Drobnosti.
Kaj pripovedujejo Lahi o ženi. Znana laška vljudnost proti ženskemu spolu se razodeva posebno v prigovorih. Lah pravi: Ženske zamolče samo to, česar ne vedo. — Ženska je zvitejša ko vrag, dasi je le majhna. — Kdor se oženi, mora imeti dvoje možganov. — Ženske in luna — danes svetle — jutri temne. — Kdor ima ženo, ima bridkost. — Dolgi lasje — kratka pamet. — Seveda pripovedujejo prigovori mnogo, čemur bi pritrdile tudi naše bralke: Kdor ima mater, ne sme jokati. — Dobra mati ne vpraša: ali hočeš.-'   (ampak kar da in ukaže).   — Mati
—   mučenica. — Katera ima jamico na licih, dobi moža tudi brez dote. — Kakoršno hočeš rodbino, tako si vzemi ženo. — Dobra žena je vredna krone. — Kdor ženo pretepa, tepe vso hišo. — Pokaži mi ženo in povem ti, kdo je njen   mož.   —  Nališpani  ženi   obrni  hrbet.
—   Lepo okrašena soba — modra žena. — Ne sodi ženskih in platna ob sveči. -*-- Dobra žena naredi dobrega moža.
Nov leteči stroj. Konec- lanskega leta je predaval na Dunaju v dvorani inženirjev in arhitektov brnski profesor Jurij Wellner o novem letečem stroja. Najprej je na kratko razložil do sedaj znane leteče stroje in naprave. Najbolj so se doslej obnesle naprave z zmajevimi perotmi. Profesor Wellner pa meni, da so možni stroji z gonilniki (motorji), zakaj le tedaj bodo leteči stroji kaj vredni, Če se bodo mogli ustaviti v zraku, kar še ptiči težko store. Predavalec meni, da bodo te naprave še pred koncem tega veka v navadni rabi. Njegova naprava je gladka, poostrena ladjica, obsegajoča gonilnik, ki vrti na obeh straneh krilna kolesa, in prostor za potnike in kurivo. Koles se lahko priredi več, šest, štiri ali dve. Mehanizem je podoben Morgan-ovim veselskim kolesom na parobrodih. Profesorja Wellnerja stroj ima prostor za štiri do osem ljudij. Na obeh straneh ima po tri kolesa, 6-5 m v premeru. Gonilnik ima moči za osemdeset konjskih sil, ki bi imele pri 135. zasukih začetno brzino 45 m v sekundi in bi nosile b^ookg. — Vsi poslušalci so bili zadovoljni s predavanjem in so sklenili, da napravi avstrijsko društvo arhitektov in inženirjev tak stroj za dva človeka, ki bo  stal  5000 gld.
„Pol. Corr." poroča o nesreči, ki se je pripetila poročniku redovne ladije vit. Hohnel-u. Dopis s 15. nov. 1893. slove: Pod vodstvom Mr. Chanler-a in vit. Hohnela stoječa ekspedi-cija se je nahajala 22. vel. srpana 1893. pri Seji, na jugu pogorja Boroghija, da bi streljala slone. Se nista nobenega zagledala, kar se pripeti Hoh-nelu grozna nesreča. V gostem gozdu sta bila oba gospoda, ko opazi   Hohnel bližajočega se
nosoroga. Upajoč, da mu uide, skoči na stran, toda žival ga sledi in ga podere na tla. Nosorog poskuša ranjenca z rogom na stegnu prijeti, a se mu ne posreči, ker je ležal poročnik na tleh in se dobro umikava!. Nosorog otiplje ranjenca z gobcem, sune ga močno in odide sopihaje dalje. Hohnel vstane in se prepriča, da ni nobena kost prelomljena; zarad izgube krvi pa je moral leči. Mr. Chanler niti slutil ni, kaj se je pripetilo Hohnelu. Ko se čez nekoliko minut približa ranjencu, sleče mu strgano obleko in mu izpere rane. Potem ga neso do stanišča. Tu ostane Chanler pet dnij, da bi se ranjenec odpočil. Toda njegovo stanje se je shujšalo, trebuh mu je otekel in ga silno bolel, dasi so mu pokladali nanj mrzle ohlapke noč in dan. Prvih deset do dvanajst dnij je silno trpel, za trenutek ni mogel zatisniti oči j. Niti mleka niti juhe ni mogel uživati. Moči so ga.zapuščale, mislili so, da bo izdihnil. K sreči se mu je potlej obrnilo na bolje; 27. sept. je nastopil Hohnel s Ghanlero-vimi služabniki vrnitev in je dospel po mnogih težavah do škotske misijonske postaje Kibuczi. Ko je ozdravel, povrnil se je Hohnel čez Zan-zibar domov. — Pred kratkim smo čitali, da se je doma pozdravil.
