glasilo občlnske konference SZDL Ijubljana-center
SKUPŠČINSKA PRILOGA
UUBLJANA SEPTEMBER 1977
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPSCINE OBCINE LJUBLJANA CENTER
Osnutek
statut občine Ljubljana Center
Spremembe in dopolnitve -prečiščeno besedilo
30.  SEJA DRU2BENOPOLITICNEGA ZBORA
31.  SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
32.  SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER
Komisija za statut občine LJubljana Center Datum: 22. 8. 1977
Predlog
za obravnavo sprememb in
dopolnitev statuta občine
Ljubljana Center
Statut občine Ljubljana Center je sprejela občinska skupščina na seji dne 28, 2. 1977 takoj po sprejemu ustave SR Slovenije. Zaradi časovne stiske in kratke javne raz-prave nekatera poglavja v statutu niso bila do kraja izdelana. Zato je izvršni svet na podlagi 230. in 231. člena statuta občine že septembra 1974 dal pobudo za spre-membo statuta, o njej razpravljal in pred-lagal občinski skupščin!, da uvede posto-pek za spremembo statuta občine.
Občinska skupščina je na seji družbenopo-litičnega zbora dne 26. 9. 1974 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela sklep, da se uvede po-stopek za spremembo statuta občine in imenovala komisijo za statut občine Ljub-Ijana Center.
Komisija za statut je na svojih sejah obrav-navala več variant, sprememb in dopolni-tev statuta občine in sodelovala z ostalimi Ijubljanskimi občinami pri usklajevanju os-nutka sprememb in dopolnitev statuta me-sta Ljubljane, predvsem pri določbah o pra-vicah in dolžnostih, ki jih občine poverjajo mestu Ljubljana. Komisija se je odločila, da   predloži  občinski   skupščini   osnutek
predlaganih sprememb in dopolnitev sta-tuta občine Ljubljana Center kot prečišče-no besedilo statuta.
Osnutek sprememb in dopoinitev statuta je usklajen z ustavo SR Slovenije, z zako-nom o združenem delu in z vsemi sistem-skimi predpisi, ki so bili sprejeti po uvelja-vitvi ustave SFRJ in SRS. Glede na to, da še niso bili sprejeti vsi sistemski predpisi za uresničitev ustave SR Slovenije in zako-na o združenem delu, ki bodo pomembni tudi za spremembe in dopolnitve statuta občine, se nekatere predlagane rešitve v besedilu osnutka sprememb in dopolnitev statuta ne morejo smatrati za dokončne In jih bo potrebno po sprejemu le-teh do-polniti.
Ošnutek sprememb in dopolnitev statuta občine določa podrobneje pravice in dblž-nosti občine ter pristojnosti občinske skupščine in njenih zborov. Pravice in dolž-nosti, ki jih Ijubljanske občine poverjajo mestu Ljubljani kot posebni družbenopoli-tični skupnosti, pa so določene v osnutku sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane.
Komisija za statut občine Ljubljana Center predlaga zborom občinske skupščine, da razpravljajo o predloženem osnutku spre-memb in dopolnitev statuta občine Ljub-Ijana Center in sprejmejo
SKLEP: Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Center se sprejme v predloženem besedilu in se da v javno razpravo do 15. 10. 1977, ki jo organizira Socialistična zveza delovnega Ijudstva. Pripombe In predloge defegacij in delega-tov podane na sejah zborov se upošteva. kot da so dani v javni razpravi.
KOMISIJA ZA STATUT OBČINE UUBUANA CENTER
Skupščlna občine LJublfana Center Je na podlagi 185. Slena Ustave SR Slovenije na sejl zbora združenega dela, zbora krajevnlh skupnostl ln družbenopolltlčnega zbora, dne                                        po poprejšnjl javnJ razpravl
v SociallstlCnl zvezi delovnega IJudstva sprejeia spremerabe ln dopolnitve statuta občlne LJubljana Center tako, da se prečiščeno besedilo statuta občine LJublJana Center glasi:
Statut občine
Ljubljana
Center
kot skupiti dogovor delovnlh Ijudl In občanov v temelJnJh organlzacijah združenega de"a, krajevnih skupnostih, samo-upravnlh Interesnlh skupnnstlh in drugih obllkab samo-upravnega povezovan.ja In *druževanja v občinl.
I. TEMELJNA NAČELA
i.
Samoupravnl položaj delovnlh ljudi In obdanov obdine Ljubljana Center, ki temelji na ustavno opredeljenem družbenoekonomskem tn p&llti&iem slstemu, Je njihova neodtujljiva pravica in dolžnost.
NihCe ne sme ln ne more delovnim Ijudem in občanom kratitl svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, Ustava  Socalistične  republike  Slovenije  in  ta  statut.
Delovni ljudje in občaiv uresničujejo in varujejo te svoibošdine, pravice in dolžnostl neposredno, v socialistične zvezi delovnegu Ijudstva, v zvezi sindikatov, v zvezi socia-listične mladine in v zvezi združenj borcev NOV ter dnu žbenih organizacijah, društvih in združenjih, katerih idejni, vodilna in politi&na sila je zveza komunistov. Tu se dogo-varjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih &il v usmerjanju družbenega razvoja.
II.
Delovni ljudje in občani negiijejo, razvljajo in poglab-ljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, ljudske revo-lucHe in socialistične izgradnje ter s tem ustvarjajo idejno politične pogoje za vsestranski razvoj socialistiCne samo. upravne družbe.
Delovni ljudje in občanl nepos.-edno in v samoupravnlh organlh sanioupravnih organlzaclj ln skupnosti, družbeno-politiSnlh in dnižbenlh organlzacij, društvih In združe-njih ter državnih organlh, so dolžni s svojo dejavnostjo:
—  širiti ln krepiti materialno osnovo družbe in življenja posameznikov, s tem da razvljajo prolzvajalne sile, vefiajo prolzvodnost dela in nenehno razvljajo socialistične samo-apravne odnose;
—  ustvarjati   pogoje,   v   katerih   se   bodo   odpravljale razlike med umskim In fiziSnim delom in v katerih bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvar. ^alnosti ln Clovekove osebnosti;
—  širlitl in razvijati vse oblike samoupravljanja zlastl ha področjih, kjer prevladnjejo funkcije politlčne oblastl, ter graditi raed ljudml odnose, !d bodo temeljill na zavesti o skupnih interesih, na sociallstični morall ln na svobodnl dejavnosti človeka;
—  krepiti ln razvijati bratstvo ln enotnost narodov ln narodnosti Jugoslavije;
—  prispevati k uresnlčevanju človekovlh svobo&čin in pravtc,  k  humanizaciji   družbenega   okolja   ln  človekove osebnostl, h krepitvi solidarnosti in človednosti med ljudml ter k apoStovanju človekovega dostojanstva;
—  razvljati   vsestransko   sodelovanje   z  vseml   narodi
v skladu z načeli neuvršiene politike naše države & soli-damosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudl.
Delavci, delavnl ljudje in občani oMine Ljubljana Cen-ter neposredno in v samoupravnili organlh organizadj združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnostl, družbenopolitiCnlh In družbenih organizacljah, druStvlh in združenjlh in v obfiinski skupščinl organizirajc in lzvajajo prtprave za spložnd ljudskl odpor ter organl-zirajo družbeno samozaSfiito in s tem zagotavljajo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvisnosti in suverenosti na. rodov ln narodnostl Jugoslavlje ter samoupravne sodali-»tične druibe.
III.
Delovni ljudje in občani v občini odločajo o uresniče-vanju svojih skupnih interesov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesrub skapnostih ta drugih samouprav-nih. organizacijah ta skupnostih ter v drugih oblikah sa. moupravnega zxiruževanja, v družbenopolntičnib. in družbe-nih organizacijah, društvih ter združenjih, s samouprav-nim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organili samoupravljanja.
Delavci neposredno in enakcvpravno uresnlčujejo svoje družbeno-ekonomske tn druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonom. skega položaja v temeljni organizaciji združenega dela. Vsakemu delavcu v združenem dolu s sredstvi, kd so dru-žbena lastnina, je zajamfieno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji zdru-ženega dela, v kateri dela, ln v vseh drugih obllkah zdru-ževanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugiml dedavci odloda o delu tn poslavanju organizadje zdmženega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene r&produkcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, od. loča o dohodku, ki ga doseže v razlifinih oblikah združe-vanja dela in sredstev ter si pridobiva osebnl dohodek.
Delavci v združenem delu. tudd zunaj temeljne organiza-cije združenega dela, v okvlru druibenopolitiCnlh skupno-sti preko delegatskega sistema neposredno odločajo in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske ln druge samoupravne pravice o svojem položaju v družbi, to o zadovoljevanju splošnih, dmžbenlh, osebnlh in skupnih potreb.
V krajevni skupnosti delovnl ljudje in obdani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov ln o solidamem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja na. selij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in so-olalnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulUire, zaščite potrošnikov, varstva in izboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe. družbene samozaSčite in na drugih podrodjih življenja ln dela. S samoupravnim spo-raaumevanjem in na drug način se povezujejo za uresni-Cevanje teh in drugih tnteresov z organizacijaml združeega dela, samoupravniml interesnlmi skupnostmi ter z drugim! samoupravnlml organlzacijami in skupnostml na območju krajevne skupnosti in zunaj nje.
IV.
Za organlzirano zadovoljevanje osebnih in skupnlh po. treb na področju vssgoje In Izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, socialnega varstva ter sociatoega skrbstva, zdravstva, varstva človekovega okolja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ustanavljajo delavci ln drugl delovnl ljudje neposredno in po svojih organizacijah zdru-ženega dela ter po drugiii organizacijah ln skupnostih z delavd v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne tnteresne skupnosti. V samo-upravnih lnteresnih skupnostih skupno, enakopravno In sporazumno odlofiajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za financiranje teh dejavnostl in oip-ravljajo druge zadeve aii uresničujejo druge skupne tate. rese, ki lzvirajo iz odnosov na področjlh, za katere so ustanovljene.
Delavci in drugi delovni ljudje, ki skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, katere jim nudijo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, urejejo z nji-mi na načelih enakopravnosti medsebojna razmerja, pra-vice, obveznosti in odgovomosti s samoupravnim spora-sumom o ustanovitvi, z njenim statutom in pogodbo. Z ureditvijo teh razmerij, pravic, obveznosfci in odgovor. nosti, mora biti delavcem in drugih delovnim ljudem. ki dajejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravne interesne skupnosti, zagotovljena pravica, da odločajo o teh sredstvih, in delavcem v organizacijah združenega dela, ki nudijo storitve pravica, da jim gre enak družbenoeko-nomski položaj kot delavcem v drugih organizacijah zdru-ienega dela,
V.
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela, v delovnih skupnostih, v druSbeno. političnih in družbenih organizacijah, v društvih in zdru-ženjih in v krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti tudi v občinski skupščini. Temeljno izhodišče za organiziranje in delovanje delegatskega skupščinskega sistema. je, da se v občinski skupš&ni zagotovi xastopanost vseh avtentičnib. interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov.
VI.
Zveza koraunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je a svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom, v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja, glavni pobudnik in nositec . politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev soci-alistične revoluctje in sociaiisti&uh samoupravnih družbe-nih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbe. ne in demokratične zavesti.
V socialistični zvezi delovnega ljudstva občine delovni ljudje in občani, družbenopalitične in družbene organiza-cije, druStva ter združenja in vse organizirane socialistič-ne sile na čelu z zvezo kamunisotv uresnifiujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju dni-žbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen elasti:
—  obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politi<!ne pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklaju-jejo mnenja, zavzemajo poiitidna stališča glede reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve;
—  določajo p^ogram politične aktivnosti, družbena nne-rtla za volitve ^elegacij in delegatov, zagotavljajo demo-kratiCno  predlaganje   in   določanje kandidatov   za   člane delegacij   in  za opravljanje  drugih  ja\Tiih  in družbenih funkcij;
—  obravnavajo   sploSna   vprašanja   kadrovske  politlke ki vzgoje kadrov;
—  spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izr»-žajo svoja mnenja in ocene;
—  ustvarjajo pogoje za vsestransko  udeležbo mladine In njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Zveza socialistične mladine aktivno sodeluje v vseh tokovih družbenopolitičnega življenja in dela ter revolu-nionarne socialistične vzgoje.
Zveza socialistidne mladine in druge organizacije, ki »družujejo mlade se zavzemajo, da postanejo maiksisti&ii •vetovni nazor, programski cilji in opredeljenost ter nalog* ZKJ opredelitev in osnova za dmžbeno aktivnost mlade genaracije. Zveza socialistične mladine in druge družbene organizacije in društva, ki združujejo mlade ljudi se zavzemajo za nadaljnjt razvoj samoupravnega socializmti, ki temelji na idejnih in politidnih ciljih naše revolucije.
Druge družbene organizacije, društva in združenja t občini delujejo pri uresnk»vanju ciljev revolucije, sam»-upravnega razvoja naie družbe v okviru svojih programov dela.
Zv«ea adruženj  borcev oarodnooavobodUn« vojne laot
družbenopolftična organizaeija aktivnih borcev NOB deluj« v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih ail. Zavzema se za veoje ;n intenzivnejše angažiranje vseh bor. c«ir iz narcxinoosvobodilne borbe in njihovih organizacij skupaj z mladimi generacijarrri v boju delavskega razreda, delovnih ljudl za utrjevanje in nadaljnje bogatenje prido-bitev socialistične revolucije in socialistične samoupravn« gtaditve. Zavzema se za čim hitrejše in čimboljše reševanj« materaUiih in drugih vpraSanj borcev, kar je tudi po. membna dolžnost vseh družbenih in državnih organov ia organizaci].
Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavse-majo za tak družbenoekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političriem sistemu, ki ustrM&ta inte-resom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa 2* uresničevanje samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posarničnih in skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanj« delavcev za opiavljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično dolodanje kandidatov za član« delegacije, za najširSo udeležbo delavcev pri izvrževanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za za-gotavljanje socialne vamosti ter ?a razvijanje in fcrepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumor in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporaaumevanju in družbenem dogovarjanju.
Obfiina je dolžna v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljati socialistični zvezi delovnega ljudstva in drujiiji organiziranim socialističnim silam v občini materialne in druge pogoje za uresničevanje njihovih funkcij, doloCenih z ustavo in tem statutom. Družbene organizacije, druStva ¦ in združenja se financirajo praviloma iz svojih sredstev in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
VII.
Občinska skupščlna uresničuje sodelovanje z družberto. političnimi organizacijami v občini tudi s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah nj<-nih zborov In delovnih teles, in predstavnikov skupifiin« v organih in obUkah dela družtoenopolitičnih organizacij, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z organizdranjem slmpnili sestankov, z usklajevanjem pro-gramov dela in akcij in z drugimi obllkami me(te«bojnega sodelovanja.
VIII.
Obdina Ljubljana Center je ustanovljena na ožjem mestnem območju mesta Ljubljane in teritorialno vklju-čuje tudi staro mestno jedro. Na njenem abmočju »e odvij* mridajen gospodarski in družbeni razvoj.
Na področju gospodarstva je zlastl moCno raavita de-javnost trgovane, industrije, gradbeništva, turizma in pro-meta, ki samoupravno združuje delo in sredstva z ostalimi vejami gospodarstva v drugih občinah v mestu, regiji SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji.
Na področju družbenih dejavnosti deluje veliko števllo temeljnili organizacij združenegs1. dela, ki zadovoljujejo potreb« ne le občanov in delovnih ljudi občine, temve* tudi mesta, SE Slovenije ter SFB Jugoslavije.
V občlni Ljubljana Center imajo svoj sedež St«viln« mestne, regijske in republiške institucije, v katerih dejovni ljudje in občani uresničujejo svoje skupne interese, pravice hi dolžnosti.
Zaradi skupno ugotovljenih potreb po zago-tavljanju enakega družbenoekonomskega položaja vseh delovnih Ijudi in občanov Ljubljane, se delavci, delovni ljudje ia občani občine Ijubljana Center z delavci, delovnimi Ijudmi in občani drugih otačin na območju Ljubljane združujejo v mesto Ljubljana kot posebno družbenopolitidno skupnost, v kateri usfclajujejo in uresničujejo določene skupno do-govorjene potrebe in interese ter zagotavljajo usklajen razvoj   gospodarskih in  drugih   družbenih   dejavnosti.
Zaradi iasmenjave mnenj in izkušenj pri razvijanj« medsebojnih samoupravnih socialističnih družbenih odrio-
sov ter zaradi pospeševanja usklajenega gospodarskega in' druibenega razvoja se občina Ljubljana Center povezuje z drugimi občinami v regij- in v SR Sloveniji in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb delovnih ljudl in občanov.
Občina Ljubljana Center sodeluje z drugimi občtoami t Socialistični federativni republiH Jugoslaviji, pospeSuje vse oblike medsebojnega sodelovanja ter s tem prispeva k utrjevanju bratstva narodov in narodnosti Jugoslavije, skovanega v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji.
IX.
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Ljub-ljana Center in so podlaga za tol-načenje njegovih določb.
Iz temeljnih nafiel r.iorajo izhajati vsi splošni akti, ki ¦ določajo politiko samoupravnega razvoja v občtni.
ir. SPLOŠNE DOLOČBE
1.  člen
Obdina Ljubljana Center je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju ln nblasti delavskega razreda in vseh delovnih Ijudj.
V  občini delovnl ljudje m občani uresničujejo in zago-tavljajo pogoje za svoje živijenje :n delo, usmerjajo dru-žbeni  razvoj, uresničujejo  in usklajujejo  svoje  interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkoijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni Ijudje in občani, orga-nizirani v temeljnih m drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in. skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega zdru. ževanja, v družbeno-političnlh organizacijah, s samouprav-nim. sporazumevanjem in driižbenim dogovarjanjem, v dglegacijah in po delegatih v občinski skup66ini in v dVugih organih samoupravljanja.
2.  člen
Občina Ljubljana Center je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa izvrSni svet, v kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
V   premoženjsko-pravnih zadevah zastopa občino javnl pravobranOec.
,.   Sedež občine je v Ljubljani.
3.  clen
Območje občine Ljubljana Center je določeno z za. konom.
Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
•   V                                  4. člen
»<•
Občina Ljubijana Center iahko zaslužnim posameznikom,
• organizacljam in skupnostim podeijuje priznanja.
Vrste,priznanj ureja odlok.
"                                 5. 61en
Praznik občine Ljubljana Center je 9. maj, dan osvo-boditveš Ljubljane.
6. člen
ObCina Ljubljana Center se v skladu z zakonom zdni-žuje z drugimi občinami na območju Ljubljane v mestno skupnost Ljubljana kot posebno družbenopolitiino skup-
no«t,   .   :                           ¦-   ¦                         .                           +.....   -.,._.   i- ¦-
III. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBCINI
7.  člen
Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo drug« družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drngimi oblikami osebnega Izjavljanja v temeljnih orga. nizaoijah združenega dela n krajevnih skupnostih, samo-upra-vnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih uprav-ljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim spo-razumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delega-cijah in delegatih v skupš^inah družbenopolitičnih skup-nosti kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela orga-nov, odjjovomih skupščinam.
