Domoznanski oddelek 63 NAŠA POT 1995 070.489(497.12Ptuj) 6012055,2 Glasilo Kmetijskega kombinata Ptuj, junij 1995, številka 2 namesto uvoda Enakopravno vključevanje kmetijstva v slovensko gospodarstvo Znano je, da je Kmetijski kombinat Ptuj nastal leta 1961, potem, ko se je združilo več kmetijskih gospodarstev, v katerih je prevladovala primarna pridelava. V štiriintridesetih letih se je s kombinatom marsikaj dogajalo. Preživljal je vzpone in padce, dosegal pomembne uspehe, dandanes pa je največja kmetijska organizacija na Slovenskem. S sklepom delavskega sveta je s prvim majem Alojz Eriač ponovno izvoljen za glavnega direktorja Kmetijskega kombinata Ptuj, za dobo štirih let. Že ves čas svoje zaposlitve je zvest kombinatu, zato je gotovo pravšnji sogovornik za oceno dela minulih desetletij in za pogled naprej. Kmalu bo minilo dvajset let, ko ste kot pripravnik potrkali na kombina-tova vrata. Kaj se je dogajalo in kako gledate na to obdobje? Čas izredno hitro teče, spremembe pa so nadvse intenzivne. Neprestano se je potrebno prilagajati splošni in gospodarski politiki. Tako je bilo v preteklosti in je še danes, ko skušamo iz ekonomske politike največ iztržiti. Kaže pa ugotoviti, daje bila gospodarska politika pred časom kmetijstvu bolj naklonjena. V sedemdesetih letih, pa celo nekaj prej, je imelo kmetijstvo na voljo številne spodbude. Bilo je dovolj kapitala z relativno nizko ceno, ker so bili krediti selektivni. Ne smemo pa pozabiti, da so bila razmerja med vhodnimi cenami reprodukcijskih materialov in cenami pridelkov ugodnejša. Po moji oceni je te ugodnosti KK Ptuj dobro izkoristil, kar se je pokazalo v številnih novih naložbah in dejavnostih. Katere naložbe imate v mislih? V dveh fazah je bila zgrajena farma prašičev, ki s 70000 prašiči letne prireje predstavlja zelo pomembno slovensko zmogljivost. Zgrajena je bila tovarna krmil, ki danes naredi okoli 50 tisoč ton proizvodnje, skladiščnih zmogljivosti pa je za 30 tisoč ton. V preteklosti so bile izvedene številne zemljiške operacije od melioracij in komasacij do delnega namakalnega sistema. Veliko sredstev je bilo vloženih v trajne nasade, od hmeljišč, vinogradov do sadovnjakov. Kombinat je bil tudi eden pomembnejših nosilcev razvoja ptujskega območja. Pogosto so ga kar določili za nosilca posameznih nalog, kajti imel je kadre pa tudi materialne možnosti. Podjetje je rastlo tako, da so se mu priključevala druga, gospodarsko manj uspešna. Tako se je v kombinatu znašla živilsko predelovalna industrija Petovia, dve gostinski podjetji, kombinatu pa je bila nekako dodeljena izgradnja rekreacijsko turističnega centra, današnjih Term. V našem okviru je delovala lesna industrija. To je bilo obdobje, ko se je kombinat pospešeno razvijal. Terme Ptuj so se po precejšnjih mukah le uveljavile. Kako bo z njimi naprej? Še naprej jih bomo razvijali kot hčerinsko podjetje. Potem principu pa bomo verjetno organizirali še nekaj dejavnosti. Dokler ne zaključimo lastninjenja, smo enovito družbeno podjetje. Računamo, da bomo posamezne dejavnosti, ki imajo prihodnost, nasploh zaokroževali v hčerinskih podjetjih. Pri Termah gre za dejavnost,ki ni povezana z ostalimi glavnimi v podjetju. Kombinat je njihov stoodstotni lastnik, naša prizadevanja za njihov razvoj pa tečejo naprej. Lani smo zaključili pomembno naložbo v bivalne zmogljivosti in infrastrukturo, za kar smo zagotovili okoli 10 milijonov mark. Menimo, da so sedaj dane razmere za nadaljni razvoj. Po kakšnih poteh bo šel ta razvoj? Tudi v občinskih načrtih so Terme eden nosilcev turizma. Občina sama je doslej sodelovala pri sofinanciranju infrastrukture, zdaj pa je naša namera, da v naslednjih fazah urejamo zdravstveni del s fizioterapijo. Za drugi korak pa menimo, da