Slepi konji. Malokomu je znano, zakaj toliko konj oslepi. To provzrocajo strašnice pri konjski opravi. Konjske oči stoje v ostrem kotu z nosno kostjo, gledajo torej bolj na stran, kakor naravnost naprej. Meneč, da se konji ne bodo tako lahko plašili, napravljajo jim strašnice, ki zavirajo pogled na strani. Konj pa ni za to ustvarjen in vedno trpi, ker se oko ne more temu privaditi. Umevamo torej lahko, da vid peša, dokler popolnoma ne oslabi. Sploh so pa strašnice nepotrebne in le še bolj plaše konja.
Pusti konju rep! Kdor konju odstriže rep, muči zelo ubogo žival. Poglejte le ostriženega konja poletnega dne, kako se zastonj trudi, da bi se obranil kri sesajoČih muh in komarjev! Najbolj mučijo takisto konje bogatini, ki imajo konje le zaradi lepšega. Ta muka ni nič drugega, kakor nespametna šega, ker mislijo, da so konji na videz polnokrvni, če jim prestri-žejo ali odstrižejo rep. Pogostoma se pa zgodi, da se splaši konj ali uide prav zaradi tega, ker se brez repa ne more ubraniti pikov. Odpravite torej to razvado!
Zoper kačji pik. Profesorju živinozdrav-niške šole v Maisons-Alfortu Kaufmannu je priznala francoska medicinska akademija Orfilov dar za razpravo o kačjem piku. Kaufmann navaja v tem spisu kromovo kislino kot najzanesljivejše sredstvo   zoper  kačji  pik.    Strokov-
njaki, ki so uporabljali to kislino, trdijo, da presega vsa doslej rabljiva sredstva. Rabi se neposredno v raztopinah v razmerju   i : ioo.
Iz rusovske Poljske. Krakovskemu „Cas"-u se je poročalo proti koncu lanskega leta: Od svečana sem se je v Litaviji strašansko pomnožilo preganjanje katoliške cerkve. Generalnega vikarja povsodi zasledujejo, otroci so prisiljeni rusovski moliti, cerkve in samostane zatirajo in izpreminjajo v pravoslavne. Taka usoda je zadela nedavno v kovniški guberniji cerkev bene-diktink v Krozih, ki je znana zaradi starodavne šole. Na guvernerjev ukaz so zatrli lansko pomlad samostan, odvedli nune in uporabili samostanski imetek za pravoslavne namene. Tudi cerkev so hoteli opleniti. Ko se je ta novica razširila, sklenilo je ljudstvo braniti cerkev na prav Čuden način. Od srede vinotoka do 22. listopada je ljudstvo neprenehoma bivalo v cerkvi. Omenjenega dne ob dveh po noči prihrumi general Klingenberg s kozaki v cerkev. Ljudstvo se neČe prostovoljno raziti, zato se prične mesarsko klanje v svetišču — kri teče v potokih; mnogo oseb pomore, na stotine so jih ranili, bežeče množice so kozaki preganjali in podili do reke Krozente, kjer jih je mnogo utonilo. Več sto oseb so ujeli. Ujetnike bijejo s šibami, sela kozaki plenijo, Češ, da iščejo begunov. Da bi se pred svetom oprali, razširjajo novico, da so prišli na sled zaroti in zato kličejo ujetnike pred vojaško sodišče.
43,000 raznašalcev „strašnih romanov"
deluje na Nemškem. Statistika je dognala, da bere take romane do dvajset milijonov ljudi j na Nemškem. Pogostoma se ti romani razširjajo v 100 do i 50 snopičih v 100.000 izvodih. Založniki so svoje ljudi dobro izvežbali. Iz raznih dogodkov se je spoznalo, kako strašna žetev sledi taki setvi. Judovsko tiskarstvo je pričelo razpečavati take knjige, in kristijani na Nemškem imajo samo jedno sredstvo, da se ustavijo temu naplavu — jednako  orožje.