8. Slen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlag: v organizacije združenega dbla, krajevne skupnosti samo-upravne jnteresne skupnosti in druge samoupravne orga. nizacije in skupnosti in dolofiajo, katere skupne interese, pravice ia dolžnosti v njih uresničujejo.
1. Samoupravljanje v zdniženem delu
9.  člen
Delavci, samoupravno organizrani v organdzacijah zdru. ženega dela oziroma drug.:h samoupravnih organizacijah in skupnostih ali druglb oblikah združevanja dela in sred-stev upravljajo družbene ^adeve, .isklajujejo skupne inte-rese ter na način, določen v samoupravnih sporazumih in staUitih odločajo:
—  z  osebnim izjav'janjem o neodtujljivih pravicah z referendumom, na svojih zoorih, s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami in - drugimi oblikami oseb. nega izjavljanja, ki jih določa zakon, samoupravni spora. ziim in statut,
—  po delegacijah  in  delegatih v organih  upravljanja v temeljnih in drugih  organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev,
—  po delegatih v skupščinah samoupravnih interesnlb skupnosti v skladu s samoupravnirr sporazumom o usta-novitvi teh skupnosti,
— po delegatih. v občinski skupščirki v skladu s t«n statutom,
— po delegatih v organih upravljanja krajevnih skup-nosti v skladu s statutom krajevne skupnosti.
10.  ilen
V organizaciji združenega dela, Ki na podlagi zakona ali odloka občinske skupštine opravlja dejavnost, ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katere tako joloča zakon, odlok in samoup. ravni splošni akt organizacije združenega dela, delegati uporabnikov, ustanovitelja, organov obdine, krajevne skup. nosti in drugih zainteresiranih organlzacij in skupnosti.
2. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostlh
11.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani, samoupravno organi-zirani v samoupravnih interesnih skupnostih sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev, odločajo o vprašanjih skup-nega  pomena  ter  uresničujejo   ~amoupra\Tie  pravice:
—  v skupščinah samoupravnih Interesnih skupnosti,
—  soodločajo o zadevah iz pristojnosti občinske skup. ščine, ki jih določa ta statut,
—  s   samoupravnim   sporazumevanjem   in   družbenim dogovarjanjem.
12.  člen
Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo  1«legaU   ki jih volijo in odpo-
kličejo deJavci v združenem delu ter delovni ljudje in oto-čani v krajevni skupnosti.
Skupščino samoupravne mteresne skupnosti, ki jo usta-novijo delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesav in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na podroCju, za katero je skupnost ustanovljena, sestavljajo:
—  zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegatd delavcev v združenam delu ter delegati delavnih ljudi in obianav t krajevnih. skupnostih,
—  zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati dedavcev organlzacij  združenega dela,  ki  apravljajo  dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skupnost.
Samoupravni sporazum i ustanovitvi samoupravne inte-resnfi skupnosti določa sestavo skupš&ne in na&n deilegl-ranja delegatov v skupšfcino skupnosti.
13.  člen
Delavci v združenem delu in delavni ljudje in abfiani v krajevnlh skupnostih delegirajo delegate v skupšdine samoupravnih interesmh skupnosti iz svojih izvoljenih delegacij.
Samoupravni splošni akti organizacij združemega dela ln drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in statuti krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način oblikavanja in sestavo splošne oziroma posebnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih inte-resnlh skupnosti, razmerja delegadj do organov uiprav-ljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter druga vprašanja pomembna za delo delegacij in nji-hovega povezovanja z delavcl oziroma detovnimi ljudnii in občani, ki so Jth izvoliili.
14.  člen
Skupš&ne samoupravnih interesnih skupnosti občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejav-nosti, kulture, zdravstva 'n socialnega varstva odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom kra-jevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o vpra-ianjoh s teh področij, ki jih doioda ta statut.
15.  člen
Ce skupščina samoupravne interesne skupnosti Iz 109-člena tega statuta ne odlo^i o vprašanjih, od katerih je bistveno odivisno delo samoupravne interesne skupnosti, občinsika skupščina samostojno sprejme odločitve o za-easni ureditvi teh vprašanj.
3. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
16.  Člen
Belovnl ljudje In občanl v soseski, več soseskah ali delu občine imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organMrajo v krajevno skupnost in v njej ter v sodedo-vanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organiza-cljami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese.
Delavni ljudje in občani, organdzirani v krajevnl skup-nosti se s samoupravnini sporazumevanjem in na druge načine poveaujejo s temeljnimi organizacdjami zdimženega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugitni samoupravnimi organizacdjami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju doloCenih skupnih Interesov, potreb in opravljanju nalog.
V krajevni skupnosti se povezujejo tudi dekraii ljudje In obfiani, združemi v družbenopolitidrah organiizacija]i, družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresmiCujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skup-nosti, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odlo-čanju o vprašanjih skupnega pomena v občind, mestu Ljuibljani in širših družbenopolitičnih skupnostah.
17.  Hen
Svoje skupne potrebe ji interese deJovni ljudje it občani v krajevni skupnosti zadavoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, v krajevnih in terenskih argamzacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbemo-politačnih in družbenih organizacijah, v druStvih, v skup-nostih potrošnikov in uporabnikov dolodetvih dotkrin in storitev, na zborih stanovalcev hiše, hišnih svetih, na zbo. rih stanavalcev v krajevni skupnosti, z referendumom, s samoupravniml sporazoima in družbenimi dogovori, po delegatih. v organizacijah združen^a deda, ki opravljajo dejavnost ala zadeve posebnega družbenega pomena, po delegacijah in delegatih v samoupravnih interesnih skup. noetih, po delegacijah in delegatih v občanski skupšfiani ter po delegatih v širših družbenopolitidndh skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov pover-jajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
18.  člen
Krajevna skupnost se ustanovi v sosesH, veS soseskah aii delu »bčine, kjeT so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosfci za neposredno samoupravno uresmčevanje skup-nih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delavni ljudje in občani posamezne soseske, več sosesk ali dela občine ustanovijo krajevno skupmost, razdruždjo večje krajevne skupnosti v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali del krajevne skupnosti prdključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organlzacljali Socialistične zveze delovnega ljudstva.
19.  člen
Pobudo za ustanovitev, razdružltev krajevne skupnostl, iadvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
— zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
— zbor delegatov krajevne skupnosti,
—  krajevna ali terenske organizaoije SocialisUčne zveze delovnega Ijudstva.
Pobudo za razdruždtev Krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosfci drugim krajevnim skupnostim morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skup. nosti, ki se želi razdružiti ali združita; pobudo za priklju. čitev k drugl krajevni skupnostl pa morajo podpreti tudl delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h ka-teni se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
Krajevne oziroma terenske organizacije ScKiialistačne zveze delovnega Ijudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdružitev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali prikljuditev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh ob-močjih javno razpravo.
20.  člen
O ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevnlh skup. nostl, izdvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvl dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odlo-čajo delovni ljudje in občani z referendumom.
31. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži zboru delegatov krajevne skupnosti, le ta pa kra-jewiim organizacijam Socialisticne zveze delovnega ljuflscva, ki o njem organizira in vodi javno razpravo.
Na podlagl pripomb in predlogov danih v javni razpravl pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta.
Statut sprejme zbor delegatov srajevne skupnosti. Sta-tut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovala najmanj dve tretjini vseh članov zbora delegatov krajevna skupnosti.
22.  Clen
Zaradi ustvarjanja in zagota/ljanja materlatalh in drugih pogojev za življenje m delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v ¦kupnosti krajevnih skupnosO, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uiesničujejo tnterese skupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
4. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dojovarjanje
23.  člen
Z družbenuni dogovori delavoi in drugi delovni Ijudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbe. noekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ald splošnega družbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina in zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikat-i in druge družbenopolttične organiift-cije in družbene organizacije.
V                                      24. člen
Družbeni dogovor sklene]o v imenu udeležencev njlhovi pooblaščeni organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno določijo postopek za sklenitev družbenega dogovora.
če se z družbenim dogovorom zagotavlja ki usklajuje samoupravno urejanje odnosav, o katerih se delavci po zakonu osebno izjavl.mjo, ga sme pooblašCeni organ orga-nizacije zdmženega dela skleniti, če se je pred tem veCJna delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa družbeni dogovor, izjavila, da se z njim strinja.
25.  člen
Družbeni dogavor zavezuje udeležence, ki so ga skleraiH, ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbeno in poli-tlčno odgovoren, 6e se ne ravna po obveznostlh iz tega dogovora.
26.  člen
Družbenl dogovor neha veljati z dnem, ki ga soglasno dolo6ijo vsi udeleženoi.
27.  člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter inte. resi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresni-čevanja družbenoekonomsksga položaja delavcev ln drugih delovnih Ijudi ter njihovih samoupravnih organizaclj in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavcd v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skup-nosti, organdzacije združenega dela, banke in druge finanč-ne organizaoije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne imteresne sku.pnosti In druge ¦ samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbor. nica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
28.  člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko polcg slndikata tudi druge družbenopolitiCne organizacije, kadar se določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje ajihovih clljev in nalog, določendh v njihovem statutu.
29.  člen
Občina, njenl organi in organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, kadar zdruiujejo sredstva, s
katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi organizacijaml ali drugimt samoupravniml organizacijamj in skupnostmi.
30.  člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki opravlja obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovnl človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma <5e združuje svoje delo in sredstva v druge oblike zdjuženega dela in sredstev.
31.  člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajejo delavci oziroma drugl delovnl ljudje neposredno ald po svojih samoupravnih organizadjah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitidni organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornici.
32.  člen
Sindikat ima pravlco dajati predloge za sklenltev samo-upravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje prl sklenitAni samoupravnih sporazu-mov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali dolo^ajo osnove in merila za razpore-janje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne do. hodke in za skupno porabo dedavcev.
Ce sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga organizacija združenega dela lahko uporab-Ija, sindikat pa lahko sproži spor pred sodižčem združe-nega dela, če ni za spor prlstojno ustavno sodiSče.
33.  člen
Ce občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupranme organisacije dolžne izvesM postopek za samo-upravno sporazumevanje, ,ahko da predlc^ za skleniteir samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organissacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Ce v predpisanem roku nobena od samoupravndh orga-nlzacij ali skupnosti ne da predloga za sklanitev samo-upravnega sporazuma, ga lahko da sindlkat aii organ obfil-ne oziroma izvršnd svet.
34.  člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja In druibe-nega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum tn družbeni dogovor se skleneta svobodno  in  v  skladu  z  izraženo  voljo  udeležencev.
35.  člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samo-upravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenltve, če ivi v samoupravnem sporazumu dolodeno drugače.
36.  člen
S samoupraivniin sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidd arbitraža ali kakšen drug način za reše-vanje sporov, ki nastanejo piri izvajanju sporazuma oeL roma dogovora.
Ce družbeni dogovor ozlroma samoupravnl sporazum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri Izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
37.  člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne spo-razume, kjer je udeleženec občinska skupščdina ali njen organ, se objavi v Uradnem Hstu SR Slovenije.
Udeleženec družbenega dogovora ozlroma samouprav-nega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje je dolžan poskrbetl, da je družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum,  potem  ko  je  veljavno  sklenjen,  objavljec  T
Uradnem listu SR Slovenije, 6e se podpisnikl ne dogovo-rijo za drug način objave.
Upravni organ občine, fti vodi evidenco sarnoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v obdini, je dolian voditi tudi evidenco družbenih dogovorov in samouprav. nlh sporazumov, kjer je udeleženec organ obfiine.
5. Skupščinskl sistem
38.  člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojlh pravic, dolž-nosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine, obllKujejo delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupno-stih ter v družbenopolitičnih organizaeijah svoje delegacije.
39.  člen
V   temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:
1.  delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela.
2.  delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in po-dobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastniško pravico, skupaj z delavci, s katerimi zdru-žujejo   svoje   delo   in   delovna   sredstva,   organizirani   v skupnosti in druge z zakonom določene oblike zdmževanja,
3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih or-ganov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizdrane kot or-ganizacfje združenega dela, kot tudi aktivne vojaške ose-be in oivilne osebe v službl v oboroženih silah SFRJ, na način,   določen   z  ustavo   in  zakonom,
4. delovnl ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja, sodelujejo študenti in učenei srednjdh Sol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo obJikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno de-lajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V  temeljnl organizaciji združenega dela oziroma delov-ni skupnosU z majhnim številom delovnih ljudl opravlja-jo funkcijo delegacije vsi delovni ljduje.
V   družbenopolitičnih   organizacijah   opravljajo  funkci-Jo delegacij  njihovega izvoljenega telesa, določena z nji-hovimi  statiiti   oziroma  drugimi  sklepi.
Dve ali ved delovnih skiipnostd državnlh organov, druž-benopolitidnih organizacij in društev ter drogih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizaci.ie združe-nega dela, kakor tud aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo.
40.  člen
Oe se med mandatnim obdobjem občinske skupščine ustanovi na območju občine nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij občinske skupščine \ skladu z zaJto-n©m in  odlokom  občinske  skupščine.
41.  člen
Clane delegacije volijo delovni Uudje v temeljnih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih izined sebe ne-posredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skirpnosti dolo-6ajo v svojiii statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter nadin izsvplitve in odpoklica delegacije.
42.  člen               '
Dve ali več delegaoij temeljnih samoupravnih organl-«acij  oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugiml
skupnimi interesl t združenem delu ali z interesl v ob-6ini, ki jim glede na merila, določena s tem statutom, ne piipada satnostojno delegatsko mesto v zboru združene-ga dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi &«• legiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, ob-ravnavanja vprašanja in pristojnosti občinske skupS^i-ne, določanja skupnih staliSC za delegate in zaradi ure»-ničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti t ave^ > opravljanjem ftuikcij  obCinske skupščine.
43.  ilen
Konference delegacij oblikujejo s sporazumi temeljn« samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem statutom  in  odlokom  ob6inke skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temeljne sa-moupravne organizacije ln skupnosti uredijo načdn in po-st<rpek oblikoranja konference, nacin delegiranja deaegatov v koiiferenco, pravice in dolžnosti konference t«r raz-merja med konferenco in delegacijami temeljndh sa-moupravnih organizacij in skupnosti, nafiin poSiljanja de-legatov v zbor združenega dela občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in adrninistratjvno-teh-ničnih halog za konferenco, sedež konference in dni^« vprašanja, pomembna za delo konference.
44.  «en
Število delegatov, ki jih delegacije ozJroma konfersic« delegacij zbora združenega dela in drugih samoupravniii organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegarajo v zbore občinske skupščine se dolodi sorazmemo s števi-lom delovnih ljudi in obdanov v teh organizacijah ozirom« skupnastih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna z»-stapanost posameznih področij družbenega d«l« ozirom« posameznih območij.
45.  člen
Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konfe-resnco delegacij ta delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana.
Občinska skupščina v skladu s statutom mest« in tero statutom z odlokom določi način delegiranja del^atov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij ih skupnosfci.
Ce ima občinska skupščina v zbordh skupščine m«t« Ljubljana skupnega delegata ali skupne delegate z drueo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejinjega od-stavka uredijo z dogovorom med skupščinami pmadetiti občin.
46.  člen
Obdinska skupščina predstavlja stalno konferenco dit-legacij za delegiranje delegatov v zbor obcin m zbor zdni-zenega dela skupšfine SR Slovenije.
Občinska skupSčina v skladu z ustavo, zakonom iii tem stetutom z odlokorn doloži način del^iranja delega-tov v zbor občin in zbor ZKiruženega dela skupščine SB Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugiml oTgani občinske skupš6me ter deiegacijami temeljnih »•-moupravnlh organizadj in skupnosti.
Ce  ima   občinska  skupščina  v  zborih   skupšdine  SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegat* i drug^., občino ali drugimi občinatni, se vprašanja iz prejfojegf odstavka uredijo z dogovorom med skupšeinaml prizad«-tih občin.                                                                       '
47.  člen                               ; V
Vsaka delegacija ali konterenca del^acij temeljnih' samoupravnih organizacij in skupnosti delegira ia sv(> jega sestava, glede na vprašanja, ki se obravnavttjo r občinski skupščini, svoje delegat« tako, da bodo n*j-' bolje zastopali interese njene organizacije oziroma skup-nosti in interese celotne družbe.
Delegacija  oziroma konferenca del«gacij  lahko dolodt
Aelegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali m določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora 6bčinske skupš&ne. ".-                                        48. čJen
.,/Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se od-loča.v, skupščini, ravnajo delegatl v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temelj-nimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičniii organi-zacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
49. člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbeiiopolitičnih skupnosti in o svojetn delu ob-veščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupndsti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga. delegirale in jim je odgovoren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splo-fcnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo praviee, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delegacij, razmer-je med delegati. delegaoijami in pristojnhni samoupravni-nimi ter strokovnimi organi in dnižbenopolitiOnimi organi-zacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in dru-g& pbmembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo po-goji za  delovanje delegatov in delegacij.
:                                        50. člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član J«, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora; ob upoštevanju >ravic in dolžnosti delegacij.
51.  člen
Delegat ima na zasedanjili zbara pra\-ico prediagati sboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov. . Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od Szvršnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo nji-hovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
52.  člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pra-vico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela In drugih samoupravnih organlzacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
53.  člen
Delegat v skupščini uživa irauniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt, ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ka ga je dal v zboru, katerega član je in v skup-ičirri.
Delegat ne more bitl priprt brez dovoljenja zbora, ka-terega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez do-voljenja zbora.
- Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme bitl delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet l€t. V takem primeru mora dTžavni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predlo-ži prdmer zboru, da določa, ali naj se postopek nadalju-je ossiToma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se mnjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje nje-j^>ve funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreanega zbora pri paBnejši potrdibvi zbora ot em, aii dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje ka-aenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupš&na samoupravrie interesne skupnosti so-odloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
6. Oblike osebnega izjavljauja v občini
a) Referendum
54.  člen
Občinska skupščina lahko razpiše relereiidxun, da de-lovni ljudje in občani neposredno odločijo o posameznem vprašanju, da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že spre-jet odlok ali drug akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za spre-jem odločitve o uvedbi samoprispevka za tinanciranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v dru-gih, z zakonom določenih primerih.
55.  člen
Bazpis referenduma v občini lahko predlagajo družbe-ncpolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, teme-ljne m druge organizacije združenega dela v občtni, sa-moupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis referenduma mora občinska skup-š&na odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
56.  člen
Občinska skupščina mora razpisati referendiun, če to zahteva najmanj tretjina zborov delaveev v zdruienem delu občine, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občlne, ob-činski svet zve^e sindikatov oziroma občinska konlerenJa socialistične zveze delovnega  lmdstva.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, kl naj bo predmet reierendiuna.
Občinska skupščina mora razpisati referendum v 60 dnen po prejemu zahteve za razpis.
