


SAMOSVOJ

Vse pravice (za prevajanje, uprizoritev itd.) pridržuje si izključno
založnik — L. Schwentner v Ljubljani.

Za odre — rokopis.

Natisnil A. Slatnar v Kamniku.

SAMOSVOJ

DRAMA V PETIH DEJANJIH

SPISAL

ETB1N KRISTAN


LJUBLJANA 1910

ZALOŽIL L. SCHWENTNER

OiOo^MS

OSEBE:

Ivan Rome, veleposestnik na Preljevem, arheolog (40 let).
Minka, njegova žena (38).

Ivanka, njiju hči (19).

Miha Ažbot, oskrbnik (44).

Peter Mižan, profesor (38). .

Marjana pl. Stramonova, Ivanova sestra (34).

Gašpar Sitnik, uradnik pri okr. glavarstvu (29).

Luka Starc, sluga na Preljevem (55).

Anton Lukežič, (45)

kmetje.

Simon Grjavec, (26)

Janez Ločnik, (30)

Matej Komar, (40)

Kmetje (kočarji), kmetice, delavci, dva orožnika.

■






/



.




PRVO DEJANJE.

Široka vrata v

Velika soba v Rometovem gradu na Preljevem. Stara, dragocena
oprava. Preproge po tleh; na oknih in vratih zagrinjala. Zadej v
kotih stebriči s starinskimi kipi. Manjše plastike tudi na pisalni mizi.

K = Stebriči s kipi
Z = Zofa
Kn = Knjižnica
Pm = Pisalna miza
M = Salonska miza
N == Naslanjači
T = Taburet

1

1

Rome (sedi pri mizi; pred seboj ima nekoliko starinskih
okraskov in novcev, ter papir. Očitno zadovoljen ogleduje denar in
okraske, pa semtertje kaj zabeleži, tudi ko govori z njim Ažbot, ki
stoji na drugi strani mize. Iz desne sobe se sliši nekaj časa Ivan-
kino petje).

Ažbot. To je trda kmečka buča, gospod!

Rome. Tudi moja glava ni iz masla. To bi že
lahko vedeli.

Ažbot. Zdi se mi, da je trma tukaj brez koristi.

Rome. O tem sem sam sodnik.

Ažbot. No, da; pa vendar — tisto zemljišče ni
vredno petdesetih forintov, kaj še petsto.

Rome. Petsto sem dejal. Toliko sem ukrenil, pa
mir besedi.

Ažbot. Pa se bojim, da ga sploh ne dobimo.

Rome. Lep mož, ki se boji!

Ažbot. Je pač križ. Komar se je zaljubil v ta kos
sveta, pa gode svojo, naj mu pravim, kar hočem.

Rome (vstane). Brez prerekanja: Imeti moram tisto
zemljo; moram 1 Vi pa glejte, kako izvršite moj ukaz.
Toda: Cim prej!

Ažbot (v zadregi). Se nekaj je, gospod.

Rome. Kaj še?

Ažbot. Treba bo najeti delavcev —

2

Rome. Najemite jih.

Ažbot. Agent mi jih ponuja s Hrvaškega — iz
Like. Naši so že prevzetni.

Rome. Vaša briga ni moja skrb. Uredite, kakor
je treba.

Ažbot. Le da bi mi pozneje ne očitali bogvekaj.

Rome. Uredite, pa mirna Bosna.

Ažbot. Ali Vam smem popoldne predložiti račune
za žito?

Rome. Popoldne? — Danes? — Ne. Citati hočem.

Ažbot. Torej jutri?

Rome. Jutri? — Ne. Ne bo časa.

Ažbot. Rad bi že zaključil knjige. Drugače mi
pride vse v nered. Težko je to —

Rome. Gospod Ažbot, petnajst let ste že pri
meni. Ali sem jaz za račune na svetu, ali so računi
zame?

Ažbot. Da, da. Razumen. Vi ste gospod, jaz pa
Vaš sluga. Kakor ukazujete, tako se zgodi.

{Ažbot se pokloni in hoče oditi. V tem pride skozi glavna vrata
Mižan. Ažbot ga pozdravi s poklonom.)

Rome. Cujte, Ažbot! Če  ne pojde nikakor dru^
gače, pa pokličite Komarja sem.

(Ažbot se še enkrat pokloni in odide.)

Mižan. Aha — si že zopet kaj izkopal? Kaj pa
imaš novega?

Rome (ga ni takoj opazil). A — Mizan ? Sedi, sedi.

Mižan. Kaj pa imaš zanimivega? (Sede).

3

1 *

Rome (bolj živahno kakor doslej). Lepe reči! Vidiš:
Rimljani in Slovani skupaj. Glej, v eni zemlji oboje.

Mižan. Čestitam. Kaj pa je? (Vstane.) Ali si že
vse pregledal ?

Rome. Pregledal — vse. In tudi že vse popisal.
Sedaj pa — —

Mižan. Kaj pa Še ? (Stopi k mizi in ogleduje predmete).

Rome. Ne upam si povedati.

Mižan. Kaj si ne upaš?

Rome. Našel sem dva noža in ost sulice. Vse
kamen. Nedvomno zgodnji neolit.

Mižan. Resnično ?

Rome. Resnično. Pa vendar se ne upam verjeti.

Mižan. Kako za božjo voljo ne bi verjel, če si
našel?

Rome. Seveda. Toda — če bi bilo le neumevno
naključje —

Mižan. Ali mi ne bi pokazal?

Rome. Bi. Tebi bi. Le sedaj še ne. Najprej se
moram prepričati.

Mižan. Kaj pa hočeš?

Rome. Vse tri reči sem našel pod Martinovim
gričem, prav na meji. Če je še kaj, mora biti na Ko¬
marjevi zemlji. Tam bi moral kopati.

Mižan. Pa poizkusi.

Rome. Zemlja ni moja. Komarjeva je. (Hodi po sobi.)

Mižan. Kaj to! Reci mu prijazno besedo, pa Ti
dovoli.

Rome. Da mi lahko zopet prepove, kadar hoče.

4

Mižan. Kaj bi rajši pustil stvar?

Rome. Pustil ? Dragi moj, če izkopljem, kar upam,
dobim najimenitnejši dokaz v roke. Kaj bi puščal!

Mižan. Saj ne smeš. Če lahko obogatiš zna¬
nost —

Rome. Ah, znanost!

Mižan. Razumem Te. Ampak tako skromem le
nikar ne bodi. Zadoščenje bo seveda Tvoje, toda ko¬
rist bo le imela znanost.

Rome. Malo mi je mar! Nikar ne bodimo farizeji.

Mižan. Farizeji? Kje za božjo voljo je pa tukaj —

Rome (se ustavi, nasloni na mizo in prekriža roke): —
farizejstvo? Tam, kjer pripoveduje človek, da hoče slu¬
žiti znanosti, domovini, ljudstvu, človeštvu . . . bogve
komu in čemu.

Mižan. No, no, če bi bili vsi sodniki tako strogi,
bi bilo treba desetkrat več ječ.

Rome. Nič jih ne bi bilo treba. Se teh ne, ki jih
imamo.

Mižan. Ampak kako bi bilo mogoče, da se ljudje
vzajemno podpirajo, da se združujejo za delo, za boj,
kaj vem za kaj, če bi bil na svetu sam egoizem?

Rome. Vse iz egoizma. Seveda, kdor ne more
hoditi sam, si kupi berglje. Brez njih je pa bolje.

Mižan (se nasmeje). Dobro, dobro. — Pa mi rajši
povej, kaj misliš storiti, če ne moreš kopati dalje?

Rome. Kopal bom dalje. Saj ni morje.

Mižan. Pa si dejal, da nočeš prositi Komarja.

Rome. Kupil bom tisti svet.

5

Mižan. Kaj sta se že pobotala?

Rome. Nič. Mojemu oskrbniku je celo dejal, da
ne proda.

Mižan. Da ne proda?

Rome. Nič ne de. Krompir ali kar že sadi, ni
vredno toliko kolikor dokumenti, ki jih iščem.

Mižan. Zanj je morda vredno še več.

Rome. Zame ni.

Luka (vstopi v vidni zadregi). Oprostite, gospod —

Rome. Kaj pa je?

Luka. Trije kmetje so zunaj . . . Dejal sem jim že,
da nimate časa.

Rome. Čemu si se zlagal ?

Luka. Ukazali ste —

Rome. Da odpravi tiste ljudi, s katerimi nimam
opravkov.

Luka. Torej —

Rome. Ali sem dejal, da nimam časa ? Povedal
bi jim bil resnico.

Luka. To je težko.

Rome. A! — Zakaj ?

Luka. Čeprav so le kmetje —

Rome. To je vseeno. Naj pride grof luksemburški.
Nisem ukazal, da odpravi samo kmete.

Luka. Ce bi jim kar rekel, da nočete govoriti z
njimi, bi Vas opravljali, da ste ošabni, prevzetni —

Rome. Kakšen sem, že vem. Ljudje naj pa mislijo,
kar hočejo.

6

Mižan. Morda bi pa bilo vredno slišati, kaj bi
radi. (Luki) Ali ste jih vprašali ?

Luka. Seveda sem. Ampak, kdo naj jih razume?
Govorili so o vodah —

Mižan (Rometu). Nemara pa imajo le kaj zate.
Rome. Ne verjamem.

Luka. Eden je menda našel nekaj.

Rome. Hm.

Mižan. Vidiš! Poklical bi jih. Saj jih lahko od¬
praviš, kadar hočeš.

Rome. Nič se mi ne ljubi, ker ne verjamem, da
bi bilo kaj. Pa naj bo izjema. Naj pridejo.

Luka. Takoj. (Odide.)

Mižan. Ali nisi preveč delal zadnje čase ?

Rome. Zakaj misliš?

Mižan. Ce Ti niso živci preveč razdraženi ?
Rome. Moji živci so krepki in zdravi.

(Sliši se trkanje.)

Mižan. So že tukaj.

Rome. Prosto!

(Lukežič, Grjavec, Ločnik vstopijo.)

Lukežič. Dober dan, gospod.

Rome. Dober dan, dober dan. Kaj bi pa radi?
Lukežič. Slišali smo, da pojdete v Ljubljano.
Rome. Kdo Vam je pa povedal?

Grjavec. Govorili so.

Rome. Ali tudi govore, da smrčim, kadar spim
in da mi je zelje ljubše od repe?

7

Grjavec. Ne, tega ne govore.

Rome. Čudno. Pa bi bilo prav tako zanimivo.
Ločnik (ponižno). Ljudje ne vedo tega.

Rome. Tako, tako. Pa kaj, če grem v Ljubljano?
Lukežič. Tako — menili smo se.

Grjavec. Vsi. Iz cele fare smo bili skupaj.
Lukežič. Saj veste, kako je z Melnico.

Grjavec. Prokleta voda!

Ločnik (ponižno). Pri nas pravijo, da je hudičeva.
Odpustite.

Mižan. Škodo Vam dela, kaj?

Rome. Nič ne vem. Razložite.

Lukežič. Bog pomagaj, poizkusili smo že, kar se
je dalo.

Grjavec. Povsod smo že bili, tudi v Ljubljani.
Ločnik. Take vode ni več na svetu.

Mižan. No, no —■

Lukežič. Saj zlodej sam ne ve, kod naj teče.
Ločnik. Res, res. Danes meni, jutri tebi.

Grjavec. Kadar bi je bilo treba, je suha, kakor
žejno grlo.

Lukežič. Naenkrat se razlije jezero po mojih
njivah —

Grjavec. — pa spet po mojem travniku, —
Ločnik. — pa mi posuje svet s peskom, kakor
da bi peklenšček hotel zidati —

Lukežič. — ali pa odtrga Tomažu pol lehe.
Rome. Dobro, dobro. Ampak kaj hočete od mene?
Lukežič. Učeni ste.

Mižan. Gospod Rome ni inženir.

Grjavec. Nihče nam noče pomagati.

Lukežič. Gospodje nas poslušajo, izprašujejo, ob-
ljubujejo —

Ločnik. — ampak naše besede so jim toliko, ko¬
likor volku zvonenje.

Rome. Verjamem Vam vse, toda —

Lukežič. Pa smo mislili, če greste v Ljubljano, —

Grjavec. — bi jim lahko drugače zagodli kakor mi.

Lukežič. Mi ne znamo tako povedati.

Grjavec. In Vas bi se ustrašili —

Ločnik. — ker ste gospod in učen.

Rome. Motite se, ljudje. Nihče se me ne bi
ustrašil.

Grjavec. Prav gotovo bi se.

Rome. Saj nimam ognjenega meča kakor arhangel
Mihael.

Lukežič. Pa vemo, da ste velik gospod.

Rome. Melnica dela škodo Vam.  — Ni res?

Grjavec. Kajpada.

Rome. Torej je to Vaša reč.

Lukežič. To že.

Rome. Jaz imam svoje naloge, Vi pa svoje. Vsak
si mora pomagati sam.

Grjavec. — ampak —

Rome (vzame nekaj predmetov z mize in jih pokaže kme¬
tom). Ali poznate to?

Lukežič (ogleduje s tovariši predmete). Vi zbirate
take reči.

9

Rome. Ali veste kaj pomenijo? Kaj nas uče?
Kaj dokazujejo ?

(Kmetje molče in se spogledujejo.)

Ločnik. To je preveč učeno.

Rome. Ali bi se kaj brigali za te reči ? . . . Kajne
da ne? Vidite. Mene brigajo te reči, druge pa ne. Je
že tako in ne more biti drugače.

(Premor.)

Lukežič. Kaj naj počnemo reveži, če nam ne po¬
maga nihče? Gospodje delajo postave, mi moramo slu-
šati. Gospodje ukazujejo, mi moramo plačevati. Ce jim
kaj ni prav, nas kaznujejo; vprašajo nas ne. Kadar jih
pa potrebujemo —

Mižan. Prijatelji, to je pomota. Gospod Rome ne
dela postav, tudi ne pobira davkov . . .

Grjavec. Gospod je pa vendar.

Lukežič. Mislili smo, da bo prihodnjič naš po¬
slanec.

Rome. Tega ne bi bili smeli misliti.

Grjavec. Za najmodrejšega Vas imajo ljudje po
vsem kraju.

Ločnik. In najmodrejši naj bi bil poslanec.

Rome. Moder je človek lahko zase, ne za druge.
Ali razumete to ?

Lukežič. Ne, gospod.

Rome. Pa razmišljajte. Morda uganete sčasoma.
Mogoče, da tedaj ^ne boste volili nobenih poslancev
več . . . Glejte ljudje! Ohranimo si vsak svoje skrbi in

10

pojdimo vsak svojo pot. Ni treba, da bi bili zato hudi
name. Tako je. (Stisne Lukežiču roko. Kmetje se spogledajo.)

Lukežič. Torej — ne bo nič?

Rome. Kakor sem povedal. Pa zdaj imam opravkov.
Nič Vas ne gonim. Lahko ostanete tukaj. Morda bi se
kaj pogovorili z gospodom Mižanom. Pa tam notri imam
svoje zbirke. Tudi lahko pogledate, če hočete. Zbogom.
(Hoče oditi. Kmetje ne vedo, kaj storiti. Ko je že med vrati, stopi

Ločnik z nerodnim poklonom za njim). Gospod!

Rome. Kaj bi pa še, Ločnik?

Ločnik (potegne nekaj malega denarja- iz žepa; nekoliko

skrivnostno). Glejte gospod, tole sem našel. To bi bilo
za Vas, kaj ?

Rome (pogleda). Kje si pa našel to?

Ločnik. V gadji jami, gospod. Vso sem prekopal.

Rome (mu vrne novce). Ne, to ni zame, Ločnik! Ce
bi rad žel pšenico, kjer si sejal koprive, imaš prav;
toda če misliš, da je človek, ki ne kida gnoja, rojen
tepec, nimaš prav. Zbogom. (Odide.)

Ločnik (v zadregi). Pa stavim glavo, da so to prav
stari krajcarji.

Grjavec. Ha, ha! Za gospoda Rometa mora biti
denar vsaj tako star kakor tisti cekin, ki so ga kazali
Kristusu. — — —

Lukežič. Kaj bi tukaj? Pojdimo.

Ločnik (hodi po sobi in jo ogleduje). Lepo je tukaj.

Lukežič. Ali bi rad, da bi bilo povsod kakor v
Tvoji bajti?

11

Ločnik. Ne. Ampak če bi bila v moji bajti vsaj
senca take lepote.

Grjavec (hodi okrog). Lepo je res.

Lukežič (Mižanu). Ne zamerite, gospod, zakaj se pa
zbira taka stara šara?

Mižan. Zato, da učeni ljudje izvedo, kakšno je
bilo v starih, starih časih življenje na svetu.

Grjavec (nezaupno). To se izve iz take ropotije?

Mižan. Seveda.

Lukežič. V starih časih? Pred sto leti?

Mižan. Več, več. Pred tisoč, tritisoč, desettisoč
leti in še prej, še mnogo prej.

Lukežič (premišljevaje). Jaz pa — če bi le razumel,
kakšno je to življenje dandanes.

Ločnik (ki je ves čas ogledaval zdaj to, zdaj ono v sobi).
Nemara se pa gospod Rome le še premisli.

Lukežič. Zdaj ne skuhamo z ugibanjem še soka
ne. Pojdimo. Zbogom, gospod.

Mižan. Možje, verjemite: Gospod Rome je dobra

duša.

Grjavec. Bo že, bo že. Pa zbogom!

Mižan. Na svidenje, prijatelji!

(Kmetje odidejo.)

Ivanka (pride iz desne sobe). Ah — sami ste, gospod
profesor. Pa se mi je zdelo, da slišim glasove.

Mižan (pristopi in ji poljubi roko). Pravkar so odšli
ljudje.

Ivanka. In ste ostali sami.

12

Mižan. Pravzaprav človek tukaj nikdar ni čisto sam.

Ivanka (mu ponudi z roko prostor na zofi, pa gre počasi
k pisalni mizi, kjer potem sede). Bogve zakaj pravite to. Meni
se zdi narobe.

Mižan. Ne vem. Meni je tako, kakor da se kaže
skrivnostno življenje iz neumrle davnine —

Ivanka. Ah, take fantazije nimam. Ljubši mi je
zadnji živi kočar od najdragocenejših Vener in Apo¬
lonov, če so mrtvi.

Mižan. Prezgodaj je, da bi znali prav ceniti zna¬
nost svojega očeta.

Ivanka. Nemara ni. Toda če mi zamerite, da imam
srce polno živih želja —

Mižan (vstane). Da bi Vam zameril to?

Ivanka. Da hrepenim po vsem, kar še le bo, da
ljubim celo svoje sanje, a le čislam, kar je bilo —
(Vstane.)

Mižan. Lepe morajo biti Vaše sanje!

Ivanka (mu gre nekoliko naproti, toplo). Tako SO lepe
kakor gozd poleti, kadar je najgostejši in ves poln živ¬
ljenja, kadar je v vsakem žarku, ki se prikrade skozi
veje, obljuba in v vsakem šumljanju upanje.

Mižan. Ivanka! Ne govorite s takim glasom! Vsaj
meni ne.

Ivanka (se mu približa). Vam ne? . . . Ce to ni moj
navadni glas, nisem sama kriva.

Mižan (jo prime za roko). Tako mladi ste, pa ne
veste, da človek lahko trpi, če se mu vsade želje v
srce — —.

13

Ivanka. Kaj nam želje ne kažejo pota?

Mižan. A če drži pot v puščavo ?

Ivanka (se na pol odvrne). To bi bilo žalostno.

Mižan. Ne za Vas, Ivanka. Ne govorim o Vaših
potih, ki drže v obljubljeno deželo'.

Ivanka. A — Vaša — ? Ali si ne krči vsaka duša
poti tja, kjer pričakuje srečo?

Mižan (izpusti njeno roko). Kaj se sme pričakovati?
Vedoma se gnati v razočaranje je dovoljeno samo blaznim.
(Gre v ozadje).

Ivanka. Razočaranje? ... To je mojim mislim nova
beseda. Tako se mi polagoma razkriva moja površnost. ■

(Gre na desno in se nasloni na knjižnico, neprenehoma opazovaje
Mižana.)

Mižan. Ivanka, meni je šestintrideset let. Ne ču¬
dite Se razliki najinih misli. (Pride do pisalne mize in kakor
v zadregi ogleduje predmete).

Ivanka. Vi štejete leta tako natanko ?

Mižan. Ne vsak dan. Včasi jih je treba šteti, ker
ni vsaki dobi dovoljeno vse.

Ivanka. Spominjate me, da sem bila še pred ne¬
davnim Vaša učenka.

Mizan (odloži, kar ima v roki in se ji zopet približuje).
Ne, Ivanka! Učili ste se pri meni zemljevida in zgo¬
dovine. Morda bi se jaz lahko pri Vas učil važnejših reči.
Ivanka. Važnejših ?

Mižan. Zivejših.

Ivanka (mu pride naproti). In Vi mi ne bi mogli biti
več učitelj ?

14

Mižan. Učitelj? ... Ne vem, Ivanka; danes ne
vem, če bi še smel.

Ivanka. Zakaj bi ne smeli?

Mižan. Ne vem, če ne bi bilo bolje, da bi za¬
molčal.

Ivanka. Včasi ste me učili, da bodi človek od¬
kritosrčen za vsako ceno.

Mižan. Da, da . . . Takrat, ko sem Vas učil, ste
imeli oči učenke, jaz pa sem Vas gledal z učiteljskim
pogledom.

Ivanka. Sedaj pa —

Mižan. Moje oko bi se utegnilo izpremeniti.

Ivanka. In tedaj — ne bi smeli biti — odkrito¬
srčni ?

Mižan (jo prime za obe roki). Ivanka 1

Ivanka. Bolelo bi me, če bi Vaša iskrenost izgi¬
nila pred menoj.

