„ ^ ■£■, ^r 0<^ <>i^‘ <^".<3' ^",^J MEHTOR LIST Zfl SREDNJEŠOLSKO DimŠTVO : Št. 4. s: letnik v. : * ■ ■ ■ ■ ........................ ■ •■■■■•■■•■■■>■•••■■■■■■■ a ■ ■ ■ :::: Urejuje : dr. Anton Breznik : : ________________________ I Za leto 1NZ/1I13 — i________ »Mentor« » 1912/1913 » V. letnik «* Zvezek 4. VSEBINA: Pogreznjeni. (Fr. S. Finžgar.).......................72 Svetonočna pravljica. (Pesem.) (Fr. 2alko.)..........78 Canis familiaris. (Prof. Fr. Pengov.)................79 ♦ Čez Dunaj in Budimpešto v Belgrad. (Jos. Lavtižar.) (Dalje.).......................................82 Iz zgodovine Antarktike. (Dr. Fr. Trdan.)............84 Za klavzuro. (Domen Otilijev.) (Dalje.)..............86 Mir z vami. (Nedin Sterad.)..........................89 Navod za šahovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje.) .... 91 Drobiž................................................93-96 Lepa priložnostna darila. ^ tvorniška zaloga. ^ Oobro In poceni se kuni le prt meni, kar je obte znano. — Ure budilke od I K naprej; nlkel-naste lepe anker ure od K 4 50 naprej; srebrne cil.-rcm. ure od 7 K naprej; srebrne anker-rem. ure od 10 K naprej; diamantni prstan od 18 K naprej; briljantni prstan od 80 K naprej. — Lepe novosti v kina- ln pravem srebru po snllanih cenah. Naročajte novi cenik s koledarjem tudi po poiti zastonj. — Singerjev! Hvalni stroji od <0 K naprej, tudi za pletenje (pouk brezplačen). Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. m Fr. P. Zajet, Izprašani optik. Ljubljana, Stari trg 9 priporoCa svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi razllfine vrste naoCnlkov, ŠCipalcov, toplomerov, daljnogledov Itd. Popravila očal, SClpalcev Itd. lzvrSuje dobro in cenol Izhaja v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike štiri krone na leto« Tisk .KatollSke Tiskarne« v Ljubljani. — Odgovorni lastnik Alojzij Marke«. Mentor $ Letnik V. List za srednješolsko dijaštvo. Štev. 4. Fr. S. Finžgar: Pogreznjeni. v solnčni gori se je utrgala skala, se zatočila v dolino in se pogreznila v blato . . . »Poglej!« S komolcem je sunil štirinajstletni učenec petega razreda Korel Robine se je pisal — svojega součenca-soseda v zadnji klopi, la sosed sem bil jaz. On imeniten — zlikan ovratnik je nosil in pisano kravato, jaz hodnično srajco in leskove hlače. »Poglej,« me je sunil vnovič in odmotal droben zavojček pod klopjo. Jaz sem se ozrl. Iz omota se je zasvetila žhlana ruta, rožasta, kakor so jih tedaj nosila prešerna dekleta. Začudil sem se. »Kam boš z njo /« sem pošepetal. On mi je zrelo pomežiknil in izrekel brezglasno, z ustnic sem mu bral besedo: »Za Lojzko!« Pozabil sem, da sem v šoli in sem se na glas zasmejal. Zakaj sem se zasmejal, tega še danes ne vem. V hipu je zadonel rezki glas izza katedra. Ves sem se stresel. »Sem,« je donelo, »sem, gumpoc!« Učiteljeva roka je segala po palici, jaz sem sc plazil med klopmi plašen in zbegan, kakor hudodelec. Hudega učitelja sive brke so sc razčeperile, ker je jezen stisnil ustnice. Kakor bi jo nosil na dlani, sem spoznal tisti trenotek svojo 4a usodo. Mož se je dvignil in ni vprašal, kaj in zakaj. Z levico je poiskal moj tilnik, si ga upognil med kolena, z desnico, je dvignil šibo — in me strahovito spokoril. Po šoli me je spremil Korel proti stanovanju. »Nič ne maraj,« me je tolažil. »Deset žemelj ti prinesem, ker me nisi zatožil. Jutri dobiš prvo — in potem še devet.« Nič mu nisem odgovoril. Uasi nisem potočil solze ne v šoli ne zunaj nje, me je vendar tako pekla ta kazen, da sem se stresal od srda in togote. »In veš kaj,« je govoril Korel dalje. »V sredo je semenj, šole ne bo, pojdi, gremo v Pijavo vas. Lojzko tudi povabim. Pili bomo!« »Ne grem, s tabo nikamor!« sem zarežal in skočil v vežo. V sredo, na semanji dan, sem šel z gospodarjem v hrib, kjer sva drobila hosto in vezala butare. Sredi popoldneva sva dovršila in se napotila domov. Po malici sem se izmuznil in šel z zasluženim grošem, ki mi ga je dal gospodar, da bi bil tudi deležen semnja in njegovih sladkosti. Postarna ženica je podirala šotor, ki si ga jo postavila pred visoko hišo Korelnovega očeta. »Fant,« me je poklicala, ko sem željnih oči oglcdaval piškote. »Fant, na, tri piškote, če znosiš deske in tesarska stola tja v drvarnico. Ko sem odnesel zadnjo desko in prejel plačilo, je prispelo petero dečkov — mojih sošolcev po trgu. Preko ramen so se držali, kakor fantje ob naboru. V sredi je bil Korel. Za to vrstjo je šla Lojzka. Vsa je bila bleda, za ogal je vlekla za seboj ruto, izredno veliki, plavi lasje so je ji razpustili po ramenih. Hodila je, kakor bi bila trudna in je skoro omahovala. »Križ božji, pijani so!« Stara štacunarica je sklenila roke. »O Bog, kaj bo iz tega!« Ljudje so se začeli zbirati. Suvali so se s komolci, nekateri celo smejali. Večina pa je bila žalostna in ogorčena. Psovke so se oglašale. Nekdo jo stopil izmed množice in zagrmel nad otroke: »Tiho! Sram vas bodi, frkolini!« »Tebi žo no!« so je oglasil Korel in stopil iz vrste. Možak jo iztegnil roko in mu nameril. Takrat se je oglasil za njegovim hrbtom Korelnov oče, mogoč-njak v trgu. »Stran, berač! Tebi moj fant nič mari!« Mož je pogledal očeta, nekaj zamrmral in se okrenil. Ljudje so so začeli razhajati. Korel je naglo izginil v vežo in zapustil prijatelje sredi ceste. Njegov oče so jo razljutil nad njimi, prijel Lojzko za lase in jo opsoval z grdimi priimki, katerih nisem razumel. Dekle Je jokaje bežalo v ozko ulico in so z roko lovilo za steno. Petnajst let potem. Mrzlega zimskega dne sem sedel v gostilni v malem mestu, kamor sem moral po opravkih, in čakal vlaka. Trije gostje, menda trgovski potniki, ki so obedovali pri drugi mizi. Užival sem v polnih požirkih tisti brezmejni dolgčas, tisto žgočo bolest, ki te prikuje na neznosno puščobo kakor Prometeja na skalo in ti pika v dušo, da ti zvodeni poslednja misel v glavi. Ko tako sedim in bulim kakor brez življenja v strašno neokusno sliko na nasprotni steni, se odpro polagoma vrata. Grozno neprijetno so škripala. Skozi vrata se je pojavilo suhotno dekletce. Bogve, če je že imelo osem let. S prezeblo roko je nosilo za locenj malo košarico, iz katere so gledale pisane rože. Plaho se je napotila po sobi proti gostom. Mene ni zapazila, ker sem bil za pečjo. »Gospodje, rožice, prosim, rožice!