57.  člen
Občinska   skupščina   razpiše   referendum   s   sklepom.
Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati navedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referendu-ma in območje, za katero se veferendiun razpisuje.
Skiepe o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
58.  člen
Pmvico glasovanja na referendumu imajo delovni lju-dje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum.
Ce je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbe-nih potreb, imajo pravico glasovanja tudi delavci v zdru-ženem delu, ki še nimajo valilne pravice in stalno prebi-vajo na območju, na katerem se izvaja referendum.
59.  člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo gla-sovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo na ob-močiu. na katerem se referendum izvaja, pravico gla-sovanja.
Odiočitev sprejeta na referendumu, se objavi v Urad« nem listu SR Slovenije.
Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Obdin-ska skupščina eno leto po izvedbi referenduma ne mo-re sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v na&pro-tju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti referem-duma o istem vprašanju.
60.  flen
Referendum v ob&ni vodi občirtska volilna komisija za voldtve delegatov v skupščine družbenapolitičrrih skupnc«t.
Občinska voldtaa komisija ugotavlja in objavlja izid re-ferenduma.
61.  člen
Druga vprašanja, ki se nanaSajo na razpis in izved-bo referenduma, ugotavljanja rezultatov glasovanja, naloge voMlne kamlsije in druga vpražanja, uredl občinska skup-Sčina t skladu z zakonom s posebnim odlokom.
b) Podpisovanje In posebne pismene izjave
62.  člen
Občtnska skupšdina lahko odloCi, da delavcd v zdru-ženem delu v občini ozaroma delovrii ljudje in občanl v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebniml pismenimi izjavami sprejmejo odločitev o posameznern vprašanju, pomembnem za delavce v zdmžeriem delu ozi-roma za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, bzirama odlo&jo o drugih vprašanjih te pristojmosti ob-6toske skupščine.
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oziro-ma posebnimi pismenimi izjaivami sprejme občinska skup-gčina oziroma njen zbor, ki je po tem statutu prtetojen odiločafct o posameanem vprašanju.
63.  člen
Delavci v združemem delu ter delovnd Ijudje In obča-ni s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjava-mi odiočajo o vprašanjih, pomembnlh za delavce v zdru-ženem delu v občini ter za delovne ljudi in občane v kra-jevnih skupnostih, oairoina o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor kraj«vnih skupno6ti.
Odtočitev je sprejeta, 6e se je zanjo s podpdsorn ozi-roma posebnimd pismenimi izjavami izrekla večina delav-cev v združenem delu v ob&ni, ter večina delovnih ljudl ta občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico gla-sovanja.
64.  člen
Delavd v združenem delu v občini s podpisovanjetn aairoina posebnimi pismenitni izjavami odločajo o vpira-Sanjth, pamem.bnih za delavce v temeljnih in drugih or-ganizacijah združenega dela in drugih samoupravnih ocr-ganizacijah in skupnostih v obCini, oziroma o vprašanjih, o katerh po tem statutu samostojno odloča zbor zdru-ženega dela.
Odločiitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali po-»ebnimi pismemmi izjavamd izrekla večina delavcev v zdiruženem delu v občini.
65.  člen
Deaavnj ljudje in občani v krajevnlh skupnostih s pod-plsovanjem oziroma posebnomi pismenimi izjavami od-3o6ajo o zadevah, pomembirih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odlofia zbor krajevne skupnosti. Odlo&itev je sprejeta, če se je zanjo s podplsom ali po-sebnimi pismenimi izjavami izrekla večiria delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico gla-•ovanja.
66.   člen
Glede podajanja predlogov in zahtev, odločanja o za-htevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma po-sebnimi pismeniml izjavami, rokov, organov za vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in objavljanja iadda, obveznega iipoštevania sprejetih odložitev ter glede drugih vprašai\j pri odločanju s podpisonranjem oziroma poseti-nimi pismemimi izjavami se smiselno uporabljajo ddoč-be t^a stsututa o referendumu.
IV. PRAVICE IN DOL2NOSTI OBČINE
67.  člen
Delovni ljudje in občani c^ravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in tem statutom uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostah.
Detovni Ijudje in občani zlasti:
—  ustvarjajo ln razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski  in  družbenl  razvoj, določao,  usklajujejo  in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovolju-jejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno-kultiirne in  druge   skupne   potrebe,   urejajo   melsebojne   odnose, zagotavljajo   in   organizlrajo   opravljanje  zadev   skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter spJašnega družbe-nega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega  samoupravljanja  ter  organe  oblasti;   zagotav-ljajo  neposredno  izvrševanje zakonov, de to po zakanu ni v pristojnosti širših družbervapolitičnih skupnosti, za-gotavljajo  uresničevanje  in   varstvo  ustavnlh   svoboščin, pravic tn dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavlja-jo  uresničevanje  enakopravnosti   narodov   m  narodnosti; varujejo zakonit<»ti ter organdzirajo in  opravljajo druž-beno nadzorstvo;  zagotavljajo .iavni red in mir, varstvo
ljudi in premoženja, medsebojno poravnavan.je sporov, or-ganizlrajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo ln organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo dmga vpra-šanja s teh področij;
—   skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja;  za  urejanje  in  smotrno  iz-korišSanje zeinljiSC tn stvari v sploSni rabi;
—  z ustanavljanjean tn organiairanjem komunatoih or-ganizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zago-tavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih Ijudi in obCanov na teh podrodjih;
—  zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, kl niso zmožnd sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaikih, delovnlh in dnigih in-valldov; za zdravstveno varstvo ter sodalno varnost de-lovnih ljudl;
— skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodtlne ¦vojne ln drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja;
—  načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solldarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo od-ločitve o urbanlsfcični dokumentaeiji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje  stavbnega  zemljišča   in  povezujejo  vse   de-javntfke,   ki   sodelujejo   pri   graditvi   stanovanj,   posebno skrb posvečajo stanovanjskim problemom občanov tn dm-žln, kl so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;                                              '
—   razvijajo varstvo.  vzgojo in izobraževanje mladdne tn Izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delova-nje In raavoj kultumih in prosvetnih organizacij in dru-štev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgo-dovtnskdh  spomenikov in spominskih obležij  ter spome-nikov ljudske revolucije;
—  oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje usklajujejo politHco zaposlovanja In pokllc-nega usmerjanja mladine;
—   uresničujejo   sodelovanje   z   drugiini   občinanni   in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—  sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi or-gani   in  organizacijami   ter   lokalnimi   skupnostmi   tujih diržav v okviru sprejete zunanje poHtike Socdallstične fe-derativne  republlke Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
68.  člen
Pravice in dolžnosti, kl se po ustavi in zakonu izvr-Sujejo v občini, izwršujejo delovni ljudje in občani ob-Cine Ljubljana-Center v obdini Ljubljana-Center in v me-stu Ljubljana kot posebni družbenopolitični skupnostd.
Deloroi   ljudje   in  obdanl  Ljubljana  Center  v  mestu
Ljubljana uresnlčujejo tiste interese ter lzvršujejo tlste pravice in dolžnosti, ki jih mestu Ljubljana poverijo ob-čdne na območju mesta.
Statut mesta Ljubljana kot skupni dogovor obian na območju mesta, kl ga sprejme skupščina mesta Ljubljana v soglasju s skupščinami občin na območju mesta, do-loča, katere skupne interase uresrrifiujejo ter katere pravice in dolžnosti izvršujejo delovnd ljudje in obdanl v mestu Ljubljana.
1. Družbeno planiranje
69. člen
Delovni ljudje in občani občine, orgarrizirani v temdjnl organizacija zdniženega dela, samoupramih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravndh organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjein za-gotavljajo:
—    skupno razvojno družbeno-ekonomsko polititoo na podtogl  samoupravnih  sporazuinov  in  dmžbenih  dogovo-rov, s katertmi se zagotavlja uresnieevanje razvoja obCd-in im njegovo us-ldajevanje z razvojem mesta Ljuibljane, tjubljanske  regije in  širših dražbenopoMtičnih  skupnosta ter pospeševanje in u&kJajevanje razvoja posameznih de-javnosti;
—   ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto druž-bene "feprodukcije  ter  nad pogoji,  sredstvl  in  rezultati ctela na vseft stapnjah v vseh obiikah združenega dela;
—  usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva to dru-žbe ter raaterialnih proporcev v celotni  dmžbeni repro-dukclji in njenih px>sameznih delih, obvaJadovanje stihiii-skega delovanja trga in razvojnih neenakamernosti v de-lovnih pogojih in pridobivanju dohodka;
—   najugodnejše pogoje za  razvoj  proizvajalnih sdl  in produktiivnostii   dela,   stalno   izboljševsnje   materialnih   in drugih mvl|jen.jskih pogojev ter vsestranski razvoj osebnosti delovn^a  človeka   kot  svobodnega  družbenega  prodzva-Jalca in ustvarjalca.
10. 61en
Vsebina družbemega planiranja v oboind so skupnd in-teresi in oilji gospodaratva in družbemega razvoja, lci ia-hajajo iz ocenjendh možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih sparazumih med delavol, organiziraniini v zsdruženem delu, ter delovnimi Ijudmi in občand v samoupramih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravndh organizacijah tn skupnostih.
71.  člen
Družbend plan ob&ne, planl samouipravnih interesnih skupnosfcl in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno me-njavo d«la pridobivajo dohodek iz združemega dela ma-terialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodteom, ki ga planirajo temeljne organteacije združenega dela ma-teniatoe proiaivodnje.
72.  člen
Sredmjeročni dru2beni plan je temedjnl plan ekonom-skega  in  družbenega  raavoja  občine.
Srednjeročmi dmžbeni plan obfiine se praviloma spreje-ma za obdobje petih let.
ObMna ima lahko  tudi  ddgoroena družbend plan.
Dolgaroftnd dmžbeni plan se praviloma sprejema za ob-dobje, daljSe od petah let.
Odlofiitev o izdelavi dolgoročnega družbenega plana sprejme občinska skupščina.
73.  člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega plairi-ranja marajo vsi nosilai družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročnd plan, ne-nehno, najmanj pa enkrat na leto analdziirati, kako se ta uresnlduje, da bi v skladu s cilji in natogami srednjeroč-, nega plana določili konkretne naloge, za prihodnje plan-sJto leto ter sprejeln ustrezne smemice in ufcrepe, s ka-terimi je treba nastopatd v prihodnjem letnem obdobju.
74.  člen
Plan samoupravne organizacije ozlroma samoupravn« skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej skte-njenih samovipravnili sparazumov o temeljih plana samou-pravne organizacije, oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi en^;a ali več poprej sklenjenih dogovorcnr o temeljih piana občine.
75.   člen
Organi uipravljanja orgaimacij združenega dela, sa-moupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugiih samoupravndh organizacij in skupnosti ter ca-ga-ni občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pri-pravljanje samoupravnih sporazrumov in dogovorov o te-meljih plana.
Strokovne službe in upravni orgam občine so odgovoml za pravddnost in strokovno utemeljenost podatkov in re-alnost ocen in predlogov.
76.  člen
Temeljna organizacdja združenega dela v skladu z z»-kono-m samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o teme-ljih plana deJovne organizacije, sestavljene organizacije, sa-mouprarvne interesne skupnosti, krajevne skupnosti teir druge samoupravne organizacije in skupno&ti.
Temeljna organi^acija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovor o osnovah planov občine.
77.   člen
Samoupravne sporazume o temeljfli planov, delovne or-ganizacije, sestavljene organisiacije, samoupravne interesn« skupnosti sklepajo za temeljno organizacijo združenega dela nj«n delavski svet, za drugo samoupravao arganizap cijo in skupnost pa njen organ upravljanja.
78.  flen
Temeljne in dmge organizacije združenega dela na po dročju izobraževanja, znanosti, kuiture, zdravstva, social. nega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbe. nih dejavnosti ter temeljne organizaoije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine oziroma skupščtne mesta Ljubljane določeno, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na načm, s katerim sa zagotavlja uresničevanje posebnega družbenega interesa.
79.   člen
SamoupTavne sporazume o temeljih plana samoupravn« interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustancmle samoupravno interesno skup-nost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skup. nosti, ki združujejo delo in sredstva, da bi prek samo upravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese, tako kot je določeno v statutu te skupnosti.
80  ilen
Prd sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah pla-na samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pri. stojni Drgani občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom občinske skupščine oziroma skupščine mesta Ljubljane določeno, da so posebnega družbenega pomena.
81. eien
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajavnih skuipnosti sklepajo teoneljne organdzacije združenega dela in druge samoupravne organizaoije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene inte-rese svojih delavcev oziroma svojih članov samoupravn«
interesne skupnosti, ter delovni Ijudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
82.  člen
Družbeni plan občine sprejrne obdinska skupSčina na. pocllagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o te-meljih plana.
ObCinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana ob6ine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, du se pravočasno določi delovni program priprave družbenegii plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev osnutka ozi-roma predloga družbenega plana.
83.  člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine iz-vajajo orgeni samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi pbčine. O poteku dogovarjanja o osnovah dni-žfcenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščino izvršni svet.
84.  člcn
Dogovore o osnovah družbenega plana občine sklejpajo t skladu z zakonom in tem statutom po predhodni javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, izvršni svet ob-činske skupščine v imenu občine Ljubljana Center ter pri-stojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih Interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in dmgih saino-upravnih organizacij in skupnostd.
85.  člen
Z družbenim planom občine se ukvarjaj,o materialni in drugi odnosi pri uresnitevanju ekononiskih, socialnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delov-nih ljudi, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v ob6tai ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjata in usklajujeta gospodarski in družbeni raz-voj v občini.
Družbeni plan občine Ljubljana Center vsebuje zlaati:
— temelje razvojnp po'ltike občine,
—  možnosti  in ukreps za zagotevljanjc pogoj«v eko-nomskega razvoja ter terneljne usmeritve za razvoj po»a-meznih gospodarskih dejavnosti,
—  temeljna  razmerja  v  delitvl  dohodka  na  splošno, skupno in osebno porabo,
—  možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev go&po-darskega in sooialnega razvoja kot celote, za zaposlova-nje ter za nenehno izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov,
—  možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otroš-kega varstva, zdravstva in drugih oblik sooialne zaščite delovnih ljudi in občanov,
—  možnosti in ukrepe za razvoj kornunalnih dejavnos-ti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gas-podarnega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni raDi,
—  možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega po-mena in vrednot človekovega okolja,
—  možriosti in ukrepe za razvijanje obratnbne sposob-nosti, varnosti in družbene samozaščite v občini,
—  možnosti m ukrepe za razvi.janje drugih dejavnosti, pomembnih za življenje Ln delo deiovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovaii srednjeročnih planov SB Slovenije in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjc-nimi v ofcviru medobčinskega in r^ijskega sodelovanja.
Družbeni plan občlne vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije ndruženega dela in druge samo-upravne organizacije in skupnosti v občini izvirajo ia zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih j« v mejah svojih, v ustavi določenih pravio in dolžnoeti, »prejela občinska skupščina.
«6. člen            t
Osnutek družbenega plana obdine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščim.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestitj obCinsko skupsčino o vprašanjih, ki so bistve-nega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samoupravnimi organizaoijami in skupnostmi.
87.  člen
Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana ob-dine in na podlagi usklajenih stališč iz javne obravnave o osnutku družbenega plana občine med delavci v združe. nem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostlh, dolo^i izvršni svet predlog družbenega plana ob&ne in  ga predloži  občinski  skupščini  v  sprejem.
Ce do roka, ki je bil :Iolo6en za predložifev predioga družbenega plana občine, ni bil -losežen dogovor o vpra-šanjih vl 26. člena tega statuta, predlaga izvrSni svet 6b-činski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je poobla-ščena z ustavo in zakonom.
88.  člen
Ce organizacija združenega dela pri sprejemanu plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev,' trdnost gospodarstva ali enakopra\Tiost delavcev prl pri. dobivanju dohodka, ukrepa občinska skupščina na prediog izvršnega sveta.
8ii. člen
Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje spreje-tega družbenega plana in skupščini v roku, ki ga sama določi, najmanj pa enkrat letno predložiti poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdob-ju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu ter s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresnlče-vanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plaha otičine ter ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje predlaga izvršnl svet občinski skupščini smernice za ure-sničevanje družbenega plana v posameznem letu.
Ce izvršni svet ugotovi, da druzbenega plana ne bo roogoče uresiiičiti, precllaga občinski skupščind spremem-be in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni po postopku, ki je z zakonom in tetn statutom določen za sprejemanje dru-žbenega plana občine.
3. Gospodarslvo in družbene dejavnosti
90. člca
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospo-darskih in drugili družbenih dejavnosti, spremlja in ana-Hzira poslovanje organizacij združenega dela, jih vzpod-buja in podpira pri ukrepili za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boJjše organlzacije dela.
Delavci v temeljnili in drugib organizacijah zdmiene-ga dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in do-govorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gos-podarskih in družbenih dejavnosti v občini tudi z zdxu-ževanjem dela in sredstev.
9t člen                                 ¦ . •
Ob6ina vapodbuja vse oblike združevanja dela in sred-stev družbene reprodukcije organizacij združenega dela, sodeknranja pri urejanju medsebojinih razmerij ter u^tfa-jevanja proizvodnje In drugih dejavnosti v samoupra-vno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razme-rij med organizacijflmi združenega dela materiaJne proiz-wdnj» in orgjanizacijami zdmženega dela, ki opravljajo
<Iružbene dejavnosti, vzpodbuja samoupravno sporazume-vanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samo-upr&vnih jnteresnih skupnosti, v katerih si delavcd v združenem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresniču-jejo socialno varnost in druge skupne interese in cilje.
9». člen
Ttelavei v temeljnlh in drugih organizacijah združenega dela v občini, ki se ukvarjajo s prometom blaga in stori-tvami na debelo oz. z izvoznimi in uvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinskimi posli, ter proizvajalne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajno poslujejo uredijo medsebojne odnose v tem sodelovanju $ »amoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
Delovni ljudje in občani sodelujejo z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v kra-jevnih skupnostih ter drugih sairioupravnih skupnostili in oreanizacijah potrošnikov.
93. člen
Delovni ljudj« in občani vzpodbujajo razvoj storitve-nih dejavnosti, sod«lu<ejo pri oblikovanju politike in na-črtovanj-u razvoja malega gospodarstva in tistih stori-tvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje 2» nor-ihalno življenj« in delo.
;.                                     94. eien
Delavci, delovni ljudje in občanl neposredno in po svojih organizacijah zdruzenega dela, krajevnih skupnos-tih, samoupravnih interesruh skupnostih, družbenopolitič-nih organizaoijah. drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občlnski skupščini in njenih organih zago-favljajo pc^ojs za opravljanjc tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so nujno potrebne za njihovo ži-vljenje in delo.