bo najbolj nujno potrebno povečati vodne površine. V naših Termah beležimo izjemno visok obisk, saj smo lani našteli okoli 200 tisoč kopalcev, ki kažejo, da smo prav pri vrhu. Ker beležimo trend povečanja, moramo poskrbeti za širitev. Obdobje neprestanega razvijanja in večanja je menda nepreklicno mimo. Zdaj razvoj narekujejo tržne zakonitosti. Ja, časi, ko si lahko računal, da bo država poskrbela za podjetje, še posebej kmetijsko, so minili. Prišli smo v razmere, ko je bilo potrebno začeti ukinjati posamezne nerentabilne dejavnosti. To seje pred časom zgodilo s Petovio, z lesno industrijo, ukinili pa smo tudi gostinsko dejavnost znotraj kombinata. Kako pa ste to izpeljali? Gostinsko dejavnost smo predali zaposlenim. Kombinat se je enostavno moral prilagoditi trgu. Kljub temu pa smo v kmetijski dejavnosti še vedno največje slovensko podjetje. Obdelujemo okoli 4500 hektarov površin. Je primarna kmetijska pridelava še vedno najbolj obsežna kombinatova dejavnost? Ne, primarno kmetijstvo danes ni več glavna dejavnost. Predstavlja le še petino celotnega prihodka. Četrtino prihodka ustvarja prašičja farma, po petnajst odstotkov pa ustvarjajo proizvodnja krmil, vinarstvo in storitve. Kako torej naprej? Trenutno je najbolj aktualno zaključiti sanacijo poslovanja. Dobro leto se nenehno ubadamo z odpravo posledic škode, kije nastala v letih 1992 in 1993 zaradi suše. Imeli smo izredno velik izpad prihodkov. Sanacija pa je v delu vezana že na lastninjenje. Načrtujemo jo tako, da bi banke upnice podjetje dokapitalizirale. Postale bi solastnice kombinata. Katere pa so te banke? Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Slovenska zadružna kmetijska banka. Dogovori z njimi so v zaključnem delu in menim, da bomo naslednji mesec podpisali ustrezne pogodbe. Kakšna bo nova organiziranost Kmetijskega kombinata Ptuj? Po zakonu o gospodarskih družbah bo delniško podjetje. V programu lastninskega preoblikovanja, ki smo ga lani predložili Agenciji za privatizacijo, je opredeljeno, da bodo lastniki ob bankah še zadružni upravičenci, ki jim gre ta pravica po zakonu o zadrugah, zaposleni v kombinatu na osnovi interne razdelitve in notranjega odkupa ter seveda skladi. Zaposleni bomo imeli približno dvajsetodstotni delež. Odločitev, o morebitni javni prodaji delnic, še tehtamo, obstaja pa možnost, da bi znašal delež javne prodaje sedemindvajset odstotkov. Program, zaradi nekaterih zakonskih sprememb še preučujemo, tako da danes z gotovostjo ne morem reči, kako bo z javno prodajo. Obstaja možnost, da bi bil delavski delež večji na račun neizplačanih plač. V kolikor javne prodaje ne bo, se bo ustrezno povečal delež republiških skladov. Kako dolgo bo trajala sanacija in kdaj bo izpeljano lastninjenje? V vsakem primeru oboje še do konca letošnjega leta. Kombinat bi moral leto 1996 začeti z novim poslovanjem, na novo zastavljenimi poslovnimi cilji. Novi lastniki bodo zastavili strategijo razvoja, pri kateri pa bo gotovo v ospredju povečanje obsega premoženja in ustrezen dobiček. To bi pomenilo nadaljni razvoj tistih dejavnosti, ki so lahko ekonomsko uspešne. V preteklosti smo skušali vse dejavnosti enakomerno razvijati. Zdi se mi, da smo na dobri poti, kajti selekcijo proizvodnih programov in dejavnosti smo v glavnem že opravili. Ocenjujem, da bo delež primarne kmetijske pridelave in proizvodnje še upadel, da bo večji delež predelave, predvsem na področju krmil in vinarstva, povečeval pa se bo tudi delež storitvenih dejavnosti. Kakšna bi naj torej bila bodoča kombinatova organiziranost? V dokumente smo zapisali, da bomo kombinat organizirali z zaokroževanjem posameznih dejavnosti, obstaja pa tudi možnost, da bomo šli po konceptu družb hčera, če bodo to narekovali ekonomski