Tevje nad Loko pri Zusmu Tinje obéi Fotografiji na platnicah Photographien auf dem Umschlag Pogled na najdišče z južne struni. Trem is cesarja Xenon a (zadnja stran). Blick auf den Fundart von der Südseite. Tre in issis des Kaisers Zeno (Revers). Pogled na najdišče z jugovzhoda. Blick auf den Fundort von Südwesten. -v 'it,i Opera Instituti Archaeologici S i.oveni ae 4 SI.AVKO CIGLENI'CKI TIN JE \ \1> IOKO PRI /.DSM I Poznoantlfna in /};üdnjesrednjevL-ika nnM-lbina S prispevkonui Zvezdune Modrijtm in Andtvje Dolerüi i icic ter Ivt um Tarka TINJE OBERHALB VON LOKA Pftl 7\ SMU Spätnntikc nud frühmittelalterliche Siedltint Mit Beiträgen von Zvezdana Mndrijan und I ndreja Dolenc ! 'icic sowie van Ivan Türk <• 2000, Institut za arficologijo ZRC SA/U. Zilloirbii ZßC Prci nd/t II>ei setzung Marija Javor Briski Obiiktivanje/Gesta liung Mi loj ka ¿a I i k IJ uzjan Jezikoi ni pti'gh'd/Lektur Zvo 11 ka Leder Märicini Bis In v/c>u:hnungen 13ragica K n r Ii c Lunder Fi> logt üfiji ■ P/uitogropbien SI avko C igleneck i. Ca rmen \ s i n >äio izdai Herausgegeben van Institut /a arheologijo ZRC SAZU Zanj/Verantwortlick Jane/ Dular Za/ozila Verlegt ZaloibaZRC, ZRC SAZU Zanjo/Vernntwortllch Oto Lulfiur Tisk/D)m k Liltera picta, Ljubljaiui 77,sk pub/iküvije jeßnunenö pitdprlo Gedruckt mit Unterstützung Ministrstvo /;i kulturo Republike Skivemje des Kulturminister! ums der Republik Slowenien C1P Kalnln/ni zapis o publikaeiji Narodna in univeivitetna knjj/iiicp v Ljtibljani 903/904(497.4 Tinje) CIGLENECKI, Slavku 1'inje med l.oko pri ¿usmu poznoanttina in /¡»odnjesrednjevc5ka naselbiha Tinje oberhalb von Loka pri Zttsmii : Spüianiike und friihmiitfelalierliche Siedlung. Sluvko t'iylcnceki : sprispevkoma Zve/dane Modrijan in Andre je Dolenc ViCiC tcr lyana Titrka mit beiträten von ZveAiana Modrijan und Andrej ^ t . ^ . . J * ^ ^ . 4 O. L . . X . . . ^^ . . . 4 4. + 4. f 4 4 4. 4 4 4 4. t Drage oblike...............:.....................L,,..................................'„....„Š..............«{Si..............................................6H Zllilki na dnu posod ...........vi.^^viv,,.^.............„..„.„..„..,.,....„..,...„..„...........6H Vpetost tinjskega gradiva v sočasno podobo grobe keramike v Sloveniji tu širšem y?]iodnoalpsketn prostoru.....6lJ Zaključna opažanja o grobi keramiki......................................................................„.„„„................................„„„.. 133 Interpretacija naselbinskih ostalin m vpetost v sočasno poselitveno sliko...................................................................146 PoziioantiOna poselitev......................................................................................................................................— 147 Zgndnjesrednjeveška poselitev ........................................................................................................................„.,„.. 153 Pov/etck............................................................................................................................................................................157 Seznam literature...........................................................................................................................................................................161 Dodatek..........................................................................................................................................................................165 Favna (Ivan Turk).....................................................................................................................................................167 Katalog (Zvezdana Modrijan in Andreja Dolenc Vičič)...............................................................................................173 Pregled drobnega gradiva pn najdiienili sklopih........................................................................................................... 191 Table 1—44......................................................................................................................................................................197 rh tli m v/ inhalt Vorwort ..................................................................................................................... ...... ..................rfliwwiMwä! Forschungsgeschiehtc......................................................................„..,.,................................................................... Reltungsgrabungen in den Jahren 1980, 1981 und 1991 sowit^opographi sehe Ergänzungen.......................................9 Objekt I ......................................................................................................................................................................17 Objekt 2 ..................................................................................„.„..................„,„,.,.,„,„„..„,.„.„,„....,.,..„,............i7 Objekt 3......................................................................................................................................................................19 Objekt 4.............................................................................a.........................................................................................11 Objekt 5......................................................................................................................................................-...............27 (IbjL'kl 7 ......................................................................................................................................................................36 Objekt K......................................................................................................................................................................m Die beiden Graben an der Ostseite der Siedlung.......................................................................................................39 Sondierungen im Jahre I l)K I..................,..,,,....,...,.........................................,,,,.......,......,,,,............43 Bohrungen...............„..„..„„.....„„..,..,„„„..................................................................................................44 Rcttungisgraburtii eines Teiles des spätantiken Gräberfeldes im Jahre 1991.............................................................46 TopQgraph ische F ryü nznngen......w«..., .....................................................................................................................47 Hie Funde.........................................................................................................t....................................................50 Grobkeramik...................................................................................................................................................................52 Umleitende Bemerkungen ......................................................................................................................................59 Analyse der Grobkeramik vom Tinje—..,.,...,._,„......................................................................................................62 Topfe.......................................................„..................................................................................................................63 Schüsseln....................................................................................................................................................................67 Andere Formen...........................................................................................................................................................68 hinten marken..............................................................................................................................................................68 Beziehung des Materials vom Tinje zum zeitgenössischen Vorkommen der < irohkeramik in Slowenien und im weiteren Oslalpenranm................................................................................................................69 SchluJlbcmerkuagen zur Giibbkcnimik....................................................................................................................133 Interpretation der Sicdlungsreste und deren Beziehung zum zeitgenössischen Hesicdlnngsbikl................................146 Spiiinntike Besiedlung..............................................................................................................................................1-47 Frühmittelalterliche Besiedlung............................................................................................................................. 153 Zusammenfassung.........................................................................-............................ .-.,„...—._.,................. 157 Literaturverzeichnis......................................................................................................„„„....,..„....,„..,..„,.„,.,,..........161 Anhang...................................................................................................................................................................................................................................................................165 I ierknoeheil {Ivan Türk)................................................................„„....................¡¡¡ä.................................167 Katalog (Zve/diina Modrijan und Andreja Do leite Vieie)............................................................................................ 173 Übersieht über die Kleinfiindc naeh lundkomplexen....................................................................................................191 Tafeln I 44......................................................................................................................................................................197 predgovor vorwort Arheološka nnjdiSča imajo pogosto ncnavadn^ ne vedno srečno usodo Mednje sodtTinje nad Loko pri Žusmu, Skrilo v hribovitem svetu Kozjanskega, na koncu doline ijtinj-skega potoka se je /tlelo tako zavarovano in nedostopno, da smo biti prepričani, tia ga bodo podrobneje raziskov ale Šele pri h mj nje generacije arheologov Slučaj pil je hole I drugače. Čeprav je hi In Ti nje med po/noaiitičnimi se pred neduvnim tako redkimi najdišči eno pr\ ih znanih, je bilo mogoče le slutiti njegov znaiaj in pomen. Pomanjkljivo poznavanje lovrslnih postojank je nakazovalo lego naselbine pov sem na vrhu hriba. Ko smo ob daljšem spoznavanju terena vendarle prišli do spoznanja, da je bila naselbina v nasprotju s takrat ¡poznanimi postavljena na obsežnem pobočju in ko smo nači tovali prve sonde, nas je tik pred realizacijo načrta prehitel nepričakovan dogodek: / bagrom zgrajena cesta je močno poškodovala osem arheoloških objektov, kurje zahtevalo takoj i nje ukrepanje. Zavod /a spomeniško varstvo Celje je wit o pooblastil Institut za arheologijo S A Zli, da opr. i vi najpomembnejša zaščitna dela / majhno ekipo in še man jšimi sredstvi smo skušali iz uničenih objektov rešiti, kar je bilo še mogoče. Ko smo bili prepričani, daje najdišče /uradi velike izpo-vednosti in pomena zaščiteno m ohranjeno /¡i nadaljnje raziskave, je vanj posegel s sev erne stnini še kanuiolom. Kljub poškodbam so raziskani objekti omogočili zanesljiv vpogled v arheološke plaši i, potrdili obstoj velike poz-noantiCne in slovanskodotme naselbine :er prispevali mnoga nova spoznanja k problematiki prehodit poznoanličuu-ga obdobja \ s red n p vek Na tem mestu bi se želel zahvaliti vsem, ki so prispevali svoj delež k raziskavam arheološkega najdišča i in je nad Loko pri /usmu. I kipo na terenu so sestavljali: arheolog;! Ivan Tuši;k in podpisani. restavratorja Stanko Goj-kovič m Damjan Vahen ter študentje arheologije Polona Milene, Andreja Dolenc, Jana Horvat, Sneža Hvala, Igor Kernel, Eva Kocuvan, Mare Meglič (t), line Saj Si Ivan Sprajc, Mojca Vomer in Ivan / vek t ieodetsko izmero je opravil geometer Bogo Žonlar, del fotografij je posnela Carmen Narobe (t). V ekipi sla s prostovoljnim delom sodelovala tudi člana krajevne skupnosti Loka pri Zusmu I di Peperko in Srečko Kos. Veliko truda je bilo potrebnega za obdelavo drobnega gradiva, k t sta jo pripravili Andreja Dolenc Vič i C in Archäologische l undorte erleben häufig ein ungewöhnliches. nielu imm£g glückliches Schicksal, Dazu ziililt 1 in je oberiialb von Loka pri /iisniu. Verborgen im Bergland von Kozjansko, am Ende des Tmjebachtals schien er so geschützt und unzugänglich /u sein, daß wir davon ühei-/eugi waren, ihn würden erst die kommenden Aichiiolo-gengeni?rationell genauer erforschen. Der Zufall w ollte es anders. Obwohl Tmje eiriOs der erstbe kannten spätaniiketi Fundone ist, die bis vor kurzem äußerst selten waren, konnte man seinen Charakter und seine Bedeutung nur erahnen Die spärlichen Kenntnisse solcher Anlagen sind auf die Lage der Siedlung auf dem ßeTggipfel /in uckzufiih-ren. Als wir nach einer längeren Erforschung des Gelän-tles dennoch zu der Erkenntnis gekommen sind, daß die Siedlung im Gegensatz zu den damals bekannten an einem ausgedehnter 11 atig emcbiet worden war und als wir die ersten Schnitte gelegt halten, kam uns vorder Realisierung unseres Planes ein unerwartetes Ereignis zuvor: Die mit Hille eines Baggers gebaute Straße hatte acht archäologische Objekte stark beschädigt, was sofortige Maßnahmen erforderte. Das Amt liii Denk maisch tu/ Celje erteil^ dem Institut liii Archäologie der Slowenischen Aka demie der Wissenschaden und Künste die Vollmacht, die wichtigsten Rettungsgrabungen durchzuführen. Mit einem kleinen Team und mit noch kleineren Mitteln versuchten wir aus den zerstörten (Jbjekten zu retten, was es noch zu retten gab. Als wir davon überzeugt waren, daß der Fundort wegen seiner großen Aussagekraft und Bedeutung unter Denkmnlsehutz steht und (iir weitere Forschungen erhalten bleibt, wurde er an der Nordscite noch durch einen Sieiri bruch bedroht, l'rotz der Beschädigungen haben die erforschten Objekte einen zuverlässigen Einblick in die archäologischen Schichten gewährt, das Bestehen einer großen spätantiken und slawenzeitlicheh Siedlung bestätigt und v iele iietie Erkenntnisse /111 Problematik des Übergangs von der Spiitautike zum Mittelalter vermittelt. An dieser Stelle mochte ich all denen danken, die ihren Beitrag zu