešitev ali
pa bo toliko več upravnih sporov pred sodišči. Število upravnih delavcev je
odvisno v veliki meri od števila upravnih nalog. Danes že sami instrumenti
sistemizacije delovnih mest in delitve dohodkov preprečujejo tendenco povečanja
— naraščanja števila upravnih delavcev.
Ker uprava torej ni sama sebi namen, temveč opravlja strokovno delo za
predstavniške in politično izvršilne organe in neposredno izvršuje predpise v
odnosu do občanov in do samostojnih organizacij, je dolžnost občinske skupskupščine.
da ustanavlja take in toliko upravnih organov, da bodo sposobni
Ijati naloge, ki so pred njimi. Nemogoče je zadostiti obema zahtevama,
kol se običajno pojavljala: opravili vse naloge in zmanjšali upravo. Za
opravljanje določenih nalog je potrebno tudi določeno število ljudi. Seveda
morajo ti ljudje imeli tudi potrebno izobrazbo in delovne izkušnje, odvisno
pač od zahtevnosti nalog. Struktura upravnih nalog se v zadnjem obdobju
bistveno ni menjala. Spreminja se še vedno število nalog, teh pa je v pristojnosti
občinske uprave vedno več. Ni rečeno, da se ob večji strokov nosi i delavcev
ne bi dalo naloženih nalog opraviti tudi z manjšim številom delavcev.
Seveda se takoj postavlja vprašanje tudi glede obsega nalog. Obseg nalog je
možno zmanjšali, vendar bodo ob takem ukrepu kaj hitro vidne posledice, ki
jih bo občutil občan ali pa splošni družbeni interesi. Torej tudi tu se je treba
odločiti za neko politiko in za ustrezne odnose med občinsko skujiščino in
upravo. I poštevati je treba, da vsak ukrep okrog organizacije in sistemizacije
delovnih mest uprave, posebno kadar gre za eksistenco zaposlenih, povzroči
določen odpor, ki se kaže v slabšanju delovne discipline, produktivnosti
dela ipd.
Pri vsem tem pa ne kaže prezreti tudi samoupravnih pravic delavcev
uprave Te pravice se sicer razlikujejo od samoupravnih pravic delavcev, zali
Loški razgledi 161
SHEMA OBČINSKE SAMOUPRAVE
OBČINA SKOFJA LOKA
poslenih v delovnih organizacijah. Organizacijo uprave predpisuje občinska
skupščina; starešine in druge vodilne delavce postavlja občinska skupščina;
razmejitev pravic samoupravljanja v upravnih organih določa občinska skupščina.
Pravice in dolžnosti samoupravljanja v upravnih organih se kažejo
predvsem v reševanju in urejanju notranjih odnosov in delitvi dohodka.
R e s u m e
L/AUTOGESTION DES HABITANTS DE LA COMMUNE ET LADMINISTRATION
COMMUNALE SUR LE TERRITOIRE DE SKOFJA LOKA
L'article explique les formes de 1'autogestion sociale des habitants de la commune
arretees par la eonstitution. II decrit les organes de base de l'autogestion cominunale:
reunions des electeurs. communautes locales. assemblee communale avec ses conseils,
ses eommissions et ses organes administratifs — tout cela speeialcment par rapport
a la commune de Škofja Loka.
163