gUE, 28. DECEMBRA 1978 - ŠTEVILKA 50 - LETO XXXII - CENA 4 DIN
SLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ ŠZDL CELJE, LAŠKO,
ILOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
SREČNO, USPEŠNO
IN VESELO
Novo leto želimo vsem našim bratcem, sodelavcem in poslovnim prija-
teljem - tokrat takšna voščilnica, ker posebnih nismo pošiljali. Sred-
stva, ki bi jih uporabili v ta namen, smo posredovali društvu za boj proti
raku.
Želimo, da bi se čimpogosteje srečevali z vami, dragi bralci, v
uredništvu, na terenu in seveda na straneh našega časnika ter valovni
dolžini Radia Celje.
Še enkrat SREČNO! ' UREDNIŠTVO,
KO LED NI CA 1979
Spet smo leto
pre vihrali,
star kalendar
v koš zmečkali,
novega na zid
prebili,
zbrali kup želja
po sili:
Da bi leto
nam bodoče,
ne bilo mrzlo
niti vroče,
niti sušno
niti moče,
manj napeto,
bolj bogato,
mnogo cvenka
za potrato.
Več veselja
manj skrbi,
več ljubezni,
manj srdi.
Da bi žito
obrodilo,
ki je ob
volitvah
vzklilo,
da bolj pristni
bi bili
tud' odnosi
med ljudmi,
da bi akti
in pravila
iz črk
v življenje
se prelila.
Več izpolnjenih
obljub,
več dohodka,
manj izgub,
da bi tozdi
res shodili,
da bi sozdi
kaj storili,
da bi naši
kolektivi
bili odločni
in bolj živi
in da bi
menjava dela
svobodno v zraku
ne visela.
Da bi dihali,
ni vrag,
v Celju kaj
čistejši zrak,
da bi vode
posihmal,
bile res vode,
ne kanal.
Da ljudje bi,      ]
sapralot,
videli čez ^
lasten plot.        \
Da bi v borbi
za človeka,        \
videli zares
človeka, ;
da bi delavci,
krajani,
v načrtih
ne bili ob strani, i
Da bi otroci
se učili, j
za vzgojo
v šolah \
več storili.        j
Da bi cene I
ne bezljale
in s plačami
ne tekmovale,    <
da bi dinar
stal pokonci      \
doma in na        \
svetovnem sonci^
Da bi kašče
se polnile, j
da bi trte
nam rodile.
Da za turizem
bilo bi paše,
pod soncem
prostor
še za naše.
Da bi tudi
penzionisti
debelin
si obisti,
da bi mladi,
kljub norosti,
videli ljudi
v starosti.
Da bi kongresi
obrodili
zdrav, močan,
obilen sad,
da mir na svetu
bi užili,
da vojne šle
bi v nepovrat.
Vsega tega
si želimo
in še česa
takšnega.
Do roba čaše
si nalijmo,
letu novemu
napijmo -
za srečo
vrzimo ga v tla!
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 197;
ODLIKOVANJA
PREDSEDNIKA
TITA
KONJIČANOM
Zaključek starega leta
je ponavadi čas, ko na
vseh področjih dela pola-
gamo svoje delovne in
drugačne obračune. Pa
tudi čas, ko znamo izreči
mnogim ^zaslužnim priz-
nanja.
Tako je bilo ves teden
tudi v Slovenskih Konji-
cah. Za dan oboroženih
sil SFRJ je predsednik
skupščine občine Franc
Ban priredil skupno z
vodstvi družbenopolitič-
nih organizacij sprejem
za vse krajevne in občin-
sko ZZB NOV, minuli po-
nedeljek je bil na sedežu
občinske skupščine po-
doben novoletni sprejem
za vse predsednike delav-
skih svetov in direktorje
delovnih organizacij, vče-
raj pa so se zbrali vsi
predsedniki krajevnih
skupnosti oziroma njiho-
vih skupščin ter predse-
dniki nekaterih skupščin-
skih odborov.
Na ponedeljkovem sre-
čanju je bilo še posebno
slovesno, saj so podelili
14 odlikovanj predsedni-
ka republike tovariša Ti-
ta. Prejeli so jih delavci
dveh letošnjih konjiških
»jubilantov« - zreškega
Cometa in konjiške Kme-
tijske zadruge. Obe de-
lovni organizaciji sta le-
tos proslavili pomembna
jubileja, Comet svojo 20.
obletnico, Kmetijska za-
druga pa 30. obletnico ob-
stoja in dela.
Red zaslug za narod s
srebrno zvezdo je prejel
JAKOB FAKTOR, red
dela z zlatim vencem
FRANC PINTER, red de-
la s srebrnim vencem pa
so dobili J02E HLA-
CAR, FRANC LAJN-
ŠCEK, BOGDAN MA~
RINKOVIC, ŠTEFAN
NOVAK, TEREZIJA PE-
TRIC-KNEZ, MAJDA
PUGELJ-OROŽ, VINKO
RECNIK, IVAN SKOK,
J02E ŠOLAR, J02E
SKET. FRANC ŠTEFA-
NE in JAKOB ZIDAN-
Sek
MITJA UMNIK
KOZJANSKO-OBSOTELJE
NOVA, VELIKA ZMAGA
Nadaljevanje gradnje ceste naj ne bo vprašanje
Na 19 km dolgi in 6 m širo-
ki cesti Maršala Tita od Ku-
mrovca do Lesičnega - do
asfalta pri Slivnici manjka
le še dobrih 13 km - so od-
stranili 67.000 m^ humusa,
izkopali 111.000 m^ zemlje,
144.000 m^ skal, vgradili v
nasipe 218.000 m^ materiala
ter 128.000 m^ asfalta ter
zgradili most na Sotli ter
dva na Bistrici na več manj-
ših, propuste in druge ob-
jekte.
Zaradi vsega tega je Koz-
jansko z Obsoteljem slavilo
munuli teden eno največjih
in najpomembnejših delov-
nih zmag po vojni, ki so jo
združili z praznovanjem dne-
va JLA.
Kolona avtomobilov, med
gosti so bili tudi Fr.^jnc Še-
tinc, sekretar predsedstva
CK ZKS, dr. Anton Vratuša,
predsednik IS skupščine
SRS, Boris Baudek, predse-
dnik RK ZSMS, narodni he-
roj Anton Vratanar-Antone-
sko, predstavniki JLA in re-
publiške cestne skupnosti,
občin Klanjec, Pregrada in
Krapina ter Šentjur in Šmar-
je, vseh, ki so kakorkoli so-
delovali pri gradnji ceste, je
iz Bistrice ob Sotli krenila v
osrčje Kozjanskega, okraše-
nega z zastavami in številni-
mi transparenti.
V Bistrici ob Sotli, kjer se
je bo cesti zbralo v sicer hla-
dnem opoldnevu lepo števi-
lo krajanov, je trak simbolič-
no prerezal predstavnik kra-
jevne skupnosti, Ciril Ro-
bek.
Vse do Podsrede, Kozjega
in Lesičnega so kolono go-
stov pozdravljali Kozjanci,
ki upravičeno zatrjujejo, da
je cesta Maršala Tita gotovo
ena največjih pridobitev po
vojni. Podobno misel je v go-
voru o pomenu ceste izgovo-
ril tudi Joško Lojen, pod-
predsednik izvršnega odbo-
ra republiške skupnosti za
ceste.
V Lesičnem so gostje sku-
paj z občani odšli v novi kul-
turni dom, kjer jih je pozdra-
vil predsednik skupščine ob-
čine Šmarje pri Jelšah, Dar-
ko Bizjak.
Vabilu, naj spregovori o
novi pridobitvi, se je ljubez-
nivo odzval tudi dr. Anton
Vratuša.
»Na dolgoletnih tradicijah
in skupnih interesih delov-
nega ljudstva se sedaj v svo-
bodni domovini sodelovanje
v različnih oblikah in na raz-
nih področjih dalje poglablja
in širi,« je dejal, ko je govoril
o sodelovanju in zgodovin-
ski povezanosti Slovencev in
Hrvatov. Poudaril je, da gre-
do interesi delavskega razre-
da in vseh delovnih ljudi
svobodno čez občinske in re-
publiške meje.
V nadaljevanju svojega go-
vora je dr. Anton Vratuša go-
voril o nalogah srednjeroč-
nega družbenega načrta, o
večji produktivnosti, b de-
mokratičnem reševanju pro-
blemov.
Ob koncu slovesnosti v
kulturnem domu v Lesič-
nem so številnim krajnom in
občanom pa tudi vsem, ki so
se za cesto trudili izven meja
občine, podelili priznanja.
Za kulturni program so
poskrbeli otroci osnovne šo-
le narodne heroine Tonček
Cečeve iz Lesičnega, veselje
nad novo pridobitvijo pa )e
trajalo še pozno v noč, vese-
lje, ki so si ga Kozjanci v du-
hu želeli vsa leta po vojni.
MILENKO STRASEK
SKROMEN ODZIV NA
CELJSKEM OBMOČJU
Čeprav je šlo za pomemben razgovor, za posredova- j
nje predlogov in mnenj glede navezovanja poslovnih
stikov organizacij združenega dela na celjskem ob-
močju s socialističnimi državami, p>osvet, ki ga je pri-
pravila Ljubljanska banka in na katerem so sodelovali
tisti bančni delavci, ki delajo na predstavništvih v
vzhodnoevropskih državah, ni uspel. Od štiridesetih
povabljenih se je razgovora udeležilo le pet predstavni-
kov iz organizacij združenega dela. Na vsak način pre-
malo, saj je šlo za več kot pomembne informacije, za
tiste, ki sicer niso na voljo vsak dan.
Morda bo drugače v sredo, 17. januarja, ko bo beseda
na enakem razgovoru tekla o možnostih sodelovanja z
deželami v razvoju in z državami zahodne Evrope?
ŽALEC: ZLA TA PLAKETA ZA TO
Dan JLA so svečano proslavili tudi v žalski občini. Osrednja proslava je bila v petell
zvečer v Hmezadovi dvorani, kjer so podelili številna priznanja. Priznanje je prejelo
tudi uredništvo Novega tednika in radia Celje. Zlato plaketo Zvezne konference Zveztj
rezervnih vojaških starešin Jugoslavije pa so prejeli tudi pripadniki teritorialne
obrambe iz Žalca. Na svečanosti so sprejeli med pripadnike mladinskih teritorialnil^
enot tudi 60 mladih iz vse občine. Na sliki: mladi prostovoljci podpisujejo svečano
izjavo.
J. V. - foto: TONE TAVČAfl
PODPORA RADIU CELJE
Na svoji zadnji seji je svet za informativno dejav- j
nost pri OK SZDL Celje podprl vsebinske in pro-i
gramske smernice celjskega Radia, saj so člani sveta i
imeli na izvedeni program v minulem letu le malo;
pripomb, za načrte prihodnjega leta pa so prispevali \
nekaj tvornih predlogov, predvsem v smislu večjega i
povezovanja radia in krajevnih skupnosti, tesnejše ^
sodelovanje s posameznimi tozdi v regiji, nekaj nebi-,
stvenih pripomb pa je bilo tudi na glasbeni program.]
Vso podporo pa so člani sveta izrekli Radiu Celje vf
prizadevanjih za boljšo slišnost, ker so v razpravi;
poudarili, da območna radijska postaja mora imeti
zagotovljene tudi vse tehnične možnosti za dobro i
oddajanje svojega programa na celotnem celjskem!
območju.
D. M..
MOZIRJE
NI KORAKA NAZAJ
Srednjeročni plan je obveznost
Ni naključje, če so se dele-
gati vseh treh zborov občin-
ske  skupščine Mozirje na
zadnjih ločenih sejah, ob
koncu prejšnjega tedna,
najdlje ustavljati pri osnutku
resolucije o politiki izvajanja
družbenega plana občine v
prihodnjem letu. Četudi v
prvih treh letih uresničeva-
nja srednjeročnega plana ni-
so izpolnili vseh predvidenih
nalog, so sklenili, da od za-
stavljenih načrtov ne odsto-
pajo. Torej, izpolnitev sred-
njeročnega načrta, takšnega,
kot so ga sprejeli pred tremi
leti, je obveznost do konca.
To pa pomeni, da bodo mo-
rali zlasti v organizacijah
združenega dela - družbena
dejavnost pri tem ni izvzeta -
napeti vse sile za izpolnitev
vseh obveznosti.
Na sejah so med drugim
sprejeli novi statut občinske
skupščine, prav tako sklep o
ustanovitvi enotne Vzgojno-
varstvene ustanove, ki b(
povezovala osemnajst oddel
kov, ki so doslej delali v ok
viru osnovnih šol.
Med mnogimi sklepi in od
loki, ki so jih sprejeli velj!
omeniti prenos vodovodi
Letošč-Nazarje-Mozirje '
upravljanje Komunalnemi
podjetju, zatem odlok o jav
nih pogrebnih svečanosti!
in ne nazadnje odlok o pre
povedi točenja alkoholni)
pijač v določenem času. Ta
ko so se tudi v Gornji Savinj
ski dolini pridružili obči
nam, ki odlok o prepoved
točenja alkoholnih pijač ■
času, ko gostinske delovn
organizacije končujejo dnev
ni obratovalni čas pa vse d'
sedme ure zjutraj, uveljavlja
jo že več let.
Ml
EDI
HRAUSKY
Kar verjeti ni mogoče,
da ga ni več.
V ponedeljek je še kr-
maril svojo barko v Sto-
povi redakciji, v torek pa
je domovmo obletela
vest, da ga je spodsekalo.
Mnogo srečanj pomni-
mo in nemalo jih je bilo v
Celju, v Laškem in še
drugih krajih. Prihajal je
poslovno kot urednik in
novmar, prihajal kot pri-
jatelj, kot pacient po
zdravje. Zlasti je imel rad
Celje, kjer se vselej nekaj
dogaja, zdaj v gledališču,
zdaj na področju glasbe.
Bil je med pobudniki
»Tedna domačega filma«,
predvsem pa njegov veli-
ki prijatelj in propagator.
Sest let zaporedoma je bil
Edi ena ključnih osebno-
sti na veliki filmski mani-
festaciji v Celju. Leto za
letom je sodeloval v žiriji
Stopa in Novega tednika
za sodelovanje nagrad za
najboljše filmske stvari-
tve. Tudi letos, pred me-
secem dni.
Predvsem je imel rad
umetnost.
Teden pred začetkom
domačega filma smo šli v
Ljubljanski Rudnik obi-
skat slikarja Staneta Ja-
godica. Kupovali smo sli-
ke, ki smo jih za nagrado
izročili najboljšim igral-
cem filmskih vlog. Ves
čas je brskal naokoli, da
bi si nabral gradiva o delu
in življenju slikarja, kate-
rega gostje bil. Mladim je
treba pomagati, jih pred-
stavljati ljudem, vzpod-
bujati.
In kako prizadet je bil
vedno za svojo revijo.
Ljubosumno je čuval nje-
no programsko usmeri-
tev in ugled. Ko je pred
dnevi sodeloval v Celju
na seminarju novinarjev
ob spominskih dnevih
Mitje Gorjupa, je bil ves v
ognju ob sklepu, da bi na-
slednji seminar v Celju
obravnaval zabavni tisk.
Bil se je pripravljen od-
ločno postaviti po robu
vsakemu, ki bi z zabav-
nim tiskom rad enostav-
no pometel, bil pa je do-
jemljiv za vsako pobudo,
kako bi bil ta tisk še bolj
vključen v naš vsakdan, v
našo stvarnost. Edi Hrau-
sky ni bil naklonjen sen-
zacionahstičnem pisanju.
poceni poveličevanju
znanih oseb s področja
igralske, filmske, glasbe-
ne in zabavne dejavnosti.
Zunanji blišč mu je bil
zoprn in bolj ko je bil kdo
preprost, dostopen in ne-
posreden, raje ga je uvr-
ščal v stolpce revije, ki jo
je vodil dolga leta.
Do svojih v redakciji, to
smo ob obiskih v Ljublja-
ni doživljali, je bil strog in
očetovski hkrati. Od va-
kega je zahteval, da svoje
delo opravi, toda bil je po-
zoren za vsak oseben pro-
blem svojih tovarišev,
zlasti še za njihovo zdrav-
je. Ni rad ponujal kave, ki
da škodi zdravju, rad pa
je nalil skodelico zdravil-
nega čaja, tako svojim so-
delavcem, kot gostom.
Tak je bil Edi Hrausky.
Dosleden, preudaren pri
delu, neposreden in še-
gav v družbi, vedno pri-
pravljen za dober nasvet,
pa če ga je komu dajal ali
od koga sprejemal.
In tako je usoda hotela,
da mu namesto novolet-
nih čestitk namenjamo te
žalostne vrstice spomina.
JURE KRASOVEC
PRAZNOVANJE ZA STAREJŠE
VMEDLOGU
Krajevna skupnost Medlog je minulo soboto pripravi
skupaj z družbeno političnimi organizacijami novoletr
praznovanje za starejše občane, na katerem so jim mlac
zaigrali pionirsko igrico Kunrček in mladinsko igro »Ki
rajža -, zapel pa jim je tudi ^^adinski pevski zbor Medlog. F
kulturnem programu so za vse pripravili še družabno sreč
nje.
Vsekakor je treba povedati še to, da so za tiste, ki
zdravstvenih razlogov ne bi mogli priti na praznovanj
organizirali prevoz.
....._......_     ;     ,..... F. ]
50 - 28. decembra 1978
NOVf TEDNIK - stran 3
ZDL CELJE O KMETIJSTVU
lE VELIKO MOŽNOSTI
eč zanimivih pobud in stališč
l redno sejo celjske ob-
iske konference SZDL, na
teri so govorili o nadalj-
h    razvojnih    nalogah
letijstva v občini, so skle- ,
i letošnjo živahno aktiv-
st za drugačno samou-i
jvno organiziranost celj- j
ega kmeta. S 1. januarjem |
začela z delom Kmetij-1
a zadruga Celje. Torej sa- j
)stojna delovna organiza- :
a, ki bo stopila na lastno
ovojno pot, v hudi stiski,
Itateri se je znašla živino-
ja zaradi previsokih cen
me, predvsem koruze. Za-
so delegati že na konfe-
tici opozorili na realna
ičakovanja, kaj bo resnič-
, lahko novega dala in po-
enila samostojna kmetij-
a zadruga. Nekateri bodo
lo pohiteli s kritikami na
čun KZ Celje, če bo prišlo
(hujših težav v živinoreji.
,>ndar pa so za sedanje sta-
e v živinoreji širši razlogi.
1 konferenci so zadolžili
Ijske delegat^ v republi-
;i in zvezni skupščini, naj
[govorni organi pojasnijo
■obleme glede koruze in
)jasnijo ukrepe, ki bodo
nete stimulirali za ohra-
itev staleža.
Občinska konferenca
5DL Celje se je obrnila tu-
na izvršni svet v občini,
redlagala je, naj takoj raz-
•avlja o stanju in posledi-
ih, ki jih lahko povzroči se-
inja visoka cena koruze ži-
norejcem v celjski občini,
občini bi morali oblikovati
tervencijska sredstva, saj
(danja nihanja na trgu ali
\ administrativno regulira-
le cen postavljajo kmete v
elahek položaj.
Delegati na seji občinske
Dnference SZDL Celje so
prejeli še več zanimivih po-
bud, stališč in predlogov. Ce-
lje potrebuje akcijski pro-
gram nalog, ki naj bi združil
vse dejavnike v kmetijstvu,
v predelavi, v trgovini in v
občini za polno izkorišče-
nost možnosti, ki se ponuja-
jo kmetijski proizvodnji. Ne
gre le za dolžnost ali obvez-
nost Celja do zelenega plana.
Gre za to, da Celje v program
družbenoekonomskega ra-
zvoja kot eno izmed pre-
dnostnih nalog uvrsti tudi
proizvodnjo hrane. Neizkori-
ščene možnosti so, tako so
letos na zborih kooperantov
večkrat razmišljali kmetje, v
proizvodnji mesa, mleka,
vrtnin in sadjarstva. Ni ne-
potrebno, da ima v Celju
svoj sedež predelava, kar do-
datno spodbuja razvoj pri-
marnega sektorja.
Na katere naloge so na
konferenci posebej opozo-
rili?
Tržna usmerjenost kmetij-
ske proizvodnje in učinkovi-
tejše preusmerjanje kmetij
se kaže kot ena osrednjih na-
log. Tudi v celjski občini ve-
dno bolj prevladujejo spo-
znanja, da nesodobnost v
proizvodnji, majhnost in raz-
drobljenost samo slabijo
ekonomski položaj kmeta in
uspešnost proizvodnje.
Kmet postaja vse bolj prepri-
čan, da majhni hlevi ne pri-
našajo dobička. Obenem pa
na lastni koži doživlja biro-
kratsko počasnost, ko hoče
kmetijo preusmeriti in bolj
moderno proizvajati. Kme-
tijska zadruga Celje bo mo-
rala v dogovoru s strokovni-
mi institucijami in upravni-
mi organi doseči, da bo
kmet, ki se pripravlja na .
dovoljenj za gradnjo ali
adaptacijo.
V celjskem proračunu so
za kmetijstvo namenili 115
starih milijonov. To niso edi-
na sredstva, ki jih naj bi
kmetijstvo dobilo v prihod-
njem letu. KZ Celje bo pri-
pravila konkretni program
nalog in investicijskih pose-
gov. Na tej podlagi bodo v
občini zagotovili kreditna in
druga sredstva za razvoj.
Najbrž pa se bo moralo tudi
Celje odločiti za posebno
združevanje sredstev iz
osebnega dohodka delavcev
v združenem delu za pospe-
šeno rast kmetijske proiz-
vodnje in s tem za bolj nemo-
teno oskrbo z osnovnimi živ-
ljenjskimi proizvodi. Delega-
ti OK SZDL Celje so podprli
ustanovitev posebne intere-
sne skupnosti za pospeševa-
nje kmetijstva. Prav tako pa
so nakazali veliko odgovor-
nost strokovno-pospeševal-
nih služb v kmetijstvu. Tu
čaka KZ Celje mnogo dela.
Na konferenci so naglasih
še vprašanje planiranja kme-
tijske proizvodnje, zemljiške
politike in prostorskega pla-
na. Doslej so nekatere urba-
nistične rešitve obšle kmetij-
sko zemljiško skupnost.
Konferenca je zadolžila svet
za urbanizem, naj obravnava
problematiko prostorskega
plana s posebnim upošteva-
njem nalog in razvojnih mož-
nosti kmetijstva. Zlasti veli-
ki zemljiški kompleksi bi
morali ostati nedotaknjeni,
če gre za zemljo, ki je primer-
na za kmetijsko proizvodnjo.
Nobeni urbanistični posegi
pa ne bi smeli zdobiti kme-
tov, KZ Celje in zemljiške
skupnosti.
Malo bodo celjskemu
kmetijstvu pomagale ocene,
da ni dobre povezave med
primarnim sektorjem, pre-
delavo in trgovino, če ne bo
prišlo do konkretnih ukre-
pov in pobud. KZ Celje bo
zagotovo odprta - ne le do
Dobrine in Hmezada, ampak
tudi po drugih asociacij.
Vendar sedaj KZ Celje po-
trebuje konkreten akcijski
program nalog in čvrsto rea-
lizacijo tistih ciljev, ki so jih
v občini v zadnjem letu ves
čas postavljali v ospredje.
Takšno usmeritev bo zagoto-
vo sprejela tudi celjska ob-
činska skupščina, ki bo pro-
blematiko kmetijstva obrav-
navala na današnji zadnji se-
ji v tem letu.
-nd-
Doeno
OPRAVLJATE
SVOJO
DELEGATSKO
VLOGO
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
MA SEJI OK ZKS CELJE
Ponedeljkova konferenca celjskih komunistov, na kateri
) govorili o prizadevanjih ZK za hitrejšo preobrazbo vzgoj-
bizobraževalnega dela je pokazala, da komunisti točno
Mo, v katero smer bodo peljali voz reforme usmerjenega
jobraževanja. Obenem pa se zavedajo tudi tega, da s priza-
f vanj i za reformo šolstva še niso šli dovolj široko v zdru-
)no delo. Predvsem pa morajo v bodoče premakniti v tem
Viislu, da bodo dogovore zastavili kot akcije. Videti morajo,
j kolikšni meri se šole povezujejo z okoljem, kako tečejo
Vocesi svobodne menjave dela, v kolikšni meri so učni
fogrami deležni reformnega duha in še bi lahko naštevali.
rganizacije ZK morajo odgovorno opredeliti naloge svojih
.anov, ki delajo v tistih telesih, ki nosijo večji del zagona v
^ciji za reformo šolstva. Obenem morajo še videti, ali so
Pvolj storile za to, da bi v svoje \Tste pritegnile še večje
.levilo učiteljev. Kajti komunisti bi se morali nenehno zav-
Ijnati za to, da bi krepili marksistično zasnovanost naših
^Pomembna je bila tudi ugotovitev celjskih komunistov,
y mora biti v bodoče usmerjena pozornost ZK predvsem
f^ebini vzgojnoizobraževalnega dela ter spreminjanju druž-
benoekonomskih odnosov v združenem delu in v šolstvu
Pt sestavnemu delu združenega dela.
10VA IMENOVANJA V CELJU
izvršni svet celjske občinske skupščine je zaradi oblikova-
^ metodologije usklajevanja komunalnih potreb v krajev-
•j skupnostih in odnosov med samoupravnimi interesnimi
krajevnimi skupnostmi imenoval delovno skupino, ki jo
' Vodil podpredsednik izvršnega sveta Risto Gajšek in v
l^eri je razen vodje strokovne službe Občinske komunalne
[{^pnosti Jožeta Smodile še pet članov izvršnega sveta, in
i Mitja Pipan, Sonja Ocvirk, Janez Kozmus, Niko Zimšek
3 Jure Toplak.
'(Poleg tega je imenoval tri namestnike predstojnikov ob-
a^skih upravnih organov, in sicer Marijo Hudej za namest-
^0 predsednika sveta za družbene dejavnosti, Cvetko
i'02g, za namestnico načelnika davčne uprave ter Ludvika
denarja za namestnika načelnika oddelka za ljudsko
fambo.
R MB
SODIL SI JE
Dne 18 decembra 1978
zjutraj sta miličnika po-
staje milice Šmarje pri
Jelšah zbirala obvestila v
zvezi s kaznivimi dejanji,
ki jih je bil osumljen Ivan
VOLOVSEK, star 41 let,
doma iz Vinskega vrha.
VOLOVSEK je pred mi-
ličnikoma pobegnil v
bližnji gozd. od koder je s
pištolo streljal proti mi-
ličnikoma in ob tem de-
jal: "Živega me ne boste
dobili I« Ivliličnik je s pi-
štolo streljal proti VO-
LOVSKU, vendar ga ni
zadel. VOLOVSEK je
zbežal dalje v gozd, milič-
nika pa sta prosila za po-
moč postajo milice. V za-
sledovanje je odšla
okrepljena patrola milice
in je VOLOVSKA izsledi-
la v gozdu na Babni gori.
Ko so ga opazili, so ga po-
zivali, naj odvrže orožje in
se preda. Na te pozive
VOLOVSEK ni odgovar-
jal. Ko se mu je miličnik s
službenim psom približe-
val, je VOLOVSEK ustre-
hl s pištolo. V tem trenut-
ku je iz avtomatske puške
miličnik izstrelil en naboj
proti VOLOVSKU in sko-
raj v istem trenutku se je
VOLOVSEK zgrudil na
tla. Pri sodni obdukciji je
bilo ugotovljeno, da se je
VOLOVSEK sam ustrelil.
Iz pisarne UJV Celje
PRAVLJIČNA VAS NA POLZELI
Za prihod Dedka Mraza na Polzeli so dobro pripravili. Pred domom Svobode so
postavili pravljično vas, kjer bo 27. in 29. decembra predšolske in šolske otroke do 4.
razreda obdaril Dedek Mraz. Pripravili bomo tudi »veseli tobogan« ter lutkovno igrico
»Zvezdica zaspanka«.
T. TAVČAR
VOJNIK
BOGAT DELOVNI NAČRT
Največ za ceste - Problem trgovina
Delo brez predaha. Še zla-
sti na komunalnem področ-
ju. In tu so spet ceste tiste,
ki so na prvem mestu. Zara-
di modernizacije krajevnih
cest so pred dvema letoma
sprejeli tudi krajevni samo-
prispevek.
»Da, tudi prihodnje leto
nas čakajo nekatere po-
m^embne akcije,« je dejal
predsednik krajevne skup-
nosti, Milan Setina in nada-
ljeval:
»Kar več cestnih odsekov
bo dobilo asfaltno prevleko.
Tako v Bezovdco, potem ce-
sta šola Zadobrova in cesta
številka 25 do Olčeka, kot
pravimo po domače. Razen
tega je tu še Jankova pa na-
daljevanje modernizacije ce-
ste do Smartnega v Rožni
dolini. S tem pa del na ce-
stah ne bo konec. Zlasti po-
membno bo asfaltiranje cest
v novem stanovanjsekm na-
selju, kjer gre za dela v vre-
dnosti okoli devet milijonov
dinarjev, medtem ko bo tre-
ba za ostala dela odšteti oko-
li šest milijonov dinarjev.«
Tako pri cestah. Razgiba-
no bo tudi na drugih področ-
jih. Vojnik bo dobil nov otro-
ški vrtec. Odprli ga bodo ob
koncu julija za krajevni praz-
nik. Predvidoma v marcu pa
bodo izročili namenu novo
zdravstveno postajo. Zata-
knilo se je pri zunanji uredi-
tvi pa tudi pri nekateri notra-
nji opremi, še zlasti tisti iz
uvoza.
Pomembna je odločitev,
da bodo uredili kar pet avto-
busnih postajališč. Gre za
postavitev tipskih utic. Po-
stajališča bodo uredili v Voj-
niku, Ivenci, v Višnji vasi,
pred bolnišnico in v Arclinu.
Za ta dela bodo potrebovali
okoli 300.000 dinarjev.
To so nekatera dela. Mno-
ga med njimi sodijo v pro-
gram krajevnega in tudi ob-
činskega samoprispevka.
Njihova uresničitev je zago-
tovljena.
Šolarji, vozači, se bodo ra-
zveselili redne avtobusne
proge od vojniške šole do
križišča ceste v Male dole.
Avtobus za mlade potnike
bo vozil dvakrat na dan. Ni-
koli ne bo prazen, saj se na
tej progi vsak dan vozi okoli
šestdeset otrok.
Ob nalogah, ki jih bodo iz-
peljali do konca, pa stojijo
tudi nekateri odprti proble-
mi. Težko bi jih zvrstili. To-
da, na vsak način sta tu dva,
ki sta več kot pereča. To je
kulturni dom in trgovina. Pri
kulturnem domu je nastala
že pravzaprav zamuda. Ne
glede na to, se bo treba odlo-
čiti, bržčas za gradnjo nove-
ga. Druga boleča točka vse
bolj razvijajočega se Vojnika
pa je trgovina. Sedanja sa-
mopostrežna ne ustreza več.
Je premajhna in kot pravijo
slabo založena. Želijo si več-
jo blagovnico, ki jo potrebu-
je ne samo Vojnik, marveč
celotno vojniško zaledje, ki
ni majhno.
MB
BISTRICA OB SOTLI
KOVAČNICA BRATSTVA
Manifestacija prijateljstva
"V političnem pogledu je
bil napad na Bistrico ob
Sotli popoln uspeh, med
prebivalce nemškega pore-
kla je zanesel paničen strah,
s tem pa se je zamajala tudi
misel o njihovem večnem
bivanju v tem delu naše do-
movine...«
Tako je o borbi v Bistrici
ob Sotli, ki sta je napadla
Kozjanska četa in 1. udarni
bataljon zagorskega parti-
zanskega odreda pred 35 leti,
spregovoril Milan Kostevc,
malo pozneje pa še Milan Se-
petavc, nekdanja borca in
funkcionarja v obeh enotah,
ko sta orisala njuno bojno
pot. Trideset borcev čete in
odreda se je prvič po napadu
na ta obsoteljski kraj zbralo,
da obude spomine na boj, ki
je bil vsekakor eden najpo-
membnejših dogodkov v
zgodovini NOB v Obsotelju
in na Kozjanskem.
V noči od 19. na 20. decem-
ber sta enoti napadli Bistri-
co. V napadu je padel ko-
mandir kozjanske čete, naro-
dni heroj Ivan Skvarča-Mo-
dras, ki so mu v soboto po-
poldan pred spominsko plo-
ščo v Bistrici položili venec
in se ga spomnili tudi z žalno
komemoracijo. Malo pozneje
je padel v spopadu z Nemci v
Preski še politkomisar čete
Jože Planinc-Kostja.
O vsem tem, o zimi, snegu,
naporih in veselju nad uspe-
hi v boju z Nemci, so na so-
botnem srečanju v Bistrici
spregovorili borci obeh enot,
združenih v skupnem boju,
bratstvu in enotnosti. Sreča-
nje - otroci osnovne šole so
borcem pripravili kulturni
program, krajevna skupnost
pa zakusko, udeležili so se je
tudi predstavniki občin Kla-
njec in Šmarje - je izvenelo v
prisrčno manifestacijo brat-
stva in enotnosti z obljubo
organizatorja, da se bodo
takšna srečanja še ponovila,
vsaj tako je bilo moč razbrati
iz pozdravnih besed pred-
stavnika krajevne skupnosti,
Franca Rautnerja.
MILENKO STRASEK
EVIDENTIRANA KANDIDATA
V MOZIRJU
V pripravah na volilno konferenco občinske organizacije
SZDL v Mozirju so kot kandidata za predsednika občinske
konference evidentirali dosedanjega predsednika Jožeta
Kumra in za sekretarja prav tako dosedanjega sekretarja
Staneta Krajnca.
Medtem, ko je Jože Kumer to nalogo doslej opravljal
amatersko, bi naj po volilni konferenci postal profesionalni
delavec v občinski organizaciji SZDL.