den Erforschungen des archäologischen Fundortes Tmje oberhalb von Loka pri ¿usitiu geleistet haben. Zum GrabüngsEeam gehörten zwei Archäologen, Ivan Lusek und ich, die Restauratoren Stanko Gojkovic und Damjan Valien sow ie die Arehäologiestudcnten Polona lliteue, Andrejs Dolene. Jana Horvai, Sneza Hvala, Igor Kernel, Eva Koeuvan, Marc Meglii (t), 1 ine Sajn, Ivan Sprajc, Möjca Vonier und Ivan Xizl-L Die Vermessung führte 7 PKE:l>GOVOtt VOKWIIHI Zvczdana Modrijan. Risbe predmetov so delo Dragice Kni-llc Lunder, računalniška obdelava načrtov in risb pa Dra-gutmu Valoha, Mateje Bclak in Iva Bizjaka, Naporno preverjanje rokopisa, literature in pripravo načrtov ji; skrbno in zavzeto opravila Zvczdana Modrijan, Terenski del akcije so financirale tedanji Kulturna skupnost Slovenije. Raziskovalna skupnost Slovenije in Občinska kulturna skupnost Šentjur pri Celju, natis tega dela pa je omogočilo Ministrsivo za kulturo. Rad bi se zahvalil tudi tedanji direktorici Zavoda za spomeniško varstvo Celje Anki Aškerc, ki je zagotovila začetna sredstva. in tedanjemu upravniku Inštituta za arheologijo dr, Mitji Brodarju kot tudi njegov emu nasledniku dr, Janezu Dularju, ki sta dolgoletne raziskave vseskozi spremljala in vzpodbujala. Posebna zahvala velja lasmi kom arheološkega terena na Tinju Mimiki in Zvonku Hcmavs(t) ter njunim otrokom Zvone tu, Mileni, Iranci ju in Romanu. ki so nas pri delu podpirali in gostoljubno nudili pomoč v velikokrat zahtevnih pogojih raziskovanja. Daje bili) mogoče pripraviti izbor keramičnega gradiva od drugod, gre zahvala kolegom AI mi Bavdkovi, Vesni Kopriv ni kov i, Darji Pirkmajerjevi, Miri Strmčuik Gu-ličevi, Stanku Pahiču in tir. Božidarju Slapšaku, ki so mi omogočili ogled in izris gradiva, ki je bilo deloma sicer že objavljeno, a smo ua zaradi boljših možnosti primerjav ponovno izrisali. V številnih pogovorih pa so mi bile v pomoč pripombe kolegov dr. Volkerja Bicrbrauerja, tli. Fe-lixa Bicrnianna, dr, Maurizia Huore, tir. Franza Glascrja, dr. Mkhaela Mackensena, dr. IlelgaTd Rodriguezove. dr. Sabine Ladstatter, dr. Lil le Steinklaubcrjevc, Vlada Sokola, dr. Dragana Božiča, Dar e ta Vuge. dr, Timoteja K ni tka in tir Andreja Plctcrskcga, Na koncu bi se želel posebej zahvaliti še svojemu očetu Slavku Ciglenečkemu. s katerim som že v svojih olroš-kilt letih večkrat obiskal Tin je in ki me je pri vseh začetnih arheoloških topografski h raziskavah neutrudno in z veseljem podpiral. Pričujoča knjiga predstavlja izsledke, ki smo jih uspeli pridobiti z zase it mm t izkopavanji arheološkega spomeniku najvišje kategorije in je hkrati opomin k budnosti, da v hitrem ritmu sodobnega življenja ne uničimo še tistih zadnjih dragocenih preostankov lastne zgodovine, ki nam ponujajo odgovore na ključna vprašanja naše preteklosti in identitete. der Gcometer Bogo Zönlftr durch und einen Teil der Foto-att(nahmen machte ['armen Narobc jt). Als freiwillige: Helfer wirkten im Team auch die Milglicdcrdcr Gemeinde l.oka |iri ZtiSllUt Ii Ii Peperko U!id Srecko Kos mit, Viel Mühe bereitete die Bearbeitung der Klein funde, die von Andreja Dolene Vifiii und Zvezdana Modrijan ausgeiürt wurde. Die Zeichnungen der Gegensliiudc wurden von Dragica Knific I under angefertigt und die computergeslütztie liearbeitung der Pläne hik! Zeichnungen wurde von Dragutin Valoh, Mateja Belak und Ivo Bizjak vorgenommen. Zvezdana Modrijan nahm sich die Mühe, das Manuskript durchzusehen, die Literatur zu überprüfen und die Plane sorgfältig vorzubereiten. Die Gcländearbciten finanzierten der damalige KuU turverband Sloweniens, die Forachungsg&nc inschalt Sloweniens und der Kulturverband der Gemeinde Sent jur pri Celjit. den Druck dieser Arheii ermöglichte indes das Kulturministerium. Auch möchte ich der damaligen Direktorin des Denkmalschutzamles Celje Anka Aäkerc meinen Dank aussprechen, die die ersten Mittel zur Verfügung gestellt hai, sowie dem damaligen Vorstand des Instituts für Archäologie Dr, Mitja Biotlar und seinem Nachfolgcr Dr, Janez Dulftr. die die langjährigen Forschungen stets begleitet und ermutigt haben. Ein besonderer Dank gebührt den Eigentümern des archäologischen Areals auf dem Tinje Mimika und Zvonko I lernwvs(t) wie auch ihren Kindern Zvone, Milena, Franoi und Roman, die uns bei unserer Arbeit unterstützt und bei den oftmals schwierigen Forsehungsbedingungen gastfreundlich ihre Hilfe angeboten hüben. Für die Ermöglichung vier Auswahl des Keramikmaterials von anderen Fundorten bin ich meinen Kollegen Alma Havdek, Ve.sna Koprivnik, Darja Piikmajer, Mira Sirmciiik Gulic. Stanko l'ahie und Dr. Bozidar Slapäak zu Dank vor pflichtet, die mir ie I ansieht in das Material, das zum Teil /war schon veröffentlicht worden ist, das wir aber aufgrund der besseren Vergleichsmodi iclikeiten nochmals gezeichnet haben, gewährt haben. In zahlreichen Gesprächen boten mir die Bemerkungen der Kollegen Dr, Volker Bierbrauer, Dr Felix Biermann, Dr. Mauri/io Buora, Dr. Eranz Glaser, Dr. Sabine Ladstätler, Dr. Michael Mackensen, Dr. Iielgürd Rodriguez, Dr, Ulla Steink lauber, Vlado Sokol, Dr, Diagiin Hozie, Darc Vuga, Dr. I imotej Kuiiie und Dr. Andrej Pleterski eine wertvolle Hilfe. Schließlich möchte ieh noch meinem Vater Slavko CigleneCki, mit dem ich schon in meiner Kindheit mehrmals das I in je besichtigte und der mich bei allen anfänglichen archäologischen topographischen Erforschungen unermüdlich und niit Freude unterstützte, meinen besonderen Dank aussprechen. Das vorliegende Buch stellt die forsch ungsergebnisse vor, wozu wir bei den Rcltungsgrabuiigen des archäologischen Denkmals, das zur höchsten Kategorie gehört, gelangt sind und isi zugleich eine Ermahnung zur Wachsamkeit. im schnellen Rhythmus des modernen Lebens nicht die letzten wertvollen Überreste der eigenen Geschichte zu zerstören, die uns die Antworten auf die Schlüsselungen unserer Vergangenheit und Identität bieten. K zgodovina raziskav forschungsgesci uchte Najdišče Tinje jo prvit: opozorilo nase na pire lomu v 20, s!.: v poroči I Li ¿¡ruškemu Joaneja za leto 1896 sta namreč omenjena ti vsi rimska fragment i ran a kamna z reliefi, v katerih jo bilo mogoče prepoznali Inip vojSčaka in polovico delfina, z oznako Žamark pri /usntu (Jahresbericht 1896, fix 4.1), Natančnejši podatki o nnjdtščii nisp hi I i podani (si. 1). Pitvi podrobnejši op in najdiSča se je pojavil nekaj ]cl za tem: rudarski inženir E, Ried J i/ Celja, kije bil poverjenik dunajske osrednje komisijo /;i zaščitil spomenikov, je v poročilu, dal i ran im s dccemhrom 1 poročal o Si. 1 Pogled na najdišče s Finskega. Abb. I Mick auf den Fundort vum finsko. Der Fundort Ii nje zog zum erstenmal s an der Wende vom 19. zum 20, J h. die Aufmerksamkeit ;wl'sich: Im Bericht des (jrtizer Joanneum iür das Jahr I werden nämlich zwL-i römische fragmentierte Steine mit Reliefen erwähnt, worin man den Rumpf eines Soldaten und eine Delphin-hiilTie erkennen kann, mit dem Kennzeichnen Žamark pri /usmu (Jatiresberichl 1896, 85, 43). Genauere Angaben zum Fundort sind Bichl vorhanden (Abb. i). Die erste detailliertere iicschrcihuder Fundstätte tauelit erst einige Jahre danach auf": Der Bergingenieur F. Riedl aus Celje, Beauftragter iler Wiener 7.clitraIkomniis-sion Ilir Erforschung und Erhaltung der Kunst ttnil historischen Denkmale, sehrieb im Bericht vom 15. Dezember 1899 über die llurgruine Žamerk ¡Riedl 1900, 107), Fr beschreibt die Reste eines 9,6 x 7 m großen Turmes auf einem Hügel und erwähnt alte Gräber. Scherben, römil sehe Münzen und andere interessante archäologische Angaben im Bereich von I inje. Aufgrund der Größe des Areals, wo die Funde aufgetreten sind, hatte er keine rechte Vorstellung vom Fundort. Sehr wichtig ist seine Erwähnung der bronzenen Stihisnadel (heule verschollen), die er in einer genauen Zeichnung dem Berieht beilegte und in die frühchristliche Zeit datierte (Ahh. 2). Ebenso hat er erwähnt, daß im ersten Bericht vom .1 online um die vorgestellten Steine beim Umbau des einzigen Wohngebäudes am Fundort (heute Loka pri /usmu 26) entdeckt wurden; R. Ložar führte 1930 bei den Neuerwerbungen des National museums in Ljubljana drei spätrem i sehe Münzen und eine Gemme aus blauem Glas vom Tin je t Flurname Žale) an (Ložar 1930, 33) (Abb. .*), die schon bet E. Riedl angeführte St i In s na de! und die anderen Funde in Privatbesitz erwähnt im Jahre 1933 A. Karlin (Karlin 1933, 15). In der /.eil zwischen dem Eisten und dem Zweiten Weltkrieg werden noch mehrere Funde erwähnt, wovon man nicht genau weiß, wann und wer sie gefunden hat. Ein Teil dieser Funde, die in das Museum von Maribor und später in das Museum von C elje gelangt Kind, hat zweifellos i. Sasel gesammelt, wie man dem Akzessions-buch des Museums von Maribor entnehmen kann. Fr war in den Jahren von 1922-1936 Richter im nahegelegenen Šmarje pri Jelšah. .1. Sasel machte auf den Fundort Tinje auch F. Uaš aufmerksam, damals Sekretär des Museums-\ creines Mari bor, als dieser I .orgers Grabungen der römi 9 Z< ,1HII IVINA RA/ISK w E^mSt lILINÛSflliSGlIK ll'll ruševini gradu Žirfifcrk (Riedl 1900. H)7). O pisilje os taline 'i. 6 x 7m velikega stolpa na vrhu hriba in omenja stare grobove, črepinje, litijske novce in druge zanimive arheološke podatke na območju Tinja. Zaradi \elikosti areala, na katerem so se pojavljale najdbe, ni imel prave pfciilsta-veo najdišču, /elo pomembna je njegova omemba bronaste igle * obliki stilusa (danes neznano kje), ki jo je \ ti a tančni risbi priložil poročilu, in pravilno ugotovil, da sodi v zgodnjekrščansko obdohje [si. J). Prav tako jo omenil, da sta bila pri prvem poročilu izJoancja predstavljena kamna najdena pri prezidavi edine stanovanjske hiše na najdišču (danes Loka pri Zusmu 26). sehen Villa in Zastrarije bet Šmarje besichligte (Paliie I969a, So wttrde der 1 undort »Tinje pri Loki« /um erslenmat auf der Silzung des Muséums vere i lies Maribor am 23. 1, 1935 erwalmt, Ëtwas spil 1er, auf der Sil/ung vom .i, S. 1935, bcscblossen seine M i tg Neder, »einen Sekretar /u bevollmaehtigen, tlainit er zusammeQ nui Dr. So še I die Gnmde i gen t Qmer au Isuclil und lîlr einen angeniésscncn Preis die Ausgrabungen tinserem Ve rein /tisieliert. Dcs-tjleielien genehmîgt erdie Arheiien /ur (■rlungungderein gematienen rfimischcn Sleine von . ,, Loka pri Zusmu, .« /u diesfin Ausgrubungéh rsi es allerdings nieht gekom-tnen (Pahič 1969a; 9R, Anm. 25). SI. J: Igla v obliki Stilusifpo Riedl 1900, 107). Ahh. 2 Stil um Kitk-1 (nach Rietil 1900. 107). K, Ložarje leta 1930 med novimi pridohjtvami Narodnega muzeju v I juhi jam s Tinja (ledina Zale) navedel tri po/n o rimske novce in gemo i/ modrega slekla (1 o/ar 1930.3.^11 v/, .i), že prt I . Riedl u omenjeni stil as in druge najdbe v privatni lasti pa omenja leta 1933 A. Kar)in (Karlin 1933, 15). V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je omenjenih še več najdb, /a kaleCC pa ne \emo zanesljiv 11, kdaj so bile najdene in kdo jih je odkril. Del teh najtib, ki so prispele \ mariborski 111 pozneje v celjski muzej, je netivo m no /bral t tuli .1. S a šel, kot je razvidno iz akecsijskc knjige mariborskega muzeja. Ta je bil v letih 1922-1936 sodnik v bližnjem Šmarju pri Jelšah. J. SaSel je na najdišče Tinje opozoril tudi I Baša, takral tajnika Muzejskega društvu Maribor, ko m je ta ogledal Lorgerjevo izkopavanje rimske s ile v Zamiranju pri Šmarju (Pahič I969a, 98). Tako je bilo najdišče »Tinje pri Loki« pr\ ic omenjeno na seji Muzejskega d rušiva Maribor, 23. januarja 1935. Nekoliko kasneje, na seji 3 marca 1935, sonjego\ i člani sklenili. uda pooblastijo tajnika, da stopi skupno z dr. fiašljem v slik z lastnikom sveta 111 os i p ura /a primerno ceno izkopavanje nagemu društvu. Islotako odobri delo za pridobi - lev Vzidflnih rimskih kamnov s____ Loke pri Žnsmn, Do teli izkopavanj pa ni prišlo (PahiČ 1964a, 98, op. 25). Povzetek dotedanjega vedenju o najdišču daje leta 1939 H Suria (Sari a I'139:1,65)-Poleg pa-g led a najdb opisuje razpored grobišč in domneva zmotno glede na ostanke na ledini Stari grad pozntianiično pribežališče. V pregledu vojaške zgodovine rimskega obdobja v Sloveniji je najdišče omenil kot drugo izmed slirifi led a j ztiatiih poznoanličnih pribežališč (Karia I939b, 14S). Obakrat je poimenoval najdišče Tinje pri Loki oz. Žusmuj torej je SI. 3: Cierna. M- 3:1. Ahh ,J ( te nune. M. .1:1. I inen Uberblick tiber die damaligen Kenmntsse des Fundones veilal.it ini Jaliie 1939 IL Sana (Saria |939fl, 65). Neben cincr Übersichl iiberdic Inunde bcschrcibl er die Aiiordnung der Uraber und vermulet líHsdtliclier-weise m den Ruinen mil der Fluí Stari gred cine spélr antike Fliehbürg. In dem Ahí ¡1.1 iiberdic Miliiargesehiehie der FÍimischen Zeit in Slowonien erwShnt er dte Fundstilt-te ais snvL-ite vi m \ ier damais bekunnleh i lichbufgen (Sana 1939b. 14N). Beidc Male nenni ei den Fundón Tinje pi i Loki bz\t. Tinje pri Zusmu, also gebrauehle er den Namen. der un ter.den Litiheimiselten bis víir kurzem fiirden I hu kuinplcx auftlem INigel mitder Kote464 in Cîebrauch war und der zwei (ellos den aItesten slowfinischcn Namen des Fundortes durstellt ( vgl. Saria 1939a, 64), IniHinblick nul die Ta t sac lie. dali dieses Toponym eine wichtige Ver-bindutig ziini Inhalt des Ftiiitiorles (alLslaw. ¡vu hete-stigter Mereich) hal, crscheint es ais die passendste De zcielinung, denn es unituDt die 11 uren mil den archiiiilojji-schen Funden! Ihh. 4). Auf die Bedeutung des loponyms iv US Zgodovina RAŽisk w FtmStHUNGSCUSfKH ttn uporabil označbo, ki je bila med domaČ-i in do nedavna v rabi /a sklop ledin na hribu s k ti I o 461 in predstavlja nedvomno najsiarejše slovensko ime najdišča (prim. Saria 1939a, 64). Cilede na dejstvo, da ima ta toponim pomembno povezavo / vsebino najdišča (sturoslov tvn utrjen prostor), se zdi najprimernejša OZMeba, saj tudi v celoti zajema ledine / arheološkimi osla I i nami (si. 4 i. Pomen (oponiniu kaic todi poimenovanje poloka. ki teče po dolini proti Soili (Tinjski po lok) in kasneje nastalo romarsko središee Tinsko, ca. 3 km vzhodneje od tod. l.eia omenja najdbo poz uoaritič nega novea P, Petru, ki ugotavlja na vrhu Tinja, na koti 461, ostanke sred-tjjeveSke utrdbe (Petri! 1970, 1641. Navaja pripoved (.lomne mm o ^robiseu v vinogTadu nad hišo in na ledini Slog, Pmv tako je opazil polovico /milje, ki sojo domačini našli na ledini V nži. Tudi sam sem večkrat skupaj / očetom zahajal na Ti nje, Tako mi je leta 1973 A. Hemaus izročil novce (irali-jana, X. I [emails pa je povedal, daje nekaj let prej našel kamnito figuro leva in bronasto suličnoost. Zalo sem domneval. da je bil del grobišča tudi nu ledini V riži ((. iyle-nečki 1974. 