gt. 26. V Gorici, v torok dne 31. marea 1908. aJ | Letnik X. Ixhaja Tsak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova praxnik ixide dan pro) ob 6. zvečer. Stane po pošti prejeman ali t Gorici na dom poliljan celolotno 10 K, polletno 6 K in fetrtletno 2'50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v bolskih ulicah, Jellenitz t Nunskih ulicah in L e- ban na VerdijeTRm tekaliäcu po 8 Tin. GORICA Ilrednlitvo in upravnistvo ¦« nahajata r «Narodni titkarni>, ulica Vetturini h. it. 9. Dopisp je nasloTiti na uredniitTO, oftlaie ir. naročnino pa na upravniätvo >Goricec. Oglasi ie račnnijo po petit- Trstah in ncer ako ie tiakajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie večkrat titkajo, rafiu- nijo ie po pogodbi. Izdtajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiaka „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukeziö). Modra miška. Veiika čaBt naa je doletela, aama „Edinost", ta visoka ČasnikarBka gospa, nas je v petek počastila kar s celim, dve koloni obsegajooim člankom,. Opro- atite, če ni male 1 Nazvala ga je „Mišika v pasti", kar kaže aii jezikovno neved- nost, ali veliko objeatnoat. la veBeli smo tega članka vsi, kar je zelo redka pri- kazen ; ona, da je obogatiia naže časniško sIovbUo z zanimivim prispevkom, mi, da nain je data priliko dokazati, da je nje,na „Mišika y pasti" Ie nerodna kopija znane - baani. „Edinosti" ae seveda niti ne s&nja, da bi ji mcgel kedo predbacivati oerodno kopiranje, in vendar je ravno pri njej to ne Ie možno, ampak docela verjetno. Nje xnano mehko sree, nje sve- toraoznana jokavost, nje solzaraki re- nome, bogati viri kot jagode debelih solz v nje očeh ji pogled tako zalivajo, da revica različnih reči kar veö ne loöi. Ia tako ae ji je v onem elanka, na naa na- slovljenem, pripetilo, da ae je do pokaaja o možganih trudila dokazati, da je naie razmerje proti nov. vol. reda podobno raodri miški in slaaiai v tej basai. Mi ji seveda teg* ne zamerimo, ker revica slabo vidi; pa sočatje a polalepimi ne- srečniki nam nalaga dolžnoat, take nesreč- nike poačiti, kar ae vsled alabega vida motijo. Torej, draga „Elinost", poalah ! Pouk se prične. „Eiinost" piše : „Gorico" 'je zva- bila T paat brezkrajna strankaraka sebk- nost: naalajala ae je v nadi, da jej vo- lilna re forma zagotovi večno neamejeno gOBpodatvo v deželi". — Nö, draga „Eii- nost" je a tern stavkora aatrelila kardva kozliäka: 1. ne razvidi, revica, da je v času laške večine v zbornici „večno ne- omejeno gospodstvo v deželi* za našo 8tranko abaolatna nemožaost, torej tadi vsaka nada izkljuöena; 2. ao ji oči toil opešale, da ni prav čitala takoj v za- četku boja za vol. refjrmo, kar smo mi izjavili glede našega stališoa nasproti na- crtu vol. r< forme. Rekli amo : Laški 1- beralni poslanec Bjmbi?, ki je prinesel nenadoma načrt voliine rt forme v zbor- nico, je med dragina nameraval prepre- čiti, da bi ne prišla po iestih letih ne- edinoati Blovenska deiegacija zopet edina y zbornico. Tega ao ae Lahi bali ; kajti Ie 8ložna alov. deiegacija more modro, sigarno in nemoteno aporabljati moö zhornične neaklepčnosti, kateri (nesklepč- nosti) edino je mcžao z aapehom brzditi ia paralizJrati nadvlado laške večine. L - beralni Lahi so take-le račanili: Sloven- ski liberalizem v deželi pojema na vaeh krajih in koncib. Ako ma ne segnemo pod pazdaho, ne spravi niti enega alor. lib. poaiaoca v prih. dež. zbor, in imeli bodemo zopet opraviti a bIgzäo alov. de- legacijo, katera bode z vijakom nesklepč- nosti pritiskala na nas. Z vol. rtf>rmo damo alovenskim liberalcem izvrstno orožje y roke. Če slov. „klerikalci" re- formo zavržejo, jih bodo lib. naaprotniki lahko črnili pri Ijadstvo, da so ma od- tegnili splošno vol. pravico, direktne in tajae volitve, itd.; če pa vol. rcfjrmo sprejmejo, bodo slov. liberalci lahko haj- skali zoper nje, da ao se znpet podvrgli naši laški večini. To bode torej sredstvo, ki nam ne more odreči, in ki nam vrže 8lov. razprto delegacijo kot zrelo hraško y naročje. Ta laška taktika je postala našim poslancem takoj prozorna. Izpoz- nali so takoj, da jim načrt voliine re- forme ne prinese dragega nego nezgodo, a ijadsUa ne zaželjene zbornične večine. S takimi občatki so aprejeli torej naši poslanci načrt vol. re fjrme : Sporno ja- bolko za slov. delegacijo. la teh občut- kov, ki ao tako naravni, logical, razvidni in jaaoi kot beli dan, solzave oči „Edi- noBti" kar ne razločijo. Ti občntki so njej ,aaalajanje v nadi, da nam volilna rt forma zagotovi večno neomejeno go* apodarstvo v deželi". Zares: prijetno na- slajanje za nas, krasna nada! Ali komur solze zalivajo oči, ta prav ce vidi, in prav lahko se mn zgodi da zamenja eno reč za drogo. la — ta ma'or ae je pripetil jokavi „Edinosti". Slab vid ji je zameajal naä list z nje razmerjem do goriške in istrske vol. re- forme. Ta zadnja bi morala nasproti prvi y 8lovunskem zmisla prave čadeže obsegati, da bi opravičila HElinoatinu naskok na prvo goriško. A teh čudežev ni in ni. Slovanako stališče v istrski re- formi je äe vedno mnogo nižje nego naše slovenBko v goriiki, in to vzlic vsem „garancijam", dovoljenim Siovanom, katerim „garancijam" je „E3inoBtiu v tern kratkem casn njih življenja pre- akrbela že kar tri „neizpremenjene na- tise", kar da mnogo misliti. Da bi ta faktim pred avojim citat&ty^vom, preo/ brnila, da bi avoj naval na naäo volivno reforrao oziroma našo stranko opravičilo, ae revica toliko trndi in jeha, da je že vsa zbegana in razbnrjena. „A sedaj — da ji alogo janakinje o basni, ki ne pri- atoji nam, ampak njej, mutatis mutandis Yrnemo — se ji godi prav tako, kakor miški v pasti: ne more ven! Kakor leta miška od odprtine do odprtine, tako ae peha „Edino8tu o d protislovja do proti- slovja, od sosijterije do scfuterije, od jedne nelogičae konklazije do