Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 17. junija 1879.
§4.
Postava od 26. maja 1879,
o ugodnostih, ki se dodeljujejo podjetju za napeljevanje vode po Goriško-Tržiškem ozemlji.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Vodnemu društvu za namakanje sveta okoli Goriškega Tržiča (Consorzio acque deli’ agro Monfalconèse) dodeljuje se za izvod dotičnih naprav v napeljevanje vode oprost od presnemščine, kar se je nabere pri nakupovanji zemljišča, po tem od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druge listine v dobavo kapitala in izvod dela. da se naprave potrebne za napeljevanje vode popolnem dovršijo.
§• 2.
Vodno društvo, oziroma podjetje, kateremu bi ono preizročilo izvod del za napeljevanje vode, oproščeno je za dvajseti let po iztečaji časa za delo določenega (§. 5) od vsakega davka za dohodke, prejemane od društvenikov ali drugih za oddajano jim vodo ali vodno moč (gonilno silo).
§.3.
Poprej nerodovitnim tlom, ki se po društvenih napravah izpremené v orni 8vét, dodeljuje se oprost od zemljiškega davka na dvajseti let od tistega časa, ko 8e vsled zglasitve po propisu vpodane poistini (pokonstatuje), da so res obdelana.
§• 4.
Dalje se vladi daje oblast, vodnemu društvu dodeliti 140.000 gld. v zajem, in to v delih po 36.000, 31,000, 28.000, 24.000 in 21.000 gld. na konci prvega, °ziroma drugega, tretjega, četrtega in petega leta po koledarji, ki pridejo po Poslednjem v delo določenem letu.
Za ta zajem (to posojilo) bode vodno društvo od enajstega leta po izteku v delo določenega časa počenši, plačevala v državno blagajnico letnih obresti po 4 od sto dotle, dokler se nepovrne ves zajem.
(Slovoniseh.)	0q

A zajem sam naj vodno društvo od šestnajstega do dvajsetega leta po izteku časa v delo določenega odplača državni blagajnici v pet enakih letninah.
Vlada se sme samo tedaj poprejeti le-te dani jej oblasti, ako poprej deželni zalog (fond) poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske z dokončno veljavnostjo prevzame poroštvo za točno plačevanje izgovorjenih obresti in odplačilnih letnin sè strani vodnega društva, zvršivši dotični sklep deželnega zbora od 20. aprila 1877.
Za listine zadolžnice in poroštvenice, ki jih bode izdati o tem zajmu, in za njili vpisovanje v zemljiško knjigo, ako pride do tega, sme se dodeliti prostost od štempljev in pristojbin.
§. 5.
Pričujoča postava izgubi svojo moč, če se delo društvenih vodnih naprav ne začne pred iztečajem leta 1881 in ne dovrši v času, ki ga vodno društvo v to dogovori z vlado na pet let največ.
§. 6.
Ministroma za poljedelstvo in finance naročena je zvršitev te postave.
V Schönbrunnu, dne 26. maja 1879.
Franc Jožef s. r.
SUremayr s. r.	Pretiš s. r.	IHannsfeld s. r.
§5.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 27. maja 1879,
o ustanovitvi okrožnega sodišča Tadoviškega v kraljevini Galiciji in Vladomeriji.
Z Najvišjo pooblastitvijo ustanavlja se v okoliši Krakovskega višjega deželnega sodišča za področje okrajnih sodišč: Andryhovskega, Belskega, Jordanov-skega, Kalvarij skega, Kotskega (Kçty), Makovskcga, Milovskega, Mysleniškega, Osvetimskega, Zivskega. Slemenskega in Vadoviškega, katera se odločujejo iz okoliša Krakovskega deželnega sodišča, na temelji postave od 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62) okrožno sodišče z uradnim sedežem v Vadovicah. Ta sodni dvor naj v svojem okoliši vrši tudi sodno oblast v trgovinskih reččh.
Za mesto Vadovice in okraj njegove okolice, z razsežajem okolišnim zda-njega Vadoviškega okrajnega sodišča postavi se v Vadovicah mestno-delegirano okrajno sodišče, da bode oskrbovalo civilno-sodne in kazneno-sodne reči, ka-koršneimeva tako okrajno sodišče, a zdanje okrajno sodišče v Vadovicah se upustk
Ko se začne uradno delovanje tega sodnega dvora in mestno-delegiranega okrajnega sodišča, — kar se pozneje določi in na znanje dâ, — naj Krakovsko deželno sodišče svojo uradno delavnost gledč gori omenjenih, iz njegovega okoliša odločenih okrajnih sodišč ustavi in zdanje VadoviŠko okrajno sodišče uradovati nehâ.