MB
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 19l,
Celjsko gospodarstvo
$E VEDNO ZA PLOTOVI
PREDSEDSTVO SZDL O OSNUTKU RESOLUCIJE
Osnutek resolucije o druž-
benoekonomskem razvoju
občine Celje za prihodnje
leto ne daje objektivne sli-
ke gospodarstva, posebej pa
ne nakazuje nekaterih os-
novnih nalog gospodarskih
organizacij v prihodnjem
letu.
Tako so menili na zadnji
seji člani predsedstva občin-
ske konference SZDL Celje
ter ob tem kritično opozorili
na nekatere vrzeli, ki jih je
najti v osnutku občinske re-
solucije. V prvi vrsti resolu-
cija ne daje objektivne anali-
ze gospodarskih gibanj v le-
tošnjem letu. Kajti prav v
njej bi bilo potrebno dati od-
govore na vprašanje, kje je
celjsko gospodarstvo v slo-
venskih, jugoslovanskih in
svetovnih razmerah. Dejstvo
namreč je, da se delovne or-
ganizacije celjske občine vse
premalo vključujejo v proce-
se združevanja dela in sred-
stev in da ostajajo zunaj veli-
kih gospodarskih združenj,
preko katerih bi lahko ponu-
dile svoje izdelke tujemu
trgu. To pa pomeni, da se
celjsko gospodarstvo ni
uspelo odpreti navzven, pa
čeprav je že nekaj let jasno,
da je to eden njegovih osnov-
nih ciljev razvoja. Slabotni
procesi združevanja sredstev
so privedli tudi do tega, da v
celjskem gospodarstvu ni za-
slediti naložb, ki bi pospešile
prodor na tuja tržišča. Zdru-
ževanje dela in sredstev, pro-
cesi povezovanja ter odpira-
nja pa pomenijo nove od-
nose v gospodarstvu, ki so se
v celjskih delovnih organiza-
. cijah še premalo uveljavili.
Nosilci teh novih odnosov in
pogledov bi morali vse bolj
postati delegati, ki bi morali
ob odločanju o naložbah ali
razvojnih načrtih zahtevati
od ustreznih služb prav slike
o tem, kako so v programe
vpeti ti novi odnosi.
Člani predsedstva so dalje
menili, da resolucija prema-
lo govori o programih social-
nega počutja delavcev in ob-
čanov in da je vzrok temu
predvsem iskati v dejstvu,
da v krajevnih skupnostih in
delovnih organizacijah še
premalo govorimo o teh re-
čeh. Dalje, da resolucija ko-
majda omenja razvoj krajev-
nih skupnosti, premalo go-
vori o prizadevanjih za sana-
cijo kmetijstva v celjski ob-
čini, ne opredeljuje tudi od-
nosa do cen oziroma se kri-
tično ne odziva na težnje po-
sameznih delovnih organiza-
cij po pridobivanju dohodka
s povečevanjem cen. In
končno, osnutek resolucije
premalo izpostavlja odgo-
vornost delovnih organiza-
cij, družbenopolitičnih orga-
nizacij, samoupravnih orga-
nov, skupščin in drugih teles
za dosledno izpolnitev vseh
srednjeročnih planskih ob-
veznosti.
S stališči predsedstva ob-
činske konference SZDL se
bodo seznanili tudi delegati
celjske občinske skupščine
še pred tem, ko bodo glaso-
vali o resoluciji. Sprejeli pa
jo bodo na seji. ki bo v ja-
nuarju prihodnje leto.
DAMJANA STAMEJCiC
Na otvoritvi hotela Dobrava v Zrečah govori glavni direktor Uniorja, dipl. inž. Marj;
Osole
ZREČE
NOVI »HOTEL DOBRAVA
Pomemben uspeh zreških kovačev
Novi in prvi hotel v Zre-
čah, »Hotel Dobrava«, je
odprt. Z njim je kolektiv
kovaške industrije Unior v
Zrečah napovedal vrsto no-
vih proizvodnih in drugih
pridobitev, ki jih bodo izro-
čili namenu prihodnje leto,
ko bo Unior slavil svojo
šestdesetletnico.
Gre za hotel, zares lep in
prijeten, ki sodi v program
turistične uveljavitve Zreč in
Južnega Pohorja z Roglo.
Hkrati s hotelom so na Rogli
izročili namenu tretjo smu-
čarsko vlečnico »Mašin ža-
go«, vlečnico, na katero so
ponosni tembolj, ker so jo iz-
delali doma!
Kot je dejal v uvodnem go-
voru glavni direktor Uniorja,
dipl. inž. Marjan Osole, ima
novi hotel nekaj nad 3300 kv.
metrov površine, v restavra-
cijskih prostorih je 300 sede-
žev, kuhinja ima kapaciteto
600 do 800 obrokov na dan,
poleg tega pa še za 1900 ma-
lic. Hotel ima 17 enopostelj-
nih, 11 dvoposteljnih in 4 tri-
posteljne sobe. Kot novost je
»zreška klet«.
Predračunska vrednost
novega objekta je 52 milijo-
nov dinarjev, ki pa se bo za-
radi ureditve »zreške kleti«
povečala.
Otvoritev hotela, v soboto
opoldne, so povezali z lepim
kulturnim programom, v ka-
terem sta nastopila domači
moški in ženski pevski zbor,
vrh tega pa prav tako z veli-
kim uspehom še folklorna
skupina iz Bele Krajine.
Hotel je odprla predsedni-
ca delavskega sveta delovne
organizacije Unior, Slavica
Mulavec, v upravljanje pa ga
je prevzela vodja hotela. Pa-
nika Lamovšek.
Slavje je izkoristil predi
dnik Občinske turistij
zveze, dipl. inž.Branko ly
ber, ki je v imenu Turistil
zveze Slovenije izročil kol
tivu Uniorja posebno priz
nje za delo na turističn
področju, poleg tega pa
Marjanu Osoletu zlati
Lojzki Sprajčevi bron
znak Turistične zveze Slo
nije.
M. BO
V središču pozornosti
KONJIŠKI JUTRI
DPO IN SKUPŠČINA O RAZVOJU GOSPODARSTVA
Družbenopolitične orga-
nizacije in vsi zbori občin-
ske skupščine v Slovenskih
Konjicah so ta teden zaklju-
čili široko in temeljito raz-
pravo o pomembnem doku-
mentu - resoluciji o družbe-
noekonomskem razvoju ob-
čine do leta 1980, pri čemer
so obravnavali usmeritev v
prihodnjem letu. Najbolj
zanimivo področje iz spre-
jete resolucije je prav goto-
vo razvoj gospodarstva ko-
niiške občine.
Tudi sicer je bilo dosedaj
konjiško gospodarstvo v
izrednem naporu, na mnogih
njegovih področjih, na pri-
mer pri doseganju investicij-
ske potrošnje, pa je celo že
preseglo mnoga planska pre-
dvidevanja za srednjeročno
obdobje.
Tudi za prihodnje leto ra-
čunajo konjiški delovni lju-
dje in občani nadaljevanje
dinamične rasti gospodar-
stva na vseh področjih, po-
spešen razvoj ekonomskih
odnosov s tujino, uspešno
uresničevanje naložb, še zla-
sti na področjih, kjer so do-
sedaj v glavnem zaostajali.
To pa so področja trgovine,
gostinstva in turizma ter obr-
. ti oziroma malega gospodar-
stva.
Nedvomno pa bo hitrejši
gospodarski razvoj v prvi
vrsti odvisen od povečanih
vlaganj v osnovna sredstva,
tako v nove proizvodne
zmogljivosti kot tudi v mo-
dernizacijo obstoječih.
Kje so ključna mesta go-
spodarske borbe Konjiča-
nov?
Industrija ostaja še vedno
najpomembnejša. Obetajo se
nove proizvodne zmogljivo-
sti Kovaške industrija
UNIOR v Zrečah, kovaškega
obrata v Vitanju, gradnja no-
ve proizvodne hale IMP v
Slovenskih Konjicah; Ko-
stroj bo gradil halo za PVC
konfekcijo, širil se bo poleg
Uniorja še drugi gospodar-
ski uspešnež v Zrečah - Co-
met, ki bo razvijal obrat za
oplemenitenje-steklenih vla-
ken v Ločah. Zelo pomemb-
ne bodo predvidene moder-
nizacije, rekonstrukcije in
preusmeritve v konjiškem
Konusu, saj je znano, da se ta
naš usnjarski predstavnik že
lep čas otepa, zlasti pri proiz-
vodnji usnja, z mnogimi te-
žavami.
Na področju kmetijstva
bodo Konjičani okrepili pro-
izvodno sodelovanje med za-
sebnim kmetijstvom in kme-
tijsko zad'rugo, pri čemer jih
bo vodila skrb za povečanje
blagovne proizvodnje mesa
in mleka. Na družbenem
sektorju kmetijstva bodo
razširjali proizvodnjo jabolk
in grozdja. V sodelovanju z
zasebnimi kmetijskimi pro-
izvajalci pa naj bi bila teža na
živinoreji, proizvodnji gove-
da in zaradi mlel^^a.
Na ostalih področjih kaže
omeniti gradnjo gozdnih
cest ter nakup ustrezne me-
hanizacije, v gradbeništvu
naj bi se okrepil konjiški In-
gradov TOZD, pa tudi Kon-
grad, na gostinsko-turistič-
nem področju pa je v ospre-
dju gradnja in urejanje turi-
stično-rekreacijskega centra
na Rogli, dokončanje "gostin-
skih objektov ob hitri cesti
Celje-Maribor ter pričetek
gradnje hotela v Slovenskih
Konjicah - sicer dolgolet-
nem snu Konjičanov.
Trgovske površine se mo-
rajo predvidoma večati v
Slovenskih Konjicah, Vita-
nju in Zrečah.
Družbena obrt je v glav-
nem usmerjena v prihod-
njem letu več ali manj v mo-
dernizacijo in opremljanje
sedanjih zmogljivosti. Ima
pa še na dolgu nekaj integra-
cijskih dogovorov, na primer
tudi tistega o skupnem ure-
janju družbene prehrane.
MITJA UMNIK
ŠTORE
980.000 TON JEKU
Konec dela Siemens-Martinove peči
Zgodilo se je bržčas prvič,
da so konec nekega obrato-
vanja počastili na slavnost-
nem zboru. Včeraj so na-
mreč v štorski železarni
ugasnili Siemens-Martino-
vo peč, ki je obratovala ne-
prekinjeno vse od 1913. leta
in ki je dala po vojni 980.000
ton jekla.
Na začetku proizvodnje je
dala okoli dvajset ton jekla v
sarži, zdaj okoli trideset.
To je bila peč tipa MOLL,
še edina v Evropi in po vsej
verjetnosti tudi edina v obra-
tovanju na svetu.
Včeraj je končala svoje po-
membno delo. In vendar ta
konec ni bil zavit v črnino,
marveč v ponos in ponovno
delovno zmago, saj je napo-
vedal začetek novega življe-
nja, modernejšega načina
pridobivanja jekla.
Siemens-Maitinovo peč v
štorski železarni je vzela eko-
nomija. Za svoje delo je ter-
jala preveč ljudi, drago ener-
gijo, prav takšen remont, da-
la je glede na vložena sred-
stva razmeroma majhen iz-
plen in še kaj.
In vendar je končala svoje
delo ponosno, zmagoslavno.
Delo pri njej je skoraj ves čas
teklo neprekinjeno v štirih
izmenah, v zadnjem obdobju
v treh s podaljšanim časom.
Njen konec je napovedal za-
četek dela v elektroobločni
peči. Zato bo Siemens-Marti-
nova peč ostala v zgodovini
štorske železarne kot ponos
kolektiva.
Ob koncu je pri tej peči
delalo blizu sto delavcev. Tej
skupini je izvršni svet celj-
ske občinske skupščine po-
delil kolektivno priznanje.
Tudi nekaj posamičnih.
Za vse delavce so v kolek-
tivu našli nova delovna me-
sta. Večina med njimi bo v
kratkem razporejena k novi
elektroobločni peči za prido-
bivanje jekla, k peči, ki prav
tako pomeni zmago štorske-
ga železarja, še zlasti solidar-
nostno.
M. B02IC
ZNANJE ZA BOLJŠI JUTRI 4
SLOVESNA PODELITEV
DIPLOM V CELJU
»Odhajate na delo v družbi, ki je dobra in stabiln;
ter v njej prevzemate eno najodgovornejših nalog
vzgojo mlade generacije. Z znanjem se boste borili
za boljši jutri.« S temi besedami je končal slavnostn
nagovor dekan Pedagoške akademije Maribor izre
dni profesor dr. Viljem Brumec ob podelitvi diplon
osemnajstim novim diplomiranim učiteljicam razrc
dnega pouka s širšega celjskega območja.
Celjski oddelek mariborske pedagoške akademije j'
na slovesen način obeležil dejstvo, da je od vpisaneg
študijskega leta 1971/72 uspešno zaključilo študij ž
120 diplomantov. Na ta način je bila na Širšem celi
skem območju izpolnjena velika kadrovska vrzel, p
čeprav sedanje število diplomantov predstavlja le 2
odstotkov od vseh vpisanih. Upoštevati je treba, da j
veliko slušateljev izrednih in, da so levti že vsi zapc
sleni, so pa večinoma tudi še »stari diplomanti preji
njega učiteljišča«.
Tako se je ob slovesni podelitvi diplom prejšnji p(
tek ob navzočnosti vseh celjskih profesorjev oddelk
za razredni pouk "PA iz Maribora in pomembnih prec
stavnikov celjskega skupščinskega in političnega ži^
Ijenja novih osemnajst diplomiranih učiteljic pridri
žilo veliki armadi 300.000 osnovnošolskih učiteljev, 1
po vsej Jugoslaviji obvladuje z vzgojo in izobraževi
njem preko štiri in pol milijone učencev osnovnih šo^
MITJA UMNI.
PRAZNOVANJE DNEVA JLA
V ŠENTJURJU
Občinska organizacija ZRVS v Šentjurju je za da
JLA pripravila vrsto prireditev, med katerimi velj
posebej omeniti ekipni šahovski brzoturnir, ki se ga j
udeležilo 7 ekip.
1. mesto je zasedla ekipa Šahovskega kluba iz Sen
jurja, ki je tudi prejela prehodni pokal, 2. mesto ;
pripadlo ekipi TO in 3. mesto ekipi ZRVS.
Tekmovali so tudi strelci, ki so dosegli nasledn.
rezultate: prvi so bili strelci družine Šentjur, druj
strelci iz Gorice pri Slivnici in tretji strelci iz Loke p
Zusmu.
Učenci zaključnih razredov popolnih osnovnih št
so pisali naloge z naslovom: »Bitka za ranjence r
Neretvi«. Najboljšo nalogo je napisala Darinka Zal
kar iz Planine pri Sevnici, ki je nalogo na proslavi tu«
prebrala. Odbor ZRVS je vsaki šoli za najboljšo naloj
dodehl knjižno nagrado. Poleg tega je TO organizira
na vseh popolnih šolah razstavo lahkega pešadijskej
orožja.
Osrednja občinska proslava je bila tokrat na P
nikvi. Kulturni program sta prispevala moški pevs
zbor iz Ponikve in učenci osnovne šole Blaža Kocen;
E. RECNI
50 - 28. rleeembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 5
Jože Gucniandl
ŠTORSKI MARTINARJl PREHAJAJO V ZGODOVINO
22 LET PRI PEČI
Pot, ki vzbuja pozornost in spoštovanje
Nič vznemirljivega. Nič takšne-
ga, kar bi vzbujalo veliko pozor-
nost, nič takšnega, da bi se jezili
lasje ali da bi nas spreletaval srh.
In vendar pot, ki govori o človeku,
o delovnem človeku, ki je zapustil
vinograde v Slovenskih Goricah
in se podal med delavce. Med pra-
ve delavce, s težko in ožuljeno ro-
ko, ki ne izbirajo besed, kadar bi
radi povedali tisto, kar jim vre v
duši. Med delavce v mežiškem ru-
dniku svinca. Spoznal je vročino
visoke talilne peči. Spoznal delo,
ki ožema človekovo telo. Navzlic
temu mu je ostal zvest tudi potem,
ko se je po nekaj letih podal v
Štore. Med železarje. In tudi tu se
je pot ustavila pri peči. Tokrat pri
Siemens-Martinovi. In spet vroči-
na, železo, jeklo, prepih in trdo de-
lo. Brez predaha. Polnih dvain-
dvajset let in še nekaj mesecev.
Ponoči in podnevi. Tu ni počitka.
Peč požira in daje. Iz starega žele-
za novo jeklo. Novo kvaliteto.
>>Ce bi bili zdaj mladi, na začetku
poti, bi izbrali to, ki jo končujete?«
Vprašanje je udarilo v živo. V živ-
ljenje, ki je več kot samo delovna
obveznost, v tisto, kar je njegovo
bistvo.
Pogledal je in onemel. Tega ni
pričakoval. In potem z mirnim gla-
som, kot bi se hotel opravičiti, pa
ne meni, marveč peči, ki ji je služil
toliko časa:
»Najbrž ne, delo je težko, ne zara-
di telesnih naporov,- marveč zaradi
zdravja. Zdaj čutim vse to v hrbtu,
hrbtenici...«
Jože Gucmandl. Zdaj končuje
svojo pot skupinovodje vlivališča,
pri Siemens-Martinovi peči. Dvain-
dvajset let in nekaj mesecev je bil
pri peči, vlivni jami. Peč je ugasnila
včeraj. Po petinšestdesetih letih
dela. Končalo se je delo, ki je bilo
za štorsko železarno tako značilno.
Martinarji so bili tisti, ki so dajali
hrano drugim: ingote, v bloke ulito
jeklo. V letih po vojni so jih vlili
skoraj za milijon ton. In če računa-
mo, da tehta ingot od 185 do okoli
195 kilogramov, potem štejte. Veli-
ko jih je bilo.
Beseda je tekla in se ustavljala.
Tudi zaradi bolečine. Spomini so
zadevali ob tovariše, ki so prav tako
služili tej peči, pa jih zdaj ni več.
Delovni prostor je trd in tema-
čen. Železne stopnice in hodniki.
Na tleh trda in ožgana zemlja. Tu ni
parketa. Ob peči vlivni voziček. In
skupina, ki jo je vodil Jože Guc-
mandl je štela šestnajst ljudi: po
dva žerjavovodja in ponovčarja pa
jamski zidar, jamski pomočnik, in-
gotarji...
Zahtevno je bilo to delo. Sifonič-
no vlivanje tekočega jekla v ponev,
zatem v ingote... Vse to v jami. In
potem izpraznjevanje kokil, njiho-
vo hlajenje in še kaj.
Da, tako je bilo, če je vse šlo v
redu, če se ni nič zataknilo. In gor-
je, če si je šarža izbrala še drugo
pot. Tudi to se je zgodilo. Ali, če se
je zataknilo pri vlivanju na plošči.
Potem čiščenje, ki je bilo najbrž
najtežje delo... O, koliko spomi-
nov. Morali bi jih zapisati, da bi ne
pozabili. Tudi tistega, ko je delavec
hotel pri izpustu šarže odpreti za-
mašek na vodilu, da bi jeklo teklo
na lijak, pa se je odtrgal žep zama-
ška in vsa tista goreča snov se je
zlila na nepravo mesto... Nerodne-
žu tu ni bilo mesta. Naokoli je pr-
skalo. Vročina. In vendar je bilo ob
takih, sicer redkih priložnostih,
najmanj nesreč. Človeka je tedaj
prevzela največja previdnost.
Stala sva tam ob vlivni jami in se
pogovarjala. Za menoj vroči ingoti.
Toda, bolj kot besede, je govorilo
delo. Tisto, ki so mu bili tudi ob
obisku šteti dnevi, skoraj ure. Zdaj
je to zgodovina, čeprav stara komaj
en dan. Pa vendar, zgodovina, ki je
del štorske železarne. Tudi njen po-
nos. Končala se je sicer z ustavitvi-
jo peči, in vendar končala tako, da
je dala novo življenje. Prav takšno,
kot ga je ta peč odprla tudi Jožetu
Gucmandlu. Odprla mu je novo
življenjsko pot, od napol kmečkega
delavca v pravega proletarca. Na to
pot je stopil z odločnim korakom.
Na njej je preživel vse faze. Začel je
od nič. Danes je ponosen ne samo
na urejeno stanovanje, na avto, ki
je sicer prišel k hiši zelo pozno in ki
vendar pomeni rezultat trdega de-
la, marveč še najbolj na svojo druži-
no. Ima štiri člane.
Na življenjski in delovni poti ga
je vodila poštenost, resen odnos do
dela. In tudi do narave. To mu je
konjiček. Ponosen je na oba otro-
ka, ki sta ju z ženo vzgojila v prav
tako delovna človeka. Ponosen je
na svojo pot štorskega martinarja.
»Zdaj me čaka novo delovno me-
sto v valjarni. Vsi martinarji smo
razporejeni na druga delovna me-
sta. Mnogi bodo odšli v šolo, neka-
teri so se že, drugi pa se še bomo
prilagodih novim pogojem. Toda,
ob vsem tem bodo misli na staro
peč, ki je ugasnila, več kot lepi...«
MILAN BOŽIC
^.ZGODOVINE NOB V CELJU (22)
Brezobziren
Nemški boj
Iše: Franjo Fijavž
Nemška oblast, predvsem
leni najvernejši sodelvaci
I Štajerskem - Nemci jugo-
)vanskega državljanstva in
tmčurji - so v prvih dveh-
JEh mesecih okupacije žive-
prepričanju, da bo nasto-
jlo splošno zadovoljstvo po
gonu najzavednejših slo-
Jnskih družin v Srbijo in na
ivatsko. Zmotili so se. Te-
:>i se je šele pričel boj in
jemci so v prvih mesecih
3I42. leta, ko so sprevideli,
1> v prejšnjem letu niso ime-
[Klovolj uspehov v boju pro-
ij osvobodilnem   gibanju,
_^čeli z ostrimi ukrepi. Are-
fije, streljanje, koncentra-
iska taborišča. V tem so
5eli že skoraj desetletne iz-
išnje pri uničevanju svojih
'sprotnikov   (članov   KP
^mčije  in  somišljenikov,
demokratov, krščanskih
^ialistov)   na   političnem
>dročju, pri zaplenjevanju
lovine Židov in njihovem
l^ičevanju,   predvsem   pa
l^^ezobziren boj z nasprotni-
ob vkorakanju v Avstrijo,
i^škoslovaško in v vojni ter
^edbi Poljske, Francije itd.
^eprav opisujemo v teh se-
^vkih predvsem področje
in okolice s povdar-
na delovanje okrožnega
Jrtijskega komiteja v najož-
jpovezavi z delovanjem čla-
Jv PK KPS za Štajersko v
j|*2. letu, je prav, da nave-
jnio, da so nemške oblasti
'istrelile na Štajerskem v
(jii^iletni zasedbi 66 skupin
eno   skupino   obesile
j.ankolovo-Stranice. 12. 2.
J ^5.). Tako so usmrtili več
t 1600 talcev. Pri tem niso
všteti t i. tihi uboji. V istem
času so na Gorenjskem, kjer
je bil enako brezobziren boj
proti slovenskim uporni-
kom, v 128 skupinah ustrelili
1286 pripadnikov osvobodil-
nega gibanja.
Omenili smo že, da je bilo
leto 1942 najhujše. Nemci so
v 1941. letu ustrelih 174 tal-
cev. Največ v Mariboru (134),
sicer pa še v Dobravi pri
Krškem, v Miklavžu na
Dravskem polju in v Celju. V
Celju je bilo 4. septembra
ustreljenih 10 talcev, pripe-
ljanih iz mariborskih zapo-
rov.
Nemci so streljali talce v
Celju v 1942 letu 23. junija,
7., 22. in 30. julija ter 15. av-
gusta. Skupno število žrtev v
Starem piskru znaša z ustre-
ljenimi talci 4. 9. 1941. po
okupatorjevih podatkih, t. j.
z javno nalepljenimi »Raz-
glasi«, 375 oseb. Koliko ljudi
je izgubilo življenje v teh
strašnih zaporih, ne bo niko-
li pojasnjeno. Dejstvo je, da
se je ubijalo tudi na hitro po
okrutnem zasliševanju, ko
so cesto pijani gestapovci in
njihovi pomočniki ob trdno-
sti in molku zasliševanih po-
besneli in svoje žrtve dotol-
kli z raznimi predmeti ali jih
ustrelili.
Se večkrat so Nemci stre-
ljali v 1942. letu v Mariboru.
Tu so postavili talce šest-
najstkrat pred puške in jih
petsto in dva ustrelili. Skup-
no, v Mariboru in Celju, je
padlo v tem letu osemstoše-
stinšestdeset žrtev. Najhuje
je Bilo v junijujco jih je pad-
lo 129, juhja 207, avgusta 95,
a v oktobru 163.
Ko je razpravljalo Medna-
rodno vojno sodišče, sestav-
ljeno iz predstavnikov zavez-
niških držav (Sovj. zveze.
Vel. Britanije, ZDA in Fran-
cije) na procesu v Niirnber-
gu (začetek 20. 11. 1945, kon-
čano 1. 10. 1946) o vojnih zlo-
činih nacističnih veljakov in
njihovih pomagačev, je priš-
lo tudi do obtožb in sojenja
nekaterih, ki so sodelovali v
akciji aretacij civilnega pre-
bivalstva 1942. leta na Go-
renjskem in Štajerskem. Ta-
krat je bilo aretiranih naj-
manj 1260 oseb obeh spolov
različnih starosti. Ugotovlje-
no je bilo, da je bilo med are-
tiranimi 340 otrok iz Štajer-
ske, največ iz celjsko-savinj-
skega območja in okoli 17U
otrok iz Gorenjske, iz kamni-
škega okraja. Pohcijski apa-
rat je pričel že spomladi z
aretacijami na Gorenjskem.
Najmočnejši val aretacij je
bil v mesecu avgustu, nada-
ljevale so se pa kasneje v ne-
kaj mesečnih presledkih še
istega leta in potem v 1943.
in še do konca 1944. leta.
Nemške oblasti so sklenile
in tudi izvedle izgon vseh
najbližjih svojcev tistih oseb,
ki so jih ustrelili kot talce ali
odpeljali v koncentracijska
taborišča. Isto je veljalo za
svojce, katerih očetje ali si-
novi so odšli med partizane.
V Celju so pripravili Nem-
ci »Auffangslager«, torej vlo-
vitveno taborišče za zajete
osebe v nekdanji deški oko-
liški, danes I. osnovni šoli v
Vrunčevi ulici. Tam se je pri-
čela trnova pot za nekaj sto
slovenskih družin. Od tod je
vodila pot v uničevalna -
koncentracijska, v delovna
in v otroška taborišča. V de-
lovnih taboriščih je bilo bo-
lje kot v koncentracijskih.
Toda povsod se je umiralo, le
smrt je kosila v koncentracij-
skih taboriščih z večjimi za-
mahi.
V »vlovitvenih« akcijah za-
jete otroke, od dojenčkov v
košaricah do osemnajstih let
starosti so odpeljali 10. avgu-
sta 1942. v Frohnleiten pri
Gradcu. V drugi polovici
septembra so jih porazdelili
na osem taborišč. Dojenčke
in otroke do treh let so posla-
li v enotno taborišče. Za delo
sposobne deklice in dečke,
stare od 14 let naprej, so deli-
li po spolu. Iz raznih taborišč
so potem hodili na delo na
kmetije, k obrtnikom in tudi
v industrijo. Izgnani, imenu-
jemo jih tudi ukradeni otro-
ci, so veliko pretrpeli. Zdrav-
niške komisije so jih ponov-
no in ponovno pregledovale.
pravilno rečeno ocenjevale,
koliko se njihova zunanjost
sklada z njihovimi rasnimi
pogledi. Hoteli so jih vzgojiti
v nacističnem duhu, napra-
viti za prave Nemce, nekate-
re družine so si jih hotele pri-
svojiti. Za porazdelitev in
obnašanje otrok se je zani-
malo večje število funkcio-
narjev, vse do samega Him-
mlerja v Berlinu. Niso dose-
gli namena, ki so ga imeli z
ugrabitvijo slovenskih
otrok.
»Pri navajanju imen po-
lit, delavcev se nam je v
prvem odstavku v 21. nada-
ljevanki vrinila pomota.
Vneseno mora biti ime An-
tona Pečnika, sekretarja
OK Savinjska dolina, Jane-
za Pečnika, doma iz Trbo-
velj, tedaj instr. PK KPS in
Jožeta Fluksa iz Maribora,
poslanega od CK iz Ljublja-
ne, vzdrževalca tehnike
»Igor« 1941. leta v Celju.«
Nasi otroci v Kastlu, v enem izmed taborišč ukradenih otrok (iz fotoarhiva Muzeja revolucije, Celje)
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 19
ZA
SOČLOVEKA
Radi se spominjamo
svojih mladostnih dni.
Brezskrbnost, zdravje.
Toda, neizprosna usoda
trosi bridkost tudi med to
bogastvo. Enemu že v ra-
ni mladosti, drugemu po
poti življenja, tja do poz-
ne jeseni.
Bela, snežna livada. Be-
li hodniki. V sobah bolni-
ške postelje.
Zdravje se hoče umika-
ti bolezni. Caša samote.
Težke sanje, groza. Tiha
bolečina pri srcu. Stoka-
nje od bolečin.
Silvestrska noč. Stiski
rok in želja, da bi le še
zdravje bilo. Vse drugo
pride za njim. Taki so od-
mevi iz tisočerih ust. Se
zlasti zdaj ob vstopu v no-
vo leto.
Bolnišnice se ni treba
bati. Ona nam nudi zdrav-
je. Vendar se njenega
okrilja bojimo, dokler
smo še zdravi.
V bolnišnici je vgrajen
zidak za vsakogar. Mogo-
če za danes, jutri... Kdo
ve.
Bilo bi narobe, če bi
prav zdaj pozabili na ne-
močne bolnike. Zaželi-
mo, da bi Novi tednik
krožil tudi med njihovimi
posteljai, z namenom, da
jim sporočimo, kaj ho-
čemo.
Želimo vsem bolni-
kom, da premagajo trpko
budnost bolezni. Naj vam
zagori iskra upanja. Sled-
njič, naj vam Novo leto
uresniči željo po tistem
bogastvu, ki ga iščete
zdaj.
In vsem ne samo bolni-
kom, tudi zdravnikom in
strežnemu osebju zdravo
Novo leto!
STANKO MIKLAVC,
Dobrna
OBMOČJE
PRIHODNJE NALOGE
Zbor Ljubljanske banke - Splošne banke
Četrti zbor Ljubljanske
banke - Splošne banke Celje
je predvsem ovrednotil in
potrdil vrsto pomembnih
dokumentov, ki se nanašajo
na uresničevanje samou-
pravnih sporazumov o zdru-
žitvi v Ljubljansko banko -
Združeno banko in na spre-
jem planske dokumentov za
prihodnje leto. Zato ni nak-
ljučje, če je tudi dogovor o
uresničevanju srednjeročnih
planov članic temeljnih
bank, ki so združene v Ljub-
ljanski banki - Združeni
banki, naletel na največji od-
mev. V tem delu so se še po-
sebej uveljavile zahteve, da
naj poteka kreditiranje na-
ložb na področju spominske-
ga parka Kumrovec-Kozjan-
sko pod enakimi pogoji, kot
veljajo za manj razvita ob-
močja. Utemeljena je bila za-
hteva, da dobijo prioriteto
investicije v vodno gospo-
darstvo, povsem razumljivo
v kmetijstvo itd.
Zahtev je torej veliko. O
njih govori tudi ne povsem
natančen podatek, da naj bi
naložbe na območju, kjer de-
la Ljubljanska banka -
Splošna banka Celje, v pri-
hodnjem letu znašale okoli
sedem milijard dinarjev. Do
sem vse v redu, toda zaskrb-
ljujoče je, da naj bi veljala
lastna sredstva pri teh inve-
sticijah le okoli 15 odstot-
kov, vse drugo pa posojila.
Očitno bo treba tudi na tem
področju doseči kvalitetnej-
šo spremembo, še posebej,
da bodo pri investicijah v
večji meri udeležena združe-
na sredstva organizacij zdru-
ženega dela in sredstva, ki
bodo temeljila na dohodkov-
nih odnosih itd.
Na zboru banke so potrdili
imenovanje tretjega oziroma
drugega člana poslovodnega
odbora, in to Vido Sevšek.
Tako je zdaj ta bančni organ
v popolni sestavi, poleg
predsednika Zdravka Tro-
garja, še dve članici: inž. Pa-
nika Jugovič ter Vida Sev-
šek.
MB
GLASBENA ŠOLA ŠENTJUR
DESET PLODNIH LET
Porast od 15 na 120 učencev v občini
Začelo se je pred desetimi
leti, ko sta Edi Goršič in Pa-
vle Bukovac v okviru Delav-
ske univerze, ki sta jo vodila
Ludvik Mastnak in Breda
Svetina, pričela poučevati
glasbeni pouk. Tedaj je bilo
15 učencev in v celem Šent-
jurju kakšni štirje klavirji.
Pozneje je prešel ta glasbeni
pouk pod okrilje osnovne šo-
le (Delavske univerze od ta-
krat ni več v šentjurski obči-
ni), od leta 1976 pa imajo v
Šentjurju samostojen glas-
beni zavod in v njem oddel-
ke za klavir, harmoniko, go-
dala, pihala, trobila in kitaro.
Prvi sadovi so že vidni. Kaj
ne bi bili, po desetih letih
vztrajnega in trdega dela. 2e
v šolstvu se poznajo prvi ka-
dri, ki jih je dala omenjena
glasbena šola, tudi šentjur-
ska godba ima prenekatero
ime iz te ustanove. Močno se
pozna tudi dejavnost šole pri
celotnem kulturnem utripu
v občini, saj je vplivala na
število koncertov, koncertne
prireditve sploh. Še en zani-
miv podatek: uvodoma je bi-
lo zapisano, da so bili pred
desetimi leti v Šentjurju štir-
je klavirji, danes jih je preko
štirideset. Praktično ni kul-
turne prireditve v občini, da
ne bi v bistvenem delu pro-
grama sodelovali tudi gojen-
ci glasbene šole.