drage, od nezgode do nezgode, da bi ae rešila iz pasti, ki je: o b t o ž b a zarad stor- jenega in neodpnstnega slep- Ijenjajavnega mnenja. Edor čita y „Elinosti" vse tiste članke, ki naj bi opravičili nje gonjo zoper goriško vol. reformo, ta mora biti nverjen, da ni mogla najti ta re forma slabeje obreko- valke. „EJinosti" ae godi na tern mnkc- trpaema delu kakor človeka, ki je zašel y močvirje: čim večji so njegovi na- pori, da bi se rešil iz blata, tern globlje se pogreza v blato. Miška ne more iz pasti, „Edinost" pa ne more iz močvirja ponesrečene gonje zoper gar. volivno reformo". Ta se vidi „Eiinoat" v ogledaln, katero je nam molila. Ta naša prijateljica ae aživlja imenitno v alogo starogrške Pitije. Tadi „Edinostinim" umotvorom ni treba dragega nego ta pa tarn kako be- sedo zamenjat'; in doseglo se je, Cesar sama ni hotela ali smela povedati — o sehi. Dopisi. S Kräsa. — „Ž i v i la napred- na!" „Nasa zmaga!" „Zmagali ste, janakinaii!" Tega so zdaj polni liberalni listi, in za vsakem vogln čnješ: „Živio na- predna!" „Živio Štrekelj!" In po zidovih in portonih cpaziš napiše : „Živio! 2ivio!u Kaj bi rekli?... No, kako pa jezma- gala napredna-liberaina stranka! ? Po tej poli pač lahko!... če ni hiio scciali- stOY, ni bilo nikdar zmago, dasi se je po Krasa delalo tako zvijačo, da še nikdar ne tako. Zamorete to tajiti ? ! „Agitacija na Krasa je bila straina — pač že grda, presegala je vse meje dostojoosti ! Ncbeni „lovski psi" tako ne dirjajo, kakor ao dirjali in lorili ag tatorji napredoe stranke ! Vsi bicikli in konji bo biii na nogah ! To ti je bilo dirjanje, lovenje ia podia gonja ves dan in ceio noč! „Ljadska zmaga!u, — da bi Ysaj molčali ! Ne Ijadska ne, ampak zmaga terorizma in hnjskanj?, zmaga vina ! Na vse mogoče načine so je lovilo in hajakalo. Ti ljadje so bili kakor ob- noreli btraha, da padejo, dasi so imeli za hrbtom socialiste, pripravljene na vsak miglej. Pijane barabe so razsajale ia ta- lile od krčme do krčme, od hišedohiše. Taintam so bili ljadje tako pijani, da je bilo grozne. Naj plača hdor hoče, samo da z nami voliš in ne s farji. „Ljadska zmaga!"0 pesek v oči! „Ja, jaz moram voliti, kakor nai „kompare", če ne, mi ne da voli za oraii!" „Ce ne volim, kakor soaed; ne smem več v njegovo hišo, rai ne privošči Yeč oči !" „Ni dragače, jaz moram tako, vi ne poznate, kakšen je naš krčmar lu Vbogo Ijudstvo ! To je bil pritisk! 0 ti ziata proBtost, ti svoboda, kje si? ! „Ljadstvo jih je obsodilo!" Ypije in bobni „Scča". Kaj ieltojesamo farbanje ! pesek v oči! to ao Ie fraze, besede. Ljadstvo dobro Ye, da je zma- gala rdečL-napredna-liberalna stranka Ie po zvijači in po slepenju Ijodstva, ter z ropsnjem glasov. Seveda „Soča" predba- cna to S. L. S. Drage vidi, svoje ne. Politika kaže tako. — Anti — ni älo dragače 1 kaj ne I? „Naša moč!" Kako ne?!Nasto- tine je volilo za napredno stranko, ker je tako moralo in ne drngače. Prijatelj stopil je k prijatelja in ga je praSal: „Kcga voliš ti ?' nja, jaz mislim na ka- toliško Btran". „Prav, prav, ti 8i že mož", in daj, stisnil ga je k sebi, ter ma is žepa vzel glasovnico in drogo vtaknil. I LISTEK. i ' Kje, kedaj in od koga se je rodil o. Ivan Sve- lokrižki? Spisal Josip Baliö. (Dalje.) Žal pa, da je najslarejäe matrike v Križa požar uničil, in ž njimi tadi Iva- siov rojstveni apis. Najslarejše Se obsto- ječe križke matrike se datirajo šele od '. 1753. naprej v njih pa ni o kakih Leonellih ni daha ni sloha, znamenje, da jib takrat ni bilo več v Križa. Rodovina Leoaelli pa je nekdaj go- tovo bivala na Vipavakem in sicer že v teatnajstem stoletja. 0 tem nas podači listina y kronberžkem arhivu (omara III, Skat- 2.), kjer čitamo, da je prodal Franc Nenhaus dne 2. aprüa 1580 1. Ivana Ko- bendja desetino, na Svinem (Sphigna) y Branici. Ta deaetina je bila deloma NeahaaBova last, deloma pa jo je knpil od Nikolaja Lionella, dediöa po Kamila Neahaaaa. Za časa zadnjih goriäkih grofoY je PNäla na Goriško maraikatera obitelj iz SOBednje Benečiip in tako tudi draiina i L i o n e 11 o, ki je bila, kakor svedoči j „Archivio veneto" (tomo IV., parte II. pag. 382) y resnici — famiglia veneta. Na Goriikem je imela ta draftna razna posestva in sicer na Vipavskem, pa tadi v Farlaniji. Zadnji potomec te rodovine je imel v prvi polovici 19. sto- letja tadi c. kr. pošto v Crniöah. Rodc- vin» je bila plemenitega stanu. Črnič» kovci vedo ie dobro, da je bil „Flaminc", (tako bo ga zvali po domače) „plave i krvi". Sicer pa priča o tem tadi grb, ki i ga je imela ta rodovina. Pokojni L. Žrab ] je dobil namreč dne 6. dec. I. 1882. od I dr. H. Dolenca pismo, katero je priobčil na konca mojega podlistka v „Edinosti*. ( V tem pisma, ki ima v mislih Lsonelli- | jevo obiteij, stoji tadi tale stavek;: „Grb ' Leonellov ima moja sestrična, omožena Fibich, zdaj v Gorici, rojena Prekop".*) | Toda vrnimo se k naäema otea. Oa ; sam nam spričaje, da se je rodil na Vi- , pavakem, kajti v slovenskem predgo- ' voru k prvema zvezka svoj h pridig ime- naje svoj jezik izrečno „Vippaaski". > Torej je bil Vipavec. A njegov doaledni | podpia po äegi kapacincev, ki se glasi: > *) Ker je od takrat že mnogo let preteklo, | bo tezko omenjeni grb dobiti, vendar pa gojim še i vpHnn nnnnip da oa ainknetn Pis. „Joannes Baptista a Santa Croce Vippa- censi", nam svedoči, da se je rodil y Sv. KriŽD, tolikobolj, ker nam tadi nje- govi stanovski sovremeniki isto spriča- jejo. Natančne date o njegovem rojstva pa bi se morda še dobile v samostano, kjer je prebil novicijat, oziroma taro, kjer hrani vsakokratni provincijal važnejše samostanske zapiske kapucinske štirske provincije. Samoobsebi pa se razame, da je morala za časa Ivanovega rojstva y Križn bivati kaka družina po imena Leonelli, iz katere se je rodil nsš pi- satelj. In tadi o tem imamo neke sledove. Ko sem pred