« Z drobno roko je segla v košarico in vzela iz nje par cvetlic ter jih molila gospodom. Eden je segel po njih in se bučno zasmejal. »Iz papirja! Hahaha! To je za maškare, punčka!« Dekletce ni nič odgovorilo. Rožice v rokah so se ji tresle. Potniki so segli v žepe in ji dali par novčičev. Tedaj je vstopila natakarica. »Vun! Kaj nadleguješ goste! Potepenka taka!« Dekletce je stisnilo novčiče v žep in se vse boječe okrenilo proti vratom. Ko je zagledalo mene, je za hipec postalo in se takoj okrenilo proseče proti natakarici. »Vun, sem rekla!« Pokazala ji je s prstom proti vratom. »Mala, semkaj pojdi in še meni pokaži rožice!« Natakarica se je namrdnila. Dekletce se je opogumilo in prišlo k mizi. Kupite, prosim, so lepe rožice; za Marijin oltarček, takole v kotu —« pokazala je s prstkom na kot in iskala oltarčka v sobi, kjer ga seveda ni bilo. Pogledal sem revne cvetlice. »Kdo jih je naredil?« »Sama! Znam pa še lepše delati, pa nimam denarja, da bi kupila lepšega papirja.« »Povej, mala, ali si kaj lačna?« Dekletce je pokimalo. »Ali bi ti jedla, če bi te jaz povabil semkaj na kosilo?« Dekletce je postavilo cajnico na tla, da je moglo narediti z rokami: »Prosim, lepo prosim!« »Sedi k meni!« 4a* Primaknil som ji stol in ker se je bala, sem jo prijel za roko, ki je bila ledeno mrzla, ter jo posadil ob sebi. Nato sem ji naročil obed. Pri jedi je nisem motil in je nisem izpraševal. Kako je uživala, sirotka! Razjokal bi se bil nad to slastjo, porojeno iz bede in stradanja. Ko je použila pol kosca pečenke, je nenadoma prenehala, kakor bi se bila nečesa domislila. Ozrla se je vame z velikimi, plavimi očmi, ki so bile vse rosne same neizmerne radosti. »Gospod, ali smem vzeti to seboj?« »Ali ne moreš več?« IVvu poslaju sv. križevega pota v Jeruzalemu. »Hi, ampak za mamo hi shranila!« »Le pojej! Bok ti blagoslovi! Za mamo naročiva drug kosec.« Ko jc dokosila, je sklenila roke na prsi in vzdihnila iz dna duše: »Ah, kako j«' bilo dobro!« Na ličkih sc jc pojavila rdečica, ko st* jc nasmejala, sla. s«* pokazali dve majčkeni jamici. Nato jc zlezla s stola in nema poiskala moje roke, da bi jo poljubila. »Sedi, mala, in se ogrej.« Pogladil sem jo po mehkih laseh. Hvaležna je vprla vame oči. Tedaj me jo nekaj spreletelo, kakor davni spomin. »Povej, mala, kako ti je ime?« »Lojzka sem!« »Imaš li še mamo?« »Imam. Pa so bolni. Jetiko imajo. Šivajo, pa ne morejo mnogo, ker kašljajo.« »In oče?« »Oče vozijo karolo tam, kjer cesto delajo.« »Torej zaslužijo!« »Seveda, ampak jim nič ne ostane. Vse zapijo.« Lojzka ni premenila obraza. Pripovedovala je o nesrečnem očetu, kakor vsakdanjo zgodbo. »Mama jili svare in prosijo. Veste, pa nič ne pomaga. Včasih so hudi, včasih pa nič. Samo to pravijo oče: Nič se ne jezi! Bohinčevega Korelna ne bo nihče spreobrnil. Baraba je baraba!« Tedaj se je dekletce nasmejalo, kakor hi povedalo dovtip. Meni je šinila kri v lice. Naglo sem vprašal: »Kako je ime mami?« »Kakor meni.« Natakarica je prinesla zavito pečenko, kateri sem priložil par žemljic i*n dal dcklici nekaj drobiža. »/ Bogom, mala! Pozdravi mamo in moli za očeta!« Lojzka je vsa vesela odšla, meni je pa bilo tako neizmerno bridko v duši . . . • * , * Ni dolgo tega, kar sem prejel iz Morana pismo. Umazano je bilo in posvaljkuno. Berem: Dragi sošolec! Z zadnjimi priberačenimi krajcarji sem kupil znamko, da ti pišem. V tujem mestu čakam smrti — ves bolan. Usmili se me in mi daruj par kronic, da si kupim čašo vina za tolažbo v trpljenju. Vse me je zapustilo. Zena je umrla, hči se potepa hogvekje in ne vpraša po očetu. Delam toliko — saj veš, kaj je jetičnik — da ne poginem gladu in da me ne odženo v domovino, kjer hi umrl sramote. Tako se je vse krog mene pogreznilo — in sam sem do vratu v blatu. Čakam le še zadnje ure. Korel Bohinc. Obsedel sem pri pismu, ki jo ležalo umazano, zmečkano, kakor razvalina pred menoj. Truden od čudne žalosti sem se domislil zgodbe, katero sem bral davno nekje in ki se je končala tako-le: V solnčni gori se je utrgala skala, se zatočila v dolino in se pogreznila v blato . . . ..s Svetonočna pravljica. Ze davno odpel je glas zvonov deleč zemljanom mir, blagoslov. 'Ul Zavladala noč je po božjih domčh — On nosi še morje luči v oččh. vf r In njemu iz dalje na žejno uho še vedno zvonovi pojo in pojo. In same zastanejo trudno noge in same navzgor se povzpno mu roke: tam rimske ceste vodijo, po njih v raj duše hodijo. Oči v nebo se ozirajo: glej, angeli vrata odpirajo. — In večnosti žar kot solnca odsvit vsenaokoli čez svet je razlit. In zvezde žare, so nižajo in angelov zbori so bližajo. In šo mu ugašajo v blesku oči in še 11111 usihajo mlade moči. In angeli ga objamejo in s sabo v nebo ga vzamejo. Canis familiaris. Sedel som doma pri oknu ter gledal proti kamniškim orjakom. Nenadoma začujem velikega, starega lisjaka, ki se je bil priplazil iz boste, in videč ravan popolnoma varno, je drevil naravnost proti našemu hlevu, ki nudi bivališče tudi številni perutnini in tropu domačih kuncev. Mahoma sem bil zunaj, toda že me je bil prehitel naš Čuvaj, ki je bil manjši od lisjaka in mu drobil naproti. Preden sem mogel uporabiti krepelce iz drvarnice, sta bila oba že daleč proč. Opazujoč ju sem kmalu videl, kako je dohitelo malo kuštravo ps6 ostrozobega roparja in ga pograbilo za bedro. Besnemu napadu lisjakovemu pa se je umaknil; odskočil je nazaj i,n lov se je iznova pričel. Ta prizor se je ponavljal vsakih par minut; bilo je očividno, da išče lisjak rešitve v temni senci bližnjih dobrav, zasledovalec pa lii ga bil rad zaobrnil nazaj proti vasi. Jaz jo uderem za obema in ker sta se bila vsled izborne pasje taktike zopet približevala, sem bil kmalu blizu bojnega meteža. Čuvaj dobi, opazivši pomoč od zadaj, novega poguma in skoči na sovraga v odločilni boj. Razločil sem le klopčič, ki se je valjal, čudno) rohneč in cvileč po tleh, kmalu pa se razvozlja ta Gordonov vozel v krvavega lisjaka, kateremu se je bilo zagrizlo kuže, oblito s krvjo, v tilnik kot besna Ilirija. Hitro sem napravil konec tej žaloigri s par krepkimi udarci po lisjakovi glavi. Ko je videl Čuvaj, da se nasprotnik ne gane več, se niti ozrl i)i vanj, ampak tekel s čudovitimi svojimi pljuči vred naravnost domov celit rane, ki mu jih je zadala krvava bitka. Občudovanja vreden psiček, ki bi bil pokazal, dasi manjši, že v mladih letih odrastlemu nasprotniku pol. na oni svet, kjer ni ukradenih piščancev in poljskih miši, kakor je storil že marsikrat! Morda je vredno zapisati in tako ohraniti zgodovini Canidov še katero epizodo iz življenja našega junaka.