Mižan. Bolelo bi Vas?

Ivanka. Močno bi me bolelo. Morda tako, da Vam
ne bi smela povedati.

Mižan (ves razvnet). Ivanka ! (Premaguje se na vso moč).
Ne, ne sedaj! Preslovesna je ta ura . . .

Ivanka. Tudi meni je, kakor da bi jo beseda mo¬
tila. (D ržeča se za roke si gledata v oči.Prav tiho.) Oblju¬

bite mi le eno!

Mižan. Odkritosrčen bom! (Ona mu krepko stisne
roko, še par trenotkov se gledata, potem pohiti $pn proti vhodu).

(Ta hip vstopi Luka.)

15

Luka. Gospodična, gospodična!

Ivanka. Kaj pa je ?

Luka. Milostiva gospa svetnica se je pripeljala.

Ivanka. Teta?

Luka. Da, da.

Ivanka. Zakaj je pa niste pripeljali?

Luka. Saj — takoj —. S prtljago ima še opraviti.

Ivanka. Dobro. Ji grem pa naproti. (Pohiti k vhodu.

Tu vstopi Marjana.)

Marjana. Dobro jutro, moje dete.

Ivanka. Odpusti, tetka, zakasnela sem. (Marjana gleda
Mižana.) Dovoli, da Ti predstavim gospoda profesorja
Mižana, očetovega prijatelja.

Marjana. Gospod profesor, drago mi je. Vaše ime
mi je znano. (Mižan se pokloni.)

Ivanka. Ali imaš še kaj ukazati Luki, draga
tetka ?

Marjana. Hvala, ljubo dete. Naročila sem, kar je
bilo potrebno. (Luka odide. Ivanka odvede teto k zofi, obe sedeta.)
Gospod profesor, ni treba, da bežite.

Mižan. Pravkar sem se bil poslovil.

Marjana. Pa če se Vam ne mudi, nama lahko
malo krajšate čas. (Mižan sede na taburet.) Tvoj papa je po
opravkih ?

Ivanka. Vrniti se mora zdajzdaj.

Marjana. Morda ostanem par dni pri Vas.

Ivanka? Res, tetka?

Marjana. Upam, da Vas ne bom nadlegovala.

16

Ivanka. Oče bo gotovo zelo vesel. Saj Te že
dolgo ni bilo pri nas.

Marjana (vzdihne). Človek ima v mestu toliko
dolžnosti.

Ivanka. Pet let je tega — ne — šest. A pri nas
se ni menda nič spremenilo.

Marjana. Gospod profesor, kaj pa Vaša knjiga?
Ali jo mnogo čitajo?

Mižan. Ne vem, milostiva. Založnik bi lahko po¬
vedal.

Marjana. Pravijo, da je zelo razburila svet.

Mižan. Ne bo tako hudo. Saj veste, milostiva, da
boli nekatere ljudi vsaka nova beseda. Toda če hočemo
spoznati resnico —

Marjana. Da, da, gotovo ste strokovnjak. Jaz se¬
veda ne razumem tega. Govorili so pa v družbi  mnogo
o knjigi.

Mižan. Vem, milostiva. Posebno mnogo slabega.
Za začetek je tudi to uspeh.

Marjana. Lepo je, če je človeku osebno prepri¬
čanje več vredno od osebnih koristi.

Ivanka. Gospod profesor je poštenjak v življenju
in v znanosti.

Marjana. Ne dvomim. Naloge, ki jih imajo ljudje,
so pač različne.

Rome (naglo vstopi). O, Marjana! Zdrava! Kdaj si
pa prišla? Ne da bi nam bila kaj pisala.

Marjana. Da, prišlo je tako nagloma.

17

2

Rome. Pa tudi Stramon nam ni naznanil. No nič
ne de. Saj veš, kako je pri nas. — Ivanka, ali me je
kdo iskal?

Ivanka. Menda ne, oče.

Mižan. Tukaj ni bilo nikogar.

Rome. Prokleti Komar! Mislil sem, da že davno
čaka name.

Marjana (poizkuša dati besedam šaljivo barvo). Svojih
domačih izrazov se pa še nisi odvadil.

Rome. Cernu? No, kaj mi pa poveš novega? Na
Preljevem je kajpada vse pri starem.

Mižan. Dragi Rome, dovoli mi, da se poslovim.

Ivanka. Spremim Vas, gospod profesor. Itak imam
opravka v vasi. Saj dovoliš, tetka.

Marjana. Le pojdi, drago dete. Vobče prosim,
ravnajte, kakor da me ni tukaj.

Mižan. Milostiva!

(Mižan in Ivanka se poslovita. Marjana sede na zofo, Rome si pri¬
makne naslonjač, tako da ni preblizu sestri.)

Rome. No, kaj je novega, Marjana? Kaj počenja
Stramon ?

Marjana. Dragi Ivan, Ti si svoboden, pa Ti bo
morda težko, razumeti njegov položaj.

Rome. Zakaj pa? Alije ta položaj tako nenavaden?

Marjana. Težaven je, zelo težaven.

Rome. Tako? Zdelo se mi je včasi, da sem slišal
drugače. Ugledna služba, lepa plača, sijajna bodočnost.

18

Marjana. Da, moj mož ima sijajno bodočnost. Iz¬
vrstno je opisan; ekscelenca ga nenavadno čisla. V
kratkem pride gotovo k ministrstvu. To mu je že ob¬
ljubljeno.

Rome. To gre torej kakor po loju.

Marjana. Tudi na Dunaju vedo, da je malo takih
uradnikov, tako vestnih, zanesljivih —

Rome. Čestitam.

Marjana. Stramon lahko upa, da doseže sčasoma
najodličnejšo stopnjo.

Rome. Torej si prav dobro ugenila. Morda bom
moral še svoji sestri reči prevzvišena?

Marjana. Tvoja dovtipnost se še ni obrabila.

Rome. Kaj še! Prav tak sem, kakršen sem bil.

Marjana. To je Tvoja  sreča. Pri nas mora biti
drugače.

Rome. Vem, vem. Vse uglajeno, dostojno . .. No,
vsak je sam svoj. Toda povej mi rajša, kaj bi rada.
Saj imaš v Ljubljani toliko važnih opravkov, da nisi
prišla brez vzroka. In zabave imate tam tudi več kakor
na Preljevem. Tukaj izhajamo brez zabav.

Marjana. Ljubi Bog! Kar imenuješ zabavo, je pri
nas dolžnost.

Rome. Hvala Bogu, da vsaj ni kakor Herkulovo
delo, kaj ?

Marjana. Ti se nisi nikdar brigal za take reči.
Bržčas Ti ni prirojeno.

Rome. Nič ni hudega. Moja zadovoljnost se ne
naslanja na žurfikse, bale, soareje —

19

2

Marjana. Lepo je, da poznaš družabne naloge
vsaj v teoriji.

Rome. To zahtevajo, kaj ? Družba je res okrutna...
Toda brez šale: Kaj res morate biti taki sužnji? Kaj
pa bi bilo, če bi si Tvoj mož s prvim vabilom, ki ga
dobi, prižgal dobro smodko ?

Marjana. Ivan!

Rome. In če bi vsem velerodnim in presvetlim
marionetam, ki hočejo zastonj večerjati pri njem, po¬
vedal, da si v gostilni lahko izbirajo po jedilnem listku?

Marjana. Ivan, kako pa govoriš! Pomisli vendar:
Ce že ne bi bilo konvencionalnih zakonov, po katerih
se razlikuje višja družba od navadnega ljudstva —

Rome. — kakor domača žival od gozdne —

Marjana. — je vendar naša usoda v marsičem
odvisna od —

Rome. — Vaših parasitov.

Marjana (vstane). Strašno! — Življenje v tej puščavi
na kmetih Ti vendar škoduje.

Rome. Pa mi moji živci nič ne javljajo tega.

Marjana. Le nekaj časa bi moral živeti v Ljubljani,
pa bi kmalu opazil —

Rome. — koliko lutk je na svetu . . .

Marjana (hodi). Neprijetne naloge pa res ne znaš
olajšati človeku.

Rome. Sedi, sedi. Zakaj pa nisi že davno pove¬
dala, kakšno nalogo da imaš? Čemu pa slepomišiva?

Marjana. Težko se loči ponižna beseda od jezika.
(Sede na naslonjač.)

20

Rome. Zatorej ni treba ponižnosti. Beseda ni
poklon, ne klečalo.

Marjana. Kam naj gre sestra, kadar je v skrbeh,
če ne k bratu?

Rome. Skrbi Te tarejo?

Marjana. Če bi bolje poznal družabno življenje,
bi lahko razumel.

Rome. Ker ne razumem, razloži, kar je treba.

Marjana. Dolžnosti ljudi v našem položaju so drage.

Rome. Skrbi so torej denarne?

Marjana. Razlika je ta: Navadni ljudje lahko pra¬
vijo: Toliko imam, to si moram razdeliti. Pri nas pa:
To zahteva položaj, to mora biti.

Rome. Spoznal sem že nekoliko Tvoje nazore.
A kje se stvar dotika mene ?

(Marjana. Ivan, Stramon potrebuje nujno deset-
tisoč kron.

Rome. Nujno?

Marjana. Neizogibno. Veš, težko mu ne bi bilo,
dobiti posojilo. Saj ima take sijajne zveze —

Rome. Pa zakaj —

Marjana. Ampak tem ljudem vendar ne more po¬
vedati, da je v stiski.

Rome. Pa zakaj —

Marjana. Danes prositi človeka za menični podpis,
jutri ga pa sprejeti v svojem salonu — to ni lahko.
Vidiš, zato prihajam k Tebi.

Rome. K meni.

21

Marjana. Če nam Ti posodiš, ne bo nobene pri-
siljenosti, nobene napetosti zaraditega.

Rome. Marjana, treba je, da se razumeva.

Marjana. To bi od srca rada.

Rome. Zdi se mi, da si dobila doto in delež po
očetovi smrti pravično kakor vsi otroci.

Marjana. Saj nisem nikdar ugovarjala.

Rome. Zato gre namreč, če sem Ti še kaj dolžan.

Marjana. Bog obvaruj.

Rome. Sam sem mislil tako.

Marjana. Ne veš pa v svoji samoti, kako drago
je življenje na eksponiranem mestu.

Rome. Ni treba, da bi vedel. Če je Tvoj delež
splaval po vodi, ali če se je izkadil v zrak —

Marjana. Ne, ne. Le gotovine ni ta hip.

Rome. če se je zgodilo to ali ono, mi nič ni
mar. Meni seveda ni soditi. Meni se sploh ni vtikati v
tuje reči. Vsak mora sam skrbeti za svoje življenje.

Marjana (vstane). Ivan! Ti me odbijaš!

Rome (vstane). Nemara se ne bova razumela. Ti
imaš svojo družbo, jaz imam sebe. Vso moč zajemam
iz sebe, vse cilje imam v sebi in tudi vse zakone.

Marjana. Toda Ivan, brat moj, denar Ti vrneva.

Rome. To bi bil konec dejanja, kateremu vobče
ni treba začetka.

Marjana. Ti živiš tako izven življenja, da morda
niti ne razumeš, kaj je denarna stiska.

Rome. Vem, da je to vse onstran reke, čez ka¬
tero si ne želim mostu.

22

Marjana. Bojiš se morda.

Rome. Ne, ne. Kar se godi na tujih zvezdah, ne
more plašiti zemljana . . . Ostani na Preljevem, Marjana,
dokler Ti je všeč. Mojo ženo in Ivanko bo gotovo zelo
veselilo.

Ažbot (naglo nastopi). Gospod Rome ! (Opazi Marjano.)
Oh — oprostite —

Rome. Kaj pa je ?

Ažbot. Komar je doli.

Rome. A — vendar! Pripeljite ga sem. Dovoli,
Marjana —

Marjana. Prosim, ne daj se motiti.

(Ažbot odide.)

Minka (vstopi iz desne sobe). O, Marjana! Da nas
Ti posečaš! Bodi pozdravljena! (Da ji roko.)

Rome. Minka, poskrbi, kar je treba, poskrbi. Saj
veš, da sem v teh rečeh pravi nevednež.

Minka. Pridi, pridi! (Odvede Marjano na desno zadaj.)

(Rome gre k pisalni mizi. Ažbot in Komar vstopita.)

Komar. Dober dan, gospod Rome.

Rome. Dober dan, Komar!

Komar. Prišel sem, ker ste na vsak način hoteli
govoriti z menoj. Čeprav ne bi bilo treba.

Rome. Seveda ne bi bilo treba. Pa sedite.

Komar. Rajši stojim.

Rome. Kakor hočete. Ne bi bilo treba, pravim,
če bi bili kar na kratko sklenili kupčijo z gospodom
Ažbotom.

23

Komar. Pa je nisem.

Rome. Zato je bilo treba, da ste prišli. Sicer ne
razpravljam rad o kupčijah; toda že vidim, da moram.

Komar. Nič ni res, gospod Rome. Povedal sem
gospodu Ažbotu, kaj da mislim in če je on povedal
Vam —

Rome. Seveda mi je povedal.

Ažbot. Menda ne mislite, da bom nalagal gospoda
Rometa ?

Komar. Tedaj pa vsi vemo, kako in kaj.

Rome. Ne. Vi ne veste.

Komar. Kajpada vem. Kakor sem povedal včeraj
in danes, tako pa je.

Rome. Ne, tako ni.

Komar. Tako je, da ne prodajam svojega sveta.

Rome. Tako je, da moram dobiti tisto parče zemlje.

Komar. Morate?

Rome. Moram.

Komar. Zdaj mi pa povejte, kako ga mislite dobiti?

Rome. To bomo videli.

Komar. Svet je moj. Tam sem jaz gospodar.

Rome. Saj Vam ga ne jemljem zastonj.

Komar. Ta bi bila pa lepa! Saj ga tudi za denar
ne dam.

Ažbot. Spametujte se vendar! Ziv krst Vam ne
bo dal toliko, kolikor Vam ponuja gospod Rome.

Komar. Ga tudi ne bom prodajal nikomur.

Ažbot. Za božjo voljo, zakaj ga pa ne bi prodali ?

Komar. Moja briga.

24

Ažbot. Tega ne razume nobena pamet.

Komar. Če ste tako radovedni, pa čujte! Svet
sem podedoval po očetu in dobil ga bo moj sin. Ne
seženj ne sme manjkati.

Ažbot. Tisti košček gor ali dol.

Komar. Nič gor in nič dol. Danes se začne svet
drobiti, potem pa sam sveti Pavel ne ve, kdaj je konec.

Rome. Čujte, Komar! Z denarjem, ki Vam ga
dam, storite, kar hočete. To mi nič ni mar.

Ažbot. Pomislite, kako je preplačano!

Komar. Vseeno.

Ažbot. Se misliti si ne morete, kako važno je za
znanost, kar išče gospod Rome.

Komar. Zame je važno, da je svet moj. Tako je.

Ažbot. Vi boste tam orali, kopali, nekaj bo za-
žvenketalo — za Vas bodo navadne črepinje, za go¬
spoda Rometa, za vedo bi bile priče iz davnih dni.

Komar. Iščite takih prič na svojem. Jaz jih ne iščem.

Rome. Ne bom Vam razkladal, česar ne morete
razumeti. Le to Vam je treba vedeti, da moram dobiti
tisto zemljišče in da ne smem odnehati.

Komar. Bob ob steno.

Rome. Gospod Ažbot Vam je povedal, koliko
ponujam. Pa povejte, koliko zahtevate.

Komar. Nič.

Rome. To bi bilo premalo.

Komar. Tudi milijon bi bil premalo.

Rome. Povejte pametno.

Komar. Čisto pametno: Ne dam!

25

Rome. Komar, ne poznate me!

Komar. Ze več kakor deset let.

Rome. Pa ne prav.

Komar. Kolikor mi je treba.

Rome. Preden kaj sklenem, preudarim.

Komar. To je pametno.

Rome. Kar pa sklenem, izvršim.

Komar. Ce morete.

Rome. Ce moram!

Ažbot. Ne bodite trmasti!

Komar. Ne bodite otroci.

Rome. Zadnjo besedo, Komar!

Komar. Zadnja je kakor prva.

Rome. Verjemite mi: Na tistem zemljišču bom
kopal jaz!

Komar. Ne, dokler ne dovolim.

Rome. Kadar bo moje.

Komar. Torej o svetem nikoli.

Rome. Prav kmalu.

Komar. Ce ne bi bilo več pravice na svetu.
Rome. Pravica je, kar mora biti.

Komar. Moje je moje, Vaše je Vaše. Taka je
pravica bila in bo.

Rome (gre proti Komarju). Ljubše bi mi bilo, da
opraviva prijateljsko.

Komar. Nehajva, pa bova prijatelja.

Rome. Ce ne pojde izlepa, pojde drugače.
Komar. Kruh se ne mesi iz otrob.

Rome. Se enkrat: Ali greva k notarju ?

26

Komar. Nisem ničesar izgubil tam.

Rome. Ne prodate na dobrem ?

Komar. Ne izlepa, ne izgrda.

Rome. Pazite, Komar!

Ažbot. Pamet, pamet, Komar!

Komar. Moja je zdrava. Zbogom, gospodje!
Rome. Kaj mislite, da se sredi poti ustavim za¬
radi Vašega krompirja?!

Komar. Zbogom. (Odhaja.)

Ažbot. Komar!

Rome. In moje bo zemljišče, pa če bi si moral z
nohti izgrebsti možgane iz glave!

(Komar odide.)

Konec prvega dejanja.

Vrata

DRUGO DEJANJE.

Uradna soba pri okr. glavarstvu. V desnem zadnjem kotu estrada.

O = Omara
Sp = Stopnice
Pm = Pisalna miza
St = Stoli
P Polica za spise

28

Vrata

(Sredi sobe stoji več kmetov, tudi Lukežič, Grjavec in Ločnik. Med
njimi Sitnik.)

Sitnik. Saj, saj, saj že vem vso istorijo.

Lukežič. Ampak vendar —

Sitnik. Tolikokrat ste mi jo že peli, da mi kar
brni v ušesih.

Grjavec. Vam se zdi malenkost.

Sitnik. Meni se nič ne zdi. Na polici so spisi, v
knjigah so paragrafi; kar je treba vedeti, vemo. Zato
smo študirali.

Lukežič. Nam pa ne pomagajo ne vaši paragrafi,
ne vaše študiranje.

Grjavec. Se zajec se ne ustraši vaših paragrafov.

Sitnik. Slišite! Tukaj smo v uradu. Za žalitev
paragrafov imamo tudi paragrafe.

Lukežič. Za vse jih imate, le zato ne, da bi nam
pomagali.

Sitnik. Pomagali, pomagali! Kaj smo vsegamo-
gočni? Jaz nisem bog, gospod tajnik ni bog, gospod
glavar ni bog.

Grjavec. Seveda, kadar je kaj treba! Kadar uka¬
zujete, se pa še eksekutor dere: Jaz sem tvoj bog!

Sitnik. Vi, Vi, Vi — če Vas zapišem —!

29

Grjavec. Kaj pa bo? Papir bo počrčkan.

Lukežič. Veste kaj? Nič nam ne morete storiti
tako hudega, da bi bilo še hujše, kakor je.

Sitnik. A kaj hočete od mene? Vsakemu mili¬
jonček, to bi se Vam prileglo, kaj? Ampak jaz jih ne
delam. Nisem Rotšild, tudi ne Lihungčang —

Ločnik. Kaj, prosim ?

Lukežič. Saj vemo. Uboga para ste kakor mi.

Sitnik. To Vas nič ne briga. In ni res.

Lukežič. No pa ni res. Imate pa tisočake. Kar
ohranite si jih.

Grjavec. Ampak nam povejte, kaj storiti ? Zato
ste menda nastavljeni.

Sitnik. To so buče! Se zdaj niso razumeli.

Grjavec. Ej, smo, smo. Pa kaj naprej ?

Ločnik. Pomislite, tako vendar ne more ostati.

Sitnik. Pa naj človek opravlja službo! Ob takih

ljudeh ! (Gre urno k polici in vzame spise v roko. Kmetje gredo
za njim, pa se postavijo okrog estrade. On ostane gori.) Tukaj
je. Črno na belem.

Lukežič. Tisto že vemo.

Sitnik. Kaj veste? (Išče po spisih.) Tukaj imate od¬
govor z Dunaja.

Grjavec. To ste nam že povedali.

Sitnik. Visoko ministrstvo nima pokritja, finančna
sredstva ne dovoljujejo.

Ločnik. Kaj se pa to pravi pravzaprav?

Sitnik. Oh, butci, butci! — Denarja ni. To se
pravi to.

30

Lukežič. Denarja ni. Denarja ni. Kam pa gredo
davki?

Sitnik. Kajpada, to Vam bom razkladal! Mislite,
da nima visoka vlada nobenih potreb?

Grjavec. Mi jih imamo tudi. Vaši visoki vladi ne
bo voda odnesla zemlje.

Lukežič. Če bi le kar njo odnesla!

Sitnik. Kaj ste rekli?

Lukežič. Pa zaradi mene še Vas.

Sitnik. Kaj ? kaj ? Zato Vas bomo kaznovali. Za¬
prti boste. Globo boste plačali.

Lukežič. S peskom, ki ga voda pušča na njivi.

Sitnik. Torej — če še ne veste, pa pojdite sami
na Dunaj. Jaz se ne bom več ukvarjal s takimi bu-
teljni! (Maha s spisi.) Visoka vlada si je zapisala Vašo
prošnjo. Hvalite Boga, da si jo je zapisala.

Lukežič. Pa še na Višarje naj se gremo lepo za¬
hvalit nemara.

Sitnik. Storite, kar hočete. Jaz sem svoje opravil.
Zdaj imam pa druzega posla. (Odide urno na desno.)

