List 52,
Hitimo na pomoč stradajočim našim
bratom v Istri!
Neprestano deževno vreme spomladi, grozna suša pa poleti vzela je ubozim Istranom ves živež tako, da Hže zdaj hude lakote ginejo, kajti takoane slabe letine najstarejši ljudje ondi ne pomnijo.
O tolikih nadlogah so se združili isteraki rodoljubi v Pazinu v odbor, kateremu na čelu stojita c. k. profesorja gospoda Franjo Matejčič in Ivan Berbuč, in kateri je po slovenskih časnikih razglasil poziv, s katerim trkata na vrata usmiljenih ljudi, posebno Slovencev, in prosita nujne podpore vzlasti tam, kjer letos niso imeli slabe letine.
Taki prošnji nasproti ne smemo neobčutljivi ostati, temveč dejansko moramo kazati, da „Slovan res povsod brate ima".
Odbor, ki se posebno zaupljivo obrača do gospodov duhovnikov, da nabiro denarja, žita, krompirja ali ka-korštega koli živeža, v svoje milostne roke vzamejo, je tudi meni pismo poslal, naj v njegovem imenu v „No-vicah" povzdignem glas za stradajoče sorodne nam brate t Istri.
Za sveto svojo dolžnost si zato smatram, pričujoči klic poslati do naših rodoljubov, ki so uže tolikrat dejansko kazali, da jim kri ni voda in osmiijenost ne prazna beseda , naj kolikor moči pomagajo toliko nesrečnim siromakom! Čitalnicam, ki napravljajo zimske veselice, se pa ponuja zdaj lepa prilika, usmiljenim biti; naj se je zdatno poslužijo! Vsaj mili Bog stoterno povrača, kar se daruje ubogim. „Novice<4 bodo rade prejemale darove v denarjih in prejem potrjevale v svojem listu; živež vsake vrste pa naj se pošilja naravnost gori imenovanima gospodoma v Pazin (PisinoJ.
Dr. Jan. Bleiweis.