razlogi. Alternativa so še profitni centri znotraj kombinata. To ostaja še odprto, prilagajali pa se bomo zlasti davčni zakonodaji. Poznamo primere, ko so podjetja šla po poti ustanavljanja številnih manjših podjetij, zdaj pa jih že združujejo. Ampak časa nimate veliko. To organiziranost moramo v vsakem primeru izpeljati po izvedenem lastninjenju. Kot delniška družba se moramo registrirati, kar je realno možno do konca letošnjega leta, novi lastniki pa bodo gotovo o tem tudi hoteli odločati. V tem vmesnem času ne nameravamo bistveno spreminjati naše podobe. Ob Termah imamo še na novo ustanovljeno družbo Kmetijstvo, ki začenja s poslovanjem prav ta mesec ter storitveno podjetje KK Plus. Zakaj ste kmetijstvo organizirali posebej? Kot samostojno pravno osebo smo Kmetijstvo, kije kapitalsko vezano na matično podjetje, organizirali iz več vzrokov. Osnovni je gotovo v zakonodaji in predpisih, predvsem pa zakonu o denacionalizaciji, o skladu kmetijskih zemljišč in ne nazadnje tudi zakon o lastninskem preoblikovanju, ki določa prenos vseh kmetijskih zemljišč na Republiški sklad. Ta zakonodaja je kmetijstvu postavila drugačne razmere za gospodarjenje, bolj ostre in specifične. Želimo čiste račune in kmetijstvu moramo omogočiti takšno osnovo, da bo poslovalo rentabilno. Se bo to zares lahko zgodilo? Mislimo, da bo lahko poslovalo rentabilno. Za kmetijstvo smo letos že izdelali ločen plan in tekoče poslovanje se izide. Seveda pa ima kmetijstvo velike stare obremenitve, predvsem zaradi posledic suše. Gre za skoraj devet milijonov mark. To obremenitev puščamo matičnemu podjetju in je tudi osrednja točka sanacije. Kmetijstvo torej začne s poslovanjem neobremenjeno, brez nekaterih dejavnosti. Nima vinogradniške in sadjarske pridelave, kjer so bile izgube največje, tudi zaradi velike delovne intenzivnosti. Kako se razpleta vinogradniško sadjarski problem? Vinograde so prevzeli naši delavci in so v kooperantskem odnosu. Zagotovili smo jim status kmeta, potrebno mehanizacijo in financiranje pridelave. Imajo vse pogoje, da so lahko uspešni samostojni vinogradniki, njihova obveza pa je, da grozdje prodajo v našo klet. Oddali smo okoli 400 hektarov vinogradov. S skupino enaindvajsetih vinogradnikov smo to preizkusili že lani. Rezultati jeseni so pokazali, da je bila odločitev prava. Razen dveh vinogradnikov so vsi na koncu dobili še poračune. Posamezni vinogradniki so obdelovali od 9 do 12 tisoč trsov. Zdaj imamo tak odnos zasnovan s štiriinpetdesetimi nekdanjimi delavci kombinata. Prva skupina se je lani za to odločila sama, druga je bila postavljena pred dejstvo. To dejavnost smo ukinili in je delo teh delavcev postalo nepotrebno. Pripravili smo program za reševanje presežnih delavcev. Tisti, ki so se čutili sposobne, so prevzeli vinograd v najem, ostali, teh je 43, pa so trenutno v odpovednem roku in se bodo kot presežni delavci prijavili na zavodu za zaposlovanje. Ob tem naj dodam, da smo tistim, ki so prevzeli vinograde, omogočili odplačilo mehanizacije v treh letih, do neke mere financiramo tekoče poslovanje, skušamo pa jim pomagati priti do denarja tudi prek zavoda za zaposlovanje na račun samozaposlitve. Lastnik vse kmetijske zemlje, tudi vinogradov, je postal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Kdo sklepa pogodbe? Sklad je oddal zemljo v najem tistim, ki smo jim mi oddali nasade. Lani je sklad takemu načinu nasprotoval, letos pa smo le dosegli dogovor. Seveda je problem, ker so pogodbe enoletne, vendar z obljubo, da jih bo sklad podaljševal v primerih, ko ne bi prišlo do vračanja po zakonu o denacionalizaciji. Po podatkih, kijih imamo veliko teh vinogradov ne bo vrnjeno, tisti pa, kijih bodo dobili, so pogosto že sedaj za obdelavo nezainteresirani. Zaplete