160 in 161). Pregled dotedanjih raziskav in izsledkov je i/šel ieia 1975 v temeljnem delu slovenske arheologije Arheološka najdiSča Slovenije (ANSI 1975,297), kjer pa so p»\ zeti le starejši v iri o najdišču. V, lk>lia je tam nakaza) tudi mo/-nosi, da lifivci \ celjskeRi muzeju pod oznako Zusem najverjetneje pripadajo najdišču Ti nje (Zmvachs Inventar C 19.01, SI. 260). weist audi die Benennung ties Baches, derdurch das Tal m Riehtuny Sotla (Tinjski potok) fliettl. und das spiiier entslandene Wa 11 fah rtsz.enlrtirn f insko, ea, 3 km wciter im Ost en. Im Jahre 1L>71) erwahnt tien 1 und einer spiiumiiketi Miin/e I*. Petru, der i in oberen Bereieh vom Ti nje, auf der Kole 461, die Reste einer mitte I alter lichen Festung kon-staiiert hal i I Viru 1970, 164). Lr ft h rt tfie lirzahlung der Hinlitjimisuhen vtin eiriem (irabertekl int Weinberg ®eir-halb eines Hmises und in der Flur Slog an. 1-benso stieflor auf die Hiillie eines Mahi steins, die v on Hinheimisehen anfder I lur V ri/.i gefunden wurdc. Auch ieh selbsl habe mehnnals zusanimen mit mei-ucm Vatcrdas Tinje aufgesucht So libergab mtr im Jahre 197.1 A. 1 i eniaus eine Gralianusmurize undZ. Hemaus tei I te mir mit, dali er eitiige Jahre /mor eine siv i net ne Lowen-ligur und eine bronzene Lanzenspitzc gefunden babe, i)es-wegeii vermiuete ieh etnen feildes Griibci feldes iiuch auf der Flur V riit (Ciglenečki 1974. 160 und 161). I-" in Uberblick ilber die bisherigeu Forsehungcn und 1 rkemiliiisse ersebien 197> in dem StUtidardwcrk der slo-wenisdten Arehaologio Arheološka najdišča Slovenije (ANSI Archfiologisehe Fundonc Slowcnienti 1975, 297), wo allcrdings ntu die iiiieren Quollcn von den Futidori /□sammiiigclafii sind. A. Holta deutete ilori nueh auf die Mivglichkejt, dal.i die Miinzen int Museum von Celje mit tier Beveichnung Žusem iioehstwahnsehein iic$ ziim l utid-ori Tinje gehdren (Znwaebs Inventar C' 1901, Mr. 260). Int Jnlire lc>79 veriifleniliehte I). Vuga die Fotogra- .S7. 4: Pugkd na linb / jugivalioda, AN" 4: IMiek oufden l!iij;L.! von SLtdwesien. I ) ZGOnOVINA RAZISKAV FORSCH [JNGSfi]:,'!cuscnT(: Leta 1979 jc D. Vuga objavil fotografijo sarkofaga s križem, ki jo je posnel leta 1923 (cdanji kouservator F:. S le le, ki je na nega! i v v praskal kol ime najdišča Zamer k. I). Vuga ugotavlja, da gre /a sarkofag i/ poznorimskega obdobja (Vuga 1979, 2911 iti 291), Dodaja tudi podatke \/ Stelulovih žftpiskov n najdbi obeh rimskih kamnov / napisi poti hišo, ti rimskem zidu prav tako pod n jo in o najdbah posameznih grobov. (i[ode na lu, da sem pri svojem prvem obisku Tinja, približno okoli leta 1 960. ta sarkofag kot otrok še videl, sem skušal dopolniti podatke o njem in njegovi usodi, saj mi ga je Sle leto va fotografija znova priklicala v spomin (CigleneCki 1981 a. 273, 274). Ležal je namreč lik ob v /hod ni stranici hišena majhni vrtni gredi. Poizvedovanja pri Z, Hcr-nausu so to potrdila; povedal paje tudi, da so ga kasneje odpeljali nemški iuristi. Omenil jc. da so našli pred drugo svetovno vojno še en večji sarkofag s pridal k i. približno lOOro vz.bodoo od njihove hiše. zalo sem domneval, daje bil tudi otroški sarkofag najden nekje tam blizu. Pri obhodu najdišča 30. oktobra 1978 sem našel na pobočju Številne fragmente poznoan tiene grobe kuhinjske lončenine (med njimi tudi dele glsmranih posod) in prišel do spoznanja, daje ireba naselbino iskati ne le na vrhu, ampak predvsem na prostranem ju /ne m pobočju lir iba, kar je bilo prt takratnem poznavanju poznoantičnih postojank nekaj povsem izjemnega. Da bi te izsledke preverili, smo najdišče uvrstili v srednjeročni raziskovalni program Slovenskega arheološkega d rušiva, da bi s sondami ugotovili natančnejši obseg naselbine in bolje opredelili začetek in konec postojanke, Načrtovano sondiranje je prehitel nesrečen slučaj. Z, 1 lemaus je v februarju 1980 zgradil cesto, ki je povezala osamljeno hišo z že močno razvejeno mrežo lokalnih cest. Pri tem je bager /are/.al v kulturne plasti mnogih arheoloških objektov (si. 5, 6). 17. marea 1980 je sporočil, da so pri gradnji manjše ceste nad njegovo hišo nadeli na arheološke predmete. Da hi ugotovil za kaj gre. sem si i eren lie eines Sarkophags mit Kreuz, die 1923 der damalige Konservator 1:. Siele aufgenommen hat, dieser hat auf das Negaiiv als Namen des Fundortes Äamerk eingeritzt. Wie D. Vuga feststellt, handelt es sich um einen Sarkophag ans spätromischer Zeil (Vuga 1979, 290 und 291), f;i lügt auch die Angaben eius Sieles Aufzeichnungen über die Funde beider römischer Steine mit Inschriften unter dem H hu1., über die römische Mauer, die ebenfalls darunter liegl. und über die Funde einzelner Gräber hinzu. Da ich bei meiner ersten Besichtigung des Tinje, um das Jahr i960, diesen Sarkophag als Kind noch gesehen hatte, versuchte ich die Angaben darüber und über sein Sehieksal /.tt ergänzen, denn Sieles Fotografie hat ihn erneut in mein Ciedäehlniszurückgerufen lCiglenc£ki 1981a. 273 und 274). Fr lag nämlich unmittelbar an der Ostseite des Hauses, auf einem kleinen Gartenbeet. Erkundigungen bei 2.1 lernaus haben dies bestätigt, er teilte auch mit, daß ihn später deutsehe Touristen mit genommen halten. Wie er ferner bemerkte, hätten sie vor denn Zweiten Weltkrieg noch einen große reü Sarkophag mit Beigaben gefunden. eiwa 100 in östlich von ihrem Haus, deswegen vermutete ich. daß auch der Kindersafkophag irgendwo dori in der Nahe gefunden worden sei. Bei der Fundortbegehung am 30. 10. 1978 fand ieh am Hang zahlreiche Fragmente spätantiker grober tie-b rauc liskc ran ü k (darunter auch Tei le glas i c rier (. Je I a ße) und kam zu der Frkenntnis, daß die Siedlung iiiclu nur oben auf dem Hügel, sondern vor allem am weiten Südhang zu suchen sei. was nach den damaligen Kenntnissen von spülantiken Anlagen etwas ganz Außergewöhnliches war. Um diese Ergebnisse /ti überprüfen, setzten wir den F und ort auf das mittelfristige Forschungsprogramm des Slowenischen Archäologen Verbandes, um anhand von Suclischnit-ten den genaueren Umfang der Siedlung festzustellen und den Beginn und das linde der Anlage besser zu bestimmen. Der geplanten Sondierung kam ein unglücklicher Zufall zuvor. /. Hernaus baute !9K(I eine Straße, die das abgelegene Haus mit dem schon stark verzweigten Netz lokaler Straßen verband. Dabei beschädigte der Bagger die Kaillurachiehten vielei arehäi)logischer Objekle (z(/i/>, 5. 6). Am 17. März 1980 teillc er mil, daß sie beim Bau einer kleineren Stral.le oberhalb seines Hauses aufarchäologische Gegenstände gestoßen seien, dm festzustellen, worum es steh handelt, besichtigte ieh am 22. Marz 1980 das Gelände. Wie ieh beobachtet habe, stieß der Bagger an mehreren Stellen auf Gebäude und mil Kuttürschichi gelullte Gruben. In aller I ile formierte das Institut für Archäologie der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste in Zusammenarbeit mit dem Amt für Denk mal schütz. C'elje ein archäologisches leam, um die teilweise beschädigten Gebiiudeuhjekie zu retten. Mil den Grabungen begannen wir am 7, 4. 19X0 und setzten sie mit lIntctbrechungen bis zum IM.:v l'jxn fort, Die letzten l oreehungeu führten wir Si I edma V lizi iu lelil 19X0 zgrajenü eesla. \hh 5; Pic Flur V riii and die im Jahn; I9K0 gehauic Straße Zgodovina raziskav HtlKSCHUNCiSCKStHJCHTF ogleda) 22. marca 1980. Pri tem sem opazil, daje bagpr na več mestih zadel na stavbe in ¡ami', zapolnjene s kulturno plastjo, V naglici je Inštitut za arheologijo SAZU v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celje Formiral arheološko ekipo, da hi rešili že delno poškodovane stavbne objekte. Z izkopavanji smo začeli 7. aprila in nato s presledki nadaljevaii do IS. maju 1980, Zadnje raziskave smo opravili v letu 1081, ko smo ¡/kopali ostanke stavb na vzhodnem delu naselbine (Medved 1981). Le i a 1990 so pri gradnji manjScga prizidka za h i so Loka pri Žusntit 26 naleteli na ostanke otroških grobov, ki smo jili uspeii le delno dokumentirati (Ciglenečki I992a, 78). Najdišču Tin je seje v strokovni literaturi kmalu uve-i javi it), saj izstopa zaradi svoje velikosti, nenavadne lege na pobočju in zanimivih (predvsem keramičnih) najdb. Zalo se /tli ti mest riu izpostavili nekaj pomembnejši h omemb, ki so osvetlile določene nove aspekte poznavaiya najdišča in utrdile njegov pomen v večjih, sintetično zasnovanih pregledih. O izkopavanjih je biio objavljenih nekaj preliminarnih poročil (tiglcncčki 1980; Ciglenečki 1981 a: Ciglcnečki 1982a, I982b). Posebno pozornost je \ začetku raziskav i ff.vala trditev o slovanskem značaju dela najdišča, saj takšnih najdb takrat z izjemo Gradišča nad Bašljem na utrjettil) poznoantičnih postojankah nismo poznali (Ciglenečki lL)8lb. 592). P. Korošec je izrazila mnenje, da pri tiiijskem gradivu ne gre za slovansko keramiko (Korošec 1981, 607). Oh manjšem simpoziju v Ljubljani sem poudarit slovanski del naselbine in primerjal najti išče z drugimi sorodnimi postojankami v Sloveniji (Ciglenečki I982b, 1X1-183, 187-188), P. Kos je objavil Zcnonov irc itits. ki potrjuje pn/noaiitičiii značaj dela najdišča (Kos 1982, 12 in 13). Na simpoziju v Novem Sadu sem predstavil depo železnih predmetov s Tinj a in opozoril na bogastvo m najdenega železnega gradiva (Ciglenečki 19X3, 47-44, 50-53, Abb, L 2; t. I. 2). A. Pleterski je obravnaval železen nož / zavoj kanu s Tinja in ugotovil, da gre za edini tovrstni nož z območja rimskega imperija (Pleterski .SV. 6. Pogled na južno linjsko pobočje /. novozgrajeno cesto. Abb. 6: Mick auf den Tinje>£iidtftng mit neugcbauGaf Strasse. im Jahre 1981 durch, als wir Reste von Gebäuden im Ost teil der Siedlung fliegten (Medved 1981). Im Jahre 1990 stieß man bei der Errichtung eines kleineren Anbaus ;im Haus in Loka pri Zusmu 26 auf Reste von Kinder^räbern, die wir nur zum Teil dokumentieren konnten (Ciglcnciki 1992a. 781. Der Fundort Tinje fand in der Fachliteratur bald gro-lic Beaclitbng, weil er sich durch scitie Große, die ungewöhnliche Lage am Hang und die interessanten (vor allem keramischen) Funde auszeichnet. Deswegen erscheint angebracht, einige bedeutende Erwähnungen anzuführen, die bestimmte neue Aspekte bei der Erkenntnis des Fundortes ergeben und seine Bedeutung in größeren, synthetisch konzipierten Überblicken bestätigt haben. Ober die Grabungen wurden einige Vorherichte veröffentlicht (Ciglcnefiki 1980; Ciglcnciki 1981a: Ciglcnciki 1982a, 1982b). Eine besondere Beachtung fand zu Beginn der Forschungen die Behauptung von den: slawischen Charakter eines Teiles der Fundstätte, denn solche Funde haben wir damals mil Ausnahme von GradiSce oberhalb von BaSelj in befestigten spätantiken Anlagen nicht gekannt (Cigleneeki 198 Ib, 592). I1. Korosec war der Ansieht, daß es sieh beim Material vom Tin je nicht um slawische Keramik handle (Koroäec 19K1, f>07). Anläßlich etnes kleineren Symposiums iu Ljubljana betonte ich indes den slawischen Teil der Siedlung und verglich den Fundort mit anderen ähnlichen Anlagen in Slowenien (Cigleneeki t9X2b, 18 1-1X3. 187-188). P. Kos veröffentlieble einen Zenontremissis, der den spätantiken Charakter eines Teils des Fundortes bestäiigi (Kos 1982, 12 und 13), Auf dem Symposium in Nävi Sad stellte ich den Hortfund der Eisengegenstände vom Tinje vor iiihI verwies auf den Reichtum des h ier gefundenen Eisenmaterials (Cigleneiki I9K3, 47-49, 50-53, Abb 1,2, Taf. i. II); A. Pleierski behandelte ein eisernes Volutenmesser vom Tinje und stellte fest, daß es sich um das einzige derartige Messer vom Gebiet des römischen Imperiums handelt (Pleterski 1983, 3X6). Auf dem Symposium in Grotfrußbach (Niederöster-rcieh) stellte ich eine typische Auswahl spülantiker und slawischer Keramik vor (Cigleneeki 1984, 315-326, Abb, 3-7,10), die vielen späteren Erforschungen spätatitikertind slawischer Keramik als Bezugspunkt diente (vgl. Rodriguez 1986, 80, 266, Abb. 19-21. 27. 28 und Maehaeek 1997, 354). M Mackensen bestimmte in der Studie über die feineren Gefalle vom Invillino auch ein typischeres Stück afrikanischer Sigillata vom Tinje und bestätigte damit das Bestehen der Siedlung zu Beginn des 6. Jh. und wies auf die Handelsbeziehungen zum Mittelmeerraum hin (Mackensen 1987, 239, Abb. 39). Im Beitrag auf dem Symposium in Tutzing (Deutschland) ordnete ich Tiiijc zu den wichtigsten slowenischen spütantiken Fundorten (t iglenecki 1987a. 279-280. Abb. 7, laf. 35). ebenso wurde ihm ein besonderer Platz in der Monographie späl- 13 ZiiOllOVIMA HA7IKK \V FORSUtt NÜSC1 St HK HTl ; 1983, 3N6). Nil simpozi ju v Grossmssbachu (Sp, Avstrija) sem predstavil značilen izbor poznoanlične in slovanske keramike (Ciglencčki I4S4. 315-3^ Abb. 3-7. 10). ki je služil kni referenčna točka /a mnoge kasnejše raziskave poznoanlične in slovanske keramike (pum, Rodiigue/ J986; $0,266, Abb. 19-21, 27, 2K in MuchaČek 1997, 354). M. Mackensen je v Študi ji o bol jšem posodju z Invillina opredelil (ndi značilnejši kos afrtSke sigilate s l inja in t:tko potrdil obstoj naselbine v začetku 6. st. ter nakazal trgovske ve/i / Mcdilcnutom (Mackensen I 987,239. Abb. 39). V prispevku na simpoziju vTulzingu fNcmčijal sem uvrstil Tinje med pomembnejša slovenska požiioantična najdišča (C i glcnečk i liČ, Cigienečki 1995,259-262, st. 7. Hi). V temelj* nem pregledu bol jše keramike 2. 7. st. v zgorn jem jadranskem prosioru in Sloveniji ¡e Pli Protiel najtfiSČe Tinje obravnaval skupaj s problematiko tovrstnih najdb na poznoantičnih utrdbah {Prottel 1996, 91,203, NI, 7, i. 4). Velika naselbina, katere del smo morali reševati v lotili 19X0 in 19xl. jc bila pozneje ogro/etiLt tudi na drugi, severni s I ran i. Kljub dejstvu, da je bil ves teren na vrhu 1'inja in na njegovem južnem pobočju spomeniško /uši i ten. je prišlo do širile nekoč povsem neznatnega kamnoloma na severnem vaiožju hriba, ki je v nekaj letih zajel ee-lotno pobočje in tiel vrha {ledina Slari graditvi' 7, ,S)_ Pri leni so bile leta 1993 grobo prizadete articološke plasti in delno arhitektura (Jeranko 1993) Cel jski zavod je šele tedaj uspel zaustavili uničevalno širjenje kamnoloma in tako l'remissis Kaiser Zenons sind separat veröffentlicht in einem Artikel anläßlich der I nldeekung des spätauiiken Fundortes Gradec bei Vclika Stnniea (Boziü, Cigicneiki 1995, 259-262, Abb. 7 und Iii), in der grundlegenden Übersicht über die Feinkörtimik vom 2,-7. Jh, im nördti-cheit adrialiseilen Raum und Sloweniens behandelte Ph. Pröttel tieti Fundort finje hei der Problematik derart iget Funde in spätantiken Befestigungen (Pröltel 1996,90,91, 203, N. 7. Taf, 4). Die grölte Siedlung, deren Teil wir in den Jahren I WO und t 981 retten mußten, war später auch an der anderen, nördlichen Seite bedroht. Trotz der latsachc, daß das gesamte t. ic lande auf dem Gipfel und am Südhang des Tinje unter Denkmalschutz stand, kam es zireitier Ausdehnung des einst unerheblichen Steinbruches am nördlichen Fuße lUis Hügels, der in einigen Iaht enden gesamten (lang und eitlen Teil des (Jipfels (Flur Slari gradj unif&ßie (Abh 7, ti). Dabei wurden int Jahre !993 die archäologischen Schuhten stark beschädigt und zum Teil auch die Gebäude (Jeranktii 1993). Dem Denkjhahimt vorfCelje gelang es ersi jetzt, der zerstörerischen Ausbreitung des Steinbruches Hiiihult /n gebieten und so war es int Sommer 1995 mogiieh, kleinere lietturigsgrahiuigen oben auf dem I füge! durchzurühren I >ie Arbeil übernahm die Abteilung für Archäologie der Philosophischen Fakultät in Ljubtjana imter 4.1er Leitung M, GuStins ((iuslin et al. !'