Ta ukaz se ne dotika sodstva, katero ima Levovsko deželno sodišče kot deželno knjižno oblastvo, niti sodstva, katero pristoji Krakovskem^ deželnem11 sodišču kot rudarskemu oblastvu.
Glaser s. r.
SO.
Postava od 1. junija 1879,
o dovršbi dela Donavsko ■ obrežne železnice.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 :
Člen I.
Vladi se daje oblast, na temelji postave od 11. marcija 1876 (Drž. zak. st. 39) izdelano Dunavsko obrežno železnico od Stadlavskega mosta do stika s progo železnice po cesarici Elizabeti slovoče, ki se ima potegniti od Hetzen-dorfa do Dunavskega pristajališča blizu Kaiser-Ebersdorfa, o državnem trosku nadaljevati pod tem uvetom, da se c. kr. priv. železnica cesarice Elizabete obveže, dati 150.000 gld. prispevka k stavbenim troskom gori omenjenega že-leznocestnega kosa, ki se ima izdelati kot državna železnica.
V	tem slučaji daje se c. kr. vladi oblast, dodeliti železnici cesarice Elizabete pravico soporabe železnocestnega kosa, ki se izdela na temelji te postave, za letno povračilo primerjeno stavbenim troskom.
Člen II.
Da se v členu I omenjeno železnocestno delo izvede, v to naj služi še nepo-troseni ostanek v, finančni postavi od 30. marcija 1878 (Drž. zak. št. 27), Poglavje 27, Naslov 7, §. 5, za dovršbo Dunavsko-obrežne železnice dovoljenega kredita za 300.000 gld. s to mero, da se ta kredit, če se do konca marcija 1880 ne porabi do dobrega, sme še do konca marcija 1881 porabiti, a da ga je v tem slučaji šteti takö, kakor bi bil dovoljen v preudarku leta 1880, torej v račun djati za službo tega poslednjič rečenega leta.
Člen III.
V	členu III postave od 14. aprila 1877 (Drž. zak. št. 30) za dovršbo in rabo (užitkovanje) Dunavsko-brežne železnice dovoljene polakšice naj se uporabljajo tudi na Dunavsko-brežno železnico, po členu I podaljšano.
Člen IV.
Gledé nadaljevanja Dunavsko-brežne železnice, omenjenega v členu I, dodeljuje se oprost od štempl jev in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druge listine v svrho dela in v opravo železne ceste, kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere pri odkupovanji zemljišča.
Člen V.
Zvršitev te postave, katera pride v moč tist dan ko se razglasi, naročena je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
V Schönbrunnu, dne 1. junija 1879.
Franc Jožef
s. r.
Stremayr s. r.
Chliunecky s. r.
Pretiš s. r.
87.
Postava od 1. junija 1879,
o drugotni železnici Hodovsko-Neudeški.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
Člen I.
Vladi se daje oblast, za drugotno ali sekundarno železnico s pravilno med-kolejno širino od Hodova v stiku s BuŠtjegradsko železnico v Neudek, podeljujoč koncesijo dovoliti naslednje ugodnosti:
a)	Oprost od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, zemljišno-knjižne vpise, vloge in druge listine v dobavo kapitala, za delo in opravo železnice, po tem za prihodnjo rabo do tistega časa, ko se vožnja sploh začne; takisto tudi oprost od prenosnin ali presnemščin pri odkupu zemljišč;
b)	oprost od dohodkârine in od vsakega novega davka, ki bi se morebiti vvedel s prihodnjimi zakoni, na trideset let od dne podeljene koncesije najdalje.
Člen II.
V	členu I označena železnica mora se zadnji čas v dveh letih po dnevi dane koncesije dodelati in občni ali javni službi izročiti.
Člen III.
V	kolikor se bodo na železnici, ki je predmet tej postavi, vlaki le z malo brzino vozili, daje se vladi oblast ne samo pri delanji ceste vse dopustne po-lakšice dodeljevati, ampak tudi gledé vožnje odpuščati vse v redu železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in dotičnih dodatnih določilih propisane varnostne naredbe, kolikor se bode z ozirom na zmanjšano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu vzvidelo, da sme.
Takisto se vladi daje oblast, odvezati podjetje označene železnice dolžnosti v §. 68 reda železnocestne vožnje, oziroma v §. 10, lit. f) postave za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) izrečene, pošto zastonj voziti, kakor tudi obveznosti osnovanih v §. 89 reda železnocestne vožnje gledé povračila večjih troskov, ki se jih nabere vsled policijskega in dohodarstvenega nadzorstva in pa gledé brezplačne naprave in vzdržbe uradnih prostorij.
Člen IV.