več leti kot nčitelj na Berjah pregledoval rihenberške ma- trike, sem dobil y dotični knjigi, „matri- monioram", da se je dne 14. sept. 1654. poročil HNob. Dns Richardaa Filipaaius de Sta Crace Parochiae Vippacensis cam Nob. Dna, Sidonia Catharina figlia Nob. Dni. Friderici Grobat testibas Nob. D. Antonio Roob et Dno. JoanneBapta L e o n e 11 o. Rodovina Hrobat (na k&- tero 8pominja zdaj v Rihenberkn poleg spisov y farnem arhiva samo äe „Hro- batiiče" in rakev v frfi cerkvi) kakor tadi rodovina Rob (na katero spominja tadi rakev istotam) ste bili nekdaj na- 8eljeni v Rihenberka in plemenitega stana, rodovina Leonelli pa ni bivala v Rihenberka, pač pa v Križa. Že oko- • liščine iz navedenega citata nam o tem svedcčijo; imel pa sem o tem tadi že pozitiven dokaz v roci. V nekem listu ki je bil očividno otrgan ali odšit iz do- tične krstne knjige, sem čital, da je pri- bližno ob istem časa, kakor se je vräila gori omenjena poroka, (torej kako Ieto pred ali po 1. 1654), držala v Rihen- berka nekoga h krsta gospa, ki je bila, kakor sem si dobro zapomnP, „a x o r Dni Joannis Baptae Leonelo ex Sta Crace". Tadi to sem si za- pomnil, da je bila ona gospa oziroma soproga Leonellov», iz jedne omenjenih dveh rodovin rihenberških t. j. iz Ro- bove ali pa Hrobatove.*) (Konec pride.) *) Dotični krstni upis sem si bil kot učitelj na Berjah natančno prepisal, a zalibog, da so mi je izgubil. Šel sem lani o počitnicali zopet v Ili- henberk, da bi stvar znova poiskal, ;i ni se mi posrečiio najti. Pripomniti pa moram, da zdaj krstne knjige v mnogo slabejem stanju, nego so bilo prvotno. Kljub temu hoöem še, enkrat na- tančneje pregledati. Pis, „Le pojdi, pa nobenema ne kaži ! si zt- itopil?" Oh koliko glasov je bilo na ta način polo?Ijenih ! Po TOgih hi$, a'ic in na ˇratib dforiiö stala je kootrola za ogledaTanje liatov. — Po too občinah je hodil sain g. A. Štrekelj ter Ijadem obljabaval vse polao dobrot. Opisaval je svoje aspehe, velike aapeh°, koje je le on napravil in noben drogi ! On vse, drogi nič ! Veliko ljudi ma je verjelo, še veö njih pa ne. „Vsi na no gel" rpila je „Soöa". In all so — is} kar leze in gre — tadi beboi (kretini), revöki, osebe, ki neznajo niti do deaet Steti. Šli so, pravzaprav spremili so je, vlekli so je na volišče! Revež pomolil je tje glasovnico, vedel je pa, kaj dela, za kaj se gre, kaj Toli, ka- kor moj čevelj. Pač — reizreli liberalni volivci 1 „Ž iT io! zmaga naäal'4 No ja — da je bila le zmaga 0 per r.fo per raf! Co je bita nada straoka kakšnega takega reveža — bebea na volitve pripeljala, je bil njegov ghs gotovo zavržen ! da je le zmaga! „Ziyila naia I" Plakati in sicer yeliki in mali nabiti, nataknjeni so bili porsod : po hiäah, po vratah, po zidorib, po hrastib, marbah itd. Natrošeni celo po cestah, po potih! Plakati naie stranke so se pa tuintam trgali ali mazah. Vse t imenu napredka! Še niso zabli! Napredna strankaje napadala, smeiila Se zdaj naSe yoiifce z popačenimi iraeni lanakih drž. zborskih roliteT ! „Plahajner, Lahajnerl" to si sliiai, fcjer si hotel... Ni to sramota?! Sramota celi stranki?! Se imen ne paste T mirul Nobena oseba, noben stan, no- beno ime in varno pred popačenjem in pred listi, da jo ne preobrnejo, ali osme- šijo ! To je 2e veö fcot pobalinsko 1 Vsak pošten človek se zgraža nad tern. Vse „farofži in sarovži!" Grdi lažniki in obrekoralci ! Eje je vendar kateri firovž delal tako gonjo, kakor na- sprotna stranka? Kje je bil tak lov ? Kje tako popivanje in hajskanje? Kje tako grdenjev stanor ? ! „Farji"; „Rimski hlapci itd... Pa — kaj se hoöe. -- Napredna stranka ima to za napredek! Zalostno 1 0 kako smo ie majhai pri Tsern napredka 1 „Farovži", „aancil" pa dragih his, poslopij ne videste?!... kaj so vse delali pa nekateri g. ačitelji? 1 0 tern se molöi! Kaj so ti aganjali, no, o tern se ne piše ? 1 Kako so ti letali od hiše do hue, od enega kraja do dragega 1 Ni inorda res?! Da — res je! ma, ma... očerniti treba le duhoTnike, to jel treba ˇničiti njih delovanje, njih ogled! treba je pripraviti ob spoštovanje! kaj ne!.. „Do ta in ne dalje!a pisala je „Soöa". Da res! do ta in ne dalje! pravi Ijadstro. Dodolj je! Odkriti, razkrinkani so liberalni kolovodje, jasni njih nameni. Odkrito je, kam tiöijo, kam ikilijo, kaj nawfliajejo. Dovolj je J... Upamo, da se- dajni boj odpre večini oei. Konec sle- penju ljadslva po napredni, agrarni-li- beralni atranki! Fodmelec. — Dne 29. marca t. 1. je imolo naie izobraževalno drtiStvo prvo predavanje. Predaval je domaöi g. žnp- nik 0 krivih pojmih, ki jih ima novo- dpbni s?et 0 izobrazbi. Za njim je na- stopil g. pred8ednik Štefan Božič, kojega govor je dal povod, da je g. kaplan Ni* kolaj Sedej pokazal Btsmarka t pravi lači, namreč kot Prasa in edino le P r u s a od kože do mor.ga. — Članov, iteje že petdeset. — Prihodnjo nedeljo bo zopet predavanje 0 rajfijznovkah. Naši p 0 d m e 1 i k i nzam,orciu se perejp „ „Primpr.cn", p» perejo se brez- vspeSno. — Poznamo jih 1, — Spadajo med dvanajst tisoč zazaamovanih — z b r e z b a r . u 0 (agr.), m a v r i č n 0 (lib.), ž 81 e n 0 (ital.) in rdedo barro. — Pišejo t. j. lažejo o „& n o n i m n e m' pisma na LogarSönane ; pisnao pa ni bilo anonjmno, ampak, kakor je, „Gorica" spo- ločila, 8 žapikpviin podpisom. tred po- mareieno. torej v resnici — liberalno folilno sleparstvo. Pismo seglasi tako-le : Podmelec 7. HI. 908. Cenjeni gospod I Andrej Borovničar Košan na Logarskem. Naznavjam Vam in obenem Vas proaina da naznanite vsem sosedom Lo- gasäanom, da volitve na Ponikfah za radi slabega yremena ne bodo t pon- delek ampak t torek 10 marca t. 1. to sem izvedel iz Tolmina od komisarja prosim poilite enega Vaäih sioor da to pore Tsem sosedam. Pozdrav Vam Iran Kovačič iapnik t Podmelca Liberalizem je res tak, kakor ga je naslikal neki dober