>l)7), Man SI fi. Pogled iia hrib s kamnolomom s severozahodne strani leta 20ÖO. Abh S Ulic k aufden Hügel mit Steinbruch von Nordwesten itn Jahre 20110 15 Zgodovina raziskav FORSCHlJNGKtaLSCUlCHTl je bilo poloti 1995 mogoče začeti / manjšim zaščitnim razi Skovanjcm nit vriiu hriba. Delo jc prevzet A rheo I oiki oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani poti vodstvom M, (iu-stina (GuŠtin et al. 1'197). S sondami so pregleda^ teren na temenu liriha in v veSjem delu preiskali ostanke srednjeveške utrdbe. Severovzhodno "d vrha so v profilu izkopa ugotovili tudi ostanke pirati oantičiie stavbe, ki sodi v 5. in 6. št. 1'ri objavi izsledkov izkopavanja so predstavili tudi predmete, kijihje H. Kosian zbiral ob svojih obhodih Tin ju v preteklosti. Med njimi je posebej pomemben del stranice kamnitega sarkofaga s križem, podoben tistemu, ki je znan že od prej (Guštin ei nI. 1997, i>, si. -I), Slučajna najdba iz leta 1940. ko so pri oranju našli del nagrobnika v Žamtrku (zaselek pod arheološkim kompleksom Tinje), jc opozorila nn verjetno lego rimske ne-kropole, katere kamni so hi I i deloma kasneje sekundarno uporabl jeni pri poznoantifini naselbini (Pirkrtiajer, ustno). hat mit Hilfe von Sehn Ilten das (iclände auf dem Rücken des I lügeis untersucht und zum Großteil die Reste der mi l-telalterKcheiii Befestigung erforscht. Nordöstlich des Gipfels stellle man im Grabungfiprofil die Reste eines späl-antiken Gebäudes lest, das in das i. und 6. Jh. datiert wird, Hei der Publikation der (irabimyseryehnisse stellte man auch die Gegenstände vor, die H. Kosian bei seinen II eye-Illingen des Tinje in der Vergangenheit gesammelt hat Davon ist besonders erwähnenswert der Teil eines Stein-sarkopliags mil Kreuz, der demjenigen ähnelt, der schon von vorher bekannt ist (Gusiin u. a. 1997. 6t Abb. 4), Der zufällige Fund aus dem Jahre 1999, als mau beim Pflügen auf den Teil eines Grabsteins in ¿umerk (Weiler unterhalb des archäologischen Areals Tiujc) gestoßen war, deutete auf die wahrscheinliche Lage einer römischen Nekropole, deren Steine /um Teil später sekundär bei der spiitantiken Siedlung gebraucht wurden (Pirkmajer, mündlich). 16 zaščitna izkopavanja v letih 1980, 1981 in 1991 ter topografska drobca rettungsgrabungen in den jahren 1980, 1981 und 1991 sowie topographische ergänzungen Do izkoiiavanja lela IV,SO je prišlo povsem pepričakovu-iio. zalo ni bilo mogoče /brali večjih sredstev, potrebnih za sistematično delo, ampak smo z maj lino finančna podporo in prostovoljnim delom opravili le najnujnejše posege. Zaščitne raziskave no bile zalo omejene zgolj 1111 predele, kjer smo v profilu ceste opazili sledove kulturnih plasti, Zaradi neposredne bližine današnje stanovanjske zgradbe izjemoma nismo v eeloti i/kopali objekta T. 1'ri objektu 2 se ie izkazalo, da sta po škod o v: m i jami le del večjega kompleksa, arto smo razširili i/kopno polje v smer. \ katero se je nadaljevala kulturna plaši / najdbami. Man lic sonde smo ob koncu izkopavanj zastavili na /ali. delu in nii vrhu hribu / namenom, da omejimo obseg naselbine, prostor zaščitimo in tako preprečimo nadaljnjo nepooblaščene posege v teren. Stavbne objekte smo označili z arabskimi številkami glede na lego ob novozgrajeni cesti in oddaljenost od hiše Loka pri Zusmti št. 26, Na koncu smo priključili še objekt, ki leži v /li. od hiše in del uničene ne kropo le med njima (si OBJEKT I Leži tik /it sev. zidom hiše Loka pri Ž ti s mu št, 26. Objekt je bi! načet že pred leti pri popravl janju hiše. zato smo ie premetano zemljo skrbno preiskali in izklesali profil, ki daje v/dolžen vpogled v kulturne plasti (s/. 10) / Her-nausje povedal, daje prt v kopu našel v majhni jamici dve zapičeni dolgi kosti (človeSki?), na n jih pa položen kamnit želod {t. 2(1). Arheološka ekipa jO pri klesan j n profila našla nekaj poznoantiCnih črepinj, pa tudi nekaj prostoročno izdelanih fragmentov, ki izstopajo i/ ostalega kera-miSiifega gradiva. Mej najdbami jc omembe vreden rimski novec (folis Constantinus II kovan 341-346, kovnica SlSi. Izkopani profil je pokazal pod humusom dokaj eno- iJie Ausgrabungen im Jahre waren ganz unvorhergesehen, deswegen war es nicht möglich, größere Mittel zu sammeln, die für eine systematische: Arbeit notwendig gewesen wären, mit geringer finanzieller Unterstützung und freiwiIii ger Arbeit führten wir mir die dringendsten Eingri iTe durch. Die RcUungsgrabungen waren deshalb nur auf die Teile begrenzt, wo wir im Slraßcnprofil Spuren von Kultursehichlcn entdeckt hatten. Wegen unmittelbarer Nähe des heul iyen Woluigubäudes legten wir Objekt I ausnahmsweise nicht vollständig frei. Bei Objekt 2 siellie sich hieraus, daß die beschädigten Gruben nur einen Teil eines größeren Komplexes darstellen, weswegen wir das Grabungsfeld in die Richtung ausdehnten, in die sieh die Kulturschicht mit den Funden fortsetzte. Kleinere Stieli-sehnitte legten wir am Ende der Grabungen im westlichen Teil und oben auf dem Hügel mit der Absicht. den Umfang der Siedlung zu begrenzen, den Bereich unter Denkmalschutz zu stellen, um so wettere unbevollmächtigte Eingriffe in das Gelände zu verhindern. Die Gebäude kennzeichneten wir mit arabischen Ziffern im Hinblick aul die Lage an derneugebauten Straüe und die Entfernung vom Haus Loka pri ¿usmu Nr. 26. Am Ende lüften wir noch das Objekt hinzu, das östlich des Hauses liegt, und einen Teil der dazwischen befindlichen Nekropole (Abb, 0), OBJEKT 1 Objekt I liegt unmittelbar hinter der Nord wand des II Luises Loka pri /ustiiti Nr. 26 und ist schon vor Jahren bei der Renovierung des Hauses beschädigt worden, deshalb haben wir die schon umgegrabene Lide lediglich sorg fällig untersucht und ein Profil ausgearbeitet, das einen längliehen Einblick tn die Kulturschi cht en gewährt (Abb. 10) /.. Hemaus berichtete, er habe beim Auslnih in einer kleinen Grube zwei eingestochene (Mensehfin-7) Knochen gefunden, worauf ein Schleuderstein gelegen hätte {Taf I: 20). Das Arehüologenteam entdeckte bei der Bearbeitung des Profils einige spül antike Scherben sowie einige freihändig gestaltete Fragmente, die ¡ms dem übrigen 17 ZA&ITNA i/Kurr\v\Nj \ V II IUI 1980, I9KI IN 1991 kl II L M;KOKAQLK!liN IS IHN JAMHI n 1980, 198! IM) 1991 i 0 25 m Sl. V: NaÖrt najilisCa / vrisuuimi objekt i, Ahh, 9 iiesamt|>liui inil einge/eiclinulen Objekten \ ¡to plasi do 7(1 cm globokc rjavc ilovice, pomeäsinc z nutnj-simi lomljenei, drobei oglja. hisncga lepa ler keramiko. Objekt je bil vkopan v skalüO osnovo f.v/. //}. Gledano v (Im is» siiio juino od proftla opazili diiljii. v skalo vsekan /Ich. ki predsluvlju mordu uslanek vdolbinc r.a nameslitev lesenih brun. Ker objekt ni bil vec ogroiai,smo izkopava- Keramikmuterial hervorragen, Erwähnenswert unter den I unden isl eine römische Münze (folis C onslantinus 0, 341-346 geprägt, Münzstätte SIS). !>ns Profil lieft unter dem Humus eine ziemlich einheitliche bis zu 71) cm liefe braune I ehmschiebi erkennen, die mit kleineren Bmeli-steinen, Holzkohkpartikein, I Inusverpiiiz und Kemmik 870 ZaSOitna ]/küp.\v.\*ja v [.ihm 198Ö, 19X1 l* 1991 RlLnVWiSGKAUUiliN IN 1>I A J VllKI N 1980, 19X1 I N|i ]99| Si 10; Čibčeflji: profila pri objektu I \hh, 10; CTNtbmiy lies Profils hei Objekt I vermischt ist, Das Objekt war in eine Felsengrundlage eingegraben (Abb. II). Dein Gruntin 1.1 naeh ist südlich ties Pro Ii Is eine längere, in ¡ eis gehauene Rinne zu beobachten, die vielleicht den liesi einer VerticftwE zur Aufstellung von Holzbalken darstellt. Weil das Objekt nicht mein gefährdet war. haben wir die Grabungen unterbrechen. Der größere feil ties Gebäudes scheint erhalten und nur ein kleinerer, da südliche, beschädigt worden zu sein. Auch die Ausrichtung des Gebäudes ist nicht ganz klar, Allem Anschein nach lag die 1 iingsaehse in Nordsüdriebtung, ähnlich wie bei Objekt 2. hu Profil zeichnete sieh ein zum Teil planierter Raum ab. tier den ¡zentralen Teil des Gebäudes darstellte. h je prekinili. Zdi se, da je večji de! stavbe Se ohranjen in da je bil uničen le manjši, južni del. Tudi orientacija objekta nt povsem jasna; /tli se. tla je pudolžua os le/¡thi v smeri sever-jug, podobno km pri objektu - V profilu se Je nakazoval delno izravnan prostor, ki je predstavlja] osrednji tk i stavbe. SI. II: Objekt I. Profil. M. 1:50. Abb. II. Objekt I. Profil. M. 1:50. humus Hu mul (javo ic ml ¡a kulturna plan brciuno frill- Kullursc Ive hi iivu ^.Vulu guwuL-lumiBi F pis OBJEKT 2 OBJ F. K T 2 l .ezi m sev, od prvega. na poboüju, ki je obmjeno proti zah, strani. Hi je hager najhuje zarezal v arheoloske pla-sii. Ob prihodu na leren sinn nasli namree zc izkopane dele kämmte rimske arhiteklurc. kup keramiCnih tragmen-ti>\, >1 nullt- tet kosti (v/. /_■?>. Ko sinn leren ob robu ceste raziskali, smo nasli dve v celotopovezani jami. K.ui-turna plast jiizne jante je biia veCidel uniCcna, medtem ko je hila v sevenu jami raztlejana nekaj cez polovieo. Ko smoobejamioCistili, smougntovili, dasta bili izkopani i Objekt 2 liegt 30 m nördlicher als das erste, an dem Hang, tier nach Westen gerichtet isi. liier hatte der Bagger die archäologischen Schieilten am schwersten beschädigt. Als w ir im Gelände angekommen waren, fanden wir nämlich sehföii ausgegrabene feile eines römischen Stein bau werks, einen I laufen von Kernmikfragmenten, Eisenschlacke und Knochen vor (Abfj. 12. Is) Bei der Lirforschtjug des Geländes am Straßenrand stießen wir auf zwei, zu einer F.in-heit verbundene Gmhcn. Die Kultursehicht der südlichen 19 ZaSCitna izkopavanja v u iiii 1980, 11 in 1993 ... Rini níí.s(ikaiíi (¡kn in ihín JAHKBN 19K0. ¡9N1 irn[> 1WI SI. 12: Objekt 2 po i/gradnji ceste. SI. 13: Objekt 2. Spol i je i/, delno uničenega objekta. Abh. ¡2; Objekt 2 nach dem Straßenbau, Ahh. 13: Objekt 2, Spolicn aus dilti zum Teil /crsiörlun Objekt. SI I-t Objekt 2. Izkopani jami s se ve mu strani Ahh. II Objekt 2. Die beiden freigelegten ti m lien von der Nordseile Sl. 15: Objekt 2 I/kopani jami z zahodne strani, Ahh / ?. Objekt 2. Die beiden freigelegten drüben von der westseile, žjvo sk.ilo in meti seboj ločeni z manjšim pragom (si 1417), Premer severne jame je I. 5 m. premer južne pa 1,3 m. Največja globina kolikor jo je bilo zaradi poikodo-vanosti mogoče ugotovili je znašala pri severni jami I. 5 m pri južni pa 1 m. Pri ČiSčenju severne jame suk1« na v/h. strani dobili še manjši del neokrnjenih kulturnih piasti, ki so bile ohranjene le nekaj cm v širino, zalo smo \ njih odkrili le skromne drobce kulturnih osialin (a/. 18) Ugotovili smo k;tr 24 plasii. od katerih je 12 vsebovalo kulturne ostaline isl IV, 201, Vendarjc bil del loli plasti močneje puvezan z zgornjim delom objekta. V že razdejanem delu objekta je treba omeniti šie\ ■!-no posmoan lično keramiko, med katero izstopajo fragment Cinibe war größtenteils zerstört, die nördliche war dagegen über die Hälfte beschädigt. Als wn beide(iniben freigelegte hatten, stellten wir fesl, daß sie in gewachsenen i eisen gehauen waren und durch eine kleinere Seh welle v o nc i na nder getrennt waren (/Í66. Í4-Í7). Der Durchmesser der nördlichen Grube beträgt 1.3 m. der Durchmesser der südlichen hingegen 1,3 m. Die größte Tiefe insofern man sie infolge vier Hesehadigtmg Überhaupt feststellen konnte betrug bei der nördlichen Grube 1,5 m und hei der süd lie lieh I in. Bei der A Osígrabungjér nördlichen Gru-he gelang es Linsatl der Ost fie ¡(tí noch einen kleineren Teil un hese h ¡id i gier Ktiliursehielnen frei zt liegen, die nur einige Zentimeter breit erhalten waren, deswegen wir darin 20 ZASÍITNA IZKOPAVANM VII MH 19N0, 1981 in |W| ... rinruiwiscikaiiutn n ín den jauría 1980, i9si i nd 1991 SI. 16 Objekt 2. Izkopani jami / juitte strani. Abb. !fy Objekt 2 Dic behlen freigeiegten (¡ruben von der Sii tise 11 c. SI. 17: Objekt 2. Oíiiíeiía severna jama ? ju [to/ah mine strani ibb 17 Objekt 2. Vreigelcgic Nordgrube von südwcstlicticr Seite, Ü = 0 7 7 - -200 ÜÍIPIÍIE&ei ■ 'ü:«™™-......^ " - ........ r, J JI n L- ¡r = -3DO z - 400 humus M LIHIM i ivrilorjavo ilovico ■ tiellbrguriDr tflkm 1ernii0f|av0 ilovico dunkelbrauner Lehnn čl no zoinljo z diabci t>gl|a íchwnritc Frdn mil HnlitctilepaMdfiln i ¡ovo ilovico I I bfauner telim 1 rjavo zemlja troyne E'de ------- -- ■i!.;■■»• - ■ i:::::;;:; Holzkohie og-ljo EE (|OvQ pjúÍL&r'iú /itnilni hraunc sondi g o Eide rumonti peščeno zcmJjo ifflbu SI:N JAKRIÍN 1980, 1981 UND 1991 * 9 W " L1 ■ «.-. -- v» • ■ • . k St. 2n. Objekt 2, Pngled iiu sc vertut jmno in plasii lud tijo. Abb. 21): Objekt 2, 0liek Äufdie nördliche (irnbe und die darüberlteilenden Schiebten, nur bescheidene Mengen von Kulturresten entdeckten (Abb. Icli Stande« diese Seit ich teil in engerer Beziehung zu tu oberen ¡'eil des Objektes, Im schon beschädigten Teil des Objektes siiuI die zahlreichen Funde spätantiker Keramik erwähnenswert, wovun das Fragment mediterraner Laie Roman C SigillaUt (Tuf. 12; 3i und die Fragmente glasierter Keramik hervorragen, Soweit man urteilen darf, wurde sie in den Gruben oder in deren unmittelbarer Nähe gefunden. Der G roß I eil stammt aus tief Spätantike, einige Keramikstückc deuten allerdings auch auf eine spätere Benutzung des Bereiches. In der südlichen Gruhc ziehen vor allein tlie schon mil dem Bagger gewaltsam verschobenen Teile der römischen Baue leinen ie tlie Aufmerksamkeit auf sich: tlie Kcke eines profilier teil Archilruvs in einer 1 ätige von 90 cm, ein Kalkbloek in einer Giiiße vtm 40 v \ 20cm mit Diihcl-löchem tind das Bruchstück einer Platte mii erhöhten Rändern an den beiden längeren Seiten (50 * 60 cm) 1.1/'/'. 