Občinska skupščina določi z odlokom. ki temelji na aakonu katere deja\-nosti organlzacij združenega dela, kl <?pravljsjo gospodarske in druge družbene dejavnosti so posebnsga družbenega pomena in uredi na<5in uresniče-vanja posebnega dražbenega interesa ter v skladu z njim n&čin uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
95. čien
Na področjih komunalnUi dejavnosti, energeUke, vod-nega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodn;e, v katerih delovanje tržnih za-konitosti nl podlaga za usklajevanje dela in potreb in sa vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanie potreb določenih uporabnifeov, se lahko ustanovijo satnoupraTOe interes-ne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, doloženi s samoupravnim sporazumom.
V teh samoupravnih interesnil) skupnostih se delovni \)u&:e kot uporabniki proizvodov in storitev združujeio t delavci, ki opravljajo te dejavnosti, in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njlhove uporabe, opredeljujejo pogoje <n način opravljanja teh dejavnosti, sprejsmajo in uresni-fiujejo prograrae dela in razvoja, vplivajo na oblikovanjc cen in sodelujejo pri dolofianju politike cen, uresničujej.o druge skupne interese ter m&isebojno urejajo druga raz-rnerja, ptavice, obveznosti in odgovornosti.                 ..-
9«. flen
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini določajo, us-klajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidar-no zadovoljujejo svoje oSebnc in skupne potrebe na pod-ročiu komunalnih dejavnosti.
Delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti ter
-  delarci organizacij združenega dela kot uporabniki komu-
nalnih  storitev skupaj  z delavci komunalnih organizacij
združenega dela s samoupravmm »porazumom ustanovijo komimalno skupnost.
V komunalni skupnosti odločajo o planih komunalnib. dej»vnosti, o združevanju in uporabi sredstev za komunal-ne dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Uporabmki in izva-jalci komurialnih storitev s samoupravnim sporazuraom določijo, katere skupne zadeve in interese uresničujejo v komunalnih skupnostih in katere v zvezah teh skup-nosti.
97. člen
Delavci, delovni ljudje in občani dolofiajo, usklajujejo in uresnlčujejo svoje skupne interese ter zadovoljujejo skupne in osebne potrebe pri preskrbi z osncmiimi pre-hrambenimi dobrinami in drugimi za življenje in delo po-trebnimi dobrinami in storitvami, tako da:
—  neposredno in po svojih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih s samoupravnimi sporazumi in druž-benimi dogovori ali na drug v skladu z zakonom določan način  uveljavljajo  poseben   družbenj   Lnteres  in  določajo način njegovega uresničevanja
— kat, uporabniki dobrin in storitev neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki pro-izvajajo, predelujejo in prodajajo dobrine oziroma opra-vljajo storitve, ustanovijo samoupravno interesno sičup-nost, v kateri uresničujejo s samoupravnim sporazumcan dolosene skupne interese,
—  z družbenimi plani zagotavljajo pogoje za organizi-rano in kontinuirano preskrbo z dobrinamt in storitvami,
—da se kot uporabniki določenih dobrin in storitev or-ganizirajo v skupnasti potrošnikov, v katerih določajo in usklajuje.io svoje zahteve in potrebe po dobrinah in sto-ritvah ter dajejo predloge in predlagajo ukrepe za izbolj-šanje preskrbe.
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom z od-lokom določi, da so določene dejavnosti ali zadeve or-sanizacij združenega d«la, ki proizvajajo, predelujejo all prodajajo osnovne prehrambene dobrine in druge za ži-vljenje In delo neobhodno potrebne dobrine oziroma op-ravljajo za življenje in delo neobhondo potrebne storitve, posebnega družbenega pomena in določi način uresni-Cevanja splošnega družftenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti.
98. člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, sa-moupravnimi sp<>razumi in pogodbami po načelih vzajem-nosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Delovni ljudje In občani v obfiini v okviru samouprav-ne stanovanjske skupnosti Eagotavljajo prenovo dotraja-nih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma predelov mesta.
Svoje interese pri načrtovanju, graditvi, prenovi, upora-bi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sred-stev za te namene uresriičujejo delovni ijudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hižnih sve-tih in samoupravTii stanovanjski skupnosti.
Delovni ljudje m občani s samoupravnim sporazumom določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, prenovi, uporabi ;n gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v ob-činski teT katere v širši samoupravni interesni skupnos-ti oziroma zvezi teb skupnosti.
Občinska skupščina z odlokom na podlagi zatana lah-ko oredpiše obveznost organizacij zdmženega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in združujejo sredstva za graditev stsmovanj in za pomoč delovnim lju-dem z nižjimi dohadki pri graditvi. prenovi in uporabl stanovanj ali sprejme druge ukrppe v skladu z zakonom.
Delavci, delovni ljudje in občani v občini načrtujejo
ta zagotavliajo razroj stanovanjslte graditve ter poveasu-jejo vse dejavnike. ki sodelujejo pri izgradnji stanovanj. Delavci, delovni Ijudje In občanj v obfiini posebno skrb posvefiajo stanovanjskim potrebam delovnih ljudl in ob-čanov, ki so po ustavl in zakonu deležni posebne družbe-ne pamočj.
99.  člen
Delavci ter dragi delovnl ljudje in obfianl v obfimi do-lodajo, usklajujejo in uireBničujejo svoje skupne interese in solidamo zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, so-cialiiega varstva in telesne kulture.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah dejavnosti iz prejšnjega odstavka de-lavci in dnigi delovni Ijudje neposredno in po svojiih or-ganlzacijah združenega dela in drugdh organizacij ln sku-pnostlh z delavci v organizacijah združenega dela, ki op-ravljajo te dejavnosti, po načelih vzajemnosti in solidar-nosti ustanavlj&jo satnoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delcmii ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enaJcopnavno tn spo-razumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosfci v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, ob-sega pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri oprav-ljanju teh dejavnosti.
Delovnl ljudje fcot neposredni koristniki storitev dru-žbenih dejavnosti in delavci organtzacij združenega deJa, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim sporazumom deiočijo, katere slcupne potrebe tn interese uresničtijejo v občinskih tn katere v šlrših samoupravnih tateresnih sku-pnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
100.  člen
Delavd ter drugi delovnl ljudje in občani v občini skrbijo, da se vzgojnoizobraževalns dejavnost uresničuje v enotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu, obltkujejo sku-pno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združu-jejo sredstva in delo za opravljanje vzgojinodizobraževajlne dejavnosti, vzaijemno in solidarno izenačujejo materialne možnosti za vzgojo m izobraževanje in sbrbijo za stalno rast izobraabene ravni delavcev in delovnih ljudi, za na-predek, za razširitev materialne osnove V2;goje in izobra-ževanja ter za izobraževanje in izpopolnievanie ufiiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgo-o in izobraževanje, ustanavljajo osnovne šole in zagotavljajo pogoie za njiho-vo delo ter uresničujejo druge skupne interese na podro-čjoi vzgoje in izobrazevanja.
101.  člen
Delavol, delovnl Iijudje in občam v občini oW*uj«jo sfcuipne interese po raziskovalni dejavnosti, uamerjajo r»-aiskovalne pobude, dajejo pobude za načrtovanje druž-benega razvoja obfiine, sodedujejo pri oblikovariju poll-tike in prc^praniov razdskovalne dejavnosti v republiiki, skrbijo za infarmiranost o raziskovalnem delu, pomemb-nem za razvoj obiine, pospešujejo uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo druge skupne intere-se po raziskovalni dejaivnosti.
102.  čten
Deiavci, deSovni Ijudje dn občani v občini skrbjjo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno žMjenije, za oblikovanije palitike razroja fcuMurnih dejavnosti, za razvijanje tn zadovolje vanje kultumih potreb ter za pospeševanje vseh oblii kulturnili dejairoosti ;ustvarjanje, posredovanje in var stvo kulitunaih vrednot) ter opravljajo druge zadeve ta uresnidujejo diruge sfcupne interese na  področju kultai-re.
103  Cten
Delavcl, delovnl ljudje in občani v občini uresničujejo pravloo do zdravsbvenega varstva, združujejo delo in sred-stva za zagotarljanje zdravstvenega varstva; z delovnimi Ijudmi in občani občin v okviru regije odločajo in uslda-jujcjo vrste in obseg pravic \z zdravstvenega zavaro-va-nja, politike raavoja in pospeševanja zdravstvene dejavno-stl ter teritoriatoe razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skuipne interese na podroeju zdraTOfcvemega varstva.
Delavcl, delovni Ijudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranijeva-nju obolenj in tovailidnosti tea- zagotavljanju za življenje In delo prlmemih Mgienskih raamor.
Občina zagotavija plačilo za storitive zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdrav-stv«no zavarovani in samd niso sposobni kriti teh stro-škov.
104  člen
Delavci, delowii Ijudje in občani v obSini storbijo za raavoj telesnokulturne deja-vmostl ter za zdrav telesnl raz-voj delovnega človeka ln občana, oblikujejo politiko raz-voja teleane kultaire in rekreacije, pospeSujejo tedesino-kultaroe dejavnostd v vzgojnovarstvenlh zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje mnozičnlh teSesnokulbumih organizaoij in vključevanje delovnih ljudl ui občanoiv v njihoro dejavnost, vzdrževanje telesno vzgoj-nih objektov ter opmvljajo druge zadeve in uresndčuijejo druge skupme interese na področju tetesne kulibure.
105.  eien
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok de-lavci ter delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne pogoje za ustamovitev in žlvljenje družinet za uresničevanje mate-rtnstva, telesni in duievni razvoj tear vzgojo in sodalno vamost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in ures-nlčujejo druge skupoe interese na področju družbenega varatva otnok.
106.  člen
Delavci, deilcxvini ljudje in obdani v občini sltrbijjo za rassvoj sooialnega sfcrbsbva, za organizirano nudenje raz-nih oblik družbene pomodi delovnim Ijudesm in občanom, ta so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za na-stanek socialnih problemov, sprejemajo pr<^ram razvoja sociaiteiih zaivodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za nji-twv razvoj in delovanje, oipravljajo diruge zadeve ter ures-aidujejo druge skupne interese na področju socialnega skrbstva.
3. Varstvo boreev NOV
107.  člen
Delavci, delovni ljudj« ln občani v občinl posveCajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodiine vojme In člainam njih«vlh dmžin.
V skladu s predpdsd občinske skupš6me zagorta.vljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV borcem za se-vemo mejo 1918—1919 in slovenskim dobroivoljcein ia vojn 1912—1918 in ožjim članom njihavili družin, ki nl-tnajo zadostaih sredstev za preživljanje, zagotavljajo zdmrstveno zaščito vsem tistim borcem ie njihovim dm-žiniskim 61anom, ki tega varstva nimajo iz katošnegaiko-li drugega naslova, jim dajejo družberao pomoč za zdrav-ljenje in rkereacijo, skirtiijo za rehabilitacijo invalldoiv in zaposlovanje borcev ter zagotavljajo pomofi ota-okom pad-lih borcev NOV, ki niso sposobni za delo. V skladu s predpdssi obfiinske skupšdine zagotavljajo reševanje stano-.-TOnjsklh vprašanj borcev in tavalidov NOV ter ožjih da-nov nj:ihavih družin.
«. Urejanje prostora
108.  flen
Delavci, detovni ljudje in obCani v obOni v sfcladu z dogovarjeno poUtiko in programd na območju mesta Lju-bljana dakKSajo program in politiko urbanizacije, prostar-skega urejanja, smotnie izrabe mestnih zemljiše in jo ' uresnldujejo z urbanističnimi programd urbanističnimi na-črtt in zazidalnimi načrti. Posebno pozomost posvečajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodar-skih in drugih družbenih dejavnosti, lti so opredeljene z družbenim planom občine. Posebno pozornost posvečajo tudi zagotavljanju potrebnih zelenih povrSin In objefctov za oddih, in rekreacijo.
Delavci, delovni ljudje in občani upravljajo in razpo-lagajo s stavbntm zemljiščem v družbenl lastninl v samo-upramni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem.
5.  Varstvo človekovega okolja
109.  den
Delavcd, delovnl ljudje in občani, ocrganizacije združe-nega..deda, krajevne skupnosti, občina in druge samou-pravne organizaoije in skupnosti imajo pravico in dolž-nost zagotavljatd pogoje za ohranitev in izboljšanje narav-nih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo osnovne pogoje za življenie in delo.
Delovnd ljudje in ob6anl, organizaolje združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organi-zaoije in skupnosti imajo pravico in dolžnost prepredevati zdravju škodljive posledice, kl nastajajo v proizvodnji, po-rabi in prometu.
110.  člen
Občinska slmpščina z družbenimi planl, prostorskimi plani in svojimi predpisi zagotavlja in določa smotrno izrabo prostxxra in pri tem posveča posebno skrb ohra-nitvi naTavnih vrednot čtovekovega okolja, nepremičnin ta drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovtaskega po-mena ter drugih z detom pridobljemih Trednot človefcovega okolja.
Ul. eien
Obdinska skuipščina tn njend organi »krbtjo za ohranl-tev te issboljševamje okolja delovnega človeka in občana in pri tem spremljajo m ohranjajo stanje ta razvoj na-raveih in z delcnm pridobljenih vrednot dlovekovega oko-lja ter skrtrijo za učiirikovito ulorepanije na tem področju.
Občinska skupščina in njeni organi posvečajo posebno sferb varstvu za^ika, ohranifevi obstoječih parkovnih povr-Sin in zetondc ter površiin, namenjenih za rekreacijo.
112.  člen
Delcraai ljudje in občani v občini samostojno ali sku-paj z detoraiini ljudmi in občani dirugih občin ustanavlja-jo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varsbvo dlovekov^a oko Ijb ter usldajujejo in uresmi&ujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za var-stvo in izboljševanje naravinih in z del-oim pridobljenih vrednot človeikiavega okoija.
6.  Ljudska obramba In družbena samozaščita
113.  člen
Občina v sfcladiu z ustavo in zafconom ter temelji siste-ma ljudske obrambe, vamosti in družbene samozaščlte, obrambnimi in drugimi načrti teir pripravljeinimi uitarepd Bociailistične republike Slovenije in mesta Ljubljana uireja in organiaixa ljudsko obrambo, vamost dn diružbeno samo-
zaSčito na svojam območju, organizlra ta vxDdl terltorlal-no obrambo, milico in narodno zaščtto, civitoo zaSAlto in druge obrambne priprave, ob napadu na držaro pa arga. nlzira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšmjim odstavkom določa otočina svoj obrambni načrt.
114.  eien
Delovni ljndje ta občanl v obfiini obllknjejo in ures-ničuje politiko ljudske obrambe, vamosti in družbene sa-mozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skdadu z za-komom, v temcijnih in drugih organizacljah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skup-nostih in druglh samoupravnth organizaoijah in skupoo-stih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vo-jaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zašditi, po delegacijah in delegatih pa v zborih občuiske skiip-šdine.
115.  eien
Pravice to dolžnosti abftine na podTo6jai ijiudsSte oto-rambe, vamosti in družbene samozaščite, raaen pravic In dodžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in nj^ovi orga-ni, izvršujejo v mejah svoje prištojnosti, dolodene z za-kanom:
— obdinska skupščina,
—  svet za ljudsko obrambo, vamost in dimžbeno sa-mozaščito,
—  izvrSnd svet,
—  upravni organ za ljudsko obrambo in dangi uprav^ nlorgani,
—  obdinski štab za teritorialno obrambo,
—  občinski štab za civitoo zaščito,
— med vogno pa budi predsedstvo skupščkifi.
116.  člen
Obfiinska skupščina obravnava vpražanja, kl so spJoš-n^a pomena za raavoj in krepitev ljudske obrambe, druž. bene samozaščite, varnosti m notranjih zadev v občini. V skladu z eno.tnim sistemom ljudske obrambe v fede-raciji, republiki in mestu Ljubljana spTejema odloke in druge akte s tega podroftja ter usmerja obrambn- pripra-ve na območju občine. Sprejema ukrepe za učaikoiirito delovanje vseh nosilcev družbene samozaSčite in varno-sti ter sprejema odloke in druge aikte s tega področja.
Občinsika skupščina vzpodbuja nosilce družbene sa-mozaščite v občini, da uresničevanje nalog družbene sa-mozaščite uredijo z družbenim dc^ovoram v okvtru svo-jih pristoijnosti in nalog pa tudi spremlja izvrševanje skle-njenega družbenega dogovora o družbemd samozaščiti v občini.
117.  člen
Prl irresničevanju nalog na področju ljudske oVimbe in družbeme samozaščite sodeLuje občinska skuj>S6ina s skupščinami drugih občin in skupščdno mesta Ljublaana, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebd ustanavilja skupne službe v okviru Ijubljanske r^ije.
118.  člen
Svet občinske skupščine za ljiidsko obiraimbo, varnost in dmažbeiao samozaščito vodi, usmerja in usklajuje pri-preve za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, te-meljnih in drugih organizacij združenega dela, krajemih skmpnosti, samoupravnih intereanih skupnostd ter drugih samoupraTraiih organjzacij in skupnosti za delovanje v voj-nih raamerah; skrbi za uresničevanje nafiel spdoSnega Ijudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organi-zacije in skupnosti pri svoji redni dejavnosti priprav-ljajo na apiošni ljudaki odpor in zagotevljajo, kair Je po-trebno za življenje in delo v vojnih raamerah.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito  skrbi  za  uresničevanje  in izvajanje nalog, ki jih
fana v okviru »vojib pravic in dolžnosti na področju drui-bene samozaščtte, vamosti in notranjih zadev.
Sestavo, naloge in način dela sveta za ljudsko obram-bo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu i za-konom ob&nska slcupščina z odlokom.
119.  člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega orga-na za Ijudsko obrambo in drugib. upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varno-tti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem Btaitutom občinska skupščina s evojimi predpisi.
120.  člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora pro-ti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skla-du z obrambnim načrtom občine, v krajevnih skupnastih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela eno-te teritorialne obrambe, ki zagotaviljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in ranožično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinsld štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, r<aloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritonalno obratnbo ozi-roma svet za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in varnost.
121.  člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delOTmtti Ijudi in občanov za vodenje in usposabljanje ervote civil-ne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih In re-ševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in dru-gih hudih nesrečah ter v drugih izrednoh razmerah se ustanovijo v občini, krajevnlh skuptiostih, temeljnih in drugih organizacijah združemega dela in v dmgih organi-zaoijah in skupaostih, štabi za civitao zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet.
Občinskl štab za civilno zaščito izvrSuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je z» svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
m. eien
V krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani, orga-nizdrani v temeljnih tn drugih organizaeijah združenega de-la, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbeno-političmih in družbenih organizacijah ter društvih uresni-čnjejo politiko ljudske obrambe, vamosti in družbene sa-mozašdite in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje Skodljwili in sovražnih delovanj, za oborožen boj in druge oblike odpo-ra, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in ma-tarialnih dobrin ob vojnih akoijah, naravnih in drugiji hudih nesrečah ter v drugih iarednih razmerah, za pre-»krbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako, kot so določene z zakonom, stattrtom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti oziroma ob-čine.