poznavalec te po- iasti, namreč: Glaro ima svinJBko, na glavi cilinder, okoli irrata rdečo ovrat- nico, život kačji, noge konjske, namesta kopit lakirane čereijčke in — zeien rep, pa samo na Goriškem ! Sleparsko pismo volilcem na Lo- garSčih je navd»haila liberal n a g 1 a T », pisala pa ga je iiberalna desna roka. — — — Kakšni Ijadje nosijo med naSimi liberalci, zvonec, 0 tern je za enkrat bolje, da ne izre širji svet. Šmartno v Brdih. Vedeli smo pad, da je treba. peH'o prati, kßdar je moöno amazano, in m<*mo se motili. Naii libe- ralci so že prali svojo amazano prtljago T „Soöi" dne 26. t. m., in sicer po re- cepta: reci ma, da ti ne porečo. Izliti so namreč hoteli so arojo gnojnico, na nas, pristaie S. L. S., oLi- tajoč nam, da smo se poslazevali ob vo- lityah raznih nepoätenih ßredster v do- sego STOJih namenov, qamroc laiij, obre- kOTftüja zayijanja resnice. terorizma, in dragih podlih sredstey, s katerimi smo hoteli ysled vzeti kandidata dooiauisa. Toda nas se yas*a gnojnica čisto pic ne prime, kajti v čeouer draga SQdite, garni sebe iz syojih lastaih ast — obso- jate ! Evp yam dokaze : ; Vi, liberalci, ste se ob yolitvah po- slazevali lažij, in o.brekoyanja. Povejte, kdo je blatil drž. poslanca Fona, 4a jo on kriv draginje živii, denarja, da ni njegova zasl'aga podpora za seno itd. Ali ne veste, kdo je dne pred volitvami sploäne skapine trosii po hišah liste, y katerih se je opiaaralo po trat no in sle- parsko gO8podarstyo prejinih de#. po^ slancey, kat- je bilo že stokrat oyrzeno y naiih listih, ali ne yi? Kdo se je pQslazeval ob volitrah terorizma? Ali ni eden yajih agitatorjey gnal Byojega glohsga očeta, kakor ži- vinče ^red seboj na voliäöe? Ko se ma je le-ta astavljal in ma rekel, da yoli za ziypnika, ma je sin potisnil y roke libe- ralno glaaovnico, govoreö ma: za koga pa, kakor za žapnika. Ali niso gonili liberalni yeleposest- niki syoje kmete na yoliice, kakor gp- nijo Tarki vbogo rajo? Kdo je bil ob yolitvah perfiden, in nepoitea ? ali n$ yaia Iiberalna stranka ? Ali ni perf.dnq to, da so od yaie strani volili v kmetski a.kapini taki, ki niti 500 krön premoženja nimajo, taki, ki ob prvih volitvah niso bili ypisani v imenika in pa so y dragi^ Tolili pod napÖAO hit. taki, ki so volili mesto rajnih, in vse to pod pokroviteij- Btvo1"'* Obljabkovim! — Ali je to poäteno ? Vaäa liberal na stranka je, kojatadi po volitvah še vedno laže in obrekoje. ter jemlje vgled duhovnikom. Kdo vpije yedno po krömah in ulicah: jaz n o ö e m biti pod fariko aaknjo? Kedocöita naäema žapnika, da je baje potočil ob yolitvah dva ätrtina vina? Ali govore, in piiejo tako pošteiai možje? Ako ste res posteni možje, dokažite kar pilete! do« kler tegfc ne stonte, ostane vam na čela peöat lažnjivcer, in grdih obrekovalcöv 1 Kdo podira potem taketn vero? AU ne vi, < ki na tak podel naßin jemljete dnhovnikom — vgled? Zagnali ste ue tadi v nas imenoval slabe in iibke „ste- bre žapoikove". Ali smo slabi, ali dobri i stebri, povemo vam, da ostanemo neo- majani stebri njegovi! Ozrite se Ie, na atiri glavne stebre yase, ki so aoalfabeti. Svetajemo vam, da jih vzame vaš kolo- vodja v nedeljBko Solo, da bode imel za kmete isaj eno zaBlago, ker doslej še ni mezinc* ganil za nas kmete. Dragaöe itegne se ma porošiti zgradba napred- njaitva sloneča na takih stebrib. Se eno ste nam razodeli, za kar smo vam jako hvaležoi. Vi liberalci pre- iskojete tadi žepe, in dobro veste, ali ima kedo kako kronico v žepa, ali je nima. Kako bi dragače mogli vedeti, da eden naših somiäljenikov nima nikoli krone — v žepu ?! Jiko hvaležni smo vam za to no- vost. Sret bode vsaj sedaj zvedel, zakaj ; so se liberalci ob volitvah zdraiili z mo- ; kraöi. Gliha vkup... Se eao resnično ste nam povedali, Skoda jo pozabiti, namreö, da so nam po yolitvah ostali Nspominia, ki naravnost vzbnjajo v poštenem človeškem srca gnjev in stad. Prav res I Oblatili ste na- iim 8omiiljenikom niö raanj kot pet his. — Ptajec, ki prideš v Štnartno, pojdi po 8redi vasi proti cerkvi, in naäet boä še sedaj na hiši posestnika Kristančiča öasten spomin narodne napredne, mokraSke- iredentovske klike. Z^res gnjev in stad taki stranki! Veö SmartäQRkih volivcav S. L. S. Polifični pregled. Vseučiliško vprašanje. Več ko teden dni je ministerski predsednik baron Back posredoval med razoimi strankami, da doseže kompromis y vseačiliSkem ypraianja ter prepreöi mogočo parlamentarno krizo. Razmere so bile zadnja dva dneva jako napete, ker so se nemški poslanci protivili gla- sovati za ceäko resolacijo, ki zahteva drago čeiko vseačiliače na Moravskem. Valed tega so tadi öeski poslanci skle- nili, da ne glasajejo za resolacijo, ki za- hteva nemško oniverzo na Moravskem. Nevarno8t je bila torej, da ste odklo- njeni obe resolaciji, kar bi povzroöilo polom. Čeiki poslanci so zapretili barona Becka, da odstopita oba äeika ministra, ako bo odklonjeaa češka resolacija. Raz- por med Rasini io Poljaki zaradi rasin- ske anirarze je za sedaj poravnan. Za slovensko aniverzo je poslanec dr. Ko- roiec predlagal resolacijo, katero je v ßetrtek obiirneje fzagovarjal tadi posla- nec dr. Žitnik. ltalijani zahtevajo od vlade, naj čimpreje |astanovi itaMjansko pravno fakalteto, pa ne imennjejo no- benega kraja. Y petek popoldne je bilo v odseka glasovanje. Prve ätiri resolocije so obr veljale brez agovora. Prva zahteva, da se tretjina dež. šolskih nadzornikov po- makne v peti plačilni razred, dragi pa dobe doklade po 1500 krön. Draga re- solacija naroča vladi, da nreai slazbene razmere in place okr. šolskih nadzprni- kov. Tretja in četrta zahtevate veöje ätevilo konceptnih aradnikov v osrednji statistical komisiji ter aravnavp pldč. Dal je je predlagal poslanec dr. Sylvester, uaj vlada čimpreje astanovi n e m ä k 0 aniverzo na AI or a vs kem. Ta re- solacija je obveljala