Ločnik. Zdaj smo tam, kjer smo bili.

Lukežič. Ali si upal, da bo kaj drugače?

Mižan (vstopi.) Dober dan.

Grjavec. O, Vi ste to.

Mižan. Ali ni nobenega uradnika tukaj ?

Lukežič. Saj jih ni treba. Sam bog vedi, čemu
je ustvaril komarje in pisače.

Mižan. Zakaj ste pa tako hudi ?

31

Grjavec. Saj se je še bog- jezil, ko je spoznal,
kakšni so ljudje.

Ločnik. Z Dunaja je namreč prišlo, da tudi tam
ni nič. Zaradi Melnice, veste.

Lukežič. Kajpada — nič. To sem že davno vedel.
Zato še podpisati nisem hotel tiste prošnje.

Grjavec. Naprej ni mogel nihče vedeti.

Lukežič. Seveda! Kaj Ti bodo dali, če jim ne
moreš pomoliti pesti pod nos ?

Mižan. Meni se zdi, da bi morali biti bolje zdru¬
ženi, če bi hoteli doseči svoje pravice.

Grjavec. Kaj bi z razcapano malho proti bogatiji ?

Ločnik. Z golimi rokami proti puškam ?

Lukežič. Tako že ne pojde kakor doslej.

Mižan. Nikar se ne prenaglite. Preudarite, posve¬
tujte se, pa glavno: Združite se!

Lukežič. Da, da, misliti bo že treba. Pa na rep
jim bo treba stopiti.

Ločnik. Ampak povedati bi nam vendar morali,
kaj se da še napraviti.

Grjavec. Kam je izginil tisti pisač, da ga ni nazaj ?

Lukežič. Naj bo, kjer hoče.

Grjavec. Nič! Tukaj mora biti. Kdo pa ga pla¬
čuje ? (Gre do desnih vrat in trka močno.)

Lukežič. Kaj boš trkal ? ! Saj niso vrata nebeška!

Grjavec. Sem naj pride, kadar ga kličemo! (Trka

močneje.)

Lukežič. Čemu ?

32

Grjavec. Pove naj —. Sploh — vseeno. Tukaj
naj bo. (Trka še močneje.)

Mižan. Spametujte se, Grjavec. To ni za nič.
Grjavec. Za nič ali pa za kaj. Zdaj sem sit po¬
hlevnosti. (Bobna z obema rokama po vratih.)

Mižan. Grjavec! Grjavec! Spomnite se — Saj
Vas še zapro.

Sitnik naglo odpre vrata, dočim Grjavec še vedno bobna, zdaj se¬
veda po zraku. Ker pa stoji Sitnik nenadoma pred njim, se zazdi,
kakor da žuga njemu, ali pa da ga hoče biti.

Sitnik. Kaj pa je tukaj ? Vi! — (Grjavec se umakne,
Sitnik vstopi; kmetje so deloma zbegani, deloma razburjeni.)

Mižan. Nikar ne sodite prenaglo.

Sitnik. Kaj!

Mižan. Napačno bi lahko sodili po videzu.

Sitnik (Grjavcu). Vi ste me hoteli udariti.

Ločnik. Ne, ne.

Lukežič. Ni res.

Sitnik. Molčite!

Lukežič. Motite se —

Sitnik. Molčite, pravim! Uradno osebo ste hoteli
udariti — v uradu.

Mižan. Dajte, da Vam razložim pomoto.

Sitnik (ne da bi pazil na Mižana). In razgrajali ste v
uradu — kakor divjak. (Gibanje med kmeti.) Mir tam! Kaj
mislite, da smo ustvarjeni iz same potrpežljivosti ?

Lukežič. Dajte si vendar dopovedati —

33

3

Grjavec. Ali mislite, da smo ustvarjeni iz samega
strahu ?

Sitnik. Jezik za zobe! Da se mi nihče ne gane!
(Stopi k desnim vratom in jih odpre.) Tam noter stopite (prime
Grjavca za rokav) pa počakajte (ga sune v sosedno sobo).

Grjavec. Tako ne boste z menoj!

Sitnik (zapre hitro vrata). Vam Že pokažemo! (Neko¬
liko kmetov pohiti proti njemu. Sitnik dvigne roko.) Mir! Da se
mi ne gane nobeden!

Mižan. Prosim Vas, dajte si razložiti. V resnici,
le pomota je.

Sitnik. Hvala, gospod profesor. Sedaj uradujem.

Mižan. Pa prav zato. Da ne bi napačno uradovali.

Sitnik. Vem, kaj mi je storiti.

Lukežič. Izpustite Simona. Se tukaj Vas ni bilo —

Sitnik. Mir pravim zadnjič! In odtod. Tukaj ni¬
mate ničesar več opraviti.

’ Ločnik. Prav ponižno prosim, res prav ponižno —

Sitnik. Kar pri tej priči odtod! Le hitro. Sicer
grem po žandarje.

Mižan. Pojdite, možje, pojdite. Saj se ne more
zgoditi nič. Prosim Vas, pojdite zdaj.

Lukežič. Pojdimo, pojdimo. O, bo že drugače,
bo ! (Odhaja.)

Mižan. Le ne izgubiti pameti. (Kmetje odidejo.)

Sitnik. Gospod profesor, česa pa želite?

Mižan. Rad bi govoril z gospodom glavarjem.

Sitnik. Mnogo dela ima.

34

Mižan. Morda si vendar lahko utrga par minut.
Ce bi mu javili.

Sitnik. Ne vem, pa poizkusite sami. Prosim, saj
poznate pisarno.

Mižan. Hvala. (Odide na desno.)

(Sitnik gre k svoji polici in išče med spisi. Potem vzame s pisalne
mize knjigo in jo prelistava. Trkanje.)

Sitnik. V uradu se ne trka. Bi že lahko vedeli.
(Vnovič trkanje.) Prosto !

(Minka, Marjana in Ivanka vstopijo.)

Minka. Odpustite, ali mojega moža še ni tukaj ?
Sitnik. Milostiva, ni ga še. Menda pa pride danes.
Marjana. Najbolje bo, če pridemo pozneje.

Sitnik. Milostive tudi lahko počakajo. Zal da ne
morem postreči z boljšimi prostori.

Minka. Vem, vem, da nismo v salonu. — Ali bi
počakale ?

Ivanka. Trudna si, mama.

Sitnik (namesti tri stole). Milostive, izvolite! Pa mi
ne zamerite, da ne morem podvoriti s svojo skromno
družbo. Važno uradovanje imam.

Minka. O, tega ne smemo motiti.

(Sitnik se globoko pokloni, vzame knjigo in odide na desno.)
Marjana (ogleduje sobo). Vse je tako na deželi. Se

uradi.

Minka. V Ljubljani so pač lepši.

35

3 *

Marjana. Človek mora občutiti, da je prišel —
kako bi rekla? - — v nekako svetišče, ako stopi v urad.

Minka. Pri nas seveda pisarne niso svetišča.

Marjana. Tudi Ti bi morala priti v Ljubljano,
Ivanka.

Ivanka. Zakaj pa, tetka?

Minka. Mislim, da bi jo bilo težko spraviti z dežele.

Marjana. Tega ne verjamem. Mlada dama —

Minka. Oh, to Ti je divja punca, ne pa dama.

Marjana. O, o —

Minka. Da, da. Kaj bi počela, če se ne bi mogla
cele dni potepati po polju, po gozdovih —

Marjana. Oh, to res ni za mlado damo. Seveda
tukaj nima primerne družbe —

Ivanka. O, tetka, tega pa ne veš. V Ljubljani
gotovo ne bi našla takih ljudi.

Marjana. Ljudi? Na kmetih?

Ivanka. Ne poznaš jih, pa ne moreš vedeti, kako
so zanimivi. Vsi.

Marjana. Tega si res ne morem misliti.

Ivanka. Človek jih mora imeti rad, če jih pozna.

Marjana. Ljuba Minka, zdi se mi res, da bi jo
morala dati v mesto. Tam bi se ji odprle oči.

Ivanka. Tam med zidovjem?

Marjana. V družbi. Med izbranimi ljudmi. Zaboga,
tukaj je vendar sama sirovina.

Ivanka. Angelni niso. Pa kaj ? človeka je treba
ljubiti tudi z njegovimi napakami.

36

Marjana. Oh, ne, ne! Dete moje, pa kaj nikdar
ne misliš na svojo bodočnost?

Minka. To živi vedno le od trenotka do trenotka.
Pa saj se še ne mudi.

Marjana. To se ne sme nikdar reči. Za vse se
je treba pripraviti.

Ivanka. Ce pripravljamo vse, pa izbrišemo iz živ¬
ljenja vse dogodke.

Marjana. Ni tako, ni tako. Res, k nam bi morala
priti. Kadar bo Stramon prestavljen na Dunaj, bi Te
vzeli s seboj in tam bi Ti poiskali primerno partijo.

Ivanka. Ne, tetka, tako dobroto bi morala od¬
kloniti. Partija, ki se poišče — ne, ne. Metulja, ki je
naboden na iglo, ne maram.

Marjana. Na iglo?

MIŽan. (pride z desne). O presenečenje ! (Poljubi Mar¬
jani in Minki roko.) Pa ne da bi bile dame citirane?

Marjana. Oh, kaj mislite, gospod profesor!

Minka. Moj mož ima danes opravka tukaj, pa
smo mislile —

Mižan. Ali se je že vrnil iz Ljubljane?

Minka. Predvčeranjem. Prišel je prav dobre volje.

Mižan. Hvala bogu. Saj je bil vendar že močno
razburjen.

Minka. To so slučaji, ki pa ne pomenijo nič
hudega.

Sitnik (pride z desne). Milostive, prosim blagovolite
odpustiti — gospod glavar — povedal sem mu, da so

37

dame tukaj — gospod glavar prosi, šteje si v čast —
prosim, če bi Vas smel odvesti k njemu.

Marjana. Ali je sam?

Sitnik. Da, prosim. Tam je primerneje za dame.

Mižan. Prosim, milostive, ne ozirajte se name.

Marjana. Ce nas je povabil, se spodobi.

Ivanka. A jaz bi rajša ostala tukaj.

Marjana. Toda —

Minka. Pusti jo, pusti. Njej ne bo zameril.

Ivanka. O ne, saj me pozna.

Marjana. Torej —

(Sitnik se pokloni in odvede Marjano in Minko na desno.)

Mižan. Ali se Vam ne zdi čudno, da sva zopet
sama?

Ivanka. Da sva sama, to se mi ne zdi čudno.

Mižan. Torej kaj druzega. Ali bi mi povedali, kaj?

Ivanka. Rajša ne. Zakaj —

Mižan. Zakaj Vam je obtičala beseda ?

Ivanka. Zakaj pa Vi ne izrečete — besede, gospod
profesor ? (Mižan se zgane.) Ne, ne; saj nisem vprašala, da
bi dobila odgovor.

Mižan. Morda veste, kako težko je včasi odgo¬
varjati in sploh govoriti ?

Ivanka. Mislim si že in morda vem. — Toda —
tukaj sva, družbe nimava, molčati in strmeti v zrak
menda ne bova mogla.

Mižan. Težko da bi mogla . . .

Ivanka. O vremenu se Vam ne bo ljubilo modrovati.

38

Mižan. Ivanka!

Ivanka. Ne — mislim brez ironije. Povem Vam
kaj druzega.

Mižan. Pripovedujte mi karkoli. Da le govorite.
Ivanka. Imela bi iti v Ljubljano.

Mižan. V Ljubljano.

Ivanka. In pozneje na Dunaj.

Mižan. K sorodnikom na poset?

Ivanka. Morda tako, da bi ostala tam.

Mižan. Os—tali ?

Ivanka. Seveda — le, če bi — —

Mižan. Če bi —

Ivanka. Če bi — našli partijo zame.

Mižan. Partijo? Za Vas? (Počasi, tiše.) Če bi našli
partijo za Vas —

Ivanka. Kaj Vam je, gospod profesor? Tako čudno
me gledate. To ni Vaš obraz.

Mižan. Čudno . . . (Kakor da govori le zase.) Izbirati
— iskati — — S hladnim preudarkom, kakor blago
na trgu —

Ivanka. O, včasi se res godi tako.

Mižan. Da, da. Toda Vi -—

Ivanka. Rekla sem Vam: Imela bi iti.

Mižan (naglo). Toda ne pojdete.

Ivanka. Tudi tega še nisem rekla.

Mižan. Vi bi mogli —■

Ivanka. Iti v Ljubljano? Morda tudi na Dunaj?
Zakaj ne?

Mižan. Iti!

39

Ivanka. Tudi jaz bi rada spoznala svet. Življenje
ni tako dolgo, da bi mogla videti vse, kar bi rada
videla.

Mižan. Odstranili ste se daleč.

Ivanka. Vi ste pa resnično mislili, da bi mogla
biti na prodaj.

Mižan. Ne, tega nisem mislil.

Ivanka. Oh, zadnji čas ste že večkrat pozabili na
načelo odkritosrčnosti.

Mižan. Ali sem res nekaj časa mislil tako?

Ivanka. Ste, ste. Pa Vam odpuščam. Toda nikdar
več ne smete misliti tako.

Mižan. Kako rad Vam obetam!

Ivanka. Ali poznate moje prvo pravilo ?

Mižan. Moral bi ugibati.

Ivanka. Misliti o ljudeh dobro, dokler je le mogoče.

Mižan. Da, prav imate, Ivanka. Dokler je le mogoče.

Ivanka. Naposled morate tudi o meni dobro mi¬
sliti, dokler le morete — tudi če bi šla v Ljubljano ali
na Dunaj.

Mižan. Pa bi dolgo ostali ?

Ivanka. Tega ne vem. Toda najbrže bi vedela,

če —

Mižan. Če —?

Ivanka. Znano Vam je. Če bi se znal gospod
profesor toliko ohrabriti, da bi bil zopet popolnoma
odkritosrčen.

Mižan. O, Ivanka —!

40

(Sitnik vstopi z desne s spisom v roki. Za njim Grjavec.)

Sitnik. Tri dni. To je tako blago, da bi morali
biti ginjeni.

Grjavec. Ze prav. Meni je vseeno.

Sitnik. Nazadnje boste še mislili, da se Vam je
godila krivica.

Grjavec. Kaj bi mislil? Oči so se mi začele od¬
pirati.

Sitnik. Tako ?

Grjavec. Vi, gospod profesor, ali verjamete, da
je še kaj pravice na svetu ?

Sitnik. Glejte ga! Lahko bi ga bili izročili so¬
dišču, tako se je vedel. Namesto tega je dobil najmi¬
lejšo kazen.

Mižan. Kaznovali so Vas! No, nikar se ne togo-
tite, Grjavec, in tudi glave si ne belite zaradi tega.

Grjavec. Saj si ne, saj si ne.

Sitnik. Kazen je poboljševalno sredstvo.

Grjavec. O, se bom že poboljšal, nič se ne bojte!

Mižan. Grjavec! Mislite si: Spotaknil sem se

enkrat — pa pozabite.

Ivanka. Gotovo ne bo tako hudo, kakor se Vam
morda zdi. Čudim se, da niso tudi mene že zaprli. Saj
imajo toliko zakonov, da je res čudež, če se človek ne
ogreši zoper nobenega.

Grjavec. Kajpada, zakone imajo. Cele bukve jih
imajo. Kakor da so s parizarskega voza popadala drva
po vsej cesti, pa hodi, pa se ne spotakni! Ce pa

41

misliš, da je palica, pa jo pobereš, da bi lože hodil,
imaš gada v roki.

Sitnik. Grjavec! Pazite! Ce ne veste, kaj se sme
govoriti, pa rajši molčite.

Mižan. Ne, gospod Sitnik, tako ni treba tehtati
besed.

Grjavec. Nič se ne trudite, gospod profesor. Saj
ima prav. Molčati je najbolje.

Ivanka. Vso dobro voljo ste izgubili. Tako ne
smete. Jaz bi pa kar obsedela tiste tri dni za Vas, če
bi šlo. In ves čas bi pela in vriskala, da bi bila na¬
zadnje vsa hripava.

Grjavec. Mi bomo pa molčali. Govorili smo že
dosti in beračili. Ampak še Noe ni držal križem rok,
ko je vedel, da pride potop.

Mižan. Tako, Grjavec, tako! Pogum velja.

Ivanka. Po strani klobuk, pa nič strahu.

(Komar vstopi.)

Komar. Dober dan vsem skupaj.

Sitnik. Aha, to ste Vi, Komar.

Komar. Je že res. Tako se kličem, odkar sem na
svetu. (Vzame počasi list iz žepa.) To le ste mi poslali.

Sitnik. Ze vem, že vem. Vabilo.

Grjavec. Kaj pa hočejo od Tebe?

Komar. Nič ne vem. Kaj pa Ti iščeš tukaj ?

Grjavec. Sem že našel, kar sem iskal.

Komar. Ali Te je nemara voda prinesla?

Grjavec. Kaj se norčuješ? Naša voda je naša voda.

42

Komar. Le imejte jo. Ne jemljem Vam je.

Grjavec. Kar hodi svojo pot kakor vedno. Bomo
že opravili brez Tebe.

Komar. Opravili boste! ... To Vam pravim, če
bi tista nora Melnica meni delala škodo, bi bil Komar
že davno storil, kar je treba.

Grjavec. Seveda, Komar je največji modrijan.

Mižan. Ljudje, ljudje, kako pa hočete, da bi se
Vam bolje godilo, če se vedno le prepirate?

Komar. Meni se nič ni treba prepirati. Ampak
vsak ima le svojo glavo.

Mižan. Toda če imate glave le zato, da buta
druga ob drugo, si jih morate razbiti.

Komar. Moja je dosti trda, da se ne bo.

Grjavec. Tvoja je iz skale, naše so pa iz ilovice.
No, bomo že videli. — Nič ne zamerite, gospod pro¬
fesor, pa tudi Vi ne, gospodična.

Ivanka. Kaj bi zamerila ? (Hoče oditi.)

Grjavec. Vem, vem. Ampak Vaš oče —

Ivanka. Vam tudi ne bi zameril ničesar.

Grjavec. To že. Ne vem. Toda zamera ali ne —
če bi bil tak kakor Vi, bi bilo marsikaj drugače.

Mižan. Saj sem Vam že povedal, da ne sovraži
nobenega človeka. Skrbi ima pač svojih dovolj.

Grjavec. Skrbi ? . . . Saj ljudje ne vedo, kaj so
skrbi. No — zbogom, zbogom. (Odide.)

Komar (Sitniku). Zdaj mi pa povejte, kaj bi radi
od mene.

43

Sitnik. Počakajte. Ko pride gospod Rome, boste
slišali. Tiče se Vas in njega.

Komar. Tako, tako.

Sitnik. Ko bo tukaj, Vama povem, pa mi ne bo
treba dvakrat govoriti.

Komar. Če je taka, pa kar lahko grem. Dostikrat
sem že povedal, da ne prodam sveta. Pri tem ostane.

Sitnik. Ne bom desetkrat govoril, ne. Kar po¬
čakajte.

Komar. Kaj bi čakal, ko ni treba?

Sitnik. Pa je treba. Kaj mislite, da Vas kliče oblast,
da pridete gledat na uro ?

Komar. Itak me ni bilo treba klicati.

Sitnik. Oblast kliče, kogar hoče, Vi imate pa
slušati.

Komar. Nikar se ne jezite. Ali mislite, da se bojim
Rometa? Naj le pride. Ampak če je treba čakati, po¬
čakam rajši v krčmi, pa pridem pozneje. (Odide.)

Sitnik. Strašno je s temi ljudmi.

Mižan. Nemara bi pa bolje izhajali z njimi, če bi
se človek potrudil, da jih bolje spozna.

Sitnik. Moj bog, poznam jih že. Svojeglavci so.

Ivanka. Tega pa ne bi rekla.

Sitnik. Z Vami se ne upajo.

Ivanka. O, upajo se že, saj vedo, da ni na meni
nič gosposkega. Ne morem si pomagati. Toda z menoj
so taki, kakršna sem jaz z njimi.

Mižan. In najbrže bi bili taki z vsakim človekom.

44

(Zvonec.)

Sitnik. Prosim odpuščanja. Kličejo me. Pa da bi
se ne razdražili živci! (Odide na desno.)

Ivanka. Gospod profesor, ali veste, kaj mi je
sitno ?

Mižan. Ne morem vedeti, dokler mi ne poveste,

Ivanka. Sitno mi je, če se moram vedno spomi¬
njati, da ste bili moj učitelj.

Mižan. To Vam je najneprijetnejši spomin?

Ivanka. Ne tako. Nerodno je, ker se mi tedaj
zazdi, kakor da stoji še vedno pred menoj učitelj.

Mižan. Ne, ne. To se Vam ne sme zdeti. Tistega
učiteljevanja je že davno konec.

Ivanka. Rada bi, da bi bilo res tako.

Mižan. Prav zares je tako.

Ivanka. Toda občutek ni tak. Nekaj je še med
nama —

Mižan. Ne, Ivanka, nič bi ne smelo biti med nama.

Ivanka. Mislite ?

Mižan. Gotovo.

Ivanka. In — čutite ?

Mižan. Ivanka! Ge bi smelo biti tako! Cele me¬
sece me že mori vprašanje, če bi smelo biti.

Ivanka. Od koga pričakujete odgovor?

Mižan. Tudi od Vas. Pa — sam od sebe.

Ivanka. Mene še niste vprašali.

Mižan. A sebe izprašujem neprenehoma.

Ivanka. Za Vas seveda ne morem odgovarjati.

45

Mižan. Kaj pa bi odgovorili — zase?

Ivanka. Ali res ne veste? — Menda me nimate
za koketo?

Mižan. Oh!

Ivanka. Torej bi Vam moralo vse moje vedenje,
vsaka moja beseda povedati, kako je z menoj. Izterjati
imate le svoj odgovor.