21), Die ursprüngliche Lage der Meine war nicht mehr feststellbar, nach Angabe von Augenzeugen lagen sie am Grubenranddiclil nebeneinander. In der Grube gab es auch viel llol/ktihle uiul Tierknoehen. Der Bereich oberhalb der beiden Gruben ist etwas planiert, an dcrOsiscite endet er am gewachsenen Felsen (Abb. 22). Au dieser Slelle entdeckten wir die Reste eines größeren einräumigen 1 latises, das /tun leil in die 1 clsen-grundlagc eingemeißcll war. Die Länge des gesamten Gebüäudcareals lülii sieh heute nicht mehr bestimmen, weil wir kerne Spuren ah seh Ii eilender Wände an der Ntnd- und Südseite entdecken konnten (Abb. 2.f. 2-t). Der starken Verengung beider Terrassen an den Seiten zu urteilen, war es vermutlich 9 m lang. Der Bereich teilt sich der I äuge .SV. 2 t <) lije k t 2. (Ktüíiki sekundarno uporabljenih arhitekturnih členov. Abb. 21 Objekt 2. Kesie von sekundär verwende! en architektonischen Elemeriten. ZaSCi ima izkopavanja v i.i Tin I 'wo, 1981 in 1091 Rt m m;sl;kablkj1:m im mi n Jahkin 1980, 1081 und 1991 SI. 22: Objekt 2 / zahodne Slru.ni. Abb. 22. (lh|L'k[ 2 v mi der Westseite. cm) (s/. 21). Prvotne lege kamnov ni bilo več mogoče ugotovili H su po izjavi očiv idccv ležali na robu jame \ bližini drug drugega, V jami je bilo tudi veliko oglja in živalskih kosti, Vzitodno ud obeh jam \išje na pobočju je nekoliko zravnan prostor, ki se na vz.h. srnini končuje ob naravni skali (si, 22). Na leni mestu smo odkrili ostanke večje eno-prostorske hiše. ki je bila delno vklesana \ skalno osnovo, Dolžine eelotnega prostora siavbe danes ne moremo / go-lovosijo ugotovili, saj nistnoodkrili sledov zaključnih sten na sev, in ju/, strani is!. 23. 24). Glede itii močilo zožitev oheh teras ob straneh, domnevamo, daje segala približno m v dolžino. Prostor se po dolžini tleli na spodnjo in Ji gornjo teraso, kiju v povprečju loči približno 20 em višinske razlike {si. 2?. 2t>). Širina obeh teras skupaj /naša 3 m. Pod humusom je bila enovita plast temno rja ve ilovice, ki je bila intenzivno mešana / drobci oglja tako. da je da-jalu vtis Žganinskc plasti! Na zgornji terasi smo v Sredini našli dve manjši ognjišči. ki Mu oddaljeni drugo od drugega 1,5 m (si. 27. 28. 21). Pri obeli je predstavljala osnovo močno ožgana ilovica, na njej pa Oglje, živalske kosti, keramika in večji Inm-Ijenci, ki su obtlajali ognji Se i Nedaleč od ju/, ognjišča smo našli oh skalni steni tudi fragmentiran /gorn ji del žr-melj Na sev, sirarn spoti njega platoja, tik pod se vem tiri ognjiščem, smo naleteli nu ostanke strukture, katere pomen danes ti i mogoče / gotovost jo razložiti, V skalo sta vsekani dve horizontalni le/išči /ti bruna, ki imata v začetnem delu še manjši vertikalni odprtini /;i trdnejšo pritrditev lesenih brun (si. .i/0. Vmes med njima soostaline dokaj pravilno oblikovane kvadratne površine i/ močno P re pere lega apnenca, ki je bil nu vrhu umetno zravnan. Kaže, tla so tudt nt položena bruna nosila konstrukcijo nad spodaj ležečo globljo jamo. Južno od obeh ležišč je bil ob SI. 23: Objekt 2. /gornji del. Pogled / zahodne strani, Abb. 23: Objekt 2. oberer Tisi k Bliek von der Westseite. nach m eine obere und eine untere Terrasse, die im Durchschnitt durch einen ca. 20 em langen Hohen unterschied voneinander getrennt sind (Abb. 25. 26). Die Breite beider Terrassen beiriigt zusammen 3 m. Unter dem Humus erstreckte sieh eine einheitliche Schiebt von dunkelbraunem Lehm, der intensiv mitI lulzkohlepartikeln vermischt war, so daß sie wie eine Urämisch ieht aussall. Inder Mitte der oberen Terrasse fanden wir zwei klei nere Henkielleni, die 1,5 m voneinander entfernt sind (Abb. 27-2V). Hei beiden bildete tlie Grundlage eine stark gebrannte Lehmschijehi. darauf befanden sich Holzkohle, fierknoeben, Keramik und größere Bruchsteine, die die beiden I lcrdstciliän umgaben. Niehl weit von der südlichen llcrdstelle entfernt. stießen wir an der Felswand auf das obere Bruchstück eines Mahlsteins. An der Nord wand des unteren Plateaus, unmittelbar unter der nördlichen llerd-s teile. entdeckten wir die Reste einer Struktur, deren Bedeutung heute nicht mit Sicherheit erklärt werden kann. In den i'eisen sind zwei horizontale Balkenlager eingehauen, die im vorderen Teil noch zwei kleinere vertikale Öffnungen für eine sicherere Befestigung der Holzbalken haben (Abb. 30). Dazwischen befinden sieh die Reste einer relativ regelmäßig gestalteten Quadratlläche aus stark verwittertem Kalkstein, der oben künstlich geglättet war. Allem Anschein nach trugen au eh tía (aufgelegte Balken tlie Konstruktion über der darunter liegenden tieferen Grube. Südlich von beiden I -agem lag atn Terrassenrand auch ein größerer tlacher Kalkstein, der vielleicht den Rest eines ehemaligen Inventars darstellt. Noch südlicher von hier isl tu das untere Plateau ein längeres I ager ITir I lolzbalken eingemeißelt, die allerdings keine Querwand des Gebäudes darstellten, sondern höchstwahrscheinlich nur die Konstruktion trugen, die sich übet der südlichen Grube erhob. Zwei Meier weiter in Richtung Süden lag eine kleinere, in den 24 ZA^TINA IZKWAVAMM V LETIH I9HÜ, I ! IN 1991 ... robu terasc paloicn tudi veCji ploSOai apnenec, kl je nuir-da ostanek nckdnnjega pohiSiva Sejüi, ixl lu sc \ spodnji platci zajeda dnljSe izklesano lezisüe za lesena bnina, ki zagotovo Tiisu predMüi Ijaln pteCne stene stavhe, arnpak so najvetjctneje le nosila konstrukcijo nad juzno jatno, Dva mctra dalje prott jugu je bila manjSa jama, vsekana V ska-lu, v kateri je domnevtio stai nosilni kol konstrukeije te stavbe. Ob rnbu fekupnegü polja smo nasli ostunke zogle-nclega lesa V dolzini 1 III, Mofda jiru za oslankc tranig streSne konslrukcije. Med najdbami ein obeh tcrasahje biEo veltko kera-miCnega gradiva. Posehcj zanimivi so veCji ostanki posod, ki so se dokaj celovilo ohrarlili ha ¡11/. ognjiSCu in Rgrn.lMGSGRjgUCit:N IN DSM JaHRLlN 1980, 1981 IM) 19'JI ... Felsen eingemeißelte Grube, worin vermutlich derTriiger-plalil der Konstruktion dieses Gebäudes stand. Am Rand der Grabungsfläche fanden wir die liesic verkohlten Holzes in einer Länge von I.KO m. Vielleicht handelt es steh um die Reste eines Balkens der Dachkonstruktiott. Unter den Funden auf beiden Terrassen gab es viel Kcrarnikmatertal. Besonders interessant sind die größeren Reste von Gefäßen, dte nahezu vollständig auf der südlichen I lerdstelle erhalten sind und zusammen mit dem Fragment eines Glasbechers die letzte Benutzung des Gebäudes in die spälüiltikedatieren. Hierbei seien auch einige Keramikstüeke erwähnt, die ihrem Charakter und ihrer Gestaltung nach von der Mehhrzahl des spälantiken Materials abweichen; Sie scheinen erst spater (durch Erosion?) in diesen Bereich gelangt zu sein Ganz am Westrand der unteren Terrasse, oberhalb der nördlichen Grube, wurde in einer Tiefe von St) ein, in der Schicht, die sehon zum oberen Gebäude gehört, eine bronzene Rundfl bei mit Zqllcmaiieinlage gefunden (7ii/, /; 1), infolge des stark zerstörten Geländes ist die He/ie-hung zwischen dem unteren Teil (Grube) und dem 2 111 höher gelegenen oberen Teil des Objektes (Gebäude) unklar Den zahlreichen Schichten in der nördlichen Grube naeh zu urteilen, wurden die beiden Gruben schon in der Zeit der Benutzung des oberen Gebäudes angefüllt und eine f InlzkodStruktiou hedeekle vielleicht schon die z.u-geschÖttcten Gruben. In der nördlichen Grube und zum Teil oberhalb davon im Bereich des oberen Gebäudes wurden Fragmente von Eisenschlacke mit hohem Gehalt au lasen. Kupfer. Nickel, Blei und Silber gefunden sowie tu der südlichen Grube der Teil eines kleinen tragbaren Schmelzofens1. Im größeren Fragment der gebrannten Lehnnnasse wurden größere Spuren von Kupfer festgestellt. Deswegen besteht die Möglichkeit, daß die Gruben besonders die nördliche, in welche wir auf zahlreiche dünnere Schichten reinen Sandes stießen in einer be- y-4 f! I f! humui ■ Humus herrngrjoyü Z»m!|0 lulfurno plnil dunkoihrnutiH Erda - Kullurscbictit rjuvq zeniliu brauner Erdv« ikola gewach icncr Fell V - 0 St. 2(>: Objekt 2vProfil na lirtiji x x M 1:5Q, Abb. 2f>: Objekt 2. Profil auf der Linie x KM 1:50. -100 i -2QC 1 Für die Hilfe bei der Interpretation der Sehlaekir müchle it-li mich hei N. 1 riiiiipLj/ Orel liml /.. MiIil' vorn Nalionnl-muscum in Ljubljana bedanken 25 ZaSCiTma izkopavanj^ v i i teh 1980, 1981 in 199[ ... SI. 27: Objekt 2. /gornji del. Pogled s «verne strun! Abb. 27- Objekt 2. oberer leil Hliek von der NOTdseitC, SI. 29: Objekt 2. Juino ognjiSčc. Abb. 29: Objekt 2. SudhcKeH.crdstelle. skupaj s. fragmentom steklene čase datirajo zadnjo rabo stavbe v poznoanlično ohdobje. Ob le m pa je potrebno omeniti lli d i nekaj kosov keramike, ki po svojem značaju ni izoblikovanosti odstopaj|0od večine po/nd^niičncga gradiva, so slovailskodobili: zdi se, da so hi I i v to območje prineseni kasneje (erozija?). Povsem ki /ab. robu spodnje terase, na>< severno jamo, je bila v globini 80 cm, v plasti, ki pripada že zgornji stavbi, najdena okrogla bronasta fibula z. vloženim večbarvnim emaj lom (/. /, I). SI. 30: Objekt 2. Ležišči /u bruna. Abb. 30: Objekt 2. Hulkenhi^er Zaradi močno poškodovanega terena je nejasen odnos med obema jamama in 2 m višje ležečim zgornjim delom objekta (.stavba), Glede na številne plasti v severni jami smemo domnevati, da sui bili obe jami zapolnjeni že v času uporabe /gornje stav be in je lesena konstrukcija morda prekrivala /¡isule jame. V severni priti in delno tudi nad njo v območju zgornje stavbe so hi I i najdeni fragmenti žlindre z visoko vsebnostjo železa, bakra, niklja, svinca m srebra v južni pa (udi del majhne prenosne peči za taljenje rude1. V večjem fhigmentu glinaste zapečene mase pa so bih ugotovljeni izrazitejši sledovi bakra. Zato obstoja možnost, da sta jami posebej še severna, v kateri smo 1 i pomoč pri opredelitvi žlindre se zahvaljujem N. Orel Trnntpuž in Z. Miliču i/ Narodnega muzeju Ljubljani rliltuncsilkahl oln in ljitn Jahkfa 1980, 1981 uni) 1991 ... SI. J,v. Objekt 2, /gornji del. Pogled / južne strani Abh 2 ti: Objekt 2. nberer Te i I. Hliek von tler Stili se i te. 2(-> ZaSíitna i/k oí wan ja v iJiTiii 19S0, I9HI m 1991 ... zasledili Številne tatijše plasti čistega peska slti/ili v določeni I a/i naselbine kot proslor za taljenje rude. OBJEKT 3 Ostanek hiäe 3 smo zasledili t>b liutranjeni robu ovinku novozgrajene ceste med objektoma 2 in 4. V profilu je bila vidna le Se 2 nt ilöiga in 30-40 cm globoka kulturna plast, ki seje ostro odražala od okotiec. Pri izkopavanju KirionaSli nekaj I ragmen to v kcraiáiíkeiu odlično ohranjen železen ií&í / /nvojki (t 2\ 4). Objekt seje razprostiral večidel na mestu, ki gaje uničila cesta, laku smo lahko raziskali le povsem neznaten ostanek zgradbe, ki je bila podubna ustalim Zaradi preskromnih ostaiin iti biEo mogoče ugokivtii niti urieniacijc stavbe niti približnih dimen-/ij- OBJEKT 4 SI 31: Objekt 4. rteitóena juina Stran stavbe in plasti nad njo. ihb i t: Objekt 4 Kreigeky.lL' Südseite îles Gebäudes lind tlie diirüberllegenden Schichten. !sía ¿unanji strani m iiik.i ki ya naredi novozgrajena cesta, je bita odkrita večja stavba, objekt 4. Že v profilu je bilo mogoče na vrhu skalnega vseka opazili Sd cm debelo kul-lurrto plast, ki je bila močno poškodovana [si 31. 32. 33). Izkopavanja so odkrila večjo dvoprosiorsko stavbo, ki je imela nb vzh, zunanji steni ¡udi manjši, posebej urejen prostor z ognjiščem, t/ brun yrajena hiSn je bila dolga X m in rl-tthnosarabuci-m (w oen JaHRI:.n 1980, I9KI t'mt) 1991 ... stimmten S ted lungs p ti ase als On zum Schmelzen von Eisenerz dienten. OBJEKT 3 AliI den Rest von Haas 3 stießen wir am inneren Kurvenrand der neugebauten Straße zwischen den Objekten 2 und 4. Im Profil war nur noch eine 2 m lange und 30-40 cm tiele Kniiiu sL'hicht zu erkennen, die sieh scharf von der Umgebung abhob, Hei den Grabungen ran den wir einige KeramikfragmeiUe und cîil hervorragend erhaltenes Volutenmesser ( Inf. 2: 4). Das Ohjekt erstreckte sich größtenteils an tlet Stelle, die durch die Straße zerstört wurde, So konnten wir nur einen unbedeutenden Rest eines Gebäudes erforschen, das den übrigen ähnlieh sieht. Wegen der allzu bescheidenen Reste konnte man weder die Ausrichtung des öebälidcs noch die annähernden Dimensionen feststellen. OBJEKT 4 -V/ f.' t )bjL'k i 4. r j Sčerîjo profila Abb 32: Objekt 4, Grabung des Profils. 27 Zaščitna izkopavanja v linn 11981 in 1991 ... rimwasarauuoen in dbn Jahrkn 1980, I9KI und 1991 K-2 »:t ± hufnui H umu i ivehlorjovti peščnnc romljo lisNbiaiiric sandige Erde fmmnorjaya itrr.Sfa kulturna p In', i I dunkelbraune trd p - Itmlhi/rschittil i rjavo nemlja ■ kulturna p lasi 2 braune Eide ■ Kulluucfiichi 2 -*- lehnjak '.." fultslein Ü™ skolo gcwgttijenijr Fils SI. 33: Objekt 4. Profil mi liniji y 2. M 1:50. Abb. .i.t Objekt 4. Profil auf der Linie y 2. M. 1 50. SI, 35; Objekt 4. Zahodno Ici.iSči: za bntna / j uiti e .strani. Abb 35 t Htjek! -t ! weslliehe Halkenlager von der Südseite. stroka domnevno 3 4 m. Njena omejitev na južni strti ni ni po vsem zanesljiva, saj jo je tu poškodoval bager, v metani zemlji pa smo našli nekaj značilnih poznoantičnih predmetov. Stavba je za razliko od stavbe 2 tlorisno laže določljiva in jo je mogoče dobro rekonstruirali t si. Na zali. strani je bilo odkrito 2 m dolgo ležišče za bruna zah stene, ki se je v severozah. vogalu ¿hranilo šeO.ii m v globino [si, 35). Dobro sta bili vidni tudi ležiSči predelne in vzb. stene stavbe. V skalnem pobočju, v katerega je bil objekt deloma vsekan, jc bilo ob sev, steni opaziti sled ležišč za vzdolžna bruna. V ležišču /a predelno steno in lik za njo sta bila vidna ostanka zoglenelih tramov, ki pn- An der Außenseite der Kurve, in der neugebaute Straße \ erläuft. wurde ein größeres (iebäude entdeckt, Objekt 4. Schon im Profil war es möglich, oben am Feisetnsclmitt eine 8t) cm dicke Kulturse hiebt zu beobachten, die stark beschädigt war (Abb, 3133). Hei den Ausgrabungen win de ein größeres zweirfiumiges Maus freigelegt, das an der östlichen Außenseite auch einen kleineren, extra eingerichteten Raum mit Herds teile hätte, Das aus Balken gebaute llaus war K in lang und vermutlich ,1-4 m breit. Seine Hegrenzung an der Südseite ist nicht mit Sicherheit feststellbar. weil es hier durch einen Bagger zerstört Wirde. In der ausgehobenen I tde fanden wireinige charakterisli- ___ . - - ■ _ rf/.;; Sl. .tri. Objekt 4, Pogled na izkopan objekt z južne sirom, Abb. 36: Objekt 4. Wiek auf das ausgegrabene Objekt von der Südseite. 