Ob nepo&redni vojni nevarnosti in v vojni, vodi sploš-ni Ijudski odpor v fcrajevni skupnosti svet krajevne skup-nbsti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnostd dru-gih organov krajevne skupnosti v skladu z zakDnom.
če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, spre-jema neodložljive ukrepe njegav predsednik, ki mora t« Ukrepe dati v potirditev svetu takoj, ko se ta lahko se-stane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupnosti, od-bora za ljudsko obrambo in družbeno saniozaščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samoza-fečite se določijo, v skladu z zakonom, s statutom krajev-ne skupnosti.
133. člen
Temeljne in druge organuacije združenega dela, sa-moupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organiaacije ter skupnosti določajo načrt izvajanja ob-rambniti priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob posredni vojni nevamosti, v vojni ne-vamosti in v vojni.
Organizacije in skupnostj iz prejšnjega odstavka mo-rajo uslslajevatii svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri nje-govem iz\-ajanju dolžne sodelovati pri preskrbi oborože-nih sU in prebivalstva ter pri zagotavljanju suravin, repro. dukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in druge-ga materiala.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem odstavtai, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih tmajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo stro-kovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s po-dročja ljudske obrambe, varnosti in družbene samoza-ščite.
124.  člen
Delovni Ijudje in občani v terneljnih in drugih arga-nizacijah združenega dela in krajevnili skupnostih orga-nizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, druž-bene lastnlne in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavijainje mirnega in vurnega življenja.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani po posebnem programu, ki ga v skladu z varno-stnim načrtom sprejme pristojni organ za družbeno sa-mozaščito.
V  neposredni vojni nevaroosti in v vojni izvajajo eno-te narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvaja-nja splošnega ljudskega odpora.
125.  člen
Občinska skupšdina in njeni organi, organizacije zdru-ženega dela in druge samoupravne organizacije in skup-nosti ter občani skrbijo, da se ustvajijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, organizirajo in izvaja-jo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečij0 prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju pre-ventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbj svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge tn način dela sveta za preventivo in vzgfojo v cestnem prometu določi v skladu z zakonom ob-činska skupščina z odlokom.
126.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini imajo pravi-co in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite va-rujejo pred požarom družbeno premoženje In premoženje občanov. .
V   samoupravni interesni skupnosti  za  varstvo pred požarom  uresničujejo   delavci,  delovni   ljudje   in  občani svoje in družbene potrebe  po varstvu pred požarom  in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj druž-bene samozaščite na tem področju.
7. Kadrovska politika In zaposlovanje             v                    ¦
127.  člen
Delavci, delovni lijudje in obfiani v temeljnih vn drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostili, sa-moupravnih interesnih skupnostili, družbeinopolitičnih or-ganizacljali in drugih Bamoupravnih-organizacijah in skup--nostih so nosilci kadrovske palitike v občini in usmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokratične samouprav-ne kadrovske politike.
128.  eien
Pri uresničevanju (dljev in načel kadrovSke polibike delovnl Ijudje in občani zlasti:
—   sprejemajo letae,  srednjeročne fa dolgorodne ka-drovske programe;
—   sprejemajo  programe strokavnega, idejnopolitične-ga, družbenoekanomskega in splošnega izobraževanja ka-drov,
—  določajo strufcturo kadrov, ki je potrebna za dcd-goročni razvoj temeljndli in drugih organizacij sdruženega dela,
—   določajo in raaporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
—  določajo merila in pogoje za izbiro kadrov na oa-govoma delovna mesta.
—  skrbijo, da so na družbene, samoupravne in poslo-vodne funkcije izbrani delavci z zahtevanirm sposobnost-mi, znanjem, družbenapoLitičniini in moralnoetičnimi kva-litetami,
— spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
129.  člen
Detovni ljudje in občanl, organizirani v družbenopo-litičnih organlzačijah, posebno v Socialistjčni zvezi delov-nega ljudstva in sindikatih, oblikujejo, usmeitfajo ui spre-mljajo uresničevanje kadrovske politike, predvsem pa usidajujejo stališSa in kriterije za kandddiranje deLovmiii ljudi na odgovoma delovna mesta v organizacijah zdru-ženega dela in drugih samoupravnih oragnizacijah in skup-nostih ter za nosilce družbenih funkcij.
130.  člen
Zaradl uspešnejšega uresničevanja temeljnih naieH in clljev kadrovske polibike delovni ljudje in obCanl v obči-ni z družbenimi dogavori in samoupravnimi sporaaumi ure-jajo in usklajujejo dražbenoekonomska tn druga razmer-ja pri oblikovanju, upesničevanju in izvajanju kadrovskc poUteke.
131.  člen
Delavci, ki v organizacijaih združrai^a dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo druž-bena sredstiva in z njiml razpolagajo, ter delovnd Ijudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravi-ce do dela.
132.  člen
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politi-ko zapcslovanja v organizacljah združen^a dela in dru-gih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samou-pravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Delovni ljudje in občand v občind ofblitoujejo politeko zaposlovanja z družbeoimi dogovori in samoupravniml sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvaijanju politike zaposlovanja de-' lovni ljudye in občani posebno skrb posvečajo zaposlo-vanju žena, mladine in oseb za zmanjšano delavno spo-sobncstjo.
133.  člen
Delavci v združenem delu in delavoi, katerih dapal-niino delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno oprei-vljajo dejavnost z osebnim delom z delovnima sredstvi, ki so lastaina občanov oziroma delavci, kateirih dopotaikio delo uporabljaijo druge osebe, se združujejo v samoujprav-no interesno skupnost za zaposlovanje, v kateri si delav-ci po načelih vzajemnnosti in solidairnosti zagotaivljajo stal-no strakovno pomoč, potrebno za uresnidevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje sa.poslitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z za-konom in splošnimi altti sfcupnosti.
8.   Sredstva  zs skupne' In  splošne  drnžbene  pOtrebe T občlnl
134.  člen
DeJavci v združeaieim detu ter delovni ijudje va obča-ni, ki na področjih družbeniib. dcjavnostd po načelili ¦vza-jesmnosti in solidairnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delavci organizacij zdru-ženega dela, ki opravljaao dejavnost na teb področjih, organizirani v samoupravinih intersenih skupnostiih, ures-nifiujejo svobodno Tnenjeivo dela, adružujejo dslo in sred-stva ter s samoupraTOim sporazumevanjem in z drugi-ml oblikami družbenega samoupravljanja na podlagl usta-ve in zakoma v skladu z materialnani možnostanl, odloča-jo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejaTnno-std ter o obsegu in načinu zdmževanja sredstev za zado voljevanje skupnih patreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb razporeda-jo delavci iz dohodika temeljne organizacije zdn^enega dela, v katari delajo, in iz svojib osebnih dobodkov, diu. gi delovni ljudje pa iz svoj^a dohodka in drugili pri-hodkov.
135.  člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb razpore-jajo delavci del dohodka temeiljne organizacije združenega dela. Za »dovoljevanje teh potreb pa del&vci iz svojih osebnfli dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohod-kov, drugih prihodkov ter od premoženija plačujejo dav-ke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu obfiine.
136.  člen
Zaradi izenafievanja pogojev gospodarjemja in ekOadn^ ga raavoja občine usklajujejo delovni ijiHije v dbčini, sa-moupravnih interesnih sikupnostili in krajevnih stuiMiiO stih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela tesr delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeJjmili orga-nizacij adružen^a dela ter deiovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljana tn širših družbenopolitidiiih skupnostili.
Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošmo bilanco sredstev, iz kateTe so razvlctoe obveanosti do vseb oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco uakdajnjejo z bilanco sredstev v mestu Liubljana in širšdli družbeno-polittenih stapnostih.
137.  filen
V okviru z zakonora določenega sistema, viiov in vrst davkov, taks in drugih davščin, delavnd ljudje in ob&ni v obdinl samostojno določajo vlšino da^vikov, taks in diu-' gih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Delavci, delovni ljudje in občanl v občind visMajujejo višino davkov, taks in drugih davšdin z detavci, detovni-mi ljudmi in- rbčani drugih občin.
138.  člen
Delavci, delovnl ljudje in občani občine Ljubljana, Center združujejo sredstva z delavoi, delovndmi Ijudini in občani drugih občin na območju mesta I^jubljana za fi-nanciranje splošnih družbmih pobreb v mestu LjuMljaiia
kot posebni diružbenopolitični stoupnosta.
Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skdadu z obsegorn uresničevanja interesov ter izvrševanja pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in obfiaoov v mesibu Ljubljana z družbenim dogovorom, ki ga v imerm občine Ljubljana Ceinter sklene ob6inska sikupšdina.
139.  člen
Delovnirn ljudem in občanom v kraijevni skupnosti se v proračunu občme zagotavljajo sredstva za zadovoljeva-nje določenih splošnih družbenih potreh.
Z družbenim dogovorom se določi, za katere splc^ne družbene potTebe in po kakšnih  kriterijlh se dedovnim
l^udm ta obcsaoni ˇ 1or&j€Jviii ^kupoostl sHgota'vlliJg 9f©d"
a*va v proračunu občine.
140. aen
Ob&nska sfcupščina laihko za zadovoljevanje splošnih portreb v občind razpiše Javno posojiio. Javno posojUo se raapdše z odlokom, kl doLoči naman posojila, njegovo vd-šjno in druge posojilne pogoje.
VpisniM javnega posojila so lahko arganizacije zdru-ženega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge sa-moupravne organizacije In skupnoeti ter delovni Ijudje ln občani.
141.  flen
ObSnska skupščina s proračunom občine vsatoo leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zado-voJjevanje splo&nili družbenih potreb v ob&ni.
Raapored sredstev za posameane namene mora bltd uSklajen s predvidenimi potrebamd in predvideno viš&no aredstev za zadovoljevanje splošnih dražbenih potreb.   ¦
Predlog proraduna dodoči izvTšni svet. Izvršnl svet je odgovoren tudi za izvcrševainje proračuna občine.
142.  člen
IDa W delavtd, delovmi ljudje in ob&md laihko odJo&iM o obveznostih za zadavoljevanje skupnih in splošnih po treib, se predlogi za določanje teh obveznostd praviloma Istočasno in antorat na leto dajejo v razpravo In ^>rejem delavcem in v temeljnih organizacijah in občanom v kira-jevnih skupnostdh, da se o njih izrečejo. Za odločitev tnara biti delavcem v temeljni organizaaiui in občaaiam pravUama na TOijo najmanj 30 dmi.
143.  «en
Organl in organizacije, kl so jtoi sredstva za delo zagotovljena iz obdinskega proračuna, so dolžnl občiinl predložiti svoj program dela in potrebne utemeljjitve o vrsti, ohs^u in vsetoini nalog, o pogojih dela tn dirugih okoJiščiiiah, M so pomembne za določanje vdšine sredstev.
9. Družbeno varstvo samoupravnih pravic In družbene lastnlne
144.  člen
Družbeno varstvo samoaipravnih piavic in družbeme tastnine uresnlčujejo v občinl:
—  občinska skupšilna In njenl odgovorni argani,
—  temeljno sodiSče,
—  samoupravna sodlšča,
—  temeljno javno tožilstvo,
—  družbend pravobraailec samoupravljanja,
—  javni pravobranilec.
Obliloe in načim uresnidevamja družbenega varstva sa-mouprainiih pravic in družbene lastoine določajo ustava, zakon in ustreani samouprarvni splošnd akti.
145.  eien
Občinska skupščina spromlja in obravnava deflo orga-
nov, M uresni&ujejo družbeno varstvo samoupraiviilh pra-vic delavcev in družbene lasbnine, sprejema ukrepe in za-gotevlja pogoje za Cim uspešnejše delo teh arganav.
146.  člen
ObSmska skupščina nastiopa pri uresnd6evanju diružtoe-nega varstva z zadaanimd ulkrepi, 6e nastane(Jo v organd-aaciji adruženega deSa bistvene, motoje v samouprairniih odnasih, aili so huje prizadeti družbeni toteresl, aill 6e organizacija združenega dela ne iapotojuje z zakomom do lodenih obveznosti.
Občinska stapšeina teihlko nastopi aoper omganizacijo sdruženega dela z naslednjiimd za6asnimi utarepl dnužbene-
ga vairstva:
—  odstavl poslOTOdnd argan,
—  razpusti delavski svet,
—  razpusfci izvršilni organ,
—  odstaivi posameEne delavce s poseboiimi pooblasti-H in odgovornostmi,
—  začasno omeji uiesničevanije dodočendh samouprav-nflj pravic delavoev,
—  imenuje   začasni   organ  v  organdaacdji   združenega dela, odiredi še druge z zakonom dodočeiK ufcrepe.
141. člen
Zadasne uiferepe diruSbenega varatva sprejme občinska ateupščina tudi proti organu upravljanja; izvTšilnemu orga-nu in postovodnemu organu v delovni' skupnostd organi-zacije združenega dela, banki, zavarovalnd skupnostd, za. drugd, samoupravni interesni skupnosti tn dmgi samou-piavnd oa^aniaaciji to skupnosti, fie zakon ne določa dru-gače.
148.  člen
O zadasnih itoepih odloda obdinska skupščina na pred-log družbenega pravobraiiilca samoupravljainja in Iavršne-ga sveta.
149.  člen
Občinska Skupščina lahloo v skladu z zateanom Badrži izvrSitev sklepov drugib afctov in dejanj, s katetrimi bi bile rešene samoupravne pravlce delovniii ljudi in priza-deta družbena lastnina.
Ce občinska sfcupščina zadrži izwr6itev taMh atetov aM dejanj, mora začetii postopek pred pristojnim sodiščem.
150.  tten
Temeljno sodišče kot organ državne oblastl spremJda in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pamambni za uresničevanje njegavih funkcij in daje občinskl skupščd-ni ter državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnib. ta škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbe-ne odgovornosti in sociaUstične morale.
Temeljno sodišče ima pravioo in dodžnost obvešfiatd občinsko steupščino o uparabi zakonov iin o svojem delu.
151.  člen
Samoupravma soddšča kot samostojnd družbend arganl rešujejo spore iss družbemoekonomskih in drugih samou-pnamih odnosov, kl so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi Sjpore, ki jim jih poverijo ddovni Ijudje v arga-nizaoljah zdruienega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostih iz njihovih medsebojnih raameirij, ki jaih saino-stojno urejajo ali kd izvirajo iz pravic, s kateiimi pogosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, <3a dolodene vrste sparov reSujejo redna soddšča.
Občaini lahko sparazumno paverijo reševanje posa-roemih spcaw o provicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnatoim svetom; razsodiščein all drugiin samouprav-ndin soddščem, če nl z zafcanam druga6e določeno.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splcfindim aktam ali s sporazunioim sta-anik v skladu z nstavo in zakonom, za dotočene vrste sparov pa z zakanom. Aikt o ustanovit-vi samoupravnega sodišča določi v sikladai z zakonam pri-stojnost, sestaTO in organizacijo sodiSda ter postopek pred tem soddSeem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodižča zdru-žemega dela, arbitiaže, lazBodižfe, poravnatal svetl in kot druga samoufpiravina sodtiSča.
152.  člen
SodišSe zdiružanega deJa epremlja in promčuje dmižbe-ne odnose — pojave, kl so pomembmi m. uresnidOTanje
njegove funkoije ln daje organizacljam sdruženega dela, drugim organizacijam in skupnosttm, državnim organam ter skup&činain občinskih samaupr&vnih interesnih eteup-nosti in občin&ki skupščini predloge za uresničevaaje sa-moupravnega položaja samoupravnih organizacij in skup-nosti, za uresničevanje samoupravnih pravic detovnih Iju-di ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in za-konitosti, družbene odgovornosti in socialdstične morale.
153.  filen
Temeljno javno tožilstvo je samostojen dirža-vni organ, ki preganja startloe kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih deganj, ki so kazniva, uporablja z zakomom do-ločene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnostd, vla-ga pravna sredstva za varstvo ustavnosti In zakanitosta ter opravlja druge z zakorvom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustawe in zakona ter v skladu s politlko občine, ki je izražana v splošnih aktih občinske skupSčine.
Temeljno javno tožilstvo spremLja in proučuje druž-bene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevamje njegovih funkcij ter daje cbCinski skupščini, družbenim in drugim organom, samoupravnim organizacijaui In skup-nostim predloge za preprečevanje družbi nevarndh in škod. ljivih pojavo v In ra utrjevanje zaikonitosti, družibene od-gavomostl in socialistl&ie morale.
Temeljno javno tožilstvo Ima pravico in dolžnost, da obvešča občtnsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svo-j©m deVu.
154.  člen
Družbond pravobran.ilec samoupravljanja kot samostoj-ni organ občine ukrepa in vlaga pravna sredstva ter iz-vršuje druge z zakanom določene pravice in dolžnosti, da se uresndduje družbeno varetvo samoupravnih pravic delovnihljudi in družbene lastnine v obfiini.
Dmžbenl pravobranilec sainoupravljanja začne pred občinsko slcupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči posto-pek za vairstvo samoupravnih pravic delovnih l.judi In družbene lastnine, kct tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in dxugi aktl, s katerimi se kršijo es-moupravme pravice oziroma je prizadeta družbena last-nina.
Družbeoi pravobranilec samoupravljanja zažne posto-pek za varsfcvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine za lastno pobudo ali na pobudo delav-cev organijacij združenega deaa in drugth Eamoupravnih organizacij tn skupnosti, stndikaita tn drugih družbenopo-litičnih organizaoij, državnih orgamov in občanov.
Državni organi vn organi samoupra-vnih organizacij in skupnosti so dolžnl datd občinskemu družbenemu pravo-branilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke tn informacije, ki so pomembne za opravlijanje njegove funkdj«.
155.  Hen
Sredstva za delo temeljnega sodišda, sodižča zdiruže-nega dela, temeljmega jaivnega tožilstva in družbenega pra-vobranilca samoupravljanja zagotavlja za območje občlne občšnska skupščina v proračunu občiine.
10. Nadzorstvo nad zakonitostjo
156.  člen
ObCinska skupščina in pristojnl uipravtii orsani oprav-ljajo nadzorstTO nad zakomitostjo d^a arganjzacij zdru-ženega dela na območju občine in sainoupravnih tateres-nih skupnosti, ustamavljenih za območje občine, 6e ni z zakonom določeno, da ga opraivlja organ druge družfbeno-poliitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitost-jo de!a po prvem odstaiv-lcu tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede uskiaje-nosti samoupraroih splošnih aiktov orgamzacije združene-
ga deda z ustaTO tn zafeonam, kakor drugiml samouprar1' nbnl splošniini aikti, s kateiimi morajo biiti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ ia pn^ega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, kl jib določa zakon.
157.  člen
ObČtnska skupšdina ima pravico to dolžnost z odilod-bo deloma 11 v oeloti zadržati izvršitev vsakega samou-pravnega splošnega akta OTgandzacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom ozjroma samoupravnim sploS-nim atatom, s katerim mora biti v skladiu.
Občinska skupščtaa z odločbo v skladu z zaikanam za-drži izvršitev sklepa, dTugega akta ali dejanja organlzad-je združenega dela, s katerim se Jcržijo samoupravne pi* vice del«vcav aii je prizadeta družbena lastoina.