So pa seveda tudi proble-
mi, kjer so pač povsod tam,
kjer poteka neka ustvarjalna
dejavnost. Največje težave
predstavlja strokovni kader,
ker ga je premalo in še to so
večinoma honorarni sode-
lavci. Sicer pa je glasbena šo-
la deležna v šentjurski obči-
ni širše družbene podpore in
dobiva redna sredstva za
svojo dejavnost pri temeljni
izobraževalni skupnosti, ne-
kaj pa tudi od kulturne
skupnosti za občasne akcije.
13. januarja bodo gojenci
glasbene šole imeli v Šent-
jurju prikaz svoje dejavnosti
in tako bo šola spet pokaza-
la, kaj njeni varovanci zmo-
rejo. Vsekakor so glabene
korenine po obdobju slovi-
tih Ipavcev v njihovem kraju
spet krepko pognale in dre-
vo desetletne rasti nezadrž-
no širi svojo krošnjo.   D. M.
KOMENTAR S ŠE KAR DOBRIM KONCEM
ALI VEŠ SVOJ DOLG, OČKA?
Razmišljanje o allmentih In letni valorizaciji
Za uvodnp osvežitev spomina, kaj
nam pojma v podnaslovu pomenita, si
pomagajmo z Verbinčevim Slovarjem
tujk, CZ, 1970, ki nam na 41. strani
pojasnjuje alimentacijo. Beseda pome-
ni hranjenje, vzdrževanje, preživljanje
koga, plačevanje preživnine, na pri-
mer za nezakonske otroke (ali za otro-
ke po razvezi - opomba: M. U.). Valori-
zacija pa pomeni ponovno določitev
vrednosti.
Svoja glasna razmišljanja bom nave-
zal na praktično uveljavitev novega za-
kona o zakonski zvezi in družinskih ra-
zmerjih, naslonil pa na razgovore s so-
cialnimi delavkami celjskega Centra za
socialno delo in izkušnje s sodišča.
Novi zakon, ki smo ga sprejeli pred
dobrima dvema letoma z veljavnostjo
od 1. 1. 1977, je rezultat dolgoletnih pri-
zadevanj, da bi se naše rodbinsko pravo,
ki praktično trideset let ni doživelo bi- ■
stvenih sprememb, vendarle prilagodilo
spremenjeni naravi družbenih odnosov,
posebno še preoblikovanju družine in
njenega položaja v naši samoupravni
družbi. Med mnogimi novostmi je za-
kon v znatni meri povečal obseg nalog
socialnega skrbstva na področju zakon-
ske zveze in družinskih razmerij. Tako
je tudi uvedel vsakoletno valorizacijo
preživnin in s tem veliko stvari prenesel
iz pristojnosti sodišč na občinske skup-
nosti socialnega skrbstva. Po določbi čl.
130 »lahko zavezanec in upravičenec
preživljanja skleneta pred skupnostjo
socialnega skrbstva dogovor o preživni-
ni »in tak dogovor predstavlja izvršilni
naslov. To pomeni, da so njene posledi-
ce takšne kot pri sodbi sodišča. Po do-
mače povedano, zavezanca je možno
»rubiti". Prav tako določa 132. člen za-
kona obvezno vsakoletno valorizacijo
preživnin glede na dvig življenjskih
stroškov; valorizacijo pa opravlja skup-
nost socialnega skrbstva s tem, da izdaja
ustrezne odločbe o spremembah višine
preživnine.
Tako je naše socialno skrbstvo lani
opravilo s »prvo serijo« usklajevanja
preživnin z življenjskimi stroški. Le-ti
so v odstotku znašali 13.1. Nič koliko je
bilo pridušanja, nerganja in tudi groženj
po hodnikih in sobah Centra za socialno
delo, kamor so zavezance, ponavadi oče-
te, vabili na razgovore. Četudi pri veliki
večini preživnin ni šlo za velike zneske,
včasih le za nekaj »jurjev« povišanja, pa
je bil za zavezance-očete ta nenaden
udarec po njihovem žepu le hud. Repen-
čili so se na vse mogoče načine, »saj, dal
bi še za otroka, ampak ta prekleta baba
denar porabi za vse drugo-; takšnih in
podobnih reakcij je bilo veliko. Bolj
upravičeno so se slišale takšne pripom-
be: »je že prav, tile življenjski stroški,
ampak, madona, saj moji osebni dohod-
ki pa niso šli prav nič gor«, ali pa »ne
dam, ne podpišem, sem se v drugo poro-
čil in me to preveč stane«.
No, ponavadi so se nevihte mnogih
očetovskih-zavezančevih pridušanj po-
tišale. Eni so podpisali tisti »zajguljeni
formular« - dogovor o preživljanju, dru-
gi pa ne. Seveda je sledila neusmiljena
odločba, četudi na podlagi stare in sko-
raj praviloma minimalne preživnine. Pa
vendar, s širšega družbenega stališča
gledano, uspeh za upravičenko - mater
otroka, saj je končno s svojo preživnino
prišla pod avtomatizem stalnega, letne-
ga poviševanja zneska.
Res je tudi, da marsikatera upravičen-
ka-mati »obvisi- izven tega avtomati-
zma povečevanja preživnine, ker pre-
prosto »hoče imeti mir pred svojim biv-
šim«, ali pa noče »letati okrog sodišča in
centra za socialno delo«. Seveda gre pri
tem lahko za stvar posamezne odločitve,
čeprav je bistvo družbene skrbi prav v
tem, in seveda novega zakona, da v a\'to-
matizem stalnega, letnega usklajevanja
preživnin zajamemo čim več upravi-
čenk-mater, saj je vsaj kolikor toliko
»materialna plat« otrokovega interesa
zagotovljena. Ta zapis, žal, nima ambi-
cij, da bi v skladu z naslovom spregovo-
ril o drugi, manj materialni, pa vendar
po svoje pomembnejši plati otrokovih
interesov v situacijah razvezanih star-
šev. Svoje razmišljanje sem pač uokviril
le na ta vidik! Konec koncev je problem
preživnin za otroke nasploh pereč, ne
samo glede otrok razvezanih staršev ali
rojenih izven zakonske skupnosti. Mi-
mogrede: naš slovenski zakon je prav'
glede izenačevanja zakonske in izven
zakonske skupnosti še posebno mode-
ren!
Nekaj ugotovitev namesto zaključka!
Na osnovi novega zakona je preživni-
ne zajel val družbene skrbi za letno
valorizacijo glede na življenjske stro-
ške. Preko 1000 odločb v celjski občini
je v letošnji »drugi seriji« valorizacije
povzročilo le kakšnih 15 očetovskih
»kislih reakcij«. Kot kaže, od letošnjih
ugovorov na »višjo instanco« nobeden
ne bo oziroma ni uspel.
Ostajajo še vedno problemi slabe
»osveščenosti« mnogih upravičenk-
mater otrok, da si vendar hočejo izbo-
riti delček svoje pravice. Prav pogosto
je še vedno »izogibanje odločbam« s
selitvijo in menjanjem službovanja -
na sodišču pravijo, da poznajo vsaj
kakšnih 15 primerov izogibanja »rube-
žu« na osebne dohodke zavezanca. In
tako dalje!
Pa vendar, kakšen naj bi bil odgovor
na, v naslovu zastavljeno vprašanje?
Vsak si ga mora poiskati sam! Mogoče
tudi v teh dneh, ko sicer delamo svoje
delovne in drugačne obračune... Pogo-
varjali smo se o preživninah, o denar-
ju... Ali je to vse? Ni tako dolgo, kar
sem slišal v pogovoru: »PREŽIVNINA
NI VSE. OTROK NE POTREBUJE SA-
MO DENAR, AMPAK PREDVSEM TU-
DI OČETA... Od tu dalje pa razmiš-
lja jmo vsi in potihem!
MITJA UMNIK
it, 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 7
Sredi sliv in hišic, obkrože-
nih z ravninami, nekje v Srbiji,
v drugem letu bratomorne
prve svetovne vojne, ko so se
slovenski Janezi borili v
vrstah avstrijskih polkov in
divizij, je stala na trati mizica,
pogrnjena kot za svatbo. Ko-
pinski se je čudil: sovražnik je
postregel s slivovko, mesom,
kruhom. Srb je »častil«. Mizici
so drugovali pop, vaški stareši-
na, kmetje.
Vojaki so jedli, Kopinski pa
je zataval, presenečen od vsega
tega, vtihotapilo se je prehitro
vanj, k plotu tik vasi. Črne oči
srbskega dekleta so se srečale z
očmi avstroogrskega vojaka s
Kozjanskega.
»Dekle, Srbija je propadla, le
kaj bo z vami?« je neodločno
navrgel dekliču.
»Ne bo, še večja bo. In ti, se
boš še boril proti bratom?«
Andrej Turnšek, po domače
Kopinski Drejček iz Drenskega
rebra, neuradno pa z Okiča, z
vnemo in iskrivim pogledom,
razbrazdanim čelom, štiriino-
semdeset let je vtisnjenih vanj,
motri sivo, deževno nebo.
»Tista zgodba z dekličem iz
Srbije mi je odprla oči; do takrat
se nisem vpraševal, zakaj, za ko-
ga se sploh tolčem na Južnem
Tirolskem, v Srbiji. Javljal sem
se v patrole, poslej ne več. Stal
sem ob strani, in gruntal, kako
bi odšel domov, na Kozjansko.
Videl sem, kako so oficirji jedli
boljše meso, kako so ljudje stra-
dali.
Sele proti koncu vojne se mi
je ponudila priložnost, izkoristil
sem jo in odšel. Nisem se vTnil.
Zame je bilo te preklete vojne
konec«
KMET ZA KMETA
Odšli smo v hišo. Zunaj je za-
čelo kapljati, sivina se je spusti-
la skorajda na zemljo.
Kopinski pripoveduje. Živa-
hno, neutrudno, s tisoč podrob-
nostmi, nametanimi nemalo-
krat brez reda. Roke le malo po-
čivajo. Tudi z njimi si daje du-
ška.
Zena odhaja v Slovensko Bi-
strico. K zdravniku. In na obisk
k sinu. Odhaja v sivino, dež, po
strmem kolovozu, ki ga je gradil
njen mož.
»Ko sem prišel domov, sem
kaj kmalu odrajžal v Maribor v
službo, pa sem se vrnil: Kozjan-
sko me ^e pritegovalo, klicalo.
Stopil sem v kmečko stranko,
Človek z aktovko

KLEPET Z ANDREJEM TURNŠKOM Z DRENSKEGA REBRA
čim se je osnovala: mislil sem si,
čemu se ne bi organizirali tudi
mi, kmetje, če se že meščan in
delavec.
Poslej sem se boril za kmečke
pravice. Vse do danes. Organizi-
ral sem gradnjo vodovodov,
cest, zamikala me je elektrifika-
cija. Nisem politiziral, bolj mi je
bilo pri srcu pomagati kmetu. A
kmetje tistih dob marsikdaj te-
ga niso razumeli. Kar je bilo do-
bro očetu, bo tudi meni, je bilo
geslo takratnega zelo klerikal-
nega Kozjanskega. Imel sem te-
žave. Ko smo delali vodovod,
predhodnik današnjega, bilo je
pred drugo svetovno vojno, so
me napadli z vilami, češ kaj nam
je treba tega. Razbili so že nare-
jeno ...«
Da bi osvestil ljudi, si je 1920.
leta priskrbel potrdilo, da sme
prirejati shode, da sme govoriti.
Samostojna kmečka stranka
mu je zaupala. In Kopinski je
govoril. O napredku, o drugačni
misli. V cerkev ni hodil in to je
bilo slabo. Ljudje so mu metali
polena pod noge. 3. novembra
1936 je ljudska stranka pripravi-
la zborovanje v Lesičnem v po-
časitev nekega Mačkovega jubi-
leja. Kopinski ve povedati, da so
naprednjaki tudi ta shod izkori-
stili za svoje namene, za name-
ne, ki jim je bil vdan. Klerikalci
so shod skušali preprečiti, na
kozolcu v bližini se je stiskala
četa žandarjev. Shod je ven-
darle bil in odjeknil v srcih za-
vednih, napredno mislečih
ljudi.
Znanje, čimveč znanja. Ko-
pinskega je žejalo. Naročil si je
vrsto časopisov. Ponoči je bral,
podnevi gradil cesto do Okiča.
Prekladal je kamenje, mishl na
boljši jutri, v cerkvi pa je župnik
s prstom kazal nanj, češ, takšne
boste volili, ki še žegnane vode
nimajo v hiši.
Bil je izvoljen za odbornika in
potem je hodil na seje v Zagreb.
KMEČKI VODJA
»Bil sem malo doma, četudi
sem imel kmetijo. Ljudem sem
pisal prošnje, jim pomagal, ka-
kor sem vedel in znal. Pred dru-^
Marsikomu sem bil trn v peti, ker nisem bil klerikalec...!<
go vojno, med obema vojnama
pa po nji,« zatrjuje Kopinski, ki
ga je vsrkal tudi vrtinec druge
svetovne vojne.
»Nemci so me takoj po svo-
jem prihodu določili za lanečke-
ga vodjo Pilštanja. Ni mi bilo
pogodu. Kaj bo, ko bomo zma-
gali'!* Da bomo zmagali sem
trdno verjel, ker nisem hotel mi-
sliti, da bo to večno trajalo. Po-
tem bom moral polagati račune
partizanom, ki so se medtem, ko
sem se odločeval za ali proti, že
pojavili.
Moja križpotja je uravnal dr.
Mozer, ki so ga pozneje Nemci
ustrelili. Potreben si nam na
tem mestu, je dejal, tukaj boš
pomagal našim ljudem, kot to
znaš le ti. Pri tem je ostalo. In
res se mi je marsikdaj posrečilo,
da sem posredoval, a mi je bilo
tudi v zlo. Vlačili so me po zapo-
rih v Brežicah, Starem pi-
skru...«
Ce si hotel ljudem pomagati, se je bilo treba vključiti v politične boje
Kopinski je izkoristil tudi ko-
mandanta postojanke Pilštanj,
Viljema Freiberga. Nekoč ga je
dodobra napil in Freiberg, tudi
sicer dober človek, je takrat de-
jal: »Želim si, da nas ne bi sovra-
žili, ko bomo odšli!« Kopinski si
je to dobro zapomnil...
Z roko potegne preko čela.
Kaj bi bilo še treba povedati.
Tisto o požiganju Kozjanskega?
Ne, o tem je bilo že dovolj pisa-
nega. O njem? Raje bi govoril
kaj drugega. Kako je vse dneve
hodil z aktovko naokoli? V
Ljubljano za novo šolo v Lesič-
nem? V Celje za elektrifikacijo?
Kdo ve kam za kdo ve kaj.
»Ja, po svobodi sem bil pil-
štanj ski župan in sem letal nao-
koli kot nor. V Celju so rekli, da
sem dober, da se mi ljubi toliko
letati za to nesrečno Kozjansko.
Jaz pa sem vedel, da moram.
Sola na Pilštanju je bila slaba,
podprta, v Ljubljani so rekli, da
nekje na Kozjanskem pač bo.
BORBA NE POJENJA
Nekje med Kozjem in Lesič-
nem. »Šolski oče«, tako pravijo
ponekod Kopinskemu še danes,
se je zamislil, zamislil nad lokal-
nimi interesi, trmo, negodova-
njem, nasprotovanjem in tiho
delal naprej. Spet so se udarili,
toda šolo v Lesičnem so ven-
darle delali. In pozneje postav-
ljali drogove za elektriko, kopali
vodovodne jarke, zidali ceste.
Kopinski je bil povsod zraven.
»Preveč dolgo smo spali, da bi
smeli le še za en sam trenutek,«
reče, podpiraje si glavo, zroč ne-
kam skozi okno v sivi dan. Pa se
spomni vmes na tisto nesrečno
polansko cesto.
»Majda, pokliče ženo. kdaj
smo že gradili tisto cesto. No,
huda toča je bila, spomni se. Ja,
že vem: 1935. leta je bilo. Po
kolenih sem jo glodal, po kole-
nih. Do Okiča, da bi dokazal
drugim, da potrebujemo cesto!«
Kako za boga naj se spomni
vseh funkcij, ki jih je imel, kaj
vse je pomagal narediti in kje
vse je bil?
»Hudo je bilo!«, pravi in doda,
da pa je lepo, če človek ve, zakaj
se ubija.
Na dvorišču preštevamo sne-
žinke, mežikamo v blato precej
velike kmetije. Štiriinosemde-
setletni Kopinski. Andrej Turn-
šek, šolski oče, dela brez oddi-
ha. Vozi traktor (ni še tako dol-
go, ko je naredil izpit!) in gara
naprej, kot da se zanj ni ničesar
spremenilo. Hčerka in zet po-
moreta, kar se da. Gnjavi ju bo-
lezen. Sinova sta zdoma, kmeti-
ja pa hoče živeti.
»Kaj se ve, kako bi se obrnilo
moje življenje, če me ne bi spa-
metovalo tisto dekle v Srbiji. Od
takrat naprej m^je bilo vse ja-
sno,« ponovi še na dvorišču.
»Pridite na Okič takrat, ko ne
bo blata, ko ne boste v službi in
ko iie bo tako prekleto sivo,«
navrže za pozdrav.
Odpeljemo se po cesti, koder
je 1935 Kopinski »cesto glodal«.
MILENKO STRASEK
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 197
ODRSKE LUČI

Delovni Jubilej Nade Božičeve
Teater je v človeku že od nek-
daj. Nihče se pravzaprav ne more
natanko spomniti, kdaj je prišel
pod okrilje čarovnij boginje Tali-
je, kdaj se je utrnila tista notranja
silnica, ki ga je privedla pod odr-
ske luči, takorekoč v areno sveta.
Celjska gledališka igralka Nada
Božičeva slavi te dni 30 let, odkar
je v popolnosti predala vse svoje
življenske sile gledališču, mu ta-
korekoč podarila svojo mladost.
Trideset let dela na gledališkem
odru - kaj je to, ve le igralec sam.
Zato smo ob tej priložnosti prepu-
stili besedo jubilantki, ki jo tudi
dobro poznamo kot glas našega
Radia, saj že vrsto let sodeluje z
nami.
- Za teater me je navdušil pokoj-
ni dirigent opere Hmko Leskošek.
A vrnimo se v prvo leto po vojni.
Našli smo se v porušenem Naro-
dnem domu v Celju, leta 1945. Tam
je bil tudi pesnik in slikar Aladin
Lanz, pa slikar Karel Zelenko in še
mnogi drugi. Sama gledališka hiša
je bila podrta. Vhod je bil tedaj z
gledališke ulice, za igralce na voga-
lu: kjer je vhod danes, je bilo tedaj
zaprto. Poklicnih igralcev tedaj še
ni bilo v Celju. Hinko me je tako
poslal na Akademijo, kamor sem
šla jeseni 1946. leta. 2e prej smo
nastopali na mitingih, takoj po voj-
ni sploh. 2e med vojno sem bila
sprejeta v SKOJ. Delala sem v bri-
gadi na regulaciji Pesnice... No,
dve leti sem bila na akademiji. Ma-
lo štipendije je bilo tiste čase. Imela
sem 800 dinarjev, medtem, ko je
bila tedaj plača preko 3000 din in
toliko štipendije so imele nekatere
moje ljubljanske kolegice. V Ljub-
ljani sem dobesedno stradala. Sta-
novala sem pri sorodnikih, nekaj
časa pa sem se vozila vsak dan z
vlakom tja in nazaj. Vsako jutro
smo vadili balet (za progo Samac-
-Sarajevo). Ob enajstih zvečer sem j
prišla v Celje, ob štirih zjutraj sem
vstala, pa hajd na vlak. Ce sem ime-
la v Ljubljani sobo, je bila brez kur-
jave. Dobila sem tuberkulozo. Dve |
leti sem bila v Topolšici. Nato so
nas poklicali s tedanjega ministr-:
stva za kulturo, da bi šli kar delat in
odločila sem se. Sla sem v Ptuj leta
1948 in tam ostala dve leti. To sta ■
bili dve leti, najlepši leti, kar se jih
spominjam. Mnogo smo igrali. Res,
nepozabna letal I
1950 V CELJE - POKLICNO
GLEDALIŠČE
V Celju sem le bila doma. Ko so
ustanovili poklicno gledališče, sem
odšla iz Ptuja. Sla sem kot uprav-
nik tečaja s celjskimi igralci na se-
minar v Ljubljano, ko smo se vrnili,
smo naredili prvo predstavo v po-
klicnem gledališču in sicer tekst
Mire Pucove Operacija, ki jo je reži-
ral Tone Zorko.
Tedaj smo tudi fizično delali za
teater. Tedanji upravnik, ki je to bil
najdlje - Fedor Gradišnik je imel
tisti čas upravo kar pri sebi doma. j
Udarniško smo postavljali nazaj iz'
ruševin svojo gledališko hišo in to
je trajalo najmanj eno sezono. Do-
besedno smo jo s svojimi igralci
postavili v sedanjo obliko. Nato v
sezoni 1952 53 predstava Celjskih
grofov, kjer je Gradišnik igral Her-
mana. V eni sezoni smo imeli dva-
najst premier pri istem številu
igralcev kot jih imamo danes. Za
tisti čas so značilna tudi gostova-
nja. Marsikdo od nas je pustil v
nezakurjenih garderobah in dvora-
nah ter v mrzlih postajnih čakalni-
cah svoje zdravje. Si predstavljate,
da smo se pozimi peljali na Ravne s
kamionom na gostovanje. Ali če
smo šli v Mozirje, smo se peljali z
vlakom do Paske vasi, nato peš v
Mozirje in nato nazaj po isti poti.
Velikokrat smo igrali v Topolšici za
bolnike, brez plačila. Imeli pa smo
tudi take predstav, kjer scena ni
bila ovira za gostovanje in smo jo
lahko prenesli na domala vsak
oder. Mnogo smo prezebali. Kadar
smo gostovali v dečah, smo se pe-
ljali do Zidanega mosta, pa peš v
Radeče in obratno.
JANEZ ŠKOF KURI STOLE V
ČAKALNICI
Nekoč smo gostovali spet v To-
polšici in so nas ljubeznivi domači-
ni pripeljali s svojim avtobusom iz
Topolšice na železniško postajo v
Šoštanj. Vlak pa je imel zamudo in
avtobus je odpeljal, pa smo bili v
čakalnici prepuščeni na milost in
nemilost mrazu, ki je neusmiljeno
pritiskal spod vrat. Pa je Janez
Skof pričel jemati stare stole, ki so
bili v čakalnici in hajd z njimi v peč
in je lepo zakuril. Vsi so se potem
greli pri tisti peči...
Mnogo sem igrala v pravljicah.
Ob otrocih so bila to velika doživet-
ja. Ne morem pozabiti neke pred-
stave v Radljah ob Dravi, ko smo že
začeli. Bilo je decembra in sredi
prvega dejanja so še prišli otroci v
dvorano. Zaradi žametov so hodili
tri ure peš po snegu in prišli na
predstavo. Niti za hip nismo pomiš-
Ijali, prekinili smo predstavo in za-
čeli znova za te otroke, ki so prišli
tako daleč, da bi videL predstavo.
KOMEDIJE IN DRAME
Igrala sem komedije in drame.
Ljubezen štirih polkovnikov, Do-
bri duh. Barbaro v Celjskih grofih.
Drevesa umirajo stoje (igrala babi-
co) in to je vloga, ki bi jo še silno
želela igrati! Zakonski vrtiljak. Bo-
sa v parku, Krefli, pa Elizabeta v
Mariji Stuart. Bile so predstave, da
so ljudje čakali v vrsti za karto vse
tja do knjižnice na vogalu. Igrala
sem tudi mnogo čarovnic, na grozo
mojih hčera...
Bili so časi, ko smo drugače gle-
dal na denar. Imeli smo občutek,
da ne igramo za takoimenovano
plačilo, ampak smo enostavno igra-
li, dobili denar za svoje potrebe in
je šlo! Kljub vsem spremembam, ki
jih prinaša sodobnost, pa je v gle-
dališkem kolektivu le še tisti žar, ki
je za nas specifičen. Igralec se mora
zagristi v svoje delo, oblikovati vlo-
go malQ po sebi, nato režiser dodaja
in odvzema pri kreiranju pred-
stave.
Najraje imamo Kozjanski abon-
ma in gimnazijce, medtem, ko ima
premiera toliko gostov, da je težko
reči...
Včasih je bil teater odvisen od
volje županov. Tudi o zapiranju se
je govorilo. Danes na srečo ni več
tako.
Ali veste, da ima teater najmanj
bolniških v letu. Gripa za igralca
sploh ni bolezen. Igrati vlogo je po-
leg umetniškega deleža tudi po-
membna družbena odgovornost. A
kljub temu danes igralec nima več
tiste cene, kot nekdaj, zdi se mi, da
se vračamo v Mollierove čase. Ni-
koli nimamo časa zase, naš delav-
nik je razvlečen čez ves dan.
ZASTOR PADE
Igralec v bistvu doma ni druga-
čen kot na odru. Povsod ga sprem-
lja tista značilna človeška zveda-
vost, tudi umirjenost, izraz celotne
pojavnosti pa se ne menja nikoli.
Zato tudi v pogovoru z Nado Boži-
čevo, ko je razgrinjala svojih tride-
set gledaliških let v mojo beležnico,
ni bilo čutiti nobene patetike. Bil je
to prijeten pogovor, kjer se je v be-
sede jubilantke pretakal optimi-
zem, sladkost prijetnih spominov
velikega povojnega poleta, vse te-
gobe profesionalnega dela, prebli-
ski spoznanj v iskanju svoje druž-
bene vloge in pomembnosti, ra-
zmišljanje o svojem delu, poslan-
stvu in odzivu občinstva, ki sedi
onstran odra in samo opazuje. Tri-
deset let nenehnega preverjanja
Fvojega dela v neposrednem stiku z
javnostjo je velik pogum. Je žlaht-
no opravilo, odgovorno delo, kajti
komedijant marsikdaj namesto nas
nosi kožo na javni semenj napro-
daj. Zatorej izrečimo ob tej prilož-
nosti veliko zahvalo jubilantki, ki
je svoje življenje zapisala odrskim
lučem in njih sij prelivala v dvora-
no, tri desetletja doslej in naša
iskrena želja je, da naj ta številka
pomeni mejnik pač samo za nazaj!
Pogovor   povzel
DRAGO   MEDVED
Slika - VIKTOR BERK
OSTROŽNO, LAVA
NOVA VSEBINA
KD Marija Goršič
Ne zgolj iz resolucijske postavke, ampak iz notranjilij
potreb krajanov Ostrožnega in Lave, na pobudo obeh kra
jevnih skupnosti in njunih družbenopolitičnih organiza.
cij, so skupaj ustanovili novo kulturno društvo in ga poj.
menovali po slovenski dramski umetnici, mentorici mla.
dih, družbeni aktivistki Mariji Goršičevi. To pogumno
veliko in obvezujoče kulturno dejanje so krajani obe|
krajevnih skupnosti tudi uradno potrdili s podpisom \\
stine na ustanovnem občnem zboru društva v petek, ZZ
decembra 1978 v prostorih osnovne šole Veljka Vlahovičj
na Lavi in s tem neposredno počastili tudi naš ljudsk
praznik, praznik JLA.
. Ivo Knez, predsednik iniciativnega odbora je v svojen
poročilu slikovito opisal pot, ki so jo morali prehoditi d(
petkovega zbora. Ivan Zuraj je vehementfto vodil delo de
lovnega predsedstva in celotnega ustanovnega zbora, ki g
je v imenu celjskih družbenopolitičnih organizacij, kulturni
skupnosti in občinske ZKO pozdravil Štefan Žvižej, i
imenu krajevne organizacije SZDL Ostrožno pa Ivan Brata
nič.
Za predsednico novoustanovljenega društva so navzoč
soglasno izvolili Cvetko Zagode, zatem pa so podpisali sve
čano ustanovno listino, ki jo je mojstrsko izrisal Stane Pe
trovič. Pod napisom glavnega prizorišča: Vsak boj za osvo
boditev človeka je kulturni boj, so se na listino podpisali vs i
predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh krajevni!
skupnosti, predstavniki KS in vodje delegacij kulturne SIS
Temu odgovornemu dejanju je sledila prva interna sveča
nost: predsednik skupščine krajevne skupnosti Ostrožni
Stane Krivec je vsem pevcem okteta Studenček izročil spo
minska priznanja za dosedanje delo. Pri tem seveda ni poza
bil pridodati vsakemu posebej tudi poziv, naj še v prihodnj
deluje tako kot doslej.
Kulturni program je pomenil doživetje lepega večera. Tak
so občutili vsi, preko 120 jih je bilo, na častnih mestih tuc
člani Goršičeve družine. Učenci OS Veljko Vlahovič so po(
mentorskim vodstvom Albine 2mavc-Stampetove izved
sproščen in kar je največ vredno, sebi prim.eren program i
na mah osvojili vse navzoče. Pridružili so se jim tudi mlat
iz KS Medlog in tako že na začetku napovedali medsebojn
sodelovanje. Darinka Joštova je oživila spomin na Marij
Goršičevo na svečan, lep, ne komemorativen način. V n
snici nam je ostala v spominu taka kot na sliki, ki je zrla n
nas, zunaj lepa, z ognjem v notranjosti. Darinka Joštova j
končala tako: Če bi prišla Marija zdaj med nas, bi dejali
Dobro, gremo naprej!
Dolgoletna Marijina gledališka kolegica Anica Kumrov
pa je v večer vložila, predvsem pa Mariji v spomin, njenem
ustvarjalnemu ognju in njeni ženskosti občuteno pesei
Jaquesa Preverta.
Nov otrok je torej rojen. Prepričani smo, da ga je nai
družbena skupnost sposobno ekonomsko in moralno živel
torej najti zanj sredstva in razumevanje v smislu rasti i
nadalnjega razvoja. Naj nam služi v pogum dejstvo, da so j
želeli krajani sami, torej je zaželen otrok. Potrebujejo ga, si
bodo njegove radosti služile v prvi vrsti ravno njin
Ostrožno in Lava sta mladi naselji, z mnogimi krajani, !
vedo kaj hočejo. Iz lastnih sil bodo iskaU pr\'e rešitve. Tak
kot so tudi prvi sami prišli na ZKO in rekli: društvo bi ime
delali bi radi in tudi program dela so že prinesli s sebe
Danes ima ZKO dovolj strokovnjakov, pa tudi materialr
osnovo, da je odveč bojazen, kako z novim društvom. Na
bolj pomembno je namreč to, da se je krajevna skupnost k(
družbena institucija le znala odvrnitza hip od komunalni
problemov k drugačnim vrednotam, ki z drugega zornej
kota osvetljujejo človekovo srečo. To pa je spoznanje i
dejanje vredno našega skupnega priznanja.
DRAGO MEDVE:
V CELJU RAZSTAVLJAJO
LIKOVNI AMATERJI
v Muzeju revolucije so razstavili svoja dela člani dru
tva likovnih amaterjev celjske občine, bolje rečeno, cel
skega območja, saj so zastopani avtorji iz Celja, Prebold
Griž, Šentjurja, Laškega in Vojnika. Svoja dela razsta
Ijajo Stane Petrovič, Karel Zelič, Nande Lesjak, Brani
Hrovat, Milan Alaševič, Vinko Podjed, Franc Klemen, P
ter Zupane, Janko Šoster, Dani Brglez, Mladen Vrobič.
Za razliko od prejšnjih let dokazuje letošnja razstava ^
den napredek. Organizacijske oblike dela v samem društ^
so omogočile članom prenekatero koristno strokovno infc
macijo, ki so jo s pridom uporabili pri svojem delu. Ne
smislu posnemanja, ampak za primerjavo že obstoječega
ustvarjalne smernice jutrišnjega dne. Vidne so samostoj:
razvojne poti, ki resnično obetajo čase, ko bodo za ved:
izginili z amaterskih platen poceni všečnost, da ne rečer
kič. Pomembna m pozornosti vredna je tudi dojemljivost
. spremljanje novih pridobitev drugod, likovna razgledane
in sposobnost dojemanja sodobnih izraznih tokov, kdor
je ostal pri konvencionalni motiviki, jo je vsaj dosled
obdelal s tehnološke plati. Zato kaže omenjena razsta
večplasten razvoj. Posamezne hibe se še najbolj očitno 1
žejo v morda banalni, a zelo pomembni obliki: marsikat(
slika še nima ustreznega okvirja. Okvir je pomemben (
celotne likovne stvaritve, a na omenjeni razstavi smo vid
še mnogo neprimernih okvirjev. Težava je tudi v tem, ke
Celju ni ta obrt tako razvejana, saj se takoimenovani al
demski likovniki oskrbujejo z okvirji predvsem iz Lji
Ijane.
Kakorkoli že, razstava nam je potrdila nekaj: dobro zasi
vano delo v društvu daje dobre rezultate. Z medsebojni
kritičnimi primerjavami, so likovni amataerji prekosili sv
akademske kolege, ki v Celju že dalj časa niso pripra"
svoje društvene razstave, pa tudi sicer o njihovem deh
zadnjem času ne beležimo ničesar. Društvo likovnih amal
jev pa se zaveda, da bodo lahko člani, trdno povezan
urejeni organizacijski obliki sledili tudi individualnemu
popolnjevanju, saj jim društvena dejavnost omogoča ter
Ijitejši stik z likovnim dogajanjem doma in v svetu, z nov:
tahnikami in materiali. DRAGO MEDV.
50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 9
ALEKSANDER MARODIČ

Krivico nastajajo zaradi medsebojnih odnosov, ne zaradi
sistema, pravi avtor popularne TVnanizanke Poti in
stranpoti
Pogovarjala sva se v
Turistu, kajti enosobno
stanovanje, v katerem
stanuje Aleksander Ma-
rodič, avtor številnih TV
uprizoritev, v katerih
neusmiljeno biča nepra-
vilnosti v naši družbi in
nakazuje vrsto tudi so-
cialnih problemov, to
enosobno stanovanje je
že vrsto let streha njego-
vi družini. Žena je obole-
la za angino in tako sva
oba gostovala drugje.
Sin je oblekel vojaško
suknjo in ga trenutno ni
doma.