2X 0' ----- y = 6 i x =0 y = 0 ožgona zemljo gebrannter Fels V. • lehnjak '.' •" Tuffsfein - rjova zemlja . braune Erde zoglenel les »-'- - ~—= erkohltes Holz SI. 34: Objekt 4. Tloris. M. = 1:50. Abb. 34: Objekt 4. Grundriß. M. - 1:50. + x = 6 y = 0 leonol živa skala - zunanjost hiše Kanal gewachsener Fels - Aussenbereich des Hauses živa skala • notranjost hiše gewachsener Fels • Innenbereich des Hauses ZA^ TN A IZKOPAVANJA V u TI H I EN J.UIKtiS. 1980, I9BJ UNO 1991 ... sehe spatantike Gegenstände. Das Gebäude kann man im l inter schied zu Gebäude 2 dem Grundriß nach leichler bestimmen und gut rekonstruieren (Abb. Au der Westseile wurde ein 2 m lange:- DalkenJager der West wand entdeckt, das an der Nordweslecke noch 0,6 m tteferhalten ist (Abb. .fJ). Gm erkennbar sind auch die beiden Lager der i renn und der Ostwand des < iebäudes, Am V'els-hang, in den das Objekt zum Teil eingehauen war. konnte man an der Nordwand die Spuren von Lagern tür Längs-baiken erkennen, im Lager für die Trennwand und unmittelbar dahinter waren die Peste verkohlter Balken zu sehen. die einen Kreuz verband bestätigen. 1 twa l m h infer dem Gebäude, parallel /ur Nord wand oder zum Balkenlager war der Kelsen noch einmal regelmäßig 10-20 cm tief behauen (Abb. 37). Wozu dieser Einschnitt diente, läßt sieh nicht einfach erklären Zu vermuten sind hier le>i- Sk 3V: Objekt 4. Ostanki kanala v zahodnem prostoru / južne strani. Abb. 3v. Objekt 4, Resic eines Kanals im WesiratJin von tier Südseite. gesteckte Gebäude stützen, vielleicht eingebaute Holz rinnen oder etwas anderes. Im westlichen Raton ties Gebäudes stießen wir auf Anzeichen einer noch nichl exakter bestimmten Tätigkeit. Dicht an tier Nordwand wurden zwei intensiver gebrannte Oberflächen gefunden. In der Nordweslecke befand sicli ein t x I m großer Fleck gebrannten Lehms mit Brand -Partikeln, die mehrere Bruchsteine bedeckten. Unter der Brandl chmschicht lag eine einige Zentimeter dicke Schicht feinen, weißen Sandes (Abb. 38). In der N ordos tee k e desselben Raumes, fast an tier f renn wand, war eine NO x (ill cm grolle Fläche vorhanden, wo tier Brand mit dunkelbraunem, einige Zentimeter dickem Lehm vermisch! war in tier Mitte zwischen den beiden Herdsteilen, schon in der südlichen ! lallte des Raumes, stießen wir au feinen in Z.\5(ti"n/i izkopavanja v i.itih 1980, I9K1 in 1991 ... štora, že skoraj oh predelni steni, je hila x 60 cm velika površina, kjer je bila žganina pomešana slcnmorjavo ilovico, debelo nekaj centimetrov. V sredi meti obema kuriščema, že v južni polo\ iei prostora, smo zadeli na jarek, vklesan v skalo, ki je potekal pravokotno na vzdolžno os stavbe. Začetni del kana kije hi I pokrit s kamnito, NO v 60 cm veliko, trikotno oblikovano apnenčasto ploščo I v/. J ■iti). V južnem delu stavbe je kanal zavil pravokotno proti v/h. in se po 1 ili poteku razcepil v dva kraka. Se v. krak kanala je bil obzidan z lehnjakom (brez malici in je potekal vse ti o predelne stene. Južna stena sev. kraka kanala je bila prosto stoječa in se jc le delno ohranila, .Iti/ni krak kimala m bil ohranjen v celoti, na \zh strani je bilo opaziti le še sled /nhi (negativ) in povsem na koncu, v manjši kotanji, tudi jamo /a kol. Čemu je kanal služil, ni bilo mogoče ugotovili; \ njem so bile le posamezne čivpinje in kos žlindre. Kje sb bila oba kraka kanalov zaključena, ni jnsno, saj je bil ta del stavbe pri gradnji ceste povsem uničen. Od najdb \ zali. prostoru jetreba posebej omeniti od lično ohranjen langobardski Vrček / gl njenim ornamen-lotn tr /2: 41 in fragmente še dveh posod / enakim okrasom. Od drugih najdb je ob številni keramiki treba opozoriti na Železno pik», nož in del dieta. \ že prej odmelani zemlji pa Se fragment ornamentiranega koščenega glav nika, koščen vijiiek in hronasio ohročaslo fibulo /nastavkom, V v/h, prostoru stavbe sla bili v skalnih tleli odkrili dve luknji različnih velikosti (si. -t! i V \ečji. zahodnejii. je bil odkril depo poljedelskega orodja: železno ralo, različni oko\ i za leseno opremo rala, kosa, babica icr kladivo za klepanje kose. rovnica, škarje, brus tu pila (si. 42. t. 4). Druga, manjša luknja je bila zapolnjena s temnorjavo i lov ico, v njej pa je ležalo tudi precej živalskih kosti. Na vzlt. strani /mlaj Stavhe so bi le odkrite tri jame za kole (,v/. /,i). Dve / večjim premerom sta bili najdeni na rirriunc.snRABt ca-n im dhn .Imikkk 19RO, l()KI tisai 1991 ... den leisen gehauenen Graben, der recht Winkl itig zur Längsachse des Gebäudes verlief. Der Anfang steil des Kanals war mit einer steinernen. SO \ 60 cm großen, dreieckigen Kai platte bedeckt (/1bh. 3V, 40). Im südlichen Teil des Gebäudes wand sich der Kanal im rechten Winkel nach Osten und verzweigte sich nach I m Meter in zwei Enden. Das nördliche Lüde war mit Tuffstein (ohne Mörtel) ummauert und erstreckte sieh bis zur l'rertnwand. Die Südwand des nördlichen Kanalendes war: frei liste hend und ist nur zum Teil erhalten. Das südliche linde des Kauais war nicht vollständig erhallen, an der Ost seile waren nuif noch die Spuren einer Wand (Negativ I und ganz am Ende, in einer kleineren Grube, auch ein Pfösteriloch zu erkennen, Wozu der Kanal diente, war nicht feststellbar^ darin beiander sieh nur einzelne Scherben und ein Stück l iscnschlacke. Wo beide Kanalenden aufhörten, ist nicht klar, denn dieser Gebäudeteil wurde beim Straßenbau vollständig zerstört. Von den Funden im Wesirnum seien der hervorragend erhaltene langobardisehe Krug mit ge-gliiiteiem Ornament i Taj. 12: 4) und noch die Fragmente dreier GetUßc mit gleichem Dekor erwähnt. Von den anderen Funden seien neben den zahlreichen Keramikgegenständen eine Liseti feile, ein Messer und der Teil ei lies Meißels genant, in der schon zu vor ausgehobenen 1 rdo noch das Fragment eines ornamentierten Kiioehenknmms, ein Knochenwirtel und eine bronzene Ringfiheil mit Ausatz. Im (istliehen Kaum des Gebäudes wurden im Felsboden zwei Gruben von verschiedener1 Grüße entdeckt t.l hb. -II|. In der größeren, westlichen stieß man auf den Hortfund landwirtschaftliche! Geräte: eine Tüllen schar, \ ersehiedene Besehläge für die l lolzausstattung eines Arls, eine Sense, einen Dengelsiock und einen Hammer, eine Rodehacke.eine Schere,einen Schleifstein und eine Feile Sl -fl ■ Objekt 4, Ostanki kanala in izpraznjeni juml / vzhodno strani. Abb. -II Objekt 4. fiteste eines Kanals und die entleerten Gruben von der Oslseitc. SL ■!!!; Objekt 4, Ostanki kanala v zahodnem prostoru / /a hod ne strani, Abb H) t.lbjeki 4 Re.ste eines Kanals im Wesiratun von der Westseite. .11 ZAŠČITNA izkopavanja V M-TIH 1VX0, 1D81 IN 1991 SI. 42; Objeki 4.1 iti») železnega orodja ob odkritju Ahb. 42 Objekt 4. Ilort bind von Kisengiirillcn hei der Entdeckung. nekoliko višji skalni stopnici in med njima ostanki manjšega ognjiSča, tretja pa na cm nižjem delu skalnega platoja (.v/. 44), Glede na etnološke analogije sklepamo na uporabo kol ta, ki je visel nad Ognjiščem. Na morebitno večplastnost objekta bi kazal južni krak kanala, ki je h: I /grajen preko dveh jam za stojke. Morda bi smeli lu domnevati preostanek starejše gradbene faze, ki pa je zgolj na osnovi dveh jam ni mogoče rekonstruirati. Kanal in obe kurišči kaiela na poseben pomen zali. prostora, ki se razlikuje od vseh ostalih v naselbini. Pomisliti bi smeli na delavnico, katere podrobno opredelitev bo potrebno pustiti odprto. Že pred leti nakazana funkcija lega prostora kol kovaču i ec se zdi problematična It igle-neeki 19X3.531. Pita v tem prostoru, kot tudi varno sprav- RerrvMiSGRABUcn-N IM nfiN JAHKEN 1980, 1981 UND 1991 ... Si 4„f- Objekt 4. Jame iu ognjišče na vzhodni strani objekta Abh 4 i Objeki 4 Gruben und HcnJstellc an dur Ostseile des Objektes. SI 44; Objekt 4. t ežiSče /a brum.jnma /a kol in ognjišče na vzhodni strani objekta. Abb 44 ljalkenlagcr. Pfosten loch und I lerdstelle an der Oslseitg des Objektes. (Abb. 42: Taf. 3. 4), Die zweite, kleinere (.¡ruhe war arigeln Iii mit dunkelbraunem l^eiuu, darin lagen ziem lieh viele Tierknochen, An der Ostseile des Gebäudes wurden drei P toste n-löcher entdeckt {Abb. 43). Zwei mit größerem Durchmesser wurden auf einer etwas höheren Felsstufe gefunden und dazwischen die Reste einer kleineren Hcrdslellc, das dritte dagegen auf einem 2(1 cm niedrigeren [ eil eines Felsplateaus {Abb. 44). Den ethnologischen Analogien nach zu urteilen, muß der Kessel, der über der I ferds teile hing, benutzt worden sein. Auf eine eventuelle Mehrsehiehiigkcii des Objektes deutete auch das Siidendc des Kanals, der über zwei Pfostenlöcher errichte! war. I is handelt sich vermutlich um den liest einer älteren Bauphase, die man aber nur auf der Grundlage zweier I öcher nichl rekonstruieren kann Der Kanal und beide 1 terdstellon deuten auf die besondere Bedeutung des westlichen Raumes, der sich von den übrigen iu der Siedlung unterscheidet. Bs könnte sich um eine Werkstätte handeln, deren nähere Bestimmung man allerdings offen lassen muß. Die schon vor Jahren angedeutete Funktion dieses Raumes als Schmiede erscheint problematisch [( iglenecki 1983, 53). Die Feile in diesem wie auch der sicher aufbewahrte Hortfund von Eisengegenständen im benachbarten Raum erscheinen keine genügenden Indizien für eine derartige Bestimmung 32 ZASCITN* i/.Kp^AVAHJA v l.i TIH 10x0, 1981 IN 1991 ... t j lt] depo železnih predmetov v sosednjem, se zdita preši bek pokazatelj tovrstne namembnosti prostora. O taljenju rud v bližini zgovorno priča večji kos žlindre. Kaže. da so, podobno kol pri objektu hit!i tOV manjši meri topili rudo. OBJEKT 5 lino prostorska, v skalo vsekana hiša. je bila močno poškodovana pri gradnji ceste. Od hiše 4 je oddaljena 2(1 m. Dva melra dalje proti v/h. leži objekt fi (si. 15)- Hiša 5 je pravokotnega tlorisa, dolga 7 m. Široka, kolikor je bilo mogoče ugotoviti, najmanj 3 m {si. -16). Pri gradnji ceste je bila uničena predvsem vjugovzh. delu in nekoliko manj vjugozah. Sev. stena stavbe je na /ah. strani ravna, od SI 45: Ohjokt 5. Pogled na očiščeno stavbo / j ni ne strani v ozadju sin vidna objekta cm. lorej je bila prcccj tanjša od tiste na vzh, strani siav-be. /ah. od predelne stene je bila ruševina veeili lomijen-cev. V sredini zali. prostora je vidna manjša Špranja v >kali. ki poteka prečno čez prostor. Na prostoru se v, od stavbc je opaziti več manjših in večjih lukenj različnih oblik (.vi. 5J). Obe globlji na vzh. strani sta globoki po -1(1 cm. ena na zali. strani pa 20 eni. Namembnost ni razvidna. Med najdbami zaslužijo posebno pozornost predvsem dolgo ukrivljeno re/ilo. ki ima na koncu dve zakovici /a pritrjevanje ročaja, zakrivljeno, nazobčano železno rezilo SI V: Objekt (i. Ležišče za hrmia na vzhodni strani. Abb. 52. Objekt (j. Balkenlager ¡in der Ostseite. nož /a rezanje usnja, dva vijčka in ostanki treh velikih glinastih uteži /a statve. Inventar dopolnjujejo brusni kamen. noži, tlel čmielj in fragment Imtega lončka, laku se kaže inventar domačije, kjer so se poleg običajnih del ukvarjali tudi z nekaterimi specializiranimi dejavnostmi. Podobo dopolnjujeta fragment okrašenega glavnika ni del bronaste zapestnice s dom basi o odebeljemm zaključkom. Številna keramika kaže širok spekter tipov, vse od g laz i ranili poz no rimski It posod preko običajne poznoan-lične grobe keramike do izrazito slo vansk udobnega gradiva. ki prevladuje, t i lede na la spekter in na ostale zna-čilnejSe najdbe (sieklcni kozarci, zapestnica, glavnik, orodje) bi smeli domnevati, da gre za izgradnjo v poznoanlič-nem obdobju m nato na uporabo še \ času po slovanski naselitvi. 30cm. die 1 .angedagegen iiber I nt. (lan/ in der Nitlie «.les l aizes waren aufdem Buden des ( iebiiudes Holzkohlereste zu schen und der Felsen war stellcnweise rot gefàrbE Vermutltçh befand s teh in der Nîihe'èine l lerdstelle. Zwei Meter von der Ostwand enllenlt ist in der Nord watt d eitl kleineres Lager fiirdic Trcnnwand zu erkenncn, die hoch-slens 16 cm breil war. Also war sic erheblieh dûnncr als dieienige an der Oslwtfrid t-ies ¡Çjcbaudes. Wcstlieh der Trcnnwand befand s i eh der Versiurz gro&ercr lime lisičine. Iiuler Mme des vyesilîchen ftaumes isi oin kleiner Fels-spuli sichtbar, der quer iiber den Raum verlauft. Im Be-reieh nôrdlich des (iebiiudes s iti d mehrerc kleinere und grbIJerc Liieher versehiedener l ormen feftennbur (Àbh. 33). Die beiden lie teren ait derOslseile sind je 4(1 cm, eines an der West sel te isi indes 20 cm tlef. Die Zweckbeslimmung ist niclti ersiehtlich. Besondere Aufmeiksamkeit unterden Funden gebiihrt vor allem ciner langen gebogenen Sehneidc. die am l-nde zwei Grifînietcn aufweist, ciner gebogenen, gcziihnten Eisenscluieide. eincm Lodermesser, zwei Spinnwirteln und den Reste n dreier grnfler Webstuhtgcwichte, lias Invenlar SI J.î; Objekt fi. Pogled / vzhodne strani. Abb. 53: Objekt fi. Blick von der i islseite. ergänzen ein Schleifstein, ein Messer, ein Mahlstein teil und ein GuBtiegcllragmont. So präsentiert sieh das Inventar eines t ¡ehöftes, wo man neben den gewöhnlichen Arbeiten auch einigen spezialisierten Tätigkeiten nachging. Das l-r-seheinungsbild ergänzen das I ragmeni eines verzierten Kammes und der teil eines bronzenen Kolbenarmrings. Die zahlreiche Keramik bietet ein breites Spektrum von "typen, von glasierten spä(römischen Gefäßen, ge-wöhnlieherspatantiker Grobkeramik bis zu ausgesprochen Slawe n zeit Sichern Material, das vorherrschend isi. Im I lin-bliek auf dieses Spektrum und die übrigen charakteristischeren Funde (Glasbecher, Armring, Katmn, i ieräte) wäre die 1 ¿riehtung der Anlage schon in der Spätantike und deren Benutzung noch in der Zeit nach der Ansiedhing der Slawen zu vermulen. 37 Zasčttna izkopavanja v letih 1980, !*)}i| ¡n 199 | RinTUNCiSGRABUGEN IN DEM TAHREN 1080. I9K| LrMli 1991 OBJEKT 7 OBJEKT 7 Slu v bii ¡oži 2 m vzh. ud stavbe (i, že povsem tia vzh, robu naselbine (.v/. 