pa se lahko z višino najemnine. Potrebni bodo dogovori z novimi lastniki, pri tem pa ne smemo pozabiti, da zakon o denacionalizaciji dokaj jasno opredeljuje vračanje in uporabo trajnih nasadov. Po sedanjih podatkih, s katerimi razpolagamo, bo kombinatu ostalo v obdelavi tri četrtine vseh zemljišč, seveda pa je treba skladu plačevati najemnino. Boste svojo zemljo v prihodnosti spet odkupovali od države? Mislim, da se to ne bo zgodilo. Ne verjamem, da bo nova delniška družba vezala kapital za to, da bi si ponovno pridobivala to premoženje. V kolikor bo sedanja zakonodaja obstala, bi bil bolj smiseln najemni odnos. Gre pa v tem primeru za povsem očitno politično vprašanje. Država bi lahko podržavila marsikaj, navsezadnje vsa nekdanja družbena podjetja. Vprašanje je tudi, kaj bo čez čas, po vseh teh prenosih lastnine, še ostalo. Razumemo, da bo vračanje zemljišč nekdanjim lastnikom trajalo še nekaj let, obstaja pa realna možnost, da država vse te naše površine hrani za morebitno vračanje nadomestnih zemljišč. Za tista, ki so iz najrazličnejših vzrokov pozidana. Take zahteve poslušamo, vendar menim, da bi jih morala država reševati z drugimi odškodninskimi oblikami. Če bi prišlo do tega, bo tudi sklad v zelo kratkem času brez zemljišč. To je najbolj črna varianta za prihodnost. Če bi razmišljali o njej, bi pomenilo, da svoje prihodnosti sploh ne vidimo. Zato vztrajamo pri zahtevi, da se zakonske določbe o prenosu kmetijskih zemljišč, razveljavijo. Naše podjetje je eno tistih, ki so sprožila pobudo za razveljavitev pri Ustavnem sodišču. Trdimo, da gre za novo nacionalizacijo in da kmetijska podjetja niso tista, ki bi morala razreševati prejšnje krivice. Na odgovor čakamo leto dni. Zaskrbljujoče je predvsem, ker Ustavno sodišče ne izda nikakršne odločbe, postopki pa vmes tečejo naprej. Koliko hektarov površin je kombinat izgubil z denacionalizacijo? Blizu 600 hektarov, nekaj tudi v kompleksih. Na slovensko-goriškem območju je bilo vrnjenih največ sadovnjakov in vinogradov. Zvečine jih novi lastniki sami ne obdelujejo. Niso kmetje, večina pa na tem območju tudi ne živi. Skušajo pa te nasade dati v najem. Celo nam so jih ponujali, vendar bi bilo zanimivo samo dolgoročno sodelovanje. Za kaj takega pa ne kažejo zanimanja. Govoril sem že, da so nasadi delovno intenzivni, zato si tudi nismo preveč prizadevali, da bi začasno obdržali sadovnjake in vinograde, kar zakonodaja sicer omogoče. Bolj problematično pa se nam zdi trganje kompleksov v ravninskem, poljedelskem predelu. Veliko medijsko pozornost so vzbudili levanjski dogodki. Nasilno zavzetje zemljišč je močno razburilo tudi vaše delavce. Kaj lahko storite? Ravnali smo zakonito in terjali posredovanje tistih, ki so za to odgovorni. Seveda ne moremo dovoliti našim delavcem, da se fizično spoprimejo s tistimi, ki so si privoščili to nezakonito dejanje. Naš interes bomo uveljavljali po zakoniti poti. Zemljišča so bila pripravljena za setev, namesto naših delavcev pa so sejali kmetje. Od ministrstev za kmetijstvo, pravosodje in notranjih zadev ter od vlade, smo terjali, da se opredelijo do teh pojavov. Zahtevamo, da zavarujejo zakonitost. Smatramo, da gre za nasilni poseg. Zaenkrat vemo le to, da so si zemljišča ogledali inšpektorji, uradnega odziva pa od nobenega državnega organa še ni bilo. Molk uradnih organov je zaskrbljujoč, kajti navsezadnje ne gre za edini tak primer. Nekaj podobnega se je najprej dogajalo na ljutomerskem območju, na Gorenjskem, na domžalskem območju, pa tudi na ptujskem območju to ni bil prvi primer. Se bo 600 članski kolektiv kombinata še zmanjševal? S selekcijo dejavnosti, ki nimajo prihodnosti, smo večinoma zaključili. Pričakujemo, da bomo prihodnje leto poslovanje pričeli