---------- Heli dan je ugledal naš Čuvaj v lovski koči ob Savi blizu tam, kjer je stala v »Žalosti in veselju« hišica starega Petra, Alešovega prijatelja. Prehod iz temnega sveta, v katerem je bival mladič devet tednov pred svojim preseljevanjem na površino zemlje, je bil tako nagel, da ni mogel prenesti mali kebček bleščeče solnčne luči, zato je prvi teden le mižal in ni odprl zvezdic nad majčkenim smrčkom. Potomec žlahtne rodbino je bil majhna okrogla žoga, pokrita z mehko, črno dlako; imel si ga mnogo lažje za miniatur-medvediča nego za člana pasje družine. Komaj mesec dni star je prišel k nam in preživel nasled'njo dobo v naših svislih kot rejen, šaljiv kužek, ki je mislil le na igračkanje, se redno nažrl preveč, da je bil podoben napihnjenemu mehurju, a zraven je dosezal svoj glavni namen: postajni je dan za dnem večji in težji. Že v zgodnji mladosti je pokazal, da se prišteva sistematično med potomce starih pradedov ala Kolsun v indijskih džujnglah ali Buansuah (tudi v Aziji), javanskega Nippona in neukrotljivega sumatranskega Adjaka, samih junaških divjih psov, ki jih smatrajo nekateri naravoslovci za očete domačih naših pasem. Kakor njegovi očaki izza pamtiveka, je ravnal tudi Čuvaj: trikrat obhodil ležišče, predeto sc je ulegel k počitku, nosil rep po dnevu lepo »sinistroretrorsum« ukrivljen, po noči pa sanjaril v spanju o slavnih možeh svoje rodovine: o zvestem Bariju na gori sv. Bernarda, ki je rešil toliko človeških življenj, o Argusu, ljubljencu Odisejevem, ki ga ganljivo opeva stari Homer, o zvestem Melam-pithu, ki je sledil po sporočilu Plutarhovem svojemu gospodarju, Dvorana zadnjo večerjo. korintskemu trgovcu, celo čez morje, o Soterju, ki je ostal mod četveronožnimi branitelji Korinta edini pri življenju in dobil zato srebrno zavratnico z napisom: »Branitelj in rešitelj Korinta«, o orjaških dveh prednikih, ki ju je bil podaril pred davnimi leti albanski kralj velikemu Macedoncu Aleksandru, ko je šel v Indijo, orjaška psa, ki se za medvede, divje vepre in podobno laznino niti zmenila nista, pač pa sprejemala kot sebe vrcdel.i dvoboj z levom in slonom, ki sta ju tudi užugala. Oh takih čudovitih zgodovinskih reminiscencah ni čudno, da je bilo Čuvajevo spanje le silno lahno in nemirno, da je speč pogosto samega ponosa mahljal z repom ali pa dajal pri posebno drama- ličnih spominih tudi z odsevnim gibanjem, renčanjem in pritajenim bevskanjem izraza svojim občutkom. Dasi je bil doma sredi slovenske zemlje, katere sin poje ob vsaki priliki, češ: »Sem pevec in peti, je vse mi na sveti ..vendar ni imel, to moram pribiti, prav nič pevske žilice. Sluh je imel sicer izvrsten in slišal jo celo v spanju vsak še tako lahek korak, ki se mu je bližal, toda godba in zvonjenje sla ga pripravila v obupno tuljenje. Menda zato tudi Turek ne stori zlepa psu kaj žalega, ker ju veže skupna vez: sovraštvo do zvonjenja v krščanskem stolpu. Tudi modernih parfumov, s katerimi del modernega svela poskuša prikriti notranjo gnilobo, ni ljubil plemeniti naš Čuvaj, kar mu je gotovo le v čast; kolinska voda, eter, salmijakovee et consortes so ga nauda-jali že pri sami misli z grozo. Ena izmed glavnih potez Čuvajevega značaja je bila njegova družabnost. Zato jo skušal že v zorni mladosti skloniti ožjo zvezo s pisano mačico v veži, ki pa žal ni umevala' nameravane double-ontente (dvojnega sporazumljenja). Po opetovano poskušam aneksiji jo prišlo do par prask med zastopnikoma oboli rodov, tem pa jo sledilo premirje, ki so jo seveda vsak trenotek prekršilo prava albanska čud. Le z ubogo luno so naš znanec kljub svoji socialnosti kar 11 i mogel sprijazniti. H rez najmanjšega vzroka je tulil in lajal proti njej, kol bi vladala med obema »krvna osveta«. 2e učeni Unče, ki jo opisal psa le na njemu lasten, originalen način, trdi o njem, da jo podučljiv, da išče izgubljeno stvari in jih nosi nazaj, da naznanja prišlece, da čuva blago, varuje živino, daje silno radoveden itd. Naš Čuvaj ni bil v tem nikaka izjema: povsodi jo imol svoj nos, zlasti pa tam, kjor ga jo bilo najmanj treba; colo žalostna oselma skušnja ga ni mogla pripraviti do prepričanja, da ni pametno vtikati nosu v past za podgano! Tako so minuli našemu kužetu burkasti dnevi mladostnih mesecev in treba jo bilo misliti, kaj bo zanaprej. Dobro vedoč, kako koristen jo Kskimojcu njegov Canis boroalis, klavcu njegov mesarski spremljevalec, Porzijanou prekrasni lovski hrt, Angležu grozni buldog in doga, Noufundlandcu njegov izvrstni plavač v pasjimi kožuhu, lovcu njegov jazbečar in prepeličar, vidrar in lisičar, mostni samici njon pinč ali koder, levič ali bolonjski kužek, špicolj ali kakor se še imenuje vsa ta razvajena mestna svojat vso to upoštevajoč, jo sklenil tudi naš gospodar, izbrati svojemu Čuvaju, ki je kazal mnogo talenta, stan, ki bi izpolnil dobršen dol njegovega budnega življenja, a obenem koristil tudi hiši. \ ta namen ga je naučil kmalu hoditi na besedo po čado in brezo, dobri mlekarici, ki sta se pasli zunaj na noograjenom travniku in obenem sadovnjaku, zasajenem v redkih vrstah s samo kanadsko rojneto. (Konec prih.) 4I> Jos. Lavtižar: Čez Dunaj in Budimpešto v Belgrad. (Dalje.) VII. Iz teh misli na »strmini sanj« so me vzdramili zvonovi, vabeči k večernicam. Glas je prihajal iz bližnje pravoslavne cerkve, ki je s svojim visokim stolpom značilno znamenje B e 1 g r a d a.' Vstopil sem v svetišče, čegar notranjščina je široka, vsa poslikana in brez stranskih ladij. Ob stenskih podobah, ki jim pravijo »ikoni«, so gorele luči v svetilkah, sredi cerkve pa so stali veliki lesketajoči svečniki. Tu so opravljali bogoslužje štirje duhovni. Trije so bili ogrnjeni z belimi pluvijali, najmlajši pa jo bil oblečen v dolgo* rumenkasto dalmatiko. Ves čas so peli, višji med njimi pa je v eno mer