Aleksander Marodič je
prijeten sogovornik.
Ljubljanska megla in si-
vina zadnjih jesenskih
dni je zdela za zavesami,
ko je z besedami, ki jih je
nizal v mikrofon, tkal
mozaik svojega življenja
in dela. Preprost v bese-
dah, a ta preproščina ne
zori na pomanjkanju be-
sednega zaklada, ampak
na neposrednosti, na ti-
stem, čemur pravimo, da
ima človek nekaj pove-
dati! Da pa ima Aleksan-
der Marodič kaj pove-
dat, vidimo na televiziji,
poslušamo na radiu in
kmalu bomo brali tudi
njegov roman. A pojdi-
mo od začetka!
»Doma sem iz Zagreba,
starše sem kmalu izgubil,
tako sem preživel svojo
mladost pri babici, tej ne-
pogrešljivi dobrotnici
vseh stoletij. Veliko sem
se selil, iz Zagreba v Beo-
grad, pa v Karlovac in na-
zaj v Zagreb. Solo sem
končal kot pomorščak in
takega me je zatekla tudi
druga svetovna vojna. 2e
prej sem ob šolanju in
svoji mladosti spoznaval
marsikatero življenjsko
resnico, spoznaval pa
sem tudi krivico in speci-
fiko predvojne Jugoslavi-
je. Ko je prišlo do kapitu-
lacije, sem videl, kako je
bilo vse izdano in sko-
rumpirano, videl pa sem
tudi, kako so mladi mor-
nariški častniki, čeprav
jim ni bilo mar Jugoslavi-
je, bili zanjo pripravljeni
umreti... Zdaj snujem
nov roman ravno na temo
tistih nekaj dni izdaje, ki
sem jo neposredno doživ-
ljati na svoji koži. Ob kapi-
tulaciji sem pobegnil v
Beograd, da ne bi služil
ustaški  mornarici. Tam
so me prijeli in znašel
sem se v Berlinu, na pri-
silnem delu...
PRVA PESEM PRI
ENAJSTIH
Pisati sem pričel zelo
zgodaj. Prvo pesem sem
napisal, ko mi je bilo
enajst let. Ne Ne vem toč-
ne vsebine, vem le, da je
bila bolj lirična... Po voj-
ni, 1946 sem bil postav-
ljen v neko veliko zagreb-
ško tekstilno tovarno, da
bi osnoval tovarniški list.
Bil sem že tudi urednik
nekega strokovnega gla-
sila in tako se je začelo.
Najprej sem pisal radij-
ske igre, prva je bila ob-
javljena 1952 na zagreb-
škem radiu. Tiste čase je
bil v zagrebškem dram-
skem gledališču drama-
turg Herbert Griin, ki je
prebral nekaj m.ojih tek-
stov, enega poslal Lojzetu
Fihpiču in tako so me pri-
čeli igrati v slovenskih
gledališčih. V Celju so,
mislim da 1955 leta, igrali
Operacijo Altmark. Za-
tem so me povabili v ko-
prsko gledališče in prese-
hl sem se v Koper. Postal
sem tudi dopisnik za beo-
grajsko PoUtiko in za-
grebški Vjesnik za slo-
vensko Primorje. Takrat
sem tudi pisal zgodovin-
sko igro o kmečkem upo-
ru na Primorskem. Ves
čas sem pisal tudi radij-
ske igre, veliko tudi za
otroke.
Z LJUBLJANO TUDI
TELEVIZIJA
1969 leta sem prišel v
Ljubljano, pisal sem, še
naprej sem bil honorarno
dopisnik. Danes imam
osemindvajset let svobo-
dnega ustvarjanja... Na-
to sem pričel na televiziji.
Moje prvo delo je bilo v
sodelovanju s tedanjim
dramaturgom Ivanom Ri-
bičem »VOS«, nato so
prišli na visto Mah oglasi,
nato Nora hiša, Poti in
stranpoti, za zagrebško
TV Marija, Dan zmage za
skopsko TV hišo in še
mnogi drugi teksti, okoli
sto jih je bilo posnetih za
mali ekran.
Male oglase sem pričel
pisati zato, kar se je mno-
go govorilo, da pri nas ni
svobode za ustvarjanje. Z
njimi pa sem dokazal, da
če govoriš resnico, se ti ni
treba bati. Ni dekreta, ni
»policaja«, ki bi ti to pre-
prečil. Zadnja epizoda se
je imenovala Kariera in
so jo sprva zadržali, ko pa
je bila v javnosti, je bil
odmev izreden...
Zdaj čaka na snemanje
na ljubljanski TV Kričač
v trinajstih epizodah. Za
snemanje je pripravljena
tudi Krajevna skupnost,
delo podobno Malim
oglasom in Gledališču v
hiši, nekaj vmes, humore-
ska pač!«
- Kako so nastajali
Mali oglasi, ki so bili na-
povedani kot humori-
stična serija, v resnici pa
so vsebovali mnogo
grenkih resnic iz življe-
nja takoimenovanih ma-
lih ljudi?
»Rekel sem že, da sem
Male oglase pričel pisati,
da bi dokazal, da je pri
nas ustvarjalna svoboda.
Mene je vedno resnica
motivirala, nič me ni
omejevalo. Z resnico se je
veUko manipuliralo, da-
nes je to vse težje. Danes
se še večne resnice spre-
minjajo. Doslej so vse
izhajale iz relacije človek
- bog - cesar. Zakone je
ustvarjala oblast po svo-
jem okusu in meri. V na-
šem sistemu pa je vse na-
ravnano na človeka in za-
to verjamem, če govoriš
resnico, ni nobenih ovir.
- Vemo, da so vaše
stvaritve zelo odmevne
v javnosti. Kako spreje-
mate ta odziv?
»Ljudje prihajajo k me-
ni, kot h kakšnemu odre-
šeniku. Vsakdo vidi le
svoje lastne probleme in
mish, da so vredni ekrani-
zacije. Potem jim pojas-
njujem, da ustvarjalec, pi-
sec, televizija, ne moreta
biti razsodnika... da lah-
ko vidijo v vsaki zgodbi
tudi del svoje. Kajti krivi-
ce ne nastajajo zciradi si-
stema, ampak zaradi sla-
bih ljudi... Zanimivo je
to, da je sedanji Kerin
malo manj popularen od
prejšnjega, kajti v prvi
nadaljevanki je bil bolj iz-
postavljen. In če se neko-
mu godi huda krivica, se
ljudje takoj poistovetijo z
njim, so nehote na njego-
vi strani. Tudi sedaj hodi-
jo ljudje k meni, pred-
vsem taki, ki sami nepo-
sredno delegatsko deluje-
jo, saj vidijo v tej nadalje-
vanki del svoje vsakdanje
samoupravne prakse.«
- Kakšen se vam je
zdel uvod v nadaljevan-
ko, ker ga ni podal dra-
maturg, ampak nekdo iz
Gospodarske zbornice?
»Tega ne bom komenti-
ral, rečem le to, da se mi
je uvod zdel predolg, pre-
več teoretiziranja, celo
preveč didaktično. Mi-
slim, da bi nadaljevanka
startala brez vsakega
uvoda.«
- Rečeno je bilo, da je
bilo pet verzij scenarija
in mnogi gledalci so se
nehote vprašali, ali ste
imeli svobodne roke pri
dokončni obdelavi tek-
sta?
»Moram reči, da sta bili
samo dve verziji sceneiri-
ja. Najprej sinopsis, ki je
pri meni običajno zelo ob-
sežna literarna predloga.
Za Poti in stranpoti je
vsebovala preko 300 tip-
kanih strani. Sledih sta
samo dve verziji scenari-
ja, to pa je povsem običa-
jen delovni postopek pri
tej zvrsti pisanja. Nekate-
ri filmski scenariji se pre-
delujejo tudi po deset-
krat. Poudarjam, da sem
pisal povsem po svoji vo-
lji in o kakšnih direktivah
od zgoraj ni bilo sledu, to
so le netočna ugibanja ali
celo natolcevanja. Zače-
tek serije je manj atrakti-
ven, ker kažem nekatere
manipulacije tehnokrat-
skih krogov, serija prido-
biva na dinamiki proti
koncu. Zdaj bosta starta-
la oba dela za srbohrva-
ško področje na beograj-
ski TV in mi je žal, da tega
ni storila tudi Ljubljana,
da bi ljudje videh konti-
nuiteto razvoja dogod-
kov, kajti zdaj je razlika
med enim in drugim Tr-
nikom štiri leta.
- Znan ste kot izredno
plodovit avtor, najbrž
imate razsežne načrte?
»Kot sem že omenil, ča-
ka na snemanje Naša kra-
jevna skupnost, priprav-
ljam pa tudi, oziroma je
že gotovo. Mavrica in
oblaki. To je tekst, ki po-
sega v naše občutljivo ob-
dobje leta 1970/71, v čas
enaindvajsete partijske
seje CK, brionske seje in
drugo. No, snujem tudi
roman, o katerem sem go-
voril že na začetku.
- Kako občutite status
svobodnega ustvarjalca
v naši družbi?
»Sele zdaj smo uspeli
po nekajletni bitki priti
do svoje osnovne organi-
zacije sindikata, kajti v
njej vidimo edino realno
družbenopolitično osno-
vo za reševanje svojih ek-
sistenčnih problemov.
Doslej smo bili le naje-
mniki, v čistem mezdnem
odnosu. Na roke nam gre
zdaj tudi novi zakon o za-
ložništvu, kjer s podpiso-
vanjem samoupravnih
sporazumov dobivamo
podobne pravice kot stal-
no zaposleni. Smo tudi
sredi razprave o zakonu o
samostojnih umetnikih.
Ravno po tem pogovoru
grem na sestanek. Naš
delež družbi in kulturi je
vehk, a premalo cenjen.
Predvsem mladi si mora-
jo urediti stvari. Zame mi
ni mar, čez dve leti grem
v pokoj, saj si pokojnino
takorekoč sam spravljam
skupaj vsa ta leta svobo-
dnega poklica. Zakaj mla-
di ustvarjalci ne bi imeli
boljših pogojev dela. Ka-
ko naj mlad slikar pride
do ateljeja, če mu družba
ne bo pomagala? Mi v tej
razpravi tvorno sodeluje-
mo, si od zakona mnogo
obetamo. Zelo aktivna je
tudi vaša Celjanka, pevka
Marija Samčeva.«
- Prvo pesem ste napi-
sali pri enajstih, zatem
radijske igre, TV in gle-
dališke drame, snujete
roman, nehote se mi za-
stavlja vprašanje: kaj pa
film?
»Se že dogovarjam z re-
žiserjem Milanom Ljubi-
čem in še z nekaterimi
drugimi za filmski scena-
rij. Rad bi realiziral v tek-
stu dogodke iz časov veli-
kega železničarskega
štrajka in pokol na Zalo-
ški cesti 1920 leta. Rad bi
se poskusil tudi v kome-
diji. Sploh me film zelo
zanima, a moram takoj
nekaj reči - scenarij je ze-
lo slabo plačan. Najvišji
možni honorar je deset
starih milijonov za delo
enega leta ali še več, to pa
je premalo. Zato trdim,
da ni krize scenarijev,
ampak kriza stimulacije
pisanja scenarijev.«
- Pri vašem delu nika-
kor ne moremo mimo
kritike, saj se soočate z
njo na vsakem koraku
zaradi javnosti in druž-
benega in umetniškega
pomena vašega dela. Kaj
imate od kritike?
»Od take, kakršna je
naša kritika danes, prav
nič. Trdim, da nimamo
profesionalne kritike,
vsaj na našem področju
ne. Nekoliko lažje je v li-
teraturi in drugih vejah
umetnosti. Neprofesio-
nalnost pa pelje v subjek-
tivizem, podtikanja, oseb-
ne stvari skratka, kar se-
veda ni v redu in tudi beži
od vsake oblike marksi-
stične kritike. Nimamo
šolanih kritikov, nimamo
šolanih scenaristov,
sploh mladih ni, čez leta
jih bomo še kako iskali.
TV je zahteven medij, ve-
dno je treba kaj novega.
Mene kritika osebno ne
Tcizburja, čeprav sem do-
bil od nje laskave ocene
pa tudi slabe. Pri tej na-
daljevanki gre za vrsto
nesporazumov. Kritik na
primer odreka rudarju
pravico in zmožnost odlo-
čanja, če je rudnik sposo-
ben za ponovno delo ali
ne. Delavcu a priori odre-
ka sposobnost odločanja,
ua degradira, da ni sposo-
ben inovacij, v nič daje
njegovo štiridesetletno
delo v rudniku. To o ru-
dniku se je rodilo v moji
glavi in rudarji v Kaniža-
rici so mi dejali, da bi to
bilo teoretično izvedlji-
vo... Očitali so mi, da
sem postavil naše ljudi v
preveč rsizkošna stanova-
nja. Pa mi, Dragec, povej,
če ne stanujejo ljudje v
takih stanovanjih. A sem
pokazal tudi barake! Zato
naj kritika anahzira pro-
bleme, ki jih odpiram, ki
so prisotni v naši družbi.
Dokler bodo delavci in
kmetje hodili k meni izra-
žat zadovoljstvo nad tem,
kar lahko vidijo v moji
stvaritvi, tako dolgo bom
tudi sam zadovoljen. Na
srečo nisem noben genij
in sem zelo srečen!«
BESEDILO IN SLIKA:
DRAGO MEDVED
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra ISTel
VVESTFALSKA SREČANJA
KAKO IN KDAJ DOiOV?
Vrnitev zdomcev pomembna za domovino
v prejšnji številki sem
napovedal naslov: Kdaj
domov? No, v Jugoslavi-
ji se odgovorne instituci-
je in organizacije tudi
mnogo trudijo z vpraša-
njem: Kako domov?
V pogovorih z našimi
delavci na začasnem delu
v ZRN je bilo osvetljenih
več problemov. Roman
Vrbančič s celjske skup-
nosti za zaposlovanje jim
je podrobno razložil obli-
ke in načine vračanja v
domovino. Saj to je bil tu-
di eden med glavnimi na-
meni obiska celjske dele-
gacije v Giiterslohu.
Posamezne občine se v
tem trenutku močno tru-
dijo, da bi pridobile kar
najboljšo podobo stanja
glede bivanja naših de-
lavcev v tujini. Izdelan je
bil poseben obrazec, ki bi
ga morali naši delavci iz-
polniti in poslati bodisi
na konzulate ali neposre-
dno domov. Toda s temi
obrazci se je pojavil veUk
problem; zelo obširni so
in kar zahtevni, tako da
kar dobro izobražen člo-
vek potrebuje za izpolnje-
vanje dobršno mero zna-
nja in potrpljenja. Naša
konzularna predstavniš-
tva v tujini ne morejo
prevzeti te naloge v taki
meri, kot se je v praksi
pokazala, saj s svojimi ad-
ministrativnimi zmoglji-
vostmi komaj urejajo
vprašanja podaljševanja
potnih listov. Postavlja se
torej vprašanje, kako priti
do celovite shke stanja,
saj vprašalnik zajema
vse: od imena do priimka,
naslova, naslova podjetja,
kjer delavec dela, prebi-
vališča in še mnogih dru-
gih rubrik, ki so namenje-
ne pridobivanju temelji-
te, tudi sociološke plati iz
življenja in dela naših de-
lavcev v tujini. Vodja ju-
goslovanskega konzular-
Roman Vrbančič in Veljko Kolar v pogovoru s pred-
sednikom sindikata v veliki tekstilni tovarni Vossen
v Giiterslohu.
Foto: D. M.
nega predstavništva v
Dortmundu tovariš Gojič
je zagotovil, da bodo sto-
rili vse, kar bo v njihovi
moči. Povsem jasno je, da
je Jugoslavija zainteresi-
rana, da bi se čimveč na-
ših delavcev vrnilo, če-
prav so v Zvezni republi-
ki Nemčiji zelo cenjeni,
med vsemi tujimi delavci
najbolj in jih je veliko, ki
bi želeli ostati v ZRN vsaj
10 če ne že 15 let zaradi
pokojnine. Nekaj je tudi
takih, ki bodo ostali do
upokojitve, vsi pa se želi-
jo vrniti domov vsaj ob
upokojitvi. Teh je naj-
manj, pa vendar je to za-
nimiv podatek.
Tak je primer Slavka
IVIatka iz Ponikve pri Gro-
belnem. Pred leti je prišel
v Giitersloh, se zaposlil v
firmi Tekla, kjer je moh-
tažer kovinskih vrat in šo-
fer. Z leti si je uredil vse
potrebno, dosegel soli-
dno življenjsko raven. Že-
na je gospodinjska po-
močnica, ima dva otroka
in misli ostati v Zvezni re-
publiki Nemčiji do upo-
kojitve, sicer pa je dejal,
da bo še razmislil glede
šolanja otrok, ki sicer obi-
skujejo slovenski dopol-
nilni pouk. Na vsak način
pa se želi vrniti v domovi-
no, kamor ga venomer
vleče sonce in spomini na
zgodnjo mladost, čeprav
ni bila najbolj rožnata, saj
je bila pri hiši samo oče-
tova plača, ki je bil vsa
leta na železnici progovni
delavec.
DRAGO MEDVED
SLOVENSKE KONJICE
ŠTUDENTI DELAJO
KLUB ŠTEJE 140 ČLANOV
v Slovenskih Konjicah
deluje poleg drugih organi-
zacij tudi klub študentov.
Zato sem jih zmotil pri vaji
za gledališko igro in se po-
zanimal o delovanju kluba.
O njegovem delovanju mi je
povedal njegov predsednik
Dejan Vončina tole:
»Konjiški klub šteje okoli
140 članov. Problem je raz-
kropljenost članov po občini
in po različnih mestih, kjer
študirajo. Kljub težavam (fi-
nančnim in prostorskim)
smo se odločili, da izvedemo
igro Draga Ruth. Z njo bi oži-
veli amatersko gledališko
dejavnost, ki pa je v Konji-
cah ni bilo že 15 let. K delu
smo pritegnili tudi novince,
ki niso študentje, a jih ta de-
javnost zanima. Mislimo, da
je sodelovanje z mladino ze-
lo pomembno. Premiera bo
v začetku prihodnjega leta.
Po komediji mislimo organi-
zirati srečanje z mladinci, ki
jih dramska dejavnost za-
nima.
Organizirati mislimo tudi
brucovanje v novem hotelu
v Zrečah. Velik problem v
Konjicah je prostor za večna-
menske prireditve. Prav ta-
ko imamo tudi sami prostor-
ske težave, ker nimamo
ustreznega prostora za zbira-
nje. Hkrati nas pestijo tudi
denarne težave, ker ni ureje-
no financiranje kluba. Denar
dobimo od prireditev, ki jih
sami organiziramo. Tako
smo s plesom v parku in z
brucovanjem dobili osnovna
sredstva. Povedati moram,
da nam pri igri pomaga z de-
narjem ZKO Slovenske Ko-
njice, in da nam je pri lan-
skem brucovanju pomagal
Unior Zreče, ki je bil tudi
pokrovitelj.
Zanimanje za prireditve v
Konjicah obstaja, to nam je
dokazal koncert ansambla
Buldožer, ki ga je organiziral
Klub študentov Slovenske
Konjice. Zbralo se je okoli
500 ljubiteljev glasbe, kar
dokazuje, da je zanimanje za
prireditve pri mladih.
V kratkem bomo na sesta-
nek kluba v okviru aktiva
ZKS povabili tudi družbeno-
politične delavce Konjic in
jih seznanili z našimi težava-
mi. Pogovorili bi se radi o
odnosu DPO do kluba in štu-
dentov nasploh. Znano je, da
je kadrovska politika slaba,
zato študentje iz občine od-
hajajo drugam. Mislim, da je
za razvoj občine in za življe-
nje kraja nujno potrebno, da
vzgaja in pridobiva domači
kader. Zato organizirajo
ogled delovnih organizacij in
nas seznanijo s potrebami v
občini. Tako se bo tudi
zmanjšal odliv kadrov dru-
gam in se ho povečalo sode-
lovanje z mladimi."
ivriaden Romih
Tattenbachova 1 a
63210 Slovenske Konjice
USTVARJALCI PINDAROVE
ODE NA RAZGOVORU VPSC
Avtor besedila Janez
Žmavec, avtor predstave
Franci Križaj, dramaturg
predstave in umetniški
vodja SLG Celje Igor
Lampret in igralci v Pin-
darovi Odi: Milada Kale-
zič, Janez Bermež, Anica
Kumrova, Miro Podjed in
Zvone Agrež, so bili mi-
nuli četrtek gostje gleda-
liških abonmajcev na Pe-
dagoškem šolskem cen-
tru v Celju, ki so jih pova-
bili na pogovor o omenje-
ni predstavi. Razgovoru
je prisostvovalo tudi ne-
kaj dijakov celjske gi-
mnazije.
Geografski kabinet je
bil napolnjen do zadnjega
kotička. Mentor prof.
Slavko Pezdir je samo
predstavil goste iz gleda-
lišča, nato pa se je pričel
odvijati pogovor, ki je
najprej terjal natančnejša
pojasnila o samem naslo-
vu predstave. Dramatik
Janez Zmavc Je odgovoril
v smislu rasežnosti pome-
nov, ki jih pač omogoča
staro pravilo »litentie
poetice«. V nadaljevanju
pogovora se je bistvo
vprašanj mladih bodočih
prosvetnih delavcev na-
našalo na pojasnjevanje,
oziroma sestavljanje ti-
stih koščkov predstave,
ki jih še niso vklopili v
celoto. Zanimiv dialog se
je razvil med njimi sami-
mi. Pričeli so si postavlja-
ti vprašanja razumljivo-
sti, predstave, vtisa, doži-
vetja, skratka vsega tiste-
ga, kar nam v resnici gle-
dališka predstava ponuja.
Nekateri so bili celo mne-
nja, da ni nujno, da člo-
vek vse dobesedno ra
zume - tudi brez tega j^
lahko doživetje popolno,
Seveda je beseda nanesla
tudi na seks. Mnenju, dg
ga je v predstavi preveč
se je zoperstavilo proti,
mnenje, da ga je celo pre-
malo. Navsezadnje je pre
vladala zdrava misel dija.
kinje Branke Cernezel, da
ne smemo v seksu gledati
le akt fizičnega »obraču
navanja«, ampak pomeni
seks v tej predstavi ko-
munikacijsko sredstvo
pri ljudeh, ki so vse druge
oblike medsebojnega ob.
čevanja zanemarili, jih ni-
so več sposobni uporab
Ijati in nenehno drug dru-
gemu lažejo, se nenehno
med seboj iščejo itd.
Pogovor je pokazal, kako
je potrebno negovati take
stike med ustvarjalci ir.
mladimi, ki te stvaritve
sprejemajo na svoj načiti
in o njih razmišljajo. Brez
uvodnega profesorjevega
diktata in usmeritve v do-
ločene vizii-je, skozi kate
re naj mladi gledajo na
svet ali na gledališki oder
Samostojna pot, seveda s
predhodno izobrazbo re-
dnega šolskega progra
ma, zaupanja v samoza
vest mladih bodočih pro
svetnih delavcev, opravi
čuje takšne oblike med
sebojnega sodelovanja
Predstavlja pa tudi vita!
no obliko dela z mladimi
s soočanjem sodobne
ustvarjalnosti, kjer mlad
lahko enakopravno tvor
no sodelujejo s svojim
mišljenjem in to je pot k
aktivizaciji mladega čIo
veka, DRAGO MEDVEI
[, 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK-stran 11

Vrednost človeka merimo po tem, kaj je znal narediti iz sebe in ne po položaju v
katerega je bil rojen.
Kari Marx je v enem od svojih del dejal, da sta pamet in nadarjenost enako-
pravno razporejena v vseh družbenih slojih, da pa so neenakopravni pogoji za
razvoj in uveljavitev te pameti.
Preprosta kmečka ženica nekje pri Šmarju, ki ni nikoli brala del Karla iVIarxa,
mi je ob priložnosti »odčitala lekcijo« o minulih časih, ko je bil otroku družbeni
položaj naprej odmerjen, odvisno od tega ali je bil rojen v gosposki hiši, v domu
veljaka, v kočarski čumnati...
Življenjski vzpon dvakratnega doktorja znanosti, univerzitetnega profesorja
in predstojnika katedre na biotehniški fakulteti Jožeta Mačka sodi v prelomni
čas, ko so bila vrata do najvišjega znanja sicer že široko odprta, pot do tja pa so
pogojevale še vedno neenakopravne gmotne okoliščine. Njegov uspeh sodi v čas,
ko so izpitne komisije neodločno oblegale trume »večnih študentov« in ko so na
okopih absolventstva sivele »stare bajte«. .
RESNOBA
OTROŠKIH LET
Španovemu Jožkotu iz
Olešč pri Laškem ni bila
dosojena rožnata in brez-
skrbna mladost, najmanj
pa brezdelna. Rodil se je
leta 1929, ko je čdsev sve-
tovne gospodarske krize
kazal svoje zobe tudi v
teh krajih. Kot vsi kmeč-
ki otroci, je moral k vsa-
kodnevnemu kosu kruha
prispevati po svoje; z
opravki pri živini, na pdši
v mrzlih jesenskih dneh,
z vsem tistim, kar kmeč-
kega otroka odteguje od
igre. Saj se tudi ni imel s
kom igrati. V vasi ni imel
vrstnikov.
»Najbližji mojim letom
je bil v vasi celih osem let
starejši od mene," pravi
doktor Jože Maček in pri-
stavlja: »To je najbrž pri-
pomoglo, da sem bil že od
malih nog nekoliko bolj
resno strukturiran, kot so
bili moji vrstniki in kot bi
bilo pričakovati.«
V osnovno šolo je po
prva prgišča znanja hodil
v Reko, kjer so se učenci
vseh stopenj drenjali v
dveh učilnicah. Po petih
letih obiskovanja te šole
je prišla okupacija in Jož-
kotu je bilo hudo žal za
učiteljem VelkavThom, ki
so ga Nemci odpeljali ne-
znano kam.
Po šestih letih osnovne
šole na Reki so Jožeta po-
slah v Laško, kjer je še
eno leto hodil v šolo in
pomagal v trgovini. Ko je
končal osnovno šolo, je
postal pravi trgovski va-
jenec. Bila so to leta, ki so
begala naše otroke. Pouk
je bil nemški, pa še ta je
bil bolj posvečen propa-
gandi kot resničnemu
učenju.
PRVI NEUSPEH GA
NI POTRL
Trgovski izpit je Jože
Maček opravljal že v
osvobojeni domovmi. Bil
je to kaj neslaven podvig.
Takratni predsednik iz-
pitne komisije na kraju
Franjo Kleč je vseh šest
kandidatov na izpitu po-
ložil z izjavo, da niso spo-
sobni opravljati poklica
delavcev v trgovski stroki
v novi Jugoslaviji.
Morda bi koga ta poraz
potlačil. Pri Jožetu Mač-
ku je imel očividno spod-
buden učinek. Ob prvi
priložnosti se je na lastne
stroške vpisal na knjigo-
vodski tečaj Iniciativnega
odbora Slovenije. Ko je z
uspehom končal tečaj, je
z lahkoto opravil tudi tr-.
govski izpit.
Zaposlen v laški zadru-
gi je imel ob vsakem pro-1
stem trenutku v rokah 1
knjigo.  Nekateri  se ga^
spominjajo, da je bral ob j
kratkih oddihih med de-1
lom. Nek krajan, ki se Jo-
žeta Mačka spominja še iz
tistih let, mi je pravil, da
je fant prebiral knjige tu-
di med hojo po cesti.
»Rekel sem si,« pravi
omenjeni krajan, »če ga
ne bo kdo povozil, bo še
enkrat nekaj iz njega!«
Leta 1947 se je Jože Ma-
ček vpisal na večerno gi-
mnazijo v Celju, kamor se
je iz Laškega vozil z kole-
som. Po dveh letih je
opravil malo maturo. V
jeseni 1949 se je vpisal v
srednjo kmetijsko šolo. S
privatnimi izpiti jo je iz-
delal namesto v štirih že
po dveh letih šolanja.
Sledilo je leto službe
domovini v modri (letal-
ski) uniformi.
KMETIJSKI TEHNIK,
KNJIGOVODJA TER
ŠTUDENT
Po vojaščini se je Jože
Maček zaposlil najprej
kot kmetijski tehnik v
hmeljarskem inštitutu v
Žalcu, oziroma na njego-
vem posestvia v Vrbju.
Bil je »deklica za vse« in
nazadnje so v njem odkri-
li knjigovodske sposob-
nosti ter ga postavili za
knjigovodjo na inštitutu
in posestvTi. Bil je to čas,
ko je bilo treba delati od
ranega jutra do poznega
večera.
Imel je srečo, da so v
inštitutu znali oceniti in
ovrednotiti njegovo na-
darjenost. V jeseni 1954
se je vpisal na agronom-
sko fakulteto, ki jo je kon-
čal z diplomo inženirja
agronomije 1959. leta.
Med študijem je prilož-
nostno delal, da si je za-
služil sredstva za preživ-
ljanje, imel pa je tudi
skromno štipendijo. Med
študijem je bil dvakrat na
praksi na Danskem in po
uspešni diplomi je postal
asistent za varstvo rastlin
na biotehniški fakulteti.
ŠTUDIJ NA DVEH
FAKULTETAH
HKRATI
Prvoten poklic mlade-
ga agronoma ni povsem
minil. Z nekaj zagnanimi
kolegi se je še med študi-
jem agronomije odločil za
vzporedni študij na eko-
nomski fakulteti. Kot asi-
stent na agronomiji je na-
šel čas za občasno oprav-
ljanje izpitov. Po vrnitvi
iz nekajmesečne speciali-
zacije v Beogradu 1.
1960 61 je s podvojeno
močjo študiral za izpite
na ekonomiji.
DOKTORAT KOT
ŠTIPENDIST
HUMBOLDTOVE
USTANOVE
Leta 1961, tri leta po
opravljeni diplomi na
agronomiji, je Jože Ma-
ček dobil štipendijo Alek-
sandra von Humboldta,
ki se uvršča med zelo
ugledne mednarodne šti-
pendije v Zahodni Nem-
čiji. Leta 1964 je v Nemči-
ji uspešno zagovarjal
doktorsko disertacijo v
Bonnu iz predmeta fito-
patologije, vedo o rastlin-
skih boleznih.
Po vrnitvi v domovino
je bil dr. Jože Maček spet
asistent na fakulteti in se
pripravljal za naskok na
naslednjo stopnjo. Po
dveh letih, leta 1966, seje
habilitiral za docenta za
isti predmet. Seveda ni
pozabil na ekonomijo.
Uspešno je diplomiral na
drugi stopnji, tudi s tega
predmeta, leta 1968. Leto
pozneje postane Jože Ma-
ček redni docent za pred-
met varstva rastlin, leta
1972 izredni, leta 1976 pa
redni profesor.
ZGODOVINSKA
TEMA PRISTAVI ŠE
EN DOKTORAT
Ker je imel ves čas tudi
obilo zanimanja za zgodo-
vinske stvari, je več let
pripravljal disertacijo iz
ekonomske zgodovine in
še istega leta v Beogradu
dosegel doktorat eko-
nomskih znanosti.
Takšna je dosedanja
strma pot Jožeta Mačka
od trgovskega vajenca do
nosilca dveh doktoratov.
To je pot, ki ni poznala
ovir niti porazov.
O, pač! Pri prvem po-
skusu za šoferski izpit je
kljub doktorskemu na-
slovu - pogrnil.
Daleč od tega, da bi bil
dr. Jože Maček kak po-
sebnež in bi imel za prak-
tično življenje dve levi ro-
ki. Narobe. Ko si je želel
ustvariti lasten dom, je
neštetokrat dvignil oči od
knjig in raziskav ter se lo-
til fizičnega dela pri grad-
nji, od sekanja lesa za
ostrejše do zidarskih del.
IN ŠE ENA
MIKAVNA VEDA -
ZGODOVINA
KO so pred dobrim le-
tom v Laškem zborovali
slovenski zgodovinarji, je
le-tam nastopil tudi dr.
Jože Maček z referatom
»Upiranje podložnikov
gospoščine Jurklošter
proti prevedbi tlake v
druge dajatve v letih
1783-1795«. »Po zapo-
slitvi mi je v osredju nara-
voslovni, tehnični pred-
met, ki ga raziskujem in
učim. Vendar mislim, da
je stvari treba gledati šir-
še, iz družbenih vidikov,«
pravi dr. Jože Maček in
nadaljuje: »Ta tema me je
pritegnila, ker sem našel
zanimive vire, po drugi
strani pa se mi je zdelo da
pisanje, črno-belo slika-
nje, kako s tlačani niso
vedeli prav nič pomagati,
ne ustreza resnici. Zato
sem tisto razpravo tudi
napisal in jo objavil v
CZN (časopisu za zgodo-
vino in narodopisje).
OSTANE KANČEK
ČASA ZA KAJ
DRUGEGA?
Vedno manj, zatrjuje.
Obveznosti, strokovne,
samoupravne in admini-
strativne so močno nara-
sle, da komaj še zmaguje.
Med obveznosti seveda
prišteva tudi vzgojo in
pomoč lastnim otrokom
ter kakšno urico družin-
skega življenja. Najbolj
mu je težko, da si mora za
dobro knjigo že odtrgati
čas od nujnega počitka.
Šport?
2al. S športom se ni ni-
koli ukvarjal. Že v šoli
mu je ta predmet kvaril
končne ocene, kolikor
mu jih niso spregledali.
Bi bil pa verjetno v teku
kar dober, če bi se potru-
dil in vzel čas. Za svoje
zdravje pa vendar ni tako
brezbrižen. V hribe hodi
in ko dela na terenu, razi-
skuje »zdravje« rastlin,
hodi čim več peš. Pri
opravljanju poskusov rad
poprime tudi z rokami,
tako da je čez poletje re-
kreacije kar dovolj.
Sicer pa po telesni
zgradbi sodi prej med
lahkoatlete kot med zase-
dele,    preobložene    in
ukrivljene učenjake, ka-
kršne rišejo hudomušni
karikaturisti.