O sultanu Bimbambumu poročajo časniki dogodek, ki je vsaj zanimiv, Če že ni popolnoma resničen. Sanjalo se je sultanu Bimbambumu, da je izgubil vse zobovje. Takoj pokliče razlagovalea sanj in ga vpraša, kaj pome-njajo sanje. ,,Kolika nesreča!" zakliče le-ta. „Vsak zob pomenja izgubo jednega sorodnika!" „Kaj, pes, ti si mi upaš kaj takega povedati.'' ProČ se poberi! Sto udarcev z bambusom naj bo tvoje plačilo." — Kmalu pokliče drugega. Ta zakliče: „Kolika sreča! Blagor ti, vse svoje sorodnike boš preživel!" Veselo se namuza sultan in reče dobrovoljno: „Hvala ti, prijatelj, idi k zakladniku, da  ti  izplača sto zlato v, za-
služil si jih." Ko so dvorjani opomnili razlagalca, češ, da je isto povedal, kar prvi, odgovoril je pomežikajoč: „Povedati se sme vse, samo, kako se pove, to je druga stvar."
Goethe in emancipacija Judov. Goethe se je silno jezil, ko se je razglasil v Weimar-ju nov zakon, ki dovoljuje zvezo kristijanov in Judov. Svaril je pred hudimi nasledki takih zvez in trdil, da bi moral superintendent, Če ima le količkaj značaja, rajši odpovedati se službi, kakor pa poročati judinjo v cerkvi v imenu presvete Trojice. S tem se podkopujejo vsi nravni čuti vsake rodbine, ki vendar slone na verskih čutih. Ali moramo prav mi, dejal je, povsodi vodniki biti budalosti, vse spake najprej poskusiti?
—   AVeimarski kancelarij Miroslav pl. Muller, iz Čegar „Pomenkov" smo posneli te vrstice, pristavlja: Njegova gorečnost zoper Jude je zanimiva zaradi spoznavanja pozitivne vere, veljavnih državnih naprav, ki iz vseh njegovih spisov pro-sevajo,  dasi je bil zelo slobodomiseln.
Ali govore opice? Profesor Garner se je pečal že dolgo s tem vprašanjem. V ta namen je zaznamoval opičine glasove s fonografom. On trdi, da ni mogla umeri govorice jedne vrste
—  opica druge vrste, pač pa govore in umevajo opice  iste vrste tudi  isti  jezik.
Da bi to stvar dognal s popolno profesorsko temeljitostjo, šel je v Afriko, da bi tam študiral jezik opic.'V južnozahodni Afriki se je mudil 14 mesecev. Od morja je šel v notranjščino dežele 300 kilometrov. Tu je bival v železni kletki 101 dan in opazoval opice, kako se vedejo, kadar so proste. Profesor misli, da je sedaj dokazana stvar, da govore opice neki jezik, ki se ga lahko nauče tudi ljudje. Prinesel je s seboj tudi dva šimpanza, ki sta človeku jako podobna. Kažeta, da sta bistrega uma. Kar čutita in želita, vse povesta drug drugemu ali pa profesorju. ;— To poročilo smo povzeli iz nemškega strokovnega lista „D. Rundsch. fiir Geographie und Statistik". Ne vemo, ali bi se čudili, ali bi profesorja pomilovali. Kdo ima psa in ne razumeva pasjega „jezika"? Vsakdo ve, da zna tudi pes povedati po svoje, kar želi in kar ga teži. Kakor zna pes govoriti po svoje, tako tadi mačka in vsaka žival. Kakor umevamo ta živalski jezik, tako se ga marsikdo tudi nauči. Poznamo jih, ki znajo mijavkati, lajati, mukati, da je kaj. — Kdo ve, ali ne bodo nekega dne povedali, da je izšla slovnica šimpanskega jezika! Dasi je ta stvar do skrajnosti smešna, vendar je tudi neizrekljivo žalostna, ne zaradi vednost-nega namena, ampak zato, ker hočejo opico kar po sili povzdigniti do Človeške stopinje, Človeka pa poživaliti.