z večinogia- gov, kakor tadi resolacija Začkova za čeiko aniyerzo na Moravskem, CQncijeva za italijansko fakal- teto in Koroičeva za sloven- 8ko. Glasovanje po imenih se je vršilo p resolaciji KlofAčevi, ki izrečno zahteva sieäko pniverzio v Brna. Ta rosolacija je bila odklonjena a 24 |glasovi prpti 16. S tem se je pole gel vihar, ki je nazaanjal krizo. — Sola za zadružništvo. V proraö. odaeka je ponl. Koroiec govoril med dragim tadi 0 äoli za za- dražništro. Dejal je: „Na dnevnem redn je razprava 0 yisokih Solah. Kot zastopaik kmečkega «tana se hoöem vsled tega peöati s po- ljedelsko yisoko solo. Z veseljem pozdrav- Ijam, da se astanpvi na tem zavpdadve- letna |o!a za zadražaiStvo. Vendar naj ta institacija ne ovira uöne aprave, da zveie a trgovsko solo y Ljobljani tadi solo za zadražniitvo, kakor jo imajo Neon ei v Darmstadta. Ob tej priliki naj omenim, da sicer moji somiiljeniki na Kranjskem strme po viiji trgovski ioli kot po najviljem cilja n& tem šolskem polja, a so prepričaoja, da bi taka Sola sedaj Slovencsm ne has- nila toliko kakor Sola z dveletnim sol- skira obiskom. Strokovnjaki, nemški in češki, trde, da take nižje sole zadosta- jejo celo pri njih za 90 odstotkov vseh trgovBkih podjetij. Na viäji trgovski šoli bi mi pri sedanjih naših narodno-gospo- darskih rszmerah izgojevali materijal za drage narode, doma bi absolventi ne naili meet. Iz praktičnih oziroy povdar- jam torej za sedaj potrebonižje trgovske sole, v bodoönosti seveda se nam bode morala ogoditi tadi zahteva po višji taki šoli. Vse ob svojem časa v istinito korist naroda. Mi Slovenci potrebajemo zadražni- ško Solo po vzorca darmstadstke prav najno. Dveletna Sola na poljedelski vi- soki Soli ne more astrezati našim prak- tičaim zahtevam. V Darmatarita pa bo itak pritožajejo Nemci, da jina Avstrijci zavzamemo polovico prostorov. Tadi mi Slovenci poiiljamo tje Ijadi, ki sehoöejo posvetiti zadražništva. Toda Stadije v inozemstva so nam predrage, mi pa pri naSera krasno razvitem zadražniStva po- trebajemo vedno novih moöi. Veliko važnoat polagam na to, da se taka zadrazniäka sola naslovi s trgov- sko iolo. Nikakor pa ne podcenjajem važnosti gospodarsko-tehnične izobrazbe za zadražniStvo, toda naSema zadražni- Stva manjka danes posebno trgovskoizo- braženih voditeljev. Veliko kriz morazt- dražništvo v Avstriji prestatiravno zaradi tega, ker manjka pri zadrazniäko-stro- kovni izobrazbi trgovske primes*. Somišl]eniki! V smisla lansko-letnega sklepa obč- nega zbora S. K. ,S. Z. na Jesenicah smo založili vžigalice z napisom „v korist ob- mejnim Slovencem". Namen jim bodi isti, ki je zaörtan ˇ njih napisa, obenem pa naj bi bile te vžigalice tadi vidno znamenje vsehnaüih somiSljenikov. Vsakogar izmed Vas je öaatna dolž- nost, da rabi odslej le te naie vžigalice, ki se dobivajo povsod v dosedaj med nami običajnih oblikah. Spoznali jih bodete po napisa „V korist obmejnim Slovencem" in po dveh v bratsko pomoö si segajočih rokah, ki oklepate slovensko trobojnico. Vodstvo S. K. S. Z. je izvršilo na- logo, ki ma je bila poverjena. Na Vas, somišljeniki, je sedaj, da storite i Vi svojo dolžnost ter segate prav pridno po njih. — Danes smo razposlali po širni slo- venski domovini prvi vagoo teh naSih vžigalic. Kličemo jim pa na dal j no pot: Prodrite v zadnjo gorsko koöico, osvojlte si srca vseh, vznetite v njih pgeuj bratskega domoljabja, da prinesete ono korist našim bratom-trpinom, ob- mejnim Slovencem, ki jim jo želi. Vodstvp S. K. S. Z. T Ljubljani, dne 27. marca 1908. Novice. „GoriSka zveza* poroöa, da je modra galic^ že doäia. Gena zajamöe- nemn blaga angleSk>9 vrste se je določila na 63 K kvintal. Kmetovalce vabimo, da pohite z naroöili, ker je cena modri ga- lici zelo agodna. Liberalci in posojilnice. — Liöe- ralci napadajo navadno kmeöko zadraž- niStvo, posebno pa railldiaenake poaojil- nice. Navzlio tema pa jih v zadnjen» časa tadi sami astanovljajo. V nedeljo so aBtanovili tako posojilnico v Lokavca. Pazijo naj le, da ne zmrzne koj po aata- novitvi, kakor so zaarznile mnoge libe- ralne posojilnice na Štajerakem in Kranj- skem, ki so bile astanovljene v zadnjem öasa. — I Kinečka banka. — Novopečeni „agrarec" dr. Franko namerava osnovati kmečko baako. Najprej radi tega, da preskrbi §Inžbe 5—6 uradniko.m n. pr. onim na Monla, ki ne marajo več kle- rikalnega kraha, ker se jim zdi boljši krnh agrarnoliberalne vrste. Potem pa bi rad dr. Franko tadi dobil koga, ki bi ma pomagal prenaiati izgabe pri raznih ipekulacijab. Samema biti je hado, to je spoznal dr. Franko lansko leto pri svojih ponearečenih spekalacijah. „Vse za narod, svobodo in na- predek", to atoji kakor gealo na čela „Soöe". Dvomim, da bi bil kedaj kateri list glepil javnost tako, kakor dela ray no „SoÖa" zlorabeö navedeno geslo. SploSno je znano, kako brezobzirno in strastno napada ta Hat vsakega, ki se drzne javno pokazati svoje prepriöanje za dobro stvar, nasprotno pa hvali ?se, samo da je po Gabričekovem recepta. V „Soči" najdejo svoje zavetüöe najbolj strnpeai dopisniki z dežele, da blatijo njim neljube osebe noted jim tako azeti agled in spoitovanje pri Ijadeh. Na ta način ae tjra ljudstvo, zlastl mladina y pogabo, t nesrečo, ker postaja vedno bolj suroTO in izgablja spoitovanje in zaapnoBt do svojih aciteljev, dahovnikov i. dr. Ne izide nobena Stevilka „Soöe", t kateri bi se ne napadalo dnhovnika, kriö. mislečega aöitelja, profusorja, K»j po- magajo vsa prizadevanja, izobraziti, omi- kati narod, zlasti mladino ako drngi wae podirajo, kar nekateri zidajo. Zato pa nam bodi dolžnoet, delati proti takemu časopiajn, ki kvari in za- vaja Ijndatvo mesto da ga oči in izobra- žaje. Zadnja „Soöa" je oblajala celo nek mlekarski vozicek iz St Fejrjana ker ima poleg sjovenskega tadi italijanski napis. Mi smo o tem poizvedlovali in