AKTUALNO VPRAŠANJE VOLITVE V NOVE OBČINSKE LJUDSKE ODBORE NAJ BODO MOGOČNO POTRDILO NEZLOMLJIVE VOLJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV ZA KREPITEV NEODVISNOSTI NASE DRŽAVE, NJENE NEZMOTLJIVE MIROLJUBNE POLITIKE IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA! PODPRIMO NA VOLITVAH TISTE KANDIDATE, KI SO S SVOJIM DOSEDANJIM DELOM IN PRIZADEVANJEM DAJALI NAJBOLJŠE JAMSTVO, DA SE BODO OBČINE RAZVIJALE V OKVIRU NAŠIH SPLOŠNIH INTERESOV TER INTERESOV POSAMEZNIKA! PRI VOLITVAH NE PREZRIMO MLADIH LJUDI IN ŽENA! VOLIMO V LJUDSKE ODBORE NAJBOLJŠE BORCE ZA SOCIALIZEM! (Im proglasa GO SZDLJ) AKTUALNO 'VPRAŠANJE mm mm mm mmm mwm± mm MLADI IMAJO BESEDO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. ST. 81 — CENA DIN lt.— Kranj, 18. oktobra 1957 Hitreie - in hkr Na povabilo Okrajnega komiteja LMS Kranj so se v ponedeljek, 14. oktobra zbrali v dvorani OLO mladi kandidati z vse Gorenjske. Predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner jih je seznanil z bodočimi nalogami občinskih ljudskih odborov. Kandidatom je odgovoril tudi na vsa vprašanja, ki so mu jih zastavili. Večina mladih kandidatov se je doslej udejstvovala le v mladinski organizaciji, zato jim je delo v organih oblasti in družbenega upravljanja nekaj povsem novega. Ni čudno tor »j, da so predlagali, naj bi se po volitvah s tovarišem Hafnerjem ponovno sešli in se še podrobneje pogovorili o vlogi in nalogah ljudskih odborov. Prav vsi navzoči so na posvetovanju izrazili pripravljenost za delo v posameznih svetih, četudi ne bodo izvoljeni v ljudske odbore. Nekaj mladih kandidatov s tega posvetovanja predstavljamo tudi bralcem. Lojze Kalinšek iz Cerkelj je povedal našemu sodelavcu, da je bila mladina v tej občini dolgo časa prepuščena sama sebi in da so člani LMS šele letos uspeli navezati tesnejše stike z ostalimi organizacijami. V obadva zbora so v občini predlagali mladinci 14 kandidatov iz svojih vrst. Po večini so to napredni Premijo naj bodo res premije - Smotrno usposabljanje kadrov v industriji Analitska ocena delovnih mest se bo ponekod zakasnila Analitska ocena delovnih mest, ena (temed najpomembnejših nalog podjetij din gospodarskih organizacij v letošnjem letu, se polagoma bliža koncu. Prvo fazo analitske ocene, se pravil popis in opis delovnih mest, je do konca junija opravilo 36 od skupno 62 industrijskih podjetij v natšem .okraju. Nekaj podjetij pa še avgusta ni končalo itega dela. "Tovarna »Iskra« ni rnipgla opraviti opisa delovnih mest predvsem zaradi težav pri določanju delovnih mest v proizvodnji, 'tam kjer «o .uporabljali za kategorizacijo grupe, delno krivdo pa 'je iskatji tudi v nezadostnem zanimanju organov v podjetju. S tako imenovano prvo fazo v avgustu nista končali še podjetji Kemična tovarna v iPodnaintu in »Alka« v Dupljah. Toda v septembru so delo precej pospešili, talko da Je upati, da bo opis kmalu končan. r Z drugo fazo — analitično oceno delovnih mest — je do konca avgusta začelo 24 podjetij. To delo bi moralo biti končano do konca tega meseca. Vendar ga kljub temu nekatera podjetja no bodo mogla opraviti pravočasno ter jbodo podaljšala to obsežno delo do konca leta. To so podjetja: Tovarna verig v Lescah, »Iskra«, »Pletenina«, »Planika«, »Sava« iiz Kranja, Kemična tovarna v Podnartu, LIP »Jelovica«, »Sešir« in »Odeja« iz Škofje Loke ter »Pletenina« iz Lesc. Le v Železarni so na podlagi sistema, ki je ■enoten iza vse železarne v državi, žt v celoti končali analitično ocenitev delovnih mest in se že pripravljajo na razpravo v kolektivu. V sliki in besedi m ■ Široke ceste zahtevajo tudi Bi Široke mostove, tudi na lipnici grade nov most NEZADOSTNE PRIPRAVB T PODJETJIH Za prvo fazo analitske ocene delovnih mest bi se morali v podjetjih temeljiteje pripraviti. Predvsem bi morali pojasnjevati maimen analitične ocenitve. Toda sedaj, ko je to delo v večini podjetij že opravljeno, lahko ugotavljamo, da so bile prav priprave zelo pomanjkljive. V mnogih kolektivih namreč nekaterim še sedaj ni povsem jasno, zakaj je bilo potrebno lotiti se tako obsežnega dela. Prav ta ugotovitev je bila posledica dostikrat površno opravljenega dela. Kaže, da mnogim samo bistvo ni povsem jasno. Niso bili redki primeri, ko so delavci pri opisu svojega dela oziroma mesta navajali, da imajo prenizke plače. To potrjuje, da so ponekod analitično oceno povezali zgolj s tarifnimi vprašanji v podjetju, nt pa s problemi boljiše organizacije dela, smotrnejše kadrovske politike, sistematičnega proučevanja pogojev itn varnosti pri delu, načrtnega strokovnega usposabljanja delavcev iin uslužbencev itd. Vzroke vanja so se obvezali, da bodo o osnutku novega zakona o delitvi dohodka razpravljali z vsemi člani kolektiva. Poj. DESET LET KLIMATSKEGA OKREVALIŠČA NA POSAVCU Konec tega meseca se bo poslovila od klimatskega okreva- lišča na Posavcu v Podnartu zadnja izmena okrevancev v letošnji sezoni. Od ustanovitve t« pomembne ustanove je poteklo že 10 let in v tem času jo je obiskalo več kot 2000 bolnikov, ki so prišli iz bolnišnice TBC na Golniku. Povprečno se je zadrževal v okrevališču na Posavcu vsak okrevanec po mesec dni ali tudi več. Številen obisk pomeni ob jubileju kar lepo bilanco tako majhne ustanove. Z. F. ObLO KRANJ BO NAROČIL NACRTE ZA CESTNO OMREŽJE V KRANJU Občinski ljudski odbor Kranj je v četrtek, 17. oktobra, sklenil, da bo v proračunu za leto 1958 potrebno zagotoviti milijon dinarjev za plačilo načrtov cestnega omrežja v Kranju. Tu gre predvsem za začasno tranzitno cesto, ki jo bodo speljali gospodinjskih in komunalnih servisih na podeželju? Ko so naši reporter j i obiskali občini Cerklje, Gorenjo vas ter železarsko Kropo, so v razgovorih zaprosili posamezne ljudi za mnenje o tem, kako bi se dalo v vsakodnevnem žiivljenju, predvsem zaposlenih žena lin mater olajšati njihovo delo. Dolbiili iso dokaj zanimive izjave: Tovarišica Šmitkova, Kropa: »Vsekakor bi bilo potrebno organ iziiirati v Kropi krpalnico, šivalnico, servis za izposojanje gospodinjskih pripomočkov; milslim, da bi lahko dala pobudo za to sindikalna organizacija v tovarni »Plamen«.« Tovarišica Skofičeva iz Cerkelj, mati desetih otrok je dejala: »Milslim, da ibi v cerkljanski občini lahko ustanovili krpalnico in morda pralnico, da bi bilo na ta način tistim ženam, ki imajo veliko otrok, pa tudi drugim olajšano delo.« Tovarišica Kalanova, Cerklje: »Potrebo po gospodinjskem servisu čutijo skoraj vse žene, tudi tiste, ki niso zaposlene. Toda zdi se mi, da bi morali tudi možje, ki so prav tako neposredno zainteresirani za vzgojo otrok in napreden razvoj družine, več pomagati ženam.« Tovariš Petrač, 'Kropa: »v Kropi bi morali pobudo, ki so jo sprožili žo pred več leti -glede sodobnih trgovskih in gostinskih lokalov ter pekarne, čimprej uresničiti. Mi.silim, da bi bilo treba pobudo Socialistične zveze kar se da hitro realizirati.« Nekatere gorenjevaške žene niso želele, da bi jih v naši anketi imenovali. Pravijo, da je miselnost o tem, da ženo nimajo svojega mesta v javnem življenju, v občini Gorenja vas še vse preveč udomačena. Dejale so, da se ta miselnost kaže tudi v vsakdanjem življenju. Dale so že pobudo za vrsto stvari, ki bi jim olajišale njihovo delo, vendar iz te moke ni bilo kruha. Tudi otroške jasli so že imeli v Poljanah, vendar matere niso pošiljalo tja svojih otrok. Iz preprostega razloga, ker se jim to ni zdelo umestno. Pobude žena ilz Cerkelj in Krope bi kazalo čimprej uresničiti; haloga mnotžičnih organizacij v Gorenji vasi pa bo v prvi vrsti šele prepričevanje in vzgoja žena, da se bodo tudi one začele bolj uveljavljati v javnosti z 'lastnimi predlogi in mnenji. I. A. za gimnazijo. Načrte bo že letos naročil oddelek za gradbene in komunalne zadeve na osnovi idejnih projektov. PRIPRAVE NA AKADEMIJO ZA PROSLAVO 40-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Svoboda v Kranjski gori je prevzela obveznost, da bo ob 40-letnici Oktobrske revolucije naštudirala akademijo z izbranim programom. S to akademijo bo potem gostovala po vseh krajih Zgornjesavske doline. Epidemija gripe je za nekaj časa zavrla priprave, vendar so načrti že pripravljeni. Razveseljivo je, da bo pri tem sodelovala predvsem mladina, ki jemlje svoje kulturno poslanstvo zelo resno. S. NA GORENJSKEM JE POTREBNA PLANINSKA PODZVEZA Planinska društva na Gorenjskem že dlje časa razmišljajo, o ustanovitvi Gorenjske planinske podzveze, ki bi združevala vseh 18 društev in usmerjala njihovo delo. Za 10. oktober je bil že predviden informativni sestanek zastopnikov vseh planinskih društev in gorskih reševalnih postaj kranjskega okraja, da bi se na njem pogovorili o ustanovitvi podzveze. Toda do tega sestanka iz neznanega vzroka ni prišlo. Planinska podzveza bi bila za društva vsekakor potrebna, saj bi jim le-ta lahko zagotovila tudi potrebno finančno pomoč Okrajnega ljudskega odbora. -an SPORT V nedeljo, 13. oktobra je Avto-moto društvo Cerklje na Gorenjskem priredilo društveno ocenjevalno vožnjo na 17 km dolgi progi. Vožnje se je udeležilo 28 vozačev, 25 motoristov in trije avtomobilisti. Na tej izredno uspeli prireditvi, ki je privabila na progo številne gledalce, je zmagal Bohinc Joža, ki je imel najmanj kazenskih točk in tako osvojil pokal za leto 1957/58. Drugi je bil Bobnar Stane, tretji pa Oblak Janez, -ne S PREDVOLILNIH ZBOROVANJ V KRANJSKI OBČINI V kranjski občini je bilo v torek zvečer več predvolilnih zborovanj, na katerih so govorili predvsem o perspektivnem načrtu dela bodočega ljudskega odbora in nekaterih vprašanjih v zvezi s pripravami na volitve. Ta zborovanja so bila v Naklem, Šenčurju, na Rupi in Predos-Ijah slabše obiskana kot zbori volivcev. V Naklem so v razpravi spet pogrevali stvari, o katerih so govorili že na zborih volivcev — (most na Okroglem, elektrifikacija naselja itd.). Volivci so grajali dosedanje odbornike, češ da niso bili sposobni prenesti zahtev volivcev na občino. Predvsem se v Naklem zavzemajo za most na Okroglem, za katerega je baje dala občina milijon dinarjev. To pa je premalo in volivci so izjavili, da si s tem denarjem ne morejo pomagati. V Goricah se je na predvolilnem zboru zbralo okrog 50 ljudi. Govorili so največ o šoli, o vzdrževanju cest, za kar ima krajevni odbor premalo sredstev, četudi vaščani sami precej prispevajo. ... IN NA JESENICAH V ponedeljek zvečer je bilo na območju jeseniške občine sklicanih več predvolilnih zborovanj. Obisk ni bil najboljši. Tudi razprave niso bile živahne. Na Jesenicah se je zbralo okoli 100 volivcev, ki jim je predsednik ObLO Maks Dolinar tolmačil desetletni perspektivni plan razvoja jeseniške občine. Nekoliko živahneje je bilo zborovanje na Javorniku, kjer so razpravlajli o gradnji šole, kopališča, mostu čez Savo, trgovskih lokalov in podobno. OBČNI ZBOR REZERVNIH OFICIRJEV V KAMNIKU V nedeljo je bil v Kamniku občni zbor občinskega društva rezervnih oficirjev ob zadovoljivem obisku članov. Iz poročila, ki sta ga podala predsednik Stane Peček in tajnik Jože Mrak, je razvidno, da šteje društvo 175 članov, ki so povečini na odgovornih položajih v občini. V še- ~~stih letih delovanja se je društvo okrepilo in osamosvojilo. Izdatke krije iz lastne članarine. Zaradi razsežnosti terena in zaposlenja članov je težko najti primeren čas za predavanja, ki so bila vsak mesec. Akademija in družabni večer ob prazniku JLA sta bila zelo dobro obiskana. Člani so izrazili željo, da bi si večkrat lahko ogledali n\j-novejše orožje po garnizijah. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor. Z. ZBOROVANJE VODITELJEV PODMLADKOV RK V KRANJU Hkrati z začetkom pouka zaživijo po šolah tudi razne organizacije. Med njimi po važnosti prav gotovo ni na zadnjem mestu Podmladek Rdečega križa. Dolgo vrsto let že deluje, saj bo proslavljal Rdeči križ naslednje leto že stoletnico. Med otroki in mladino opravlja še prav posebno pomembne naloge. Predvsem pomaga s svojimi plemenitimi idejami graditi temelj« srčne Jtulture in vzgoje, da bo odnos "med mladino bolj topel in tovariški, odnos do starejš'h, bolnih, onemoglih pa naj bi vseboval več spoštovanja in ljubezni v besedah in dejanjih. Podmladek skrbi za kar najboljši telesni in duševni razvoj otroškega in mladinskega kolektiva, zato je področje njegove dejavnosti neomejeno. Vsako leto se postavljajo pred podmladke nove naloge. Te morajo poznati zlasti oni, ki kot poverjeniki prostovoljno prevzemajo delo podmladkov na šolah. V ta namen se je zbralo 10. oktobra v Kranju 25 prosvetnih delavcev s področja šol kranjske občine na poldnevni seminar. Proučili so vse oblike dela in postavili smernice, da bi podmladki RK v tem šolskem letu zaživeli z novim poletom. Gospodarska perspektiva cerkljanske in gorenjevaške občine___ KOMUNI tovarniških dimnikov Na Gorenjskem je le malo komun, v katerih ne bi bilo nobene tovarne ali večjega industrijskega objekta. Vendar med tako sodita občini Gorenja vas in Cerklje. Toda zmotno bi bilo trditi, da zavoljo tega gorenjevaška in cerkljanska občina nimata gospodarsfcih perspektiv ali celo možnosti za nadaljnji razvoj proizvodnih sil na svojih območjih. Je že talko! Tista miselnost, ki nam je bila svojstvena v začetku našega povojnega gospodarskega vzpona, ko smo mislili, da se brez tovarn ali najmodernejših industrijskih obratov ni mogoče izkopati iz zaostalosti, podedovane še iz predvojnih dni, vedno bolj odstopa mesto realnejši gospodarski politiki, ki se zrcali v treznejšem presojanju možnosti, ki sicer niso Vedno v skladu z našimi željami po kar najhitrejšem razvoju. V GORENJI VASI — MARMOR IN KMETIJSTVO Z ROKO V ROKI Perspektiva gorenjevaške občine na področju gospodarstva je brez dvoma v kmetijstvu. Katera kmetijska panoga pa ima največjo bodočnost? Iz razgovorov z nekaterimi gospodarskimi strokovnjaki v občini, človek lahko izve, da je najbolj razvita živinoreja in pridelava semenskega krompirja. Sedem kmetijskih zadrug se močno trudi, da bi dosegle kar največje prinose tega pridelka, pri katerem smo v našem Okraju na prvem mestu v državi. Gorenjski semenski krompir je zelo -iskan pridelek. Toda čutiti je, da kmetijski proizvajalci, ko je letina dobra tako kot letos, ne morejo odprodati vsega blaga. Zdi se, da so v tem oziru precejšnje objektivne in še več subjektivnih težav. Vsaka zadruga je vse preveč zaljubljena v svoje gospodarsko poslovanje, hkrati pa se le težko prilagajajo vedno bolj razvitim tržnim odnosom. V tej smeri bo pač treba marsikaj spremeniti, predvsem v miselnosti posameznih gospodarskih činitelj ev občine. Nemalokrat je moč slišati, da so v Gorenji vasi nekateri mnenja, češ kaj nam mar občina in njeni gospodarski napori, hkrati pa so dokaj pogoste tudi izjave, da se občina n'ima pravice »vmešavati*« v poslovanje posameznih gospodarskih organizacj. — Taka stališča so, seve, zmotna. Ne škodujejo lo sami gospodarski organizaciji ali podjetju, marveč tudi občini itn vsej naši skupnosti. Edini industrijski objekt v gorenje vaški ob-fcitnd je podjetje »Marmor« v Hotavljaih. Le-to, kljub objektivnim in tudi subjektivnim težavam, ima vse možnosti, da se razvije v sodoben industrijski obrat, ki bo velikega pomena »a gorenjevaške komuno. 'Ze samo dejstvo, da znaša zaloga kakovostnega sivkastega in rdečkastega marmora okoli 600.000 kub. metrov, veliko pove. Hotaveljski marmor pa je mimo tega tudi zelo iskano blago tako na domačem kot na inozemskem trgu. Zaloge bodo torej zadostovale ca 273 let, če bodo letno odkopali in obdelali 2200 kub. metrov marmora. V CERKLJAH — KMETIJSTVO IN TURIZEM Carkljanjski občini se glede nadaljnjega razvoja gospodarstva odpirajo velike možnosti v kmetijstvu in turizmu. V kmetijstvu so že dosegli lepe uspehe. Večji hektarski donosi predvsem semenskega krompirja, usmerjanje pro-tevajaicev h gojitvi raznih kultur — za katere Drobci iz delavnosti blejske občine Občina Bled je glede na število prebivalstva in na njeno gospodarsko moč srednja občina. Po prehodu na komunalni sistem je domala vse gospodarske zadeve prevzela v svojo pristojnost občina, ki je s tem postala glavni usmerjevalec gospodarstva na svojem območju. V sestavu Občinskega ljudskega odbora je doslej delovalo tudi 8 svetov. Najbolj delavni so bili: svet za gospodarstvo, svet za turizem in gostinstvo, svet za gradbene in komunalne zadeve in svet za zdravstvo. Gospodarske probleme v občimi so predvsem reševali sveti, kakor: svet za gospodarstvo, avet za 'turizem in gostinstvo ter svet za družbeni plan in finance. Glede na sedanje pristojnosti v zvezi z gospodarstvom obremenjuje svete oboiica administrativnega dela, ki bi ga sicer lahko opravljala uprava. Na ta način bi so sveti bolj posvetili gospodarski problematiki. — Sveti so letos obširno razpravljali o trgovski mreži, o razvoju socialistične in privatno obrtd, o preskrbi tržišča s kmetijskimi pridelki, zlasti s sadjem in zelenjavo, ter o poslovanju gostinskih podjetij. Proučevali so tudi finančne uspehe podjetij, analizirali njihovo poslovanje ter iukrepali, svetovali in predlagali tam, kjer je bilo potrebno. — Precejšnje nevšečnosti je s svojim poslovanjem povzročalo občini trgovsko podjetje Izbira. Potrebna je bila likvidacija, 'čeprav so bili potrošniki, predvsem na Rečici, s-tem prizadeti. Namesto tega je bilo ustanovljeno novo podjetje Specerija, ki bolje uspeva. J- B- so tudi v cerkljanski občini vsi pogoji — razvoj in prehod k intenzivnejšemu sadjarstvu, kažejo, da se da šo mnogo več doseči. Nosilci naprednejšega kmetijstva v občini bi morale biti prav zadruge, ki bi morale še hitreje reševati res kmetijske probleme in opustiti vse tisto, kar tak razvoj hromi, pa čeprav trenutno še marsikomu izgleda, da je to napak. V cerkljanski občini bi kazalo začeti tudi z vrtnarstvom. Neposredna bližina velikih indu- strijskih središč in potrebe po tem blagu, bi omogočilo zadrugam dober zaslužek, hkrati pa koristilo potrošniku. Z gradnjo žičnico na Krvavec, se občimi odpirajo tudi velike možnosti v zvezi z razvojem turizma. Zato bo kazalo čimprej ustanoviti turistično društvo, ki naj bi bilo iniciator turistično dejavnosti, od katere bo imelo gospodarstvo občine nedvomno precejšnjo korist. I. A. PROBLEMI NAŠIH PODJETIJ REKOSTRUKCIJA ali NOVA TOVARNA? Kropa je življenjsko povezana s tovarno »Plamen«. Ze 62-letna tradicija žebljarstva in železarstva nam dovolj zgovorno pove, da je vsakodnevno življenje povezano s to tovarno. Toda samo tradicija še ni dovolj v naprednem gospodarstvu in iz dneva v dan se razvijajoči tehniki. Ni nobena skrivnost, da so v »Plamenu« stroji, ki so že zdavnaj zastareli in jih morda samo še delovna vnema kroparskih žebljarjev drži pokonci. Zato tudi ni prav nič čudnega, če so bile željo Kroparjev, že več let nazaj, usmerjene v obnovo tovarniških proizvodnih kapacitet. Začeli so z veliko delovno vnemo. Toda vse kaže, da so različna mnenja povzročila, da se je zadeva okoli obnove tovarne »Plamen« precej zakasnila. Mnenja so b'ila, kot rečeno, razljčna: medtem ko so se nekateri zavzemali za rekonstrukcijo sedanje tovarne, jih je bilo precej več za to, da bi zgradili povsem nov objekt na Breznici. To zadnje mnenje je bilo še vedno posledica tistih stališč, ko smo menili, da brez novih, modernih in obsežnih industrijskih obratov ni mogočo doseči večjo proizvodnje, skratka, da se ni mogoče izkopati iz zaostalosti. Toda leta »o tekla in vse tako kaže, da so tudi Kroparjl začeli spoznavati, da jo veliko cenej o obnavljati in tehnično izpopolnjevati tisto kar že imamo, kot pa vlagati težke milijarde za nova tovarniška poslopja, ki bi se amortizirala šele po dolgih letih. Rekonstrukcija tovarne »Plamen« postaja sedaj stvarnost. Elaborat obsega v celoti zamenjavo sedmih strojev: treh strojev za vijako in dve garnituri po dva stroja za izdelavo matic. Tovarna bo prav na tej podlagi tudi razširila izbiro svojih izdelkov ter bo izdelovala vijake in matice od 5 do 16 mm. Vendar pomen rekonstrukcije ni samo v tem. Z novimi stroji bo delovni kolektiv lahko v precejšnji meri povečal tudi »delovno storilnost, saj bo sedaj treba namesto šest do osem le dve delovni operaciji za vijake in tri delovne 'operacije za matice. Ni čudno torej čo" bo znašala letna proizvodnja tovarne »Plamen«, bržkone že leta 1059, 5200 ton vijakov, matic in drugih izdelkov, v primerjavi z letošnjim letom, ko se proizvodnja giblje na višini 3600 ton. To jo ena plat tako imenovane rekonstrukcij-ske medalje. Ce jo Obrnemo pa ugotovimo, da bodo znašali prihranki, v primerjavi s sedanjimi proizvodniimi 'stroški, letno 93,806.808 dinarjev. Perspektiva tovarne jo tudi v tem, da bo sčasoma — to dela sicer v skromni obliki že sedaj — preusmerila svojo prodajo na izvoz, zlasti s proizvodnjo jeklenih vijakov. Mnogi se boje, kaj bo potem z obratom »Plamena« v 'Kamni gorici? Ta sedaj morda le životari. Vendar so tudi temu obratu v prihodnje obetajo lepši časi. Ko bo matični obrat »Plamena« v Kropi dobil nove Stroje, bodo sedanje VHOD V TOVARNO »PLAMEN« premestili v Kamno gorico, kjer bodo še naprej izdelovali žičnike, zakovice in numeratprje. Dilema: za rekonstrukcijo ali za novo tovarno, torej ne more biti težko rešljiva. Jasna gospodarska računica im trezna presoja tudi laika lahko prepričata v 'umestnost rekonstrukcije. Bodočnost tovarne »Plamen« — v skladu seveda z naš-Jmi. objektivnimi gosipodarskimi možnostmi — jo torej v rekonstrukciji podjetja. Zato bi kazalo usmeriti vse moči tako organov delavskega samoupravljanja kot vseh množičnih organizacij v podjetju in v vsej Kropi predvsem v tej smeri, kajti tako za kroparskega žebljarja, kakor tudi za našo gospodarsko skupnost, je vsekakor bolje držati vrabca v roki, kot gledati goloba na strehi... I. A. Z INICIATIVO NA PLAN! 2e samo, da smo začeli o turizmu nasploh in o posameznih turističnih dejavnostih posebej, razpravljati ter da se za te probleme zanima čedalje širši krog ljudi, lahko ocenimo kot pozitivno dejstvo. Tega namreč še pred leti in manj ne bi mogli reči. Ko torej ugotavljamo napredek — če £e ne dejanski pa vsaj glede razprav — ne moremo mimo bojazni, da ne bi te razprave usmerile družbene napore na področju turizma na stranpoti oziroma po ovinkih v hrib, namesto po strmini navkreber. I Vse preveč smo še mnenja, da je najvažnejša stvar turizma gostinstvo. Drži, da je eden poglavitnih činiteljev! Toda turizem ni samo gostinstvo, temveč še marsikaj drugega. Vzemimo za primer Italijo. V tej turistično zelo razviti državi vse in vsakdo živi za turizem. Vsaka hiša je v stanju nuditi turistu prenočišče in hrano. In pri nas? Turistu največkrat ne preostane drugega kot soba v dragem hotelu. 'To je morda le drobec iz naše turistične problematike, ki pa ni nepomemben. — Precej krivde za obstoječe stanje pri nas je sicer v sami pozitivni turistični miselnosti posameznikov in tudi skupnosti, ki dostikrat ne omo-geča večje iniciative. Ce pa so jo posamezniki pokazali, največkrat ne naletijo na razumevanje pristojnih oblastnih organov. V letošnjem letu je bilo pri občinah na razpolago precej denarja za turizem, vendar so ga posamezna gostinska podjetja le malenkostno izkoristila. Vse kaže, da se mnogi gostinci boje najemati kredite, češ potem bo pa treba začeti več in bolje delati. — „Saj gre tudi tako naprej, plače imamo zajamčene, več investicij — večje skrbi..." menijo mnogi. Ali ne botruje tej lagodnosti tudi večkrat nenačrtna davčna politika občin? Za primer: Hotel „jelovica" na Bledu ima okoli milijon dinarjev pavšalnih obveznosti na leto, gostilna ,,Pri Joževcu" v Begunjah pm 1,200.000 dinarjev. Medtem ko prvo podjetje tarna, da je še ta milijon preveč, pravi drugo, da je še kar zadovoljno..: Gre torej za sprostitev iniciative, hi je naši turistični in gostinski delavci še nimajo dovolj ali pa jo sami — zaradi lagodnej-šega vsakdana — tlačijo, da ne bi privrela na plan. j£ Nekatera opažanja v letošnji turistični sezoni zadnjo ugotovitev v precejšnji meri dokazujejo. 1. AIJSEC r C I, A S KMETIJSKO POSESTVO V CERKLJAH IMA PREMALO STROJEV Kmetijsko posestvo v Cerkljah že vsa leta ne more pokazati tistega uspeha, ki ga zahteva ObLO Cerklje. Občinski ljudski odbor daje namreč posestvu garancijo za kredit, ki ga je najelo v banki. Da omenjeno posestvo ne uspe tako zagospodariti kakor bi bilo treba, je kriva verjetno slaba organizacija dela, ovire pa so tudi v tem, da gospodarsko poslopje še zdaleč ne ustreza svojemu namenu. Posestvo ima tudi premalo strojev, saj imajo za celotne potrebe na razpolago le en traktor. Po reorganizaciji posestva v letu 1956 je posestvo dobilo 7 zaključenih kompleksov, ki bi jih bilo treba spričo velike površine nujno obdelovati s stroji. Teh posestvo zaradi finančnih težav ne more nabaviti. Posestvo bi potrebo- valo tudi nov hlev vsaj za 50 glav živine, da bi si tako zagotovilo zadosti gnoja. Pridelki so bili letos bogati — dobro je obrodilo zlasti žito in krompir — žal so jih morali vskladiščiti kar na podstrešju, ker nimajo potrebnih skladišč. Morda bi bilo koristno, da bi posestvo oddalo nekaj zemlje v najem za toliko časa, da bi si zgradilo potrebne gospodarske prostore in nabavilo stroje. -an USPELA ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V KAMNIKU Malokdo je pričakoval, da bodo živinorejci kamniškega okoliša pokazali tako veliko zanimanje za razstavo, ki je bila v nedeljo na sejmišču. Kmetijski strokovnjaki so tolmačili gledalcem lastnosti in odlike razstavljene živine in poudarjali važnost pravilne odbire plemenske živine in izboljšanja pridelka krme. Kamnik je kot industrijsko mesto močno zainteresiran, da bi bilo v njegovi okolici več mleka. Kot najboljši sta bili priznani kravi Janeza Rcpanška iz Kamnika in Arboretuma iz Volčjega potoka. Posestvo Arboretuma je prejelo še posebno na- grado za najbolj homogeno čredo. Prvo nagrado za najboljšo čredo sta prejela KZ Kamnik in Franc Potočnik iz Godiča. Skupno je bilo razdeljenih 154 tisoč din nagrad. Po razstavi je bilo zborovanje živinorejcev. Z. ZA DESET MENUT GRE! Tržiška železniška proga je lokalnega značaja. Vlaki na tej progi vozijo z večjo ali manjšo zamudo in to ne vpliva v kdove kakšni meri na promet. Znano je, da se s Tržičanom vozi precej delavcev na delo v kranjske tovarne. Pri sestavljanju voznega reda za letošnje leto pa nekatere tovarne niso mogle doseči pri Direkciji državnih železnic, da ti tržiški vlak odhajal popoldne 10 minut pozneje, kot odhaja sedaj iz Kranja proti Tržiču. To nerazumevanje pristojnih želez- niških organov je povzročilo, da morajo denimo, delavci iz trži-ške okolice pričeti v tovarni »Planika« zjutraj z delom ob 5.50 minut in ga končati 10 minut pred 14. uro, da bi lahko še pravočasno prišli na vlak. To povzroča motnje v proizvodnem procesu v tovarnah. Se mar ne bi dalo voznega reda — morda že sedaj pozimi — spremeniti tako, da bi ustrezal vsem delavcem, ki se vozijo na delo s tem vlakom? Pač vseeno je, ali odhaja tržiški vlak iz Kranja 10 minut prej ali pozneje! I. A. V MLADOSTI HRANI ZA STAROST Komunalna banka Bled je pripravila otrokom 15. oktobra brezplačno predstavo filma Dinar na dinar, ki nazorno in vabljivo prikaže pomen in vrednost varčevanja. Zraven so za otroke vseh šol v občini vrteli slikovita in poučna Diesneyeva filma »V dolini bobrov« in »Pol orala zemlje«. V bodoče pa mislijo za vseh 32 oddelkov uvesti razredne hranilnike, v katere bodo otroci vlagali svoje prihranke. J. B. Po otvoritvi splošnega dela muzeja na blejskem gradu ZA OTOKOM ŠE GRAD ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. — Naročniki imajo 20% popusta. V soboto popoldne sem v središču Kranja izgubil očala v etuiju. Ker jih nujno rabim, prosim najditelja naj jih proti nagradi vrne na naslov Manca Gale, »Pletenina«, Kranj. Prodam še dobro ohranjeno železno peč — samo za 3000 din. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam motorno gnojnično črpalko. — Smid Matija, Selca št. 68. Ugodno prodam novo kuhinjsko pohištvo. Benčič Milan, Zl. polje 28, Kranj. Vola, cca 450 kg težkega prodam. — Cešnjica 15, Podnart. Prodam 2 kozi-mlekarici. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam pletllni stroj. Jurina Bernarda, Ljubljanska c. 7/11, Kranj. Prodam parcelo 1600 mJ velikosti v Stražišču. Informacije daje Jereb Oto, Kalvarija 24. Prodam osebni avto Fiat-Balile v dobrem stanju. — Pečenko, Jezerska c. 27, Kranj. Iščem mizarskega pomočnika. — Hafner Franc, Primskovo 98, Kranj. Iščem mizarskega pomočnika za pohištvena dela. — Vendling, C. na Golnik 12, Kranj. Iščem upokojenko, veščo kuhe, h tričlanski odrasli družini na deželi. Pogoji ugodni. Naslov v oglasnem oddelku. Starejši čevljar Išče stanovanje pri upokojenki ali vdovi brez otrok. Plačam dobro. Ponudbe v oglasni oddelek. Zamenjam stanovanje na Primskovem. Naslov v oglasnem oddelku. Zamenjam enosobno stanovanje v Cirčah za drugo v bližini Kranja. — Jagodic, Cirče 110, Kranj. Šivilja, poštena išče sobo in hrano v Kranju proti plačilu ali bi v prostem času pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. Zatekel se je črn pes-ovčjak. — Primskovo 47. Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico štev. 17765 na ime Krašovec Rozalija. Kleparskega pomočnika in vodovodnega instalaterja sprejmem takoj. — Maksimo v Boris, kleparstvo, Tržič. Greva pomagati v prostem času v gospodinjstvo za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. Dam 30.000 din nagrade kdor mi preskrbi sobo. Najemnine plačam 2000 din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku. SPET 8000 DINARJEV ZAVAROVALNINE ZA NAŠEGA NAROČNIKA Naročniku našega lista Valentinu Pivku iz Loke pri Križah, ki se je ponesrečil letos 31. julija, je Državni zavarovalni zavod — DOZ izplačal te dni 8000 dinarjev zavarovalnine za 20% trajno invalidnost. Nesreče ne moremo nikoli predvideti, zatorej bralci, ki želite biti zavarovani, ne pozabite pravočasno poravnati naročnine! KINO__ »STORZlC«, KRANJ: 18. oktobra ob 15.45., 18. in 20.15. uri franc. barvni film »SENTJER-NEJSKA NOC«. 19. oktobra ob 16., 18. in 20. uri amerikanski barvni film' »SKANDAL V SCURIJU«, ob 22. uri premiera slov. filma »NE ČAKAJ NA MAJ«. 20. oktobra ob 10. uri franc. film »OHOLI«, ob 14. uri amerški barvni film »SKANDAL V SCURIJU«, ob 15.45., 18. in 20.15. uri franc. barvni film »SENTJERNEJ-SKA NOC«. »SVOBODA« STRAZiSCE: 19. oktobra ob 18. in 20. uri premiera amer. filma »SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA«. 