Določila pričujoče postave uporabljajo se zinisloma na ta slučaj, ko bi stik v členu I označene drugotne železnice s BuŠtjegradsko ne bil v postaji Hodovski, marveč bi se vršil s pomočjo železnice falkonije za dovoz ogljija, ki se odceplja blizu nje, in ko bi se le-ta dovozna železnica porabljala ali pridobila za novo podjetje. V tem slučaji sme se veljava koncesije rečene dovozne železnice podaljšati na dotle, dokler ne izteče koncesija nove drugotne železnice.
Člen V.
Zvršitev te postave, katera pride v moč tist dan ko se razglasi, naročena je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
V Schönbrunnu, dne 1. junija 1879.
Franc Jožef* s. r.
Stremajr s. r.	Chlumecky s. r.	I*retis s. r.
88.
Postava od 1. junija 1879,
o drugotni železnici Časlovsko-Zavraški.
8 privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takč :
Ölen I.
Vladi se daje oblast, podeljujoč koncesijo za drugotno železnico s pravilno ^tjkolejno širino od postaje Časlovske priv. avstrijske severno-zahodne železnice Žlebe v Bonov in Zavratec s krilom od Skovie na Vrde in Bučice dovoliti tej beznici naslednje ugodnosti:
V Oprost od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, zemljišno-knjižne vpise, vloge in druge listine v dobavo kapitala in zavarovanje obresti od kapitala z zagotovljenimi množinami prevožnje, in za delo in opravo železnice do časa, ko se vožnja po njej začne;
h oprost od s templje v in pristojbin za prvo izdatbo delnic (akcij) in predstve-nih obligacij z interimalnimi listi vred in za zemljisno-knjižni vpis pred-stvenili obligacij, dalje tudi od prenosnine ali presnemsčine, kar je bode pri odkupu zemljišča;
°) oprost od dohodkârine, od plačila kuponsko-Štempeljskih pristojbin in o«l vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na trideset let od dneva podeljene koncesije največ.
Ölen II.
V	v
V členu I označena železnica mora se gledé kosov od Caslova do Žlebov in h* Skovie v Vrde in Bučice najdalje v dveh letih in gledé kosa od Žlebov • 'lvi’atec zadnji čas v treh letih, računeč od dneva podeljene koncesije, dodelati v občno službo izročiti.
Člen III.
V kolikor se bodo na železnici, ki je predmet tej postavi, vlaki le z tnalo rz;irK> vozili, daje se vladi oblast, ne samo pri delanji ceste vse dopustne police dodeljevati, ampak tudi gledé vožnje odpuščati vse v redu železnocestne
zQje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in dotičnih dodatnih
ločilih prepisane varnostne naredite, kolikor se bode z ozirom nazmanjsano la*simalno brzino trgovinskemu ministerstvu vzvidelo, da sme.
^•ovenUoi, )

Takisto se vladi daje oblast, odvezati podjetje označene železnice dolžnosti v §. 68 reda železnocestne vožnje oziroma v §. 10, lit. f) postave za dopuščanje železnic od 14. decembra 1854 (Drž. zak. št. 238) izrečene, pošto zastonj vozi*1» kakor tudi obveznosti osnovanih v §. 89 reda železnocestne vožnje gledč povračila večjih troškov, ki se jih nabere vsled policijskega in doliodarstvenega nadzorstva in pa gledč brezplačno naprave in vzdržbe uradnih prostorij
Člen IV.
Predstvene obligacije, ki smejo do polovice napravnega kapitala največ iznašati, smejo se izdajati samo po meri, ko se kateri kos v občno službo izroči-
Člen V.
Zvršitev te postave, katera pride v moč tist dan ko se razglasi, naročena je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
V Schönbrunnu, dne 1. junija 1879.
Franc Jožef s. r.
Stremajp s. r.
Oiluniecky s. r.
Pretiš s. r.
89.
Razglas finančnega ministcrstva od 10. junija 1870.
o colnijski ekspozituri, ki se postavi na kolodvoru v Predealu.
Po glasu priobčila kralj, ogerskega finančnega ministcrstva od 3. junija postavi se o pričakovanem bližnjem odprtji kosa BraŠevsko-Ploješčanske zet -nice, idočega od Braševa (Kronstadt) v Sinaj na Rumansko, v mejni postaji Pr^ delu (Predeal) na kolodvoru ekspozitura Braševske velike colnije, katere u ^ bode največ odpravljati prtljago (robo) iz Rumanije prihajajočih potnikov, ki bode v drugem veljala za napovedni urad omenjene velike colnije.
Ta ekspozitura začne uradovati tist dan, ko se začne vožnja po imenovan železnocestnem kosu.
■•peti» s. r