158.  člen
č« občirkska slcupščina zadržd izvršitev samoupraivnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega srota ail druge-ga organa organizacije združenega dela, za katerega me-ni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasiprotju z zakonom, zaftne v osmih dneh po izdaja odločbe, s ka-tero ga je zdržala, pred ustaroiiim sodiščem postapefe s» oceno ustavnosti oziroma zakonitoisti zadržanega akta.
Ce občinska skupščina zadrži lzvršitev akta iz prej-Snjega odstavka tega člena, za katerega menl, da ni v sldadu z drugim samoupravnim sploSnim ajktoin, s kate-rim bj tnorai b\ti v skladu, mora zaCeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržaila, pred sodiSčem združenega dela postapek za ooeoo skladnosti.
159.  Člen
Ce občinska skupščina v roku iz 158. člena tega statu-ta ne začne pastopka za oceno ustavnosti ozirama zakcini-tosti pred ustavnrm sodišCem oziroma postopka za ooe-no skladnostd pred sodiščem združenega dela, neha velja-ti odločba, s katero je zadržala izvršitev, In se sme za-držani samoupravni splošni akt uporabljati.
160.  člen
Organizacija adruženega dela je ddlina obeiraflti steup. ščinl na njemo zahtevo posredovatl obvestila in podatke, ki so jim potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zaiko-nitostjo dela.
161.  člen
Doloftbe Slenov 156 — 160 tega statuta o nadaoffsbvu nad zakonitostjo dela organizacij zdmženega de3a se upo-rabljajo tudd za druge samoupavne urganizacije 4n stouip. nosti v ob&ini, 6e zakon ne določa drugače.
V. OBČINSKA SKUPŠCINA l. Položaj in pristojnosti
162.  Hen
Občinska skupšdina je organ družbenega samauprar-ljanja In najvišjd organ oblasti v ofcviru pravic in doilž-nosti občine.
Občinska skupščina izvr&uje svoje pranrlcse tn dolžno-sti na podlagl tega statuta, ustave SR Slovenije tn za-komov.
163.  člen
Občinska skupščina v okviru pra^vlc iin dolžnostl obči-ne določa politžko in odloča o temeljnih viprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kultunio življenje ter družbeni razvoj obfilne.
Občinska skupščina:
—  odioča o spremambi statuta občin« in daje soglas-Je k statutu mesta Ljubljane;
—  določa splošna načela, cilje in stner politike druž-benega raawoja občine;
—  sprejema družbeni plan občine, njegove spremem-be in dopolnitve ter smemice in druge ukrepe za njegovo uresni6evanje;
—  sprejema odloke  in druge splošne akte v skladu ¦ zakonam ter daje njihovo obvezno razlago;
—  sprejema proraOun občine in potrjuje zaključni ra-*un proračuna;
—  spodbuja samoupravno sporazumevanje tn sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skJadu z zakonom pred-pisuje pasameznim samoupravnim organizacijam in skup-nostim obveznost sktepanja samoupravnih sporazumov;
—   obravnava  vprašanja,  ki  so skupnega  pomena  za organizacije združenega dela in druge samoupravne orga-nizacije in skupnosti v občim in usklajuje njihove odno&e in iraterese;
— razpisuje občinakd raferandum;
—   skrbi za izvajanje dolooene politike predpiscyv In drugih splošraih aktov in določa politiko izvTševanja pred-pisov  in drugih splošnih.  aktov  ter  obveznosti  organov •in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
— odloča o razpi&u javnega posojila;
—  obravnava  vprašanja s področja  ljudske  »brambe, varnosti in družbeine samozaščite;
—  organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na ob-mo6ju  občine   ter  izvršuje  nadzorstvo  nad  zakonitostjo clela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
—  določa temeljno organizacijo upravnih organov, nji-hove pravice in dolžnosti ter pooblastUa;
—  opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega Bv«ta, upravnih organov in skupšoini odgovornih nosdlcav samoupravnih,   javnih   in  drv^ih  dnižbenih  funkcij   t«r usmerja delo teh organav;
—   uresničuje  drvižbeno   varstvo    sarnoupravnih   pra-ric delavcev in družben lastntne  ter  obravnava  mnenja in predLoge organov, ki-v občini  poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine;
— sprejema zažasne ukrepe, če so v organizacijah zdni-ienega  dela  ali  drugih samoupramih    organizacijah   in skupnostih bistvene motnje v samoupraimh odnosih, 6e so huje prizadeti družbeni interesi ali 6e organizacija ozi-roma stoupnost  ne  izpolnjuje  z  zakonom  določenih  ob-veznosti;
—   ustanavlja organizaoije  združenega dela in druge organizaoije;
—   voli  in  razrešuje predsednika, podpredsednike  in člane izvršnega sveta občinske skupščine;
—  imenifle in razrešuje predstojnike občinskih uprav-nfli oi^anov;
—   imenuje   in   razrešuje   sekretarja  občinske   skup-Kine;
—  imenuje in razrešuje individualne poslovodne orga-ne v skiadu z zakonom;
—   voli   predsednika  in  sodnike  temeljnega  sodišča;
—   voli  predsednika  in   sodnike   sodišča   združenega dela;
—   imenuje   družbenega  pravobranilca   samoupravlja-nja to njegove namestnike;
—  imenuje javnega pravobranilca in njegove namest-nilcei;
—  daje soglasje k imenovanju javnega tožUca in nje-govih namestaikov;
—   daje  soglasje  k imenovanju   in  razrešitvi  dn^ih funteoionarjev v skladu z zakonom;
—  apravlja druge zadeve( za  katere je pristojna po ustavi, zakonu, tem statutu in drugih predpisih.
164. člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vpra-lanja iz svoj« pristojnostj da v javno razpravo delavcem v
organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter de;ovnim ljudem ai obda-nom v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom, s   podpisovanjem    ali   posebniiru    pismenimi   izjavami.
165. člen
Občinska skupščina mora dati pred ^>rejetjem v javno razpravo:
—  spremembe in dopolnitve statuta občine,
—  družbene plane,
—  pTedpise, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
—  razpis občinskega posojila,
—  osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za kate-re tako določa zakon.
166. člen
Predlagatelj, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo je dolian:
'— osnutek akta ali gradiva objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno sezna-nijo,
—  predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomsk« in druge razloge za njegov sprejem,
—  določiti primeren rok za javno razpravo,
—  zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—   zagotoviti   strokovno   obdelavo   mnenj,   stališč   in predlogov,
—  skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spremmjati,
—  ob sprejemanju akta obravnavati mnenja, staliiča In predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti,
—  na primeren način obvestiti udeležence javne raz-prave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
2. Sestava
167. člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
168. člen
Zbor združenega dela ima 60 delegatov, in sicer:
—   39  delegatov  temeljnih   samoupravnih  organizacij in skupnosti s področja gospodarstva.
—  8 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij  in skupnosti s prosvetno-kulturnega in raziskovalnega podrofi-ja,
—  6 delegatov temeljnih samoupravnih organizaodj in skupnosti s socialno-zdravstvenega področja,
—  1 delegat delovnih ljudi, kl delajo v kmetijstvu, obr-ti in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico. skupaj z delavci, s kateriml združujejo   svoje   delo   in   delovna   sredstva,   organizdrani v skupnosti in druge z zakonom določraje oblike združeva-nja,
—   5 del^atov delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delov-nih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združe-nega dela,
—  1 delegat aktivnih vojaških oseb In civilnih oseib v službi voboroženih siiah Socialistiene federativne repid>li-ke Jugoslavije.
Zbor krajevnih skupnosti ima 35 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skmpnostih.
Družbenopolitični zbor ima 30 delegatov d«lovnih lju-di in občanov, organiziranih v dioižbenopolitičnih organi-zacijah.
S. Pristojnosti in delo zboroT
169.člen
Zbor združenega ciela odloča oziroma sodeluje pri odlo-čanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča ozaroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odloCanju o vpraša-njih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialistidnega samoupravnega sistema.            '    '
170. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosfci in dru-žbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupšdine enakopravno oziroma sku-paj, zbor združenega dela m zbor krajevnih. skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti ob&nske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
171.««)
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnostd in dru-žbenopolitični zbor enakopravno: ODLOCAJO:
—  o uvedbi postopka za spremembo statuta,
•  — o uvedbi postopka za spremembo statuta mesta,
—  o razpisu referenduma,
—  o razpisu javnega pasojila,
—  o podelitvi domicila,
—  o pobratenju z druguni občinami in mesti.
DAJEJO SOGLASJE:
— k spremembi statuta mesta Ljubljana,
—  k imenovanju javnega tožilca to njegovdh namestnl-kov,
—  k imenovanju in razre&fcvi drugih funkdonarjev v skladu z zakonom.
SPREJEMAJO:
—  spremembe statuta občine,
—  poslovnik občinske skupščine.
—  družbeni plan občiiie,
—  družbeni plan razvoja ljubljanske regije.
SPREJEMAJO ODLOKE 1N DRUGE SPLOSNE AKTE, kl »e nanašajo na:
—  družbenoekonomski razvoj obdine, programe dolgo-rodnega razvoja in družbeni plan obdine ter akte o teSkoči dnižbenoekonomski politiki;
—  uresničevanje z družbenlmi načrti začrtaae politlke in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka,
—  zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudl in obCanov;
—  skrb za udeležence NOV;
' — ljudsko obrambo, vamost in družbeno samozaščito y občini;
.     ir- pristojnost ta delo lzvr&nega sveta občinske sk\«p-ičine;
—  pristojnost, organizacijo in delo sefcretariata občin-ske skupščine;
—  ustanavljanje in organizacljo obfiiiislDih organov in ¦  njihovih služb;
—  razpis občiinskega posojila ter uvedbo oMtaskega samoprispevka;
—  občinski referenduin;
—  priznanja obfiine;
—  ustanavljanje odborov, komisij in drugih dekrenih •teles vseh zborov slcupšdine (oz. obdinske skupščine).
VOLIJO IN RAZRESUJEJO:
—  predsednika in podpredsednika obfflnsJce skupščine^
—  predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sve-ta,
—  predsednike :n člane etalnih aU obCasnih delovnili teles skupščine,
—  predsednika in sodnike temeljnega scidišda,
—   predsednlka in sodrake  sodišča združenega dela.
IMENUJEJO IN RAZRESUJEJO:
—  družbenega pravobranilca samoupravljanja in nje. gove namestnike,
—    javnega   pravobranilca   in   njegove   namestaiike,
—  sekretarja obfilnske skupšcine,
—  predstojnike občinskih upravnih organov in dragiili služb, če tako določa zakon all predpds občtnske skupščine.
DOLOCAJO DELEGATE:
—  za zbor občin skupšdine SE SJovenije,
—  za skupšdno skupnosti občin ljubljanske regije,
—  za zbor občin skupščine mesta Ljubljana.
172. člen
Zbor Esdruženega dela in zbor krajeimih skupnosti ena-kopravno:
—  sprejemata proračun in zafeljučni radun proračuna občine, opravlja nadzor nad izviševamjem proraduna,
—  sprejemata odloke in druge splošne akte, s kaiterl« mi se urejajo pravice m dolžnosti delovnih Ijudi šn obča-nov, organizacij zdruSenega dela, krajeTOili skupnostt in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, Č6 po tem statutu za to ni pristojen poseben zbor,
—  sprejemata odloke ln druge splo&ie akte, isi ee na» našajo na družbeno varstvo samoupravnili prajvic delovniii Ijudi ln občanov ter družbene lastnime,
—  odloCata o zadolžitvah, prevzemanju jamsftVB la e drugih premoženjsko pravnih razmeerjih v oMJni,
—  sprejemata odloke in druge spJošne akte s podioCja davkov, taks in drugih davščin,
—  odločajo o vključitvl občine v sfcupnosti občln,
—  odJočata o ukrepih za varstvo vTednot filovekovega okolja,
—  odlodata o ustanovitvi organlzacij zdrt^Senega dda posebnega družbenega pomena,
—  dajeta soglasje k programu razvoja oi^anizacij zdivt-ženega dela, kl opravljajo dejavnost posebn^a družbenega pomena,
—  opravljata družbeno nadzorstvo na obmofiju OMine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakcmltostjo de!la arganrtzactid združenega  dela  in drugih  samoupravnih  twganizacij  in skupnosti,
—   sprejemata začasne ulcrepe, če so v organdzacijaii združenega  dela   ali  drugih  samottpravnih   organizacijali in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, de so  hnje  prizadeti  družbeni  intea-esi  ali  če  organlzaoija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom dolodenih ob-veznosti,
—  odločata o združevanju sredstev obdine z diugimi obdinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb,
—  odpravljata in razveljavljata predpise In splo&ie afe-te izvršnega. sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonora ali drugimi predpisi,
—  uresničujeta družbeno varstvo samonipravnih pravic delavcev in družbeme lastaiine ter obravnaivafe mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo vaisbvo samoupravntfi pravic in družbaie lastodne,
— odločata o vseh vpraSanjih, ki so pomemfcna za žiw-Ijenje in delo delavcev v združenejn delu ter delovnih lji^. di in obCanav na podrodju prostorsfcega planiranja in ure-janja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovahjske-ga gospodarstva, komunalnih dejjaivnosti, gospodarjemja s stavbnimi zemjjišfii, javnega ptometa in na drugih podro8-jih, <Se posamezne zadev« niso v pristojtoostt poBameanega zbora.
—   potrjujeta samoupravne sporazume  o  ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon,
—  sprejemata predpise o ugotavljanju javnega interesa jxri opravljanju posameznih dejavnostl,
—  odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odlo-čijo sami,
—  odločata o vprašanjih cpraivljanja osebnega dela s sredstvi, M so lastnina občanov,
—  imenujeta individualne poslovodne organe arganiza-cij  združenega  dela,  ki  opravljajo  dejavnost  posebnega družbenega pomena to jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska sknpščina,
—  imenujeta člane organov samoupravnih organizacij In skupnosti, ki jih. po zakonu in drugih predpisih imermje Občinska skupščina,
—   opravljata  druge  zadeve iz pristojnosti  občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno ozirama, za katere ni pristojen posamezeti abor.
173. «en
Družbenopolitičnl zbor sprejema staUšča do posamez-nih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega deJa in zbor krajevmih skupnosti, v kolikor z njima ne sodeduje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo na:
—  temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekanomskega življenja v občrini, zlasti na:
—   družbeno   varstvo   samoupravnih  pravic   delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
— samostojno osehno delo s sredsfcvd, fci so lastmna ob-<Sanov, odvetni&ko in drugo pravno pomoč,
—  združevanje občanov,
—  vprašanja verskih akupnosti,
—  vprašaixja infonruiranja v občini in na pogoje jav-nega obveščanja,
—  druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje us-tavnosti in zakonitosti ter  varstvo  svoboščin  in pravic človeka tn občana.
174. člen
Zbor združenega dela samostojno ia v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—  stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij,
—  medsebojna razmerja v združenem delu in delovna raamerja,
—  varstvo pri delu,
—  samoupravne družbenoekonornske cxtnose In delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter dru-ga vprašanja, ki imajo splošeo pomeo za dmžbeni in go-spodarski razvoj občine,
—  predloge in stališča zborov delovnih ljudd v organi-zacijah združenega dela in drugih samouprarnih oiganiza-cijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ufcre-pUi in sklepih,
—   samoupravno  sporazumevanje na posaineznih  go-spodarskih in družbenih področjih,
—  obvezaio združevanje organizaoij združenega dela v poslovne skupnosti,
—  usklajevanje posameznih in skupnlh dnteresov delov-nih ljudl na vseh področjih združenega dela in samostojne-ga osebnega dela s sredstvi, kl so last občanov,
—  druge zadeve s podrodja samoupravnih pravic de-lavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristoj-nosfci drugega zbora.
Zbor združenega dela samostojno sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij za-radi pošUjanja delegatov v zbor zdniženega dela in dolo<Sa skladno z zakonom satn ali skupaj z zbori združenega de-la drugih obdinskih skupžčin delegata na zasedanje zbora »dniženega dela v skupščini SB Slovemije.
175.člen
Odloditev o izloditvi dela dohodka temeljne organizaci-je združenega dela za skupne in spiošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če jo ne sprejme zbor združenega dela.
176. člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno v skladu s svo jo pristojaostjo:
—  sprejema odloke in druge splošne akte iz pristoj-nosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo 6b-Canov v krajevnih skupnostih,
—  obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnlh skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevmh skupnosti,
—   določa  kriterije  za  delitev   sredstev za  krajevne slcupnoeti  ter  daje  drugim  zborom  in   skupščinam   sa-moupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebi|jejo programi razvoja KS v ob&ni,
—  obravnava delovanje neposrednih oblik samouprav-Ijanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—  obravnava vsa vprašanja In odnosie, ki so pooiemb-nl za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih sku-pnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimd skupnostmi v občini, gospodarjenja in uporabe dobrin  v  splošni  rabi   ter  uporabe  mestnega  zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje nrmenja in predloge,
—  obravnava vprašanja, ki se nanašajo na.imena cest, ulix5, trgov, poti, parkov na obmodju občine,
—   obravnava   vprašanja  upravljanja   In   vzdrževanja lokalnih cest in urejanja prometa na njih,
—   spodbuja sodelovanje med delegacijamd krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalc^ iz pristojnostt zbora in sporazumnega reševanja drugih vpra-Sanj sknpnega pomena za delovne ljudi in občane v kra-jevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—   sproži postopek za samoupravno  sporazuinevanje krajevnih skupnosti,
—   obravnava pripombe in predloge zbarov detovnlh ljudi ui občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—   zadrži  izvršitev  splošnega  akta  najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustaro ali zakonom in uvede postopek za oce-ao ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta,
—   opravlja druge  zadeve   s  področja  samoupravnih pravlc delovnih Ijudi in občanov, 6e te zadeve niBO v prir stojnosti drugega zbora.
177. člen
SkupSčine samoupiravnih interesnih skupnosta obdlne na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejav-nosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakoprav-no z zborom združenega dela in zborom krajevnih skup-nosti:
—  sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristoj-nosti obdlnske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samouipravna interesna skupnost us-tanovljena,
—   določajo politiko na podroftju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—  sprejemajo plane tn programe raavoja in dejavnosfci na področju posamezme samoupravne interesne skupnosti,
—  odločajo o drugih vprašanjth, če tako določa zakon.
178. člea
Zbcnr združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in dru-Jtoenopollti&u zbor na skupni sejl:"
—  volijo in odpokličejo delegate na zbor  občin skup-ščine SR Slovenije,
—  volljo predsednika in člane predsedstva SR Slove-nije,
—  odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in me-eti,
— razglasijo sklep o podelitvi nagrad in priznanj obdi-ne,
—   opravljajo druge zadeve, i-.oiočene s tem statutom in s posiovmkom skupščine.
179.člen
Vsak zbor, ki ne sodelujt pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavze-mati stališča in dajati svoje predloge pristojnlm zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pamen za izvrševa-nje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
180. člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega podrodja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
181. člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, kl enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa lofieno.