vihtel kadilnico, da se je blagodišeči dim širi 1 po vsej cerkvi. Ljudi jo bilo z mano vred navzočih štirinajst, pa nobenega otroka. Hazume sc, da je bila prostorna hiša božja ob tako pičli udeležbi čisto osamljena. Omenjam, da se med srbskimi svetniki posebno časli sv. Sava (Sabbas). Bil je prvi srbski nadškof ter umrl leta 12117. Njegova podoba ne visi samo po srbskih cerkvah, ampak tudi v vsaki šoli. V čast mu je ustanovljen red sv. Save, ki se podeljuje za odliko zaslužnim možem. Drugi dan sem obrnil svoje korake po dolgi ulici kralja Milana. Tu je več državnih poslopij novodobne vnanjosti, med njimi kraljeva palača. V navadni kočiji, v katero je bilo vpreženih par k<;»ij, se je pravkar pripeljal iz komika kralj Peter v boli vojaški suknji in z belo čepico na glavi. Bilo jo namreč 28. avgusta po našem koledarju, po srbskem pa 15., ko obhajajo pravoslavni Marijino vnebovzetje. Izvedel sem, da so jo peljal Peter v cerkev k službi božji. Vsakdo mora privoščili Srbom po tolikih bojih, da jo postala njih domovina neodvisno kraljestvo. hiti nad štiristo let v sužnosti, gotovo ni malenkost. Srbi so jo prenašali dolgo časa molče, kakor tisti, ki se zavoda, da so no mori* boriti /. močnim, toda nikdar jim ni upadlo upanje na rešitev. Prvi, ki so jo začel očitno vojskovati s Turki, jo bil Črni Jurij (Kara Gjorgje). Po poklicu prašičji trgovec, je bil vendar jako prebrisan in pogumen poveljnik. Po dolgih bojih je dobil leta 180(5. Belgrad v svojo oblast. Čeprav jo bila ta pridobitev le začasnega pomeUa, jo vendar Srbom rastel pogum. Za Črnim Jurijem so jim jo postavil na čelo Miloš Obrenovič z besedami: »Kvo mene, a ovo vam i rata s Turcima.« £o sama njegova oseba jim jo zadostovala, da so sovragu no bo dobro godilo. Srbi so tako napredovali, da jim jo turška vlada pripoznala samostojnost I. 182!), Seveda so so morali še dolgo vojskovali, da so prišli do loga, kar imajo sedaj. Turki so imeli namreč to srečo, da so dobivali v mirovnih pogajanjih vedno nekaj nazaj ter so se le počasi čistili iz Srbije. Najbolj trdovratno so so držali v Belgradn, ker jim je bil glavna opora. Toda vse ni nič pomagalo. Leta 1867. so morali izročiti ključe belgrajske trdnjave knezu Mihajlu in takrat je odšel iz nje zadnji Turek. Nekaj časa je še vihrala raz trdnjavo zastava s polu-mesecem, slednjič je izginila tudi ta ter je bil izbrisan zadnji sled turške navzočnosti v Belgradn. V predmestju Dorčol prebiva sicer še dandanes 'nekaj Turčinov, ki jim pa ne pride na misel, da bi na kak način rovali zoper Srbe. Poleg gospode sem srečaval v Belgradn mnogo kmetiškega ljudstva, ki so mu glavna opravila poljedelstvo in živinoreja, posebno praSičjereja. Ohranilo je še popolno staro nošo, ki jo je radi mnogovrstnosti težko opisovati. Moški so tako navajeni kožuhastega jopiča, da ga še v vročini ne odložijo. Ta ogoreli žilavi rod, ki se mu bere v očeh pogum, pa vendar tudi neka otožnost, se je vsled vodnega preganjanja naučil, zanašati so le sam na sebe. Odtod srbski pregovor: »Uzdaj se (zaupaj) u so i u svojo kljuse.« Prav zato, ker so imeli vsi enako usodo, ohranil se jo med njimi čut enakosti. Vsi se tičejo in še berač pravi odličnjaku: »Daruj mi, brate!« Celo kralj, stoječ med 'narodom, nagovarja svojo podložnike z besedo: »Bračo!« Zensko nosijo belo platneno obleko, okrašeno z višnjevimi in rdečimi našivi. Vso domače delo. Vrh tega imajo svetlo nakitje na vratu, uhane in prstane, da se vse lesketa. Ubogi narod! Višnjeva barva menda pomenja batine, ki li jih je trinog našteval po telesu, rdeča pa znači kri, ki so bili pobarvani z njo turški handžarji. Toda nisi so izneveril no križu, no slovanstvu. Lepo poje Gregorčič v »Hajdukovi oporoki«: Za to sem živel, so boril, Kar jaz prisegel sem nekdaj, Večkrat za to 2e kri sem lil, Spolniti vsak prisezi zdaj: Trpljenja, ran se nisem bal, Za vero, za prostost domu Da le prostost bi domu dal. • Živite, mrite broz strahu. To mulo vzamem naj s sobo, Zdaj ko pod črno grom zemljo, l>a v zemlji prosti ložal bom, Da prost moj rod bo, prost moj dom. Veliko so trpeli Slovenci prod Turčinom, toda brez primere več Srbi in Bolgari. Iz zgodovine Antarktike. i. Naziranje starih o južnem polu. Prišel bo čas, ko pade zadnji zastor z obličja naše skupno matere zemlje. Tako nekako je govoril v preroškem duhu rimski filozof Seneka (f 65 po Kr.), ko je razmišljal o veliki moči človeškega duha. Znanstveni rezultati zemljepisnih raziskavanj njegovih sodobnikov so mu izvabljali celo misel, da je prav blizu čas, ko bodo na kapitolu v Rimu ovenčali z lavoriko onega junaka, ki bo prvi objadral stari svet. Dočim so namreč prodirale rimske legije ob Nilu v Sudan, je odkrila rimska mornarica polotok Jutland in našla na obrežju baltiškega morja cvetoče postojanke azijskih trgovcev. Severovzhodne germanske pokrajine so bile za Rimljane in orientalce prava Indija Koromandija. Cesto ob Volgi in Donu so poživljale karavane arabskih velblodov, po Labi in Visli pa so bro-darili stari Kelti in (Jermani, ki so prodajali Rimljanom jantar in cin. Spomin na te zlate čase se je podedoval od roda do roda in navduševal pogumne može, ki so se podali na nevarna pota, da bi odkrili zaželeni KI Dorado. 2e nekako ob istem času, ko so prekoračili vojaki Aleksandra Velikega iranske gore in začudeni zazrli pod seboj zelenobojne pokrajine svetega Inda, je prinesel Pytheas v Masilijo (Marseille) veselo novico, da je našel bogati Albion (Dritanijo) in dežele, v katerih pridelujejo cin in j ant Ar. Drugače je bilo z odkrivanjem in raziskavanjem južne poloblo. Nekateri zgodovinarji in geografi menijo, tla so že v dobi mogočnega faraona Neha (okrog (»00 pred Kr.r.) prvikrat objadrali Afriko. Peščica slovečih feničanskih brodarjev jo na željo kralja Neha zapustila Rdeče morje in se po treh lotih vrnila v razkošni Poluzij. Odkrili so rtič Dobre mule, prebredli srečno peneče valovje ob Novi Gvineji in ušli grozečim pečinam llerkula v (iibral-tarskom zalivu. Ko se je mudil zgodovinar Herodot v Egiptu, so mu pravili tudi o tem drznem podjetju neustrašenih Koničanov. Toda že Herodotu, očetu zgodovine, ki jo sam vidol in prehodil skoraj vos takrat znani svet, so jo zdolo tako pripovedovanje lepo doneča bajka