20. oktobra ob 15., 17. in 19. uri amer. barvni film »SKANDAL V SCURIJU«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO: 19. oktobra- ob 19. uri »OHOLI«. 20. oktobra ob 16.30. in 19. uri slovenski film »NE ČAKAJ NA MAJ«. NAKLO: 19. oktobra ob 19.30. uri slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ«. 20. oktobra ob 16. in 19. uri amer. film »SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA«. »RADIO« JESENICE: 18. oktobra amer. film »KOGAR SONCE GREJE«. 19. in 20. oktobra nemški film »SE NI PREPOZNO«. »PLAVŽ« JESENICE: 18. oktobra nemški barvni film »PIROŠKA«. 19. in 20. oktobra amer. film »KOGAR SONCE GREJE«. ŽIROVNICA: 19. in 20. oktobra, nemški barvni film »PIROŠKA«. DOVJE MOJSTRANA: 18. in 20. oktobra amer. barvni film »CAS OBRAČUNA«. BLED: od 18. do 20. oktobra angleški film — drama »RAZDVOJENO SRCE«. V petek ob 20. url. V soboto ob 17. in 20. uri. V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri. RADOVLJICA: od 18. do 20. oktobra amer. barvni fistavision film »DALJNA OBZORJA«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30., 17.30 in 20. uri. LJUBNO: 19. in 20. okt. amer. film »UPOR NA LADJI BAUN-TI«. V soboto ob 19.30. uri. V nedeljo ob 14., 16. in 18. uri. »SORA« SKOPJA LOKA: od 18. do 20. oktobra amer. barvni film »ROBIN HUD«. »KRVAVC« CERKLJE: 19. in 20. oktobra jug. film »TRENUTKI ODLOČITVE«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 19. uri. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega predobrega, skrbnega iri nenadomestljivega očeta in starega očeta JOSIPA VVEISSEISENA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami upali na izboljšanje bolezni a ob prerani smrti iskreno sočustvovali. Naša najtoplejša zahvala kolektivu in sind. podružnici OLO Kranj za poklonjena prekrasna venca, pevcem za ganljive žalo-stinke, č. č. duhovščini in vsem, ki so mu darovali toliko lepega cvetja, se od njega poslovili in in ga pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti: sin Marjan, hčerki Marica in Jožica, družine Weisseisen, Ravnikar, Podgoršek in ostalo sorodstvo. Kranj, 18. oktobra 1957. TRZNI PREGLED V KRANJU V ponedeljek je bilo na kranjskem trgu izredno veliko jabolk, ki so jih prodajali po 40, 60 in 65 din kg. Tudi grozdja je bilo dovolj po 100 din kg. Orehova jedrca po 650 din kg so hitro pošla, gospodinje pa so pokupile tudi veliko kostanja, ki je zdaj že po 40 din liter. Okoliške prodajalke so prinesle tokrat naprodaj tudi nekaj gob, in sicer sivke, ki so jih prodajale po 70 din liter. Ostale cene: zelje 15, rdeča pesa 30, čebula 50, smokve 60, zelena paprika 46, endivija 50 din kg, jajčka 24 din komad, suhi fižol 60 din liter, špinača 30 din merica. Mladi zajčki so bili po 100 din. NESREČE BREZ IZPITA JE VOZIL MOTOR V torek, 15. oktobra ob 19. uri se je dogodila hujša prometna nesreča na poljski poti med naselji Suha in Trata pri Skofji Loki. Motorist Ivan Krek je vozil motorno kolo brez šoferskega izpita. Pri srečanju z vprež-nim vozom se je zaletel med konje. Dobil je hude telesne poškodbe in odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Poškodoval je tudi konje. NEZAVESTNEGA SO NAŠLI Pred gostilno Mulej na SI. Ja-vorniku so v torek, 15. t. m. ob 20. uri našli nezavestnega Ivana Srniceva. Bil je delavec v Železarni. Odpeljali so ga v jeseniško bolnico, kjer je zaradi precejšnje količine zaužitega alkohola podlegel srčni kapi. Odkar so julija letos odprli muzej v obnovljenem blejskem gradu, si je razstavne prostore ogledalo veliko domačih in tujih gostov. Z otvoritvijo prvega, splošnega dela muzeja, je bil napravljen velik korak naprej. Grad je bil v začetku restavracijskih del 1949. leta precej zapuščen. Z obnovitvenimi deli pa je bil rešen nadaljnjega propadanja. V tem času je dobil precej drugačno podobo kot jo je imel nekdaj tako zunaj kakor znotraj, vendar pa je zgodovinski koncept zgradbe v bistvu ohranjen. Seveda je nekdanjo najstarejšo podobo izgubil že ob potresih v 16. in 17. stoletju, kajti v svoji prvotni dobi je bil docela enostaven: na skali nad jezerom je stal obrambni stolp, ki je štopnjema dobival dozidane prostore, kakor so tedaj pač narekovale potrebe. Najstarejši grajski del je kapela, poslikana s freskami 17. stoletja. Restavraterjem jih je uspelo lepo obnoviti, čeprav so bile že popolnoma zabrisana z večkratnim beljenjem kapelice. Po opravljenih gradbenih delih v 1. nadstropju reprezentančnega trakta gradu so v petih obnovljenih prostorih razstavili grajsko pohištvo, ki prikazuje srednjeveški grad v posameznih fazah zgodovinskega razvoja, in je nekaka ilustracija stanovanjske kulture v dobi baroka, renesanse, rokokoja itd. V vsaki sobi je pritrjena tudi posebna tablica, ki opisuje določeno zgodovinsko obdobje: Ostanki bronaste in ilirske do BLEJSKO JEZERO Z OTOKOM §§§ S SODIŠČA NEVAREN POSEL Marsikdo se je že opekel, ker je kupil blago sumljivega izvora. To je občutila tudi blagajni-čarka F. J., ki je kupila za 15.000 dinarjev skoraj novo kolo. Prodala ji ga je nepoznana ženska in to brez vsakega računa. Kolo pa. je bilo, tudi po njenem mnenju, vredno okoli 40.000 dinarjev. Na videz je šlo za dobro kupčijo, ki pa je tvegana. Le redki so tisti, ki prodajajo pod ceno. Največkrat so to taki ljudje, ki jih ukradeni predmeti težijo. Zato ne gre od nepozna- TRCENJE NA OZKEM CESTIŠČU V torek popoldne je Drišlo na cesti III. reda med Zmincem in Logom do manjše prometne nezgode. Na ozkem cestišču sta se srečala voznik tovornega avtomobila Ivan Jančar in voznik tovornjaka Jernej Primožič. Ker nista mogla pravočasno zaustaviti in ker je bila cesta zelo ozka, sta trčila drug v drugega. Skoda na vozilih je le neznatna. nih oseb kupovati »mačka v žaklju«. F. J. je kupila kolo, ki je imelo celo spiljeno tovarniško številko. Del ogrodja, kjer so bile številke, je bil lepo ovit z navlonskim trakom, tako da tega ni bilo na prvi pogled opaziti. Ker bi F. J. lahko vedela, da kolo ni pošteno pridobljeno, je bila zaradi prikrivanja kaznovana s 3 meseci zapora pogojno za dobo enega leta. V. S KOLESOM V AVTOMOBIL Pred kranjskim sodiščem se je te dni zagovarjal R. M., ker je po gaštejskem klancu vozil tako neprevidno, da se je zaletel v desno stran nasproti mu vozečega avtomobila. Kolesar je bil močno vinjen in je vozil skrajno neprevidno. Večkrat ga je zanašalo tudi na sredo ceste. Analiza kolesarjeve krvi ie takoj pojasnila pravi vzrok nesreče. Nesreči je tako znova botroval alkohol. Zaradi ogrožanja javnega prometa je bil R. M. obsojen na 27 dni zapora pogojno za dobo enega leta. V. r Zapoznel zapisek ob protituberkuloznem tednu Jubilej 10-letnega boja proti tuberkulozi Golnik, bolniki, krvodajalci in dr. Branko Štangel Dr. Štangel, šef transfuzijske postaje inštituta za TBC na Golniku, je eden izmed tiatih zdravnikov, ki je vedno in v vsakem času pripravljen žrtvovati svoj čas in znanje za bolnika. Kot takega ga poznajo ne samo številni bolniki in mnogi ljudje iz vseh naših republik, ki so so kdaj zdravili v tej bolnišnici, temveč tudi številni prostovoljni krvodajalci. Ko sem ga pred dnevi obiskal, je imel polne roke dela. Kljub temu pa sva se pogovorila o vsem, kar me je zanimalo. — Ko ®va krožila po belih stezicah parka pod bolnišnico, mil je vedel povedati toliko zanimivega, da bi lahko napisal več kot obširen sestavek. Ko sem mu dejal, da je ^Golnik s svojo lepo okolico na moč privlačen kraj, mi je to potrdil, toda pripomnil je, da se za te lepote njihovi bolniki ne menijo. Te lepote začno dojemati šele takrat, ko se njihovo zdravstveno stanje izboljšuje in ko ozdraveli odhajajo na svoje domove ali okrevališča. »Razumljivo je,« je nadaljeval dr. Štangel, »da bolniki, ki prihajajo k nam, rabijo tako lepo okolico, zato skrbimo, da »o naša sprehajališča vedno lepo urejena ta prikupna. Tuberkuloza je mučna in dolgotrajna bolezen, saj se morajo bolniki po več mesecev din tudi po več let zdraviti, preden so apet sposobni za delo. Niso redkii, ki jiilm naša ustanova reši življenje. To doseči pa je mogoče lle s požrtvovalnim delom vsega našega kolektiva in vseh tistih zavednih državljanov, prostovoljnih krvodajalcev, brez katerih bi bili pogosto vsi naši napori brezuspešni.« — Poslej se je pogovor sukal okrog krvodajalcev. Vsa leta so zdravstvene ustanove krvodajalcev plačevale kri. Kaj je pripeljalo ustanove do tega, da so pričelo z akcijami prostovoljne oddaje krvi? »Teh momentov je bilo več. Transfuzijska postaja splošne bolnišnice v Ljubljani, ki se je ukvarjala s tem delom, je imela težave s tem, ker je imela premalo krvodajalcev, katerih kri bi zadoščala vsem potrebam naših bolnišnic. Prišlo je tudi do primerov, da so se ti ljudje začeli načrtno baviti z oddajo krvi in se od tega preživljati. Nekateri so oddajali kri tako pogosto, da so sami zboleli. Končno smo z RK pniSli do spoznanja, da se človeške krvi ne da prepiačati. Sledil je ukrep: kri naj se oddaja na prostovoljni bazi. Prepričani smo biH, da bodo ljudje priskočili na pomoč, ne da bi za trenutek pomišljali, kadar gre za življenje sočloveka. Te akcije so se pričele preko organizacije RK. Uspehi naših prizadevanj so bili iz dneva v dan večji. Sedaj je v Sloveniji ie še malo krajev, ki jih ne bi obiskale skupine transfuzijske postaje iz Ljubljane.« Kdaj ste na Golniku ustanovili transfuzijsko postajo? »Lansko, pomlad. Predtem smo dobivali kri iz ljubljanske transfuzijske postaje. Ker pa smo jo porabili vedno več, saj jo v nekaterih primerih za enega samega bolnika, porabimo tudi več litrov, in če pri tem upoštevamo najTaaliičnejše krvne skupine, smo bili priseljeni, da smo ustanovili lastno transfuzijsko posithjoi. Sprva !je šlo bolj (počasi. Na postajo smo klicali ljudi po seznamu prostovoljnih krvodajalcev, ki smo ga prejeli od Ljubljanske transfuzijske postaje. S pomočjo organizacije RK, ki nam jo priskočila na pomoč s propagando na terenu, prihaja na postajo Vedno več prosto vljnih krvodajalcev. Teh smo zabel eži'Li samo letos preko 1300. To število pa še vedno ne krije potreb. Število krvodajalcev bo trelba močno povečati, da bomo lahko nudili bolnikom primerno pomoč. Seznam krvodajalcev smo izpopolnili tudi s tem, da smo jih ločili po krvnih skupinah. Da bi se v imenu vseh bolnikov zahvalili najzaslužnejšim krvodajalcem in organizatorjem, smo pred kratkim priredili prireditev, s katero smo se zahvalili krvodajalcem za njihovo nesebično pomoč.