182. flen
i
Zbor vedjavno sklepa, če je na sejl navzoča veftina de-iegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe :n druge akte z večino glasov navzočih delegatov. razen ie se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glaso-vanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnlkom tako sklene, se glasuje tajno.
183. člen
Ob&nska skupšfitna ima svoj poslovnik, s katerlm ure-ja način dela, postopek za sprejemanje predplsov in dru-gih aktov, način usklajevanja stališč, natanfineje dolofia, delovna področja zborov, soodločanje skupšCin samouprav-nib. interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način uskla-jevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupšdi-ne in njegovih zborov pomembne zadeve.
4. Predsednik,  podpredsednik  skupščine     ln  predsednihi zborov
184. člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali ve<5
podpredsednikov. Oboinska skupščlna izvoli predsednika in
* podpredsednika izmed delegatov <sborov občinske skupšdi-
ne na predlog občinske konferencs Sooialistične zveze de-
lovnega ljudstva po poprej  opravljenem  kandidacijskem
'   postopku.
Kandidati za predsednika in podpredsednika so lzvo-ljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov dedegatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaparedojna izvoljena za to dolžnost.
185. člen
Vsak zbor občinske skupsčine ima pred««dnaka, ki ga lzvoli zbor izaned delegat»v zbora z večino glasov  vseh
delegatov zbora na predlog obdiwske kcmference SociaJistt-čne zveze delovnega ljudstva.
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasoy vseh delegatov zbora tudi namestnika predsedmka zbora,  ¦ ki nadomešča predsedndka zbora, kadar je ta zadržao.
186. eien
Delegacija, kateTe 61an je i^voljen za predseetaitta att podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pra» vico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendaar pa delegat, kl je bil izvoljen za navedeno funkoijo, v tem primeru na seji zbora nlma pravice glasovanja.
187. člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščinot sklicuje in vodl skupno sejo vseh zborov skupščine; skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku; podpisuje odlok« in druge akte, kl jih sprejema vefi zborov občinske skup-ščine oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skup« šfiine in skupšCine samoupravnih interesnih skupnosti; op« ravlja druge zadeve, ki so tnu dane s skupščinskim po. slovnikom.
Ce je predsednlk skupščine zadržan, določi enega j» med podpredsednikov, da ga nadamešča.
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsednilel zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravna-vajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
188. člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku prt delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadev« iz njegavega delovnega področja.
189.člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, steW, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte, ki jdh samostoj-no sprejema zbor in opravlja druge zadeve, ki so določena s poslovnikom.
Predsednik zbora je dolžan skllcatl sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občrin. ske skupščine ali najmanj petina del^atov zbora. Ce pired-sednik zbora ne Bkliče seje zbora, ki bi jo po tem staifcutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov in predsednik občinske sk^pžčine.
Ce je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča namestaai predsednika zbora.
180. člen
Predsednik skupščine »kupno s podpredsednitei skujp-ščlne in predsedniki zborov:
—  obravnavajo vpražanja nsklajevanja in progTamira» nja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinatni samoupravnih interesnih skup-nosti,
—   skrbi  za  sodelovanje skupščine obfine Ljubljana Center s skupščmo mesta Ljubljana, skupščino Socialisti-čne republike Slovenije in skupščinami drugih ob«n,
—  skrbi za sodelovanje občinske skupščine z družbe-enopolitičnimi   organizacijami  v   občini,      organizacijarai združenega dela in drugimi samoupravniml organizacijami in skupnostmi v občini,
—  iisklajuje delo zborov in predlaga rešitve, če se zbo-ri ne morejo sporazumeti glede načtna in rokov za obrav-navo  zadev,  o  katerih  odločajo   enakopravno, ali  glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore,
—  skrbi za izvajanje poslovnika skupščine, razlaga do-ločbe poslovnika skupščine in  zborov  glede pristojnosti. zborov in teles skupščine in zborov,
—  spremlja dela delovnih teles skupš&ne in obravnava z njihovuni predsedniki zadeve v zvezi z delom teh teles,
—   določa sredstva, ki naj  bodo. v proračunu občina
sagotovljena, za delo skupščine,
—  predlaga zborom skupščine akte o organizaciji se-itretariata skupščine,
—   opravlja  druge   zadeve,   določene   s  poslovmkom »kupščine.                                                                .       <,,.
Pri obravnavanju posameznih zadev in opravljaaju po-sameznih nalog iz prejšnjega odstavka sodelujejo:
—  predsednik izvršnega sveta občinske skupščine,
—  predsedniki skupščtn samoupravnih interesnih skup-aosti,
—  predstavniki družbenopolitičnih organizacij v obCini,
—  sekretar občinske skupščine,
—  drugi funkcionarji v skupš&ni ter njenih organih in telssih.
191. člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehnttj-nih nalog v zvezi z delom občinske skupščine, njetiih zbo-rov in teles ter za sodelovanje z delegacijami in kortteren-eami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skup. nosti ima obdinska skupščina, sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga Imenuje občinska skupščina in je za svoje delo in delo »ekretariata skupščine odgovoren občinski skupščini.
Organizacijsko in delovno področje sekretariata skup-SCine določi obfiinska skupščina z odlokom.
5. Delovna telesa skupščine in zborov
192. člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo ko-misije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa.
Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov ustanovi občinska skupščina z odlokom.
Odlok o ustanovitvi delovnih teles določa njihove na-loge, pooblastila, sestavo in način dela.
193. Clen
Dva ali trije zbori laliko ustanovijo skupna delovna telesa.
Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori občinske skupščine in skupščine samoupravih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katenh te skup-ščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
194. člen
Občinska skupščina ustanovi komisije za obravnavanje zadev, ki so skupnega pomena.
Zbori občinske skupščine lahko ustanovijo odbore za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vpra-ianj ali za proučevanje pooameznih zadev.
195. člen
V delovnem telesu, ki ga ustanovi več zborov občinske Bkupščine, morajo biti zastopani delegati vseh zborov, ki so delovno telo ustanovili.
Clani posameznih komisij se lahko imenujejo tudi iz-med znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh članov ne mors biti večje od števila članov, imenovanih izmed delegatov zborov.
196. člen
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikar eijo pooblastil in imimitetna vprašanja delegatov.
Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvob »talne člane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posa-meznega vprašanja ozdroma za posebno sejo zbora. < Sestavo, naJoge in nadin dela komisij za verifilcacijo pooblastil in imunitefcna vprašaoja določa poslovnik za de-lo staipščine oziroma zborov.
VI. IZVRŠNI SVET
197. člen
.   Izvršni svet je izvršilni organ obfiinske skupžčine.
IzvTsni svet skrbl za izvajanje politaike in za izvrše-vanje zakanov, predpisov in drugiii splošnih aiktov Občin-slte skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih spo-razumov, ki jih sprejme in sklepa obdinska skupšoina ia za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekoooni-sko stanje in raavoj občine in je odgovoren občinski skup-ičini v okviru pravic in dolžnost.i občine, za stanje na vseh področjih dnižbenega življenja v dbčini ter za to, da se zagotovi ceiovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cdlji pri uresnkSevanju politike dmžbenega raaoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinskl skupščiiii tudi za delo občinskih upra\iiih organov predvsem za to. da .vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izva-janje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvaja-nje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih »ktov oMinske skupščine in organov širših družbenopoli-tičnib skupnosti.
IzvrSni svet uresničuje svojo odgavornost z izvrševa-njem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, tem statutu ter po zakonu in drugih predpisih.
198. člen
Pri uresničevanju • svoje oclgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—  izvaja politiko občinske skupščme in skrbi za izvr-ševanje te poLitike,
—  skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, druž-beni plani občine in širših družbenopoiitidnih skupnosti; proračun obftine,  odloki  in  splošni  akti občinske skup-ščine ter samoupravni splošni akti,
—  predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in dru-gih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana. občine, občinskega proračuna in zaključnega računa.
—   daje občinski skupščinj mnenja o predloglh odlo-kov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščinj pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—  izvršuje občinski proračun,
—  izda;p.  predpise  za  izvrševanje  odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov,
—  skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s po-dročja družbene samozaštite, varnostj in notranjih zadev,
—   skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrarabo v občini,
—  določa predlog obrainbn^a načrta obdine in skrbi, da upravni  organi    pripravljajo  in  dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni,
—  ušklajuje in usmerja delo obdinslcih upravnlh arga-nov, da bi se zagotovilo izvajanje poldtike in izvrševanje
' odlokov in drugih splo&nih aktov občinske skupščine,
—   odloda o sporu o pristojnosti  nied posamemunl oboinskimi upravnimi organi,
—  predlaga ukrepe za izbotjSanje organizaci'je in dela občinskih upravnih organov,
—   daje tnnesnja k predlogom za ustancmtev medob-činskih upravnih organov in spremlja njdhovo delo,
—  ustamaivlja odbore, komisije in druga stalna in ob-Casna delovna telesa za opravljanje natog i« svoje pri-stojnosti,
—  opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonorn in statutom občine.
Izvršni svet v okviru svcje funkcije opravlja še drug« naloge, na podlagi preipisa občinske skupščine.
199.tlen
Izvrini svet lahko aklepa družbene Aogovore, dogovore m samoupiavne sporaaume, s katerimi se izvaja v odlo-luh, v družbenem planu in na drug način izražena poK-
tika, ki jo je določila občinska skupSdtna In druge dru2-bene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
300 «en
Pri izvrSevanju svojih pravic in dolinosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini, za stanje na vseh področjih dražbenega življenja v občini, sodeluje izvršni svet 2 obcinsfcimi družbenopoKtičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skiipnostini ter s temeljnimi in drugimi organizacijaini združenega dela.
301. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, določeno število podpredsednikov in članov.
število podpredsednikov in filanov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s t«m stetutom.
Fredsednika izvršnega sveta voli obttnsfca škupščina na. predlog občinske konference SZDL po popreg opravlje-nem kandidacijskem postopku.
Podpredsednike in člane izvršneea sveta voli obdinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta in na pt^dlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega svet« so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasav vseh delega-tov vsakega zbora.
Ob izvolitvi članov izvrSnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta predstojnike ob-činskih upravnih organov praviloma izmed 61anov svets.
Predsednika in člane izvrSnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta In so lahko ponovno izvoljeni za štii-j leta.
Clani izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko ponovno izvoljeni ozi- i roma im«io\TiTij še za štiri leta, če to zahtevajo posebno upravičeni raalogi, izvolitj oziroma imenovati takega funk-cionarja še za štiri leta.
Clan izvršnega sveta ne more biti bkrati 61an dele-fiioije.
Predsednik zzvršnega sveta :ma pravico predlagati občinski skupščini razreSitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
202. člen
Predsednik    izvršnega    sveta vodi  in usklaijuje delo v dzvršnem svetu, predstavlja iz\ršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izva- . jan:e sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih iadaja izvršni svet.
'. Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga na-domešča v vseh pravicali in dolžnostih podpredsed-¦nik izvrSnega sveta, ki ga sam določi.
y                           203. Olen
IzvrSni svet obravnava in odloča o vprašanjaii iz svaje pristojnosti na sejah.
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča vefiina vseh 61anov izvršnega sveta.
Izvrini svet odloča i večino glasov vseh članov.
¦*-,¦¦-             204.člen
Izvrini svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posainezne zbore občinsk.e skupšdine o stanju in problemih na vseh podroojih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zako-nov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zboroin tudi oblikovanje politlke do dotočenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov dn drugih aploSndh aktov.
Izvršni svet mora občinski skupščini in posaineznim
zborom na njihovo zahtevo dati poroCilo o izvajanijti polt-tike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
CUmi izvršnega sveta rn predstojnikd upravnih orga-nov izvršujejo sklepe izvržnega sveta, o njih obvežčado delavce v upra,vne?n organu, ki jih vodijo ter sfcrbiio, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učin-kovivo iavajajo.
205. člen
Clani izvršnega svela se udeležujejo sej ob&nske skup-š^ine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vpra-šanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih uprav-nih organov.
20« člen
Clanl izvrSnega sveta so odgovorni za aavajanje smer-nio in stališč izrašnega sveta o vseh zadevah, kl jim ji* poveri izvršni svet, kakor tudi za delo uprawnih organov, ki jih vodijo.
Clani izvršnega sveta so za izvajanje politike občin-ske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, Tsl jim jih poven izvršni svet odgovorni občinskd skupščinl in izvTšnemu svetu.
Clani izvršnega sveta imaio pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in, da dajejo pabude in predloge za reševanje vprašanj iz pristounosti izvršnega sveta.
207. člen
Prl izvrševanju svojih nalc^ ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupraivnih interesnih skupnosti, drugih samoupravniii oi^anizacij dn skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojaaiila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu podatke in pojasnila dolžnl dajati.
208. «len
Vsak flan izvršnega sveta ima pravico predlagati ob-ravnavanje posameznih vpraimij iz pristajnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih sploš-nih aktov za katerih predlaganje je pristajen izvršnl svet in predpisov, ki jih sarn izdaja, dati pobudo za uveljav-ljanje novih rešitev pri urejanju sooiatističnih, samo-upravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odno-sov, ki so širšega skupnega in spLošnega pomena, pred-lagati izvrSnemu svetu, da določi načelna stališča insmer-nice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževatl se obravnavanja in odločanja o vseh -iTjrašanjih, o kat*-rih odloča izvršni svet.
20!). «1en             ,         '       '
Ce lzvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti teva-janja določene politike ali izvrševanija odloka ali drugega 9Plošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za oprav-ljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlote ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko ptf-stavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog naj-manj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaup-nice izvršnemu svetu.
O vprašanjdh zaupnice iivršnemu svetu obravnava in odloča občinska skupščina.
C« občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.       .                        •    -      -  .,.
210. eien
laviršnd svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi laftko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov tarršnega sveta lma za posledioo odstarp celotnega izvršnega sveta.
IzvrSni svet, predsednik ozirama njegov iian lma pr&vico, da svoj odstop obrasloži.
211. eien
Oe odstopi predsedmik lsvrSnega sveta, Ce tovršni svet kolektivno odstopi, ali 6e mu Je bila izglasovam nezaup-nica, jsjvršuje izvršni svet swjo funkoijo do izvolitve no-vega ievrSnega sveta.
812. člen
Clani tevršnega sveta uživajo eeako taraumiteto kot de-legaU v občinski skupSčini.
213. eien
Občinska skupščina z odlokoin natanftneje uredi de-lovno področje izvršnega sveta, na&in dela tevršnega sve-ta, laznnerje izvršnega sveta do občtogke skuipščine in njenih orgamov, upravnih organov in samouipravnlh inte-resnih, škupnosti, ustanavljaraje strokovnili služb pri iz-vršnem svetu in druga vprašanja pomembna za delovanje tevršnega sveta.
VII. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
214. tlen
trpravni arganl občine opravljajo naloge in obfttnske pristojnostl na upravnem področju, za katere so usta-aovljenl.
UpTavni argand izvajajo polititeo, kl jo je dolodila oTačiinsika sikupščina in skupšftine širših družbeono"Hti6nih statpnostii, izroršuje aakome, druge predplse in splošne akte občinske skupščine in izvršn^a sveta ter organov Sirših družbenopolitifinih sikupnosti in zagotavljajo ix)dhcm) jzvt-fievanje.
Upravni organd odgovarjajo za stanije in spremljajo Btanjie in razvoj na podro6jih, za katene so ustaraovljeni, opoaarjaijo na pcnjave, ki >ih ugotavijo prl izva;anju zako-nov ln drugih predpisov ter določene politiike in dai'ejo pobude m reševanje vprašanj s teh podrodii] iavrSnemu svetu iin občinski skupščini.
TJpiavni organl pripravljajo preipise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih aborov, izvršnega sveta ter drugih organov to teles občin-•ke skupščine.
Upravni o^ani odtofiajo o upravnih sfevareh, aprav-ljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izda-Jfljo lzvršilne predpise to druge uprame akte ter oprav-Ijajo druge naloge, ki spadajo v ivibovo prlstojnost na I«>dlagi ustave, zakonov, driigih preipisov ta splošnlh aktov.
215. eien
tJpravnl organt so sajnostojni v cfeviru svojfh pcobla-•bfl in za svoje delo odgovaTJajo občtoskl skupščlni ln iBVTšnemu svetu.
Upravni organi so pri svojein delu doJžnd naivnatl se T skladu z nadelnlmi stališfii to smernicanii občlnske skupščine dn izvršnaga sveta.
Upraivni organi sodelujejo med seboj, z upravnami or-gani drugih družberiiOpolitl6nih skupnosti ter z arganlza-cdljaml združenega dela tn drugi;mi samoupravntmi organd-zaoijaml in sfeupnostml o vprašanjih, na katerih imajo te <M^anlzacJje tn skupnosti interes in zagotavljsnjio medse-boino  obveS6anie o delu.
216. eien
Upravnl organi s svojim delom zagotavljajo va. po-dročjih, ki spadajo v njlhovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorm za izvrševanje predpisov, uCin-kovito uresničevanje pravlc in interesov delovnih ljudl in obfianov, organlzacij 2druženega dela in drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupšfiino In izvršni svet o stanju na posameznah področ-jih, ju obvešSajo o svojih ugotovitvah ter daijejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjdh iz pristojnosti samouipravnih interesnih skupnosti, delovnih organlzacij posetonega družbenega in-teresa in drugih skupnosti in organšzacij, kjer te steuip-nosti in organizacije samostojno spreml;ajo dc^ajanja, sodelujejo pri oblikovanju ta izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo prsdloge iz svojega delovnega področja. TTpravni organi sodelujejo s tatnl skupnostmi in arganizacijami, tzmenjujejio stališča in za-gotavljajo medsebojno obve^čianje o delu, še posebed pa v zadevah, v katerih samoupravne Interesne sknpnosti so-odločajo z občinsko skupščino.
217. Clen
Upravni organi ss organlzirani kot sekretariati in ko-miteji.
Sekretanat se ustanovi za opravljamje upravnih za-dev iz občinske pristojnosti na poiročju, na katerem je izvrševanje politike in zakonav, drngih predpisov in dru-gih splošnlh aktov v celoti ali v znatnem obsegu v priJ stojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upraivniih, strokav-nih in drugih zadev na področju, na katerem je potrebno zagotoviti usklaievanje veC družbenih dejaivnosti oeiTOina stalno In organizirano koordtnacijo in sodelovanje uprav-nega argama s samoupravnimi organi2acijaimi in skup-nostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali poveeo-vauje in usiklaijevanje pri iz\'rševainju natog, kl so skup-nega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti prl pzvajanju dogovorjene polifciike, pri izvrševanju drugih predpisov in splošnlh aktov.
Natoge lz delovn^a področja komiteja v okvlru po-oblasfciil, določanih z odlokom občinske skupšeiue, opravlja kamiite kot kolegjjskl organ in predsednik komiteja.