večati, to pa tudi pomeni, da se bo počasi premaknilo zaposlovanje. Slovenska gospodarska politika nima posebnega odnosa do reševanja težav kmetijstva. Tudi obeti za naprej niso rožnati, kajti približevanje Evropski uniji bo za kmetijstvo trdo. Doslej so bili nosilci veliki družbeni obrati, kaj pa naprej? Lastninjenje bo pripeljalo k temu, da družbenih podjetij ne bo. Kmetijstvo ne bo izjema, vprašanje pa je, v kakšni meri bodo obstala velika kmetijska podjetja. Pri nas v kombinatu menimo, da prehod na tako opevane družinske kmetije v kratkem času ni mogoč. Sedanja podjetja imajo velike zaokrožene komplekse, sodobno tehnologijo, na enem mestu združena znanja. So visokoproduktivna in imajo velike tržne deleže. To uničevati je nesmiselno. Če si politika prizadeva postaviti ugodnejšo strukturo zemljišč, moram reči, dajo že ima. Posestne strukture na zemljiščih kmetijskih podjetij ni mogoče bistveno spremeniti. Navsezadnje imamo podjetja le deset odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Problem združevanja bodo morali reševati na drugi strani, ki ima devetdeset odstotkov zemlje. ►► poslovne novice K K Ptuj Na 41. mednarodnem vinogradniško-vinarskem sejmu Vino-Ljubljana 95, ki bo v začetku junija, bo KK Ptuj - Vinarstvo “Slovenske gorice-Haioze” sodeloval v okviru prireditve Mednarodno ocenjevanje vin s sedmimi vzorci. S 1. majem je začelo samostojno poslovati podjetje Kmetijstvo KK d.o.o., ki je v celoti last KK Ptuj. Dejavnost je ostala nespremenjena. V letni turistični sezoni bosta v počitniških kapacitetah KK Ptuj v Nerezinah in Indijah letovala 102 delavca KK Ptuj s svojimi družinami. Vsem želimo prijeten dopust. Konec aprila je zaključilo 36 urni računalniški seminar 12 vodilnih delavcev KK Ptuj, v maju pa so enak seminar pričeli obiskovati vodstvni in tehnološki delavci KK Ptuj. Seminar so strokovno pripravili in izvedli delavci sektorja za AOP iz KK Ptuj. V mesecih maju, juniju, juliju in avgustu pričakujejo še okoli 10.000 nočitev v bungalovskem in apartmajskem naselju. V kmetijstvu smo v letu 1995 posejali sladkorno peso na 647,30 ha, koruzo za zrnje in silažo na 1.806,90 ha in semensko koruzo na 40 ha. Kljub težavam pri oskrbi z repromateriali smo uspeli setev opraviti v optimalnih rokih. Sezona v Termah Ptuj se je uspešno začela. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so zabeležili rekordnih 6.324 nočitev (lani le 2.125), od tega 4.368 v lani odprtem apartmajskem naselju. V kmetijstvu imamo posejan ječmen na 168 ha in pšenico na 1.750,10 ha. Opravljeni so vsi potrebni agrotehnični ukrepi. Ocenjujemo, da je večina posevkov v dobrem stanju. Dela na 149,79 ha hmeljišč potekajo, kljub težavam z najeto delovno silo, normalno. Do 14. maja je bilo končano prvo navijanje hmelja. Spomladansko vreme za razvoj hmelja ni bilo najugodnejše, vendar je na hmeljiščih stanje še zmeraj tako, da bo možno doseči optimalne pridelke. Vabimo k sodelovanju vse predstavnike služb KK Ptuj in vse zaposlene, da uredniškemu odboru biltena Naša pot sporočajo poslovne novice za objavo, s ciljem boljšega internega informiranja. Približevanje Evropi bo našemu kmetijstvu povzročilo znatne težave. Naš izhodiščni položaj za pogovore je slab. Že sedaj bi morali domače kmetijstvo bolj ščititi z omejitvami uvozov pridelkov in izdelkov, ki jih ima Evropa preveč in jih prodaja odločno pod ceno. Evropski pridelovalci so deležni subvencij, prav tako pa tudi izvozniki, da znižajo velike presežke. Strategijo slovenskega kmetijstva pa vendarle imamo. Kaj počnemo z njo? Parlament je sprejel to strategijo celo prej kot za druga gospodarska področja, vendar pa je ni podkrepil z zakonodajo in dejanji. Najbolj ilustrativen je primer oljne ogrščice. Na slovenskih njivah