« Dr. Štangel je vedel šo mnogokaj povedati o stvareh, kil naj jih izve tudi širša javnost, in sicer, da bi se prijavljali tudi novi prostovoljni krvodajalci, ki bi k naporom zdravstvene službe prispevali tudi svoj delež. »Tudi to naj bi bil delni prispevek ob praznovanju 10-letnice boja proti •tuberkulozi in ob praznovanju Tedna otroka,« je dejal dr. Štangel, preden sva se poslovila. un— .J be so prve priče naseljenosti v blejskem okolišu.d Obširna grobišča, ki so bila tukaj odkrita, pa osvetljujejo slovensko kulturo obdobja kralja Sama. — Prvi pisani viri, ki omenjajo Bled, so iz H. stoletja. Tedaj je cesar Henrik daroval škofiji v Brikse-nu obširno posest na Bledu. Upravljal jo je poseben zakupnik, ki je imel neposredno fevdalno oblast nad tlačani, in je odvajal zakupnino v Briksen. V 16. stoletju se je z zakupni-štvom Turjaških razšli'lo pro-testantstvo na Bled. Tedaj so tudi Turki silili preko kranjskih mej, zato so škofje blejski grad utrjevali in ga dali prezidati v približno današnjo obliko. Leta 1803 je bila blejska škofovska posest podržavljena. Po Napoleonovem padcu je postala last dunajskega dvora; kasneje so jo vrnili škofom iz Briksena. Po letu 1848 pa je bila z osvobajanjem kmetov podložništva obsežna fevdalna posest razdeljena. Zgradba, ki zavzema dominanten položaj v kotlini z jezerom, je bila dolgo vrsto let prazna in zapuščena, skorajda prepuščena popolnemu razpadu. Zato obnova blejskega gradu spada med ukrepe, ki so posebnega pomena za Bled. Redek je obiskovalec tega lepega turističnega kraja, ki se ne povzpne tudi na grad. Ze pogled z grajske ploščadi na jezero in okolico, na radovljiško kotlino z vencem hribov v ozadju, in na mogočno gorsko skupino Julijcev, ostane v človeku neizbrisen. Grad ni samo zgodovinsko pomemben, marveč je ena redkih turističnih zanimivosti, ki stalno privlači vedno nove rrdovedne obiskovalce. Saj je skupaj z otokom bitni sestavni del blejske panorame in zgovorna priča preteklosti. Zaenkrat še niso urejeni prostori v pritličju zgornjega dela gradu, zato ta del tudi še ni odprt javnosti. Tod bodo uredili oddelek najstarejšega blejskega obdobja z darilno listo. Posebej bodo uredili prostore za blejske zbirke, ki naj bi iz razpoložljivih predmetov prikazale splošni razvoj blejske okolice s posebnim poudarkom na turizem. Poleg tega pa je predvidena tudi ureditev prostorov za občasne razstave: umetniške, etnografske, znanstvene itd. — Sicer pa bo o dokončni ureditvi in razdelitvi prostorov sklepalo muzejsko društvo na Bledu, ki je bilo pred leti ustanovljeno, in vodstvo Narodnega muzeja ▼ Ljubljani, ki je prevzelo skrb in tehnično vodstvo pri urejanju blejskega gradu v muzej. Ze po dosedanjih prvih uspehih je upati, da bo blejski grad zaradi svojega izrednega položaja dobil tudi pravo vsebino. S tem bo končno vendarle odpravljena praznina, ki so jo obiskovalci čutili doslej, ko so prihajali na grad. — Seveda pa bodo za nadaljnja dela potrebna še precejšnja denarna sredstva. Leta 1952 je bil tudi otok preurejen v muzejske namene. Cerkev so obogatili z nekaterimi kiparskimi in slikarskimi deli baročne dobe. V veži nekdanje prostije so razstavljeni originali in kopije fresk iz srednjeveških podeželskih cerkva in dela kmečkih samoukov in obrtnikov. V prvem nadstropju je razstavljena gotska in baročna plastika, delo tujih slikarjev. -jb Strelstvo STRELCI IZ KRANJSKE GORE NIMAJO PROSTORA Strelska družina v Kranjski gori je kljub nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim dokaj marljiva. Dosegala bi lahko še lepše uspehe, če je pri tem ne bi ovirala vrsta težav — finančnih in drugih. Lega Kranjske gore namreč ne dovoljuje strelski družini, da bi lahko postavila primerno strelišče za vojaško puško. Pa tudi prostora ža streljanje z zračno puško v zimski sezoni družina nima. Sedaj se vodstvo družine že nekaj časa ukvarja z mislijo, da bi dobili prostor v bivši mizarski delavnici, ki je že štiri leta zaprta, prostori pa niso zasedeni. Preureditev bi bila možna s majhnimi stroški. Ta prostor naj bi jim ObLO Jesenice dodelil vsaj začasno. Ce bo družina dobila finančno pomoč in če bo naletela na razumevanje pri oblasteh, bo postala ena najmočnejših športnih organizacij v tem kraju. -an Kulturno-prosvetno delo — področje, ki ga novi občinski ljudski odbori ne bi smeli prezreti — Paberki z obiskov naših novinarjev v Poljanah, Cerkljah in v Kropi Ali v Kropi res ni več zanimanja za kulturno-prosvetno delo? Pravijo, da nikjer drugje na Gorenjskem ni bilo tako velikega zanimanja *a obiske različnih profesionalnih V » ■ % t ?\ »i «• Tudi objektivni pogoji za kulturno-prosvetno delo v Kropi so dobri, saj ima malokateri kraj takšen dom, kot Igralska družina iz Hotavelj je uprizorila »Gorenjsko putarijo« Umetniških skupin, kot ravno v Kropi. Zategadelj prav gotovo ne drži;, da v teon kraju ni zanimanja za kulturno in prosvetno delo, čeprav trenutno — na pragu nove sezone — vse kaže, da ne bo malo težav, da delo steče. Do spomladi je delo normalno potekalo. Potem pa je kar po vrsti začelo vse pešati. Ravno v trenutku, ko bi društvo moralo proslaviti 60-letnico obstojia, je zmanjkalo stid in molče se je prešlo mimo tega tako pomembnega jubileja. Precej krivde za tako stanje valijo Ha mladino. Mladih ljudi je premalo v društvu, v skoraj nobeni sekciji niso v večini. Ljudje — domačini, s katerimi smo govorili zatrjujejo, da mladina ne kaže prav nobenega zanimanja Za kulturno-prosvetno delo. Verjetno le ni vse tako črno kot se *o vidi nekaterim? Je pa vsekakor na Mladimi, da izpelje kulturno in prosvetno delo v Kropi iz slepe ulice. Nič kaj dobro ne vplivajo na kulturno - prosvetno delo razprtije med posameznimi grupami ljudi in ni izključeno, da je prav v tem treba iskati delen vzrok za pasivnost društva v zadnjih mesecih. Tako stanje seveda mladino odbija, kajti mladina je daleč od tega, da bi razumela razprtije, ki izvirajo iz preteklosti in zato ni čudno, da mladine v društvu ni. To pa jemlje društvu elan in ga vodi v stagnacijo. KUD »Stane Žagar« ima številne sekcije in bi Lahko za širok okoliš predstavljalo vzoren kulturno-umetni-Ški lin vzgojni kolektiv. V okviru društva so: dramska sekcija, ki je še do lani spravila na oder po 4 do 5 premier na leto. Nadalje pevska sekcija z moškim, ženskim in mešanim zborom. Imajo tudi bogato knjiiižnico, medtem ko je bila šahovska sekcija mrtvorojeno dete. Društvo se ponaša tudi z lastnim, 26-članskim orkestrom, ki pa je pred razpustom, ker ga zaradi obolelosti .dirigenta nima kdo voditi. Malo je krajev na Gorenjskem, kjer bi ljudska univerza dobro delala. Kropa je med njimi. Vsako leto priredi ljudska univerza ciklus 12 predavanj, ki so še kar dobro obiskana. Imajo tudi glasbeno šolo, ki jo je lani obiskovalo 20 gojencev. Prav gotovo tudi letos ne bo problem zbrati sredstva za učitelja, samo če 'bo zanimanje še tako kot lani. ga ima Kropa. Medtem ko se drugje društva stiskajo v nesodobnih in tesnih prostorih, bi za Kropo lahko napisali ravno obratno. Odstraniti bo torej treba samo tiste drobne, nepomembne — osebne — vzroke, ki so privedli do stagnacije in delo bo spet steklo. Sicer nekateri zatrjujejo, da Kroparj.i nimajo posebnega interesa za kulturno - prosvetno delo. Pravijo, da je bilo nekaj predstav v prejšnjih letih slabo obiskanih. Mi pa vemo, da so bile vse predstave res kvalitetnih ansamblov izredno dobro obiskane. To samo pomeni, da ljudje že dobro razlikujejo, kaj je kvalitetno, kaj pa ni. Tiste, kar ni kvalitetno pa ni noben greh, če odklanjajo. Tako stanje pa nalaga samo nove, odgovorne naloge pred kroparske prosvetne delavce. Ne gre torej samo za kakršnokoli dejavnost, marveč gre za kvaLiitetno dejavnost. Ta pa se da doseči samo z vztrajnim in složnim delom. S. B. 'filmi, kijUi qZida4'> »ZDAJ SMO PA TAM« Je avstrijski film v črno-bell tehniki, v katerem bi zaman iskali kakršnih koli kvalitet. Tudi tokrat trčimo ob staro preizkušeno pravilo, da slab scenarij ne more roditi dobrega filma. To pot pa ne gre zgolj za dramaturško Šibak scenarij, temveč za sila banalno, s pretirano »domiselnostjo« skonstruirano zgodbo, polno neslanosti in bradato situacijske komike. Spodrsljajev jo toliko, da jo film zdrsnil tako daleč pod povprečje, da smemo brez zlohotnega p riti kanja, zapisati: Film je tako brezupno slab, da je v tem popoten. — Kaj pa naša stara znanca Hans Moser In Theo Lingen? Vse kaže, da smo njun način igranja že zdavnaj spravili v ropotarnico polpreteklega časa. Sicer pa tudi za igro ostalih igralcev ne bi mogli zapisati bolj vzpodbudnih pripomb. Filmu v prid bi kvečjemu pristavili pripombo, da je dovdlj dinamičen. GOUBBIAH Bogate izkušnje, ki jih imamo s koprodukcijskimi filmi, nas tudi v primeru francosko-jugoslovanskega koprodukcijske-ga filma Goubbiah niso razočarale. Tudi ta film se kljub cinemaseopu in lepim barvnim posnetkom ni povzpel do povprečja. Ze osnovna zamisel zgodbe je precej slabokrvna, pa čeprav skuša pripovedovati o poinokrvnih, temperamentnih ciganih. Režija je povprečna, igra dobra, zunanji posnetki v kine-maskopskem sistemu za oko prijetni, kljub temu pa izzveni film v prazno. Koprodukcija sicer ni prinesla moralnega zadoščenja, zato pa utegne biti finančni uspeh jugoslovanskega koprodu-centa nekaj boljši. MADLENA jc angleški črno-beli film slavnega režiserja Davida Leana, ki je že pred tem ustvaril nekaj filmskih umetnin. Ljubitelji filma se bržčas še spominjajo filmov »Bežno srečanje« in »Veliko pričakovanje«. — Film Mad-lena pripoveduje zgodbo po resničnem dogodku. Madlena je mlado škotsko dekle, ki so jo obdolžili, da je zastrupila svojega ljubimca. Tu pa začne pravzaprav glavni