Mižan. A — moja leta —?

Ivanka. Taka je bila Vaša skrb?

Mižan. O, velika je bila.

Ivanka. Pogodiva se. Pozabite na svoja leta, jaz
pa pozabim, da ste bili moj učitelj.

Mižan. In nič več besed ni treba med nama?

Ivanka. Nikar besed! Saj so včasi tako siromašne,
da bi izpridile in popačile najslovesnejšo slavnost.

Mižan. Ivanka! (Ji stisne roko.)

(Kratek premor.)

(Minka pride z Marjano z desne.)

Marjana. Obžaluj, Ivanka, da nisi z nama.

Minka. Ivanka nima smisla za oficijelno uljudnost.

Ivanka. Res ne, mama. Se tako neuljudna bom,
da odidem z gospodom profesorjem. Saj me gotovo ne
potrebuješ.

Minka. Le pojdi. Ce bi ostala po sili, bi itak le
dolgočasila sebe in naju.

(Rome naglo vstopi.)

Rome. Zdravo! A, same sta? Tem bolje. Lahko
še opravimo, kar gre brez urada.

46

Ivanka. Ce imaš opravkov, me ne boš pogrešal.
(Mižanu) Pa pojdiva.

(Mižan in Ivanka se poslovita in odideta na levo.)

Rome. Stvar je torej v redu. Tukaj imaš, kar Ti
gre. (Vzame iz žepa listnico in da Marjani deset tisočakov.) Tako.
Deset jih je. Ali je prav?

Marjana. Kako naj se Ti zahvalim, ljubi brat?

Rome. Nič ni treba zahvale. Tvoje reči me ne
brigajo. Ti si posredovala, da se doseže razlastitev —
Ti ali Tvoj mož, to mi je vseeno. Meni ne gre, da po¬
magam Tebi, temuč da dosežem svoj cilj.

Marjana. Seveda, moj soprog je storil, kar je le
mogel. Hvala bogu, da ima vpliv in zveze. Zakaj vse
bi bilo laže, ako ne bi bil Ti tak čudak. Tako namreč
pravijo gospodje, ki odločujejo. Pa vendar sem Ti zelo
hvaležna.

Rome. S takimi lastninskimi rečmi nimam vsak
dan posla, pa jih slabo razumem. A tisti svet moram
imeti; torej: Tebi posojilo, meni pa posredovanje Tvo¬
jega moža za ekspropriacijo. Tako je zdaj vse v redu.

Minka. Veš, da hoče Ivan kopati na tistem zem¬
ljišču. Ce najde, kar pričakuje, bo njegovo ime med
najslavnejšimi.

Rome. Naj se otroci opajajo s slavo! Meni ni
treba takih praznih pen. Moje zadoščenje mi je več
vredno od slave vsega sveta.

Marjana. Toda menice nimam tukaj.

47

Rome. Tega sploh ni treba. Če ne drži beseda,
tudi papir ne bo.

Marjana. Se bolj kakor za denar sem Ti hva¬
ležna za zaupanje. Toda kupčijska navada je taka.

Rome. Jaz si je nisem izmislil. Vedel sem, kaj
mi je bilo storiti, Tvoj mož bo vedel svoje. Stvar je
končana.

(Sitnik pride z desne, opazi Rometa).

Sitnik. Klanjam se, gospod Rome, klanjam se.
Kako pa je bilo v Ljubljani, če dovolite?

Rome. Hvala, dobro.

Sitnik. Seveda, seveda. Mi reveži na deželi mi¬
slimo na metropolo kakor na obljubljeno deželo.

Marjana. Res, Ivan, lahko bi nas večkrat obiskal,
pa ostal kaj pri nas.

Rome. Hvala. To ni zame.

Marjana. Poslal bi nam lahko vsaj Ivanko.

Rome. Za to moraš vprašati dekle.

Marjana. Olikala bi se v mestni družbi.

Rome. Ne vem. To je njena briga. Kaj pa, go¬
spod Sitnik — ali opravimo tisto reč?

Sitnik. Odpustite, Komarja ni zdaj. Je že bil tukaj.
Pa pošljem takoj ponj; v krčmi je.

Minka. Kaj pa bo z nama?

Sitnik. O, milostiva! Nas ne bo motilo.

Rome. Meni je vseeno.

(Komar vstopi.)

Komar. Dober dan. Sem že tukaj. (Opazi Rometa);
Tako, Vi tudi?

48

Rome. Vidite, da sem.

Komar. Vidim, seveda. Pa čemu ? Kaj bi tukaj ?

Sitnik. Boste že slišali. Zdaj molčite.

Komar. Kajpada! (Rometu) Ali mislite, da bom tukaj
drugače govoril?

Rome. Nič ne mislim, Komar. Zgodilo se bo, kar
je treba.

Komar. A, kdove, kaj bi Vam bilo treba? —
Čudim se Vam, gospod Rome. Tako pameten mož ste,
da Vam ni kmalu enakega, pa si vendar'vtepate v glavo,
kar je nemogoče.

Rome. Kaj še 1

Komar. Cernu me pa kličete sem?

Rome. J az Vas nisem klical.

Komar. Ne ?

Rome. Menda ste dobili vabilo.

Komar. Vabilo seveda.

Rome. Kakor jaz.

Komar. A — 1  tako! Seveda, ta gospod naju je
klical. Pa vendar zaradi Vas.

Sitnik. Zdaj gre za višje interese.

Komar. Veste kaj?- Ce hočete kaj od mene, go¬
vorite tako, da razumem.

Sitnik. Nikar me ne učite!

Komar. No, Vaših interesov ne razumem, pa je.
— Gospod Rome, bodiva pametna pa pojdiva odtod.
Saj ne bo drugače. Vam sem povedal, temu gospodu
sem povedal, celo glavarju sem povedal, da ne dam
zemljišča, pa ga ne dam. Včeraj sem dejal, danes ne snem.

49

4

Rome. Saj ni treba, da bi snedli. Meni je vseeno.

Komar. Če Vam je vseeno, pa pojdiva.

Rome. Ljubše bi mi bilo vendar, če bi se po¬
botala.

Komar. Sva se že. Vi ostanete na svojem, jaz pa
na svojem.

Rome. Torej nočete?

Komar, čez trideset let vprašajte mojega sina.

Rome. Tako dolgo ne bom čakal.

Komar. Bilo bi predolgočasno, kaj ?

Rome. Se prav kratkočasno bo. (Gre k Sitniku na
estrado.)

Marjana (Minki.) Človek bi ne verjel, da znajo biti
kmetje tako trmasti. Seveda, neotesanci.

Minka. Meni ga je žal. Če ne bi bilo Ivanovo
delo tako važno, bi mu rekla, naj pusti vse skupaj.

Sitnik. Stopite bliže, Komar.

Komar. Ni treba. Slišim dobro.

Sitnik. Pa jaz ne morem tako kričati.

Rome (je nekaj pogledal v spisih in stopi z estrade). Torej
ne zavlačimo.

Sitnik. Poslušajte, Komar.

Komar. Kajpada.

Sitnik. Vaša stvar je šla v Ljubljano.

Komar. Kakšna moja stvar?

Sitnik. Tista reč z Vašim zemljiščem.

Komar. Jaz je nisem gonil. Nimam kaj iskati v
Ljubljani.

50

Sitnik. Molčite zdaj. V Ljubljano, pravim. In zdaj
smo dobili rešitev.

Komar. Kaj? Meni ni treba nobene rešitve, hvala

bogu.

Sitnik. Molčite že! Rešitev, pravim. Spričo oblasti
ste izjavili, da prostovoljno ne prodate zemljiščne par¬
cele štev —

Komar. Le pustite tiste številke. Saj vemo* za ka¬
teri svet gre.

Sitnik. Izjavili ste, da ga ne prodate.

Komar. Ne prodam, ne prodam, ne prodam.

Sitnik. Gospod Rome je pa dokazal, uradom do¬
kazal, razumete — ?

Komar. Dobro, dobro.

Sitnik. — da ima svet največjo važnost za znanost.

Komar. Naj jo ima.

Sitnik. V poštev prihajajo torej višji interesi.

Komar. Prazno slamo mlatite.

Sitnik. Zato se dovoljuje razlastitev zemljišča —

Komar. Kaj se dovoljuje?

Sitnik. Razlastitev.

Komar. Kaj pravite ? Kaj je to ?

Sitnik. Komisija oceni zemljišče, pa dobite zanj,
kolikor je vredno.

Komar. Briga me Vaša komisija! Sveta ne dam,
pa amen.

Sitnik. Saj morate.

Komar. Pa ne dam.

51

4 *

Sitnik. Nihče Vas ne bo vprašal. Javni interesi
gredo pred privatnimi.

Komar. Ne delajte komedij. Kaj mislite, da me
lahko posadite na osla in poženete po vasi?

Sitnik. Nihče ne dela tukaj komedij in nič ne
mislim.

Komar. Kajpada ne mislite, drugače ne bi mogli
kvasiti takih.

Sitnik. Kako naj govorim s tem človekom? Spo¬
znajte vendar, da je vse to resno.

Komar. Kaj ? Mene da ne bi nihče vprašal, kadar
gre za moj svet? To imenujete resno besedo?

Sitnik. Pa še zelo resno.

Komar. A, taka je. Gospod Sitnik, uro imate.
(Stopi bliže in iztegne roko.) Vzel jo bom, pa Vas prav nič
ne bom vprašal.

Sitnik. Oho, ta je druga! Poizkusite kaj takega,
pa Vas bomo zaprli.

Komar. No, poizkusite vzeti meni ped moje zemlje!
Ali bi radi bili zaprti ?

Sitnik (se glasno zasmeje). Oblast bo zaprta? Ha-
haha! — Cujte, Komar! Zdaj ni več šale. Tisto zem¬
ljišče bo eks—pro—pri—i—rano. To se pravi: Vzeto
bo iz Vaše lasti, po postavni poti, po postavnih do¬
ločbah, po sklepu višje instance.

Komar. To — to — naj bi bile resne besede?

Sitnik. V uradu je vse resno.

Komar. In to — naj bi bilo — mogoče?

52

Sitnik. Poslušajte, pa Vam prečitam odlok. V njem
so navedeni vsi paragrafi —

Komar. Za Vaše paragrafe nič ne vprašam. Zlodej
naj jih vzame.

Rome. Komar, dejal sem Vam, da bom kopal na
tistem zemljišču.

Komar. Pa ne boste. Pri moji duši, da ne boste!

Rome. Zakaj se niste hoteli na lepem pobotati z
menoj ?

Marjana. Ta mož še ne razume, kako je. Ne ve,
da so odločili najvplivnejši krogi.

Komar (Rometu). Kje je zapisano, da bi se moral
z Vami pobotati?

Rome. Poznate me, pa bi lahko vedeli, da ne od¬
neham.

Komar. Vedeli ste, da je zemlja moja in povedal
sem, da ostane moja in potem sinova.

Minka. Komar, poslušajte mene. Saj ne boste
trpeli škode.

Komar. Gospa, z Vami se nočem kregati.

Minka. Vi ne veste, kako važno je, da more moj
mož prekopati tisto zemljo. Gotovo ne morete vedeti
tega, ker imate drugačno delo in drugačne skrbi.

Komar. Gospa, moje skrbi skrbe kar mene, pa
nikogar druzega.

Minka. No nič hudega nisem mislila. Le to bi
Vam rada dopovedala, da Vam moj mož ne jemlje
zemljišča iz hudobije.

53

Rome. Prosim Te, Minka, čemu to razlaganje?

Komar. Gospa, nikoli ga nisem vprašal, kaj hoče
tam in zakaj bi mi rad vzel svet. Ne dam ga, nisem
Amerikanar in nočem, da bi prišel dan, ko bi moral
vzeti culo.

Minka. Komar, Komar, kaj pa mislite? Trikrat
toliko sveta si boste lahko kupili za denar, ki ga
dobite.

Komar. Pa če bi desetkrat. Zemlja ni bajta, ki
se podre, da se sezida lepa nova hiša na njenem pro¬
storu. Zemlja je zemlja, drugače Vam ne morem po¬
vedati.

Marjana. Vi, jaz živim v Ljubljani, toliko pa tudi
vem, da je drug kos zemlje lahko prav toliko vreden,
kolikor Vaš.

Komar. Naj si pa gospod Rome kupi drug kos!

Marjana. Saj je neumno, kar govorite.

Rome. Ali hočete domači kokoši dopovedati, kako
lepo je nad Triglavom? — Končajmo!

Komar. Tako je. Končajmo!

Sitnik. Tako je — pravim tudi jaz. Komar, ali ste
razumeli, kar sem Vam povedal?

Komar. Sem, nisem — briga me!

Sitnik. Ne: Briga me! Razumeti morate! Iz dobre
volje sem Vam razložil, kako da je. Dosti bi bilo, če
bi Vam dejal: Komar, tukaj je spis, pa se mučite, da
zveste, kaj je v njem.

Komar. Dobro. Vi ste nekaj govorili, tam notri
je nekaj zapisano. Jaz pa vem, da to ni pravica in če

54

se postavite vsi skupaj na glavo, mi ne vzamete mo¬
jega sveta!

Rome. Le govorite še o svojem svetu. Morda
Vam bo tolažba, dokler ga še imate. Kmalu bo moj in
tedaj bodo Vaše besede dim.

Komar. To doživite, če dosežete Metuzalemovo
starost. In da veste: Se z nogo se mi ne dotaknete
tiste zemlje!

Rome. Prav kmalu jo prekopljem vso.

Komar. Nikoli ne — to Vam pravim jaz, ki se
pišem Komar.

Rome (se nasmeje.)

Konec drugega dejanja.

TRETJE DEJANJE.

Levo spredaj gostilna. Pred hišo lipa, pred njo miza in stoli. Od
gostilne čez travnik živa meja, ki loči Rometov svet od Komarjevega.
Levo zadej grič, proti kateremu se svet sploh nekoliko dviga. V
griču votlina, tako velika, da človek po sili lahko zleze vanjo. V
ozadju polje in travniki, med njimi potok. Mimo gostilne naravnost
na desno široka pot. Od te dalje ob živi meji steza.

Rome, Mižan, Sitnik sede pri mizi.

Mižan. Pred dobro uro sem srečal Komarja. Tak
je, da se mi je zasmilil. Se spoznal me ni; kdove kje
so bile njegove misli!

Sitnik. Haha! To je lahko vedeti.

Rome. Ne morem mu pomagati. Tako mora biti,
kakor je.

Sitnik. He, možakar bi se rad pravdal; saj ga
poznamo.

Rome. Meni ni do pravdanja. Ce pridem gladko
do cilja, mi je najljubše. Plašiti se pa mož tudi težav
ne sme.

Sitnik. No, sedaj so odločile vse instance. Zem¬
ljišče Vam je oddano. Toda — malo protekcije ste
vendar imeli, gospod Rome.

Rome. Protekcije ? Kaj se pravi to ?

Sitnik. E, hitro se je izvršilo vse skupaj.

Rome. Meni je bilo še prepočasno.

Sitnik. O, ker ne poznate uradnih potov. Take
reči se navadno vlačijo kakor megla brez vetra.

Rome. Komur je prav, lahko trpi zavlačevanje.
Meni se je mudilo. Toda protekcija je popolnoma na¬
pačna beseda. Angažiral sem pač svojega svaka, ker

57

so mu take reči bolje znane. Porabil sem sredstva, ki
so služila mojemu namenu.

Sitnik. Dosegli ste več, nego sem mislil. Da so
Vam popolnoma oddali zemljišče, to je mnogo.

Rome. Tako je pač najbolje.

Mižan. Ves čas si že belim glavo, kako bi se dal
potolažiti Komar.

Rome. Čemu pa?

Mižan. Zdi se mi, da se čuti resnično nesrečnega.

Rome. Kaj Te pa to skrbi?

Sitnik. Prosim Vas, to ni nič druzega kakor ne¬
umna kmečka trma. Kaj pa se mu je zgodilo hudega ?

Mižan. Vem, vem; naplačan je dobro. Toda če
se čuti nesrečnega, ker je izgubil zemljišče, tedaj je
nesrečen.

Rome. Pa če bi bil nesrečen! Da je svet mogel
dobiti sedanje lice, je moralo biti na milione nesrečnih
ljudi. Slabotni so bili. Kdor je močan, si ujame srečo.

Mižan. Ce bi mi dovolil, bi ga poiskal, pa bi
morda našel pot, da ga potolažim.

Rome. Ne, moj dragi! Kadar gre za Tvojo reč,
lahko storiš, kar Te je volja. Tukaj sem pa jaz in ni¬
česar Ti ne dovoljujem.

Sitnik. Popolnoma prav ima gospod Rome. Kam
bi pa prišel ugled in rešpekt? Tudi uradni ugled?

Mižan. Kaj pa, če si vzame Komar vso stvar
preveč k srcu ?

Rome. Nihče mu ne veleva tega.

Sitnik. Pa kaj bi mogel storiti?

58

Mižan. Gospod Sitnik, obupan človek stori lahko
marsikaj — sebi ali pa drugim.

Sitnik. Ne, na samomor ne misli taka kmečka glava.

Mižan. Pa če bi ga pograbila maščevalna strast?

Sitnik. Oho! Zato imamo pa zakone in postave.

Rome. Mižan, zdi se mi, da me vendar še ne
poznaš. Kdaj sem bil bojazljivec?

Mižan. Tega ne pravim.

Rome. Torej pusti stvar, pa ne govori več o njej.
Nočem več slišati ničesar.

Ločnik prinese iž gostilne vina.

Ločnik. Tako, gospodje. Dobra kapljica je to.

Sitnik. Ali je pošteno krščena?

Ločnik. Ne, zdaj je premalo vode. Kadar bo zopet
Melnica velika —

Sitnik. Aha, Melnica, to je Vaša vsakdanja modrost.

Ločnik. Veste, gospod, to modrost bi nam lahko
do dobrega izbili iz glave, če bi napravili red s to
zlodjevo vodo — odpustite!

Sitnik. Kaj si ne daste dopovedati, da je treba
potrpljenja ?

Ločnik. Ljubi Bog, če nismo imeli dovolj potrp¬
ljenja! O, gospod Rome, vsi mislijo, da bi se kmalu
napravil red, če bi hoteli Vi.

Rome. Jaz ?

Ločnik. Vi dosežete vse, kar hočete.

Rome. Kar je meni potrebno, da.

59

Ločnik. S Komarjevo zemljo ste dosegli vse. Kar
čudijo se ljudje.

Rome. Pa se ni kaj čuditi.

Ločnik. Kmetje pravijo, da bi tudi z Melnico do¬
segli vse, če bi le hoteli.

Rome. Naj pravijo. Ust jim ne morem zamašiti.
Le sebi lahko zamašim ušesa.

Ločnik. Reveži smo, reveži. (Odide v hišo.)

Mižan. Glej, Rome, tudi o tem sem že mislil go¬
voriti s Teboj.

Rome. O čem ?

Mižan. O Melnici. Ljudje Ti neskončno zaupajo.

Rome. Nikdar nisem zahteval tega.

Mižan. Pa vendar ni čudno. Verjamem, da se mo¬
tijo. Čudežev seveda ne moreš delati. Toda Tvoja žrtev
ne bi bila prevelika, če bi jim pokazal dobro voljo.

Sitnik. Gospod profesor, nič se ne da storiti. Mo¬
ledovali so že povsod, celo osrednjo vlado so že nad¬
legovali.

Mižan. To nič ne de. Človek je vendar navezan
na človeka.

Rome. Ce se veže.

Mižan. V kratkem greš zopet v Ljubljano.

Rome. Seveda, po svojih opravkih.

Mižan. Ce bi žrtvoval pol dneva, pa posetil refe¬
renta —

Rome. Hvala, to ni moje opravilo.

60

Mižan. Morda bi vendar kaj dosegel. Pa če ne
bi. Ljudje bi Ti bili hvaležni, da si se pobrigal zanje.

Rome. Ne mislim na to.

Mižan. Vsak človek potrebuje včasi prijaznosti.

Rome. Ne. Ne potrebujem tega blaga, ker se
nimam bati ničesar.

Mižan. Ne veš.

Rome. Vem.

Mižan. Nenavadno Te čislam zaradi Tvojega dela,
Rome; toda priznati Ti moram, da bi Te imel mnogo
rajši, če bi bil drugačen človek.

Rome. Zaradi svojega dela ne zahtevam čislanja,
ker delam le po svojem nagonu. Človek sem pa tak,
kakršen sem. Komur nisem všeč, ne morem pomagati.

Mižan. To je skoraj tako, kakor da me podiš.

Rome. Ne podim, ne držim. Tudi Ti si sam svoj
gospodar.

Mižan. Zelo si čuden. Človek, ki Te ima rad,
mora znati močno zatajevati samega sebe.

Rome. Se sprla se bova. Pa korenito. Tvoji ob¬
zirni nazori so mi naravnost smešni.

Ažbot pride z desne.

Ažbot. Gospod Rome, ali naj pošljem delavce sem ?

Rome. Kam pa bi jih pošiljali?

Ažbot. Nisem vedel.

Rome. Le kmalu . . . Ali je kaj novega?

Ažbot. Ne vem, če se Vam zdi važno. Komar je
bil v gradu.

61

Rome. Komar? Kaj pa je hotel?

Ažbot. Vpraševal je za Vas. Dejal je, da mora
nujno govoriti z Vami.

Rome. Ne verjamem, da bi imel še kaj govoriti
z menoj.

Mižan. Ali mu niste povedali, da je gospod Rome
tukaj ?

Ažbot. Sem. Slučajno je prišla gospodična Ivana,
pa je govoril z njo.

Sitnik. Nemara res še ne razume, da je končano ?

Mižan. Ali je še v gradu ?