smo je imeli okoli 2500 hektarov. Po strategiji razvoja bi jo morali še bistveno povečati, danes pa je dejansko izginila z njiv, ker je država ukinila ugodnosti za pridelavo in odkup pridelka. Oljarjem pač ni zameriti, saj si bremena naročene pridelave ne morejo privoščiti. Neoprijemljiva gospodarska politika kmetijstvo še bolj tepe, saj gre za dolge cikluse pridelave, prireje in proizvodnje, ki največkrat ne prenese- jo dragega kapitala in visokih obresti. Naj končam s podatkom, daje naš kombinat v treh najbolj kriznih letih bankam za obresti plačal 25 milijonov mark. Ste še lahko optimist? Verjamem v prihodnost, sodelavce in naše dolgoletne izkušnje. Imamo znanje in priložnost. Če ob tem nisi optimist, ne moreš voditi kombinata, kakršen je naš. Z glavnim direktorjem. Kmetijskega kombinata Ptuj seje pogovarjal Božidar Novak aktualno Enologov izbor Prestiž iz ptujske kleti Na prisojnih pobočjih haloških hribov že od rimskih časov dalje uspeva vinska trta, najimenitnejša, najžlahtnejša in gotovo najbolj opevana rastlina. Njen rujno zlati pridelek so znali najbolje in naj-skrbneje dolga stoletja negovati prav ptujski vinarji. Znanje in izkušnje, pridobljene skozi zgodovino, obogatene s sodobnimi spoznanji in tehnologijo, pa je skrivnostna formula pridelovanja vrhunskih vin na tem območju danes. Vinarska tradicija, ki sojo dolga stoletja negovali številni vinogradniki seje ohranila vse do današnjih dni. Spoštujemo in negujemo jo tudi strokovnjaki v Vinarstvu Haloze. Zavedamo se namreč, da lahko v svojih vinogradih pridelamo tudi vina najvišjih kakovosti. Na specifičnih legah v Halozah za posamezne sorte uspeva največ, kar lahko narava na tem področju ponudi človeku. Prav zato smo se v podjetju odločili, da bomo potrošnikom ponudi tudi to bogastvo, vina posebne kakovosti, vina izven obstoječih norm, vina prestižnega značaja, vina za posebne priložnosti. Govorimo o vinu, z originalnim enologovim podpisom, imenovano Enologov izbor. Glavni enolog ptujske kleti, mag. Anton Skaza, je doslej s tem namenom izbral dvoje vin, ki sta v različnih letnikih tako primer kot dokaz nadpovprečne kakovosti. Sauvignon 1990 Prvič seje zgodilo leta 1991. Na trgu seje pojavil enologov izbor Sauvigno-na 1990 z etiketo ptujske kleti, ki je bil namenjen našim najzvestejšim potrošnikom. To francosko sorto grozdja, ki daje na lapornati haloški zemlji in ob specifični mikroklimi vino vrhunske kakovosti, so vinogradniki vinarstva Haloze pridelali na prvorazrednih legah vinogradov v Hrastovcu. Vino je sladko, odklikuje pa ga prefinjena nežna sortna cvetica, ki spominja na bezeg. Je izredno nežna in harmonična pijača, ki jo odlikuje poln okus. Ker gre seveda za posebnost iz ptujske kleti, je tega vina manj. Napolnjenih je le tisoč steklenic, ki jih krase, prav tako kot vino, enkratne nežne etikete s podpisom glavnega enologa ptujske kleti, mag. Antona Skaze. S prestižem je pač tako, da ni za vsakogar, ne za vsako priložnost, niti za vsako družbo. Traminec 1993 Traminec, izjemno dišeče vino z bogato sortno cvetico, s polno in harmonično ter z značilno sortno aromo, pa je bila druga sorta, uvrščena v enologov izbor. Letnik 1993 je dal izredno kakovostna vina, ne le odlična, temveč prav izvrstna, kar je botrovalo uvrstitvi tega vina med prestižnejša. Tudi za to vino je grozdje dozorevalo le na prvorazrednih legah vinograda na Majskem vrhu. G. Skaza poudarja, da se tako dobra letina ponovi le vsakih deset let. Tako je traminec po enologovem izboru prav tako kot sauvignon 1990 sladko, sortno in aromatično vino, polnega okusa, velja pa za izredno nežno vino. Žlahtno kapljico so ptujski vinarji shranili v pet tisoč steklenic in jih opremili s posebej izdelanimi etiketami, prav tako z verodostojnim