iz polpretekle davnine; zato jo kot vesten zgodovinar pristavil temu poročilu tudi svoj dvom: „Tudi pripovedujejo, — kar pa naj veruje kdo drugi, ne jaz—, da so imeli solnce na desni, ko so pluli okoli Afrike.44 Toda včasih dormitat ot bonus llomorus! Ko bi bil poznal dobri Herodot nekoliko voč matematično geografije, bi bil moril z drugačnim vizirjem Neha in pogumne mornarje. Kajti ravno dejstvo, da so videli mornarji solnce na desni vzhajati, priča o zgodovinskem jedru, ki ga oklepa navedena pripovedka. Stoletja so tonila v morju preteklosti, a pripovedovanje Herodotovo se je ohranilo. Z rastočo kulturo se je izpopolnjevalo tudi naziranje o obliki naše zemlje. Nauk Meonida Homerja in filozofa Anaksimandra (0. stol. pred Kr. r.) se je polagoma umaknil ptolo-mejskemu sistemu, ki je kraljeval skoz ves srednji vek. Na podlagi starejših mnenj je že geograf in astronom Klavdij Ptolomej (f 105 po Kr. r.) izrekel slutnjo, da mora biti razen Afrike tudi na robu Indijskega oceana kos suhe zemlje. Ko je namreč ta sloveči učenjak s svojim „l!vodom v zemljepisje“ začrtal novo smer geografiji, je skušal dokazati podmeno o krogli naše zemlje tudi z na- PlakajoSi Jmljo ob razvalinah sv. templja. ukom, da mora biti na južni polobli ravno toliko suhe zemlje kakor na severni hemisferi, ker sicer bi se krogla ne mogla vzdržati v ravnotežju. To naziranje Ptolomejevo je gospodovalo v znanstvenem svetu z neko neverjetno žilavostjo do druge polovice 18. stoletja. Ptolo-mejev sistem je bil sicer že davno pobledcl, a Ptolomej geograf je veljal še vedno kot prva avtoriteta na univerzah. Vseučiliški profesor Supan je še pred dobrim polstoletjem trdil: „(.e pravi Ptolomej, da prihaja Nil od zahoda, potem jaz ne verjamem modernim raziskovalcem Afrike, ki menijo, da izvira Nil v ekvatorialnih pokrajinah.11 Tako veliko moč imajo ideje duševnih velikanov. (Daljo prih.) i=3š> Domen Otilijev: Za klavzuro. (Dalje.) Stal sem na hodniku in strmel v dolgo vrsto gotiško okrašenih stebrov. Solnce je ravno vstajalo izza cerkvene strehe in senca visokih zvonikov je ležala na dvorišču. Dvorišče je bilo obzidano in v njem so bile nasejane najlepše rože. Pod stebri na severni strani je tesal brat-mizar debel hlod in brat-kovač je obdeloval ob njem žareče železo. Iz cerkve je donel ob lihih glasovih orgel koralni Čredo, nad menoj pa so imeli otroci poskušnjo k bližajočemu s« prazniku. Začutil sem sc domačega v velikem domu, kakor da hi me poznalo zidovje že izza mladih let. Prišel som v družino, v kateri vlada prava ljubezen in zadovoljnost. Nikdo ni na poti svojemu bližnjemu in v nobenem srcu ni zavisti; nimajo bogastva, pač pa isto postavo, ki jih veže vse skupaj. Na vzhodni strani je bila streha nizka, zato so se dvigale v ozadju gore in gozdovi in pred očmi je ležal velik kos ravnine. Od tiste strani sva prišla z materjo po dolgi poti. Daleč, daleč tam za tem po solncu obsijanem svetu je dom. Tam jo mladost, tam življenje, tam mati in ljubezen. Ali ni tuja ta zemlja, la jezik in ljudje? Skušnjava! Šel sem čez hodnik in postal. Na strani pred menoj je bila krasna slika. Star ia častitljiv menih je držal knjigo v naročju, z desnico pa je kazal proti nebu. Kakor bi hotel reči: On je, ki nam daje znanost, On, ki nas vzdržuje in ohranja. Oh njem sta bila mladeniča; prvi je klečal, naslonjen na starčkovo koleno, drugi je sedel na stolu zaglobljen v učiteljeve besede. Bili so: sv. Benedikt, sv. Pla-cid in sv. Maver. Vživel sem se v le osebe. Tudi jaz sem šele prestopil prag, tudi jaz sem šele učenec. Stopil sem na drugi hodnik. Cela stena je bila poslikana z zelo lepimi barvami, a še lepši so bili obrazi, ki so gledali iz nje. Nekaj mirnega, ljubeznivega in blaženega je bilo v njih, ki je dvigalo gledalca v sfere, človeškemu očesu nepoznane. Ako so vtisnejo človeku v dušo, no izbrišeš jih več, iu kolikorkral greš mimo, tolikokrat obrneš oko na nje. Vedno bo gledala prečista Marija z milimi očmi nate, vedno le bo vabil Kristus pod križ, vedno li ho kazal sv. Benediki svojo strogo regulo, ln tvoje oči se potope v angelsko lepoto, ki obdajajo slaveči in moleči svojega Stvarnika iu njegove svetnike. »Hvaljen bodi Jezus!« Ozrem so in pred menoj sloji opal. S smehljajočimi očmi pride k meni in z odprto desnico, kakor hi me hotel objeti. Hdcčica mi je šinila v lica, a nisem izgubil ravnotežja. Pokleknil sem in poljubil prstan. »Kako se počuti moj sin v novem domu?« »Upam, prevzvišeni, da bo ta hiša moj materin dom.« »Tako je, predragi! Ko prestopi tvoja noga prag, naj srce pozabi vsa prejšnja veselja in vse prejšnje žalosti. V treznosti in spoznanju samega sebe naj bo začeta pot do našega zveličanja. Poglej sv. Bene-dikta, našega očeta, moj sin: molitev mu je odpirala nebeška vrata, delo mu je odganjalo skušnjave. In mi, njegovi učenci, mu sledimo v molitvi in delu! Tudi mi ponavljamo njegove besede: Crux sancta sit mihi lux — Non d rac h o sit milii dux! Vse pa premoremo v Kristusu, ki nas podpira in vodi do cilja.« Florenca koncem 18. voku. Tako blago in ljubeznivo je govoril! »In zdaj, moj sin, je čas priprave! Molitev je najboljša priprava v novi stan. In ko boš čez deset dni postrgal stari kvas in oblekel novega Človeka, tedaj naj bo spet molitev tvoje glavno opravilo. Pomisli, da je treba obljubiti pokorščino. Pokorščina je tista vez, ki združuje naša srca k Hogu. Dozdaj si se vodil sam in si šel kamor si hotel, zdaj pa bodo drugi odločali tvoja pota.