218. eien
Upravne organe, njifliovo delovno podrodje In kdo do-lcči njdhovo notranjo organizacijo in sisteoiizacijo detovnih mest,  doloftl  obdnska  skupščina  s  posebndm  odtokom.
219. eien
Predstojnik upravnega organa organizira In vodl delo upravnega organa in skrbd za vispešno Izvrševanje uprav-nih nalog ter za pravilnost in zakanato&t dela upTavnega organa.
220. aen
Predstojrik iipravn^a organa je za svoje de'.o in za deJo organa, ki ga vodil ter za Izvrševanje sklepov in smernic obSinske skupščine in Izvršnega sveta osebno odgovoren obdinskl slkupšdini in iavTšn^mu svetu.
221. 61en
Predstojnik upravnega organa je dolžan porodatl občin-ski skupščini, njemiim zborom in Izvršnem« svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, kate-rega vodd.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvrš-nega sveta ln njtooviih delovnih teles mora dajatl abvestila ln pojasmla o vprašanijih s podrodja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji slkupščine ali sejah zborov Je dolžan dati odgovor.
222 a«
DeVo upravndh organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posameane podatike varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
223.čJen
Detavcd, ki opravljajo naloge upravnega organa, 6estav-ljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnasti in odgovornosti delavcev d^tome skupnosta upravnega organa se urejajo s samaupravniini afctd delovne skupnosti na podlagl ustave In zakana.
Občinska skupšdina zagotovi s proračumam sredstva za delo ob&nskih upravnih organov glede na pomen, za-htevnost in otoseg natog teh organov.
224. Lleo
Z zakomom in odlokom ob6inske stapščine na podilagl zaikoma se lahko poverl arganizaoijam združenega dela in firugim samcmpravnim organizacijam in skupnostiim, druž-benim organizacijam, društvom In drugtm organdzacijaim, da urejajo s svojimi akti določane odnose širšega interesa, da odilodajo v posamidnib. zadevah o določendh pravicah in obveenostih in da izvTšujejo druga javna pooblastiila.
Z zakonom in odlokom obfinske skuipšSine na podlagi zakoma se lahko določi, kako se Izvršujejo javna poobla-stila, ki so poverjena posameznim organizacijain to steup-nostim, kot tudd določajo pravice skupščine in dsrugah organoiv družbenopolitične skupnosti glede dajanja stnemic tem organdzacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
VIII.  DRUŽBENI SVETI
225. člen
Zaradd zagotovitve stalnega sodelovanja obfflnske skup-ščine in njenih organov z družbenopolittdniiimi organizad-jami v občini se ustanovijo družbeni svetl.
Družbeni sveti zagotavljajo demolcratiidno iamenjavo mnenj, družbano fcoorddmaoijo in oblikavanje stalaSč teh organov in arganizacij gtede določanja in izvajanja politike na posamezndh podiročjih družbenega življanja in dela v občinl.
Družbene svete ustanovl občinska sikupšdina z odlo-kom na podlagi družbenega dogovora. Z odlokcnm doltoči podiočje deJa, sestav in načiin dela družbenih svetov.
226. člen
Zaradd podrnžbljanja funkcij upravnih orgaoov, obrav-navanja vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje polntike in izvrševanoe ziakoinov in drugih predipdsov ter za spremljanje dela teh organov se družbemi sveti ustanovijo tudi pri po-sameanih upravndih organih oairoma na posameznito pod-ročjdh upravnega delovanja.
Dnižbene svete pri posameznih upravnih organih ozl-roma na posameznih podroejiih upravnega detovanja usta-novi izvršni svet v skladu z odflokom občtoske skupščine.
IX.  AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IM NJENIH ORGANOV
227. čl«n
Občmska skupščina in njenl organd sprejemajo pred-plse din druge sptošne ter druge akte v okviru svojdh pravic ln dolžnosti.
228. «en
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, isjvršni svet, skupščina samo-upravne interesne skupnosti, komisija občin&ke skupščine oziroima zbora in samoiuipraivnd organ organizadje zdru-- ženega dela, krajevne skupnosti iui druge samoupravne organtoacije in skujpnosti.
VsaJt zbor lahko predSaga spredem predpisa all sploš-nega akta, ki ga sprejema drug zbor ozirocna zbora ena-kopravno.
229.člen
Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, M jlb sprej«na občirffika skupščina, je praviiama tevršnd svet v okviru svojdh pravic in dcdžnosti.
Ce je predlagatelj odlcto ozirama drugega splošnega akta drugi pooblaSčenl predlagatalj, mora torašni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občimslca skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obramavaiti mnenje izvršnega sveta.
230.61eo
Odloke sprejema občkiska skupščina v dvofaznem aill enofaznem postopkn.
Občinska skupščina sprejenia v dvof aznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravlc« in dodžnostd delavcev, di^kmniih ljudd in občanov oztooma samoupravmh organizacij in skupnosti ali če jdm nalaga nove materialne obveznostl.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odiokov o začasnih ukrepdh.
231. člen
Predpis ali sptošnd akt, ki ga sprejema zbor, je sporejet, če zanj glasmje večdna vseh delegatov tega ztoora.
232. Hen
Predipis aJd drugi akt, pri katerega sprejrananju enako-pravno sodelujejo zbori ali abori in skupščina samoupravne tntereane sikuipnostjl oeiirama h kateremu je po tem statutu družbenopolitieni zbor doilžan sprejett stallšda, je sprejet, 6e ga zboii ali zbori in skupSčina samoupravne interesne iskupnosta sprejmejo v enakem besedilu oztanma v skladu s staliSfii družbenopolitidnega zbara.
Ce se zboni ali zboiri in skupšdina satnouipravne inte-resne skupnosti po diveh zaporednih obravnavah spomega vprašanja ne zedinijo glede besedila predlc^a predptea aM diugega akta ali 6e predlog predpisa ozironia drugega akta na bdl sprejet v enem aM več zborih all v skupščini samouipravne interesne skupnosti oziroma nd bii sprejet v skladu s stallščl družbenopolitičnega zbcnra, postavijo skupno komisijo, v katero vsvoU vsak zbor in sikupšfiina . samouipravne interesne skupnosti enako Stevolo članov. Sfcuipna komiisija pniipravl predlog za uskladltev spomnlli vprašanj.
Ce se steujpna komisija ne sparazuine ald de zborl oert-¦ roma skupščina sattnoupraivne interesne skupnosti ne sprej-mejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. PTedlog se lahko ponovno da na dnevni red na predllog enega zbora all skupšdine samoupravna inteTesne skupnosti ali izvršnega sveta.
233.člen
če ostane usklajevalni postopek bree uspeha, laliko fe-vršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predtog takšnega odloka, če mend, da bi lahfeo zaradi tega, Tcer akt ni bil sprejet, nastala za družbeno dejavnost občutna škoda ali bi bilo ogrožano neraoteno opravljanje d«ja\mosfci ali zadev, kl so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepdh je v prdstojniih zborih oeiro-ma v zborih in skupžčini samoupravne interesne skupnostl sprejet, če je zanj glasovala večdna navzočoh deaegatov v teh zb(xnih oziroma v zborih in skupščini samoupravno Interesne skupnosti.
<5e zboni oziroma zborl in skupščina samoupravne iinte-resne sfcupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ujkrepdh v enalkem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni sejd vseh zborov. Zbori na skupnl seji veljavno sklepajo o odlofcu o začasnih ukrepih, če je na seji nav-zoča večiina dedegatov vsak^a zbora. Odlok o začasnih ukropih veHJa, 6e je bffl sprejet z ve&no glasov navzofih delegatov.
Odtak o začasnlh ukrepih ostane v veljari do sprejema dokomčnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko Je fail sprejet.
Ce pronačun do dneva, ko bi moral začeta veljsU, ne tnore biti eprejet, se financiranje začasno izvsja na temelju prora&ma iz prejšnjega leta.
'                                    234. člen
Vse drage afcte, razen predpisov in splošnih afctov, sprejemajo občdnska skupščLna m njeni organl z večino glasov navzočih delegatov, oziiroma članov, če s posebniini predpisi ni drugače dolodeno.
235.LIea
PostopeK za sprejemanje predpisov in splošnih tet drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje doloOi s poslovnikom.
236. člen
Predpds all splošnd akt se objavi v Uradnem Uatu SR Btovenije in začne veljati osini dan po objavi, če ni v sa-mem predipisu dirugače določeno. Samo iz posebno uteme-Jjenab naalogov se lahko določi, da začne predpis veljati pr»j kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko Je bll objavijen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdanl ea njuno izvirševainje, se uporabljajo za Cas, za katerega veijaita diružbeni plan oairoma proračun.
237. člen
Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine veljaza območje občtne, če ni v predpisu ali splošnem aktu dolo-čeno, da velja le za del območja obiine.
X. DRUGI ORGANI V OBČINI
238.člen
Javni pravobranilec zastopa ob6ino, njene organe, erganizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodiš« in drugimi organi glede njihovih premoženj^dh pravic in koristl ter izvršuje druge pravice ln dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranileo spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresmčevanje njegove funk-cije ter daje organom in organizacijam iz prejšnjega od-Stavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini pred-loge za preprečevanje družbi nevarnih lii škodljivih po-Javov in za utrjevanje zakonitosti, družbene oclgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren občin-6kl skupščini, kateri je dolžan poročati o svojem cielu ter }o obveščati o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno Vamost družbenega premoženja.
239.51en
Postaja milice v občini v sistemu družbene samo-eaščite varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premo-žeiya, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prejema storilce kaznivih dejanj, opraVlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja pro-met na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice na-ravnih nesrefi, sodeluje s pristojninii upiavnimi orgahi v eadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, kl Jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Postaja itulice sodeluje z odbori za ljddsko obrambo tn družbeno samozažčdto v organizacijah združenega dela .    Jn krajevnili skupnostih pri pripravi varnostnih načrtov in budi enotam narodne zaSčite ustrezno pomoč.
Komandirja postaje milice iraenuje občinska skupščin* po predhodnem soglasju republižkega sekretarja za no-tranje zadeve.
XI. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
"                                  240. aen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skup-nosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnostl ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
241.člen
Obfiinska  skupščina,  organi  samoupravnih  Interesnth silcupnosti in organizacij združenega dela posebnega druz-benega pomena so dolžni pravočasno in pravilno sezna-njati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter ¦ izvrševanju nalog iz svojega delovnega podrofija, o vpraša-' njih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov  ter  o  predlogih odločitev, kl zadevajo naj^ širši krog delovnih ljudi in občanov.
Organzacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, po polno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združe-nega dela ter krajevnih skupnostih in druzbenem življenju v obfidnl.
242. člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije zdru-ženega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosta ter druge organizacije in Skupnosti seztianjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročlli, publikacijami in podobno, prek interesnih glasil, otCin-skega glasila in prek dnigih sredstev javnega obveščanja.
243.»en
O delu občinske skupšfiine in njenih organov obve. ščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega členi lahko poobla-stijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
244. člen
Statuti organlzacij združenega dela ter drugih suno-upravnih organdzacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pamenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
245. člen
S področja dela občinske skupžčine in njenlh organov so tajni in se ne smejo objaviti podatki:
—  lz nadrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—  o organizaciji civllne zaščite,           .    •
—  o strateških objektih,                                  ..     :   .  .
—  o opremi ljudske obrambe,
—  drugl podatki, za katefe tako sklene občinska skup-ščina..        .    .                                                   ,    ,
, 246.61en                   ;
Seje občinske skupšfiine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah zdru-ženega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih intere-snih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupšiine.
247. člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z Irateresi vamosti in obrambe države in z drugimi druž-benirrri interesi, kl jih določa zakon.
X«. ODGOVORNOST NOSILCEV
SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUGIH FUNKCIJ
248.člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci šamouprav-nih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih In drugih. druzbenfli funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
249. člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini In njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skup-ičina je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska »kupščina.
250. člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolž-nosti in pooblastil. V okviru politične odgovomosti in ocene njegovega dela lahko občinska skupščina funkcio-narju postavi vprašanje njegove zaupnice, ga odpokliče ali razreši lunkcije.
351. člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, sa-moupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev »kupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugibt strokovnib. služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolž-ni obravnavafci pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugo-toviti dejansko st-anje ter storiti vse potrebne ttkrepe. O »vojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
252. «en
lavoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazlo-ilti.
XIII. SODELOVANJE OBCINE Z DRUGIMI DRU2BENOPOLITICNIMI SKUPNOSTMI 1N ORGANIZACIJAMI
253.61en                               s
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vpražanj •kupnega pomena, izmenjave izkušenj jn medsebojne po-moči sodeluje občina Ljubljana Center z mestom LJub-Ijana, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi orga-nizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statu-tom, statutom mesta Ljubljana, drugimi predpisi t«r sklenjenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organlzacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, orga-nizacije združenega dela, samoupravne interesne skup-nosti, družbenopolitične organizacije in druge samouprav-ne organizacije in skupnosto ter strokovna in druga sdruženja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
254. i\e*
Prt uresničevanju stvojih pravic obveznoefci v skladu % ustarvo, zakonom in tern statutom občinska skupščina
sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združe-n^;a dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi inte-resnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijaml ter drugirai samoupravnimi organizacijami in skupnostrol v obiini.    .
355. (len
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pn izvrševanju pravic in dolžnosti občlne s skupšCino mesta Ljubljana in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupšči-na in njeni organi zlasti:
—  izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obrav-navanju zadev z  vseh področij družben^a življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enotea in usklajen razvoj v mestu in občini,
—   predlagajo  obravnavanje   vprašanj   iz   pristojnosti mesta Ljubljana ter sprejem odlokov in drugih sploSnlh aktov,
—   sodelujejo pri oblikovanju programov dela skup-ščine mesta Ljubljana in njenih organov.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za obfiino in aie-sto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s skupščino mesta Ljubljana in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
25C.Llen
Skupščina občine Ljubljana Center in njenl orgaal sodelujejo s skupščino Socialistične republike Slovenije m njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občinb Ljubljana Center in Socialistično republiko Sl«-"venijo.
1 Skupšdina občine Ljubljana Center in njeni orgaal dajejo predloge, mnenja in staliSča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo skupšfiina Sociali-stifine republike Slovenije in njeni organi.
257. Hen
Občina Ljubljana Center sodeluje z drugimi obdinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacij« in službe za opravljanje zadev skupnega pom«ia in z* zadovoljevanje skupnih potreb.
Za Urejanje dolofienih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobCinski , organ samoapravlja ali pa se združi v regionalne in drnge »kupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v med-obdinski skupnosti delegati zdruienih obdin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnlh vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti obftin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine zdru-ženih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in občanl v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
258. člen                      "    •     .
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in na-rodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistiCne revo-lucije, razvijanja socialistične sarhoupravne družbe in zaradi potrebe po razviianju medsebojnega sodelovanja na druibenapolitidnem, gospodarskem. kultumem in dru-gih področjih družbenega življenja, občina Ljubljana Cen-ter sprejema listino o pobratenju z drugimi občinaml v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine obtinr »ka »kupščina.
Z listino o pobratenju obfiini določita tudi program medsebojnega sodelovanja oziroma načln sprejemanja programa sodelovanja.
259. «en
V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistifine federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nevme-šavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih. za svetovni mir, sodeluje občina Ljubljana Center z mesti in organi-zacijami v tujini.
XIV. SPREMEMBA STATUTA OBČINE
260. člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska Bkup&Sna, njen zbor ali izvršni svet, organizacije zdru-ženega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije In driige samo-upravne organizacije in skupnosti.
261. člen
O pobudl, da se začne postopek za spremembo statu-ta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim staliSčem pred-loži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča ob-feinska skupžčina na seji vseh zborov.
262. člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za Bpremembo statuta pripravl posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občin-ski skupščinl. Osnutek sprememb statuta da občtnska Bkupščina v javno razpravo.
Po kondanl javnl razpravl poda posebna komlslja Otočinskl skupščdni predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, de zanjo glasujeta dve taetjinl delegatov vsakega zbora obiinake skupičine.
263. Llm                y
Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja sta-tuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlo kom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot  sprememba statuta.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
264. člen
Odloki Ln drugl sploSni akti, kl Jlh mora po določbah tega statuta sprejeti občinska skupščina, morajo bltl sprejeti najkasneje do
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s tem sta-tutom usklajeni tudi predpisi občinske skupščine in nje-nih organov, sprejeti pred uveljavitvijo tega statuta.
265. čleu
Delovna telesa občtnske skupščine nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jlh imajo po obstoječih predpisih občinske skupšfiine.
Upravni organi nadaljujejo v okviru pristojnosti, kl imajo po obstoječem odloku občinske skupščine.
266. člen
Z dnem nveljavltve tega statuta preneha veljatl statut občlne Ljubljana Center, ki ga Je sprejela občinska skup-šdina na seji dne 28. 2. 1974.
267. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem llstu SR Slovenlje.
31
Vsebina
STRAN:
I. TEMELJNA NACELA                                                3
II. SPLOSNE DOLOCBE                                                 5
'UI. URESNICEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OB-
CINI                                                                          5
1.  Samoupravljanje v združenem delu
2.  Samoupravljanje v samoupravnili interesnlh skupnostih
3.  Samoupravljanje v krajevnih skupnostih
4.  Samoupravno  sporazumevanje ln  družbeno dogovarjanje
5.  Skupšdinstd slstem
8. Oblike osebnega izjavljanja v obflnl
IV. PRAVICE IN DOL2NOSTI OBCINE                        10
1.  Drnžbeno planlranje
2.  Gospodarstvo in družbene dejavnosti
3.  Varstvo borcev NOV
4.  Urejanje prostora
5.  Varstvo človekovega okolja
S. LJudska obramba In družbena samozaščita
7.  Kadrovska poliltka in zaposlovanje
8.  Sredstva za skupne in splošne družbene po-trebe
9. Drnzbeno varstvo samoupravnlh pravlc in
družbene lastnine 10. Nadzorstvo nad zakonitostjo
V. OBCINSKA SKUPSCINA                                          1»
1.  Položaj in pristojnostl
2.  Sestava
3.  Pristojnost In delo zborov
4.  Predsednik. podpredsednik skupščine in pred-sedniki zhorov
5.  Delovna telesa skupščine in zborov
VI. IZVRSNI SVET                                                       U
VII. OBCINSKI UPRAVNI ORGANI                               Z$
VIII. DRU2BENI SVETI                                                  Vt
IX. AKTI   OBCINSKE  SKUPSCINE   IN   NJENIH
ORGANOV                                                               27
X. DRUGl ORGAM V OBCINI                                    7»
XI. JAVNOST  DELA  ORGANOV   IN  ORGANIZA-
CIJ                                                                           28
XII. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNTH
IN DRUGIH FUNKCIJ                                            29
XIII.  SODELOVANJE OBCINE Z DRUGIMl DRU2-BENOPOLITICNIMI SKUPNOSTMI IX ORGA-NIZACIJAMI                                                            29
XIV.  SPREMKMBA STATUTA OBCINE                          30 XV. PREHODNE IN KONCNE OOLOCBE                      30