enologovim podpisom. Etikete za steklenice obeh prestižnih znamk je oblikoval Ranko Novak. Posebnost, seveda zraven enologovega podpisa, je tudi njegova slika med pokušino, v sredini etikete. Nežne barve, izbrane za etiketo pa zrcalijo tudi žlahtno vsebino steklenice, saj obe vini veljata za zelo nežni in prefinjeni. Dodatno pa prestižnost odseva še zlata obroba na etiketi. Kaj dodati ob opisu tako žlahtnega in prestižnega vina, kar oba enologova izbora prav gotovo sta. Naj spregovori vino samo in vam razodene svoje skrivnosti, ki vam jih mi nismo. Najspoštljiveje na zdravje. Andrej Sajko direktor vinarstva Slovenske gorice - Haloze Dnevnik Kmetje preora niive KKPtui Veljak Žampa in njegovi , orjejo kombinatove njive v Kmetje so preorali 3$hektarov njiv Kmetijskega kombinata Ptuj, ker ne morejo ! ! počakati na pravnomočnost odločb o vračanju zemlje - Gre za kaznivo dejanje PESNIŠKA DOLINA, 18. aprila - Devet kmetov v Levanjcih svojo korist. Prav zdaj bi nase je s 13 iraktorji spravilo na njive kmetijskega kombinata, jih mreč bilo treba temeljito ana-prcbranalo :n na njih posejalo koruzo. Za mihovega 'odjo in jmratl. kako so iC delila ne- ■■(jh) PTUJ, 19.-Vi ■■ raj zjutraj je v kr jih Dornava in Levan, kakšnih deset kmetov 15 traktorji pričelo on okrog 33 hektarjev po Id so v uporabi Km tijskega kombinata Pti najemnika zemlje. Knt tje, ki so se odločili za akcijo, so vložili zabte ke po zakonu o denac onalizaciji, z oranjem protestirajo zaradi poč snega vračanja po voj odvzetega premoženja. Kot nam je povet Mirko Korošec, predi dnik ptujske podružni Združenja lasmikov razi ščenega premoženja, bi 1 lo takšno dejanje v vsa pravno urejeni državi n dopusmo. ne velja pa to našo državo, kjer pravn ga reda očitno ni, saj se kmetje za takšno ste no dejanje odločili iz ob pa. Po njegovih besedah kmetje že zorano zemj zasejali s koruzo. V Kmetijskem ko natu Ptuj je vodja pravne službe Andrej Šomen povedal, da je sporna zemlja že v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, ki je tudi določil višino najemnine, kombinat jo je bil kmetom za uporabo njihove zemlje tudi pnjjravijen plačati, vendar pa se kmetje z višino najemnine ne strinjajo. Zato so v KK Ptuj proti kršiteljem sprožili sodni postopek zaradi motenja posesti in zahtevali plačilo odškodnine. Kot smo neuradno izvedeli, večina denacionalizacijskih odločb še ni pravnomočna. sušo in druge naravne nesreče, . . ,, - kjer >e omeniem veljak tmel l«,e .»ISno „,5dnostl FrM _ — ---------- — ------»vega vndj _____________________________________ organizatorja ** je predstavil mani kmečki 'eljak Janez £ampa. katera sreastva solidarnosti za vsi drugi okrog njega na njivah pa so lako ali drugače povezam z i suSo m dniee naravne ne: njim ati so si celo v -orodu. luko so Zampov, vzeli pravi«, y svoje k ,e omeniem vel,aic roke. seveda pa se pri tem n,so kaj dosti oztrali na «o, da je takšno prece, rrcdnostl rre0 dri; ejanje azmvo. Prav tako bi bilo 'reoa pre Njive e doslei obdeloval v Sloveniji. Zdaj ie že mogoče nti. kakšna posoula. olajš«. . Kmetijski kombinat Ptuj. Zdaj trditi, da gre -a načrtno ak- in nomoči je bil dosiej ?.e de-so seveda v republiškem /.c- eno nekaterih delov Slovenske ; ežen. Sicer pa je znano, da si mljiškem skladu. Po denacio- :"jdske stranke, ki se ie no sta- je prav kmet Žampa. m so ga naiizacuskih postopkih pa nai r:h izkušenih metodah krneč- nekaten imer.ovaii kar melio-bi ih dobili vrniene nekdanii kih nuntov iotila reševanja racuski zveličar, nabral veliko lastnik: in mihov. dediči. Toda . ,-,tih problemov, m jihje sama : družbene nomoči in neoovra-zakunala in nekako nomagala > tmh sredstev v socialističnih odločbe o vračanju teh nnv zaKunaia in nexaKo nomagaia i tmn sreostev v sociansticnm še niso pravnomočne. Zato e izsiliti. Zagotovo ra s takšnimi i časih in da ie v zahvalo zame socialističnih •4.M(*tc-«.u$viu>v I.u o taivAiMim i i-aoH Ri ua ic > Zahvalo ZaniC Kmetnski kombinat nuve :e- potezami kmetic ne bodo pn- kar nekaikrat gostil naivišie tos preoral ;n pripravil za se- uobiii ne .gleda, ne posesti, politične osebnost; takratnega tev, potem na so se uh polastili ne pridelka m ne politične po- časa 1'T»etje a L****"—" i.'