- 32 — Opravita notarjev. Opravila notarjev se razdele v dvojne: ali de izdelujejo pisma, ktere jim ljudje izdelati naroee, ali pa take, ktere jim ccs. kralj, s odi je izdelati velevajo. Kriva misel pa je, ako kdo misli, de prihodnjič morajo vse pogodbe (kontrakti), vse prošne pisma, vse oporoke (testamenti) i. t. d. po notarjih izdelane biti. Po dani postavi le naslednje pisma spadajo v opravilstvo notarjev, namreč: ženitne, kupne, menjavne in posojilne pisma ali pogodbe med zaročenimi, kakor tudi spričbe prejete dote; po tem daritvi ne pogodbe brez de bi se bila daritev že prejela; dalje pismene pogodbe slepih, gluhih in mutastih in oporoke mutastih, in poslednjič menični protesti (Wechsel proteste). Ni težko zapopasti, zakaj de so ravno te opravila notarjem — možem javniga zaupanja — izročene, ker po ravno tacih dostikrat ponarejenih pismih se zamorejo velike goljufije zgoditi. Kolikrat je že žena, ktere moža so na kant djali, vse premoženje na se po- tegnila, rekoč: de ženitno ali daritno pismo dokaže, de je premoženje njeno. Take pisma so bile pa včasi še le en-raalo pred kantam napravljene. In zaupniki in poso-jivci, ki so možu kaj upali ali posodili, so po tem ob vse prišli, ali pa le toliko povernjeniga dobili, kolikor se je goljufnimu možu ali ženi dati poljubilo. Prihodnjič se to po notarjih ne bo moglo več zgoditi. Tudi je notarjem izročeno, gotovost (resnico) podpisov ali prepisov, dan njim predloženih pisem, in de ta ali una oseba še ži vi, poterditi, ako kdo te spričbe želi. S tem je opravilstvo notarjev pri kraju, zakaj iz-delanje druzih pogodb 9 ki imajo očitnim bukvam vpisane biti, ako so od notarjev napravljene, vživajo le to prednost, de se brez ugovora v očitne bukve zapišejo, in nobeniga opravičenja ali opravdanja (Rechtfer-tigungsklage) treba ni; nasproti pa take pogodbe, ki jih ni notar naredil, se zamorejo prihodnjič le prenoti-rati, kterih gotovost se o 14 dneh z imenovanim opravič-nim pismam skazati mora. Iz tega se razvidi, de prošnje za dobitev zakona, vojaškiga oprostenja, za dovoljenje kakiga rokodelstva i. t. d. ne potrebujejo notarja, de bi jih mogel ravno on spisati. Notarja pošlje tudi c. k. sodnjištvo, de po umerlih premoženje zapečati, popiše (inventira), ono ga pošlje k dražbam (licitirengam) i. t. d. — to je pa za tiste, ktere to zadeva, vse eno: ali pride c. k. sodnišk komisar ali pa v imenu sodništva notar.