54). Je precej manj skrbno narejena; tla niso povsem ravna, sev, stena pa je bolj poševna kot prt ostalih stavbah in gfobo obdelana, Dolga je (i, 2 in široka najmanj 2, 7 m (si. 5J), DobroJC viden severozah. vogal, ostali dei zali stene je nejasen, SlabSeje izdelan scverovzh. vogal, vendar je okvirno mogoče določiti. Hiša je, prav lako kot obe prednji, uničena po diagonali. Zdi se, da niary{i usek v sredini sev. stene. Širok 25 cm. predstavlja manjše ležišče /ji iramovje predelne stene. Na /ali in vzh. strani stavbe ni ležišč za bruna. Tudi v tej stavbi so v zah. polovici vidne v tleh razpoke in kotanje, ki dosegajo globino od 5 dO 30 cm (si 56, 57), Ni jasno, ali so te v bok line naravne ali pa gre morda za sledove specifičnih dejavnosti. Sorodnost podobnih oblik prt večini objektov dovoljuje sklep, da gre vsaj deloma za namensko preoblikovanje. Na dnu kotanje v zali. polovici stavbe je bil najden močno zlizan novec Gracijana (kovan med leti 367-375) in železna pravokotna pašna spona Kot drugod so bili tudi tu najdeni keramični fragmenti in živalske kosti. Keramika je pretežno slovanskodobna, prisotni pa so ludi redki primerki poznoantične I one en i ne. Keramika je maloštevihiejša kol v ostalih doslej raziskanih hišah. Ali je bila stavba v uporabi krajši čas ali pa je imela drugačno funkcijo? Das Gobande licgi 2 m ostlicher v o ti G e bii ude 6. schon ganz am O stran d der Siedhuig (Abb. 54), Es ist weitaus SI. 54: Objekt 7. Pogled /. vzhodne struni. Ahb. 54: Objekt 7, lllick von der Ostseitc. -Ix = 0 y = 0 SI 55. Objekt 7. Tloris. M. 1:50. A hh, 55: Objekt 7. (i rti udri U. M. 1:50. jiva ikalu nolionjojr hiše gewacfiion5i Innenbercicb dai Hauscs * ^ 6 y - o /ivcj sliolri zunanja s! hišo rj(iv"Othn:nfir Feli AustGnbcieich d<» Hmisei 3K Zaščitna izkopavanja v i. iltih 1980. 1981 in 1991 SI 57: Objekt 7. rolled t. zahod se strani. Ahb 57 (Jhjekt 7 IJliek von dur Westseite. OBJEKT S i eži na jugov/h. strani finja, tik pod grebenom, ki zakljig čuje naselbino. na sirmem pobtičju, 17 ni v/h. ud liiše l.oka pri /umiki št. Z glavno fronto je obrnjen prot i jugovzhod ii. Je edini izmed raziskanih objektov, ki m bil poškodovan z novozgrajeno cesto, ampak so na njegove ruševine delno zadeli že prej pri širjenju manjšega kolovoza. Glede na kulturno plast \ proEliti ob cesti smo (udi tu sklepali na obstoj sorodnega bivalnega objekta (si SS). Razi s kovanja v letu 1981 so razkrila manjši zidan objekt [4. -t x I, 2m), ki je bil pu vse m drugačen od ostalih in ni imel bivalnega značaja (.*/. 5 V). Osnovo predstavlja močnejši raven zid. na katerega se naslanja nekoliko višje ležeči ločno ukrivljen zid (si. 60, 61). lih IlUNiiSGRABtKlHN IM 1>I-N J AHREM 1980, 19Ä1 UND 1991 ... SI 56' OhjL'kl 7. Pulled ' iii/iil' strani. Abb. 56: Objekt 7. Ei-iiczk von der Südseite. weniger sorgfältig gebaut, der Boden isi nicht ganz eben und die Nordwand ist noch schräger als bei den übrigen Gebäuden und grob bearbeitet. Sie ist 6.2 m lang und mindestens 2,7 in breit (Abb. 55). Gut erkennbar ist die Nord we stecke, der übrige Teil der West wand isi undeutlich. Schlechter gearbeitet ist die Nordostecke, doch kann man sie annähernd bestimmen. Das I laus ist wie die beiden vorigen der Diagonale nach zerstört. l:in kleinerer, 25 cm breiter [Einschnitt iii der Mitte der Nordwand scheint ein kleineres Balken wer klager der Trennwand darzustellen. An der West und der Qsiseite sind keine BaIkei11ager vorllanden, Auch in diesem Gebäude sind m der West hälft c im Boden Spalten und Mulden zu erkennen, die eine l iefe von 5-30 cm erreichen (Abb. 56. 57). F-s ist nicht klar, ob diese Vertiefungen natürlich sind oder oh es sieh eventuell um Spuren eitler spezifischen Tätigkeit handelt. Aus der Ähnlichkeit um vergleichbaren Formen bei der Mehrzahl der Objekte kann man schließen, daß es sich mindestens zum Teil um eine bezweckte Umgestaltung handelt. Am Boden der Mulde in der Westhälfte des Gebäudes wurde eine stark abgegriffene Gratianusmünze (geprägt in den Jahren von 367-375) und eine eiserne rechteckige Gürtelschnalle gefunden. Wie imdcrswo wurden auch hier Keramik fragmente und Ticrknochen entdeckt. Die Keramik stammt überwiegend aus der slawischen Zeit, es kommen allerdings auch scllcne Exemplare spätantiker Ton waren vor, Die Keramik isi weniger zahlreich vertreten als in den übrigen bislang erforschten I läusem. Wurde das Gebäude kürzere Zeil benutzt oder haue es eine andere Funktion? OBJEKTS Es liegt an der südöstlichen Seite des Tin je, unmittelbar unter dem Gebirgskamm, der die Siedlung abschließt, am Steilhang, 1 7 m weiter Östlich als das Haus l.oka pri Zusmu Nr 26. Seine Hauptfront ist nach Südosten gerichtet. Es isi das einzige tier erforschten Objekte, das die neuer-riclitete Straße nicht zerstört hat, man shell auf dessen Versiur/ schuit früher beim Verbreitern eines kleineren Fahrweges. Der Kulturschicht itn Profil an der Straße war zu entnehmen, daß es auch ein ähnliches Wuhndbjckt gegeben haben muß ( Ahh. 5S), Dank der f orschungen im Jahre 1981 wurde ein kleineres gebautesObjekt (4,4 \ 1.2 m) entdeckt, das ganz anders war als die übrigen und keinen Wohne hu ra teter hatte (Abb. 59). Die Grundlage stellt z.ASI'TISA IZKOPAVANJA V J f [111 19k0, i9h1 1991 Rm:im söR \Bl f!l;n in mi n jaiikcn 19K0, I9KI und 1991 Vijlodni zid je širok povprečno 60 cm, sestavljen i/ bolje obdelanih kamnov in deloma naslonjen na živo skn-lo. V južnem vogalu so ohranjene Se (ri vrste kamenju v višino. Zid je zgrajen i / dveh front. Med kamni je opaziti rumenkast sipki pesek, ki je morda predstavljal neko vrsto veziva. Na sredini zidu je i.elik obdelan apnenec z dimenzijami 65 x 45 x 42 cm, ki je na vrhu izravnan. Pod njim je Iti cm debela plast temnosjve ilovice, pomešane / CD. ( .-■ Živo ildlrl gowoeKwinr tok I 1 i + * = 0 v - D eine stärkere gerade Mauer dar, woran sieh eine etwas höliergclcgene bogenförmig gekrümmte Mauer anlehnt {Abb: 60,61). Die Ostmauer ist im Durchschnitt 60 cm breit, sie besteht aus besser bearbeiteten Sieinen und lehm sieli zum feil an den gewachsenen I eisen an. in der Siidecke sind noch drei übereinanderliegende Steinreihen erhalten. Die Mutier ist aus zwei fronten errichtet. Zwischen den Steinen erkennt man gelblichcn ricsclfähigen Sand, der viel leiebl eine Art Bindematerial darstellte. In der Mitte der Mauer »findet sich ein großer bearbeiteter Kalkstein in einer < iroßc von 65 s 15 \ 42 cm, er ist oben 'abgeflacht. Darunter liegt eine 10 cm dicke dunkel graue, mit kleinen Steinen und Tierknochensplittcrn vermischte Lchmsehiqht, In dieser Schicht befanden sich auch die Steine des westlichen feiles der Mauer (Abb 62, 6h An der Nurdseite, wo der gewachsene 1 eisen unterhalb des t )bjektes stärker ausgebuchtet ist, ist diese Schicht dünn. Nördlich des großen bcarbeiteten Steines liegt ein größerer Sandstein (50 x 20 \ 24 em), der an drei Sölten ganz gerade bearbeite! ist. Er lieg! in der obersten Stcin- SI. 5$: Objekt K. Ovinki ruševine v profilu ub kolovozu pred izkopavanjem. Ahb. 58: Objekt i, Versiur/rcsic im 1'mfil am Fahrweg vor den Grahu ngen. * - 5 ^ SI. m Objekt K. Tloris. M =1:50. v - 5 Ahb. S& Objekt K, GnmdriU. M. 1: 50. i i i_____ " -i [ i I i i I I i I i ! i I + X ^ 5 ¥ " « 40 Z^SflTM\ IZKOPAVANJA V LETIH I OKO, 19X1 IN 1991 rirriungsoflahliiü-n in 1)1 n Jahki n 1980, 19X1 i ml |99| SI A0: Objekt S / delom raScvmc / jugozahodne strani, 6f. 0|lJ,kl s s debm mS(.vilK. t južnc str;mi Abb 60; Objekt S mit einem Teil des VerslutaiS von der Ahh 6/: ohjükt 8 mil dncm Tci| dcs Veratuizes von der Südseite. Südwestseile. B $t. 62: Objekt s. Profil All. M. 1:50. Abb. 62. i Jbjekt 8. Pepm AB. M. 1:5ü. SI, si Objekt s. Profil CD. M. 1:50. Ahh. 63: Objekt X. Profil CD, M. 1:50, drobnimi kamni m drobci živalskih kosti. V to plusl so bili postavljeni tudi kamni južnega dela zidu (.v/, 62, rt.?). Na se v, sirani, kjer je živa skala pod objekium močneje izbočena, je ta plast tanka. /ah. od velikega obdelanega kamna je peščenjak velikosti 50 x 20 x 24 eni, ki je na ireh straneh povsem ravno obdelan. I .oži v /gornji vrsti kamen ja, Nasev. strani se zid izklini f. eno saino vrata kamnov na živi skali in se konča reihe. An der Ostseite keilt die Mauer mit einer einzigen Steinreihe auf gewachsenem Felsen aus und endet mit einem quer gelegten Kalkstein, dessen Fläche 40 \ 25 cm beträgt. Auch an dieser Seite der Mauer ist gelbes Verwittcrungsgestein deutlieh zu erkennen, das wahrscheinlich als Steinverband diente. Vor der Mauer utid zum Teil dahinter fanden wir die liesie eines Vcrsturzes, worin sielt zehn bearbeitete, a!s Spoläen eingebaute Teile eines älteren Baus und ein Mahl sieht fragment befanden (Abb, 64). Im Verein rz vor der Mauer lag noch ein gut bearbeiteter. 50 x 50 x 20 cm großer Kalbstein, dereinst höchstwahrscheinlich oben auf den zentralen Stein gelegt worden war. Wie der darauf befindliche erhaltene Dübel bezeugt, wurde er hier sekundär gebraucht Der Beginn einer bogenförmig gekrümmten Mauer ist an der Südseite deutlich zu erkennen, wo sie mit einer Bruchsteinrcihc beginnt und dann im mittleren Teil in zwei Reihen übergeht, Ihr Itcginn berührt sieh mit dem Beginn der Ostmauer, ein stärkerer Verband ist nicht erkennbar, Sic paßt sich dem l'elshatig, an den sie angelehnt ist, gut tut. Die größte liteite beträgt 50 cm, Die Steine haben überwiegend kleinere Dimensionen als in der Ost matte r. In der Hohe sind bis zu drei Nicinreihen erkennbar, die aufgewachsenen Felsen gelegi wurden, Nur im zentralen Teil der Mauer sind zwei größere Bruchsteine zu sehen, wovon der größere die Dimension 40 x 40 x IX cm aufweist. Zur Nordseite hin endet die Mauer bald, was man höchstwahrscheinlich dem großen Druck der 1 m breiten Erdschicht zuschreiben muß. die diesen Teil der Mauer über die Ostrrtauer geschoben hat. Auch hier sieht man Spuren von gelblichem Verwiltervmgsgestei", das als Verband benutzt wurde, ganz, im südlichen Teil allerdings auch einen größeren Rest Mörtel, der mit ZiegeIsteinbrockcn vermischt ist. Stücke strichen Mörtels situ! auch an anderen 41 Zaščitna izkopavanja v lm ih 1980, in 1991 .„ RF i rrnfwiihahinn M imu n Jaiiui n 1980. 1981 unij 1991 ... 1 rti li • 1 LL — 'P O "1 C, o u_B D GLbai 1 — 1 1 1 - J ll ii M CZJ 67, 64: Objekt !i. Obdelani kamni i/ r\;ševitie objekta. M I 10 Abb. 64: Objekt 8. I fes ir bei te te Ste i ne a lis de m V« rel u r/1 les Objektcs. M, 1:10 & prečno položenim apnencem, pn višine 40 x 25 čiri. Tudi na tej strani zidu je močno vidna rumena preperina. ki je služila verjetno ¿a vezavo kamnov. Pred zidom in deloma za njim smo našli ostanke ruševine. v kateri je bilo tudi deset obdelanih ki it s polije vgrajenih delov neke starejše arhitekture in fragment žnuelj (si, 64), V ruševini pred /idoni je le/a! še dobro ubdelan apnence velikosti 50, x 50 k 20 emf ki je bil najverjetneje Steinteilen der hogcnffirmiggckriinimlfen Mauer/u sehcti, O as ist bislung aiich dic ein/ig fcstgeslcIUe Venveiidung von M orle I in d tešem I-undort. Zwischen tlieser Maoer und der Ostmuucr betragl die groBte Entfemung im zentralen Te i I 50 cm. I)ieKulturschiellt ;ms dunkelhratuiem I.ehm. der mil groBeren und kleinercn Bruchstcinen, Steinschutt undTier-knoclien vermiseht ist. vvai vrni 30-100 cm tief Hinlcrdetn 42 ZaScitna izkopavanja v i.rrm I9N0, 1981 in 1991 Rimtun'öjwrabuckw in i>i-:n Jahkün 1980, 1981 inu 1991 položen na vrhu osrednjega kamna. Ohranjena moznica i ki njem dokazuje, daje bil tu v sekundami uporabi. Začetek |p£no ukrivljenega zidu je dobro viden iili južni strani, kjer se začenja / eno vrsto lomljcncev in se milo v osrednjem delu razSiri \ dve v rs! i Njegov začetek se slika z začetkom vzh. zidu; močnejša vezava ni opazna. Dobro je prilagojen skalnemu pobočju, na katero je pri-slon jen Največja širina /naša 50 cm. Kamni so pretežno man jših dimenzij kot v vzh. zidu. V višino so vidne tudi do tri vrste kamnov, ki so položene na živo skalo, Le v osrednjem delu zidu sla vidna dva večja loniljenea.od katerih Ima večji dimenzije 40 v 40 \ 18 cm Proti se v si rani se nato zid kmalu zaključi, kar je najverjetneje treba pripisali velikemu pritisku I m debele plasii zemlje, kije porinila la del Zidu preko juž. zida. Tudi tu so vidni sledovi rumenkaste preperine, uporabljene kot vezivo, povsem na zali. delu pa tudi večji ostanek malte, pomešane / drobci opek. Kose i lakšne malte so vidni tudi na nekaterih drugih delih kamnov ločno ukrivljenega zidu. To je doslej tudi edina ugotovljena uporaba malte na tem najdišču. Meti tem zidom in vzh. zidom je v osrednjem delu največja raz dalja 50 cm. Kulturna plast iz temnorjave ilovice, pomešane z večjimi in manjšimi lotnljenei. kamnitim drohirjem in živalskimi kostmi, je bila globoka vid 30-100 cm. Kmalu za objektom se vzpenja naravna skala, Kot kaže je In! objekt povsem samostojen in ni bil povezan / morebitnimi neodkritimi zgradbami \ okolici Najdbe na območju objekta X so bile skromne, prevladujeta keramika (poznoantična in poznejša) ter Živalske kosti. Izstopa novec Valenimijaua I (kovan med leti 367-375). Večina najdb je bila najdena tik pred vzh, zidom in na prostoru sev. od vzh zidu. ostanki živalskih kosti pa predvsem okoli osrednjega kamna. Ta zaradi velikosti, lege ni omenjenih najdb predstavlja /r-tvenik (.v/. ¿5). St, 65: Objekt S. Ofiscen objekt z rekotLStruiranim oltamim dclum. Poglud / jugouihpdnü st ran i. \bh 65: Objekt 8. Freigelegtes Objekt tnii rekonstruiertem Attaneil. Blick von der Südwcslseile. Objekt erhebt sieh ein gewachsener Felsen. Das Objekt scheint frei gestanden zu haben und war nicht mit eventuellen nichtenldeckten Gebäuden in der Umgebung verbunden. Die i unde im Bereich des Objektes X waren bescheiden. vorherrschend sind Keramik (spätantike und spätere) und Tierknoehen. Linen besonderen Fund stellt die Münze des Yalemmiamis I, (geprägt in den Jahren von 367-375) dar. Die Mehrzahl der Funde wurde unmittelbar vor der Ostmauer und im Bereich östlich der Ostntaucr gefunden, die I icrknochenreste dagegen vor allem um den zentralen Stein Dieser stellt aufgrund seiner Große, seiner Lage und der erwähnten Funde einen Opferstein dar (Abb. A5). JARKA NA VZHODNI STRANI NASi-l IHM Vzh. vid naselbine sia bila v profilu na sev. strani novozgrajene ceste odkrita dva vzporedna jarka, ki sta o leže vala dohod z na | laže dostopne smeri po jugovzh. pobočju hriba. Ležita 25 m v zh, od naravnega grebena, ki na vzh. siraui omejuje naselbino, med seboj pa sla oddaljena X m Zahodni jarek je širok 4 m„ največja giobina znaša 1,5 m, V njem smo našli plast temnoijave ilovice, pomc-Sane delno / manjšim drobirjem, ogljem in posameznimi drobci keramike (v/. 