-"—™—. — — - •— - *------------- - - nega tedn lak način tev. potem ra so se uh polastili ne pridelka m ne politične po- časa kar doma v svoji kuhmiL kmetic :z Levanič. Kon^cjTrei- pulamosti. Janez Žumra ie s i Ceie vedno bil vzor Kmetov, je šniega tedna so komo ' traktorskimi sodelavci i samo --e vorašame. ah hočeio enak način preorali jali štiri hektare ni/ navn na Ptuiskem y zlog za tamkaišmi ti pa so bile naicm/ 1 ! tuski kombinat ' j lastnikom emiie •M, [m nosu. jane/ z_amra 'c s ce ;e vcano ni vzor smeiov, jc Utrni traktorskimi sodelavci i samo >e vprašanje, ah hočejo ^^^/4 ^ ^ Prepro ^UpZ I Leva. j novo takt/ tarov njiv smmmmts i tarov nuvr / n, '“,eujslf ' ^ev ' V ^o/e ^ bi I s/ A Ati - A ;!§£^§g __________. , 'rforr8- r,!Sova?Pri>‘>- Ps i* i- St* tl. a'e 'nnen/P™.0«ni/fen n,(ii Vse d- d° Sf>Vnrl.°ljJo. ‘So ^00l0.n ~ iJ- »«“V vJoiccv o Vo»l'’ti, e. Wl ‘n- "c‘Čr'kK .iilii' posa- sW»" orJ V-. V u.mo UvK snu) blU P^11 'h' y Pacl ' oaot ^ fe vc -to'K«, r Kmetijski kombinat Ptuj p.o., Ptuj, Ormoška 29, tel.: 772-421, fax: 773-331 TC U M i c n ii SERVIS Servisne storitve - generalna in tekoča popravila osebnih in tovornih vozil, kmetijske mehanizacije in male mehanizacije, - avtokleparska, avtoličarska in avtoelektričarska dela in maziv, gradbenega materiala, umetnih gnojil, semen in vsega reprodukcijskega materiala za kmetijstvo RENAULT Prodaja - vozil RENAULT in nadomestnih delov z ugodnimi krediti (R+8%) za nova in rabljena vozila, kmetijsko mehanizacijo, servisne storitve ter leasing Prodaja - kmetijske mehanizacije in nadomestnih delov, olj Klub Tehnoservis -s številnimi ugodnostmi Za vse zaposlene KK Ptuj priznavamo 2% popust pri nakupu vozil! Vino in sirupi Slovenskih goric -Haloz v vrednosti 10.000 SIT. NAGRADNO Gl SLO; i 2 3 4 [Š 6 TŽ 8 9 10 li 12 Kupon in vaše mnenje o biltenu pošljite po interni pošti uredniškemu odboru. \ IME IN PRIIMEK..................... NASLOV.................................. i-------------------------------------------------------------------------------1 sestrin mož znamenje v mat. in fiziki združenje, zveza med državami nepogrešljivo ravnilo v mat. pripovedna pesnitev sadež z konju podobna žival smučarska disciplina naj večji naftni koncern 4 naravna alkoholna pijača 2 pribitek nasprotje sinteze 10 smučarka VVachter 9 naziv malo- pridnež 3 valovi (ed.) ljudstvo brez pravic 1 staro mesto ob Tigrisu 'A1 00 veslaška tekma Peroci ameriški izumitelj največja država v ZDA severno ameriška stepa 11 9 Pitagorov šiba za pletenje pri košnji v vrsto padajoča plast košenine morska zajeda ž. ime 5 Gr. otok v Sa ronskem zalivu 8 bogovi v germanski mitologiji 12 staro germansko pleme ribja koščica Auguste Piccard 7 mesto zah. od Londona angleška ploščinska mera lepotna rastlina 6 pritok Savinje UGANKARSKI SIOVARČEK: EDISON-ameriški izmumitelj; VITRA - šiba za pletenje Naša Pot je glasilo Kmetijskega Kombinata Ruj • Uredniški odbor: Srečko Kolar-glavni odg. urednik Člani: Andreja Skaza, Marjan Gozdnik, Andrej Sajko, Vili Cerovič • Izdaja KKP Produkcija: SPEM Maribor • Glasilo je brezplačno in namenjeno internemu komuniciranju. • Po mnenju Ministrstva za informiranje RS se za glasilo KK Ptuj plačuje davek od prometa v višini 5%. • Glasilo je tiskano na okolju prijaznem papirju.