do- znali da je voziček lastnina nekega Itt- lijana. Ali ni to največja nesramnost da je „Soöa" napadala Itaüjane zaradi italij. napisa, ob iatem času ko ima „Soöin" laatnik, menda Slovenec in bodoči po- slanec slov. trgav nad stojo trgovino laške in nemške napise. Se ve, voziček je iz klerikalnega Števerjana, zato pa le po njeno. Mizarska zadraga v slov. Sol- kana se ve je napredna, zato pa „Soöau pasti v mira njen nemški in laiki napis. Enako je z mnogimi trgovinami v Girici n. pr. Cafe Central, lastnina naprednega Slovenca in zbiraliiöe naprednih Slo- ˇencev ! in najdejo se äe bedaki ki z na- roöevanjem podpirajo tak öasopis, — „gliha vkap štriba". Svoje somišljenike, ki smo se na nje obrnili že pred čaaom radi agitacije za nove vžigalice, proaimo še enirat, naj store, kaj je v njih moöeh. Tadi odbori naših draštev in vsi Bomiiljeniki na delo, da se povsodi raziirijo vžigalice, ki so T koriBt obmejnim SlOTencem ! Po- jasnila daje goriika „Slovenska kričansko socialna zveza". Zahtevajte naših vži- galic T Tseh prodajalnah in trafikah! 0 nadih uovih vžigalicah pile sicer liberalna „Nova Dama": „Slovenaka krscanqka socialna zveza" je založila noTO Trsto nžigalic, katerih öisti dobiöek je namenjen obmejnim Slovencem. Ne- kateri pravijo, da bodo te nžigalice de- lale veliko konkurenco ažigalicam Dražbe Bv. Girila in Metoda, dragi pa zopet, da to niö ne de, češ da denar pride r raviio iste roke, kakor oni potom naku- povanja Ciril Metodovih nžigalic in to tembolj, ker ta ni n o b e n e g a p r e - kapca. Zlobni jeziki pa celo trdijo, da so note nžigalice le konknrenca — g. Perdana!" Kmečki shod v Gorici. V nedeljo dne 29. marca je imelo „Sloyensko vza- jemno podporno druätvo za zavarovanje goveje živine" v Gorici izreden oböni «bor v restaTraojji „Central". Zbralo se 8e je lepo itevilo goriikih kraetov. P. n. preiaedaik Dominko je poroöal o stanja draitva, ki je ngodno. Dr. A. Paflica je na to obiirno gOToril o deželni zavaro- ˇalnici za govejo živino. Na njegOT predlog so zborovalci sklenili pristopiti k deielni zvezi kot goriška krajna podražnica. Frijateljski sestanek S. K. S. Z. bo jutri zveöer v G^ntralo. Dobrodoili ! Prihodojo predavaaje „Slovenske krSčansko socialne zveze" bo zopet T nedeljo dopoladne pb IV/2 t „Cen- trala" ! Somišljeniki iz mesta in dižele, pridite! Volitev v veleposestvu. — Pri pondeljkori dopolnilni volitvi je bil a 94 glasovi izToljen Sarnik iz Bilj, gosp. Zacchiati je dobil ö glasor. S. L S. se voli t ve ni nd e 1 eži 1 a. — Imenovanje pri državni že- leznici. —- Uradniški aspirantje bo po- stali H. Lampel v Gorici, L 1. Pos pi- š i 1 pri ravnateljsva ˇ Trsta, Teodor Rajceyic t Harpelje-Kozini in El. Voh T Trata. Premesöeni so aspirant B. B e B1 a n iz Kanala v Gorico, asistent R. Holoabek k ravnateljstvu v Trstu, asistent Job. Morarec od ravnateJjstTa k prometni slažbi t Trsta, aspirant Ad. Kag n u a iz Ljabljane t Eranj in aatatent Em. Hail iz Škofje Loke v Šlanjel za postajenačelnika. E%t volonterja ata vsto- pila Mib. Čap na Bleda in Rib. K o x T Lescah. — Člani slovenskega gledališča v Ljubljani prirede v Gorici ciklas predstav, V soboto dne je. aprila ob 872 zvečer bo v „Trg. Domu" otvoritrena predstava „T a tu, reaeloigra v 3 dejanjib. — Pozneje pridejo na rrsto med drngim Gnnkar: „Pohajšanje v dolini šeritibr- janskiM; Meäko: wNa smrt obsojeni?" — „Pepelka", opereta „Mamzelle Nitoache" in še nekaj drugih. — Goriška ženska podružaica drožbe sv. Cirila in Metoda bo imela Bvoj redni občni z b 0 r v soboto dae 4. aprila ob 4. pop. ˇ prostorih goriike čitalnice. Daevni red obiöajen, kakor ga doloöajo pravila. K obilni udeležbi rabi častite članice: Avgaata Šantel, načelnica. — Sramotilcc goriškiti Slovencev — obsojen. — Te dni je bil pred Ijub- Ijanskim deželnim sodiičem obsojen t 13 mesečno težko jeöo radi hadodelatva, goljnfije in ponererbe agent K olenec, ki je ob III. kat. ahoda ? kolodrorskih alicah v Ljabljani psoval in sramotil goriške Slovence, ki so prihajali s kolo- dvora. „Narod" in „Soöa" Bta se tega čina veselila. Naj povesta ie sedaj, kaj se je pripetilo liberalen. — Od 1. aprila naprej bodo v mestu prodajalne jestrin zaprte že ob 8h zvečer. — Neereča pri delu. — 19 letni Jožef Trušovec iz Št. Viikegore je t soboto delal na poljn. Na njivi je bila velika skala, ki je ovirala oranje. II)tel jo je razstreliti. Pripraril je mino in za- žgal, na kar se je odatranil. Ker pa dolgo ni počilo, je misli), da je ngasnilo in je šel pogledat. V tem hipu pa se je skala razletela in ubogema Trašnovca razbila ves obraz. Prepeljali so ga v bolaiSnico. Zalravniki pravijo, da bo imel obraz vedno pokvarjeo; v nevarnosti je pa tndi njegov rid. — Neareča ali zločin ? — Dne 21. marca so naäli pri avškem železniškem niosto v jami „Toplice" mrtvega 66 let- nega poaestnika Jožefa Pertovta iz Vihovc, občina Kai. Prejšnji dan je šel obiskat nekega prijateija* Ko se je vraöal je najbrže t temi padel vjamo. Pri njem bo naäli iistnico s 540 kronami, bliza pa je ležal mošnjiček z 280 E. — Pes rešil gospodarju življenju. — V Kostanjevici na Krasa zgodil se je dne 28. marca čadenslačaj. Kamnar A. Urdib, fo domače Balič, je delal r precej globokem kamnolomn, ko zasliši da cviii njegov pes. Nekaj časa poslaša, ko noče uboga ziyal prenehati in redno bolj l«j», gre pogledat, kaj bo ma je pri- petilo. In glej aboga živalica sq je vlovila T neki skopec. Ko Urdih reši nbogega psiöka, gre zopet na deic. Ali kako se prestraii, ko zagleda, da je med tem padel debel kamen ravno na tisto inesto, kjer je prej on delal, in ma zasal Tie orodje. Tako je le po čudnem nakljaöjn aiel gotovi smrti. — Na rednem ob^nem zboru dne 28. marca t. I. novo izvoljeni odbor kolesarskega drnštva „Garica" aeBtavil ee je tako-ie: Predaednik : Radolf D7q^ fovks; podpredaednik : Ivan