O DELU NA
KATEDRI VARSTVA
ZA RASTLINE
Na biotehniški fakutle-
ti raziskuje bolezni go-
spodarsko pomembnih
rastlin in o tem predava
študentom agronomije in
gozdarstva. Vendar je to
za široko javnost manj
zanimivo.
Že več let pa se ukvarja
z zelo zanimivim vpraša-
njem, ali so naši rastlinski
pridelki močno »zastrup-
ljeni« z ostanki kemičnih
sredstev za varstvo rast-
hn.
Jejme, kaj bo, tarnajo
ljudje, če bomo kar na-
prej uživali hrano, ki jo
pridelovalci pridobivajo s
pomočjo zaščitnih sred-
stev kot so insekticidi,
akracidi, funglicidi in
herbicidi!
Dr. Jože Maček o tem
naslednje:
»Rastline so živi organi-
zmi in kot ljudje podvrže-
ni raznim boleznim in
škodljivcem. Brez zatira-
nja bolezni in škodljivcev
je kakršnakoli resna bla-
govna proizvodnja, tudi
na zasebnih kmetijah, ne-
mogoča. Temu v prid go-
vorijo predvsem gospo-
darski razlogi.«
in dr. ekonomije!)
»Brez uporabe zaščit-
nih sredstev bi bili pridel-
ki v normalnih letih tudi
za 30 in več odstotkov
nižji. To bi pomenilo, da
bi se proizvajalne cene ta-
koj povečale. Problem,
predvsem v svetovnem
merilu, ni samo, da bi
izbruhnila lakota in to hu-
da, če bi prenehali z upo-
rabo zaščitnih sredstev.
Tudi življenjski stroški
na račun prehrane bi se
silovito dvignili, bilo bi
manj denarja za industrij-
ske proizvode, to pa bi
povzročilo velikanske re-
perkusije v gospodar-
stvu.«
ZMOTA O NEKOČ
POVSEM »ČISTI
PREHRANI«
In nevarnosti kemičnih
sredstev?
»Stvar je taka. Paracel-
sus je že v 16. stoletju
ugotovil, da je vsaka snov
lahko strup. Odvisno je le
od količine... Zgrešena
je predstava, da smo
kdajkoli jedli povsem či-
sto hrano. To je takšna
neumnost, da resnično
večje ni.
Stroje za čiščenje žit ni-
mamo niti dobrih sto let.
Prej so žito čistili tako, da
so ga metali iz enega kota
gumna v drugega. Od-
padle so le pleve. Poleg
zrnja in zemlje so shranili
tudi plevelna semena.
Včasih pri nas močno raz-
širjen kokalj in semena
nekaterih drugih plevel,
imajo v sebi alkaloide, ki
so vsaj tako strupeni kot
sodobna kemična sred-
stva. Pa so jih naši pre-
dniki hrabro prenesli.
Ali recimo, žitni žužek,
ki se je razmnožil v nepri-
mernih shrambah?!
V svojem oklepu ima
snovi, ki po eni strani po-
večujejo potenco, po dru-
gi strani pa so karcinoge-
ni (rakotvorni). Seveda so
tako napadeno žito ljudje
dali v mlin in moko ob
pomanjkanju pojedli, saj
so bih še kako odvisni od
tistih majhnih pridelkov,
ki so jih imeli.
V srednjem veku so v
Evropi, pa tudi na našem
območju, pridelovali rž v
večjem obsegu kot sedaj.
Na rži pa so bili rženi ro-
žički zelo običajna bole-
zen. Rožičke so z zrnjem
zmleli in njih vsebino z
moko vred použili. Zbole-
li so na tako imenovanem
ergotizmu ali »ognju sve-
tega Antona«. Za to bo-
leznijo je umrlo v nekate-
rih pokrajinah v določe-
nih letih tudi na desetti-
soče ljudi. Umirali so v
strašnih mukah. Mučilo
jih je pekoče srbenje, od-
padali so jim udje.
Vsega tega danes ni.
Agrotehnika je prinesla
sredstva, da pridelke ne
samo zavarujemo, mar-
več tudi očistimo. Naša
hrana dandanes ni samo
količinsko zajetnejša, ka-
kovostno je vsaj enako-
vredna, če ne boljša kot je
bila nekoč. Seveda pa po
uporabi kemičnih sred-
stev ostajajo na pridelkih
določene snovi, toda vse
to ostaja v razumnih me-
jah strogo nadzorovanih
toleranc. Naj navržem. Po
naših raziskavah so rast-
linski pridelki v Sloveniji
kontaminirani s komaj
nekaj odstotki dovoljenih \
količin«. i
PRISTAVEK K
ZGODBI NEKEGA
USPEHA
Tako. Pri kraju smo z
našim poskusom portreta
človeka, ki se je pred-
vsem z mnogo truda in
nadarjenosti povzpel do
najvišjega znanja, ki ima
pred seboj, pri 49 letih, še
obilo priložnosti, da le-to
razvije in pomnoži. Imel
je srečo, da je pot navkre-
ber začel že v času, ko so
bile dane možnosti za to,
toda hkiati tudi dovolj
volje in poguma, da je
premagal tudi vse ovire,
ki so bile na poti.
Kakor je izjemna, je pot
od trgovskega vajenca do
dvakratnega doktorja
znanosti, tudi ogledalo
naših dni, ^
JURE KRASOVEC
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 197a-
40 LET NA NOVI LOKACIJI IN 32 LET DELA PO
OSVOBODITVI
USPEŠNO S
PRIJETNIM
Zadnjo javno radijsko oddajo v letošnjem letu smo
pripravili v pivovarni Laško
Pivovarna Laško je le-
tošnjo letno sindikalno
konferenco proslavila še
posebej slovesno, saj so
ob tem slavili še dva ju-
bileja: 40 let kar so po-
stavili tovarno na mestu
kjer zdaj obratuje in 32
let proizvodnje po osvo-
boditvi. Temu slavju se
je pridružilo tudi ure-
dništvo Novega tednika
in Radia Celje, ki je v
proizvodnih prostorih
Pivovarne pripravilo
javno radijsko oddajo.
Seveda na takih prire-
ditvah ne gre brez slav-
nostnih govorov. Tokrat
so z besedo opisali delo in
uspehe Pivovarne Laško
Marko Jugovič - predse-
dnik sindikata, Marjan
Zabukovšek - predse-
dnik delavskega sveta in
seveda direktor Jože Sta-
nič. Med samo oddajo pa
se je naš novinar Jure
Krašovec pogovarjal še s
tehničnim direktorjem
Tonetom Turnškom in
komercialnim direktor-
jem Jožetom Sadarjem.
Uredništvo Novega te-
dnika in Radia Celje je tu-
di tokrat pripravilo bogat
kulturno-zabavni pro-
gram na katerem je sode-
lovalo več znanih sloven-
skih pevcev zabavne glas-
be, kot so Tatjana Dre-
melj, Ivo Mojzer in Mla-
den Zoreč, ki se šele uve-
ljavlja kot solist. Vodilni
mož TV žehtnika Vinko
Šimek - Jaka Sraufciger,
je kot običajno povedal
nekaj krepkih šal na svoj
in seveda predvsem na
tuj račun kar med oddajo,
čeprav je imel po priredi-
tvi še posebej celourni
program s tričlansko eki-
po TV žehtnika.
Celjski gledališki igra-
lec Matjaž Arsenjuk se je
tokrat pojavil kot povezo-
valec programa in njego-
va zgodovina Pivovarne
Laško, ki je bila napisana
v napol šaljivem tonu je
''pripomogla k prijetnemu
vzdušju v dvorani.
V Pivovarni Laško po-
svečajo tudi precej pozor-
nosti kulturnemu izobra-
ževanju svojih delavcev.
Tako so v proizvodnih
prostorih razstavili te dni
Tatjana Dremelj je bi-
la zadnje dni prejšnjega
tedna izredno zaposlena.
Takoj, ko je odpela svoj
del programa, je odpoto-
vala v Ajdovščino, kjer
je imela nastop ob štirih
popoldne. Naslednji dan
pa je dvakrat nastopila v
Radečah in zvečer še v
Mariboru.
dela žalskega slikarja Da-
reta Zavška. Na otvoritvi
razstave je o delu slikarja
spregovoril naš urednik
kulturne rubrike Drago
Medved, Matjaž Arsenjuk
pa je imel kratek kulturni
program.
Na prireditvi je predse-
dnik občinskega sindi-
kalnega sveta Laško Mar-
ko Manfreda izročil Lu-
dviku Vugi, za dolgolet-
no delo priznanje Osvo-
bodilne fronte, ki mu ga
je podelila Občinska kon-
ferenca SZDL Laško.
V Pivovarni Laško je
kot rekreativni in tekmo-
valni šport zelo priljublje-
no tudi streljanje. Zato so
v petek podelili tudi po-
kale kolektiva za dosežke
na tem področju. Med
članicami je ta pokal pre-
jela Marina Pokleka,
med člani pa-^Roman Ma-
tek. Kot ekipa so se pri
ženskah najbolje odrezale
delavke v računovodstvu,
pri moških pa ekipa me-
hanične delavnice.
Letošnja zadnja javna
radijska oddaja je bila kar
v skladišču v Pivovarni
Laško. Delavcem tega ko-
lektiva na čelu s Sta-
netom Jakšetom, ki so
urejali to dvorano, vse če-
stitke. Scena in ureditev
dvorane je bila zares pri-
jetna, tako da bi se lahko
po njej zgledovale tudi
kakšne »elitne« priredi-
tve.
Med nastopajočimi, ki
so skrbeli za dobro počut-
je in veselo razpoloženje
v dvorani je levji delež
nosil ansambel Jožeta
Rusa iz Radeč. Fantje so
se tudi tokrat izkazali in
vzdušje v dvorani je bilo
kasno zvečer ravno takš-
no kot na začetku zabav-
nega dela prireditve.
Fotografije: Drago Me-
dved
Tekst: Franček Punger-
čič
V ospredju je del ekipe Novega tednika in Radia
Celje, ki je pripravila to javno radijsko oddajo, v
ozadju pa se vidi lepo dekorirana dvorana.
Gledališki igralec Matjaž Arsenjuk je v intervjuju, ki
ga je imel z Vinkom Šimekom-Jako Šraufcigerjem,
vprašal tudi, če bo ta kje silvestroval. Jaka mu je
odvrnil, da nima niti toliko denarja, da bi ostal
doma.
»Metka«
tekstilna tovarna in konfekcija
Celje - Ipavčeva 22
objavlja
sledeča prosta dela in naloge:
1. TEHNIKA IZMENE V TKALNICI, - dve
osebi,
2. VODJO IZMENE V PLEMENITILNICI, -
ena oseba,
3. REMONTNI MOJSTER, - ena oseba,
4. STENODAKTILOGRAF, - ena oseba,
5. STROJNI KNJIGOVODJA, - dve osebi
6. LIKVIDATOR, - ena oseba.
Pogoji: ,
pod 1.
- končana srednja teh. šola tkalske smeri,
- zaželjena praksa,
- poskusno delo 3 rnesece,
pod 2.
- končana srednja tehn. šola kemijske oz. plemenitil-
ske smeri,
- zaželjena praksa,
^ poskusno delo 3 mesece,
pod 3.
- končana poklicna šola za ključavničarje,
- zaželjena praksa,
- poskusno delo 3 mesece,
pod 4.
- končana srednja šola ustrezne smeri,
- aktivno znanje slovenskega jezika,
- znanje strojepisja,
- poskusno delo 3 mesece,
pod 5. in 6.
- končana srednja šola ekonomske smeri,
- znanje strojepisja,
- poskusno delo 3 mesece.
Objava velja do zasedbe del in nalog, stanovanj ni na
razpolago. Vloge sprejema kadr. služba »Metka« tekst,
tovarne in konfekcije Celje - Ipavčeva 22.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD CENTER SKUPNE
MEDICINSKE SLUŽBE
objavlja
prosto delo in naloge:
vodilne administratorke na oddelku
lekarna
POGOJ:
Končana srednja šola farmacevtske smeri ali ekonom-
ska srednja šola.
Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi sredstev za
osebne dohodke TOZD Center skupne medicinske
službe. Stanovanja ni na razpolago. Za zgoraj navede-
no opravilo velja 3-mesečno poskusno delo.
Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi
ha Zdravstveni center Celje, splošno kadrovski sektor,
Oblakova 5, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu
samoupravnega organa.
Podjetje za vzdrževanje in gradnjo
pOM-BIRO
Šmarje pri Jelšah
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. Vodje DE INSTALACIJE
2. Vodje gradbišč
3. Kaikulanta
4. Vodje DE ZIDARJI
5. Vodje gradbišč
6. Vodje DE KERAMIČARJI
7. Tehnični vodja DE KOVINARSTVO
Pogoji:
1. Visoka ali višja šola strojne smeri in 2 leti delovnih
izkušenj na montaži toplovodnih in vodovodnih insta-
lacij.
2. Višja ali srednja šola strojne smeri in 2 leti delovnih
izkušenj na področju toplovodnih in vodovodnih insta-
lacij.
3. Višja ali srednja šola strojne smeri in 2 leti delovnih
izkušenj na področju toplovodnih instalacij in prezra-
čevanja.
4. Višja ali srednja šola gradbene smeri in 2 leti delov-
nih izkušenj.
5. Srednja šola gradbene smeri in 2 leti delovnih izku-
šenj.
6. Srednja šola gradbene smeri ali delovodska šola in
2 leti delovnih izkušenj.
7. Visoka ali višja šola strojne smeri in 2 leti delovnih
izkušenj.
Kandidatom nudimo v letu 1979 in 1980 družinsko,
stanovanje v Šmarju pri Jelšah.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o
izobrazbi sprejema kadrovska služba DOM-BIRO
Šmarje pri Jelšah, do 15. 01. 1979.
Kandidate bomo o razpisu obvestili v 15 dneh po ob-
javi.
50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 13
»ATOMSKI RUDNIK« - ŽIROVSKI VRH
NUKL^KO
Da bi vse noči bile nam svetle
Elektroenergetski
mrk, kakršnega doživlja
letos domala vsa Jugo-
slavija, je doživljala Slo-
venija pred petimi leti,
ko smo imeli omejitve
porabe nekaj časa skoraj
vsak dan. Na zdajšnje
pomanjkanje električne
energije, ki ga je dolgo-
trajna suša le pospešila,
je jugoslovansko elek-
trogospodarstvo sicer
opozarjalo, vendar je po-
rabnike zadelo kot šok.
Še posebej zato, ker po-
manjkanje električne
energije ni kratkotrajno.
" Strokovnjaki elektrogo-
spodarstva namreč na-
povedujejo, da se bo po-
ložaj lahko izboljšal šele
marca, ko se bodo po
spomladanski odjugi po-
novno napolnila akumu-
lacijska jezera.
Slovenija je tokrat izje-
ma, čeprav je resno stanje
tudi pri nas. Vsakršen iz-
pad, tudi kratkotrajen,
vsaka okvara proizvodne-
ga bloka v termoelektrar-
nah, bi lahko imela resne
posledice pri preskrbi in
bi lahko prinesla omeji-
tve porabe. Zato se bomo
tudi v naši republiki lah-
ko oddahnili šele spomla-
di, ko se bodo rečne stru-
ge napolnile in bo 3800 ki-
lovoltna mreža manj
obremenjena. Do tedaj pa
bo potrebno skrajno pre-
vidno porabljati dragoce-
ne kilovate.
Vzrok za izjemen slo-
venski položaj v seda-
njem elektroenergetskem
mrku v Jugoslaviji je
pravzaprav v velikih teža-
vah s preksrbo pred peti-
mi leti oziroma v naši
energetski politiki, ki je
takrat doživela korenite
spremembe. Pravi čas
smo se zavedeli, da se lah-
ko zanašamo le na doma-
če proizvodne zmogljivo-
sti, ki morajo zadovoljiti
vse večje potrebe po
energiji. Podatki kažejo,
da Slovenci že porabimo
toliko elektrike na prebi-
valca kot v razvitih evrop-
skih državah. Poraba pa
še vedno narašča. Se lani
smo porabili 6,8 milijarde
kilovatnih ur, letos skoraj
osem odstotkov več, za
prihodnje leto pa predvi-
devajo porabo 7,8 milijar-
de kilovatnih ur.
Prihodnje leto bo elek-
troeneegetska bilanca
uravnovešena, se pravi,
da bomo vse potrebe za-
dovoljili s tokom iz doma-
čih central, ostalo pa bo
še tudi nekaj rezerve. Se
vedno pa proizvodnja ne
bo tako velika, da bi bili
lahko povsem brezskrb-
ni. To daje slutiti, da sle-
dimo srednjeročnim ci-
ljem in tudi to, kakšni bo-
do cilji prihodnjega sred-
njeročnega obdobja v
elektrogospodarstvu.
Vidimo tudi, za kakšen
korenit skok smo se odlo-
čili v preskrbi z električ-
no energijo. Energetika je
namreč v zadnjih petih le-
tih požirala kar petino
družbenega proizvoda.
Nove elektrarne, ki so bi-
le v tem času zgrajene, a
že dajejo dragocene kilo-
vate gospodarstvu in
vsem drugim porabni-
kom.
Seveda pa nas takšen
položaj ne sme uspavati
in zato Slovenija še na-
prej ostaja veliko energet-
sko gradbišče. Med novi-
mi gradnjami imata ne-
dvomno izredno po-
membno mesto naša prva
jedrska centrala v
Krškem in z njo povezana
izgradnja rudnika urana
Zirovski vrh. Investicij-
ski program predvideva,
naj bi slednji začel redno
obratovati v drugi polovi-
ci leta 1981, naslednje leto
pa naj bi nuklearka v
Krškem že dobila doma-
če gorivo.
NE NAJBOGATEJŠI,
VENDAR NE REVEN
Po srednjeročnem pla-
nu Slovenije in elektrogo-
spodarstva naj bi rudnik
začel delati leta 1980, se-
daj pa se začetek redne
proizvodnje premika v
drugo polovico leta 1981.
Vendar ne gre za zastoj,
temveč za dejstvo, da ob
sprejemanju srednjeroč-
nih programov še ni bil
izdelan investicijski načrt
rudnika in tako ni bilo
mogoče natančno predvi-
deti celotnega poteka
gradnje. Omenjeni načrt
je skupščina ISE sprejela
marca letos in s tem dala
končen znak za izgradnjo.
Načrt predvideva, da bo
usposobitev rudnika za
proizvodnjo veljala 2,6
milijarde dinarjev, kar je
za dobre pol milijarde več
od predvidevanj srednje-
ročnega plana. Ta veli-
kanska vsota je do dveh
tretjin že zbrana, s preno-
som začetka obratovanja
na leto 1981 pa se bo de-
nar zbiral še v' prihod-
njem srednjeročnem ob-
dobju.
Porabljen bo za izgrad-
njo rudnika, se pravi, ja-
me, drobilnice, raznih de-
lavnic iz jamskih jalovišč.
Nadalje bo ob rudniku
potrebno zgraditi obrat
predelave z laboratori-
jem, pomožnimi delavni-
cami in hidrometalur-
škim jaloviščem. Rudnik
bo soinvestitor povečane
proizvodnje žveplene ki-
sline pri Cinkarni Celje,
izgradnje »uranske ceste«
od Škofje Loke do Gore-
nje vasi, ki jo bo spomladi
začela graditi Skupnost
za ceste SRS in bo veljala
150 milijonov dinarjev, in
daljnovoda 2iri-2irovski
vrh, ki ga bo postavilo
Elektro Ljubljana.
Dolžnost rudnika je tu-
di, da do leta 1981 zgradi
220 stanovanj za delavce
in to v Gorenji vasi, Skof-
ji Loki in drugih krajih
Poljanske doline. Hkrati
pa mora prispevati do 25
odstotkov od vrednosti
zgrajenih stanovanj za šo-
le, vrtce, kulturne domo-
ve in druge skupne potre-
be občanov in svojih de-
lavcev. Za omenjena
sredstva oziroma njihovo
porabo bo pripravil us-
klajene programe s kra-
jevnimi skupnostmi.
Investicijski   program
rudnika urana je narejen
na predvidevanjih, da bo
lahko preskrboval nu-
klearko v Krškem z gori-
vom vsaj 15 let. vendar pa
strokovnjaki že sedaj s
precejšnjo gotovostjo tr-
dijo, da je nahajališče ta-
ko bogato, da bo zagotav-
ljalo izkoriščanje vsaj 25
let. Na leto naj bi proiz-
vedli 120 ton uranovega
koncentrata, »uranovega
kolača«, kar bi zadostova-
lo za vsakoletno dopol-
njevanje jedrske centrale
z gorivom. Za takšno ko-
ličino uranovega koncen-
trata pa bodo morali na-
kopati kar 160 tisoč ton
uranove rude. Uranov
koncentrat bodo najprej
predelovali v Am.eriki.
Nadaljnja predelava in
pogodba z ameriškimi so-
delavci pa ni več stvar ru-
dnika, temveč ISE in
elektrarne v Krškem.
Vse, kar je do sedaj zna-
no o ceni izgradnje rudni-
ka in stroških njegovega
izkoriščanja, priča, da to
ne bo najbolj donosen
obrat v svetu. Toda tudi
slabših je še zelo veliko,
pa jih je vseeno vredno
izkoriščati. Uranova ruda
v Zirovskem vrhu na-
mreč vsebuje v povprečju
840 gramov uranovega
oksida na tono. Predvide-
vajo, da ne bodo predelo-
vali rude z manj kot 5O0
grami oksida, medtem ko
se v drugih državah vča-
sih zadovoljijo celo z ru-
do, ki ima manj kot 300
gramov uranovega ok-
sida.
NITI KAPLJE V
SORO
Izgradnjo in izkorišča-
nje rudnika bodo precej
podražili zaščitni ukrepi,
saj bo rudnik urana Ži-
rovski vrh najbolje zava-
rovan rudnik urana na
svetu. Izračunali so, da
bodo v končni ceni pri-
dobljene surovine udele-
ženi kar s petino.
Po zaslugi strokovnja-
kov Inštituta Jožef Štefan
bo namreč imel rudnik
urana Zirovski vrh prvi
na svetu zaprt krožni si-
stem, ki bo zagotavljal, da
niti kaplja tehnološke vo-
de ne bo odtekla v Soro,
kar je za varstvo okolja
izredno pomembno. Po
predlogu tujih partner-
jev, strokovnjakov ameri-
ških firm McKee in Fluor
MM, ki sta se najprej lotili
varstva okolja rudnika in
predelave rude, naj bi se
vsak dan izlilo v Soro
5400 kubičnih metrov te-
hnološke vode. Sedaj bo-
do na jalovišče odlagali
popolnoma suho jalovi-
no, ki bo vsebovala le ve-
zano vodo in tako tudi ni
nevarnosti, da bi odpadki
kvarno vplivali na oko-
lico.
Za jalovišče so izbrali
predel v dolini Todraža,
ki je kaka dva kilometra
oddaljen od predeloval-
nega obrata in jame v
Brebovnici in ima precej
višjo lego kot rudnik. Po-
skrbeli bodo celo, da pa-
davine ne bodo spirale
škodljivih snovi z jalovi-
šča v vodotoke. Odlagali-
šče bo obdano z odvodni-
mi kanali, ki bodo pada-
vinsko vodo odvajali v
obrat predelave, tla pa
prekrita z nepropustno
plastjo. Jalovino bodo
sproti pokrivali z zemljo
in plastičnimi prevleka-
mi. Strokovnjaki se sedaj
ukvarjajo z vprašanjem,
kaj na odlagališču nasadi-
ti, da bi ga čimprej lepo
ozelenili.
Jalovina nima nobene
radioaktivnosti več in ne-
varnost seveda na njej ni
prav nič večja kot kjerko-
li drugje v Zirovskem
vrhu. Nevaren je lahko le
plin radon, ker se njegovi
delci usedajo v pljuča.
Čeprav je izhajanje rado-
na iz jalovine minimalno
in daleč pod dopustno
mejo, bodo vseeno poskr-
beli za najstrožje zaščitne
ukrepe varstva okolja in
ljudi.
KAKO REŠITI
PROBLEM DVEH
KMETIJ.
Rudnik bo za svojo de-
javnost potrebovali okoli
70 hektarov zemljišč.
Predvsem so to gozdne
površine, ki so jih lastniki
že prodali rudniku, in tu-
di nekaj obdelovalne
zemlje. Ustrezno rešitev
je potrebno najti za tri do-
mačije. Za bajto, dom
treh sester, ki leži prav na
kraju, kjer bo prav kmalu
jalovišče, so že našli
ustrezno zamenjavo -
drugo hišo z nekaj zemlje.
Zataknilo pa se je pri
kmetijah, ki ležita na me-
stu, kjer bodo zgradili
obrat predelave, se pravi,
v neposredni bližini ru-
dnika. Čeprav si kolektiv
rudnika zelo prizadeva,
da bi problem rešil v obo-
jestransko zadovoljstvo -
za to je že pripravil nado-
mestne kmetije v okolici
- z lastniki še niso našli
skupnega jezika. Pro-
blem ni preprost, ker je
hkrati potrebno rešiti
problem dveh ostarelih
ljudi brez otrok, ki sta
izredno navezana na svoj
dom in se o preselitvi le
težko pogovarjata. Reši-
tev pa mora biti sprejeta
nakasneje do konca mar-
ca prihodnje leto.
Vsi, ki so zemljo rudni-
ku prodali, jo lahko še na-
prej izkoriščajo, vse dot-
lej, dokler ne bo ovirala
širjenja gradnje rudnika
in jalovišča.
DELAVCI IZ
DOMAČE DOLINE
Ko so pred približno
desetimi leti začeli resne-
je razmišljati o gradnji ru-
dnika v Zirovskem vrhu,
je bil pravzaprav največji
problem, kje dobiti toliko
delavcev in kam jih nase-
liti. Ocena o številu po-
trebnih rudarjev in dru-
gih delavcev se je v minu-
lih letih znatno znižala,
saj je rudnik urana prav
malo podoben klasičnem
rudniku. Ročno delo bo-
do skoraj v celoti nado-
mestili stroji, tako kot v
vseh rudnikih urana na
svetu. In tako vse kaže,
da rudnik v Gorenji vasi,
največjem kraju v bližini
rudnika, ne bo povzročal
socialne preobrazbe, saj
bo moč dobiti večino de-
lavcev kar doma.
Iz Poljanske doline se
namreč vsak dan vozi več
sto delavcev na delo v
Skofjo Loko, ker Poljan-
ska dolina nima veliko in-
dustrije. Investicijski
program pa predvideva
za rudnik okoli 400 delav-
cev, vendar primerjave s
sorodnimi rudniki v dru-
gih državah kažejo, da bi
bilo mogoče število po-
trebnih delavcev še pre-
cej zmanjšati. Pri rudni-
ku pa želi ostati tudi več
kot sto delavcev, ki so
zdaj zaposleni pri Geolo-
škem zavodu Ljubljana,
ki opravlja raziskave ura-
novega ležišča, in že sta-
nujejo v Poljanski dolini.
Druge pa bodo zaposlo-
vali postopoma in tako se
tudi ni bati, da bi rudnik
»prevzel« delavce drugim
tovarnam loškega gospo-
darstva.
Delovni kolektiv, ki
skrbi za izgradnjo rudni-
ka urana Žirovski vrh,
ima sedaj 23 zaposlenih.
Njegova naloga je uresni-
čiti program ISE, da bo
začel rudnik leta 1981 z
redno proizvodnjo. Pri
uresničevanju te naloge
sodeluje z Geološkim za-
vodom Ljubljana pri razi-
skavah, na področju pre-
delave ima sklenjeno po-
godbo z ameriško firmo
FLOUR MM, ki sodeluje
pri izgradnji celotnega
predelovalnega obrata.
Prav tako pri organizaciji
predelave in predvsem
pri zaščiti okolja sodeluje
z Inštitutom Jože Štefan,
ki je, kot je že omenjeno,
prispeval edinstven zapr-
ti krogotok tehnološke
vode. Sodeluje tudi z Me-
talko pri dobavi opreme,
Rudisom, ki pripravlja te-
hnično dokumentacijo,
itd. Za pridhodnje leto že
predvidevajo začetek de-
la v jami in zaposlitev
prvih rudarjev.
Ob koncu velja poveda-
ti, da bo dobršen del
opreme rudnika urana Ži-
rovski vrh domače proiz-
vodnje.
LEOPOLDINA    BOGA-
TAJ
Slike:  J02E  ZAPLOT-
NIK
14. stran - NOVI TEDNIK
št. 50 - 28. decembra 197|
ŽALSKE VOŠČILNICE \
PA BREZ
ZAMERE!
I
V^e leto smo dobronamerno
pisali — tudi voščilnice so takšne ^
i
Edini namen želja, ki jih boste prebrali, je v tem, i
da se ob novem letu malce nasmejite. Sladko ali i
grenko. Odločitev prepuščamo vam, tako kot pač je '
pri nas v navadi, kajti ničesar ne gre brez vaše odlo-;
čitve. Brez nje ne bi gradili niti bazena v Žalcu in,
vrtca v Preboldu. Sicer pa - enkrat na leto si lahko:
privoščimo, da misli in želje obrnemo na glavo.      \
Delavcem »Sipa« iz Šempetra želimo uresničitev, j
vseh utopičnih sanj. Ob tem predlagamo novo ime ]
FER SIP, sploh še, če pomislimo, da je »Sip« že doslej •
bil včasih dokaj fer. Ce kdo ob tem pomisli na občin- \
sko resolucijo 79 in na FeiTalit, potem mora biti zares j
vehk utopist. ^ '
Prebivalcem geografskega središča žalske občine, j
Šempetranom, želimo tudi v bodoče čim več takšne in !
podobne samotolažbe. Ob pomislekih na nekatere in-:
frastrukturne objekte. Zakaj neki jih rabijo, ko pa jim
je objektivno omogočeno, da so najbližji vsem vodil-
nim krajevnim skupnostim v občini. i
Polzelanom čim več vode. Seveda ne tiste, ki teče v |
grla. Ce se jim bo uresničila ta želja, potem bodo imeli \
pravzaprav vse. Se zlasti, če pomislimo na asfaltirane
poti tako rekoč do vsakega zeljnika. '
^ i
Krajanom obrobnih krajevnih skupnosti kakšen te-
lefon. Konec koncev so tudi v žalski občini zveze še-
kako potrebne. ^
Projektantu hotela v Žalcu Danijelu Jagriču, da bi se i
objekt skladal z vsemi ostalimi v novem mestnem i
jedru. Izjema naj bo le avtobusna postaja, hotel Pre-
bold, pa tako ali tako stoji v Preboldu, ne v Žalcu in še
manj v novem mestnem jedru. <
* i
Hmezadu, ki bo prihodnje leto SOZD, da bi uspel;
najti potrebno število direktorjev.
Dolfu Naraksu, direktorju TOZD NAMA Žalec, pod-■
predsedniku SO Žalec in predsedniku lO referendum-,
skega sklada, da bi prihodnje leto podpisniki družbe-*
nega dogovora stvar končno resno jemali in plačevali
vse svoje obveznosti. Tako bi lahko ^gradili nekaj;
vrtcev, ki bi še kako prav prišh tistim, ki zatrjujejo, daj
se bodo širili. ^ \
Sestavljalcem resolucije 79 poslušanje nekaterih ra-;
dijskih oddaj. Ob tem še zlasti mislimo na Pravljice za.
lahko noč. Želimo, da je ne bi pripovedoval generalni;
direktor SIP Šempeter Polde Rajh, ker bi se verjetno i
pravljice razblinile v kaj drugega, kar sploh ne bi bilo i
za lahko noč. ^ ;
Načelniku oddelka za urbanizem, gradbena in ko-i
munalne zadeve pri SO Žalec Ivanu Glušiču želimo v ^
letu 1979 čim več novinarjev. Vsaj toliko kot jih je bilo ;
zaradi obvoznice.
it
Dragu Žlendru, direktorju TOZD INDE Vransko že- \
limo toliko stvari naenkrat, da se sploh ne moremo
odločiti, kateri naj damo prednost. Sicer pa on tako ali •
tako sam ve, da se človek včasih težko odloči. i
it \
Tonetu Tavčarju kakšnih pet novih časopisov in re- j
vij v Sloveniji. ^ ^
Jožetu Cerovšku, načelniku za gospodarstvo pri SO'
Žalec, da bi vendarle že kdaj prejel nagrado za režijo,;
sploh še, če pomislimo, koliko jih je doslej prejel An- \
ton Marti. Predlagamo nagrade za sliko in poleg Mi-.
nolte še 10,2 odstotno rast. Realnega družbenega proiz-1
voda seveda. ^
Stanetu Lesjaku direktorju Zavoda za načrtovanje iz *
Žalca in vnetem lovcu želimo vsaj v službi čim mani
lovskih. ^
Predsedniku SO Žalec Vladu Gorišku častno di- j
plomo mojstra zidarja. Zadnje čase je vzidal že toliko I
temeljnih kamnov, da bi si je vsekakor zaslužil. '
it \
Plavalcem, pa čeprav iz Šempetra in Polzele, veselo ;
in prijetno plavanje v zimskem bazenu v Žalcu.
Franciju Ježovniku, vnetemu planincu in dopisniku, <
da bi končno enkrat že lahko v sredstvih javnega obve- !
ščanja zapisali zgodovinski dogodek: FRANCI PES i
PRIŠEL NA HOM. ' J
Borisu Terglav^u izid čim več novih gramofonskih ;
plošč. Ob tem še posebej mislimo na Avsenikove, ker j
bo potem tudi njegov repertoar bolj bogat. ]
Ivanu Centrihu, sekretarju kulturne skupnosti iz i
Žalca, da bi filmski proizvajalci pričeli izdelovati do- '
bre filme. ^ i
Se veliko je tistih, ki bi jim l^hko kaj zaželeli. V
soboto bodo prišh na vrsto na Radiu Celje, da slučajno j
ne bo kakšne zamere. Ce je kdo voščilnice vzel kot
dobronamerne, potem je imel prav, če pa jih ni, potem i
za njegovo osebno mišljenje odgovarja. I
JANEZ VEDENIK
KRAJEVNA SAMOUPRAVA
VELIKI TOKOVI SPREMEMB
Iz razgovora v KS Savinja Celje
Sredi novembra je občinska
konferenca SZDL v Celju organi-
zirala skupaj z izvršnim svetom
razgovor v krajevni skupnosti Sa-
vinja, ki so se ga udeležili tudi
številni predstavniki družbenopo-
litičnih in samoupravnih teles te
krajevne skupnosti. Bil je to raz-
govor o družbenem, političnem in
samoupravnem življenju kraja-
nov, o materialnem položaju kra-
jevne skupnosti in delu vseh dele-
gatskih in političnih teles. V glav-
nem pa je bil to razgovor o kraja-
nih, o ljudeh in njihovih možno-
stih za uveljavitev množice sa-
moupravnih interesov.