« danih' so me besede, tla so se mi zasolzile oči. Dobil sem v njem drugega očeta. In ko sem ostal sam na hodniku, se je razveselilo srce. I/. ljubezni sem prišel v ljubezen, od matere k očetu . . . Mojo srce je žalostno . . . Spomini iz prejšnjih let so prišli v goste in mi prinesli žalostnih novic. Današnjega dne pred tremi leti jc bilo. Takrat nisem bil več pri oo. frančiškanih, ampak na stanovanju v mestu. Preživljal sem se z inštrukcijami nižješolcev in od prisluženega mi je še ostajalo. Prost sem bil le redkokdaj, kajti imel sem veliko tudi zasebnega učenja. Vztrajnost veliko pripomore in tako je tudi meni pripomogla. Mati me je obiskovala večkrat, očeta sem videl le o božičnih praznikih. Drvaril je v južnih krajih in se vračal na zimo. Moja gospodinja je bila pridna in pobožna žena. Stanoval sem sam pri nji in imela me je za svojega. Nadlego je imela z menoj le čez noč, ker čez dan nisem bil doma. Odganjala me je od knjig v skrbeh, da ne obolim. Tedaj sem prihajal k nji v kuhinjo. Pripovedovala je o rajnkem možu in o hčerkah, ki jih je imela, in vsakokrat so ji solze zalile oči. In ko sem ji prinesel novico, da je ta ali oni umrl, tedaj jc postala žalostna in je dejala: Moliti treba zanj! Tudi današnjega dne pred tremi leti sem bil pri nji. Nevihta je bila zunaj in debele kaplje so padale na šipe v oknih. V kuhinji je bil že mrak, le blisk je zdaj pa zdaj osvetljeval temne kote. Gospodinja je govorila o neprevideni smrti. Živel je delavec, ki je celo življenje preklinjal Boga in duhovnike, dokler ni slednjič legel na smrtno posteljo. Spoznal je svoje grehe in zahteval duhovnika. Tovariši niso dovolili tega in revež je umrl brez zadnjih tolažil. Molk je nastal, ko je končala. Zunaj je bučal vihar in grom. Na vrata je nekaj potrkalo. Ženica vsa mokra, da je lilo od nje, je vstopila in pozdravila s trepetajočim glasom. Ko je odgrnila glavo, som spoznal svojo mater. Prebledel sem, ko sem ugledal njen obraz. Oči objokano, obraz upadel in bled. Zgrudila se je na stol in začela jokati. Skočil som k nji. »Kaj pa jo, za božjo voljo?« Ihtela je in jokala, kakor no bi slišala. »Zakaj jočete, mati?« Vzdignila jo glavo. Tiho in komaj razločno jo izgovorila besede: »Oče je mrtev!« »Ni mogoče!« »Ko bi ne bilo!« danilo me je in pretreslo. Spomnil som so očetovih besed: »In ko ne bo matere?« In zdaj, ko ni očeta? Jokala sva oba. »Ali je bil previden?« »Bil je . . . Pismo sem dobila, da ga je podrlo v gozdu. Živel jo h' nekaj ur. Bližnji duhovnik mu je podelil sveto zakramente . . . Zaklenila som dom in hitela doli v mesto, da ti naznanim . . .« »Mokri ste. Prineseni obleke! I.e sem k ognjišču sodilo!« Gospodinja je pohitela v sobo. »Kaj pa zdaj, moj sin?« »Oče leži že pokopan in k njemu ne moreva. Moliva zanj!« Zatopljen sem bil v veliko sliko na steni v kapeli. Sv. oče Benor dikt umira stoje pred oltarjem. Kolika sreča umreti spravljen z Bogom, pred obličjem Njegovim, obdan od svojih bratov! Angel smrti stoji ob strani s križem v desnici in z lovorovim vencem v naročju. Njegov obraz se smehlja in je vesel, da ponese k Bogu dušo, ki je toliko drugih duš dovedla na pravo pot. Svetnik ima oči proti nebu obrnjene in z obraza mu sije blaženost. Samo trenutki ga ločijo še od tega sveta. Inter verba orationis S. P. Benedictus spiritum efflavit... »L e eno je potrebno...« In ko se nagne mojega življenja večer, Gospod, naj Ti pojo moje ustnico in naj Te hvalijo do zadnjega diha! (Konec prih.) € ==£ Neilin Storad: Mir z vami, ki ste dobre volje ob zvokih svetovečernega zvona . . . Kajti skrivnosti poln je večer rojstva Gospodovega in blažena je noč, v kateri se spominjamo neizmerne ljubezni božje. Veselite in radujte se v Gospodu vsi, ki še hodite čisti in neomii-deževani po kratki poti cvetoče mladosti! Jasen je vaš pogled, ker kraljuje v vaših dušah mir božji, ki ga je prinesel na svet Novorojeni v Betlehemu . . . Badujte sc torej in pazite na svoj zaklad, kajti gorje vam, če ga izgubite po lastni krivdi. Odpro se vam oči in videli boste, česar si niste želeli videti. Slišali boste svetovečerni zvon, a njegovi glasovi se vam bodo zdeli kot votli udarci na rakev, ki zakriva najdražje, kar ste izgubili na svetu. Čutili boste bližino božjega miru, ki ste ga izgubili in zdelo se vam bo, da ste tako daleč od njega . . . Blagor čistim in neomadeževanim, ker v njih kraljuje mir božji! Mii' z vami, trpeče duše, ki udano prenašate bol ranega trpljenja! Koliko vas je, ki sto svojevoljno zakrivile svoje gorje? Ker slab je človek in šibka je mladina. Velike moči in trdne volje je treba v skušnjavah mladostnega življenja, ker ni vse dobro, kar zasnuje vihrava domišljija mladih let . . . In zaupanja v moč Najvišjega je treba trpečim! Upanje približuje dušo Bogu, v katerem je vir novega Življenja, prenovljene sreče . . . Mir božji tudi vam, ki ste zgrešili pravo pot in tavate v temi zmote, ne meneč se za svetovečerni pozdrav! Pomilovanja in usmiljenja vredne duše, ki ne čujete vabečega glasu, ki vas kliče k luči, da obnovite prijateljstvo božje, v katerem je mir, ki ga iščete zaman s svojim razumom. Ali res ne slišite, kako odmeva glas svetovečer-nega zvona v vaših nemirnih dušah? Vabi in kliče vas, in vi se ne zmenite zanj? Nesrečne duše, ali vam ni žal mladega življenja, ki ga zapravljate in grenite z nepotrebnim, nespametnim tavanjem v terni zmote? . . . itg( Vrnite se k Njemu in našli boste mir, po katerem hrepenijo vaše duše! Mir vsem, ki hrepenite po sreči in zadovoljnosti! Ali bodite prepričani, da boste iskali zaman pokoja v zemeljski sreči in trenutni blaženosti. Prav je, da koprnite po sreči, ker gorje duši, ki ne hrepeni za ciljem! Ne iščite zadovoljstva izven sebe, ker ga ne boste našli nikjer! Skrbite, da bo v vaših dušah mir božji in našli boste, l>o čemer hrepenite . . . Mir božji tudi z vami, ki ste zapustili ljubljeno domovino ter šli z upanjem v srcu za ciljem! Težko ste se ločili od milih in dragih, ki so vas ljubili in vas še ljubijo. Tolažili ste jih in ste bili morebiti sami potrebni tolažbe in miru. šli ste in z vami je šlo hrepenenje mladih let, nepremagljivo in neizmerno. Ste ohranili mir prave zadovoljnosti v daljnih krajih? Ste ga pridobili? . . . Jaz ga nisem. Svet večerje bil, ko sem zapustil prod sedmimi loti vso milo in drago ter šol za ciljem, ki sem g« izbral v globoki žalosti nad izgubo najdražjega na svetu . . . Miru som šol iskat v tujino, kor nisem vedel, kako blizu som bil pri njem. Od tedaj jo slišala moja duša šestkrat glas svotovočornoga zvona, ki jo jo vabil tako milo in prijazno, da jo zahrepenela v bridkem trpljenju po sreči in ljubezni, dokler so ni rodil v njej mir božji kot plačilo njeno zvestobo v težkih dneh nemirnega iskanja . . . Sedaj jo srečna moja duša in hvali Gospodovo ime, ker velik je On, čegar previdnost kaže naša pota! Torej mir z vami, ki bivate daleč od domovino, kor težko jo življenje v tujini, med ljudmi, ki ne čutijo z vami Mir vsem, ki sto dobre voljo in hrepenite po sreči in blaženosti! Vam, ki udano trpite zaslužene in nezaslužene boli, vam, ki tavalo v temi zmoto in vsem, ki sto na poti v trpljenje! Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. (Dalje.) Tretji znak dobre naloge je: 3. Varčnost sredstev. Proti tej zahtevi se je velikokrat grešilo. Rečemo zahtevi, ker sem izraz „zapoved“ (Kunstgesetz) pred nedavnim časom nekako smešil, češ: Umetnost nc potrebuje nobene zapovedi — postave, umetnost mora biti prosta, od nikogar in ničesar vezana — dvn/iog. Mi smo proti temu naziranju, ako se ponižuje umetnost, kakor pri današnjem svetu, do kulta strasti, poltenosti in hinavskega laskanja. Zašli smo! Nazaj k šahovi nalogi. Zahteva, da se ne porabi za izvršitev naloge več sredstev, moči, podob, kakor ravno potrebno; to sledi že logično iz znaka lepote naloge. Gotovo je, da se more pri vsaki dobri nalogi dokazati potreba vseh podob, ki so na deski (šahovnici), dasi se na prvi pogled ne zdi tako. Poštena in vsestranska diskusija pokaže pa resnico trditve. Mimogrede rečeno, ni pa diskusija samo analitična, ampak tudi sintetična. Nastavljanje podob z namenom, da so moč obeli strank vidi enaka, ni pravo, dasi so nekateri nemški komponisti trdili: prosto nastavljanje sovražnih podob ni prepovedano. Samo zunanji lišp, ki nima z idejo naloge prav ničesar opraviti, ni dopuščen. jtJotovo je pa dovoljeno postaviti na primer namesto črnega pešca v svrlio zabranitve stranske rešitve, črno damo, letavca, stolp ali skakavca (vendar naj pa tudi tijkaj po možnosti vlada varčnost srodstev); ne-lo dovoljeno je to, ampak celo priporočljivo, ako dobimo pri tem kako novo dobro varijanto, ki odgovarja duhu cele naloge. Dobri komponisti so posebno varčni v uporabi belili podob. S pravim postavljanjem belega kralja prihrani se veliko svojega in nasprotnega šahovskega materiala. Ali je zahtevi po varčnosti komponist zadostil, pokaže matna pozicija glavno igro. Izvedel je komponist zahtevo po varčnosti, ako so v teku rešitve uporabi, uniči vsa nepotrebna bela premoč na katerikoli način (to slednje poudarjamo proti dosedanjemu mnenju) tako, da jo ostane v sklopni (matni) poziciji lo toliko, kar je ravno potrebno, in nič več, i z v z o m š i slučaj, da jo matna poteza združena z odkritim šahom! Statisti (bole podobe, no pešci) so izključeni, ako ne sodelujejo v matni poziciji. Ako jih dobiš v nalogi — ni dobra! Velja pa to samo za glavno igro, no za varijanto! Da je komponiranje sitna roč, jo torej gotovo, vendar pa vodno mogoče. Znani komponisti so večkrat več let trudijo, preden so jim posreči dati nalogi tako obliko, katera ustreza njih mislim in zahtevam kompozicije. Ako kje, gotovo velja tudi tukaj „nonum preinatur in annum“, kakor pravi Ilorac. — Zaradi popolnosti navedemo tukaj, da jo zahteva: koliko polj mora v matni poziciji posamezna podoba obvladati, zastarela in ne velja več. Partija r»,'l., nepravilna otvoritov, igrana v mojstrskem turnirju v Bero-Beli: ('.aro. *^nu 1800. Črni: Lasker. 1. Sgl — f.'J d7 — dr. H. Sc3 — a4 Ta8 — a7 V h) 2. d2 — d4 Lc8 — f5 a) 0. Sa4 — bfl Dc8 — d8 !». c2 — c4 c7— c« 10. Lf4X»>H Dd8Xb8 4. Ddl — bil Dd8 — c8 11. Db8 — a4 ~|- Ke8 — o7 r>. c4 X d5 c« X tir> l2- Tal — cl ! 1 R7 — gB 0. Sbl — c3 o7 — o(( 18. Sf8 — ef> Sg8 — lifl 7. Lei—14 a7- a«VV 14. Sb(i — c8 črni se poda. n) navadno gro tukaj Lc8 — b7, kor jo desno krilo damo šibko. I>) napačna poteza, ki Izgubi partijo! Sb8 — d7 bi moral igrati. Rešitev nalog v štev. 2. Namenjeno: Naloga (>0. z belo daino a2 in črnim letalcem fl. 1. Ld5 —c4 LflXc4 1. — Lf 1 — d3 2. Da2 — a4 K na d3 ali do 2. Lc4 — e6 c5 — c 4 3. Dal — dl ali d7 ^ 3. Da2 — a7 1. — Lfl — g2 (h3) 2. Da2 — b3 3. Db3 - c3 + gre pa tudi s prvo potezo: 1. Ld5 — f3. Namenjeno: Naloga 0 1. Kd5 — c6 KcC) — b.r> 1. Ldl — b3 2. Lc3 — b4 3. I)a7 — b7 1. — Kd5 — d(> 1. — 2. I)a7 — f2 8. Df2 — f3 KdO — il7 3. 2. I)a7 — bC> gre pa tudi: 1. Da7 - aO Današnje naloge so lahke in ne napaCne. Kd5 Ke4 * 1,1)3 — eO e4 d 3 Naloga 63. A. UrSiC (original). a b c d e I g Naloga 04. A. UrSič (original), b c d t I g h K/ mm b c d e I g Mat v 2. potezi. b c d c f k Mat v 2. potoži. Naloga 65. H. Braune. Sdnvoiz. Schuchztg 1906. a b c d e f g h u b Naloga 66. W. l,roiswork. c d t I K h mu M//# CM , J. p H m li S! m M IJj M n SH m bedela Mat v !J. potoži. b c d < I k Mat v potezi. Drobiž. Prvošolska žaloigra v treh dejanjih. <) s el) e: Prvošolec in nominativ, geneti v, dati v, akuzati v, vokativ, lokal, instrumental. II. (lojanjo. Tragično dejanje junakovo jo doseglo svoj višek. Nepoboljšljiva lenoba prvo-šolčevu jo vzrok, da uporabi akuzatlv vso svojo oblast. Da bi junaka še v zadnjem trenutku rešil padca, ga zatoži vokativu, naj tudi ta zastavi vos svoj vpliv. Ta ga poziva k dolu, ker bi mu bila sicer usoda zapečatena. (Konec prih.) VolnpUk. Meseca avgusta 1.1. jo umrl srco vsakega volapiikovcu. Kot HOletni v Konstanci prelat Martin Schloyor. Vzbu-1 starček je šo vedno trdno upal na triumf dil jo veliko gibanje, ker je prvi poskusil svojega jezika. Pa ta up jo nosel obenem vpeljati mednarodni jezik. SclLleyor je imel z njegovim uresničenjem s soboj v grob. čudovito znanje. Govoril je petindvajset Ze ob njegovem času je pojemalo navdu-Jezlkov. Svoj volaptik je sestavil iz U.(HK) Sonje za volapiik, ki so jo moral umakniti besed, večinoma iz angleščino, latinščino lepšemu in neprimerno lažjemu ospe-in Iz romanskih jezikov. Volapiik Jo bil rantu. L. Zamenhof jo s svojim espe-svojčas jako razširjen in jo izhajalo v rantom kmalu dobil zaso volapiikovce, in njem že 23 časopisov. Iz življenja tega uče- lahko rečemo vos svot; dandanes ga ni noga, Idealnega moža nekoliko podatkov, večjega naroda, ki bi žo no imel odločnih Hodil so Jo na lladenskom I!). julija I. 1831. privržencev tega sistema roSitve modna* l'o mnogem trudu Jo dal v skrajnem ido- rodnega jezika. Katoličani so ustanovili ul Izmil 1. 