Ažbot. Odšel je.

Mižan. Tedaj je čudno, da ni prišel sem.

Rome. Se je pač spomnil, da bi bilo neumno. Po
kaj bi prihajal ?

Mižan. Ali je gospodična še v gradu?

Ažbot. Ko sem odhajal, je bila.

Mižan. Ali greste domov?

Ažbot. Kajpada, po delavce.

Mižan (vstane). Grem z Vami.

Rome. Velika je Tvoja radovednost in nepotrebna.

(Grjavec pride z leve; ko opazi družbo, obstane.)

Grjavec. Vse lepe pozdrave, gospoda! Zmolil
sem se.

Rome. Kaj ste se zmotili ?

Grjavec. Vidim, da ni prostora zame. Grem pa
drugam.

Rome. Zakaj ne bi bilo prostora?

62

Grjavec. Ker ste Vi tukaj, gospodje!

Rome. Ne govorite tako neumno, Grjavec. Ločnik
ima gotovo še kaj stolov v hiši. Prinesite si enega, pa
boste imeli kam sesti.

Mižan. Jaz že odhajam. Pa kar lahko sedete na
moje mesto.

Grjavec. E, pa ne pojde. Tam vidim gospoda
Sitnika. On zdaj ne more več sedeti v moji družbi.

Rome. Kaj pa čenčate, Grjavec? Ce lahko sedi
v moji družbi, bo tudi lahko v Vaši.

Grjavec. Seveda, krona mu zato ne pade z glave.
Ampak Vi, gospod Rome, še niste bili zaprti, jaz pa
prihajam naravnost iz špeharne.

Rome. No, no, zato še niste razbojnik. Le sedite,
pa govorite pametneje.

Mižan. Kar sem. Midva pa pojdiva. (Odide z
Ažbotom.)

Grjavec (stopi bliže). Včasi je bila pri vojakih taka
navada, da se je moral vsak priti na raport zahvalit za
milostno kazen. Morda se moram tudi jaz?

Rome. Haha, dobre volje niste izgubili v zaporu.

Grjavec. Saj zato. Dobil sem jo. Odkar sem živ,
še nisem bil tako Židane volje. In zato bi se kar po¬
stavil „Habt Acht“, pa bi salutiral, če bi še znal, pa
se „gehorsamst“ zahvalil za „gnadige Straf“.

Sitnik. Grjavec, Grjavec! Zdaj nisem v uradu,
ampak pametno vendar ni, da se tako norčujete.

Grjavec (sede). Kaj ne bi bilo pametno! Kisal se
pa res ne bom.

63

Rome. Tako je prav.

Grjavec. Saj še ni tako slabo v zaporu. Veste,
ko sem bil notri, se mi je kar nekaj zasvetilo.

Sitnik. Dejal sem Vam, da je kazen poboljševalno
sredstvo.

Grjavec. Kajpada. Moja pamet se je že po¬
boljšala.

Rome. Ce je to res, bi se pa še jaz dal zapreti.
Poboljšati si pamet, je vedno dobro.

Grjavec. E, Vaša pamet, to je kaj druzega. Am¬
pak moja neumna buča, ta je naenkrat spoznala, zakaj
je treba toliko davkov.

Rome. O, če ste to spoznali, sem pa še jaz ra¬
doveden.

Grjavec. Zdaj bi Vam pa res dejal: Dajte se
zapreti!

Rome. Zapomnim si Vaš svet. Toda povejte nam,
zakaj je treba toliko davkov?

Grjavec. Za ječe, gospod Rome, za ječe.

Rome. Nemara ste prav uganili.

Grjavec. Tudi to sem spoznal, čemu je treba to¬
liko gospode.

Rome. Cernu pa to?

Grjavec. Da drage ječe ne ostanejo prazne.

Rome. To je pa že bolj skrivnostno.

Sitnik. Kako mislite pravzaprav?

Grjavec. Zdaj tako, da nas lahko obsojajo.

Rome. Zdaj?

64

Grjavec. Seveda. Kajti kako bo pozneje, tega ne
ve nihče.

Rome. Pravi modrijan ste postali, Grjavec.

Grjavec. Kdove — če me še parkrat zapro ? —
Ampak že vidim: Ce bom čakal, da pride Ločnik sam,
nam nazadnje še prej uravnajo Melnico. (Vstane.)

Sitnik. Sitni ste pa res že s to svojo Melnico.

Grjavec. To je tako: Vi sedite v svoji pisarni na
toplem, pa Vam Melnica res ne dela skrbi. Kajne go¬
spod Rome: Vsak se briga za svoje! (Gre proti hiši.)

Rome. Ce ste spoznali tudi to, ste veliko pri¬
dobili.

Grjavec (se vrne). Sem, sem. Ampak prav pa vendar
ni, gospod Romč.

Rome. Zakaj pa ne bi bilo prav, Grjavec?

Grjavec. Zato ker ima človek dvoje rok, deset
ljudi pa jih ima dvajset.

Rome. Pa vsak jih ima le na svojem telesu.

Grjavec. Je že res. Ampak Vaše graščine ne bi
bilo od Vaših dveh rok.

Rome. Zato pa ima človek tudi glavo.

Grjavec. Je tudi res. Ampak deset ljudi ima tudi
deset glav. No, moja poišče Ločnika, da dobi kaj za
grlo. (Odide v hišo).

Sitnik. Videti so neumni ti kmetje, pa so včasi
navihani, da ne more človek dovolj paziti.

Rome. S takim glasom govorite, kakor da jih
sovražite.

65

5

Sitnik. Zaljubljen nisem vanje.

Rome. Ni treba. Toda med ljubeznijo in sovra¬
štvom je še kaj.

(Ivanka pride naglo z desne.)

Rome. Kaj pa Ti, Ivanka, tako brez sape?

Ivanka. Oče, Komar je bil pri nas.

Rome. Ze vem.

Ivanka. Kdo bi si mislil, da ga je to tako hudo
zadelo!

Rome. Sedi, sedi, Ivanka, pa mi povej kaj. Na
primer, če si kaj zaljubljena.

Ivanka (sede). Ne, oče, zdaj se mi ne ljubi šala.
Povej mi, ali res ne more biti drugače? Ali mu moraš
vzeti zemljišče?

Rome. Saj nisi Komarjev advokat. Imel ga je, pa
ni nič opravil.

Ivanka. Meni ni mogoče presoditi, če mora biti
tako. A videla sem ga. Tiščal je ustnice, a nič se ne
bi bila čudila, če bi se bil razjokal kakor otrok.

Rome. Nemara se Ti je celp smilil. Pa ni na
svetu smešnejšega prizora, kakor če plaka mož.

Ivanka. Smešno ni bilo, oče. Se meni so silile
solze v oči, pa nisem jokava.

Sitnik. Komedijo Vam je igral, gospodična! Pa
ste mu verjeli. A za take lepe oči niso solze.

Ivanka. Oče, ali se res ne bi dala drugače ure¬
diti ta reč?

66

Rome. Ne, Ivanka. In najbolje je, če se ne brigaš

zanjo.

Ivanka. Ce bi ga le videl, kakšen je! Ti moraš
že vedeti, kaj delaš —

Rome. Seveda vem.

Ivanka. Ampak jaz bi na Tvojem mestu rajša
pustila vse, kakor da bi bil človek tako nesrečen, ali
bi pa —

Rome. Kaj pa bi?

Ivanka. Počakala bi, da se potolaži. Pozneje bi se
lahko pobotala.

Rome. Hvala, Ivanka. Preveč si sentimentalna. To
ni bilo nikdar dobro.

(Ažbot pride, z njim trije delavci z orodjem.)

Rome (vstane). Cas je, da ste tukaj.

Sitnik. Poslovim se, gospod Rome. Moram v pi¬
sarno.

Rome. Zbogom, gospod Sitnik. (Stopi k delavcem.)

Sitnik. Vaš sluga, gospod Romč. (Se odkrije, po-
kloni in odide ne levo.)

Rome. Zdaj pa kar na delo! Najprej se poseka
ta meja.

Ivanka (vstane). Oče! Premisli, če bi vendar lahko
počakal.

Rome. Pusti me, dekle, pa se brigaj za svoje reči.

Ivanka. Oče! Ali niso Tvoje reči tudi nekoliko
moje?

67

5 »

Rome. Ne, Ivanka.

Ivanka. Ce se izleže nesreča iz tega —

Rome. Kaj pa se danes sanja vsem o nesrečah?
— Cujte, Ažbot! Najprej se poseka ta meja.

Ažbot. Dobro, gospod Romč. (Daje po tihem delavcem
naloge. Delavci odlože lopate in vrv pod drevo, pa gredo s seki¬
rami k meji. Ažbot jim razlaga, potem se razpostavijo, ogledujejo
mejo in začno sekati.)

Rome (Ivanki). Kakor da se Vas je vseh polotila
čudna babja vera.

Ivanka. Ne. Duhovi in strahovi se mi ne prika¬
zujejo. Toda lahko si mislim, kako bi bilo meni, če bi
mi vzeli, kar ljubim in na kar sem ponosna.

Rome. Smešno bi bilo, če bi bil kmet zaljubljen
ravno v ta košček zemlje.

Ivanka. Vsak ima pač svoje srce in vsak svojo
glavo; mi ne moremo čutiti s kmetovim srcem, on pa
ne misli z našo glavo.

Rome. Imaš prav. Zato bi bil greh, če bi opustil
jaz, kar je meni važno, le zato, ker kmet ne razume.

Ivanka. Ne, oče. Ne pravim, da opusti.

Rome. Kaj tedaj ?

Ivanka. Če bi le nekoliko odložil. Pokazal bi
mu, da Te ne vodi sovraštvo. Pridobil bi njegovo za¬
upanje.

Rome. Tega mi ni treba.

Ivanka. Oh, kakšna puščava bi bilo življenje brez
zaupanja! — Vidiš, kar bi bilo Tebi težko, bi prevzeli

68

mi, Mižan, jaz, morda še kdo. Govorili bi tako s Ko¬
marjem, da bi spoznal Tvojo pravico.

Rome. Pusti, Ivanka. Pravica je čedna beseda,
toda še nikogar nisem našel, ki bi mi jo bil mogel
razložiti.

Ivanka. Oče!

Rome. Glej! Ta prst pokriva skrivnosti, ki so
meni več vredne od vse filozofije in od vseh načel
drugih ljudi. Izkrčil sem si pot do njih in na svetu ni
sile, ki bi mi ustavila korak le za trenotek. Ne trudi
se, zakaj vsaka beseda bi bila zaman. (Gre k Ažbotu.)

(Grjavec pride iz hiše; pozna se mu, da je nekoliko preveč pil, a
ne da bi bil močno pijan.)

Grjavec. Gospodična — Vi ste tukaj? Nikar me
ne glejte.

Ivanka. Zakaj pa ne? . . Ali ste pili? Pa ste mi
sami tolikokrat rekli, da ni pametno piti.

Grjavec. Na vsak način sem govoril tako. Ampak
zdaj so drugačni časi.

Ivanka. Nikar se ne napijte več. Skoda bi bila.

Grjavec. Veste, gospodična, pravijo, da je v vinu
korajža. Te bo treba.

Ivanka. Danes mi niste všeč. Tudi tisti pogum, ki
puhti iz vina, mi ni všeč.

(Rome hodi po zemljišču, brska s palico, nazadnje se ustavi pred
votlino in jo ogleduje.)

69

Grjavec. Morda še komu ne bo všeč. Ampak
Vam ne bo nagajal. Vi ste taki, da me je še sram, če
sem pijan vpričo Vas.

(Komar pride z desne; videti je zelo truden, a zelo lahko se raz¬
burja. Ko opazi, da sekajo mejo, obstane ves osupel.)

Komar. Kaj?! — Za božjo voljo, kaj uganjate?

Grjavec. Oho, Komar! Kaj pa je ? Ti vendar
opraviš vse, kar hočeš.

Komar (g a  l e  pogleda; delavcem.) Pustite vendar to.
(Najbližji delavec se nasmeje.) Nehajte! Saj ne bo tako
ostalo.

Ažbot. Komar, ne motite mi delavcev!

Grjavec. Kako si neumen! Tak lep denar! Ce
bi mi kdo tako plačal moj prod, bi dal še za mašo
povrh.

Komar (gre k Rometu). Gospod Rome, prosim Vas,
kakor se prosi v molitvi: Nehajte! Zmeniva se drugače.

Rome (se je obrnil k njemu). Zdaj je prepozno,
Komar. Takrat bi bil čas, ko sem Vam ponujal mirno
kupčijo.

Ažbot. Norčeval se je takrat. Ošaben je bil, kakor
da je kralj.

Komar (vzroji). Vsak je kralj na svojem.

Rome. Zdaj sem tukaj jaz na svojem.

Komar (skoraj ponižno). Gospod Rome, nikoli nisem
vedel, da je to mogoče. Vzeti človeku, kar je nje¬
govo !

70

Rome. To ni moja krivica. Toda spomnite se.
Dejal sem Vam: Kopal bom na tisti zemlji. Rome
vedno ve, kaj trdi.

Komar. Gospod Rome, ali bi si dali odsekati
desno roko ? Ali pa izgrebsti desno oko ?

Rome. To je nespametno vprašanje.

Komar. Glejte, jaz bi dal rajši roko in oko,
kakor pa zemljo, ki mi jo je zapustil oče. Sam bog
ve, od kdaj so že bili Komarjevi na tej zemlji. In zdaj
— zdaj —

Grjavec. Trapast si, Komar! Ge si lačen zemlje,
pa kupi mojo. Midva se bova pobotala.

Komar. Pojdi Ti v fabriko; jaz ne grem.

Grjavec. Zaradi tega koščka? Saj Te luna trka.

Komar. Odnehajte, gospod Rome. Pomeniva se.
Morda izmisliva kaj.

Rome. Nič se ne ukvarjajte. Zdaj je tako in tako
ostane.

Komar. Vaša gospodična mi je pripovedovala,
da morate  tukaj kopati. Pa naj bo. Ne vem, zakaj
morate, ne razumem Vaših čudnih reči, ampak če že
res morate —

Rome. Seveda moram. To sem Vam že sam po¬
vedal.

Komar. Dobro, dobro. Ce morate, pa le kar, še
pomagal Vam bom, če hočete.

Rome. Tega ni treba.

Komar. Le zemlja naj ostane moja.

Rome. To ne gre.

71

Komar. Zakaj ne? Prekopljite jo, vso, kolikor
hočete. Le moja naj ostane. Ce bo treba, pojdem do
konca sveta, da napeljem zopet dobre prsti.

Rome. Ta trud si lahko prihranite, Komar! Ko
sem Vas prvič klical, bi se bil morda dal pregovoriti.
Sedaj je vse drugače. Jaz sem hotel kupčijo, Vi ste
hoteli boj.

Komar. Za božjo voljo, kaj res nimate srca v
prsih ?

Grjavec. Seveda ga nima. V prsi si vtika tiste
črepinje, ki jih včasi izkoplje,

Ivanka. Grjavec! Vino Vam res dela škodo v

glavi.

Grjavec. Prav res ne. Jasni me.

Komar. Pojdite z menoj, gospod Rome. Peljiva
se k notarju. Tako pogodbo napraviva, da boste lahko
veseli.

Grjavec. K notarju, k notarju! Naj zapiše, da si
tepec brez primere.

Rome. Kadar je ite missa est, se ne ponavlja
kyrie elejson in gloria.

Komar. Kje pa je na Vas kaj človeškega, da Vas
primem? — Gospod Rome, moj stari oče je bil go¬
spodar na tej zemlji, pa moj oče, potem jaz. Pa Vas
vendarle prosim. Beračim za svoje. Glejte! Samo v
cerkvi sem klečal in pri rešnji procesiji. Zdaj poklekam
pred Vas, (poklekne in sklene roke,) tukaj le poklekam in
Vas prosim: Ne storite mi tega.

72

Rome. Komar, ne uganjajte komedije. Ta prizor
se mi studi!

Komar. Povejte! Kaj hočete, kaj zahtevate? De¬
narja Vam dam, kolikor le morem, delal bom za Vas,
le ne jemljite mi zemlje.

Rome. Sedaj mi je dosti cviljenja. Ko ste se po¬
stavljali pred menoj in se ošabno prepirali z menoj, ste
mi ugajali. Nekaj lepega je takrat bilo v Vas. Sedaj,
ko tarnate in jecljate kakor osivela beračica, ste mi pa
odurni.

Komar (plane po konci). Tako? Oduren sem Vam?
Naj pa bo! Pa me imejte odurnega! Mislite si: Neumen
kmet; tega uženem v kozji rog. Pa ne boste kaše pi¬
hali, ne! (Zažuga s pestjo, pa pohiti na levo; Rome zaničljivo
skomizgne.)

Ivanka (ustavi Komarja). Kam pa hočete, Komar?
Ali ste ob pamet?

Rome. Pusti ga! Naj gre, kamor hoče. Ga bodo
že spravili v norišnico.

Komar. Nič se ne bojte za mojo pamet, gospo¬
dična. Tako znam tudi še priti do svoje pravice, kakor
gospod Rome.

Ivanka. Povejte mi vsaj, kaj hočete.

Komar. Da bi mi zopet kdo prekrižal pravico ?
Ne, ne! (Odhiti na levo.)

Ivanka. Moj bog, kar za njim bi stekla.

Grjavec. Zlodja, takega ga pa še nisem videl!

73

Rome. Tu ostani, dekle, ali pa pojdi domov. Ali
naj misli, da se ga res kdo boji?

Grjavec. Včasi se boje ljudje, pa ne vedo zakaj;
včasi pa nimajo strahu, ko bi bilo prav dobro, če bi ga
imeli.

Ivanka. Kaj mislite, Grjavec?

Grjavec. Nič, gospodična. Pil sem.

Rome. Ažbot, pridite malo sem. (Gre k votlini. Ažbot
pride k njemu.) Ali imate vrv ?

Ažbot. Imam. Saj ste ukazali.

Rome. Dajte jo sem.

Azbot (gre k drevesu in vzame tam ležečo dolgo, močno
vrv). Taka je.

Rome. Dobra bo. Dajte mi konec. (Si priveže konec
vrvi okrog pasu.)

Ivanka (potihoma Grjavcu). Ali ne bi šli za Komarjem
pogledat ?

Grjavec. Spion pa nisem.

Ivanka. Ne, ne. Ne mislim tako. Ampak če si
kaj stori ?

Grjavec. Hoho, kaj bi si storil ? Sebi ? Saj ni
obnorel, ne.

Ivanka. Pa vendar bi bilo bolje, če bi šli za njim.

Grjavec. No, gospodična, to je neumno. Toda
Vam na ljubo grem. (Odide na levo.)

Rome (Ažbotu). Ne verjamem, da je globoko. Toda
za vsak slučaj držite vrv. Ali'pa še bolje: Privežite jo
tam na drevo.

74

Ažbot. Kaj res hočete v jamo ? (Priveže vrv.)

Rome. Pazite; če je tako, da bom rabil vrv, po¬
cukam, kadar bo treba. To je znamenje, da mi morate
pomagati, da laže priplezam ven. (Spleza v jamo.)

Ažbot. Bogve, gospodična, čemu je tega treba?

Ivanka. Oče bo že vedel, česa išče tam.

Ažbot. Nihče ne more vedeti, kakšne nevarnosti
se morda skrivajo v zemlji.

Ivanka. Oče se jih gotovo ne boji.

Ažbot. Toda jaz, gospodična, jaz. Sploh je ta
služba že strašna. V večnem strahu živim.

Ivanka. Vi, Ažbot?

Ažbot. Jaz, jaz, gospodična. Saj sem tudi jaz kos
Preljevega.

Ivanka. To ste res.

Ažbot (gleda na vrv). Se nobenega znamenja. (Nada¬
ljuje z Ivanko.) In če bi kaj doletelo gospoda ali graščino,
bi ne prizaneslo meni.

Ivanka (uplašena). Kaj pa je, gospod Ažbot? Kaj
pa veste?

Ažbot. Doslej še nič druzega, kakor da se je
gospod Rome zameril že skoraj vsem ljudem.

Ivanka. Nekaterim že, to je res.

Ažbot. Moj bog! Vam ne, meni seveda tudi ne.
A vsak dan je več takih, ki so ga včasi silno spošto¬
vali, pa ga skoraj sovražijo.

Ivanka. Komar na primer. To razumem. Toda
zakaj bi ga drugi sovražili ?

75

Ažbot. Kdo bi to povedal? Ne poznajo ga. Jaz
vem, kako dober je in če bi smel povedati ljudem —

Ivanka. Zakaj pa ne smete?

Ažbot. Strogo mi je prepovedal. No, Vam — saj
je Vaš oče. Glejte, še pred tremi dnevi mi je dal petsto
kron, naj jih nesem na glavarstvo, da se kupijo kmetom
gnojila za travnike.

Ivanka. To bodo kmetje vendar morali zvedeti.

Ažbot. Ne bodo, ne, gospodična. Vse sem moral
poskrbeti, da ostane stvar gotovo tajna. In dejal je:
„Ne morem gledati travnikov takih, kakršni so.“ Kakor
da bi hotel reči: Zaradi sebe dam gnojiti, ne zaradi
kmetov.

Ivanka. Da, tak je bil vedno.

Ažbot. Seveda. Toda človek bi moral živeti z
ljudmi. Na svetu smo in puščavništvo ni mogoče.

(Grjavec pride z leve.)

Grjavec. Komarju se je res zmešalo.

Ivanka. Kaj pravite?

Grjavec. Popolnoma sem se iztreznil, gospodična.
Res vem, kaj govorim.

Ivanka. Kako bi se mu bilo zmešalo?

Grjavec. Za njim sem jo ubral in kaj mislite, 'kam
se je zaletel?

Ivanka. Grjavec, plašite me.