Kravoa; taj- nik: J^sip Kaitrin; tajnikov nam.: Fran Batjel; blagajnik: Elija Čak; blagajnikov nam.; Fran Saaaig; I. rednik: Elvard Rasjan in II. rednik: Albert B)ltar. — Poštni oticijanti — pozor! — Ljabljanska podražaica poätnih ofieijan- tov in aBpirantor se je odcepiU od de- želne zveze poätnih oficijantov in aspi- ranto? r Trsta ter sklicaje na dan 1. aprila ob 8. nri zvečer poBvetovanje za aBtanovitev deželne zvezf II. z sedežem ˇ Ljabljani. Tovuriii na deželi so na- proieni, da se po možnosti adeleže po- svetovanja, katero se vrši omeojenega dne T „Prešernovi sobi" gostilne pri Novem sveta, Marije Terezije ceats. Pripravljavni odbor. — Železnica Trst-Tržie. Iaženerja dr. Gino Dompieri in dr. Jarij A. Maglich sta predložila deželnema zbora tržaikema objavo, da jima je železniSko minister- stvo podelilo koncesijo za pripravljalna dela za gradnjo črte Trat-Tržič (Monfal- cone). Tozadevni nacrt je ie predložen ministerBtva za ieleznice. — Nemška trobojnica pri pogrebu v Pulju. — Na dan st. Jožefi je bil r Palja pogreb nekega dnevničarja vojne mornarice. Pogreba so se udeležili razni Tojaiki doBtojanatveniki v polni paradi. Naenkrat, pred odbodom, se je prikazal ˇenec z nemäko trobojnico, ki ga jebilo poslalo neko nemiko draštvo, čigar clan je bil pokojnik. Vojaiki dostojanstreniki so se na to takoj odstranili. — Najnovejše 0 lurškem ro- manju. — Do danainjega dne je og'a- ženih že toliko romarjev, da jib za enkrat ne bo mogoče več reliko spreje- mati. Več kot 400 jih namreč en vlak ne more sprejeti, ker jih je nemogoče med potjo prenočiti in v naglici na ko- lodvorih pogostiti. Sprejemajo se torej nadalje samo ie moiki adeleženci, a tadi le do določenega itevila. — Če bo mogoče dobiti ie drag vlak, potsm bomo oglaševanje zopet odprli za vse brez razločka. Č) bo do tega priilo, se bo razglasilo po naših listih. Po poiti po- slane oglasnice bomo sicer sprejemali ie col mesec marec, toda brez vaake obretnosti. Prosimq torej, naj se oglasi vsak, kdor miali iti v Lard, da moremo preaoditi, ali kaže prirediti dragi vlak aline. Za prvi vlak se pa ženske več ne sprejemajo. — Dr. Josip Stadler — Stross- mayerjev naslednik. MjHtarski „Oivit" javlja iz Sarajeva, da postane v kratkem dr. Stadler djakovski škof. Nadikof vrhbo- sanaki postane pomožni ikof Šarič. — Drvarjem na znanje. Na ve- leposeatvu v Kutioi na Hrvaikem rabijo skoro sto delavcev za neka delavgoziib. Kdor bi se zanimal za to delo, naj se obrne neposredno na „ vlaatelinako upravo" v Katini, kjer izve pogoje. — Sladkor. Z dne 28. maroem se je sladkor podražil za 4 v pri kg. Jubilejne sniodko v I'raukfurtar- skih ovitkih. Tobačna režija si je pri- Yoäöila ob cesarjerem jabileja nekaj, kar bo povzročilo v vaeh slovanekih krogih skrajno ogorčenje. Izdala je jabilejne smodke, a jih ovila z ovitki frankfartar- akih barv. Ce to ni viiek vseh ikanda- lor, ne vemo kaj bi bilo. — Silou potres. V Meksiki je bil v petek popoldne močen potres. „Köln. Zeitang" poroöa, da je po tres popolnoma uoiöil inesto Mipala r Meksiki. Mesto, ki iteje 15000 prebival- cev. je poraieno. V razvalinah se je za- netil ogenj, tako da je zdaj vse ? pla- mena. Kdor je ostal živ, beži iz mesta. Ne ve se dozdaj niti približno, koliko ljadi je mrtvih. Grozna ncsrefia v Dekanih. —- Dae 26. t. m. se je dogodüa v Dskanih grozna nesreča, katere žrter je bil 18- leten Jasip Laia. Bil je priiel oni dan t Ddkani na pott v Koper nek taji poJ- jetnik z gagalom in tam traztegnil svojo barako. Omenjeni fint je iel gagat se na iadijici; med gaganjem pa, ravno ko 99 je ladjica nahajala v cajvečji viaočini, je fant zgabll ravnoteije in viled centri- fagalne sile z vao močjo v visokem obrka bntnil na t'a, tako da se ma je zdrobila čeljaat. Prihitel je sam oöe na mesto nesreče, pobral krvavečega sina in ga dal takcj pripeljati v tržaiko bolaiinico. Njegovo stanje je nevarno. — Nagla 8mrt. — Dae 26 t. m. popoldne je v Kolodvorakih alicah v L abljani najel žapnik iz Št. Jarja pri Kranja Anton Kakelj izvoščska, naj ga pelje T Leoninam. Ko ga je izvoiček tja pripeljal, je bilo Kakelja postalo slabp. Uvoiček ga je od tamkaj hitro peljal proti bolniinici, a tjg. dosdevši je bil Ka- kelj mrtev. Policijaki zdravnik dr. liner je kenstatoval, da ga je zadela sröna kap. — — Kaj ae vse de!a iz papirja. — V ameriški iadaatriji pridobiva papir valed razaovratne porabnosti vedao veö tal. — „American Migazine" pripove- daje, da se vedno bolj veöa itevilo hii- nih gospodinj, ki namesto namiznih prtov in prtičev, fa celo zagrinjal aporabljajo nalaič za to pripravljene papirje. Papir ima to prednost, da je snažen in zelo poceni, ter se ga po aporabi Trie prod in tako odpade nadležno delo pranje Emil Glaiez je iznaiel papirns prejo, is katere se lahko pela sakanec in C9lo vrri. Pri svoji iznajdbi povdarja zlasti trpežnost takih izdelkov. Glaiez ne dvomi da se bo v nakrajiem časa izdelovalo perilo le iz te papirne tkaoine. Tako perilo, ki pravzaprav ne bo perilo, se bo po aporabi vrglo kar proč. Tadi hiše se bodo lahko zidaie iz papirja, Baj je znano, da je stolöen in stinjea papir ve- liko trpežnejii kot opeka. Tadi olo rozna kolesa se izdelajejo iz papirja in ta ko* lesa imajo čuiovito trpežnoat. V Ameriki se bavijo sedaj z rpraianjem, kako bi se pri dobavi mleka poalazevali papiraih posod, ki se bodo po aporabi vedno sežgale. — Detomorilko Križman^, ki je T Trsta vrgia v morje traplo amor- jenega svojega otroka, 83 pripeljali r Ljabljano ter pride pred Ijabljanske po- rotaike. Loterijske številke. Trst Line 28. marca. . . 18 59 8 88 85 . . 