1870. volapiik mod svet. Vodila ..mednarodno kat. osperantsko društvo" ga jo gola ljubezen do človeštva, samo (internacia katolika unuigo esperantista utopično upanje na prihodnji svetovni mir — 1. K. U. 15.). Meseca avgusta so imeli v mod vsemi narodi. To Jo Izrazil v de vizi: Budimpešti tretji kongres (prvi jo bil v Menade bal puki bal (enemu človeštvu Parizu, drugi v llagu). Dosledni svojomu «>u Jezik), kar jo skušal vcepiti tudi v geslu: ona vera on jezik, hočejo s pomočjo esperanta razširiti katoliško vero po vsem svetu; zato so zavzeti zlasti za unijo raz-kolnih bratov. Na vsak kongres povabijo zastopnike anglikanske in vzhodno raz-kolne cerkve, ki se tudi vedno odzovejo pozivu. Da so letos ravno Budimpešto počastili s kongresom, je zasluga prelata Dr. GieBvveina, ki jih je lani v Ilagu semkaj povabil. Izdajati so začeli svetovni adresar katoliških esperantistov. Med drugimi odličnimi možmi sem našel v njem tudi nam znanega kardinala van Rossuma. Prihodnji, četrti kongres bo septembra 1. 1913. v Rimu, kjer bo vse sprejel v av-dijenco sv. oče Pij X. Z besedami: Gis la revido ce la piedoj do nia sAnkta Patro, gis la revido en Hom«, so se razšli. Espe-rantisti brez razlike vero in narodnosti in mišljenja (Internacia socioto osporantista) pa so imeli svoj osmi kongres v Krakovu od 11. do 18. avgusta. Našteli so nad 1000 raznih zastopnikov iz vseh dežel. Avstro-ogrsko vojno ministrstvo jo poslalo ofi-ciolnoga zastopnika. Pripeljali so se tudi delegati iz Japonsko in Indije. Krakovski župan jih je pozdravil po osporantski. Leopold Grzin. Statistiko živalstva jo sestavil naravoslovni muzej v Parizu. Na suhom in v morju živi okrog 4()().(KK) živalskih vrst, ki so znano in opisano od učonjakov. Na posamezne živalsko skupino so jih takole in/.dolili: žuželk 280.000 različnih vrst, ptičev 13.000, rib 12.0 (podlasico) namesto faXV(v’.> Nemci okoli mesta Zvvickau na Saškem pa bi rekli: „Nach Sturmes Toben wehet I.iiuse (namesto leise) herab die Luft“ — Po nevihti vejo veter uši (tiho). — Ko se je v Parizu predstavljala igra' „Loth“, jo izgovoril igralec besedo: „il a a vainau Lot“ (premagal je Lota) tako, da so gledalci razumeli: „il a vingt cu-lottes“ (ima dvajset hlač), občinstvo je odgovorilo: qu’ il en donne ii 1’ auteur“ (naj jih da nekoliko pisatelju {igro]). Dr. I. S. Zgodovinske anokdote. (Zbira profesor dr. V. Šarabon.) S. Hotticel I i, italijanski slikar, 1446 do 1510. Noki angleški umetnik jo bil povabil veliko družbo, med drugimi bogatega trgovca iz Chicago in njegovo ženo. Govorili ho o marsičem. Umetnik vpraša ženo trgovca: „Ali vam Botticelli ugaja?" — „Hesnici na ljubo Vam moram povedati, da italijanskih vin nimam rada." — Splošen molk, velika zadrega, rdečica. Mož hoče pomagati in reče ženi: „1 lotticol 1 i ni vino, ljuba moja, Dotticelli jo sir.“ Kaznovano zasmehovan jo. Napoleon se jo vodno rud norčeval iz drugih; nekoč tudi iz stare matoro, ki je bodila s palico. Kokol je bratom in sestram, da je za las taka kot kaka stara čarovnica. Mati Letlcija to sliši, pokara Ra s poglo- ' Opozarjamo, da so Grki oba naglasa tako dobro ločili, kakor mi Slovenci potisnjeni in potegnjeni naglas. dom, ne reče nič. Napoleon se je ogiblje, ne pride ves dan blizu, se izmuzne tudi zvečer. Drugi dan opoldne mu pravi mati, naj gre v sobo in naj se preobleče, ker je povabljen k znancem na obed. Napoleon uboga, nič hudega sluteč, akoravno se zjutraj mati ni bila dala poljubiti od njega. Ko se Napoleon preoblači, pride tudi mati in zapre vrata za seboj — nikdar več ni zasmehoval stare matere. Vojvoda Karol Wurttemberški jo bil jako strog vladar. Pride v mestecu Gagold v gostilno in si ukaže prinesti kosilo. Ker je bilo poleti in zelo vroče, ni manjkalo muh in marsikatera je zašla v vojvodovo juho. Jezon pravi gostilničarki: ,.Pogrnite vendar muham pri sosedni mizi, da no bodo hodile k meni obedovat.“ — Postrežljiva žena res pogrne, prinese krožnik juhe, jo postavi na mizo in pravi strogemu gospodu: „Sodaj pa prosim, visoki gospod, ukažite muham, naj se vse-ilojo k svojemu krožniku.** Ge n u e Žano v ne mara. Napoleon jih ni mogel videti, saj je bila Korzika cela stoletja gonueška last, nazadnje so jo pa celo Francozom prodali. V vojaško šolo v Brionne pride nov učenec, Korz Balathier do Bragolone. Součenci so poznali Napoleonovo slubost in so mu pi odstavili novega gojonca kot Genuožana. Napoleon ga nekaj časa gleda, stopi k njemu in ga vpraša: „A11 si res GenuožauV** — Komaj mu deček odgovori „Si, signoro“, že je Napoleon v njem in slabo bi so mu godilo, da niso součenci posegli vmes. Danke s c ho n, Frau Wilhelm. V mestecu Urvillo pri Motzu v I.otaringiji jo obiskala nemška cesarica šolo. Dobro so znali; pravi torej deklicam, naj ji katera pove kako željo, da jih nagradi za pridnost. No upajo si, slednjič so ojunači neka deklica in prosi: Dovolite nam, gospa Viljem, da so učimo francosko. — Vladu ne dovoli učenja francoščine, prim. pri nas slovenščino na Koroškem. — Sedaj je bila pa cesaricu v zadregi; slednjič pruvi, da so bo zgodilo po volji otrok. „Dunku schon, Fruu Wllhelm,“ je odgovor. Od tedaj poučujejo tuni tudi francoščino. Dovtip Napoleonu 111. Norčovuli so se nekoč iz njcgu, du ni dovtipon, da ne točo po njegovih žilah niti knpljicu krvi velikega Napoleona, da nima niti sence njegovega dulm v glavi. „Zato imam pa celo njegovo obitelj na glavi,“ se odreže cesar. Nevarni občudovalci. Znameniti potovalec Rihard Burton se je mudil dolgo Časa tudi v Afganistanu, preoblečen kot mohamedanski fakir. Zelo se je znal priljubiti ljudem, povsod so ga imeli radi in ga spoštovali kot kako višje bitje. V neki vasi vpraša šejka: „Kaj pravijo ljudje o meni?“ — „Pravijo, da si svet mož in tako zelo te častijo, da te ne pustijo nikamor drugam; posvetujemo so večkrat, ali bi te ne umorili, ker bi na grob tako svetega meniha kot si ti hodili ljudje od vseh strani in bi mi postali bogati.“ — Seveda jo je Burton s svojo svetostjo takoj prihodnjo noč popihal. Geografsko drobtine. (Zbira profesor dr. V. Šarabon.) Sibirska železnica. Otvorili so novo zvezo j iz Pariza do Vladivostoka, 12.000 km, so pripeljemo sedaj v 11 dneh, do Šangaja ali na Japonsko pa v 15, oziroma 16 dneh. ('.» porabimo pot preko Brindisi, so zviša število dni na 37. število potnikov s prtljago — v internacionalnem prometu — jo znašalo lota UHO. 5022, prtljaga n j iho vajo bila težka 143.705) kg, dohodkov od teh potnikov je imela železnica 3,344.010 frankov. Napram 1009 so jo zvišalo število potnikov za 36-52