Grjavec. Nič strahu,, gospodična. No, k glavar¬
stvu je smuknil. To se pravi, da je res ob pamet.

Ažbot. Nemara se meša tudi Vam.

76

Ivanka. Zakaj pa govorite tako?

Grjavec. Lepo Vas prosim — česa pa išče pri
glavarstvu ? Menda še vedno upa, da najde tam nekako
pravico.

Ivanka. Lepo ni, da se mu rogate.

Grjavec. O — zakaj pa ne rečete svojemu go¬
spodu očetu, da ni lepo, da ga je spravil tako daleč?

Ivanka. Saj ne veste, kaj sem že rekla svojemu
očetu.

Grjavec. Gotovo še ne tega, kar bi zaslužil.

Ažbot. Držite rajši jezik za zobmi.

Grjavec. Kadar bo treba, sedaj pa ne. Morda
povem še sam temu ošabnemu, prevzetnemu gospodu,
da ni nič boljši od nas, nemara pa še slabši.

Ivanka. Grjavec, spomnite se, da sem njegova
hči in da ne morem poslušati takih besed o svojem
očetu.

Grjavec. Njegova hči ? Ce bi vprašali mene, jaz
ne bi potrdil. Na lesniki še nikdar ni zrastel žlahten sad.

(Sliši se pokanje biča.)

^žbot. Ne spodobi se, da tako govorite o svojem
dobrotniku.

Grjavec. Tak pa dobrotnik? Ce bi imel človek
utoniti pred njegovimi očmi, pa mu ne bi dal roke, da
bi mu rešil življenje. Pa mu je jaz tudi ne bi dal.

(Voz se ustavi za hišo. Minka pride z Marjano.)

77

Minka. Kaj ni papa tukaj, Ivanka?

Ivanka. Seveda je.

(Grjavec gre v hišo.)

Marjana. Kako? Saj ga ni videti.

Ivanka (pokaže na privezano vrv.) Tukaj je njegov
rep, tetka.

Marjana. Dete, dete, kako se pa izražaš? Pa kaj
pomeni to?

Ivanka. V jami je.

(Grjavec se vrne z vinom in sede k mizi.)

Marjana. V jami, za božjo voljo! Kakor kakšen
rudar! Strašno!

Minka. Nič ne bi pomagalo, če bi mu povedala,
da je strašno. Nobena nevarnost ga ne užene, kadar
gre za njegove najdbe, ki so mu dražje od življenja.

(Rome prileze iz jame; ko stoji, si zakrije oči in jih potem pola¬
goma odkriva.)

Minka (pohiti k njemu, za njo Marjana; počasneje sledi
Ivanka in potem Ažbot.) Ali se Ti je kaj Zgodilo ?

Marjana. Moj bog, nesreča! Grozno.

Rome (odkima; polagoma popolnoma odkrije oči in se ozre,
kakor da bi morale oči preizkusiti, če že lahko prenašajo svetlobo).
Prismodarije! Kaj bi se mi zgodilo? Tema je tam doli.

Marjana. Tam doli? Ali si bil globoko?

Rome. Menim da! Oh, krasno je!

Marjana. Krasno —??

Ažbot. Nič niste dali znamenja. Rad bi Vam bil
pomagal.

78

Rome. Pa ni bilo treba. Vidite, da sem sam prišel
na dan. — Tako je, kakor sem slutil.

Marjana. Kaj si slutil?

Rome. Tu v žepu imam nekoliko stvari, kar sem
mogel najti ob žepni svetilki. Seveda bo še treba dol.

Minka. Še ?

Marjana. Cernu pa?

Rome. Draga moja, kar imam v žepu, mi kaže,
da je tisto, kar je doli, več vredno od vseh tvojih ime¬
nitnih koneksij in konvencij.

Marjana. Ah!

Rome. Nerodno je le, da je precej vode doli.
Toda — po kaj sta prišli?

Minka. Marjana je hotela sem, pa sem jo spremila.

Marjana. Hotela sem biti priča Tvojega slavlja,
Tvoje zmage.

Rome. To so nepotrebne besede. Zlasti o slavlju.

Marjana. Kako bi bile nepotrebne? Vsaka zmaga
je triumpf. Cernu bi se človek bojeval, če bi ne bilo
niti slave?

Rome. Draga sestra, kadar govore pivski bratci
o japonski politiki ali pa o vulkaničnih teorijah, je sli¬
šati prav tako. Človek, ki ima dovolj moči v sebi, ne
potrebuje priznanja in slave od neznanih ljudi.

Marjana. Tebe pa res ne razumem.

Rome. Jaz pa Tebe menda prav dobro. Seveda
Ti ne morem biti enak. — Cujte, Ažbot!

Ažbot. Prosim, kaj ukazujete?

Rome. Pustite sekanje.

79

Ažbot. Itak je že skoro vsa meja posekana.
Rome. Nič ne de. Ljudje naj vzamejo lopate.

(Ažbot daje delavcem naloge. Sekire se odlože pod drevesom,
delavci vzamejo lopate.)

Marjana. Sedaj začneš takorekoč z glavnim de¬
lom, kaj?

Rome. Mogoče; to se že pokaže. Toda nekaj Ti
povem. Danes bodite še tukaj, dasi ne vem, kaj bi Vas
utegnilo zanimati. Zanaprej pa ne bo tukaj gledališča
in občinstvo bo naprošeno, da si poišče druge zabave.
Marjana. Kako si čuden. Lepo pa ni, da si tak.
Rome. Je že tako. V plavž ne morem, da bi me
tam predelali.

Marjana. Ali nimam tudi jaz nekoliko zasluge za
Tvoje delo?

Rome. Toliko, draga Marjana, kolikor jaz za sijaj
Tvojih žurfiksov. Odklanjati jo moram, sicer bi jo moral
priznati tudi tistim lopatam. (Gre proti griču.)

Marjana. Ali mora biti vsak učenjak tako robat?
Hvala bogu, da sem Ti le sestra, pa ne žena.

Minka (se nasmeje). Hvala bogu, sicer bi si morala
želeti, da postane Turek.

Rome. Pridite sem, Ažbot. Najprej naj se prav
tukaj, vidite, prav pod gričem (pokaže z roko obseg) od¬
koplje za meter zemlje. Posebne previdnosti še ni treba.
Ažbot. Zgodi se, gospod Rome. (Pokliče delavce,

razloži nalog, delavci začno kopati.)

Marjana. Kaj pa, Ivanka, ali si že kaj razmislila?
Ali prideš v Ljubljano?

80

Ivanka. Morda pozneje, tetka. Sedaj že še ne.

Marjana. Ivan, povej ji vendar Ti, da bi bilo zelo
koristno zanjo, če bi prišla k nam.

Rome. Ne morem ji povedati, česar ne vem.

Minka ( p0  tihem Marjani). Sedaj je nihče ne bi
spravil od doma. Ne vem, ali jo tako mika Ivanovo
delo ali kaj ?

(Komar pride z leve, se ustavi in pogleda vse.)

Komar. Taka je torej. Za gospodo je pravica, za
nas je ni nikjer na tem svetu.

Grjavec. Ničesar nisi opravil, kaj? Zato ni bilo
treba proroka Daniela.

Komar. Molči! Kdo Te je kaj vprašal?

Grjavec. Kaj si pa tako nataknjen? Ponižaj se,
pa sedi k meni. Glej, tukaj je tolažba. (Dvigne kupico.)

Ivanka. Ali zopet pijete ?

Komar. Gospod Rome, zdaj imam le še z Vami
opravka.

Rome. Ne, Komar. Midva sva opravila vse.

Komar, Ni res. Tako se to ne konča.

Rome. Je že končano.

Komar. Ne govorite tako! Kako je po Vaših
zasukanih paragrafih, me nič ne briga. Od Vas hočem
zdaj zvedeti, če mi vrnete mojo zemljo. (Rome skomizgne,
pobere grudo zemlje in jo drobi, potem pobere drugo grudo.)

Nikar tako, gospod Rome! Odgovorite mi! — Ali bo
ta zemlja zopet moja?

(Rome se ne briga zanj. Ažbot se mu približa.)

81

6

Grjavec. Ne bodi norec, Komar. Gospod Rome
ima prehude skrbi za črepinje.

Ažbot. Komar, odidite odtod. Bolje bo.

Komar. Pustite me! Od njega zahtevam odgovor,
od njega!

Ivanka. Komar, pojdite! Jaz bom govorila z očetom,
kadar bo druge volje.

Komar. Nič ne. Z menoj mora govoriti.

Ažbot. Pojdite izlepa!

Komar. Mir mi dajte!

Ažbot. Pomislite, da Vas lahko poženemo z
žandarji.

Komar. Mene? Mene? Z mojega?

Ažbot. Odtod!

Komar. Ce me odnesete mrtvega. Zadnjič, gospod
Rome, ali mi odgovorite?

(Ažbot odide, kakor da je nekaj sklenil, k delavcem.)

Rome (ravnodušno). Izkadite se, to Vam svetujem
prav prijazno.

Komar (razjarjen). Tako! Torej: Pravice ni, srca
ni, poštenja ni. Dobro! Si pa vzamem sam pravico. —
Takoj mi nehajte kopati na mojem!

Ivanka. Komar! Komar!

Ažbot. Vi!

Grjavec. Resnično je znorel!

Komar. Ali ne nehate? Pa naj Vam pomagajo
vsi Svetniki božji! (Skoči urno k drevesu, pograbi sekiro in se
zakadi proti Rometu.)

82

Ivanka. Komar! Sekiro iz rok! (Pohiti za njim.)
Marjana. Jezus Marija!

Ažbot. Na pomoč!

(Minka hoče pohiteti za Ivanko, pa se vsa trese in se ne more ge-
niti. Rome se vsled obupnih klicev ozre, pa potegne iz žepa re¬
volver in ga nameri na Komarja. Delavci priskočijo, pograbijo Ko¬
marja in mu izvijejo sekiro iz rok.)

Ivanka. Nesrečnež, kaj ste hoteli storiti ?

(Sitnik pride z dvema žandarjema.)

Sitnik. Mislil sem, da ste tukaj. Le počakajte,
dobro se Vam bo godilo. Gosposko podkupovati, kaj¬
pada! (Žandarjema.) V imenu zakona —

(Zandarja pristopita in ga molče ukleneta. Komar je kakor uničen
in se da povsem mirno ukleniti.)

Sitnik. Kaj misli tak človek! Na glavarstvo je
prišel, pa nam je ponujal denarja, celo gospodu gla¬
varju, da bi kršili zakone in mu dali zemljo! (Žandarja
sta gotova in se postavita za Komarja.) Oprostite, gospoda !
(Ločnik pride iz hiše in obstane na pragu.)

Prvi orožnik. Naprej!

(Komar odide s pobešeno glavo počasi na levo, žandarja za njim.
Sitnik sname klobuk, se pokloni na vse strani in odide za njimi.
Rome vtakne revolver; Minka gre k njemu.)

Konec tretjega dejanja.

83

6 *

ČETRTO DEJANJE.

Prostor kakor v tretjem dejanju. Votlina v griču je povečana, živa
meja posekana, travnik ves razkopan. Ozadje je vse poplavljeno.

(Mižan, Rome.)

Mižan. Ne spominjam se, da bi bilo že kdaj tako

hudo.

Rome. Res, odkar smo mi na svetu, še ni bilo
tukaj take povodnji. Toda povej po pravici: Ali ni
lepo?

Mižan. Lepo ?

* Rome. Poglej vendar! Stavim, da še nisi dobro
pogledal.

Mižan. Kdo ne bi bil pogledal? To mi seveda
ni prišlo na misel, da bi gledal pogubo z očmi esteta.

Rome. Krasno je. Nobeno jezero mi še ni tako
ugajalo.

Mižan. Ali pa si že pomislil na škodo ?

Rome. Da, tudi na mojo zemljo je prišlo nekoliko
vode. Ažbot je nekaj računal in kajpada tarnal, češ da
je tisočak izgubljen.

84

Mižan. Tisočak le na tistem koščku, kar je pri
Tebi poplavljenega?

Rome. Ažbot je vesten.

Mižan. Tedaj si lahko misliš, koliko škode imajo
kmetje.

Rome. Ažbot bi znal tudi to preračunati.

Mižan. Ljudje obupavajo, zlasti revnejši.

Rome. Mogoče, mogoče.

Mižan. Nekateri tarnajo, drugi preklinjajo.

Rome. Verjamem.

Mižan. Glej, nerad Ti povem, pa vendar moram.

Rome. Kar se mora, se mora. Povej.

Mižan. Tudi Tebe preklinjajo nekateri.

Rome. Haha! Menda veš, da ne verujem v moč
kletve.

Mižan. Kletev je le znamenje.

Rome. Znamenje ali ne znamenje; kletve nas menda
ne bodo plašile.

Mižan. Ti govoriš kakor fatalist.

Rome. Ne kakor fatalist, temveč kakor človek, ki
ve, da je močan.

Mižan. Tudi močnega ubije skala, če se nenadoma
zruši nanj.

Rome. Pod razmajanimi skalami se ne izprehajam.

Mižan. Za čvrsto skalo je lahko dinamit, ki se
hipoma užge.

Rome. Meni ni treba takih opominov. Doslej ne
poznam strahu. Kadar se prvič ustrašim, bom vedel, da
nisem nič več vreden.

85

Mižan. Ne govoriva o strahu. Rad bi, da bi storil
nekaj, o nagibu pa ne bom vprašal.

Rome. Kar povej željo.

Mižan. Ljudje upajo, da jim bo pomagala gosposka.

Rome. To je menda njena dolžnost.

Mižan. Brez prošnje pa menijo, da ne pojde.

Rome. Naj gredo prosit.

Mižan. Izgubili so zaupanje in mislijo, da ne bo
pomoči, če gredo sami.

Rome. Čemu imajo poslanca? Naj gre z njimi.

Mižan. Ne marajo ga. Ta stran okraja ni glaso¬
vala zanj. Rome! Sami Ti ne bodo povedali, ker si
menda ne upajo več. Jaz pa vem, da bi jih silno poto¬
lažil, če bi Ti šel z deputacijo.

Rome. Jaz?

Mižan. Da. In ne moreš se čuditi. Ne zahtevaj
prestroge logike od ljudi.

Rome. Saj ne zahtevam sploh nobene.

Mižan. Baviš se s svojo znanostjo, ki jim je ne-
umevna, neznana in čudna. Zato Te že smatrajo za ne¬
navadnega moža, ki razume in zmore tudi čudne in
čudovite reči. Videli so velik uspeh, ki si ga dosegel,
a se je vsem zdel neverjeten. Nejasne pojme imajo o
visokih zvezah, o velikem vplivu, o skrivnostnih sposob¬
nostih. In skoraj naravna je njihova misel, da bi tudi
zanje lahko dosegel več nego vsi drugi.

Rome. Znano Ti je morda, da nisem nikdar po¬
trjeval zmot. Zatajevati bi moral samega sebe, a za ta
greh nisem sposoben.

86

Mižan. Ljudje imajo svojo vero. Lahko jo krstiš,
kakor hočeš. Utajiti pa ne moreš, da bi jim lahko po¬
magal. Ce greš Ti z njimi, se jim dvigne zaupanje in
upanje, zraste njihova moč in samozavest. Tvoja na¬
vzočnost je zanje že pol uspeha.

Rome. Resnično, lepo govoriš. Toda kaj mi do¬
kazuješ ? Zakaj naj bi jaz šel z njimi ? Kje je povod
zame ? Pripovedoval si mi razloge, ki lahko veljajo
zanje, povedati mi ne moreš nobenega, ki bi imel moči
do mene.

Mižan. Povem Ti ga, Rome.

Rome. Poslušam.

Mižan. Od Tebe pričakujejo pomoči, v Tvojo
pomoč zaupajo, edino v Tvojo. Samo Ti jim torej moreš
pomagati, zato pa moraš.

Rome. Moram? ... Ne, Mižan. Dolžnosti ima človek
do samega sebe, sicer do nikogar na svetu ne.

Mižan. To je ledena teorija, sovražna človeštvu
in življenju, sama neživa, nesposobna za življenje.

Rome. Ne teorija, temuč prepričanje in živ ob¬
čutek. Sam sem celota; zlomek neizvestne množice,
imenuj jo človeštvo ali kakor hočeš, ne maram biti.

Mižan. Prepirajva se drugič. Saj ne gre danes
za to.

Rome. Vsak dan, vsako uro, vsak hip gre zato,
da je človek zvest sam sebi. Prepirati se nama sploh
ni treba. Povodenj me ne briga, podpora me ne briga,
ne grem z nobeno deputacijo, ne podpišem nobene pe¬
ticije.

87

Mižan. In to ljudstvo, ki ne zna misliti drugače
kakor misli, naj obupa, naj ostane brez tolažbe, naj
pogine?

Rome. Naj pogine, če si ne zna pomagati.

Mižan. Resnično? Naj pogine?

Rome. Tako sem dejal.

Mižan. Torej se morava ločiti. Težko mi je. Toda
alternativa, pred katero me postavljaš, dovoljuje le eno
volitev —

Rome. Ne mene. Prav imaš. Ne vem, česa imaš
iskati pri onih ljudeh. A mene ne moreš voliti, dasi Ti
ne dajem nobene alternative. Biti sam svoj se pravi:
Ne imeti nikogar. Če bi imel Tebe, bi imel Tudi Ti
mene; jaz pa sem svoj in hočem ostati svoj.

Mižan. Jaz pa sem človek in zato grem k ljudem.
(Odhaja.

V tem pride Ivanka.)

Ivanka. Ali sem Vas prepodila, Mižan?

Mižan. Vi ne, Ivanka, ampak prikazen brez krvi
in kosti. Pregnalo me je izmišljeno, ošabno, a vendar
prazno načelo.

Ivanka. Slutila sem v strahu, da se zgodi.

Mižan. Ivanka, nikdar več me ne bo na Preljevo.

Ivanka. Oče — eno samo vprašanje: Ali mora
biti tako ?

Rome. Mižan mora vedeti.

Ivanka. Kakor da sem poslušala, vem, kaj sta govo¬
rila. Kar pravi Mižan, mora biti, če je Tvoja volja taka.

88

Rome. Zakon moje duše predpisuje moji volji pot;
po drugi ne more hoditi.

Ivanka. Vse razumem, oče. Ako bi le bilo s
čuvstvi tako lahko kakor z razumom! A dejal si, da so
solze zoprne in glej: Jaz ne plakam, ko se pripravljam
na slovo.

Rome. Na slovo — od Mižana?

Ivanka. Ne, oče. Mižan ne more več na Preljevo;
jaz ne morem biti obenem na Preljevem in pri njem.

Rome. Ti — Ivanka — Ti hočeš — ?*

Ivanka. Z Mižanom.

Rome. Od mene?!

Ivanka. Z njim, oče, ki sem njegova. Moram tako.

Rome. Moraš? . . . Da, da. Ti moraš. Tudi tega
nisem opazi!. Moje oči so vedno gledale drugam . . .
Moraš, Ivanka. Prej ali slej bi se zgodilo, seveda. Le
pripravljen nisem bil — in zato, le zato — —

Ivanka. Oče! Moj ljubi oče! (Ga obj ame.)

Rome. Ne, ne, Ivanka. Vem, kaj misliš.

Ivanka. Zakaj ne bi, oče —

Rome. Ne, ne. Ako zažgeš suh les, mora goreti.
Solnce in zvezde imajo zakone, ki ne minejo, če jih
ljudje ne poznajo. Nisem brez duše, Ivanka, ampak le
svojo imam in zamenjati je ne morem z nobeno. (Izpusti
Ivanko.)

Ivanka. Da, da, čudeži, po katerih koprnimo, se
ne gode.

89

Rome. Zdravstvujta! Visok hrib je med nami.
Tudi to je bilo treba spoznati. Pojdimo vsak v svojo
dolino. (Stisne obema roke in odide na desno.)

Mižan. Ali si imava kaj očitati ?

Ivanka. Ne, dragi moj. Komu bi očital, da teče
reka v morje, da zmrzne voda pod ničlo in da se rodi
od zamorca zamorec?

Mižan. Zal mi ga je, da bi kar pohitel za njim in
ga prosil odpuščanja.

Ivanka. On pa bi Te debelo pogledal in Tvoje
besede bi se mu zdele kakor kitajščina.

Mižan. Le v srcu je žalost, v glavi je prepričanje,
da mora biti tako. Prav imaš, moja Ivanka. Kajneda:
Skupaj pojdeva tja, kjer iščejo ljudi.

(Objameta se. Ko se izpustita, pride iz hiše Ločnik.)

Ločnik. Bog daj dober dan, gospodična! Ali ste
že videli, kakšno je?

Ivanka. Po vsem kraju sem že bila. Pregledala
sem vso nesrečo.

Ločnik. E, e, e, če bi bila le nesreča.

Ivanka. Kaj pa naj bi bilo še?

Ločnik. Nič ne pravim, nič ne pravim.

Ivanka. A mislite.

Ločnik. Človek misli bogvekaj. Pa dokler le misli,
ne more biti nič hudega.

Mižan. Ce ni nič hudega, se lahko pove, kar se

misli.

Ločnik. Lahko, če je treba in če kaj pomaga.

90

(Grjavec pride neopažen.)

Ivanka. Zato imamo jezik, da se razumemo in če
se razumemo, si lahko pomagamo.

Grjavec. No, no, vidi se, da ste še mladi, go¬
spodična.

Ivanka. Zakaj, Grjavec?

Grjavec. Ker verjamete take reči. To imate naj-
brže kje v bukvah.

Ivanka. Tako mislim brez bukev.

Grjavec. Pa ni tako. Jezik imamo, da se zmer¬
jamo, da lažemo, da se bahamo in da se vsak dan manje
razumemo.