konflikt, kajti zaradi pomanjkanja dokazov ji umora ne morejo naprtiti niti obsoditi, pa čeprav njena nedolžnost še ni dokazana. Režiser nas tudi tokrat ni razočaral, saj sodi film s svojimi nespornimi kvalitetami po obrtniški in igralski plati med umetnine, aa Osebna nasprotja duše kulturno dejavnost Kronika kulturno - prosvetne dejavnosti gorenjevaške občine je z nekaterimi izjemami v zadnjih letih zelo skopa, saj je kulturno-prosvetno delo zlasti v Gorenji vasi in Poljanah, skoraj docela zamrlo. Ker gre v obeh ■ primerih za skoraj iste težave, bomo vprašanje kultur-no-prosvetnega dela v obeh krajih obravnavali kot celoto. Menda ni treba posebej poudariti, da je bilo nedolgo tega kulturno-prosvetno delo v občini dokaj živahno. Temu primerni so bili tudi uspehi, ki so jih zabeležile posamezne sekcije kulturno - umetniških društev. lovnim pogojem, sta bili namreč obe igralski družini pred časom mnogo uspešnejši od današnjih družin, pa čeprav so objektivni in subjetktivni delovni pogoji trenutno mnogo boljši. Oder in ostali prostori nudijo brez dvoma dovolj možnosti za plodno delo. Kaj pa igralci in režiserji? Se vedno žive v občini. Cemu torej ta nezainteresiranost — lahko bi rekli — mačehovski odnos do kulturno-prosvetne^ dejavnosti? Pogost pojav, ki često zavira ali pa docela onemogoča večjo kulturno razgibanost na vasi, so osebna nasprotja. — So mar ta Klinarjev »Plavž« na odru v Gorenji vasi Zato je toliko bolj upravičeno vprašanje, kje tiče vzroki, da je kulturna dejavnost začela postopoma usihati, dokler ni skoraj popolnoma zamrla. Vzemimo za primer dramski sekciji društev v Gorenji vasi in Poljanah. Kljub neprimerno slabšim de- nasprotja res nepremostljiva? Naj mar zaradi teh osebnih nasprotij trpi kulturno-prosvetna dejavnost vse občine? Menda je krivda in odgovornost, katero so si naprtili nekateri posamezniki zavoljo nebistvenih stvari pred ljudstvom le prevelika! Včasih sta v okviru obeh kul- turno-umetniških društev uspešno delovala tudi pevska zbora, zdaj pa je narodna, borbena in umetna pesem nekje zamrla — morda tudi ta v osebnih nasprotjih. Res pa je težava v tem, da v Poljanah ni zborovodje, ki bi z uspehom oblikoval pevsko kulturo. Tudi poskusi z vzgojno-izo-braževalnim delom niso obrodili posebnih sadov. Razna predavanja, zlasti o živinoreji in kmetijstvu, so bila zelo slabo obiskana, čeprav so snov tolmačili predavatelji - strokovnjaki. Pod takimi pogoji resda izgublja prirejanje predavanj večji del smisla, kar pa še ni dovolj, da bi vzgojno izobraževalno delo črtali s sporeda kulturno prosvetne dejavnosti. Za vsako ceno je treba najti ustrezen način, kako občinstvo za predavanja zainteresirati, hkrati pa poiskati snov, ki bo s svojo zanimivostjo in aktualnostjo pritegnila večje število poslušalcev. V nobenem primeru se ne smemo zadovoljiti zgolj s prireditvami, ki jih prirejajo učenci osnovnih šol v počastitev raznih praznikov, kajti to je le drobec tistega, do česar ima občinstvo vso moralno pravico. Vsi izgovori, češ da primanjkuje ljudi, ki bi vodili posamezne kulturno-prosvetne sekcije, niso povsem utemeljeni in služijo zgolj kot izhod v sili, s tem pa se nekateri le izogibajo delu in odgovornosti. Pri tem pa se nam vsiljuje novo, še pomembnejše vprašanje: se mar s tem mlačnim odnosom do kulturno - prosvetne dejavnosti ne nalagajo še večje odgovornosti pred mladino in ljudstvom sploh, ki ima vso pravico spregovoriti: kaj ste storili za duhovno rast in prosvetljevanje človeka? S. Drobci iz kulturno-prosvetne dejavnosti v Cerkljah Mrtvilo, ki je zavladalo zadnji dve leti v kulturno-prosvetni dejavnosti Cerkelj, kaže, da je tudi tamkajšnje kulturno-umetniško društvo med tistimi, ki so v stagnaciji. — Kje tiči vzrok? Tudi v tem primeru gre za značilno težavo, ki zelo pogosto tare mnoga prosvetna društva in se odraža predvsem v pomanjkanju ljudi-voditeljev raznih sekcij. Situacija pa vendarle ni tako brezupna, kakor bi na prvi pogled sodil nepoučen opazovalec. Zadnja seja KUD je namreč pokazala, da je med člani društva še vedno dovolj prizadevnosti, dobre volje in pobud za uspešno delo društva v letošnji in bodočih sezonah. Da bomo dobili jasnejšo podobo o delu društva, poglejmo na kratko sklepe omenjene seje in prelistajmo kroniko posameznih sekcij. Dramska sekcija bo s pomočjo dveh režiserjev, ki sta obljubila pomoč, zopet zaživela. Igralski zbor, ki ga tvori mladina, pa tudi starejši izkušeni igralci, lahko služi kot jamstvo, da bo delo zares uspešno, zlasti še zato, ker občinstvo, posebno starejši občani, kaj radi obiskujejo gledališke predstave. Naslednja sekcija, ki zelo uspešno deluje, je knjižnica z dokaj veliko zalogo knjig. Ker bralci radi posegajo po razmeroma velikem in pestrem knjižnem zakladu (knjig je okrog 1200), je ena od poglavitnih nalog, nabavljanje novih knjig. S 70 tisoč dinarji, ki jih je knjižnici obljubil ObLO Cerklje, bo delo knjižnice močno olajšano. Godba na pihala sicer obstoja, vendar pa zaradi nerednega dela ne beleži posebnih uspehov niti napredka. Morda bi kazalo posvetiti temu glasbenemu telesu v bodočnosti več pozornosti. Tamburaškemu orkestru, ki je pred časom predstavljal dokaj homogeno glasbeno telo, pa je z delom prenehal, se obetajo lepši časi. Spričo ugodnih delovnih pogojev bo orkester zopet začel z rednimi vajami. Zelo razveseljivo pa je dejstvo, da se naštetim sekcijam obeta še nova sekcija, ki je doslej niso imeli. Gre namreč za lutkovno sekcijo, ki bo — o tem ni dvoma — kaj kmalu pridobila med mladino, pa tudi med starejšimi gledalci, obilo prijateljev. Za uspešno delo te sekcije so dani vsi pogoji. Sekcijo bo vodil 4-članski odbor. Ob tej priliki pa moramo, žal, poudariti, da se pevski kulturi posveča vse premalo pozornosti. Ni moč zanikati, da je pevskega materiala in volje do dela v pevskem zboru dovolj, res pa je težava v tem, ker trenutno ni zborovodje, ki bi smotrno vzgajal pevski zbor. Spričo te ugotovitve bodimo iskreni in se vprašajmo: so bili mar storjeni vse ukrepi in napori, da bi pevovodjo na neki način le našli? Pri prvem neuspehu menda še ne kaže vreči puško v koruzo! V društvu deluje samostojna sekcija tudi Ljudska univerza, ki pa se tudi ne more ponašati s posebnimi uspehi. Za vsako ceno kaže poskusiti, da se bo v bodoče s pretehtano izbiro snovi in z dobro propagando utrlo tem predavanjem pot med občinstvo. Vsa pozornost in pohvala pa gre novi pobudi, in sicer družabnemu življenju v društvu. Da bomo s to novo obliko dela dosegli lepo uspehe, zlasti pa pritegnili v društvo nove člane, ni treba dvomiti. — Program kulturno-prosvetne dejavnosti je torej v cerkljanski občini kaj širok. Za realizacijo pa ne bodo zadoščale zgolj besede in obljube, temveč bo treba trdnega dela. S. S. Raziskovanja železarske preteklosti v Bohinju Zgodovinski oddelek Stalne razstave Železarne Jeseni'ce ima namen prikazati nekdanje gorenjske fužine, od katerih je dames še komaj kaj sledu v primernih maketah. Hkrati pa ima namen zbrati na terenu čimveč podatkov o fužinah in o načinu dela v njih. Ker so fužine na Pozabljenem najbolj pozabljene, je UO Stalne razstave sklenil, da raziskovalno delo prične v tem krajoi. ta tehnične risbe iz leta 1850 je znano, da je v Pozabljenem stalo dvoje kladiv s pečmi, katerih lastnik je bil Žiga Zois. Kasnejša risba pa navaja, da je tam stalo eno kladivo in valjarna poleg pripadajočih peči. Ostalim teh objektov ni več; vse je preraščeno s travnato rušo. -Raziskovalna grupa je s pomočjo katastrske mape Pozabljenega iz leta 1826 poiskala temelje takratnih stavb. 'Od objektov, ki so bili vriisamd v katastrsko mapo 1826. leta, stoji še stanovajska hiša. Preko trase nekdanjih rak ob strugi Bistrice pa stoji danes zidana stavba, tako •imenovana »Cegvenca«. Ob strugi Bistrice se še vidi zajetje vode za pogon fužin na Pozabljenem. O rakah pa n! sledu. V strugi Bistrice so vidni gladki kamni/tli kvadri, ki so služili za podlago nekdanjemu j ezu. Ob sodelovanju 91-letnega Luke Sobrla, ki je bil v mladih letih kovač v fužinah na Bistrici, 75-letnega Martina Mencingerja, kii je vozil oglje za fužine na Pozabljenem in Simona Zvana, krajevnega kronista Bohinja, je bilo ugotovljeno sledeče: Severna stena fužino (proti strugi Bistnioe) je deforimrana z oziirom na ogeljnl kamen in ostanke temeljev vzhodno stene. Ob trasi rak na zapadni strani 9tavbe, so pod rušo vidmi temeljil ilz kamna zidano stavlbo z dvema železnima vijakoma s 4 cm premera. Tu je pod grmovjem vidna tudi odprtina v stavbi. Cemu sta služila vijaka in odprtina, trenutno ni. moč dognati. Iz gornjih ugotovitev torej vidimo, da je od teh fužin ostalo prav malo — skoraj nič. Tovariš Men-oiger pripoveduje, da so ves obdelani kamen pozneje po opustitvi fužin porabili pni regulaciji strugo Bistrice in posamezniki pri zidavi hiš. Pri pregledovanju terena, kjer so stale fužine, so bili najdeni tudi kosi žlindre raznih oblik, teže in strukture. Kar so povedali o življenju in delu na Pozabljenem imenovni tovariši, so člani zgodovinskega oddelka Stalne razstave posneli na magnetofon. J NOVO GLASILO PODKORENSKE MLADINE Te dni je izšla 1. številka »Odmevov izpod gora«, glasila,, ki ga izdajajo dijaki 8. razreda osemletke v Kranjski gori skupaj Z aktivom LMS Podkoren. Ciklostirano izdajo 1. številke jim je omogočil komite LMS na Jesenicah, nadaljnje številke pa bodo skušali izdajati v lastni režiji. Na desetih straneh besedila lahko beremo sestavke o delu podkorenske mladine, o najnovejših političnih dogodkih doma in po svetu, o pripravah na bližnje volitve. Dijaki so skušali glosiiirati tudi nezdrave pojave na svoji šoli, širjenju lastnega obzorja pa so namenjena različna vprašanja, ki pa imajo precej šolski prizvok. Brez dvoma je najpomembnejši prispevek urednika Jaše Jelinčiča »Moj rojstni kraj«, poskus orisa Podkorena. Čeprav odrasli neverno zmajujejo iz glavo ob prebiranju časopisa, je pa ie-ta dokaz o sposobnosti -in volji imladnne, da dokaže, kaj zna in da zavzema v družbi mesto, ki ji pripada. # j. s. VEC DRUŽABNOSTI MED SVOBODASE! Tako so izzvenele zahteve govornikov na