UVELJAVITI SE MORA
SKUPŠČINA
V krajevni skupnosti Savinja v Ce-
lju živi 2500 prebivalcev. Večina jih
je delavcev o čemer priča tudi po-
datek, da je od nekaj več kot 700
gospodinjstev samo dvanajst takih,
ki se ukvarjajo izključno s kmetij-
sko dejavnostjo. Zanimivih je še
več podatkov, ki slikajo krajevno
skupnost Savinja. Na primer oni, ki
pravijo, da je izven krajevne skup-
nosti zaposlenih 1010 delavcev, v
krajevni skupnosti pa le trije. In
dalje, da je na območju celotne kra-
jevne skupnosti le ena temeljna or-
ganizacija združenega dela, to je
hotel Merx ter ena delovna enota
Petrola Celje. Dalje, v krajevni
skupnosti imajo le en objekt druž-
benega pomena, to je rekreacijski
center na Gričku, nimajo pa ne tr-
govine in ne šole.
Krajevna skupnost se razprostira
v glavnem na mestnem in obmest-
nem prostoru, zajema pa tudi čisto
vaško naselje Zgornje Lisce, ki v
komunalnem smislu pomeni dokaj
nerazvitih kraj v celotni krajevni
skupnosti. V njem sta namreč dve
gospodinjstvi še brez elektrike, šti-
ri jih je brez vode, veliko pa imajo
tudi neurejenih cest. No, kljub te-
mu pa velja že kar v uvodu poveda-
ti, da so Zgornje Lisce sicer zelo
razgiban kraj, kjer vaščani zelo zav-
zeto in enotno rešujejo krajevne
probleme. Dobro so organizirani
med seboj in čvrsto vztrajajo pri
tem, da se morajo čimprej izkopati
iz svoje »komunalne« zaostalosti.
Zdi se, da je samoupravno in
družbenopolitično življenje v kra-
jevni skupnosti Savinja dobilo nov
polet z otvoritvijo prostorov krajev-
ne skupnosti. In čeprav se zdi vpra-
šanje prostorov včasih odveč, je
vendarle res, da je delo vseh orga-
nov in teles v krajevni skupnosti
okrnjeno in zavrto, če ni ustreznih
prostorov, v katerih bi se lahko kra-
jani nemoteno sestajali. In prav za-
nimivi so podatki, ki pričajo o tem,
da so se seje vseh teles v krajevni
skupnosti Savinja številčno pove-
čale prav odtlej, ko imajo v krajev-
ni skupnosti družbene prostore. Ob
tem pa velja omeniti, da je najbolj
živahna razprava ostajala še vedno
v okviru sveta skupščine krajevne
skupnosti. Ta izvršni organ je v
preteklem obdobju razpravljal o
številnih perečih problemih, s kate-
rimi so se srečevali krajani KS Sa-
vinja. Tako o možnostih za pridobi-
tev prostorov v krajevni skupnosti,
volil je delegate za gospodarske in-
teresne skupnosti, za vrtce in šole,
obravnaval prometno situacijo v
krajevni skupnosti, sprejel osnutek
plana za leto 1979, razpravljal o de-
lu hišnih svetov in še bi lahko na-
števali. Ob tem pa bi veljalo pouda-
riti predvsem eno. Namreč, svet
skupščine krajevne skupnosti bi
moral uveljaviti predvsem izvršil-
no vlogo skupščine, slednja, skup-
ščina torej, pa bi morala sprejemati
vse bistvene odločitve. A zdi se, da
sedaj še ni tako. Kajti paleta vpra-
šanj, o kateri je razpravljala skup-
ščina krajevne skupnosti Savinja v
preteklem obdobju, je veliko
preozka, da bi ta najvišji delegatski
organ lahko preko nje polno uvelja-
vil svojo vlogo.
Dokaj živahno so se sestajali tudi
sveti, ki delujejo v okviru skupšči-
ne krajevne skupnosti. Teh imajo v
krajevni skupnosti Savinja štiri in
sicer svet za komunalo, svet za so-
cialno varstvo, potrošniški svet in
poravnalni svet. Vendar pa se kljub
razvejani problematiki niso znali
povezati s posebnimi delegacijami,
ki pokrivajo podobna področja de-
lovanja. In tudi sploh so problemi
posebnih delegacij tisti, s katerimi
se bodo morali v krajevni skupno-
sti Savinja v bodoče veliko odloč-
neje spopasti. Namreč, čeprav je le
slabih devet mesecev od volitev, se
te delegacije sestajajo v zelo okr-
njenem sestavu, njihova sklepč-
nost pa je zelo zaskrbljujoča, saj se
giblje okrog 52 odstotkov! Delegati
so osamljeni pri svojem delu in
ostajajo prepuščeni svoji delovni
spodbudi. To pa seveda ni prav.
Kajti zanje bi morali če ne drugače
- pač poskrbeti v okviru izvršnega
odbora krajevne konference
SZDL, kjer bi se pogovorili o njiho-
vem delu in problemih.
V OSPREDJU JE ČLOVEK
Ob teh nekaj skopih podatkih, ki
naj bi poslikali podobo krajevne
skupnosti Savinja je seveda težko
spregovoriti o vseh nalogah, ki bi
jih bilo potrebno opraviti, da bi še
bolj kot doslej razgibali samou-
pravno, družbeno in politično bazo
te krajevne skupnosti. O celoti
vseh tistih pobud, ki bi morale z
aktivnostjo vseh družbenopolitič-
nih organizacij in drugih samou-
pravnih teles kraja potisniti v
ospredje človeka, krajana in njego-
ve interese. Kajti prav to, v kolikšni
meri se lahko uveljavljajo potrebe,
želje in interesi ljudi v neki krajev-
ni skupnosti, je mera demokratič-
nosti in odprtosti sleherne krajev-
ne skupnosti.
Prav gotovo bi bilo v tem trenut-
ku težko reči, da so v krajevni
skupnosti Savinja - ali pa v kateri-
koli drugi krajevni skupnosti v
celjski občini - že veliko ali vse
storili za svojega občana. Za to, da
bi se polno uveljavil kot samou-
pravljalec in kot ustvarjalec z mno-
žico različnih interesov. A vendarle
je treba poudariti, da so kljub temu
močni tokovi, ki postopno, a ven-
darle vedno bolj zaznavno preobra-
žajo položaj občanov v krajevni
skupnosti. Ne samo, da prihajajo
vse bolj na dan tisti drobni interesi,
ki so jih še pred nedavnim močno
zatirali tako imenovani komunalni
interesi. Vse bolj glasni so ljudje
sami, ki želijo svoje mnenje pove-
dati in ga uveljaviti preko različnih
samoupravnih in- družbenopolitič-
nih teles. Njihove potrebe in intere-
si pa so zlasti očitni na področju
socialne varnosti, izobraževanja,
informiranja, stanovanjskega go-
spodarstva, varstva potrošnikov,
varstva človekovega okolja, sploš-
nega ljudskega odpora in družbene
samozaščite.
In prav ti interesi, želje in pobude
občanov, pomenijo v bistvu tudi
naloge družbenopolitičnih in sa-
moupravnih teles za v bodoče.
Vsem je namreč skupen napor, ki
ga je moč izraziti v enem samem
stavku: Kako pospešiti proces de-
mokratizacije odločanja v množici
interesov v krajevni skupnosti? Sa-
me bodo morale najti poti in oblike
za uresničitev te naloge, a veliko jih
je že danih v možnostih razvejane-
ga delovanja socialistične zveze.
Sekcije, vaški in ulični odbori, hiš-
ni sveti - to je le nekaj možnih
oblik združevanja ljudi, preko kate-
rih bodo lahko izražali svoje intere-
se in sprejemali odločitve o vseh
bistvenih življenjskih vprašanjih
svojega kraja. Ni odveč poudariti,
da je prav to, kje krajani sprejema-
jo odločitve, eden od kazalcev po-
stopne preobrazbe krajevne skup-
nosti. Namreč, v mnogih krajevnih
skupnostih, tako tudi v Savinji,
sprejemajo še vedno bistvene odlo-
čitve člani sveta krajevne skupno-
sti, pa čeprav je svet le izvršni or-
gan skupščine. V bodoče bo po-
trebno zagotoviti, da bodo odloči-
tve o najpomembnejših vprašanjih
kraja nastajale drugod in ne v svetu
krajevne skupnosti in da bo tekla
razprava o najbolj živih vprašanjih
kraja široko in demokratično.
Pogovor v krajevni skupnosti Sa-
vinja je bil le eden od mnogih, ki
sta jih občinska konferenca SZDL
in izvršni svet organizirala v Celju.
Pravzaprav je bil takšen pogovor
prav v vsaki krajevni skupnosti in
kmalu bo narejena analiza, ki bo
temeljito opredelila vse probleme
in slabosti, pa seveda tudi predno-
sti, ki se pojavljajo v samouprav-
nem, političnem in družbenem živ-
ljenju sleherne krajevne skupnosti
celjske občine. In nenazadnje je po-
membno to, da bo analiza izzvenela
v akcijski dogovor, kaj v krajevnih
skupnostih v bodoče storiti za še
bolj polno uveljavitev občana in
vseh njegovih samoupravnih inte-
resov.
DAMJANA STAMEJCIC
št. 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 15
Obrtna zadruga »OBRTCELEIA« Celje, Gregorčičeva 6
omimo
PO DOBREM LETU DELA ŽE 76 ČLANOV-PROMET, VEČ
KOT SO PREDVIDEVALI - ČE BO TREBA TUDI DELOVNE
ENOTE
SEZNAM OBRTNIKOV-
ČLANOV ZADRUGE:
1. Ačko Stane - Kleparstvo, Teharje 4
2. Bezenšek Branko - Izdelovanje
drobnih kovinskih predmetov, Ce-
lje, Linhartova 18
3. Brance Marjan - Kovinostrugar-
stvo in kovinska galanterija. Rečica
ob Savinji
4. Butinar Marjan - Montaža central-
nih kurjav - vodovodnih instalacij
in Klimatskih naprav, Celje, Doboj-
ska 8
5. Cestnik Alojz - Izdelovanje raznih
predmetov iz lesa, Prebold, Dolenja
vas 1
6. Dolar Franc - Vodovodne instalaci-
je in centralna kurjava, Žalec, Šlan-
drov trg 28
7. Drame Leopold - Ključavničarstvo,
kovinska galanterija, Celje, Medlog
11, Zidanškova 23
8. Egete Jože - Instalaterstvo central-
ne in vodovoda, Kočevje, Kidričeva
3
9. Erjavec Aleksander-Ključavničar-
stvo, Celje, Delavska 8
10. Erjavec Rajko - Strojna zemeljska
dela, Šentjur, Kalobje 17
11. Filipič Franc - Shkopleskarstvo,
Celje, Tomšičev trg 17
12. Flis Edi - Izdelovanje predmetov iz
plastičnih mas in umetnih smol, Ce-
lje, Breg 56
13. Flis Maks - Predelava plastičnih
mas, umetnih smol, lastna orodjar-
na, dekorativni tisk, Skofja vas, Arc-
lin 75
14. Gajšek Franc - Teracerstvo-kerami-
čarstvo. Podplat, Cača vas 44
15. Globočnik Bernard - Ključavničar-
stvo in strelovodne naprave, Celje,
Ozka ulica 3
16. Gregi Dušan - Sarderstvo-notranji
emeti, Celje, Slandrov trg 8
17. Horvat Jože-JAKI - svobodni umet-
nik, Nazarje
18. Hrastelj Peter ml. - Mizarstvo, La-
ško, Titova 30
19. Ilič Drago - Tesarstvo-žaga, Šo-
štanj, Ravne 3
20. Jerebic Vinko - Soboslikarstvo -
pleskarstvo, Antikorozijska zaščita,
Zagorje ob Savi, Kisovec 73
21. Ježovnik Ferdo - Cementninarstvo,
Teharje 68
22. Juteršek Zvonko - Elektroinstala-
terstvo in ser\'isi za oljne in plinske
naprave, Skofja vas, Arclin 54
23. Kandorfer Danijel-Franc - Sitotisk,
Celje, Mariborska 122
24. Kitek Ivan - Elektromehanika za
hladilne in toplotne naprave, Celje-
Hudinja, Ul. frankolovskih žrtev 15
25. Klinar Marko - Ključavničarstvo in
izdelovanje drobnih kovinskih
predmetov, Celje, Vrunčeva 14
26. Klokočovnik Ivan - Splošno mizar-
stvo, Celje, Mariborska 154
27. Koželj Anton - Montaža centralnih
kurjav, Šentjur
28. Knez Mihael - Ključavničarstvo,
Celje, Zidanškova 3
29. Kragolnik Vili - Zlatarstvo, Celje,
Zidanškova 7
30. Kravanja Franc - Instalaterstvo za
centralne kurjave - klimatizacijske
naprave. Celje, Babno
31. Krajšek Vili - Elektroinstalater-
stvo, Žalec, Soseska Ložnica 18
32. Krivec Ivan - Splošno mizarstvo,
Celje, Mariborska 103
33. Kugler Jože - Steklarstvo, Žalec,
Savinjska 12
34. Lopert Franc - Splošno pečarstvo,
Petrovče, Kasaze 105
35. Malgaj Herman - Instalaterstvo za
centralno kurjavo in vodovod ter
plin, Petrovče, Leveč 38
36. Mirnik Franc - Izdelovanje drobnih
kovinskih predmetov, Celje, Trg ok-
tobrske revolucije 1-3
37. Mrak Venčeslav - Tiskanje tkanin
in PVC folij, Celje, Plečnikova 13
38. Nidervanger Jože - Kovinostrugar-
stvo, Mengeš, Pristava 3
39. Pešak Avgust - Strugarstvo - izde-
lovanje drobnih kovinskih predme-
tov, Celje, Dobrova 9
40. Pirš Feliks - Ključavničarstvo, Ce-
lje, Trnovlje 179
41. Platovšek Boris - Zidarstvo in fasa-
derstvo, Celje, Mariborska 122
42. Poredoš Ivan - Kleparstvo-ključav-
ničarstvo, ventilacijske naprave, Ce-
lje, Bukovžlak 103/a
43. Potočnik Janko - Parketarstvo in
polaganje talnih oblog, Petrovče,
Kasaze 71
44. Potočnik Franc - Vodovodno insta-
laterstvo, Celje, Aškerčeva 8
45. Prevolnik Stane ml. - Vodovodno
instalaterstvo, Celje, Muzejski trg 4
46. Pristovnik Terezija - Izdelovanje
turističnih spominkov in okrasnih
predmetov, Celje, Kajuhova 6
47. Prezelj Miran - Cinkanje - kositra-
nje - emajliranje - tiskano vezje, Ce-
lje, Opekarniška 5
48. Rak Marjan - Izdelovanje ladijske-
ga poda, Braslovče, Sp. Gorče 9
49. Rudnik Rudi - Kleparstvo. Celje,
Mariborska 45
50. Seles Mirko - Instalacije centralnih
kurjav, vodovoda ter plina. Petrov-
če. Leveč 37
51. Sikošek Horst - Ključavničarstvo,
Petrovče 1
52. Slemenšek Vlado - Instalaterstvo
centralnih kurjav, Celje, Ul. franko-
lovskih žrtev 70
53. Sarlah Franc - Instalaterstvo vodo-
voda in centralnih kurjav, Žalec,
Aškerčeva 8
54. Salekar Pavla - Izdelovanje štam-
piljk in etiket, Celje, Kocenova 2
55. Šinkovec Ivan - Elektroinstalater-
stvo, Celje, Ul. Dušana Kvedra-34
56. Sket Anton - Zidarstvo - fasader-
stvo, Teharje, Vrhe 33
57ž Turnšek Franc - Shkopleskarstvo,
Rogaška Slatina, Cvetlični hrib 17    ~
58. Vidner Jože - Elektroinstalaterstvo,
Slovenske Konjice, Tatenbahova
n.h.
59. Weber Andrej - Ključavničarstvo,
Celje, Zidanškova 8
60. Založnik Karel - Izdelovanje drob-
nih kovinskih predmetov in popra-
,vilo tehtnic, Celje, Kolmanova 13
61. Završnik Franc - Roletarstvo - iz-
delovanje stenskih opažev iz lesa,
Gomilsko, Zakl 3
62. Kotnik Stane - Shkopleskarstvo,
Žalec, Soseska Ložnica 34
63. Brance Miran - Avtomehanik, La-
ško, Za Humom
64. Vreg Zvone - PNEUMAVREG - gu-
mijevi proizvodi in storitve
65. Uplaznik Ivan - Izdelovanje pre-
prostih drobnih kovinskih predme-
tov, Prebold 92/a
66. Goršič Janez - Vulkanizacija, Celje,
Mariborska 54/a
67. Merzel Franc - Splošno kleparstvo,
Prebold, Kaplja vas 46
68. Šolman Ivan - Zidarstvo in fasader-
stvo, Celje, Cinkarniška pot 2
69. Perko Jože - Čevljarstvo, Celje, Zi-
danškova 9
70. Merčun Helena - Torbarstvo, Ljub-
ljana Črnuče, Cesta Ceneta Stuparja
52
71. Polutnik Marjeta - Razmnoževanje
ter izdelovanje preprostih predme-
tov iz papirja, Celje, Kamniška 3
72. Žagar Anton - Kovinoplastika, Te-
harje 17, a
73. Žagar Friderik - Kovinoplastika,
Teharje 17
74. Dobršek Ivan - Tesarstvo in zidar-
stvo, Šentjur, Vezovje 1
75. Šket Jože - Predelava umetnih
smol, Žalec, Vehka Pirešica 36 c
76. Hrastnik Marica - Izdelovanje
predmetov iz plastičnih mas, Laško,
Kidričeva 6
Da, o uspehih v resnici govori delo.
Delo, na katerega so ponosni vsi. ki so
se tedaj pred poldrugim letom ali pozne-
je odločili za skupno pot v okviru obrtne
zadruge »OBRT CELEIA«.
»Začeli smo z dvajsetimi obrtniki.
Številka res ni bila velika, zato pa je bilo
dosti več delovne zagnanosti, priprav-
ljenosti, da dosežemo tisto, za kar smo
se odločili. Pot je bila pred nami. Spo-
četka zelo skromna, saj razen ustanovi-
tvenih deležev nismo imeli ničesar. Da,
imeli smo moralno podporo, materialne
nič. Navzlic temu smo šli odločno na
zelo široko pot. Vedeli smo, kaj hočemo.
Zato smo uspeli. Zato smo danes močni,
jutri bomo še močnejši...« je poudaril
vodja poslovodnega organa oziroma di-
rektor Obrtne zadruge »OBRT CE-
LEIA«, Mihael Cvetrežnik.
Obrtna zadruga je začela svoja pot z
dvajestimi člani. Danes jih povezuje že
šestinsedemdeset. Največ jih je iz celj-
ske in žalske občine, sicer pa so v tej
zadrugi obrtniki iz vseh občin celjskega
območja, pa tudi iz drugih predelov. Ob-
činske ali regijske meje niso ovira za
članstvo v zadrugi in za delo v njej.
V zdajšnji dejavnosti zadruge »OBRT
CELEIA« prevladujejo pogodbe o prev-
zemu zaključnih del v gradbeništvu. Se-
veda pa to ni vse. Tu je še kovinska,
kovinsko predelovalna smer ter izdelki
kovinske galanterije, zatem vse vrste
plastičnih in delno gumarski izdelki, za-
tem mizarski in lesnopredelovalni izdel-
ki itd., itd.
O dejavnosti zadruge, njeni široki pa-
leti, vsestranosti, govori tudi seznam
njenih članov. Tu je zrcalo in potrditev
njene aktivnosti.
»Naša pot je v vsestranosti in ne v
specializaciji. To seveda velja za zadruž-
no aktivnost. Sicer pa iščemo vsa pota
za kooperacijsko sodelovanje z organi-
zacijami združenega dela. Naš delež je
dobrodošel zlasti tedaj, ko gre za sicer
manjše serije izdelkov, ki jih industrija
zelo išče,« je še poudaril Mihael Cvetrež-
nik.
Ob taki usmerjenosti zadruge »OBRT
CELEIA" ni naključje, če se njeni člani,
seveda organizirani obliki, pojavljajo s
svojim delom ne samo na celjskem ob-
močju, temveč tudi po vsej Sloveniji in
državi. Široka in m.očno razpredena so
ta pota. In tudi uspešna. Poslovno se-
veda.
O uspešnosti obrtne zadruge »OBRT
CELEIA« govorijo še drugi podatki,
druge številke. Na primer plan realizaci-
je. V načrtu za letošnje leto so predvide-
vali 25 milijonov dinarjev realizacije,
uresničili pa jo bodo za okoli 40 milijo-
nov! Lep skok, ni kaj reči. Skok, ki go-
vori o ugledu, ki ga ima zadruga s svoji-
mi člani, o kakovosti del, zadovoljstvu
naročnikov in še o čem.
Tudi ostanek dohodka je lep, okoli
800.000 dinarjev, le škoda, da v celoti ne
ostane tistim, ki so ga ustvarili. Približ-
no polovica gre za razne družbene ob-
veznosti.
V obrtni zadrugi »OBRT CELEIA«
delajo zdaj štirje delavci, prihodnje leto
nameravajo povečati to število za dva
nova sodelavca. V planu realizacije pa
predvidevajo tridesetodstotno poveča-
nje glede na letošnje dosežke. Torej,
spet velik korak naprej.
In ne samo to, zdaj se lotevajo še ene-
ga problema, ki je za uspešno delo za-
druge več kot pomemben. Gre za nove
poslovne prostore. Računajo, da bodo to
vprašanje rešili v enem ali najpozneje v
dveh letih.
V dosedanji zadružni aktivnosti je
zavzemala posebno mesto tudi udeležba
na raznih sejmih, razstavah. Pomemben
je bil letošnji nastop članov na Celjskem
sejmu. V prihodnje bo tak nastop čla-
nov zadruge bolj usmerjen preko Zdru-
ženj samostojnih obrtnikov.
Obrtna zadruga »OBRT CELEIA« se
je dobro uveljavila navzven tudi zaradi
svoje notranje organiziranosti, tudi zara-
di odličnega dela samoupravnega in po-
slovnega organa. Na čelu zadružnega
sveta, kot najvišjega samoupravnega te-
lesa, je Franc Kravanja, podpredsednik
pa je Rudi Rudnik. Na čelu poslovnega
odbora je Herman Malgaj.
Za delo zadruge je pomembna tudi
odločitev o formiranju tako imenovanih
delovnih enot v občinah, če bi bilo to
seveda potrebno. Vrata so odprta in tudi
v tej odločitvi se kaže velika širina obrt-
ne zadruge »OBRT CELEIA«, želja, da
se s svojim delom čim bolj približa ne
sano članom, marveč tudi poslovnim
partnerjem.
Spomin na letošnji Celjski sejem in na paviljon, ki ga je na njem uredila obrtna
zadruga »OBRT CELEIA«
SOTLE-OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE-OD RINKE DO SOTLE- OD RINKE DO SOTLE    OD RINlfe
ZAKAJ TAKO?
Oglašam se kot vaša zvesta
naročnica. Tednik mi je
všeč. Posebno zdaj, ko je v
novi obleki in so nekateri na-
slovi vidnejši. Povem pa naj
kar na začetku, da pogrešam
novic s celjske tržnice.
Pred nedavnim mi je znan-
ka, ki je tudi naročnica No-
vega tednika potožila, da v
kroniki zelo pogreša rojstva,
poroke in smrti. Ne vem, ali
ne dobivate podatkov iz ma-
tičnih uradov, da tega ne ob-
javljate.
No, in končno bi lahko že
začeli z objavljanjem noveg;^
domačega romana ali pove-
sti. Potem bodo ljudje rajši
segali po časniku, ker bo pri-
vlačnejši. Zanima me tudi,
če se bo Novi tednik drugo
leto podražil?
Ob koncu želim vsem v
uredništvu srečno, zdravo in
zadovoljno Novo leto 1979
ter obilo delovnih uspehov
pri urejanju vašega in našega
časnika.
HILDA LOKOVŠEK
Pot na Lipico 2,
Šentjur
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo, mnenja in predloge
in hvala za iskrene čestitke.
O vprašanjih, ki jih zastav-
ljate bomo še posebej govo-
rili in seveda pisali ob dru-
gi priložnosti. Danes vam
naj tudi mi zaželimo dosti
zdravja in sreče v Novem
letu, veliko zadovoljnih
dni, tudi ob branju našega
in vašega Tednika in poslu-
šanju programa Radia Ce-
lje.
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
AVTOBUSNE
ZAMUDE IN ŠE
KAJ
Ne vem, kako naj bi začela
to pismo, saj me že ob sami
misli na delo Izletnikove or-
ganizacije združenega dela
obliva zona. Pa ne samo me-
ne, ampak tudi vse tiste, ki
se morajo še kar precej časa
zagovarjati na delovnih me-
stih in v šolah zaradi zamuja-
nja.
Kdor redno prebira časo-
pis, bo lahko ugotovil, da je
nekaj podobnega že bilo ob-
javljenega, saj se to dogaja
na relaciji Vitanje-Socka-
-Strmec-Celje. Res ne vem,
kam naj se obrnemo, da bo
bolje.
Pa kaj, ko bi bilo samo za-
mujanje. Včasih a\i:obusa
sploh ni, kljub temu, da jih
imamo premalo.
Kljub prošnjam preko ča-
sopisa, kljub osebnemu obi-
sku in kljub posredovanju
krajevne skupnosti, ne dobi-
mo enega avtobusa, ki bi vo-
zil med 11. in 12. uro v Celje
in ob 20. uri nazaj. Na te
prošnje sploh ne odgovarja-
jo, če pa že želiš zvedeti, ka-
ko in kaj, pravijo, da nam jih
bodo še ukinili.
Ali je res to pravi odgovor?
Mar se ne zavedajo, da se ta
kraj vedno bolj razvija in ni
več tak, kot je bil pred leti,
ko so nam »podarili« zadnji
a\1;obus? Mar ne vedo, da je
današnji tempo življenja po-
polnoma drugačen in da za-
hteva veliko več!
Mar se ne zavedajo, da s
tem ne zmanjšujejo le ugleda
sebi, ampak prav pošteno
škodujejo celotni družbi, saj
zaradi zamujanja proizvod-
nja stoji, poleg tega pa naj še
povem, da človek, ki mora
po eno uro in več peš, nima
več take delovne storilnosti,
kot bi jo naj imel. In vse bi še
razumela, če bi hodilo peš
pet ljudi, tako pa jih hodi iz
Fužin in Vitanja v Stranice
peš veliko in veliko tudi iz
Socke v Strmec na avtobu-
sno postajo.
Mar se Izletnik res boji iz-
gube, ki je po vsej verjetno-
sti ne bi imel ali pa nas sploh
ne prišteva med enakoprav-
ne ljudi.
MILENA
Trnovlje, Strmec pri
Vojniku
UREDNIŠTVO - Pismo ni
anonimno, je pa na vsak na-
čin obtožujoče. Zato smo ga
odstopili kolektivu Izletnika
in prosili za takojšen odgo-
vor. Naj ob tej priložnosti še
zapišemo, da je v obtožbah
precej splošnosti. Lepo bi bi-
lo, draga tovarišica, če bi za-
pisali, kdaj ste zamudili na
delo zaradi avtobusa. Prav
tako bi bilo lepo, če bi vedeli,
kdo vam je rekel, da bodo
avtobus še ukinili in nadalje,
katera krajevna skupnost
oziroma njihovi predstavni-
ki so posredovali pri Izletni-
ku zaradi tega problema. No,
toliko z naše strani. Zdaj pa
odgovor Izletnika:
IZLETNIK - V odgovoru
na pismo potnice Milene da-
jemo naslednje pojasnilo. Iz
Vitanja oziroma iz Socke
vozi dnevno v Celje osem
avtobusov, prav tako v
obratni smeri. Vožnje so
razporejene med 5.30 in
22.05 uro, ko odpelje zadnji
avtobus iz Celja do Socke. V
smer Stranice in dalje v
Zreče ali Slovenske Konjice
vozi avtobus ob delavnikih
desetkrat dnevno. Avtobu-
sni prevoz je urejen tudi na
relaciji Vitanje-Dolič-Vele-
nje in sicer šestkrat dnevno.
Pri tem številu voženj je
razumljivo, da se predvsem
v zimskem času zaradi ra-
zličnih vzrokov, kot so pole-
dica, slabo pluženje ceste,
nepredvidene okvare na vo-
zilih itd., lahko pojavijo za-
mude. Pri pregledu promet-
nega dnevnika nismo zasle-
dili toliko zamud in celo iz-
padov voženj, kot jih potni-
ca omenja. Zato prosimo,
da nam sporoči posamezne
datume in čase, ko so se te
zamude pojavile, ker bomo
le tako lahko dali ustrezno
pojasnilo.
Naj dodamo še to, da od
Krajevne skupnosti Vitanje
ali Strmec v letošnjem letu
nismo dobili nobenih pi-
smenih pripomb, zato smo
bili mnenja, da je avtobusni
prevoz na tem območju za-
dovoljivo urejen.
Predlagamo, da nam Kra-
jevna skupnost takoj posre-
duje predlog sprememb
voznega reda, da bi ga lah-
ko še upoštevali pred do-
končno izdelavo voznega
reda za prometno sezono
1979/80,
IZLETNIK, CELJE
JANKO CESAR
KAJ PA
RADIO?
V zadnjem času smo v
uredništvo sprejeli več pi-
sem, v katerih ste spraševa-
li in kritizirali hkrati, ker
ste zelo slabo ujeli na svojih
sprejemnikih program Ra-
dia Celje.
Na ta pisma neposredno
nismo odgovarjali, vsake-
mu posebej, ker je odgovor-
ni urednik Radia tako spro-
ti pisal, seznanjal in pojas-
njeval, zakaj je prišlo do
slabše slišnosti. Prepričani
smo, da ste prebrali te zapi-
se in da zatorej niste priča-
kovali posebnih odgovorov.
Saj bi se v njih ponavljali.
Ne glede na to, da na ta
pisma nismo posebej odgo-
varjali in jih tudi nismo ob-
javljali, se vsem njihovim
avtorjem iskreno zahvalju-
jemo. Tudi tako ste namreč
dokazali, da spremljate na-
še delo in da ste takoj, ko je
nastala tehnična napaka,
opazili, da vam nekaj manj-
ka, da radijskega sporeda,
ne dobite na svojih apara-
tih tako, kot ste ga prej.
Vsem, ki ste reagirali v
tem primeru, iskrena hvala.
UREDNIŠTVO
STEZE
NAROČILI
NOVI TEDNIK?
SEM ZA
»JANEZA«
Pridružujem se bralcem
Novega tednika, ki so za ro-
man »Mlinarjev Janez«. Mi-
slim, da bi z njim spoznali
del zgodovine, ki se nanaša
na našo bližnjo okolico.
Sama sem ga pred več leti
že prebrala, pa mi je bil zelo
všeč. Sicer pa mislim, da že
dovolj dolgo izbirate. Zato bi
bilo prav, če bi že začeli ob-
javljati podlistek. Bralci ga
že težko pričakujemo.
V glavnem pa mi je Novi
tednik všeč, posebno še zdaj,
ko je v novi tehniki. Zelo
všeč so mi razne reportaže in
pa Tednikove akcije. Sicer
pa preberem vse.
ZVESTA BRALKA
UREDNIŠTVO: Tudi ta
zapis ni anonimen^ Smo pač
ustregli naročnici, da je ni-
smo polno podpisali, če-
prav se nam zdi, da bi bilo
več kot prav, da bi tudi
takšno navidezno anoni-
mnost odpravili.
Naj še zapišemo, da na no-
vi roman v nadaljevanjih
ne bo treba dolgo čakati.
Izbira je res težka, kajti že-
lja je veliko. Vse so upravi-
čene. Zdaj je treba zadeti ti-
sto najbolj pravo.
IGNACIJ
NOSAN
Pred mesecem dni nas
je vse, ki smo ga poznali,
imeli radi in cenili, pre-
tresla žalostna vest, da je
smrt iznenada in neizpro-
sno segla po našem Na-
cetu.
Kljub nevarnemu kar-
dialnemu obolenju, je bil
Nace optimist in ta opti-
mizem je bil nalezljiv. Z
njim vred smo bili prepri-
čani, da je nevarnost mi-
mo. Zal, je usoda upanje
izničila.
Ignacij Nosan se je ro-
dil 1. februarja 1915. leta v
Ribnici. Po šolanju v ro-
dnem kraju se je odločil
za podoficirsko šolo mor-
narice. Kot aktiven mor-
nariški podoficir je služ-
boval vse do 1939. leta,
nakar se je zaradi nede-
mokratičnih stališč ta-
kratnega oficirskega ka-
dra prostovoljno odrekel
mornariški službi.
Vojna mu ni prizanesla.
Zapori in prisilno delo v
Nemčiji.
Takoj po osvoboditvi se
je vključil v delo pri iz-
gradnji domovine in je bil
najprej zaposlen pri KU-
NI, zatem pa kot obrato-
vodja podjetja AMI. Tu je
prejel tudi racionalizator-
sko priznanje. Potem je
bil na mnogih odgovor-
nih mestih občinskih
uprav v Slovenskem Pri-
morju, nazadnje pa na vo-
dilnem komercialnem
položaju v Juteksu v Žal-
cu, kjer se je 1969. leta
upokojil.