Ivanka. Kakšno bridkost imate vsi v srcih? To
ni prva povodenj. Radi same vode vendar ne morete
kar vsi imeti toliko pelina ?

Grjavec. Radi same vode že ne, čeprav je to po¬
vodenj, kakršne še ni bilo in škoda, ki se ne popravi
izlepa.

Mižan. Radi česa pa, če ne radi same vode?

Ločnik. To je že tako; povedati se ne da.

(Lukežič in Komar prideta z leve.)

Lukežič. Glejte, koga sem pripeljal.

Grjavec. Ti, Komar ? Kaj si ušel ?

Komar. Kdo bi ušel iz takih zidov! Nič, izpustili
so me.

Ločnik. Izpustili so Te?

91

Komar. No, nikar se ne čudi! Pa če si se veselil,
da me zašijejo, ni treba, da bi bil žalosten.

Grjavec. Kaj se to pravi?

Komar. Sodni dan še le pride. (Ogleduje zemljišče.)
Lukežič. Zdaj so ga imeli le za preiskavo. Se
enkrat ga bodo poklicali, potem ga pa že obdrže.

Komar. Lepo mi je razoral zemljo! Strela naj ga

ubije!

Ivanka. Komar! . . .

Komar. Da, gospodična, kdor nima srca za nas,
ga tudi mi nimamo zanj.

Grjavec. Res, res. Ampak, veš, Komar, včasi si
tudi Ti imel srce le zase.

Komar. Takrat sem mislil, da sem močan kakor
bik in verjel sem, da je pravica na svetu.

Grjavec. Po domače: Človeka sreča pamet, kadar
je tepen.

Lukežič. Pošteno tepen.

Ločnik. In mi smo bili tepeni, ko je Komar še
mislil, da lahko tepe.

Komar. Kaj bi brskali po zasuti luži! Hujše me
je zadela šiba, kakor Vas vse skupaj.

(Več kmetov in kmetic pride in poseda okrog mize. Ločnik jim po¬
streže.)

Grjavec. Kajpada, kristjani smo in znamo od¬
puščati.

Lukežič. Saj res ni čas, da bi si očitali, kar
je bilo.

92

Mižan. Lukežič ima prav. Doletelo Vas je veliko
gorje kakor grenak nauk.

Grjavec. Nauk? Kakšen nauk?

Komar. Vi ste profesor, pa mislite na same nauke.
Ampak nam zdaj ne pomagajo nauki.

Ivanka. Vendar, vendar. Pozabili ste, da ima reka
drugo moč kakor potoček in vendar je v njej le tista
voda, ki so jo zlili mnogi potoki vanjo.

Komar. Aha, to je stara prilika kakor tista z
butaro.

Lukežič. In gospod Mižan ima prav. Nikdar nismo
bili ne reka ne butara.

(Prihaja še več kmetov. Ločnik prinaša klopi.)

Grjavec. Je že prav. Toda zdaj je prva skrb, da
dobimo podporo. Drugače ne bo nikdar več rodila ta
zemlja.

Ločnik. In vsi skupaj se lahko skidamo v Ameriko.

(Kmetje pritrjujejo.)

Lukežič. Treba je prositi gosposko.

Ločnik. Ampak katero gosposko ?

Grjavec. In kako prositi? Kako?

Komar. Kdo bo prosil, to je tisto! Saj smo vi¬
deli. Rome je hotel dobiti mojo zemljo, pa jo je dobil.
Jaz sem branil svoje, pa so mi vzeli.

Kmetje. Seveda. Kdo pojde, to je glavno.

Prvi kmet. Če pridem jaz na glavarstvo, se mi
bodo smejali.

Drugi kmet. Če pridem jaz, me zapode.

93

Grjavec. In če pridem jaz, me zapro.

Komar. Ce pa pride Rome, se mu poklonijo
do tal.*

Ivanka. Prijatelji, nekaj je že resnice v tem, glavno
pa to vendar ni.

Grjavec. Je, gospodična, je.

Kmetje. Je, je.

Ločnik. Namazan jezik mora imeti, kdor gre.

Prvi kmet. In preklanega kakor kača.

Grjavec. Kaj bi besedičili? Kar povejmo, kdo
naj gre.

Kmetje. Gospod Rome, gospod Rome!

Ivanka. Prijatelji, ne bodite tako malodušni. Ne
mislite, da ne pojde brez mojega očeta.

Komar. Gospodična, vsi vemo, da se odpirajo
Vašemu očetu vsa vrata.

Ivanka. Nikar ne mislite tega.

Komar. Saj smo videli.

Kmetje. Videli, videli. Tako je.

Ivanka. Komar, v Vaši stvari je bila postava na
očetovi strani.

Lukežič. To je tisto, gospodična, da pozna Vaš
oče postave, mi pa ne.

Komar. Enemu je postava gorka peč, drugemu
pa lisičja past.

Kmetje. Gospod Rome naj gre! Kar gospod
Rome!

Ivanka. Glejte, ljudje! Verjeti morate, da pojde
tudi brez mojega očeta.

94

Nekateri kmetje. Ne.

Ivanka. Moj oče se noče vtikati v to reč. Zato
vendar ne smete obupati!

Nekateri kmetje. Noče?

Drugi kmetje. Kdo pravi, da noče?

Mižan. Prijatelji, midva sva govorila z gospodom
Rometom. Prisiliti se ne da.

Nekateri kmetje. Pa mora! Mora!

Ivanka. Moj oče ni edini na svetu.

Komar. Saj vem. Name je hud, zato noče.

Ivanka. Ne, Komar, hud ni na nikogar.

Komar. Kako da ne? Ampak jaz bom zaprt za
svojo jezo in potem bo vendar prav?

Ivanka. Njemu bi bilo najljubše, če bi ostali brez
kazni. Toda to ni v njegovih rokah.

Komar. Ne, ne. Nič brez kazni. Še branil se ne
bom. Kar povedat mu grem.

Mižan. Ne hodite, Komar. Ne boste ga prego¬
vorili.

Ločnik. Le pojdi, Komar, le pojdi!

Kmetje. Vsi gremo. Prosili ga bomo. Saj ni iz
železa.

Ivanka. Rajši se posvetujte, pa sklenite kaj
druzega.

Mižan. Glejte, gospodična in jaz sva z Vami.

Kmetje. Pojdimo ! Pojdimo !

Ločnik. Lukežič, Ti govori z njim.

Kmetje. Vsi bomo govorili.

Lukežič. Pa poizkusimo, saj nič ne velja.

95

(Večina kmetov odide z Lukežičem, Grjavcem in Komarjem, drugi
gredo z Ločnikom v hišo.)

Mižan. Zdaj je treba kaj storiti.

Ivanka. Da, zakaj sicer bo morda nevarno.

Mižan. Na glavarstvo pojdem, da jim lahko pod¬
prem upanje, ko jim Tvoj oče odkloni prošnjo.

Ivanka. Da, pojdi.

(Sitnik pride.)

Mižan. Gospod Sitnik, kakor da sem Vas klical.

Sitnik. Kako Vam morem ustreči, gospod profesor?

Mižan. Odpravljal sem se na glavarstvo radi po¬
vodnji.

Sitnik. Radi povodnji? Ali Vas znanstveno zanima
povodenj ?

Mižan. Ne, ne, gospod Sitnik. Rad bi le vedel,
kaj se da storiti in kaj namerava glavarstvo.

Ivanka. Namreč, da se pomaga revežem.

Sitnik. O, gospod profesor, to se vse uredi, kakor
je treba.

Mižan. Ljudstvo je obupano.

Sitnik. E, ljudstvo, ljudstvo! Nebeške moči niso
v naši službi, tem ne moremo ukazovati.

Mižan. Brez šale, gospod Sitnik, škoda je ogromna.

Ivanka. S svojimi očmi sem videla, kakšna strašna
beda je.

Sitnik. To je dobro, gospodična. Morda Vas na¬
prosimo, da nam naznanite, kaj ste opazili. Zakaj naj¬
prej izdelamo poročilo za visoko vlado.

96

Mižan. Ali menite, da naj ljudje vlože prošnje in
naznanijo svojo škodo? Pa kam?

Sitnik. Kaj še, gospod profesor! Zato smo že
mi. Seveda se nič ne sme prenagliti. In se tudi ne
more.

Ivanka. Za božjo voljo, menda se ne bo zavla-
čilo? Pomislite vendar, da nekatere družine že nimajo
hrane.

Sitnik. Gospodična, pri nas se nič ne zavlači.
Ampak red mora biti povsod. Najprej moramo izdelati
poročilo. To mora biti temeljito. Vlada ima pravico,
zahtevati temeljitost od nas. Taka je naša dolžnost. Mi
opravimo svoje, druge instance pa svoje. Zato imamo
instance.

Ivanka. A na ta način lahko mine mesec, preden
dobe ljudje kaj podpore.

Sitnik. Oprostite, tako hitro ne gre. Red mora biti.

Ivanka. Red, red! To je čuden red, ki peha
ljudstvo v bedo.

Sitnik. Čarati ne moremo, gospodična. In če ne bi
bili strogi, bi nas ta drhal lepo ociganila!

Mižan. Kako mislite?

Sitnik. Za loterijo bi smatrali to povodenj in vsak
bi hotel zadeti glavni dobitek. Toda odpustite, mudi se
mi. (Se poslovi in odide.)

Ivanka. To bo lepa reč. Ne, tako ne sme biti.

Mižan. Saj ne bo tako. Sitnik misli, da mora vedno
govoričiti kakor paragraf, ki je meso postal.

Ivanka. Pa morda še sam ne ve, kako da je.

97

7

Mižan. Zato pojdem kar k glavarju.

Ivanka. Da, da, to bo najbolje.

(Marjana pride z leve.)

Marjana. Mon dieu! Kaj pa delata tukaj ?

Ivanka. Nič posebnega, tetka. Pogovarjava se.

Marjana. Draga Ivanka, jutri se vrnem v Ljub¬
ljano.

Ivanka. Že?

Marjana. Ah, skrajni čas je že. Morali ste se me
že naveličati.

Ivanka. Ali se Ti je zgodilo kaj neprijetnega?

Marjana. Bog obvaruj! Toda, drago dete, ne
spodobi se. Ker ste bili vsi tako ljubeznjivi z menoj,
vsak na svoj način, sem skoraj pozabila na konvencio¬
nalna pravila.

Ivanka. O, to nič ne de pri nas, ki ne poznamo
takih pravil.

Marjana. Svet bi že lahko mislil, da izkoriščam
Vašo gostoljubnost.

Ivanka. Ne, ne, tetka.

Mižan. Gotovo ne misli tega nihče, milostiva.

Marjana. Na vsak način se moram vrniti. Tudi
moj mož mi je pisal. Kličejo me družabne dolžnosti.

Ivanka. Ali so tako stroge ?

Marjana. Da, moje dete. In zdaj bi Te še enkrat
rada vprašala, če ne bi šla z menoj v Ljubljano?

Ivanka. Hvala, draga tetka, predobra si. A zadnji
čas se je nekaj izpremenilo.

98

Marjana. O, o, mojo radovednost dražiš.

Ivanka. Gospod profesor me je povabil k sebi.

Marjana. Gospod profesor?

Ivanka. Da, draga tetka.

Marjana. Toda — gospod profesor je vendar
samec.

Ivanka. Da, draga tetka. Jaz sem pa samica.

Marjana. Ne razumem Te, dete.

Ivanka. Potem pa ne bova več samec in sa¬
mica —

Marjana. Kako — zaroka?

Mižan. Da, milostiva.

Marjana. Ah — tako. To je presenečenje. Se¬
veda, če bosta hitela s poroko — hm — no, čestitam
Vama. Saj ima gospod profesor gotovo lepo kariero.
No, pa dotlej bi morda le prišla k meni. Ce bosta ži¬
vela v mestu, bi bilo dobro, da bi se pripravila za dru¬
žabne naloge.

Ivanka. Bojim se, draga tetka, da nimam talenta
za nje. Kar se pa morem naučiti, se naučim menda pri
svojem profesorju.

Marjana. A po poroki bo za marsikaj prepozno.

Ivanka. Saj grem zato k njemu, da se takoj lahko
začnem učiti.

Marjana. Takoj? To vendar ni mogoče?

Ivanka. Zakaj pa ne tetka? Na vsak način po¬
izkusiva in nemara pojde.

Marjana. Kaj pa misliš? Tega vendar ne more
dovoliti papa.

99

7 *

Ivanka. Je že dovolil.

Marjana. Nemogoče! . . . Ah, bogve kaj je mislil.
Dete, dete, to ni mogoče. O, govoriti moram s tvojim
očetom. (Hoče oditi.)

Ivanka. Prosim Te, tetka, počakaj še malo. Rada
bi Te nekaj prosila.

Marjana. Pa vendar ne —

Ivanka. Ne, ne, tetka. Nekaj druzega. V Ljubljani
imata Ti in stric zelo vplivne zveze. Vidiš, lahko bi kaj
storila, da bi tukajšnje prebivalstvo dobilo kaj podpore.

Marjana. O, to ne sodi v Stramonov delokrog.

Ivanka. Toda če ima zveze.

Marjana. Tega ne razumeš, dete. Nikakor se ne
more vmešavati v drug resor. Ne, ne, to je povsem
nemogoče.

Ivanka. Bilo bi dobro delo, tetka.

Marjana. Ne, ne, to bi bilo skrajno netaktno. A
sedaj moram res govoriti s Tvojim očetom. Res. Z bogom,
Ivanka. Z bogom, gospod profesor. (Odide.)

Ivanka. Bilo bi skrajno netaktno!

Mižan. Ce se je najinim kmetom povsod tako go¬
dilo, se ne čudim, da so izgubili zaupanje.

Ivanka. Uboga tetka! Kako bo danes obedovala,
ko se mora tako zgražati!

Mižan. Neusmiljena si bila.

Ivanka. Skrajno netaktna. Odpusti nam naše
grehe —

Mižan. Amen!

100

(Kmetje pridejo vidno razburjeni, spredaj Lukežič, Grjavec, Komar.)

Ivanka. Ni Vas uslišal?

Lukežič. Nič!

Grjavec. Kakor da človek pridiga prešičem in
ovcam.

Ivanka. Pogum, prijatelji, pogum.

Mižan. Nič se ne bojte. Zapuščeni ne boste in
vse boste dosegli, kar se da doseči.

Ivanka. Le malodušni ne smete postati.

Mižan. Jaz grem takoj k glavarju.

Ivanka. Jaz Te spremim.

Mižan. Na svidenje, prijatelji, pa glavo po koncu.
(Odide z Ivanko.)

Lukežič. Kaj bo zdaj ? Sama jeza nam ne pomaga.

(Ločnik in drugi kmetje pridejo iz gostilne.)

Grjavec. Norci smo bili, da smo kaj upali.

Ločnik. Kako je bilo ?

Komar. Kako? Norčeval se je iz nas.

Lukežič. No, norčeval se ni.

Komar. Ne? Ce si bil slep, nisi videl. Pravim Ti
pa, norčeval se je iz nas. Zasmehoval nas je.

Grjavec. Svojo ošabnost je iztresal.

Ločnik. Ošaben je bil vedno.

Lukežič. Vprašanje je, kaj bo zdaj ?

Grjavec. Kaj bo ? Palica beraška pa prazen bokal.

Komar. Zal mi je, da nisem pobral kamna pa mu
ga zalučil naravnost med oči.

101

Lukežič. S tem tudi ne bi opravil ničesar.
Komar. Kaj ne bi opravil? Dal bi mu bil, kar
mu gre.

Kmetje. Zažgal bi tisto gnezdo! — Po glavi bi
ga, da bi videl sto solne.

Komar. Kdo pa je vsega kriv, če ne on?
Kmetje. On, on!

Komar. Ali je to človek ali je zverina?

Kmetje. Satan ! Oderuh!

Grjavec. Tepci, da niste že davno vedeli.

Komar. Ali ni meni vzel zemlje iz same hudobije?
Kmetje. Oderuh! Ukradel je zemljo!

Komar. Ali ni on kriv, da bom zaprt?

Kmetje. On, on!

Komar. Kdo je pa kriv vse moje nesreče?
Kmetje. On! Rome!

Lukežič. To nam vse nič ne pomaga.

Ločnik. Komar ima že prav.

Komar. In kdo je kriv Vaše nesreče? Ali ga niste
prosili, da naj govori za Vas?

Kmetje. Gluh je bil. Gnoj je imel v ušesih.
Komar. V Ljubljano se je vozil. Lahko je na-
šuntal gospodo, da so meni vzeli zemljo. Za Vas pa ni
mogel nič.

Kmetje. Ker ni hotel!

Drugi kmetje. Velik gospod je. Kaj bi on maral
za kmeta?

Komar. Od koga pa živi?

Kmetje. Od nas. Od kmeta.

102

Komar. Ali bi imel tako graščino brez nas ?

Kmetje. Se bajte ne.

Kmetica. Nad glavo bi mu jo zažgali.

Komar. Koga pa zaničuje?

Kmetje. Nas ! Nas! Zaničuje nas!

Komar. Ali smo mu toliko vredni kolikor njegove
črepinje ? Poslušajte me, kmetje! On je naša mora. Satan
prekopava zemljo, ne da bi jo obdelal, ampak da bi jo
pokvaril. Nič druzega nima v glavi, kakor tiste črepinje.
Mi bi pa lahko lakote pocrkali, pa se ne bi usmilil.

Kmetje. Ne bi se, ne. Saj nima srca.

Kmetica. Coprnik je. Hudiču se je podpisal, zato
je tako bogat.

Komar. Pa še nekaj. Zakaj pa še ni bilo take
povodnji kakor sedanja ?

Kmetje. Povej! Povej!

Komar. Glejte, ta hrib je prekopaval. Nalašč ga
je prekopaval.

Kmetje. Aha!

Komar. Odtod je prišla taka peklenska povodenj.

Kmetje. Glej ga! Hudič mu je ukazal.

Drugi. Zato mu je pokazal toliko črepinj!

Komar. Sram nas naj bo, da trpimo tako hudo¬
bijo. Nas zapirajo, on se nam pa smeje.

Kmetje. Ubijmo ga!

Lukežič. Pamet, možje!

Kmetica. S temi nohti bi ga odrla kakor ko-
štruna.

Lukežič. Baba, poizkusi, če znaš biti pametna.

103

Komar. Jaz pravim: Sram nas bodi. Če Vas ni
sram —

Kmetje. Sramota!

Komar. In če ste slepi —

Kmetje. Nismo! Nismo!

Komar. Mene bi bilo sram, da bi se smel tak
ošabnež rogati vsem ljudem, pa še poštene klofute ne
bi dobil. Mene bi bilo sram. Ampak jaz ne bom zastonj
zaprt, pri moji duši, da ne.

Grjavec. Združite se — je dejal profesor.

Komar. Da, združite se. In če grem sam v gra¬
ščino, pa pojdem sam.

Kmetje. Ne, ne! Vsi gremo! Vsi, kolikor nas je.
Se druge pokličemo!

Kmetica. Sama mu zažgem gnezdo.

Lukežič. Ali ste znoreli? Molči, Komar!

Komar. Ne! Ne bom molčal. Ali nimam prav,
možje ?

Kmetje. Prav ima! Govori, Komar!

Komar. Nič več nimam govoriti. Kdor je straho-
pezljivec, naj gre za peč. Jaz vem, kam pojdem.

Kmetje. Na Preljevo ! Na Preljevo! Vsi na Preljevo !

(Velik hrup.)

Konec četrtega dejanja.

PETO DEJANJE.

Soba na Preljevem kakor v prvem dejanju. Poleg pisalne mize je
postavljena navadna miza, polna izkopin. V kotu med to in pisalno
mizo košara, v kateri je še nekaj izkopin.

(Marjana sedi na zofi; Rome stoji pri mizi.)

Rome. Pusti, pusti. Dekle ni moj prst, da bi lahko
z njim migal po svoji volji.

Marjana. V Tvoji očetovski oblasti je, to razume
vsak otrok.

Rome. Ker pa nisem otrok, razumem to drugače.

Marjana. In odgovoren si zanjo.

Rome. Zase, Marjana, zase.

Marjana. Strašno! Ali res ne razumeš, da je to
nemogoče? Stanovati pri samcu! Kaj bo dejal svet?

Rome. Ne bom ga vprašal.

Marjana. Kaj naj rečem, če me kdo vpraša, ali
je to moja nečakinja?

Rome. Bržkone Te nihče ne bo vprašal. Ce pa
bi, pa molči.

105

Marjana. Nezaslišano je, kakšne pojme imate tukaj
o življenju! Pravzaprav ni čudo, da je dekle tako ob
takem očetu.

Rome (se ji približa.) Draga sestra, pojmuj življenje,
kakor ga hočeš, vzgajaj svoje otroke, kakor Te je
volja, pa si ne delaj nepotrebnih skrbi o meni. Zakaj
iz pretrde snovi sem, da bi me mogle premesiti Tvoje
nežne roke.

Marjana (vstane). Zal mi je, da moram oditi ob
taki disonanci iz Tvoje hiše.

Rome. Nihče ne pravi, da moraš.

Marjana. Razume se, da sem Te hotela povabiti
k nam, zakaj moj mož in jaz veva, kaj se spodobi.

Rome. Hvala bogu da je vendar nekdo v naši
družini, ki to ve. Toda ne mika me, hoditi tja, kamor
sem vabljen le, ker se spodobi.

Marjana. Sploh onemogočajo Tvoje navade člo¬
veku izvrševanje —

Rome. — družabnih pravil, etikete, socijalne kon¬
vencije . . . Poznam, poznam po imenu vso to šaro.
Ampak čuj me, Marjana. Vso to molitvico bi si bila
lahko prihranila, ker ne vem, kaj bi v Tvoji hiši moglo
mikati mene. Človek  v Vaši družbi — to bi bilo tako
kakor zvezda v luži.