zadnjem občnem zboru DPD Svoboda »Slavko Cerne*< v Kranjski Igor i. Kljub vsemu opravljenem delu — V9e sokolje so pripravile v pretekli sezoni 14 kulturnih prireditev — jo bulo le čuti. da so posamezne sekerje delale preveč ločeno. Najbolj delavna med vsemi je bila mladinska sekcija, ki je sodelovala na treh akademijah, pripravila samostojen kulturno-zabavmi večer in ob koncu šolskega leta leta postavila na oder Gciievo pravljično igro »Uboga Ančka«. Čeprav so ob volitvah nastopile težave, ker se je nekaj delavnih članov otepajo nadaljnjega dela, so nazadnje le izvolili nov odbor, ki ga spet vodi Miloš Sodja. Skcda bi namreč b'0o, če Ibi kranjskogorska Svoboda, ki je pokazala dovolj življenjske sile, omrtvela v svojem delu. J. S. I 1 S 1. novembrom gospodinjski center tudi na Jesenicah Končno jo jeseniškim ženam vendarle uspelo uresničiti vsaj del njihovih načrtov. š 1. novembrom bodo dobile svoj 'gospodinjski center, ki bo imel začasne prostore v bivših otroških jaslih. Vprašanje prostora je torej rešeno, zdaj bo treba centru zagotoviti še dovolj finančnih' sredstev, da bo lahko začel z delom. Naloge, ki čakajo Zvezo ženskih društev na Jesenicah, so kaj raznovrstne. Jeseniičanke bodo s pomočjo centra skušale razviti 'vrsto uslužnostnih dejavnosti. V načrtu imajo ureditev pralnice, likalnice, krpalnice, pa tudi prirejanje raznih tečajev in predavanj za žene in dekleta. Ustanovitev centra za gospodinjsko pospeševalno .službo je torej na Jesenicah prvi pomembnejši korak na poti k razbremenitvi delovne žene. ,,Ce bom tokrat izvoljena..." RECEPTI Tovarišico Martino so na zadnjem zboru volivcev izbrali za kandidatko v občinski ljudski odbor. Ni ugovarjala, četudi ima doma družino, ki ji posveča ves avoj čas. Ze nekaj let ni delala v nobeni organizaciji, a zadnje mesece se je spet uveljavila v ženskem društvu in tudi v šolskem odboru je bila zelo delavna. Možu sprva ni bilo po volji, ko je zvedel, da kandidira, glasno pa eli tega ni upal izreči. Čutil je, da žene v volji po družbenem udejstvovanju ne sme ovirati samo zaradi lastnega udobja. Ze tako mu je večkrat omenila, da ji življenje za štedilnikom ne pomeni popolnega zadovoljstva, toda ker so 'bila pri hiši trije otroci, zadnjih pet let res ni mogla drugače. Ti so zdaj že nekoliko odrasli, zato ne bo tako hudo, ako bo kdaj pa kdaj le šla na kak sestanek. »Ce 'bom tokrat izvoljena,« je dejala možu, ko sta se. nekega večera pogovarjala o njeni kandidaturi, »potem se bom z vsemi močmi zavzemala za razbremenitev žene — gospodinje. Nisem edina, ki bd rada opravljala svoj poklic v tovarni, če bi le imela možnost pustiti otroke med delovnim časom v zavetišču oz. v šolski kuhinji. Tam bi morali biti otroci seveda preskrbljeni tudi s hrano in dobre vzgoje prav tako ne bi smeli pogrešati. Zato in zase .bd prinašala kosilo na dom iz tovarniške menze. Posluževala bd se tudi pralnice tin uslug za druga težja go- Jesenska moda LAHEK VOLNEN KOSTUM IN ELEGANTNA ENOBARVNA JOPICA, PRIMERNA ZA JESENSKE DNEVE spodinjska dela, ko bi bila razvita servisna služba. Vem, da vsega tega hkrati ne bo mogoče doseči, toda če bom v občinskem ljudskem odboru, potem ne bom molčala, ampak bom zagovarjala vse te potrebe delovnih žena,« je z zavzetostjo in odločnostjo pripovedovala. »C Lato prav imaš,« je pritrdil mož, »toda dvomim, da se ti bo ves ta trud izplačal.« »Zakaj ne? Ce se izplača moškim, da sodelujejo v svetih in judskih odborih, v delavskih vetuh in upravnih odborih podjetij, potem se ibo to izplačalo tudi ženam, ki imamo za potrebe družine tanjši poislluh (kot moški. Vsak najmanjši uspeh mi bo v zadovoljstvo, ko bom začutila, da sem potrebna tudi drugje, ne samo družini.« »Poskusi, ne bom ti branil,« je dejal mož. »Vsak tvoj uspeh me bo razveselil. Zdaj namreč šele uvidevam, kako sem bil doma konzervativen in egoističen, ker sem pričakoval, da boš delala samo za družino.« ŠPORTNO KRILO IZ TVVEEDA ALI KAKE DRUGE TKANINE, H KATEREMU SE DOBRO PODA VEDNO PRAKTIČEN TELOVNIK JEDILNIK Telečja obara Vodni iličniki Rižev narastek Sadni sok Telečja obara: 3A kg teletine, 10 dkg čebule, 15 dkg korenja, 15 dkg zelene, 10 dkg peteršilja v korenu, lovor j ev list, Vi dl kisle smetane, 3 dkg moke, 8 dkg masti, 3 sveži paradižniki, kostna juha. Razrezi meso na primerne koščke, zelenjavo na ko-lobarčke. Pripravi svetlo prežganje, prideni zre-zano zelenjavo in praži nekaj časa, nakar dodaj meso. Zalij z vodo ali juho in duši. Osoli, dodaj lovor j ev list, paradižnik, sesekljan peteršillj in smetano. Vodni žličniki — kvašeni: Va kg moke, Vt dkg kvasa, mleko po potrebi. Postavi kvas v mlačno mleko, dodaj žliičko sladkorja in moke. Daj ga v presejano in osoljeno moko. Nato dodaj mleko ali vodo s stepenim jajcem in dobro vmešaj mehko testo. Z žlico polagaj testo v vrel slan krop. Kuhano žiičnike odcedi in polij z mlačno vodo. Rižev narastek: 25 dkg riža, 3/8 1 mleka, 4 rumenjaki, 8 dkg sladkorja, j8 dkg maščobe, vanilija, sol, 1 kg jabolk, cimet, 10 dkg sladkorja, sneg 3 beljakov, 10 dkg sladkorja, i Skuhaj v. mleku riž in ga ohladi, maščobo, rumenjake in polovriico sladkorja vmešaj, da dobro naraste in pridaj riž, nato še trd sneg ter deni v stekleno posodo, da se speče. Priden! že plast jabolk, jih posuj s sladkorjem lin ciimetom ter peci, da za-rumenijo. Povrhu daj še trd sneg beljakov, v katerega si vtepla sladkor. Ce dtmaš manjšo posodo, vzemi polovico zmesi. Sadni sok: V« kg sliv ali drugega sadja, limonina lupina, 10—15 dkg sladkorja, voda. Zmelji slive ali drugo sadje, prideni prekuhano 'sladko vodo z limonino lupino in serviraj. PRAKTIČNI NASVETI Ščitnike za rokave naredimo lahko kar doma iz tankega .polivinila. Ščitijo nam obleko, talko da včasih tudi (z dolgimi rokavi lahko pomij emo posodo ali operemo kak kos perila. Taki ščitniki bodo dobrodošli tudi v raznih poklicih, na primer pri delu v kuhinji, mesnici ali v prodajalni živil. Zmečkano volneno obleko obesimo v vlažen prostor, ali pa malo navlažimo zmečkana mesta. Obleka se bo zravnala. Brvaste tkanine, posebno one, ki niso trajnih barv, peremo tako, da jih predevamo iz ene vode v drugo. Zadnji pri'lijemo kisa, da osveži barvo. Sušimo jih v senci in na zraku. Krpo za parket operemo v lugu, kateremu smo prilili nekoliko salmiaka. Nazadnje jih dobro speremo v čisti vodi. Nekoč Ise je rodil volk z vestjo. Oho, porečete, volk pa vest! Res, resnično je bilo tako in ubogi volk ni mogel prav nič zato, iče je prišel na svet z vestjo. Stari, izkušeni volkovi so se čudili. Ni bilo govora o kaki — kot •e reče — dedni obremenitvi. Odkar se volčji rod potepa po gozdovih, se še ni zgodilo nekaj tako nezaslišanega. Mladi volčič je že za mladih nog ka- eal, da ima vest. Ko ga je mati volkulja učila kako ise zaskoči in trga divjad ali ovca, se je vest oglasila in volčiču očitala: »Volk, volk, nd prav kar delaš! Pusti živeti nedolžne!« In mladi volk so je volčjemu načinu življenja uprl. Da ni žo mlad poginil od lakote, je še dolgo, dolgo sesal materino mleko. Mati volkulja je bila tega močno žalostna .in sinu dopovedovala, da je vendar volk, ne pa menih, ki živi ob sladkih koreninicah. Ko je dorastel in ker se mu je vest oglašala vsekdar, kadar so bratje volej 6 divjali na roparskih pohodih, je zapustil svoj rod. Sklenil je živeti sam po svoji vesti, po tisti vesti, s katero je nesrečnež prišel na svet. Sameval je v širnem gozdu in bratje voleje so se ga izogibali. Bil je s tem zadovoljen, kajti hotel je postati pošten volk, ki haj bi ga gozdni prebivalci spoštovali in ljubili. Užival je sladko koreninice, gozdne jegode, ma^ line in ostale plodove, ki jih nudi gozd miroljubnemu, gozdnemu narodu. Od časa do časa — ko je videl srnico aH tolstega zajca — mu je volčja kri zakipela. Kar skočil bi in zadavil nedolžno žrtev ter se po volčje napil VOLK JM VEST njene tople krvi &n nažrl njenega mesa. Tedaj se mu je oglasila vest: »Volk, volk! 'Nii prav karr delaJl Pusti živeti nedolžne!« In ker je hotel živeti po svoji vesti, se je premagal in pustil, da gre srnica ali tolsti zajec po sv6ji poti. Živel je dalje ob sladkih koreninicah, jagodah in drugih gozdnih plodovih. Cas mu je potekal v samoti', vendar je kazalo, da mu nekaj manjka. Postajal je iz dneva v dan vse bolj mršav, in kljub temu, da je bol mlad volk, iz dneva v dan vse Ibolj slaboten. Srečaval je srnice in tolste zajce, a vest je bila močnejša dn mu velevala premagovati volka, ki ga je čutil v sebi. Potem ga je nenadoma pričelo vleči nazaj k svojemu rodu in že se je zavedel, da pogreša brate volkove in njihovo družbo. Ne da bi sam vedel kako in kaj, je lepega dne odšel k svojemu rodu in dejal, da želi poslej živeti z brati volkovi. Ti so mu odgovorili da lahko, vendar da se mora odreči svoje vesti. Volk z vestjo ni dolgo pomišlja!; najraje bi bil na mestu obesil svojo vest na klin, a ker klina nd bilo, jo je vrgel bratom volkovom, kd so jo nemudoma raztrgali na drobne kose«, kakor se volkovom spodobi. On sam pa je ta hip ostal brez vesti. Bil j t volk kot njegovi bratje. Le-ti so ob tem dogodku v zboru zatulili in on se jim je pridružil. Kajti kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti. Tako se je zgodilo z nesrečnim volkom; bil je edini svojega rodu z vestjo, ki je kdaj živel; poslej takega nI bilo več. PELE NOVI PIONIRJI Žo dober mesec je tega, kar je začelo novo Šolsko leto. Ti sti, ki so to leto prvič prestopili šolski prag, so se v šoli že kar udomačili. Pred kratkim pa so jih sprejeli tudi v pionirsko organizacijo. To je bil velik praznik zanje. Na sliki vidite mlade pionirje iz 8-letke v Kranju. • KRIŽANKA »HRAST« r Vodoravno: 1. ploskovna mera; 3. del celote; 9. letni čas; 10. umik pred sovražnikom; 11. enote časa; 12. žensko ime, Elizabeta okrajšano; 13. vsota, ki smo Jo nekomu dolžni. Navpično: 1. medmet molečine; 2. živali, ki žive v vodi; 3. pisalna potrebščina, podriva tudi ptiče in perutnino; 4. domača žival ob morju; 5. medmet; 6. osebni zaimek; 7. ves, nerazdeljen; 8. turiki gledalec; 9. drugo Ime za Žida. Z3 8MEH JURCKOV SAMOGOVOR »Ko odrastem,* reče Jurček, ki se strašno boji vode, »bom vso noč pre-bedel, da mi zjutraj ne bo treba vratu umivati.