77 61 60 47 83 Rihard in = =Felix Maier Dunaj II. Kaiser-Josefstrass 3 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slamo, re- zaiiico in krompir vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Velepodjetije prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Izvrstno pecivo priporoča »poätovanim meščanom iu okoličanom pekovski mojster mm BRiiTus v dorici ^ol^ka ulica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega nilina. Lepo se Vam zahvaljujein za Vaše testenine koje so jako izvrstne ! ter sem vrlo zadovoljna z njimi, tako priznava hrvatska trgovka gospa Katarina Germak ; iz Nove Gradiške Prvi kranjski tovarni testenin Žnideršič & Valenčič v Ilir. Bistrici, ko i zopet naročuje. f t Epilcpsiia. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tarn vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Pijanosti ni več. Uzorec tega čudeznega iz- delka ..COZA" se poslje brez- plačno. More so dnti v kavi. v nilo- ku, v pivu. v vinu ali v jedi- Iih ne da bi pivec to zapazil. Frašek ..COZA" učinkuje eudovito. tako. da so pivcu pristudi alkohol in vse alko- holne in močiie pijačo. Ta prašok deluje tako niirno in gotovo. da mil sa smejo dati žena. sestra ali hči dotienika. no da bi on zapazil. kaj jo resnično provzroeilo njegovo zdravljonjp. Prašek „COZA" jo prmesel mir v tisoeore družine. je rošil ogromno oseb sramo in po- - - nižanja. da iz takih oscb je celo napravi! evrstf. rročne in vsakoga dola niožne ljudi. Ta prašek je že niarsikatera nila- dcniča spravil nazaj na pravo pot sreee tor jo podaljšal za mnogo let življonje ninodm osebam. — Zavod, ki poseduje ta eudodelni prašek. pošlje vsem onim. ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzoroc. E^opisuje se v neniškem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv. P.fl7A IQTITIITF 62> Chancery Lane, OU&M IO I I I U I L London257(Anglija) Ka pisnia je djati znamko 25, na dopisi.ice za 10 stotink. ' Prva goriška tovarna umetuih wm mnkk oqujev s strojnim obratom izdcluje: rakete, bengalične Iuči, rimske sveče, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje paprnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm \ 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. Si. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ZZZZZZI palarp) — ZupanstvQ Bovec razpisuje -^ službo =- obeinskega redarja, ki ima pobirati tudi obcinske užit- nine. Prosilei zmozni slo venskoga iu nomskega je- zika. branja, pisanja in računstva naj predložijo prosnje podpisanemu zu- panstvu do 15. aprila 1908. Meseena plaea znasa 80 kron. Županstvo bovec dne 17. marča 1908. Župan: mri —l__jt Csphveno mizarsho dels v rimsta in gotiškem slogu isdclujc fl. Cernigol-Goiica. Tovaroa kisa oälikovana na ctrtni ss razstavi ? Gorici 1.1900 jL FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporoča cenj. gg. trgovcem razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in požtena. Društena opek rna žniDARčičsBnaTii mozetič v Renčoii naznanja, da s 1. januarjem 1908 ni v ni- kaki zvezi z „Zadrugo za prodajo ilovnatih izdelkov" v Gorici. Z istim dnem je postala ista samostojna in je ne veže nikak kartel. r.a pojasnila se je obrniti na vodstvo društ- vene opekarne Brata mozetič v Gorici. Še rrfilo v svoio staluo irostilno se nisem upal, ker nisem mogel pre- našati tobakovega dima. Kašelj, za- sliženje, zgaga — kar vrstilo se je. Če pa človek naposled niti v go- stilno ne sine, je pa res žalostno. Toda g. gozdar mi je podaril škat- ljico F a y - o v i h pristnih soden- skih mineralnih pastilj, katere sem povžil. No, in sedaj? Kakor vidite — dobro! Zopet mi diši pivo in pipa; še celo boljše se počutim, nego poprej. Vzrok Fayove sodene pastilje. Kdor je pameten, naj po- skusi. Škatljica stane 1 K 25 v. Fayove pristne pastilje se dobe po vseh lekarnah, mirodilnicah in trgo- vinah z mineralno vodo. Glavno zastopstvo za Avstro-Osrsko W. Z. Guut/ort Duu»,j IV. Grosse Xeugasse 27. iEdina slovenska ! Kleparska in koncesionirana delavnica | za plin in vodovodno inštalacijo j== } Y Gorici, ulica sv. Artona St. 7. (v Kopačevi hiši) 2 "2 se toplo priporoča ANA vd. ČUFER * 1 ;^ vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. Preskrbljena je z vsemi ^# 'i © potrebščinami, ki spada;o k tej stroki. V zalogi ima: melie za žvepljanje *" I ^ trt; zadnji sistein škropilnic za vitrijol; polivalnike za vrte in patentirane m I ventilaterje za dimnike itd. — Poprave se izvršujejo toL'no in po najnižji ceni. |L ANTON BRE^ANTK, , 4 [ % POSLOVODJA. S. ^ POZOR! |=—-------1 POZOR! H SlamnikaFska ^adruga v Mengsu, Kranjsko. priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in M M. /a /a otroških slamnikov av m m av Naročite čimpreje da se more narjčilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrovani ceniki franko in zastonj! Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ¦-------^^^^s: ogled, ako se to želi —-=r=-^r:"-zi Išče se zastopnik za Goriško. Slovenci! Poslužujte se edino slovenske zadruge za slamnike! ^| Svoji k svojim! Svoji k svojimt |t Prosiva zahtevati liBtke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! EDO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nore iraerlkanske blagajne, da je kapil pri naja za 1OO kron blaga. Prosiva aahtevati listke! ' Posor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! CENI DAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoleinih skušnjah sva prišla do prepricanja, da ostane „Original" vedno le najboljši.__________ flriginal-uictorifl stroj! ddajo s, Po 15- letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtiie namene. Original-Victoria stroji so najpripravnejsi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankain učiteljico, ki poučuje brezplačno. Qriyinsl-llictopia stroji so n^m izdeiek , vseh dosedaj obstoječih tovaten. /I Za vsak stroj jamčiva 10 let. | Nikdo naj ne zamudi priliko ' ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Ediua zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stoini trn fPiazza Duomol št. 9.