Ob vsem tem pa je bil
aktiven zlasti na družbe-
nopolitičnem področju.
Kmalu po vojni je dobil
posebno priznanje takrat-
nega Mestnega odbora
OF Celje. FRIDERIK
JERNEJŠEK
OB PRAZNIKU \
IN KOZJEM
Številnim prireditvam ob dn(
šala Tita, prve faze gradnje osne
borcev zagorskega odreda in k
nuli teden pridružili še priredil
V Kozjem so nadvse svečan(
nih vojaških starešin, razvitje ]
gram, ki sta ga pripravili dom
pevski zbor Podčetrtek-Pristav
tej priliki so podelili številna pi
šim ter najdelavnejšim članon
jih je dala občinska zveza RVS
v enotah TO, najboljša enota
dobila prehodno zastavico. O
priznanji tudi republiška, kar
men.
V Kozje so prišli tudi rezerv
organizacije Braco Nemet iz
člani zveze že dalj časa sodeluj
tudi izkušnje, preostali čas pa
srečanje.
Pokrovitelj prapora je Zdrav
Konec tedna so izkoristili za
Domači strelci so se v precejš
domu kulture na prijateljsker
zračno puško. Strelstvo naspl
tudi dosegajo lepe rezultate in
nosti. Prireditev bi bila na nove
namero preprečilo slabo v-rerne
PRIZNAVALNINI
CELJU
Izvršni svet celjske občinske
republiškega družbenega dogo
merilih za podeljevanje prizna
dnoosvobodilne vojne in drugi)
ske skupščine s svojimi predpii
S tem družbenim dogovororr
ske skupščine v SR Sloveniji, (
činskih priznavalnin, vrste obč
osnove in merila za podeljevanj
seveda njihovo financiranje.
FOTO - TONIC/
ŽALEC, Šlandrov trg S
Izvršujem vse vrste fo
črno beli tehniki - Fotoi
tov izvršim v treh dne
Fofoamaterji, vaše kolo
delo foto ateljeju v Žale
Svojim strankam želim
1979
- OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE D«
RADIOCELJE
SPORED
OD 28.12. 78 DO 10.1.79
na SV frekvenci 702 KHz
in na UKV frekvenci 100,9 MHz
Četrtek, 28. 12.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami,
9.00 zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 obvestila,
16.00 poročila, lft.05 čestitke in pozdravi. 16.30 V ŽIVO
- CDK - VSE O STALNEM SEMINARJU (vmes ob
17.00 kronika), 17.45 zabavni globus, 18.00 zaključek
sporeda.
Petek, 29. 12.: 8.00 poročila, 8.05 Novoletni petkov
mozaik, 9.00 zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in,pozdravi,
16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 lestvica za-
bavnih melodij, 17.30 kulturni feljton, 17.45 domači
ansambli, 18.00 zaključek sporeda.
Sobota, 30. 12.: 8.00 poročila, 8.10 NOVOLETNO DO-
POLDNE Z VAMI, 9.00 zaključek dopoldanskega spo-
reda, 15.30 VESELO V NOVO LETO - Novoletna od-
daja radia Celje, 18.00 zaključek sporeda.
NeJelja, 31. 12.: NI ODDAJE
Ponedeljek, 1. 1.: NI ODDAJE
Torek, 2. 1.: NI ODDAJE
Sreda, 3. 1.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05
čestitke in pozdravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kro-
nika. 17.15 glasbene novosti, 17.30 aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 zaključek sporeda.
Četrtek, 4. 1.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila) 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila. 15.45 zabavni globus, 16.00 poročila, 16.05
čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO - KAKO SMO SIL-
VESTROVALI (vmes ob 17.00kronika), 18.00 zaklju-
ček sporeda.
Petek, 5. 1.: 8.00 poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obve-
stila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45
zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 rezerviran čas,
17.45 turistična oddaja. 18.00 zaključek sporeda
Sobota, 6. I.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 .
obvestila, 15.45 športna sobota, 16.00 poročila, 16.05
čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, 17.15 zabavni glo-
bus, 17.30 filmski sprehodi, 17.45 lestvica zabavnih
melodij. 18.00 zaključek sporeda.
Nedelja, 7. 1.: 10.00 poročila. 10.15 obvestila, 10.30
mladi mladim, 11.00 med prijatelji, 11.30 predstav-
ljamo vam, 11.45 zabavni globus, 12.00 čestitke in poz-
dravi, 13.00 literarna oddaja, 13.15 feljton, 13.30 poro-
čila, 13.35 kmetijska oddaja, 14.00 zaključek sporeda.
Ponedeljek, 8. 1.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05
čestitke in pozdravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kro-
nika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 športni
pregled, 18.00 zaključek sporeda.
Torek, 9. 1.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 15.45 reportaža, 16.00 poročila, 16.05 če-
stitke in pozdravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kro-
nika, 17.15 lestvica domače zabavne glasbe, 17.30 iz
arhiva resne glasbe, 18.00 zaključek sporeda.
Sreda, 10. 1.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 glasbene
novosti, 17.30 aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborov-
ske glasbe, 18.00 zaključek sporeda.
o SOTLE - OP RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE
lO
T(iek)dij. ki sle jih;
i-oljo v prodajnih]
SNA - TOZD Te-I
SIČNEM
A, otvoritvi ceste mar-
(le v Rogatcu, srečanju
ike čete itd., so se mi-
!ozjem in Lesičnem.
ii prapor zveze rezerv-
ipremljal kulturni pro-
ilesička osnovna šola,
zapel nekaj pesmi. Ob
a za delo najzaslužnej-
B na področju SLO, ki
ijevna skupnost za delo
10 štajerske cone pa je
velja, da so bila med
dogodku še večji po-
iški starešine krajevne
33, s katero kozjanski
menjali so si darila, pa
koristili za prijateljsko
[logaška Slatina.
ovanje še v Lesičnem.
itevilu zbrali v novem
10vanju v streljanju z
staja šport, v katerem
a čedalje večje razsež-
tišču v Zagradišču, a je
MST
mEM V
15ine je sprejel predlog
' skupnih osnovah in
iie udeležencem naro-
katere urejajo občin-
1 'ženci, se pravi občin-
: 10 upravičence do ob-
i priznavalnin, skupne
("iskih priznavalnin ter
MB
tlih storitev v kolor in
gjB vse vrste dokumen-
ijlnih primerih takoj -
rfbele filme zaupajte v
■A
s'n uspešno Novo leto
FOTO TONICA
NAŠ KRAJ
ŠEMPETER:
SPREJEM
STAREJŠIH
Krajevna organizacija RK Šempeter
je tudi letos že pripravila sprejem in
pogostitev občanov, ki so stari 70 in
več let. Povabilu se je od 150 občanov
odzvalo nekaj več, kot osemdeset. Za
to priložnost so jim pripravili kulturni
program učenci osnovne šole ter an-
sambel Savinja. Vse tiste, ki pa se niso
udeležili srečanja minulo nedeljo, jih
bodo po Novem letu obiskali na domu.
Na sliki: S srečanja krajanov starih
nad 70 let minulo nedeljo v Šempetru.
Tekst in foto: T. Tavčar
KONJICE:
USPEŠNE
VOLILNE
KONFERENCE
Več kot polovica krajevnih organiza-
cij v SZDL v občini Slovenske Konji-
ce je že opravila svojo volilno konfe-
renco. Vse so bile uspešne, med njimi
zlasti tista v Konjicah. Do roka, to je
do 15. januarja, bodo vse krajevne or-
ganizacije SZDL opravile svojo dolž-
nost. Prve ocene bodo znane takoj po
novoletnih praznikih, dokončna anali-
za volilnih konferenc pa zagotovo do
konca januarja, nam je povedal sekre-
tar občinske konference SZDL Franc
Hlastec. Z zanimanjem pričakujejo vo-
lilno konferenco v Vitanju, saj so vse
dosedanje priprave opozorile, da bodo
Vitanjčani svojo konferenco pripravili
zgledno in vsebinsko bogato.
UM
OBMOČJE:
SKUPŠČINA BO V
CELJU
Na zadnji seji Zveze slušno prizade-
tih Slovenije v Ljubljani so sklenili, da
bo redna skupščina letos v Celju in to
13. januarja. Priprave na ta pomemben
delovni obračun so v polnem teku.
FRANC FLERE
ŠENTJUR-
PODGORJE: LEP
ZGLED
Iz Šentjurja vodi lepa asfaltirana ce-
sta proti Podgorju, Sibeniku, Jakobu
ter od tu naprej makadamska cesta na
Breze.
Podgorje je majhna vas, ki leži južno
od Šentjurja. V njej živijo predvsem
ljudje, ki so zaposleni v Šentjurju ali
pa se na delo vozijo v Store in Celje.
Kmetij tu skoraj ni.
Na pobudo delegacije Krajevne
skupnosti Podgorje-Rifnik so začeli le-
tošnjo spomlad z deli za kanalizacijo.
Med tem pa so pričeli razmišljati o
asfaltiranju vaške ceste Podgorje-Rif-
nik ter o izgraditvi a\i^obusne postaje v
Podgorju. Krajani so bili nad idejo
navdušeni in pripravljeni pomagati.
Domenili so se za samoprispevek in
udarniško delo. Sleherni krajan po 100
udarniških ur. Nekateri so za to žrtvo-
vali tudi svoj dopust.
Takoj za tem so pričeli z delom. Po-
dnevi in ponoči. Vsi, od najstarejših do
najmlajših. Delo je bilo kmalu konča-
no. In nanj so upravičeno ponosni.
Znova se je izkazalo - v slogi je moč.
Pred dnevi so se lotili napeljave tele-
fona. Kaže, da bo tudi to kmalu nare-
jeno.
Veliko so naredili krajani v Podgor-
ju. Dogovorili so se le na enem sestan-
ku, potem pa delo. In v resnici so lah-
ko za zgled!
ZK
ŠENTJUR PRI
CELJU: Občinsko
glasilo
Izšla je že 4. št. UTRIP-a, ki je tokrat
v zelo prikupni »obleki«, lepem papir-
ju, izbranimi fotografijami, tiskan na
desetih straneh s prilogo koledarja.
Razveseljiva je ugotovitev, da se
okrog sodelavcev širi, da so se oglasili
novi dopisniki iz KS, da se oglaša mla-
dina in da je postal mesečnik vestran-
ski. Vse kaže, da bo v UTRIP-u vsak
občan našel kaj zase s tem pa bo postal
zanimiv in bodo bralci radi posegali po
njem. Ce se bodo pričeli oglašati še
dopisniki iz SIS in gospodarstva, bo
nadaljna pestrost še večja.
E. RECNIK
GIMNAZIJSKI ČDK
PRIČEL Z DELOM
ŠTORE: ŽELEZAR
DVAKRATNA
MESEC
Glasilo članov delovne organizacije
Železarne v Štorah »Štorski železar«
bo po novem letu izhajal dvakrat na
mesec, vsakih štirinajst dni.
Na vsak način pomembna odločitev,
saj se v njej zrcali skrb za čim boljše
informiranje članov kolektiva in tako.
za boljše samoupravljanje.
MB
NOVOLETNA VOJAŠKA
KUHINJA
Na novoletni dan bo v marsikateremu loncu bolje
zadišalo, kot sicer v ostalih dneh. Zdaj, nekaj dni pred
tem, predvsem kuharji pripravljajo jedilnike, ki bi bili
všeč vsem, ki bodo prišli k njim na hrano. Prejšnja leta
smo imeli navado, da smo v podobnih malih anketah
pisali o kuharjih po gostilnah in hotelih, danes pa
bomo spregovorili o mladih fantih, ki služijo vojaški
rok v Celju in poleg tega, da opravljajo reden vojaški
poklic, še kuhajo hrano za svoje sotovariše. Kdor bi
samo enkrat »zajadral« v njihov kuharski hram bi
rekel: »Se vedno bi rad jedel pri njih!« Tako dobro
namreč kuhajo. Sicer pa so skromni v besedah, pa bolj
odločni pri opravljanju vojaških dolžnosti in tudi ku-
hanji.
ISMET KOVAČEVIČ
služi vojaški rok v Celju,
sem pa je prišel iz Deve-
taka pri Lokovcu v SR
Bosni in Hercegovini:
»Štiri mesece sem bil si-
cer drugje, zdaj pa služim
vojaški rok v Celju. De-
lam v kuhinji in sem izre-
dno zadovoljen. To delo
mi bo v marsičem poma-
galo tudi takrat, ko bom
slekel vojaško obleko. Sa-
mo Celje pa je prijeten
kraj in rad se bom vrnil.«
PAVLE KOVAC je pri-
šel v Celje iz Novega Sa-
da, po poklicu pa je me-
sar: »Razlika je med tem
ali si mesar ali kuhar.
Vendar si drug drugemu
pomagamo in tako so vo-
jaki in starešine zadovolj-
ni z našim delom. Kakšna
je hrana? Verjemite da
boljša, kot jo mnogi
izmed nas imajo doma.
Celje je simpatično me-
sto, ljudje pa prijazni, kot
v ostalih naših mestih.«
MLADEN MILENKO-
VlC iz Graške je po
osnovnem poklicu sicer
tesar, med služenjem vo-
jaškega roka pa si je pri-
dobil še kvalifikacijo ku-
harja: Seveda mi bo to
mnogo pomagalo tudi ta-
krat, ko se bom vrnil do-
mov. Saj je ,fajn', če si
znaš sam kaj skuhati ali
za druge. V največje vese-
lje pa mi je to, da so z
našo hrano, ki jo priprav-
ljamo kuharji-vojaki, za-
dovoljni prav vojaki.«
RADONJA džordže-
VIČ je sicer zaključil
srednjo šolo, v Celje pa
je prišel na odsluženje
vojaškega roka iz Kragu-
jevca: »Seveda se pri-
pravljamo na Novo leto,
zlasti pa še na to, kakšen
novoletni menu bomo po-
nudili našim vojakom.
Verjemite, ne bo slabo!
Slabo tako ali tako ni že
čez vso leto, torej mora na
takšen dan, kot je Novo
leto, biti še boljše. In tudi
bo.«
JOŽE HORVAT je si-
cer doma v Renkovcih
pri Murski Soboti, po po-
klicu mesar, petnajst
mesecev pa bo kot voja-
ki preživel v Celju: -Ni
kaj, lepo je! Vesel sem,
ker sem spoznal nove pri-
jatelje, vesel pa sem tudi
zato, ker poleg vojaških
veščin spoznavam tudi
ostalo delo potrebno za
življenje. Lahko rečem,
da je vse O. K.I«
Upravnik kuhinje Veljko Milošev je ob koncu na-
šega obiska »izdal« še novoletni opoldanski menu v
treh variantah. Vojaki bodo tako za novoletno kosilo
imeli: svinjsko pečenko s »pasuljem prebrancem«, zre-
zek z zmletim mesom v omaki od »belega luka« s
krompirjem in džuveč s svinjskim mesom. Zraven pa
bo še vsak dobil »kolač« in sok. In dober tek vojaki pa
srečno ter varno prihodnje leto 79!
Tekst in foto:
TONE VRABL
Poročali smo že, da so na celjski Gi-
mnaziji pripravili poseben oddelek za
mlade v okviru stalnega seminarja
CDK, da bi jih lahko podrobneje sez-
nanili z delom na kulturno animacij-
skem področju, saj je med mladimi
zanj precejšnje zanimanje. Tako so
prejšnji teden pričeli na gimnaziji s
predavanji, ki naj bi predstavljala kon-
tinuirano obliko »kulturnega izobraže-
vanja«. V prvem srečanju z mladimi
gimnazijci, je okoli devetdesetim dija-
kom govoril o sedanjem kulturnem
trenutku predsednik občinske konfe-
rence SZDL Celje Jože Volfand, v na-
daljevanju srečanja pa je govoril o re-
citalu kot uprizoritveni možnosti Šte-
fan Žvižej. Tako so bili slušatelji sez-
nanjeni o vsebini klasične oblike kul-
turne prireditve, ki jo recital pooseblja
že vrsto let, vendar v sebi skriva ne-
skončne možnosti postavitve in vi-
zualnega kot vsebinskega izraza. Prvo
predavanje je naletelo med slušatelji
na izredno ugoden odmev in zato lah-
ko pričakujemo uspešno nadaljevanje
začete obhke.
D. M.
$TLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - m
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 1978
Sigma Žalec:
USPEH- PRSNA KABINA
v sestavku, ki ga tokrat namenjamo Sigmi iz
2alca, bomo opisali le nekaj izdelkov te priz-
nane delovne organizacije. Ce bi hoteli opi-
sati vse, bi potrebovali precej več prostora.
Že to, kar boste lahko prebrali o Sigminem
proizvodnem programu, pa nam daje jasno
sliko o prizadevanjih celotnega kolektiva.
Več pa seveda lahko najdete v katalogu iz-
delkov Sigme iz Žalca.
Ce bi hoteli opisovati vse izdelke Sigme iz
Žalca, potem bi za naštevanje porabili precej
več prostora kot pa ga danes namenjamo tej
delovni orjganizaciji. O njeni zgodovini, rasti
in nenehnih uspehih je bilo že precej napisa-
no. Pa začnimo naš današnji zapis z opisom
sanitarne stene Sigma blok. Gre za industrij-
sko izdelani gradbeni element, v katerem so
vgrajene vse potrebne instalacije za kopalni-
co, kuhinjo in stranišče. Stena služi kot pre-
delni zid med kopalnico in kuhinjo, izdelana
pa je iz lahkega betona in primerne trdnosti,
vendar ne more služiti kot nosilni element. O
tem izdelku, ki je na mah osvojil tržišče ne le v
Sloveniji, pač pa tudi v drugih republikah, bi
lahko še na dolgo in široko pisali, vendar je
najbolj pomembno to, da so njegove kvalitete
in prednosti spoznala številna gradbena po-
djetja. Zapišimo le še to, da se Sigmini stro-
kovnjaki prav sedaj ukvarjajo s tem, da "bi
izdelali takšen blok, ki bi bil še iz lažjih mate-
rialov. Sicer pa velja omeniti tudi to, da so
Sigmini delavci doslej vgrajevali sanitarne
stene tudi v Zagrebu, na Reki, v Lipiku, No-
vem Sadu. Beogradu, Kruševcu, Titovem.Uži-
cu. Dubrovniku, v Baru...
Ventilacijska stena Sigma blok je indu-
strijsko izdelan gradbeni element z vgrajeni-
mi prezračevalnimi tuljavami. Montirana je
kot pregradni zid ali pa prislonjena k nosilne-
mu zidu. Dimnik Sigma blok je gradbeni ele-
ment z vgrajenimi dimnimi cevmi. Dimne ce-
vi so iz posebne, proti ognju in kislinam od-
porne pločevine ter toplotne izolacije, vse
skupaj pa je zapolnjeno z lahkim betonom
primerne trdnosti. Dimnik lahko oblagamo s
keramičnimi ploščicami, tapetami, lahko pa
jih tudi pleskamo. V proizvodnem programu
Sigme so tudi kuhinjske in predelne stene,
sistemi za prezračevanja ter sanitarne kabi-
ne. Napišimo nekaj več besed o sanitarni ka-
bini. Ta je sestavljena iz posameznih tipizira-
nih elementov za stene, pod strop in kopalni-
co. Posamezni elementi so med seboj zamen-
ljivi. Stene, strope in pode lahko sestavljamo
v različnih kombinacijah, tako pa dobimo ra-
zlične tipe kopalnic raznih velikosti. Se zlasti
je fleksibilna sanitarna kabina primerna za
blokovsko gradnjo, individualne hiše in adap-
tacije. Notranja stena kopalnice je površinsko
obdelana že v tovarni s keramičnimi ploščica-
mi, lahko pa je tudi iz drugih oblog. Vse te
izdelke in še precej drugih izdelujejo v TOZD
v Zabukovici.
Izdelek, ki prihaja iz TOZD na Vranskem in
je po njem tudi največje povpraševanje se
imenuje trovlečni specialni kotel SIGMA
TSK S.Kotel je trovlečni in jeklen ter prime-
ren za kurjenje z oljem ali plinom. Naštejmo
nekaj najbolj osnovnih tehničnih podatkov:
- obratovalna temperatura vode do 110 sto-
pinj Celzija
- obratovalni tlak do 60 m VS
- preizkusni tlak 7,8 atm
- izvedba: plameno - dimnocevna
- ognjeodporni turbulatorji v dimnih ceveh
in minimalna izstopna temperatura dimnih
plinov, zagotavljajo največji možni izkoristek
ogrevanja
- lahek je dostop do plamenice in dimnih
cevi
- možnost zamenjave plamenice in dimnih
cevi omogoča daljšo življenjsko dobo kotla.
Se bi lahko naštevali prednosti tega kotla,
vendar za njegove kvalitete vedo vsi, ki ga
imajo. Teh pa zares ni malo. Sicer pa - katalog
z vsemi opisi Sigminih izdelkov, tako tehnič-
nimi kot drugimi, dobite v Žalcu na delovni
skupnosti skupnih služb. Radi vam ga bodo
'poslali tudi domov.
Najnovejši uspeh razvojne službe in delav-
cev Sigme pa je vsekakor prsna kabina Sig-
ma. Po njej je takšno povpraševanje, da kaj
takšnega niso pričakovali niti v delovni orga-
nizaciji. Prsno kabino lahko postavimo tako v
kopalnico kot kateri koli drugi prostor, kjer jo
lahko pnklopimo na vodovodno in električno
omrežje. Izdelana je iz eloksiranih aluminija-
stih profilov in zastekljena z lahkimi, prosoj-
nimi ploščami. Vgrajen ima tudi 30 literski
bojler za pripravo tople vode in odtočno črpal-
ko, ki omogoča uporabo prsne kabine tudi v
primerih, ko kanalizacija ni pripravljena za
uporabo klasičnih prh.
EP
št. 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK   stran 19
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 1978
NOVOST KONČNO
ODPRTA
Prvi odzivi kupcev ugodni
Delovni organizaciji
Kovinotehna TOZD Te-
hnomercator je po več-
mesečmh težavah in na-
porih končno le uspelo
odpreti vrata prodajalne
NOVOST tudi za potroš-
nike. Kot je bilo opaziti
takoj po otvoritvi je za-
nimanje za tovrstne spe-
cializirane prodajalne
veliko, saj je bila poslo-
valnica po otvoritvi sko-
raj premajhna za vse ti-
ste, ki so se hoteli prtpri-
čati, če je NOVOST zares
tako dobro založena kot
je bilo objavljeno.
NOVOST tik pred otvoritvijo
Poslovodja prodajne
enote NOVOST Ivan Fen-
dre je povedal, da je prva
ocena kupcev ugodna in
da so le ti zadovoljni z
izbiro in postrežbo. V teh
prvih dneh je največje
povpraševanje po žen-
skih in moških kučmah,
kapah, ženskih usnjenih
plaščih, ki so podloženi s
krznom, ženskih klobu-
kih in tudi drugih mo-
dnih dodatkih kot so šali,
rute, pasovi, rokavice in
drugo. Tov. Fendre je še
dodal, da bodo v Novosti
na voljo tudi fantovske
obleke za posebne prilož-
nosti, to je za mature in
podobne svečanosti. Se-
veda pa se bo ponudba
proizvodov tudi sezonsko
menjala, tako da bo vsak
kupec našel nekaj zase.
Jože Preskar, privatnik
iz Celja, je bil eden prvi
obiskovalcev v novi pro-
dajalni NOVOST. Vpra-
šali smo ga kako je zado-
voljen z izbiro in kako je
izvedel za to prodajalno:
V zdajšnji prodajalni NO-
VOST sem kupoval že, ko
se je imenovala še Uni-
versale. Moram reči, da se
mi nehote vsiljuje pri-
merjava med takratno in
današnjo izbiro proiz-
vodov in ugotavljam, da
je današnja neprirnerno
večja. Sicer založenost še
ni popolna, jaz sem na
primer hotel kupiti baret-
ko, pa jih še nimajo. Za-
gotovili pa so mi, da jih
bodo dobili takoj po no-
vem letu. Vsekakor je v
tovrstnih prodajalnah še
kako važna tudi postrež-
ba. Upam, da bo tudi v
bodoče tako solidna kot
je sedaj.
Prodajalna NOVOST je
torej odprta. Po mnenju
pr\dh kupcev in prodajal-
cev je izbira velika in pe-
stra zato predlagamo, da
se prepričate sami in obi-
ščete NOVOST.
Klobuki, kučme, sali, krzno in se marsikaj lahko
kupite v poslovalnici NOVOST.
Jože Preskar je bil eden prvih obiskovalcev proda-
jalne NOVOST
ŽALEC - PROIZVODNO PODJETJE PETROVČE
NA ENEM MESTU
Osnovni cilj Zarje iz
Petrovč je, da bi vsa pro-
izvodnja bila skoncen-
trirana v Petrovčah.
Tam, kjer danes nastaja
nova, sodobna tovarna,
ponos vseh delavcev te
delovne organizacije.
Prihodnje leto bodo
zgradili ter opremili pro-
store za TOZD Ključav-
ničarstvo ter poslovno
zgradbo za DSSS, kjer bo
tudi stalna razstava Zar-
jinih izdelkov. Uspehi
zadnjih šestih let so re-
zultat samoodpovedova-
nja in vere v lepšo bo-
dočnost.
Se pred leti ni nihče niti
upal pomisliti, da se bo iz
Zarje kdaj razvila pravza-
prav sodobna tovarna, lo-
cirana na enem mestu. Ce
so bile takrat morda vse
to le sanje, pa se te sanje
iz meseca v mesec iz leta
v leto bolj uresničujejo.
Sicer pa je takšen razvoj
zapisan tudi v srednjeroč-
nem programu, kjer je
predvideno, da vse proiz-
vodne aktivnosti preseli-
jo na skupni industrijski
kompleks v Petrovče. Da-
nes je že več kot tri četrti-
ne proizvodnje v Petrov-
čah, ostalo četrtino pa bo-
do tja preselili prihodnje
leto. S preselitvijo proiz-
vodnje kovinske dejavno-
sti je povezana tudi nalož-
ba v nove proizvodne
prostore in v strojno
opremo. Vrednost nalož-
be znaša pet milijonov di-
narjev. Prostore, v kate-
rih so sedaj delavci te-
meljne organizacije zdru-
ženega dela Ključavničar-
stvo bo odkupila Hmeza-
dova TOZD Notranja tr-
govina. Za gradnjo pro-
storov in nakup strojne
opreme ključavničarjev v
Petrovčah so še ljudje od-
ločih na zborih delovnih
ljudi v vseh temeljnih or-
ganizacijah. Posamezne
TOZD bodo vsaka po
svojih zmožnostih denar-
no podpirale gradnjo no-
ve proizvodne dvorane.
Z izgradnjo novih po-
slovnih prostorov za po-
trebe kovinske dejavno-
sti se bodo izboljšali po-
goji dela, ki so sedaj zelo
slabi. Pomembno pa je
tudi to, da bodo izenačili
pogoje dela z ostalimi
TOZD. Združitev na
skupno lokacijo in boljši
delovni pogoji bodo brez
dvoma botrovali boljšim
ekonomskim rezultatom,
ki bodo pomenili tudi
večjo socialno varnost
vseh, ki združujejo svoje
delo v TOZD Ključavni-
čarstvo.
Seveda pa naložba v
kovinsko dejavnost ne bo
edina v prihodnjem letu.
V tem času že grade po-
slovni objekt za potrebe
delovne skupnosti skup-
nih služb, ki bodo name-
njeni tudi razstavam Zar-
jinih izdelkov. Z izgrad-
njo novega poslovnega
prostora se bodo izboljša-
li delovni pogoji delavcev
DSSS, ki sedaj delajo v
skrajno utesnjenih pro-
storih. Novi prostori pa
bodo namenjeni tudi
skladiščem in temeljni
organizaciji združenega
dela Modna konfekcija.
Zapišimo še en zanimiv
podatek: Letos bo celotni
prihodek znašal že sto mi-
lijonov dinarjev, prihod-
nje leto pa se bo povečal
kar za trideset milijonov.
Vsaj tako predvideva
Zarjin gospodarski plan.
V realnost številke pa ne
gre dvomiti. To konec
koncev dokazujejo tudi
gospodarski rezultati zad-
njih nekaj let, ko je Zarja
napravila velik skok na-
prej. Kaj o tem silovitem
razvoju menijo nekateri
delavci?
ALBIN KOVAČ, pred-
sednik zbora delovnih
ljudi v DSSS: »Res je, da
v Zarji delam šele tretje
leto, vendar sem v tem ča-
su spremljal velik napre-
dek naše delovne organi-
zacije. Vse drugače je tu v
Petrovčah kot pa takrat,
ko sem prišel, pa čeprav
so se tudi že pred tremi
leti lahko delavci ponaša-
U z vsem, kar so ustvarili.
Ce sedaj pomislim še na
novo poslovno zgradbo,
ter prostore in opremo, ki
jo bodo prihodnje leto do-
bili ključavničarji, potem
lahko upravičeno trdim,
da smo vsi delavci v Zarji
ponosni na dosežene
uspehe. Ti so prav gotovo
tudi odraz določene mere
samoodpovedovanja,
pretkanega z veliko mero
optimizma in odločnosti,
da gremo po poti, ki smo
si jo začrtali. Zares, to je
ogromen napredek!«
ALOJZ PIŽORN, pred
sednik OOS v TOZD Le-
sna industrija: »Osem let
sem že v Zarji. Prvo leto,
ko sem prišel ni bilo nika-
kršnih sprememb. Vse je
stalo na enem mestu in
zdi se m.i, kot da smo žive-
li iz dneva v dan. To pa ni
dobro in človek postane v
takšnih razmerah vse prej
kot ustvarjalen. Mirno
lahko trdim in tako meni
tudi večina naših delav-
cev, da se je preobrat, ali
če hočete, strma pot navz-
gor pričela pred šestimi
leti, ko je postal direktor
tpvariš Drama. Nekaj je
bilo takšnih, ki razvojnim
načrtom nikakor niso
mogli verjeti. Danes ve-
mo, da smo se pred šesti-
mi leti pravilno odločili.
Brez naložb, ne vem kaj
bi bilo.«
ALBIN        KERŠAN,
predsednik Delavskega
sveta TOZD Ključavni-
čarstvo: »Šesto leto sem
že v Zarji. V času torej, ko
se je pravzaprav pričel
naš razvoj. Sest let pome-
ni za nas šest let uspehov,
trdega dela in samoodpo-
vedovanja. Po pravici po-
vedano - za Zarjo niti ve-
del nisem, preden sem
prišel sem. Danes pozna
Zarjino ime pravzaprav
vsa Slovenija. Zasluge za
takšen razvoj imamo vsi
delavci, saj smo se zavest-
no odločali za naložbe.
Nekateri sicer pravijo, da
je za prihodnje leto mor-
da preveč naložb. Am-
pak, če smo zmogli vse,
kar smo storili doslej, po-
tem bomo še to, kar smo
si zadali za leto 1979. Po-
samezne TOZD bodo po
svojih zmožnostih in mo-
čeh pomagale ključavni-
čarjem. Tako je tudi prav.
Treba je biti solidaren. Ce
je prisotna solidarnost,
potem bomo močni in
uspešni.«
MARIJA DIVJAK,
predsednik OOS DSSS:
»Kratka bom. Velik ra-
zvoj v zadnjih šestih letih
nas navdaja s ponosom in
nam daje novih moči za
nadaljnje naloge, ki smo
si jih zadah, teh pa ni
malo."
ep
ALBIN KERŠAN: »Pre-
dno sem prišel v Zarjo,
zanjo nisem niti vedel.
Danes jo pozna vsa Slo-
venija.«
ALOJZ PIŽORN: »Ne
vem, kaj bi bilo, če se ne
bi odločali za naložbe.«
MARIJA DIVJAK:
»Uspehi nam dajejo no-
vih moči za nadaljnje
delo.«
ALBIN KOVAC: »Podo-
ba Zarje se spreminja iz
meseca v mesec, iz leta v
leto.«
št. 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 1978
št. 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 23
24. stran - NOVI TEDNIK
št. 50 > 28. decembra 1978
št. 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 25
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 1978
št. 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 27
RAZGOVOR s PREDSEDNIKOM ZTKOS MARJANOM LENARČIČEM
DOBRA ORGANIZIRANOST
V slovenski telesni kulturi v letu 1978
Srečanja ob bilanci telesne kulture
1978 s I. športnim plesom v dvorani
Golovec se je udeležil tudi predse-
dnik ZTKOS Marjan Lenarčič iz
Ljubljane. Razgovor o sedanjem sta-
nju v slovenski telesni kulturi posre-
dujemo širšemu krogu bralcev.
Dobra organiziranost in složno
delovanje v republiki.
»S skupščinama TKS in ZTKOS
smo ob novi kadrovski zasedbi v letu
1978 prešli na enotno reševanje vseh
problemov v naši telesni kulturi. Me-
nim, da smo z enotnostjo pogledov in
dobro organiziranostjo z odličnim de-
lom svetov, odborov in komisij, na naj-
boljši poti za nadaljnim napredkom na
tem področju. Takšno soglasje in
skupno razreševanje še vseh odprtih
vprašanj bodo vsekakor ugodno vpli-
vali tudi na delo ustreznih samouprav-
nih interesnih skupnosti v bazi.«
Bolehamo na pomanjkanju
strokovnih kadrov
»Da v naši telesni kulturi še nismo
tako uspešni, lahko pripisujemo'veli-
kemu deficitu v strokovnih kadrih.
Imamo vsebinsko in strokovno dobro
zastavljene programe, imamo pa pre-
malo strokovnih kadrov, ki bi lahko le
te izvajali in uresničevali v dnevni
praksi v osnovnih organizacijah. Zato
bo v prihodnje ena osnovnih nalog ne
le republike, pač pa tudi regijskih cen-
trov, šolanje strokovnih kadrov - vadi-
teljev, trenerjev - na vseh ravneh.«
Zaostajamo v kvalitetnem
športu
»Ne moremo biti zadovoljni z dosež-
ki naših vrhunskih športnikov. Tu so-
razmerno zaostajamo za drugimi repu-
blikami in svetom. Redki so vrhunski
dosežki slovenskih športnikov v
evropskih in svetovnih arenah! Izgub-
ljamo stik s svetom na tem področju.