« NI POTREBNO Učitelj pokliče Marka pred tablo. »No, Marko, zdaj mi pa dokaži, da je zemlja res okrogla!« »Oprostite,« zajeclja Marko, »saj tega nikoli nisem trdil!« « VPRAŠANJE — Ali je tebe tako vljudno pozdravil kot mene? ; — Ne vem. Ali je tudi tebi kaj dolžan? Vi Macarol Miloš: Mala i'esett Kraj polnih hramov plodov bogata čez polja zlata hiti jesen. Ze v snopih ajda leži požeta, a hrček spleta svoj dom meden. Na jasi čreda ovac se pase, a daleč zase sameva vrt. Kaj mara Tonček, ko sred uljnaka v posode staka presladko strd. Z meglico belo dežek se pelje z vozovi stelja beže pod krov. Pripravlja mati za vse medico, z medu potico le brž, domovi ČRKOVNI REBUS REŠITEV: 6934 3 6874 7 Janez Mlakar 1. MAJ 1919. LETA v NOVI DRŽAVI Nadaljevanj«. Leto 1919 je bilo politično zelo r^buirkano. Stare meščanske stranke so si celile rane, obenem pa so se porajale nove stranke, društva im organizacije. Deloma smo tudi marksisti zastopali različna sta-ItliSča. Nekateri so hoteli, da gremo po poti ruskih boljševikov in oktobrske revolucije, drugi pa so bili za to, da še nadalje vozimo po kolesnicaih II. Internacionale, ki se je med vojno tako slabo obnesla. Kdo bi naštel vso to množiLco levih itn desnih socialistov, kd so nas hodili šolat za .politično in strokovno borbo. Nam, ki smo se odločili za levo stran, so desničarji dokazovali, da je treba za revolucijo že .počakati. Posebno je zašumelo v naši organizaciji, ko smo zvedeli, da so tovariši v Srbiji ustanovili novo stranko z imenom Socialistična delavska stranka Jugoslavije, ki nd bila vključena v II. internacio-nalo. Leta 1920. se je ta stranka preimenovala v »Komunistično partijo Jugoslavije!« Tovariši Weis, Košir, Wergelj in .Robič so nam prigovarjali, naj tudd mi sledimo tovarišem v Srbija ter se odcepimo od II. internaoionale. Ker se je bližal praznik dela 1. maj, smo te spore za nekaj časa odložili, da bi ta klan dostojno in z vsem sijajem praznovali. Ze nekaj dni prej smo okrasili prostore v delavskem domu, predvsem dvorano. Zunaj na vrtu amo postavili \šotore za delitev jedil in pijač ln seveda plesni oder. Deske in drug material nam je to pot podarila uprava tovarne. Nakupili smo Več 1«t>o kilogramov smodnika za možnarje, iz katerih je vso noč pokalo kot v ofenzivi Goreli so tudi številni kresovi. Navsezgodaj so bile budnice, dopoldan pa se je pomikal skozi mesto sprevod z rdečimi zastavami, kakršnega Jesenice še ndso videle. Seveda je bilo tudi dosti govorov, še več pa petja in godbe. Godbeniki so bili na nogah skoraj dva dnd in dve noči. Popoldne, ko jo bila v vseh prostorih in na vrtu del. doma zabava, je prišel tja tudi generalni direktor Kari Noot z višjimi uradniki. Prišli so tudi drugi oblastniki in pristaši ostalih političnih strank. Ko bd videl to tujec, (bi rekel, da je ta dan pri nas res 'kraljevalo »sožitje« med delavci in kapitalisti in tudii med .političnimi strankami. Seveda je bilo to le navidezno, v resnici pa sta 99 v delavskem domu sešla dva svetova, ki sta se borila med seboj za premoč. To je bil v bivši Jugoslaviji prvi in zadnji praznik dela, ki1 smo ga res lepo iin brez vseh ovir praznovaM. Ustanovitev Komunistične stranke na Jesenicah Revolucionarno .gibanje v rdečem sindikatu je je dosgelo višek na sestanku, na katerem smo volili delegate za občni zbor SDSJ. Občni zbor je bil v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. 'Z Jesenic so bili na ta občni zbor poslani Štefan Wells, Vinko Ambro-žič, Janez Mule j, Rude. Markelj, Jože Knifiic, Karol Ažman, Junij Jeram in Marčič. Ko so se delegati vrnili, so na prvem sestanku poročali, da je bila na občnem zboru socialdemokratske stranke velika večina iza to, da člani izstopijo iz nje in da ustanovijo novo stranko, kakor so to storili že Srbi. Navzoči člani so- sprejeli to poročilo z velikim odobravanjem, le nekaj jih je bilo, kd so izjavili, da bodo osita.ll v stani stranki. 99Tri dni sem čistil konje66 pravi doktor Fajdiga Doktorja Fajdiga, z ordinacijo na Titovem trgu v Kranju poznajo ljudje malone po vsej Gorenjski tn tudi izven nje. Malokdo pa ve, da je bil dr. Fajdiga za časa Oktobrske revolucije kot oficir ruske vojske na kavkaski fronti. Kako je odjeknil prvi začetek revolucije na carsko, rusko vojsko, pravi dr. Fajdiga približno tole: »Lepega dne, to ije bilo 1917. leta, kaka pol leta, ko carja že ni bilo več, je prišlo povelje revolucionarjev tudi v našo enoto. Častnikov ni treba več pozdravldiati! Volili bomo nove vojaške poveljnike! Tako se je razneslo med vojaki. In res je bilo tako. Bil sem zdravnik v vojaški enoti s činom stotnika. Ob volitvah so seveda odpadli čini in tuda za adravnika je bil izvoljen moj pomočnik — bolničar. Toda v enoti je nastala zmeda. Disciplina in rada ni bilo več. .Izvoljena poveljniki ta niso znašli, niso bili kos nalogam. Enota ni bila več močna. in disciplinirana kot prej. Nevarnost pred turškim Vdorom je grozila. Zato so že čez nekaj dni popravili to napako kot posledico prve začetne in nepremišljene revolucionarne poteze v vojski. Bila je to prevelika demokratičnost, očitno škodljiva in celo nevarna. Imenovano je bilo novo poveljstvo. »Samo tri, dni sem čistili konje,« pravi dir. Fajdiga. Potem je bil ponovno postavljen na mesto zdravnika. To so zahtevali sami vojaki, ki so ugotovili, da bolničar le ni bil kos boleznim in zdravljenju. ' * Tako je ponovno utrjena vojaška enota v sklopu revolucionarnih sil apet močna in disciplinirana proti Titflisu. K. M. qore A Naneslo je tako, da sem po dolgem času zajadral v Poljansko dolino. Vsega je bilo dovolj, pa tudi materiala, ki se da imenitno v bodice preflancat, ni manjkalo. Ja, da ne bo zamere... Z menoj je bil tudi moj prijatelj Revšetov Lipe, ki ga menda tudd z veselih večerov Radia Ljubljana dobro poznate. A Pravzaprav se je ves špas začel takrat, ko je začelo Lipeta prav na aakramensko dajati po škrbini v spodnji čeljusti. Lipe pa, junak kakršen je, ni dolgo premišljal, ampak se je kratko in malo odpravil k zobozdravnici v Poljanah. Ko se je čez kakšno uro ves poklapan vrnil, je pa takole potožil: »Jedetana, Jaka, zdaj sem pa spet enkrat nasankal. Pomisli, tista zobozdravnica mi Je po obrokih vrtala zob.-m »Kako po obrokih? Tega pa le ne razumem.« »Jedetana, glih takole je bilo: pred bajto so z električno cir-kularko drva žagali. Kadar je tisti dedec tiščal poleno na žago, je zobozdravnica vedno prenehala vrtati zob.« »Ti, kakšno zvezo pa ima tvoj zob s tisto cirkularko?« »Zob pravzaprav ne, ampak največji špas je to, da v Poljanah ne morejo hkrati žagati drv in vrtati po zobeh. Veš, je elektrika prešvoh, da bi oboje hkrati poganjala.« A To je Še dobro, da v Poljanah nimajo električne valilnice (bolj kšajt ljudje pravijo temu tudi inkubator), ker bi zaradi slabega električnega toka vsa jajca sproti pomrznila. Zdi se mi, da bodo morali Poljanci še malo potrpeti, dokler ne bodo dogradili tiste lokalne električne centrale v Javorju. Pravijo, da bo fertik čez sedem let. No, čez sedem let pa vse prav pride. A Pa turili to sem zvohal, da ljudje ne hodijo radi na kmetijska predavanja. Kar nisem mogel verjeti. Pa sem vprašal neko žensko, če je temu res tako. »Pa ja, čista resnica. Saj jaz tudi ne hodim. Pa tudi na zadnjem predavanju o živinoreji nisem bila. Zakaj bi tudi hodila, ko so pa tako previsoki davki. Kar premislite, že zdaj ko je živina suha, so davki teko visoki, kakšni bi šele bili, če bi bila živina prav debela ...« A Ja, saj pravim, s Poljanci je zares hudo. Trmasti so kot le kaj. Se gripa jim ne pride do živega. V celih Poljanah in Gorenji vasi je tako malo bolnikov, da jih lahko na prste prešteješ. A Pa 5e tole sem zvohal, da v Gorenji vasi sploh Se nimajo vodovoda. Da ga bodo urihtali pa že precej cajta govorijo. Ampak jaz mislim, da od suhih besed tudi mokrote ne bo. A V Lučinah je pa nekoliko bolje, kar se vode tiče. Povsod imajo vodo, le osnovna šola je nima. Menda so učenci te šole proti temu, da napeljejo vodovod v šolo. Ja madonca, konec koncev bi se pa morali še umivat! A Zdajle mi je prišlo še nekaj na misel. Ce v Gorenji vasi nimajo vodovoda, potlej tudi do- bre vode nimajo, če pa nimajo vode, je pa najbrž zato vino boljše. A Koj ko aem zvedel, da išče KZ Poljane že dve leti upravnika, pa jim ni nobeden po volji, sem predlagal Lipetu, da bi se on meldal. pa ni bil dedec nič kaj kontent z mojo idejo.— »Veš Jaka, menim, da ne bi bil jaz za to mesto posebno pripraven. Poznam pa ljudi, ki bi bili kot nalašč za upravnika. Pa tudi takega upravnika poznam, ki je že štiri zadruge zafural. Morda bi jim bil pa tak po godu? A Morebiti bi tak upravnik prav dobro kšefte delal s tistim semenskim krompirjem, ki ga na nobeno sorto ne morejo spraviti v promet. Ce se ne bi kakor pijanec plota oklepal cene 8 dinarjev in pol za kg in bi morda ceno znižal za kakšen dinarčsk, stavim, da bi ga veliko laže odrinili kupcem. A Zares, Lipetu pa meni se vrli Polanci kar smilijo, če pomislim, da bodo morali ves krompir sami pojesti. Zaradi škroba, ki je v krompirju, se utegne zgoditi, da bodo hodili še bolj »poštirkani« kot doslej. Marsikaj bi še rad napisal, pa tokrat ne utegnem. Prav zdajle me čaka Lipe. Greva gripo preganjat, mimogrede bova pa še malo pogledala za kupcem, ki bi plačal krompir na debelo po 8 dinarjev in pol. Vas pozdravlja VAS BODICAR! Seveda pa večina voditeljev stare stranke oziroma SDSJ ni mirovala. Neprenehoma so hodili na Jesenice, med njimi oba Kristana, in nas svarili, naj ne silimo z glavo skozi zid, sicer bomo z našimi radikalnimi gesli in zahtevami preveč razburili, meščansko sloje. Na Jesenice so prihajali tudi pripadniki levice, med njimi Zorga, Makuc, »Lemež in drugi. Na vsakem sestanku, čeprav strokovnem, smo prišli v politične prepire. Posebno tovariši z Javorrrika so vztrajno zahtevali, da je že skrajni čas za pretrga-njo stikov z ii. internaoionalo. Ti tovariši niso mogli ali hoteli čakati, da ti v novo stranko po možnosti spravili čimveč ljudi. Nas Jeseničane so prehiteli ter