GIBANJE PLAČ Neprekinjena črta označuje gibanje skupne plače delavcev, prekinjena pa urno mezdo ddavcev PoDprečna urna mezda de-laocev je znnšala lani v poo-prečju 48.2 din. V l. 1956 se ni občutneje spreminjala, Po skle-pu o povišanju plač xe je o ?a-četku. letošnjega leta. naglo dvignila in se u maju, juniju ter juliju ustalila na 53.9 din. To je za 12 odstoikov (naianč-neje za 11.8 odstolka) več, ka-kor je znašala ponprečna urna mezda lani. Povišanje plač je bilo torej dosledno izvedeno. PraD tako je bila oečinoma uresničena zamisel, da se v okviru tega pooišanja nekoli-ko pooečajo tudi razlike d na-grajeoanju koalificiranega in manj koalificiranega dela. da bi tako spodbudili prizadeva-nja po pridobiDanju koalifika-cij in strokoonem vsposablja-nju za delo. V juliju je znašal d primerjaDi z lanskim pov-prečjem porast urne mezde: pri visokokvalificira.nih delavcih 16 odstotkoo pri kva.lificira.nih delaocih 14 odstotkov pri priučenih delavcih 10 odstotkoo pri nekvalificiranih delavcih 8 odstotkov Skupna povprečna mesečna plača delavcer) pa se je bolj pooečala kakor urna mezda. V manjšem delu izvira to iz določcnaga poDečanja nadur-nega. dela, ki ni popolnoma opravičeno, čeprao ga je delno mogoče razloiiti z mnogo več-jim izkoriščanjem zmogljivosti kakor lani. Najoažnejši čini-telj tega pooiianja pa je ven-darle porast sredstev, ki jih delovni kolektivi realizirajo za ' datno Jiagrajevanje po le- njih predpisih. To je poseb-no razvidno iz vclikega povi-šanja povprečne skupne plače n aprilu in juliju, ko so pod- ja bolj izplačeoala >presež-;.et. Ra.zum.ljmo je, da. instru-menti niso mogli zagotoviti ta-kega povišanja brez porasta rlelovne storilnosti. Predpisi $o bili nasprotno preraeunani tnko. da bi se povečala delov-na storilnost, a na tej osnoni hidi zaslužki. Ta zamisel je bila večinoma "7i uresničena, ker je porasla lovna storilnost v prvih sed-mih mesecih o primerjavi z lanskim lefom po grobem ra-nmn 7.a približno 11 odstotkov. V jnHju je znašala skupna nprečna plača delavcev iz tdnega delovnega razmerja rirej urna mezda za delooni ii in nadurno delo. presega-iije norme itd.) 12.820 din (na-nprofi 10710 din v lanskem ju-Hju). PoDprečna uma mezda usJužbenceo v gospodarstou, je znašala o l. 1956 v pooprečju 56 din, v juliju letos pa 63.8 din. Torej se je dvignila za ?A din ali za 14 odstotkoo ali za 2 točki več kakor urna mezda delavcev, večinoma zato, ker imajo uslužbenci d povprečju višje kDalifikacije, a pri kva-lificiranem osebju ,so se plače občutneje pooišale. liazlike d povišanju plač se gibljejo pri raznih kategori- Zvišanje urne mezde jah uslužbenceu podobno ka-kor pri delavcih: od 8 odstot-kozi za pomožne in nižje stro-koone uslužbence do 1? odstot-kov za višje strokovne usluž-bence. Pooprečna skupna plača uslužbenceD v gospodarstvu je znašala iz rednega delovnega razmerja v juliju 17.020 din (nasproti 13.860 din v juliju lani).