V prihodnje bo treba v izdatnejši meri
skrbeti in ustvarjati pogoje za razvoj
kvalitetnega vrhunskega športa, da se
bomo uspešneje vključili tudi v te to-
kove. Vrhunske dosežke potrebujemo
tudi za boljše delo v razvoju množično-
sti.«
In množičnost
»Vse bolj jo uresničujemo na po-
dročju šolskega športa, s vsebinskimi
premiki v delu partizanskih društev,
delu na področju športne rekreacije in
drugih oblik aktivnosti. V ospredje
stopa široka aktivnost v planinstvu,
taborništvu. Krajevne skupnosti še ni-
so prevzele pobudo na področju tele-
sne kulture z izjemo nekaterih v naši
republiki. Mnogo pričakujem v tej sfe-
ri od razširjenega dela mladinske orga-
nizacije po uspešnih zaključkih na nji-
hovem rapubliškem kongresu. Zal je
še vrsta odprtih vprašanj in proble-
mov v naši šolski telesni vzgoji in šol-
skem športu. Urediti bo treba status
pedagogov za telesno vzgojo. Skratka
- v uresničevanju množičnosti imamo
še veliko možnosti, ki jih bo treba ure-
sničevati s solidnim organizacijskim
in strokovnim delom ne le v republiki,
pač pa predvsem v bazi!«
Za uspešno delo je potrebna širša
družbena podpora »Vseh problemov v
telesni kulturi ne bomo uspešno rešili,
če ne bo pri tem delu čutiti širše druž-
bene podpore. Mejne samoupravne in-
teresne skupnosti, združeno delo,
družbenopolitične organizacije - vsi bi
naj na tem področju složno sodelovali
s TKS in ZTKO, pa bi bili uspehi mno-
go boljši. Prav v celjski občini ste na
tem področju po mojem občutku naj-
več storili, saj razrešujete vse proble-
me složno kot ena družina, pa so zato
tudi uspehi na vseh področjih telesne
kulture več kot otipljivi. Ste na naj-
boljši poti, da boste ob takšnem ra-
zumevanju združenega dela in vseh
družbenopolitičnih dejavnikov, kora-
kali novim uspehom naproti.«
Tako je zaključil svojo pripoved
predsednik ZTKOS Marjan Lenarčič,
ki je obenem zaželel vsem celjskim
športnikom vse dobro v NOVEM LE-
TU 1979!
K. Jug
HOKEJ NA LEDU
REPREZENTANT Z GROFIJE
Vojko Bratec - Lisica
Mesto ob Savinji ima v
zadnjih letih vedno več in
več športnikov, ki stopajo v
vrste naših državnih repre-
zentanc, če smo še pred do-
brimi desetimi leti bili na-
vajeni, da so celjski atleti in
orodni telovadci redno no-
sili majico z državnim
grbom, smo v zadnjih letih
zasledili in se seveda nava-
dili, da tudi ostali športni-
ki, mimo atletov, bolj in
bolj posegajo po modri ma-
jici z državnim grbom.
Atletom so najprej sledili
dvigalci uteži, judoisti, ja-
dralci, modelarji, smučarke,
kegljavke in sedaj ob stopu v
novo leto še hokejist. In to
domači hokejist. To je mladi
Vojko Bratec-Lisica, igralec
generacije, ki je vsklila po-
tem, ko smo v Celju dobili
umetno drsališče.
Vojko Bratec je doma iz
starega dela Celja, z Grofije.
Rodil se je aprila meseca leta
1953. Torej dopolnil je petin-
dvajseto leto. Za hokejista
baje najboljša leta za vrhun-
sko formo. Še kot kratko-
hlačnika ga redno srečujemo
med mladimi športniki tega
dela mesta, ki je dalo svoj
čas odličnega atleta Franca
Vravnika. Vojko je imel vse
pogoje za zdravi športni ra-
zvoj. Ob hiši mu je tekla Sa-
vinja, preko mosta pa je imel
velik park, pozimi drsališče
in poleti teniško igrišče. Za-
to je kaj kmalu zaigral hokej
na travi, pozimi pa hokej na
ledu in še en konjiček je
imel. Rad je nam.reč, mali
kakšen je, skakal s smučmi.
Dokler je bila ta športna
zvrst pri nas razvita (v Celju)
je dosegal v mladinski kon-
kurenci lepe uspehe. Njegov
najboljši skok pa je 45 me-
trov.
Seveda so potem imeli do-
volj dela sosedi, da so Vojka
dobro posušili, predno je pri-
šel domov. Toda Vojko se je
vedno znašel in takrat dobil
domače ime Lisica.
Z umetnim drsahščem pa
se je športna pot mladih
igralcev Grofije razvila. Vsi
so stopili v vrste pionirjev
HDK Celje. Ker ni bilo
drsalk je Vojko najprej stopil
v vrata kot golman. Potem,
kaj kmalu zaigra na mestu
branilca in tako zaigra tudi
za mladinsko državno repre-
zentanco na Evropskem pr-
venstvu v Švici ter gostuje v
Romuniji in Cehoslovaški.
Zadnja leta pa si celjskega
moštva ne moremo pred-
stavljati.brez napadalca Voj-
ka Bratca-Lisice. Nekaj let,
predno so prišli v celjsko
moštvo Jeseničani, pa je bil
pravi ljubljenec navijačev.
Toda priznanje za svoje sko-
raj desetletno igranje je do-
bil šele letos. Selektor držav-
ne reprezentance ga je pova-
bil med najboljše in žeje odi-
gral dve uradni tekmi proti
Italiji v Ljubljani in Sisku.
*rudi zadetek je dosegel. Se-
daj 'pa potuje skupaj z naj-
boljšimi na Dansko na turnir
četverice.
Pred odhodom na Dansko
pa nam je Vojko dejal: »Že-
lel bi nastopiti na svetov-
nem prvenstvu na Portugal-
skem. Skupaj z Poljanškom
in Felcem. Še nisem v pravi
formi, toda občutek imam,
da bi lahko zelo koristil dr-
žavni reprezentanci. Sicer
pa je že to uspeh za mene, da
lahko sedaj igram med naj-
boljšimi igralci Jugosla-
vije.«
Ob vstopu v novo leto smo
tako predstavili še enega re-
prezentanta iz Celja. Z željo,
da ob novem letu, čez 365
dni, predstavimo še kakšne-
ga reprezentanta v športnih
panogah, ki so v Celju na no-
vi razvojni poti. Kajti prizna-
ti moramo, da smo resda ma-
lo mesto, toda veliko po
športnih uspehih. In k temu
so mnogo prispevali mladi,
samonikli športniki našega
mesta. Eden od njih pa je tu-
di Vojko Bratec.
JOŽE KUZMA
STRELJANJE:
STRELSTVO V ŠTORAH
30 LET SD KOVINAR ŠTORE
strelska družina Kovinar
iz Štor slavi letos 30 letnico
obstoja. Pred tremi deset-
letji, torej takrat, ko se je
ustanovila strelska zveza
Jugoslavije, je dal sedaj že
pokojni prvoborec Kari
Vovk pobudo za usta-
novitev strelske družine
Kovinar. Strelci so takrat s
prostovoljnim delom izgra-
dili strelišče za vojaško pu-
ško, tedaj še o kakšnih zrač-
nih ali malokalibrskih pu-
škah ni bilo govora
Leta 1958 so si strelci s po-
močjo železarne in ostalih
krajanov izgradili lepo malo-
kalibrsko strehšče. Leta 1962
pa jim je železarna odstopila
prostore delavske menze,
kjer so si uredih strelišče za
zračno puško, ki še danes
služi svojemu namenu.
Strelsko družino so v teh 30
letih vodili predsedniki; Ma-
lec, Štefančič, Zapušek, Co-
kan, Žakelj, Lah, Gradišnik
in Bule. V Štorah so vedno
skrbeli za mlad naraščaj, iz
katerih so se razvili odlični
tekmovalci, ki so segli po
najvišjih lovorikah ne samo
v Sloveniji, temveč tudi v
Jugoslaviji, saj so bili tako
pionirji kot mladinci že ekip-
ni in posamezni prvaki Jugo-
slavije. Omenimo le nekaj
strelcev, ki so poželi izjemno
visoke rezultate in segali po
najvišjih mestih na raznih
tekmovanjih: Vili Dečman,
Franc Brečko, Tone Ro-
zman, Polde Vehovar, Ivan
Kočevar, Branko Malec,
Štefka Oberstar in ostali. V
njihovi strelski družini je ak-
tivnih okrog 60 strelcev, se-
veda pa to število ni niti po-
membno, saj se vsaj enkrat
letno pojavi na strelišču tudi
preko 300 strelcev pretežno
iz železarne, ki se pomerijo^
na medobratnih tekmova-
njih. S takim načinom dela
pa je že storjen velik korak
naprej pri usposabljanju
družbene samozaščite. Ob
tem jubileju so prizadevni
strelci iz Štor pripravili prija-
teljsko strelsko tekmovanje
z zračno puško. Jubilej so
več kot lepo proslavili, saj so
na tem tekmovanju zmagali
in potisnili favorizirane strel-
ce iz Celja na 2. mesto. Zani-
mivo je, da so dali svojo eki-
po tudi strelci veterani iz
Stor, ki so se dostojno upira-
li mlajšim aktivnim tekmo-
valcem. Veterane je vodil 85-
letni Karel Kompošek, ki je
tudi tekmoval ter kljub te-
mu, da so mu oči že močno
upešale, še zadeval v črno za
kar si prav gotovo zasluži še
posebne čestitke. Ob tem
slavnostnem jubileju je Sin-
dikat Železarne Štore pova-
bil vse sodelujoče tekmoval-^
ce in ostale povabljence na
večerjo k Mlinarjevemu Ja-
nezu. Predsednik sindikata
je nepretrgoma vseh 30 let,
to so bih: Pavle Štefančič
(tudi nekdanji trener strel-
ske reprezentance Sloveni-
je), Olga Malec, Boris Malec,
Jože Centrih, Štefan Lužar
in 85-letni Karel Kompošek.
Sedanji predsednik strelske
družine Vinko Bule pa je po-
delil še srebrne in bronaste
plakete tistim, ki delajo v
strelstvu 20 in 10 let. Strelci
in gostje so kramljali in obu-
jali spomine še dolgo v noč.
Vsi so si bili edini, da je jubi-
lej in srečanje več kot samo
uspelo, kovali pa so že tudi
načrte za prihodnost.
TONE JAGER
Telesno kulturna skupnost Celje in Zveza te-
lesno kulturnih organizacij Celje čestitata
srečno 79 ter mnogo delovnih, predvsem pa
športnih uspehov vsem telesno kulturnim or-
ganizacijam, vsem družbenopolitičnim orga-
nizacijam, športnikom, športnim delavcem in
vsem delovnim ljudem ter ljubiteljem športa!
Športna redakcija Novega tednika in Radia
Celje želi vsem športnikom, športnim delav-
cem In ljubiteljem športa srečno in športno
leto 1979! Ob tej priložnosti naj velja tudi
zahvala vsem, ki so pomagali skozi vse leto
kreirati športno stran v Novem tedniku in
športni pregled v Radiu Celje, kot so Jože
Kuzma, Karel Jug, Vinko Potočnik, Tone Ja-
ger, Tone Tavčar, Jože Grobelnik, Rado Kru-
šič, Žarko Samec, Marko Lazarevič, Vinko
Gobec, Franček Pungerčič, Tone Škerbec,
Štefan Jug in drugi.
NA KRATKO
ŠAH IN INVALIDI
Pred novim letom so člani žalskega
društva invalidov pripravili šahov-
ski turnir, kjer Je zmagal Razinger
pred Primožičem, Rozmanom in Gro-
belnikom. Zmagovalec je prejel po-
kal v trajno last.
JOŽE GROBELNIK
USPEH KARATEISTOV
v Ljubljani je bil novoletni turnir v
karateju, kjer so nastopili tudi tek-
movalci celjskega območja ter dose-
gli lep uspeh, v katah pri pionirjih je
bil Grum drugi, Završnik tretji in
Korber četrti, vsi Partizan Žalec. V
katah pri dekletih sta bili članici Ju-
gokaj iz Celja Zupane in Šumej tretja
oz. četrta. V nižji kategoriji borb je
zmagal Bosio (gimnazija Celje) pred
Plešcem in Zupanom, oba Partizan
Žalec, v borbah višje kategorije pa je
zmagal Hudovernik iz Žalca pred Pa-
vlijo Jogokaj Celje in Krušičem Par-
tizan Vransko. Nastopilo je 69 tekmo-
valcev iz vse Slovenije.
RADO KRLŠIC
MLADI SMUČARJI
v soboto je na smučiščih v Celju in
Vojniku nastopilo preko sto najmlaj-
ših smučarjev oz. tistih, ki so se v
predhodnem tečaju šele naučili os-
novnih smučarskih veščin. Tečaj je
trajal pet dni pod naslovom »Toper
cicibanom-. Med cicibankami sta
zmagali Špela Šešler in Matejka Mi-
hajlovič z enakim časom, druga je
bila Urška Plevčak in tretja Snežana
Vignjevič. Med cicibani je bil naj-
boljši Marko Božič pred Matejem Vo-
hom in Urošem Štuklekom.
ŽARKO SAMEC
VITANJE PRVE
Košarkarji Vitanja so postali ob-
činski prvaki Slovenskih Konjic v
košarki. Nastopilo je osem ekip. Dru-
go mesto so osvojile Konjice I pred
Konjicami II, Ločami, Oplotnico I,
Dobrovo, Oplotnico. II in Zrečami.
VINKO POTOČNIK
NAJBOLJŠI STRELCI
Pod pokroviteljstvom občinskega
štaba teritorialne obrambe je bilo v
Slovenskih Konjicah tekmovanje v
streljanju z zračno puško za pionirje
in pionirke. Med ekipami pionirjev je
zmagala OŠ Dušan Jereb pred OŠ Bo-
ris Vinter, OS Ljubo Šercer in II. OŠ
Slovenske Konjice. Tudi med pionir-
kami so bile najboljše predstavnice
OŠ Dušan Jereb iz Slov. Konjic. Med
posamezniki je zmagal Lovro Kohng^
med posameznicami pa Irena Kuko-
vič, oba OŠ Dušan Jereb.
VINKO POTOČNIK
MONTING NA
KOLENIH '
Košarkarji Celja so znova presene-
tili, tokrat pozitivno, saj so na gosto-
vanju v Zagrebu premagali favorizi-
rano ekipo Monting z 85 proti 80. Tu-
di tokrat je bil daleč najboljši strelec
Polanec. Celjani so sedaj drugi z ena-
kim številom točk kot vodeči Šibe-
nik, s katerim se bodo pomerili v pri-
hodnjem kolu v Celju. Torej derbi za
prvo pozicijo!
V 3. kolu ženske republiške lige so
Celjanke doživele tretji poraz proti
Mengšu in so brez točk zadnje. V na-
slednjem kolu bodo gostovale v Li-
tiji.
KAREL JUG
KATASTROFA V
BJELOVARJU
Rokometaši Aero Celje so doživeli
pravo katastrofo v Bjelovam proti
Partizanu s 34 proti 19. Zdaj so šesti a
desetimi točkami, v prihodnjem kolu
pa bodo igrali doma proti beograjski
Crveni zvezdi.
JOŽE KUZMA
PORAZ HOKEJISTOV
Hokejisti Celja so gostovali v Ljub-
ljani in doživeli pričakovan poraz
proti bodočemu državnem.u prvaku
Olimpiji z 10:4. Na lestvici so še ve-
dno tretji za Olimpijo in Jesenicami,
v prihodnjem kolu pa bodo igrali do-
ma proti zagrebškemu .Medveščaku,
ki je na četrtem mestu z dvema toč-
kama zaostanka.
JOŽE KUZMA
TEKMOVANJE V ČAST
DNEVA ARMIJE
v štorah so strelci izvedli tekmo-
vanje v počastitev dneva armije.
Tekmovali so z zračno puško serijske
izdelave. Vrstni red ekip: Celje, Kovi-
nar, Vojnik, Cinkarna itd. Najboljši
posamezniki: Tone Jager 273 kr., Er-
vin Seršen 272, Ivan Kočevar 269, Jo-
že Jerman 269, Vili Dečman 265. Mar-
jan Dobovičnik 265, Polde Teržan
265, Bojan Petek 265. Fric Rezar itd.
NOVOLETNI TURNIR V
REČICI
V Rečici pri Laškem so tamkajšni
organizatorji pripravili tradicional-
ni novoletni turnir z zračno pištolo
standard. Tekmovanja so se udeležili
domala vsi najboljši pištoljaši iz Slo-
venije. Doseženih je bilo nekaj vr-
hunskih rezultatov. Od Celjanov je to
pot izredno streljal Zoran Lah, ki se
je uvrstil na 3. mesto z odličnim re-
zultatom 378 krogov, kar je le en krog
slabše od celjskega rekorda, ki ga
drži Marjan Dobovičnik. Hkrati pa je
bilo v Rečici izvedeno tudi prvenstvo
občine Laško z zračnim standardnim
orožjem. Med člani je s pištolo po
pričakovanju zmagal Vinko Lavrinc
s 366 krogi. Pri mladincih je bil s
pištolo najboljši Branko Goluh s 311
krogi. S puško je pri članih zmagal
Roman Matek s 343 krogi.
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 1978
STANOVANJSKA
PREDNOSTNA
USTA
Izvršni odbor Samoupravne stano-
vanjske skupnosti občine Šentjur pri
Celju je na svoji 6. redni seji dne 21.
12. 1978 na predlog komisije za druž-
beno pomoč ter v skladu z določili 14.
in 15. člena Pravilnika o pogojih in
merilih za dodeljevanje najemnih
stanovanj zgrajenih s sredstvi za
družbeno pomoč v stanovanjskem
gospodarstvu (Uradni list SRS št.
8/76) sprejel naslednjo prednostno li-
sto za pridobitev najemnih stanovanj
zgrajenih s sredstvi za družbeno po-
moč Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Šentjur pri Celju.
V listo se uvrstijo naslednji
upravičenci:
1. Miha Friderik, Loka pri Žusmu 36,
družina z nižjimi dohodki
2. Brečko Danica, Primož 13, družina
z nižjimi dohodki
3. Vojsk Zdenka, Košnica 29, druži-
na'z nižjimi dohodki
4. Bednjanič Jože, Rakitovec 2, dru-
žina z nižjimi dohodki
5. Pire Slavko, Bezovje 20, družina z
nižjimi dohodki
6. Bračun Vinko, Botričnica 11, dru-
žina z nižjimi dohodki
7. Rezar Terezija, Podgrad 34, druži-
na z nižjimi dohodki
8. Lenart Rajko, Zg. Selce 9, mlada
družina
9. Stojan Mira, Zlateče 3, samohra-
nilka
10. Senica Milan, Pod Rifnikom 3 c,
družina z nižjimi dohodki
11. Zidanšek Albert, Dramlje 19, dru-
žina z nižjimi dohodki
12. Majcen Branko, Ul. IL bataljona
21, družina z nižjimi dohodki
13. Kukovič Ivo, Botričnica 19, druži-
na z nižjimi dohodki
14. Kovač Ivan, Cesta Kozjanskega
odreda 13, upokojenec
15. Jaklič Cvetka, Franca Malgaja 3,
samohranilka
16. Leskovšek Helena, Gorica 29, mla-
da družina
17. Vodušek Martin, Dramlje n. h.,
mlada družina
18. Jazbinšek Vera, Na Lipico 13, sa-
mohranilka
19. Anderluh Franc, Ul. skladateljev
Ipavcev 17, družina z nižjimi do-
hodki
20. Leskovšek Drago, Slivnica 29 a,
mlada družina
21. Lainščak Jožefa, Dušana Kvedra
24, družina z nižjimi dohodki
22. Brodej Ivan, Slomškova 14, mlada
družina
23. Lesjak Silva, Dušana Kvedra 35,
mlada družina
24. Arzenšek Marta, Dušana Kvedra
34 a. družina z nižjimi dohodki
25. Sket Berta, Dušana Kvedra 24,
družina z nižjimi dohodki
26. Brečko Zlatka, Dušana Kvedra 16,
samohranilka
27. Skoberne Berta, Pot na Lipico 3,
mlada družina
V listo se ne uvrstijo, ker niso
izpolnjeni pogoji:
1. Nuč Marjana, Pot na Lipico 4
2. Koprive Karel, Doropolje 5, Pla-
nina
3. Bostner Rozika, Dušana Kvedra
10
4. Polenek Marija, Cesta na Kmetij-
sko šolo 9
5. Vareško Darinka, Dušana Kvedra
29
6. Erjavc Irena, Dušana Kvedra 24
7. Debeljak Antonija, Trnovec 28
8. Nassib Ana, Planina 44
9. Žlender Vinko, Loka pri Žusmu 52
10. Malec Marjeta, Ul. 14. divizije 9
11. Knez Vida, Bodrež 32, Grobelno
12. Vodušek Metka, Sladka gora 6,
Šmarje pri Jelšah
13. Robič Slavica, Ipavčeva 8
14. Žafran Mira, Voduce 8, Šentjur
15. Kopinšek   Sonja,   Jazbine   15,
Dramlje
Upravičencem bodo stanovanja do-
deljena po prednostni listi, ko bodo na
razpolago.
Vsi prosilci imajo pravico v 15 dneh
od objave prednostne liste dati na pre-
dnostno listo pripombe in predloge na
skupščino Samoupravne stanovanj-
ske skupnosti občine Šentjur pri Ce-
lju.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
KAKO V LETU 1979?
1976 — velika in uspešna preizkušnja
Ko polagamo obračun de-
la, lahko z veseljem povemo
vsem, da je kronika za leto
1978 popisana do zadnje
strani. 736 plezalnih vzpo-
nov postavlja AO Celje na
tretje mesto med slovenski-
mi odseki, po številu vzpo-
nov na enega aktivnega čla-
na pa na prvo mesto. Knez
Franček je rekorder med
slovenskimi alpinisti s 134
vzponi.
Razveseljivo je, da beleži
odsek poleg ponovitev kar
34 prvenstvenih vzponov in
prvih zimskih ponovitev, kar
je največ po vojni v eni ple-
zalni sezoni. Vzponov bi bilo
že občutno več; samostojna
celjska odprava Andi '78 je
namreč kar za dva meseca
izključila 6 najboljših alpini-
stov Celja.
Odprava je dokazala, da je
alpinizem v Celju sposoben
največjih storitev v oddalje-
nih gorstvih tako tehnično
kot organizacijsko - družbe-
nopolitične organizacije in
posamezniki Celja, pred-
vsem pa izvršni svet skup-
ščine občine Celje - so z dra-
goceno pomočjo dali temu
športu v Celju enkratno priz-
nanje. Preplezane smeri v
perujskih Andih spadajo
med vrhunske storitve.
V marcu 1979 potujeta dva
alpinista (Knez, Zupan) z
najmočnejšo povojno odpra-
vo v Himalajo, da se spopri-
mejo po novi smeri z najvišjo
goro - Mont Everestom. Al-
pinisti, ki ostanejo doma,
imajo visoke cilje v naših
Vedno več je »solo« vzpo-
nov v najtežjih stenah - se-
veda so tu na delu le izje-
mni, ekstremni plezalci
stenah, načrtujejo težke
vzpone že v teh dneh v še
nepreplezanih zaledenelih
smereh in zbirajo opise itali-
janskih Dolomitov, Franco-
skih Alp in šestič Wilder Kai-
serja.
Plezalna šola dela po načr-
tu vse do izpitov v novembru
79. Vedno več mladih priha-
ja, ostanejo le najboljši -
izbira je stroga, saj oceno
znanja postavlja poleg izpit-
ne komisije tudi najstrožji
profesor - stena sama!
Kar pričakujemo v novem
letu sami, želimo tudi vsem,
ki zahajajo v gore - veliko
doživetij in srečnih dni -
brez nesreč. Gorska reševal-
na služba bo čakala kot ve-
dno s polno opremo in zna-
njem., toda vsi upamo, da
ostane brez dela. Da se vrne-
mo vsi hribovci v dolino z
nasmehom in celih kosti, z
nepozabnimi doživetji, novi-
mi prijatelji in čistejših src.
Za novoletne dni pa pamet
v roke. V gorah je zapadlo
precej snega, nevarnost
prsnih in kložastih plazov je
velika. Ce pade sneg pred so-
boto še enkrat, ali če zapiha
jug - ostanimo rajši na var-
nih in ravnih tleh. Sporoča-
mo, da je koča GRS na
Okrešlju zasedena, prav tako
zimska soba. dC

Za vse, ki nakupujejo novoletna darila
zadnji hip, priporočamo obisk in nakup
na oddelku KOZMETIKE, od koder so
spodnji posnetki. Komplet Ornega
(308,70 din), Bidex (226,00 din), priprav-
ljeni aranžmaji od 60-150 din. Ne pozabi-
te tudi na oddelek prehrane v Velebla-
govnici T.
PRIPOROČA
št. 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 2«
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 50 - 28. decembra 1978
št. 50 - 28. decembra 1978
NOVI TEDNIK - stran 31
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
ob visečih samostanih2
Gost sem le bežen dežele,
v katero vihar me zanaša   •
(Horaciil
Sveta Paraskeva je majhna
cerkvica, stisnjena med reči-
co in strma pobočja gora.
Nastala je na mestu, kjer je
bila v začetku stoletja neka
huda nesreča, ki pa »po ču-
dežu« ni terjala človeških
življenj. Verniki so v tem vi-
deli božje znamenje in posta-
viU cerkvico.
UstavUi smo se na parkiri-
šču ob cesti in se preko vise-
čega mostu napotili k cerkvi-
ci. Most povezuje oba brego-
'.va deroče rečice, ki se peni
globoko pod vegasto kovin-
Vsko konstrukcijo.
Onstran vode sm.o prišh
"^prvič v stik z grškim turi-
zmom, s tisto najslabšo stra-
/.rijo, ki se kaže v obliki vsilji-
^ Vih stojnic z raznimi neu-
, mnostmi. Blago na njih je ta-
.>..kp pomešano, da se komaj
'znajdeš. Svete podobice, us-
' njene torbe, razglednice, di-
.^šeče sveče, kičasti izdelki iz
■ školjk, verižice in še in še. Ta
-jjisana šara z obeh strani
S)klepa pot k cerkvici.
Pred cerkvijo je studenec,
ki napaja maj bazen, v kate-
rega turisti mečejo novce »za
•srečo«. Se nekaj stopnic in
Že smo pred vrati. 2e tu nas
"bmami prijeten vonj dišečih
^več in cvetja, ki ga je pred
grško veliko nočjo po vseh
(Cerkvah v obilju. Tiho vsto-
pamo in skoraj zapolnimo
majhen prostor, ki s svojim
opojnim vonjem, migetajočo
svetlobo daritvenih sveč in s
čudovitimi ikonami učinku-
je kar nekam mistično.
Stemnilo se je že, ko smo
polni vtisov zapuščah Para-
skevo.
Avtobus se je podil po vi-
jugasti cesti, mi pa smo po-
časi postajali vse bolj utruje-
ni. Za nami je bil dolg dan in
komaj smo čakah, da se v
hotelskih sobah odpočijemo.
Končno smo se le ustavili
pred hotelom. Med večerjo
smo začudeni pogledali sko-
zi okna jedilnice na roj mige-
tajočih lučk. Prebivalci so se
zbirah v nekakšno procesijo,
ki je napovedovala bližnjo
grško vehko noč. Naj smo še
tako hiteU z večerjo, prišli
smo prepozno. Utrujenost je
bila pozabljena in vsa skupi-
Piše: MATEJA BELAK
na se je zbrala na trgu, ki je
bil še pred kratkim tako ži-
vahen. Zdaj razen reflektor-
jev s svetlobo v nemogočih
barvah ni bilo na trgu niče-
sar. Malo smo se še sprehodi-
U, če bi morda kje naleteli na
zanimiv sprevod, pa smo se
kmalu razočarani vrnili v ho-
tel.
Že zgodaj smo zapustili
Lariso, turistično središče z
množico hotelov. Namenjeni
smo bih k Meteoram. Cesta
je spet vijugala po ravnini, le
daleč pred sabo smo videli
gričevje nedoločenih obUk.
Počasi pa so se griči ostrili in
ostrili in začudeni smo pred
sabo zagledali skalne škrbi-
ne, ki še najbolj spominjajo
na morsko dno ali pa na ne-
verjetno sceno iz povprečne-
ga fantastičnega filma, bolj
romantični popotnik pa vidi
v njih stare, okamenele veli-
kane. Zanimivo je, da teh
skal ne omenja grška mitolo-
gija, tudi ljudsko slovstvo jih
ne pozna in niti stari zgodo-
vinarji ne pišejo o njih.
Vrh ozkih kamnitih ste-
brov so menihi v XIV. in XV.
stoletju zgradili samostane.
V želji, da bi bih v modri či-
stini neba bližje bogu, so se
lotili na videz nemogoče na-
loge in jo mojstrsko izvedli.
Samostani zavzemajo ves
možni prostor na vrhu in le
domišljija nam lahko poma-
ga pri poskusu rekonstrukci-
je te gradnje.
V dokončanih samostanih
so živeh menihi strogo izoli-
rani. Edina vez s svetom pod
njimi so'bile nekakšne mre-
žaste '/reče, v katerih so spu-
ščali menihe na polja ob
vznožju škrbin.
Po ozki vijugasti cesti smo
se vzpenjali proti enemu od
samostanov. Najprej smo se
prebijali skozi mestece, stis-
njeno pod skalne stebre, in
končno smo se pribhžali tudi
stebrom. Sele takrat smo
opažih v njih kakšna dva me-
tra dolge in okoh pol metra
visoke vdolbine, v katerih je
ravno dovolj prostora, da
človek leže. Od preloma tiso-
čletja pa tja do XVIII. stolet-
ja jih je uporabljal nek meni-
ški red za svoja prenočišča.
V mnogih se še vidijo sledo-
vi vrvi, ki so deloma ščitile
odprto steno, in lestve, ki so
vodile do njih. Najbolj pa
nas je pretreslo, ko smo vide-
li, da v večjih še danes prebi-
vajo ljudje. Pa ne menihi,
pač pa cele družine revežev.
Ko smo se le povzpeli do
samostana, smo kaj hitro
spoznali, da se je ideja o od-
maknjenosti, ki je za mediti-
ranje nujno potrebna, že
davno utopila v pridobitniš-
tvu.
Kraj je več kot le turistična
zanimivost z vsem, kar sodi
zraven (od spominkov do co-
ca cole). Edino, kar je ostalo
nekako mistično, so sami sa-
mostani in pa zahteva, da
ženske v hlačah ne smejo
vstopiti. Ko smo izvedeU za
to, se je začelo mrzlično sti-
kanje po potovalkah, kar
preko kavboj k smo si oblači-
le krila in pod njimi spodvi-
hale hlačnice.
Ozke stopnice vodijo na
vrh do samostana. Tam je
našo pozornost najprej pri-
tegnil odlično negovan vrt in
pa dva dokaj mlada meniha,
ki sta prodajala rjizglednice.
Večina samostanov je da-
nes opuščena, le v redkih so
še ostali maloštevilni meni-
hi. Včasih, ko so bili samo-
stani v največjem razcvetu,
tam okoU XVII. stoletja, je
bilo v vsakem po sto meni-
hov. Vsakega umrlega so ta-
koj nadomestili z novim, ta-
ko da je dolga desetletja
ostajalo njihovo število ne-
spremenjeno.
V samostanu smo si ogle-
dali muzej starih knjig. Mno-
go med njimi so še iz V. in
VI. stoletja. Poleg knjig pa
so me najbolj navdušile ču-
dovite freske v samostanski
cerkvici. Na žalost pa so pre-
puščene na milost in nemi-
lost zobu časa, zato jih kaj
kmalu čaka neslaven pro-
pad.
Prevzeti od čudežnih sa-
mostanov smo zapuščali Me-
teore in se z avtobusom za-
grizli v serpentine dveh gor-
skih prelazov.
REKU SO
Advokat pri odpiranju te-
stamenta pred sorodniki:
UmrU je ves svoj denar
prelil v potovalne čeke in od-
potoval na drugi svet...
Žena svojemu možu: Ta-
ko, naš hišni proračun je go-
tov, zdaj samo še vprašanje,
kako boš dobil izdatno povi-
šico plače...
Pacient psihiatru: Poslu-
šal sem vaš nasvet, doktor.
Nisem se več pustil zafrka-
vati in sem svojemu šefu po-
vedal vse, kar si o njem mi-
shm. Zdaj sem olajšan - za
svojo službo.
Na steni neke kemične či-
stilnice je bilo zapisano: Kjer
se dobro je in pije, tam se
tudi popackate.
Vprašali so filmskega kri-
tika, zakaj da je tako nepri-
ljubljen; Zato, ker me sovra-
žijo vsi tisti, ki sem o njih igri
pisal in oni o katerih nisem
nič napisal.
Mož ženi:
Kako to da imamo v hiši
samo tri vrste stvari. Take, ki
jih ne rabimo, take, ki so se
pokvarile in take, ki jih ni
mogoče najti.
OBVESTILO
NAROČNIKOM IN DRU-
GIM BRALCEM NOVE-
GA TEDNIKA
Zaradi prazničnih dni bo
1. številka NT v 1. 1979
izšla 11. januarja. Do ta-
krat lep pozdravi
In spet so tu prazniki. Napekli bodo kup potic, kupili čokolade in drugih vrst slaščic.
Potem na zob ga bodo dali, se nalili kakor gobe in čez metali... Nam pa bodo grisa dali,
mleka, čaja, potem nas bodo umili, nas kakat dali in v posteljo poslali.
Metedre, ki so jih v 14. in 15. stol. postavili menihi
In sedla je na stol - raketo ter švignila v
novo leto!
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri JeLšah in 2alec - Uredništvo:
Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar,
tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija; Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič
(odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl -
Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP "Delo , Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 4 din - Celol. naročnina 180 din,
polletna 9adin. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon,
oglasi in naročnina: 22-369, 23-lu5.