Marjana. Prosim Te, ukaži, da se takoj vpreže.
V takih razmerah ne morem niti trenotek več ostati
pod Tvojo streho. (Hoče oditi k zadnjim desnim vratom.)

Rome. Zakaj pa ne ?

106

Marjana. Ce ne razumeš, da se žena ne žali, ako
je sama in je nihče nima braniti —

Rome. Vidiš, Ivanka bi se gotovo znala braniti.
Sicer pa — po Tvoji volji. Ce se Ti res mudi, kar
pokličem.

Marjana. Ti še vprašuješ! Ti še ne razumeš, kaj
je nemogoče!

Rome. Razumem, razumem. Povedala si mi, da je
nemogoče, torej mora biti nemogoče. (Pozvoni.)

Marjana. Vsaka minuta podaljša v teh razmerah
moje muke.

Rome. Kako da ne, revica?

Marjana. Vse Tvoje pomanjkanje oblik sem pre¬
našala —

Rome. — kakor da si prišla v najtemnejšo Afriko.

Marjana. Toda vsaka toleranca mora imeti enkrat
konec.

Rome (ji položi roko na ramo.) To je Tvoja zmota.
Treba ni konca ne začetka tolerance. Vsaka toleranca
je zatajevanje samega sebe. Ce bi mi n. pr. Ti bila
na poti, bi Ti bil takoj dejal brez ovinkov in brez
sramu: Draga Marjana, nadležna si mi, prosim Te, pojdi
svojo pot.

Marjana. To bi mogel reči svoji sestri?

Rome. Vsakemu človeku; svoji sestri lože kakor
tujcu. Tvoja volja je torej: Ostani ali pa pojdi.

Marjana. Prosim Te, ne zadržuj me.

(Ažbot vstopi.)

107

Rome. Moja sestra želi voz. Poskrbite, da ne za¬
mudi vlaka.

Ažbot. Kar takoj ?

Rome. Ali nisem govoril jasno?

Ažbot. Kakor ukazujete. (Odide.)

Marjana. Grem, da uredim svoje stvari. (Odide na
desno zadaj.)

Rome (gleda trenotek za njo, potem gre polagoma k mizi
s svojimi izkopinami, ki jih razstavlja, kakor da jih hoče urediti. V
roke vzame staro posodo, ter jo ogleduje z vidnim veseljem).

(Minka vstopi.)

Minka. Ali si zadovoljen s svojim delom, Ivan ?

Rome.. Poglej semkaj, Minka. Našel sem, česar
sem želel, a toliko, kolikor nisem slutil. Ti boš morda
razumela, kako srečen sem.

Minka. Mislila sem si, da ne gre za malenkost.
Prečul si vso noč ob delu.

Rome. Da. Zaspati ne bi bil mogel, dokler ni
bilo vse opravljeno. Sedaj sem pregledal vse, primerjal
sem, in vse se vjema. Vsi dvomi so se razkadili, ne
govori se več o hipotezah, ampak sami dokazi so
tukaj. Vsak ugovor lahko pobijem z živimi pričami.
Zakaj vse, kar je tukaj, živi. In jaz, jaz vem sedaj, da
živim!

Minka. Ivan, Ti veš, da se veselim s Teboj. Tako
mi je, kakor da sem dvomila in upala s Teboj, kakor
da so se tudi pred mojimi očmi razblinile megle in

108

zdaj gledam ponosno stavbo, ki si jo gradil z vsemi
mukami in z vso močjo svoje duše.

Rome (jo prime za roko in odvede k oknu, ki ga odpre).
Glej, Minka. Kaj vidiš tam zunaj ? Vodo, tupatam kos
polja, hrib, hiše, hleve, tupatam človeka. Kdorkoli
hoče, vidi to, vsak dan, vsako uro. Pa zatisni oči.
Daj slovo današnjemu dnevu. Pošlji svojo misel nazaj,
za stoletja, za tisočletja. Kaj je bilo tedaj in kako je
bilo? Odpri oči, pa gledaš v temno noč. Vprašuj ljudi,
a gluha so ušesa, nemi so jeziki. Izginila je misel, moč
in zavest, kakor da ni sveta ne človeka. (Odvede jo k
mizi.) Pa poglej sem, na to neznatno ropotijo. In zgodi
se čudež. Jasnost Ti prihaja v oči, megle se trgajo in
dviga se svet, prečuden svet, bistrejši in bistrejši je
pogled, živejša in živejša je slika. Ljudi vidiš, njihova
bivališča, njih delo in boje, vse njih življenje, med njimi
stojiš, kakor da si se rodila med njimi, kakor da si od
večnosti do večnosti!

Minka (se ga oklene). Dragi moj Ivan, kako sem
srečna s Teboj!

(Kratka pavza.)

Rome. Sedaj spišem svojo knjigo. V moji glavi
je že gotova od začetka do konca.

Minka. To bo dobiček, ki ga bodo ljudje imeli
od Tvojega dela.

Rome. Potreba mojega duha je, Minka. Ljudje
pa naj počno, kar hočejo.

(Kratka pavza.)

109

Minka. Ivan!

Rome. Kaj pa, Minka?

Minka. Tako slovesna je ta ura — dveh ljudi pa
ni tukaj, da bi se veselila s Teboj.

Rome. Ne, ni ju. Tako sta odločila, svobodna sta.

Minka. In vendar je Ivanka najina. Kdo naj bi
bil deležen Tvojega praznika, če ga ni ona?

Rome. Priznavam, Minka: Odkar se je poslovila,
mi je včasi tako, kakor da manjka nekaj mojega . . .
Toda to je slabost, ki izvira iz navade. Otresti se je
treba teh misli.

Minka. Morda je pa vendar več kakor navada.
Tvoja kri je in zdi se mi, da se skrivnosti takih vezij
teže razkrivajo in razlagajo kakor misterij pokopanih
preteklosti.

Rome. Tukaj (pokaže na izkopine) je moj magnet, njen
je kdove kje. In vsak mora iti za svojim ciljem, sicer
zablodi in se izgubi.

(Minka gre prav tiho k oknu, gleda nekaj časa vun, pa si naskrivaj
obriše solzo. Potem se počasi vrne.)

(Marjana pride iz sosedne sobe s solnčnikom in ročno torbico v
rokah.)

Marjana. Moje stvari so v redu. Sedaj se od¬
peljem.

Minka. Kaj že?

Marjana. Tako mora biti. Ivan že ve.

Rome. Dejala si tako in verjeti Ti moram.

Minka. Jaz pa ne razumem . . .

110

Marjana. Ivan, posloviva se kakor brat in sestra.

Rome. Kako pa drugače ?

Marjana. Pozabiva, kar je bilo zadnjo uro. Glej,
jaz Ti odpuščam.

Minka. ) A  , „ v v0

Rome. ) 0 d P uscas?

Marjana. Človek, ki živi v naši družbi, tako lahko
pozabi na Tvoje posebnosti, pa misli, da si res tako
neuljuden.

Rome. Draga moja, Ti rabiš besede, o katerih bi
moral prav mnogo premišljati, da bi jih razumel. Pa
nimam dosti časa za to.

Minka. Ivan se pripravlja, da spiše knjigo o svojih
najdbah in to delo ga je popolnoma prevzelo.

Marjana. Ah, knjigo pišeš? Znanstveno knjigo?
(Odloži, kar ima v rokah.) O, kajpada, to gotovo ne bo
tendenčna reč kakor Mižanova.

Rome. Ne verjamem, da bi Te zanimalo, a če
hočeš, Ti lahko povem, da bo knjiga vseskozi stvarna.

Marjana. Saj sem vedela, da Ti ne gre za izzi¬
vajočo tendenco in za škandal, kakor ga je povzročil
Mižan. Strokovnjak si. Tvoja knjiga Te proslavi; vsa
vrata se Ti bodo odpirala in glasovitemu učenjaku se
ne bodo očitale ali zamerile manire, ki kompromitirajo
druge ljudi.

Rome. Zal mi je, da moram razdreti Tvoje lju-
beznjive iluzije. Koliko vrat bo odprtih in koliko za¬
prtih, ne vem, ker ne bom trkal na nobena. Moje ma¬
nire me ne skrbe, ker jih za nikagor ne izpremenim.

111

Tendenčna pa bo moja knjiga, ker bo stvarna; vsaka
stvarnost ima tendenco v sebi. In mogoče je, da po¬
vzroči tudi takozvan škandal, zakaj podpirala ne bo
nobene lepe želje in nobenega priljubljenega predsodka,
temveč golo resnico.

Marjana. Tako, tako — no, da, da.

Minka. Ivan ima prav. Resnica je včasi ljudem
zelo zoprna.

Marjana. O — seveda —

Rome. Ce si mislila, da bo mogoče, postaviti se
z menoj in pobahati, moram odpihati tudi ta up. Za
Tvoj salon bo bolje, če ne onesnaži moj škorenj gladkih
parketov in mehkih preprog.

Marjana. Oh, kaj misliš? . . . Toda mudi se mi
že res. Veš, moj mož bi mislil, da se mi je kaj zgodilo.
Voz je tudi že vprežen, pa si kar recimo zbogom.

Rome. Zbogom, Marjana, zbogom. Dobro se vozi
— no pa saj nisi otrok.

Marjana (stoji nekaj časa v zadregi, misleča, da se ji Rome
približa za slovo; ko pa vidi, da se ne gane, vzame solnčnik in
ročno torbico ter se naglo obrne). Imejta se dobro. (Odhaja.)

Minka. Počakaj, spremim Te.

(Ažbot vstopi.)

Ažbot. Prtljaga je že na vozu.

Minka. Dobro. (Odide z Marj ano.)

Rome. Tudi jaz moram z doma. Treba se je pre¬
pričati, če je nasip dovolj trden.

112

Ažbot. Gospod Rome, bodite brez skrbi. Nasip
je tako čvrst kakor za trdnjavo. Na ono zemljišče ne
pride voda, četudi bi deževalo še štiri tedne.

Rome. Verjamem Vam. Pa vendar bi rad sam
pogledal.

Ažbot. Ali naj Vas spremim ?

Rome. Ni treba. Ljubše mi je, če ostanete tukaj.
Vsaj lahko nekoliko pazite, da se mi tukaj nič ne za-
brska. Vse naj ostane natančno, kakor je.

Ažbot. Saj se ne more nič zgoditi. Pa bom že

pazil.

Rome. Ali se Vam zdi sedaj samotno na Pre-
ljevem, Ažbot?

Ažbot. Oh, meni! Milostive gospe sestre prej itak
nismo imeli, gospodična Ivanka pa — ah, saj smo ve¬
deli vsi, da enkrat odide.

Rome. O, o — tužni ste? Čudno! Saj boste
imeli manj dela in skrbi.

Ažbot. To že *— pa vendar! . . . Eh, kaj ble-
bečem?! (Gre k oknu.) Pravkar odhaja voz z milostivo
gospo sestro.

Rome. Tako? — Ali je moja žena doli?

Ažbot. Da. Z robcem maha. Zdaj pa odhaja —
menda na vrt.

Rome. Jaz grem pa po svojem poslu. Delavce
vzamem za vsak slučaj s seboj. (Odide.)

(Ažbot stoji še trenotek pri oknu, potem gre k mizi z izkopinami
in jih gleda brez zanimanja. Nato gre počasi v sredo, sede na ta-
buret, se upre s komolci ob kolena in zagrebe glavo v dlani.)

113

(Starc pride s prazno košaro in se ustavi blizu Ažbota ter ga gleda.

Ažbot ga ne opazi.)

Starc. Kaj pa se Vam je zgodilo, gospod Ažbot ?

Ažbot (ga pogleda). Meni? . . . Kaj bi se mi zgo¬
dilo? . . . Nič . . . Kaj pa Vi s to košaro?

Starc. Gospod je dejal, da je tam notri kup pa¬
pirja, ki naj ga odnesem v kuhinjo, ali pa kam drugam.
(Postavi košaro na tla.)

Ažbot. Tako?. . . Le glejte, da se ne dotaknete
izkopin.

Starc (gre zelo počasno proti oknu). Ničesar se ne do¬
taknem.

(Pavza.)

Ažbot. Kaj pa je, Starc?

Starc. Kaj bi bilo ?

Ažbot. Hm.

Starc. Hm. Seveda — hm.

(Pavza.)

Starc. Gospod Ažbot, ali ne bo več gospodične ?

Ažbot. Eh — nemara je ne bo.

Starc. Kajpada — ne bo je.

Ažbot. Starc — gospod Rome je vprašal, če bo
zdaj samotno na Preljevem.

Starc. Samotno ? (Se vrne, povezne košaro in sede nanjo.)
Samotno.

Ažbot. Mislite, da bo? (Vstane.)

Starc. Kako pa naj bi bilo ?

Ažbot (hodi počasi po sobi). Saj bomo imeli dela.

114

Starc. Seveda -— — seveda.

Ažbot. Tako velik je ta grad.

Starc. Eh — velik. Zelo velik . . .

Ažbot. Gospodična Ivanka je včasi pela.

Starc. Pela je, pela. Nič več ne bo pela.

Ažbot. Včasi je prihajal gospod profesor.

Starc. Nemara pride še kaj.

Ažbot. Starc — nemara ga ne bo več.

Starc. Čudno je.

Ažbot. Kaj je čudno, Starc?

Starc. Eh — tako.

Ažbot. Tiho bo pri nas.

Starc. Tiho bo.

Ažbot. Starc ?!

Starc. Kaj pa, gospod Ažbot?

Ažbot. Ali verujete v čare?

Starc. Kaj ? . . . Čare . . . Eh, kaj!

Ažbot. Jaz ne verujem. Ampak —

Starc. Kaj pa mislite?

Ažbot. Ali ste kdaj slišali o ukletih gradovih?
Starc. Eh, to so istorije.

Ažbot. Seveda so.

Starc. Ukleti gradovi.

Ažbot. Ni jih. Kajpada jih ni.

Starc. Ampak na Preljevem je tako kakor v
ukletem gradu.

Ažbot. Saj ne verujeva v take reči.

Starc. Nič ni ukletega.

Ažbot. Le samotno je.

115

8 *

Starc. Vi ste še mladi, gospod Ažbot.

Ažbot. Mlad? . . . Ne, ne.

Starc. Če vzamete mene —

Ažbot. Vseeno. Tudi jaz ne pojdem odtod.

Starc. Zakaj pa ne?

Ažbot. Jaz ne morem tako kakor gospodična
Ivanka — Vi tudi ne.

Starc. Jaz — jaz sem star. Vi —

Ažbot. Z menoj je tudi tako kakor z Vami.
Starc. Seveda, seveda.

Ažbot. Tiho bo.

Starc. In samotno.

Ažbot. Samotno in tiho.

(Od spodaj se čuje ropot. Ažbot in Starc začudena poslušata. —

Pavza.)

Ažbot. Kaj je to?

Starc. Ne vem. (Ropot se približuje.) Ne razumem —
Ažbot. Kaj se godi?

Starc. Ljudje so.

Ažbot. Ampak — tak hrup! . . . Poglejva!

(Pohiti k vratom. Ko je tam, se vrata odpro in v sobo plane Komar,
za njim kmetje, med njimi Lukežič, Grjavec, Ločnik.)

Komar. Kje je?

Ažbot. Kaj pa je? Kaj pa hočete?

(Kmetje pahnejo Ažbota na stran in se vsujejo v sobo.)

Komar. Kje je satan?

Ažbot. Kaj pa uganjate? Kaj pa je to?

116

Komar. Molči! Kdo Te kaj vpraša ?

Ažbot. Ali se poberete pri tej priči ?

Komar. Jezik za zobe!

Starc. Za božjo voljo! Ali ste znoreli ?

Grjavec. To Te nič ne briga, stari.

Ažbot. Starc, tolovaji SO ! (Pomiga z glavo, kakor da mu
hoče reči, naj mu pomaga, ter plane proti Komarju.) Ali se izce¬
dite, ali ne? Ta bi bila!

Starc. Ko ni gospoda doma — (Pomaga Ažbotu.)
Komar. Vaju naj se ustrašimo?

(Razvije se pretep, Lukežič izkuša miriti, toda brez uspeha. Ažbota
in Starca prime nekoliko kmetov, ki ju drže tako, da se ne moreta

geniti.)

Lukežič. Ta dva nista nič kriva!

Grjavec. Mir naj dasta.

Ažbot. Razbojniki! Razbojniki!

Komar. Ne deri se!

Ločnik. Saj se nič več ne bojimo.

Komar. Spravite ju kam, pa če kričita, jima za¬
mašite usta.

Ažbot. Razboj —

(Prvi kmet ga prime za usta.)

Komar. V klet ju zaprite!

(Kmetje odvlečejo po sili Ažbota in Starca.)

Lukežič. Pa kaj bo zdaj ?

Kmetje. Vse razbijemo! Vse na kose!

Drugi kmetje. Kje je hudobec?

117

Lukežič. Vsaj malo pameti, ljudje! Kaj so Vam
storili stoli ?

Ločnik (pri mizi). Tukaj ima tiste črepinje.
Grjavec. Aha!

Kmetje. Prokleta šara!

Komar. Da bi dobil njega v kremplje —!
Lukežič. Da Te obesijo.

Komar (pred kipom v kotu). Glej, glej, to je njegov
malik. (Vzame kip v roko. Smeh.) Ta je nemara večen.
(Trešči kip ob tla. Smeh.)

Ločnik. Kaj je crknil ? (Smeh. Nekoliko kmetov se puli
za drugi kip in ga razbije.)

Grjavec. Večna luč naj mu sveti!

(Nekateri kmetje razmečejo papirje s pisalne mize, drugi jih potrgajo.)

Ločnik (pri mizi). To so same svetinje.

(Kmetje, ki so odpeljali Ažbota in Starca, se vrnejo.)

Drugi kmet. Oskrbnik se joka. Pravi, naj se ne
dotaknemo črepinj. (Smeh.)

Komar. Haha! Te so mu več vredne od nas.
Grjavec. Več od življenja!

Kmetje. Ne doteknite se jih! (Smeh.)

Komar. Zaradi te ropotije bom zaprt.

Ločnik. Za to se je brigal, za Melnico pa ne.
Kmetje (premetujejo izkopine na mizi). Za nas pa ne.
Komar. V vodo znesimo to šaro.

Kmetje. V vodo! V vodo!

118

Ločnik. Tukaj je košara.

Grjavec (sune z nogo košaro, ki je pri mizi). Tukaj je
še ena.

(Kmetje mečejo izkopine v košaro.)

Ločnik (pokaže na zadnja vrata). Tam notri je Še
take šare.

Grjavec. Se, še!

(Nekateri kmetje pohite v zadnjo sobo in puste vrata odprta. S
polic mečejo izkopine in odpirajo po sili omare.)

Prvi kmet. Saj bo še kje kakšen koš. (Pohiti z dvema
drugima na desno.)

Ločnik. Voda se bo potolažila, če dobi tako
drago krmo.

(Dva kmeta nosita iz zadnje sobe izkopine v prvo in jih mečeta v

košare.)

Grjavec. Ta je že polna.

Drugi kmet. Kar na krst!

(Dva kmeta odneseta košaro. Ostali nadaljujejo.)

Komar. Zdaj mi je pa minila vsa jeza.

Lukežič. Hvala bogu!

Ločnik. Kaj ni veselo?

Komar. Kar zaplesal bi ! (Skače, kakor da hoče plesati.)

(Kmetje, ki so prej odšli, prineso velik koš; iz zadnje sobe prihiti
eden, pa jim ga vzame. V zadnji sobi ga napolnijo. Dva kmeta od¬
neseta drugo košaro in koš.)

Grjavec. Zdaj pa lahko zopet koplje, če se mu
poljubi.

119

Prvi kmet. Ali je še kje kaj?

Ločnik. Groš dobiš, če najdeš še kaj.

Prvi kmet. Haha, Komar je vesel.

Grjavec. Kakor da ni nobene ječe na svetu.

Komar. Vesel, vesel! Vi ste pa menda klaverni.

Ločnik. Oho!

Prvi kmet. Ali misliš, da znaš sam plesati ?

Kmetje. Na ples! Na ples!

(Kmetje hrupno odmaknejo mize in zofo, nalože fotelje nanje in
plešejo. Lukežič stoji zamišljen na strani. V splošnem dirindaju
vstopi Minka.)

Minka. (Vidi se, da je hitela; skoraj brez sape je. Nekaj
časa je nema. Potem zakriči). Za božjo voljo, kaj se je Zgo¬
dilo ?

Kmetje (plešejo dalje). Le veselo! Le veselo!

Komar. Nič, gospa, nič. Le majhen semenj.

Ločnik (pristopi in se nerodno pokloni). Ali bi zaple¬
sali z nami, gospa?

Lukežič (porine Ločnika na stran). Nič se ne da po¬
magati. Potolažite se, gospa. Bolje je, da je šla tista
šara, kakor da bi bilo kaj hujšega.

Minka. Ali veste, kaj ste storili?

Lukežič. Gospod Rome je sam kriv, če je kdo
kaj kriv.

Minka. Ali veste, kaj ste storili ?

(Rome plane v sobo).

Rome. Kaj pa je tukaj ?

120

(Kmetje hipoma obstoje.)

Lukežič. Gospod Rome —

Rome. Kje so moje izkopine? (Pohiti v zadnjo sobo.)
Komar (se potuhne; ko se Rome vrne, stopi odločno k
njemu). Melnica jih je vzela.

Rome (vzdigne obe roki, kakor da ga hoče udariti. Naenkrat
oslabi, strmi nekaj časa v Komarja, potem se ozre po sobi). Čemu

— sem živel?

Minka (pohiti k njemu). Ivan!

Rome (jo ves slab in obupan objame ter zaihti). Zakaj
sem živel ?!

(Konec.)

)  V