66). V spodnji polovici je bila opazna nekoliko temnejša lisa / manjšimi lomljenci. Na vzh. strani sta bili dve nekoliko razločricjši plasti svetlejše ilovice, ki sta vsebovali le zelo redke ostanke oglja in keramike (sl, 67). V podaljšku jarka proti južni stran i smo našli precej kamenja, ki je kasneje padlo v jarek (sl. M). V/hod nI Jarek. Tudi ta je širok 4 m, globok 1,4 m, V profilu je ob robov ih mogoče v idel i sledove prvotnega /a DIE B LI DEN GRÄBEN AN DER OSTSEITE DER SIEDLUNG östlich der Siedlung stieß man im Profil an der Nordseite der neuerrichteten Straße auf zwei parallele Grüben, die den Zugang von der am einfachsten zugänglichen Richtung über den südöstlichen BergJnmg erschwerten. Sie liegen 25 m üsiljch des natürlichen Bcrgkatnmes, deran der Ostscite die Siedlung begrenzt und sind 8 m voneinander entfernt. Der westliche Graben isi 4 m breit, die gröüle Tiefe beträgt 1,5 m. Darin landen wir eine dunkelbraune Lehm-schichl, die teilweise mit kleinerem Schutt, Holzkohle und einzelnen Keramikslücken vermischt war (Abb. 66), Inder unteren Hälfte war ein etwas dunklerer Fleek mit kleineren Bruchsteinen erkennbar AnderOstseiie he fanden sich zwei etwas ausgeprägtere hellere I ehmschLebten, die nur wenig Hol/kohle und Keramik resic enthielten (Abb. 67). In der Fortsetzung des Grabens zur Südseite hin fanden 43 Zaščitna izkopavanja v letih 1980, 1981 in 1991 ... rf rsiinnsr;naklhii:n oi n Jahren 1980, 19X1 und 1991 ... SI. 66: Zahodni jarek. Profil. Abb. Ms: Wcstgrabu-n. Pro lil. silpavanja, v sredini pa jc dokaj temna plast ilovice, pomešane s kamnitim drobirjem. ostanki oglja, živalskimi kostmi in redko keramiko (•>! 6V), SI. 67 Zahodni jnrtlfc. Profi L M 1:50 A bb. 67: Westgrflben. Pro lil M. 1:5t). 0 SI 68: /.¡ihodni jsrek. Proffl ' ostanki kamenja nu južni strmi. Abb. 68: Westgrabcn. Profil nut Stcinreslcn an der Sttdscitc. wir /iemlich viel C ¡ostein, das spater in den (iraben gc fallen war (Abb. 68). Derostliche Graben ist ebenfalls 4 m bireil, liel ist er 1.4 m. Im Profil kanu man antien kiindcni Sporen der ursprunglichen Aufschiillung crkenncn, in der Mitte ho-findet sieh eine ziemjicli dunkle LehmsChieht, die mit Steinscliutt, lloizkofileie.slen, lierknoeheii und spari ieher Keramik verni i sebi i.si {Abb. rt C). x s S f l| ! Ill I humus Humus ■mnncir|Ova ilovica dunktlbraunof L&hm živa ikalaa gcwactiiuner fell f(«iTinor|(nucj zemlja dunkdbraune Erdc sveflorjova ilovica he lib ran nor Lehm SONDIRANJI: V LETU 1981 SOND1ERUNGEN IM JAHRE SONDA I Izkopali smo jo povsem najugozah. delu naselbine, v gozdu, na zadnji izmed teras, ki se spuščajo po grebenu zah. ud ledine Riža. Velikost sonde je bila 4 \ I m. Pod humusom smo ugotovili povsem enotno plast lemnorjave ilovi- SCHN1TT i Wir legten Sclinitt I ganz im sudwestlicten Toil der Siedlung, im Watd, aufiler lei/leu der Terrassen, die aul dem CeTgkamm west licit der f'lur V riži abfallen. Die (iriille des Schnittes belnig 4 x I m Umer dom Humus sieilten 44 S/, 69: Vzhodni jarek, ProfiL M I; SO Abb. 69: Ostgrahen. Profi). M, 1:50 ce, poineSane z drobni m kamenjem, eea 30-40 eni pod po-vrši no ju bila že sterilna dolomitna osnova. Našli smo le nekaj manjših fragmentov keramike, ki kažejo pretežno srednjevesk i značaj, wireine völlig einheitliche dunkelbraune, mit kleinen Steinen vermischte Lehmschieht lest, ea. 30-40 cm unter der Oberfläche lag schon die sterile Dolomitbasis, Wir fanden nur einige kleinere Keramik fragmente, die vornehmlich mittelalterlichen Charakter haben. SONDA 2 Zašla vili smo jo prihl. 100 m se v, od prve. višje na grebenu, že skoraj povsem blizu zgornjega platoja nad ledino V ri/i. Sonda je imela obliko črke L. dolga je bila 4 m, široka I m; tudi v njej je bila stratigralska situaci ja podobna kol v sondi I. le najtiŽni strani smo dosegli globino 50-60 cm. V tem predelu smo našli v zemlji tudi večje Število lomljeneev. ki predsiavljajo morda ruševino manjšega objekta. Našli smo poziioantično in kasnejšo keramiko ter del žrmelj. Zdi se, da je v bližini sonde stal neki stanovanjski objekt. SONDA 3 Naredili smo jo na izravnanem platoju, na vrhu prej omenjenega grebena in nekoliko jugozah. pod vrhom Tinja. Na tem mestu smo pričakovali večji objekt, na kar je kazala predvsem konfiguracija terena in poimenovanje ledine »Na cerkvi«, Vendar nismo zasledili nobenih kulturnih ostankov, saj snlo takoj pod humusom Zadeli na dolorllit- no osnovo, SCHNITT 2 Wir legten Schnitt 2 ungefähr 10(1 m weiter nördlich vom ersten. höhcTuufdem Hergkamm, schon lissi in der Nähe des oberen Plateaus oberhalb der Flur V rizi. Der Schnitt war L-formig, 4 m lang und I m breit. Auch darin w ar die stratigraphische Situation die gleiche wie bei Schnitt 1. nur an der Südseite erreichten wir eine fiele von 50-60 em, In diesem Abschnitt fanden wir in der Erde auch eine größere Anzahl von Bruchsteinen, die vielleicht den Verstur/ eines kleineren Objektes darstellen. Wir stießen auf spätantike und spätere Keramik und auf einen Mühlsteinteil. In der Nähe des Schnittes scheint ein Wohrj-gebäude gestanden zu haben. SCHNITT 3 Wir legten Schnitt 3 auf dem planierten Plateau, oben auf dem zuvor erwähnten Bergkamm und etwas weiter südwestlich unter dem Tinjegipfel, An dieser Stelle haben wir ein größeres Objekt erwartet, worauf vor allem die Gclftadekonfiguration und der l-lumamc »Na eerkvi« (Auf der Kirche) hindeuten. Wir entdeckten jedoch keine Kulturreste, denn wir stießen gleich unter dem Humus auf Dtilouiitbasis. SONDA 4 Ta je bila izkopana ie nekaj metrov dal je proti severu in / istim namenom. Velikost je bila -I \ I m. Tudi tu se je pouo\ ila ista situacija kol v sondi 3. Sledov kulturne pla- SCHN1TT 4 Schnitt 4 wurde nur einige Meter weiter in Richtung Norden mit demselben Ziel gclcgi. Die Größe betrug 4 \ I m. Auch hier wiederholte sich dieselbe Situation wie bei -15 Z*$eiTNA IZKOPAVANJA V LETIH 1980, 1981 IN 1991 ... sli ni biki, manjkale so vsakršne najdbe. Povsem z gotovostjo lahko sklepamo, da na omenjenem mestu ni slal objekt, ampak da gre za naravno oblikovanost terena, SOKDA 5 Da bi ugotovili morebitno poseljenost vrha Tinja (ledina Stari grad) v arheoloških obdobjih, smo sondirali na manjši ravnici zah. od ostankov srednjeveškega stolpa, katerega sledove so v večji meri uničili pri širjenj n kamnoloma. Sonda velikosti 8x1 m tii dala pozitivnega arheološkega rezultata. Takoj pod humusom je bila tanjša plast rumeno rja ve ilovice z deloma pri mešani m peskom, pod n jo pa sterilna dolomimu osnova. Najdb ni bilo. SONDA h Zastavili smo jo na vrhu grebena, ki na vzh. strani zaključuje naselbino, Ta sonda je odkrila sledove poselitve, Čeprav / njo nismo zadeli notranjosti zgradbe, Pod plastjo humusa je bila (femnorjava ilovica s pt ¡mešanim drobnim peskom, Ta plast je vsebovala kulturne ostanke (črcpmje, kosti), globoka pa je bila 411-50 cm. Najdbe kažejo, da leži v bližini stanovanjskega objekta, katerega lego bo treba natančneje šele določiti, Pretežna večina keramičnih fragmentov je poznoan ličnih, nekateri pa so srednjeveški oziroma kasnejši. sonda 7 Zakoličili smo jo na istem grebenu kol prejšnjo, le nekoliko niže in bolj proti notranjosti naselbine, na manjši terasi, po kateri je nekoč potekal kolovoz. V relativno globoki p las I i ternnorjave ilovice smo odkrili precej kulturnih ostankov, spodaj x dolomitu i skalni osnovi pa dobro narejeno značilno leži Se e za bruna, kot jih poznamo iz stavb 2 in 4 (sL 7<>). Tako srno dobil) dober doku/ /a obstoj stavbe na lem mestu. Našli smo tudi precejšnje število fragmentov keramike (pretežno poznoanlične), precej živalskih kosti, del železnega noža in del dna ter ročajtt steklene posode. V RTI N H /, motornim svedrom smo naredili tudi nekaj vrti ti ti a v /h. robu naselbine, da bi ugotovili potek obeh obrambnih jarkov, Zasledovati jih je bilo mogoče nekako nt so. od profila ob eesti. k jer smo jih prvič raziskali Nadaljevanja poteka proti jugu zaradi \ isokega nasipa pod novo/grajeno cesto ni bilo mogoče spremljati, Nadaljnja sondiranja RtilTUNGKÜRAUtlüEN IN UKN JaHKBM 19H0, I9HI UNI) 1991 ... Schnitt 3. Spuren einer Kulturschicht waren nicht vorhanden, es fehlte jegliche Funde. An der besagtet Stelle hat gewiß kein Objekt gestanden, es handelt sieh vielmehr um eine natürliche Geländegestahung. SCHNITT 5 Dm eine eventuelle BesiedlungdesTinjcgipfcls (Flur S(ari grad) in den archäologischen Epochen festzustellen, sondierten wir eine kleinere Ebene, westlich der Reste des mittelalterlichen Turms, dessen Spuren größtenteils bei der Ausbreitung des Steinbruchs zerstört wurden. Der Schnitt in einer Größe von N x I m ergab kein positives archäologisches Resultat, Unmittelbar unter dem I Immis lag eine dünnere gelbbraune Lehmseh ich l tnil teilweise beigemischtem Sand, darunter befand sich eine slerile Dolomil-basis. Funde waren nicht vorhanden. SCHNITT f. Wir legten Seiini tt f! oben auf dem Bergkamm, der an der Ostscite die Siedlung abschließt. Dieser Schnitt hat Besiedlttngsspureti ergeben, obwohl wir damit nicht auf den Innenbereich eines Gebiiiides gestoßen sind, Unter einer Humussehichl lag dunkelbrauner Lehm mii beigemengtem feinem Sand. Diese Schicht enthielt Kulturreste tSeherhen, Knochen), sie war 4(1-511 cm tief. Die künde deuten daraufhin, daß sie in der Nähe eines Wohn Objektes liegt, dessen Lage man erst noch genauer wird bestimmen müssen. Der überwiegende Teil der Keramikfragmcntc stammt aus der Spätantike, einige aus dem Mittelalter oder aus späterer Zeil. m SCHNITT 7 Wir legten Schnitt 7 auf demselben Bergkamm wie den vorigen, nur etwas tiefer und wetler zum Siedlungsinneneo hin, auf einer kleineren l errasse, worunter sieh einst ein Fahrweg erstreckte; In einer relativ tiefen dunkelbraunen l.ehmsoHicht entdeckten wir ziemlich viele Kulturreste und unten in der Dolomitbasis ein gut gearbeitetes charakteristisches Balkenlager, wie wir es von den Gebäuden 2 und 4 her kennen (Ahh. 7(1). So erhielten wir einen stichfesten Beweis fiirdie Existenz eines Gebäudes an dieser Stolle. Wir fanden aueh eine ziemlieh große Anzahl von Keramik-fragmcnten (vorwiegend sputantikc}, ziemlich viel fter-kiloclletl. einen feil eines 1 isenniessers und den Hoden und Henkelteil eines Glnsgefaßes, BOHRUNGEN Mit einem Motorbohrer führten wit auch einige Bohrun gen am Ostrand der Siedlung durch, um den Verlauf beider Bolest i gungsgriiben festzustellen. Wir konnten sie etwa 50 m nördlicher des Prodis an der Straße ausfindig machen, wo wir sie zum erstenmal erforscht hatten. Die l'on-setzung des Verlaufes nach Süden war wegen der hohen 41, ZAS^ITNA IZKOPAVANJA V I.Ktlll 1980, 1981 IM 1491 Kl-ni'NCjKdKAMIKil-M IN IH N JaIIWM 1980, 1981 UN[> 1991 S'l 70: Sondu 7. le/isee t& bmmi. AM'. 70: Schmu 7. Balkenlagcr. obeh jarkov bo treba nadaljcvati s klasiintmi sondami, saj sc na s€v, slrani ze dotiknta naselbinskih plasti, ki sose na vrhu Tinja raztezale precej pipti \ /h., na spodnji strani pa ze dosegata areal grobiSia, zato vrtinc tie dajo vec ustre/.-nega njzultata. Aufschüttung unter der neugebauten Straße nicht weiter zu verfolgen. Weitere Sondierung«! beider Gräben wird man mit klassischen Sehn Ilten fortsetzen müssen, weil sie an der Nordseite schon die Siedlungsscbichtcn berühren, die sieb auf dem 1 injegipfel ziemlieh weit nach Osten erstreckten, an der unteren Seile erreichen sie dagegen schorl das Areal des Gräberfeldes, deswegen ergeben Höhl ungen kein befriedigendes Resultat mehr. zaScitnj 1zkop dela poznoantiCne-CiA GROBISCA V LLTU 1991 RETTUNGSGRABUNG EINES TEILS DES SPÄTANTIKEN GRÄBERFELDES IM JA! IRE 1991 Pri i/kopu /emlje za prizidek k hisi Loka pri /.usmu si. 2b (med objektoma ! inN)so\ l'ebruarju 1991 nateteli tlfldel otroäkega grobisca (si 7 t). Obogletfii najdisca 23,3, 199! je Iii In mogoce le evidentirati obseg izkopa, dokuinemtni-ti izkopane najdbe in raziskati grobno konstrukeijo, kj sc je uaka/ov ala v severozah. vogalu izkopa. Pri strojiti od-snaniivi zemlje so zadeli na nian jsi sarkofag (90 \ 30 x. 25 im), kr je bil natejeu i/ rimskegazrtvenika / napisom, od katerega so se ohranile le zadnjc Crkc neb vrstic napisa ist. 72). Vanj so najditelji spravtli kosii. morda tudi ostanke drugsh pokopov vblizini. ioena lega sarkofagani /nana; po rekonstrukc iji dogodka je bilo mogoce ugotoviti, da je lezal pribli/nonted sedanjo biso in grobno konstruk-eijo. ki smojoodkrili \ profiiu izkopa, Dölg sev. profit i/kopa za prizidek je pokazal nasled nje plasti: pod lumnisom je bili obsezna. do 60 cm globoka kutluma plast lemnorjavc iloviec. pomeiane s posa-me/nimi apneneastiini lonlljenci in drohei kcrnmike. Glede na lego v v/no/ju sirmega poboüja je tako globoka kul turna plast povsem razumljiva. Pod to plastjo je bila lanj-sa plasl svetlorjavc ilovice, \ kateri so bili nu v/h. robu profil« opa/ni sledovi malte in peska (bli/uia objekta !■>). Osnovaje >iva skala (st. 7.i). Povsem v /ah. /akljueku izkopa so bili slcdov i sarkolaga oz. grobne konslnikcije, Ueiim Aushub der Erde für den Anbau des Hauses Loka pri ¿usmu Nr. 2b (zwischen den Objekten 1 und N) stiefi man im Februar 1991 auf einen feil eines Kindergräber-Iekles {Abb. 71). Bei der Besichtigung des Fundortes am 23. 3 1991 konnte man nur den Umfang der Grabungs-fläehe evideniieien, die ausgegrabenen Funde dokumentieren und die CJrahkonstruklion erforschen, die sich in der nordwestliehen Lcke der Grabungsllächeabzeichnete. Hei der maschinellen Abtragung der Erde stieß man auf einen kleineren Sarkophag (90 \ .10 x 2.1! cm), der aus einem römischen Opferst ein mit Inschrift hergestelii war. wovon mir die letzten Buchstaben dreier inschriftenzeilen erhallen sind \Ahk. 72). Darin wurden Knochen aufbewahrt, eventuell auch die Reste anderer Bestattungen in der Nähe, Die genaue Lage des Sarkophags ist nicht bekannt, nach der Rekonstruktion des Ereignisses konnte man fest sie l-len, daß er ungefähr zwischen dletn jetzigen I laus und der (irabkonsimkiion. die wir im Grabungsprofit entdeckten, gelegen haben muß. Das lange nordliche Profil der Grube für den Anbau ergab folgende Schichten: unter dem Humus lag eine umfangreiche, bis zu fiO cm tiefe Kulturschicht aus dunkelbraunem Lehm, der mit einzelnen Kalkbruchstemen und Keramik brocken vermischt war, im Hinblick auf die Lage 47 /Ait'-IINA IZKOPAVANJA v l l l ili I98&; | ')K 1 is IW1 SI 71: Lega grobišča Ahh 7} Lttgc des GriiberfehJei. ki je hilfi sestavljena i/ več sekundarno uporabljenih delov starejše arhitekture (145 s 44 x 35 nt). Delno je bila že uničena, tako da smo v njej našli le nekaj močim premeta-nih drobcem kosii Pomembna pa je njegova lega in ^itu kol edini doslej zanesljivi podatek za že prej domnevano otroško grobišče. Novi najti bi pomembno dopolnjujeta nase vedenje o poznoantičtiem grobišču, na katerega sta opozorila že sarkofag s križem, ki gaje fotografiral F, Štele leta 1923, in v Sieleto\ i dokumentaciji omenjen obokan otroški grob i Vuga 1979, 290) Temu je potrebno dodali še stranico manjšega sarkofaga s križem, ki je bil objavljen leia 1997 (GnStiii ei al. 1997,6. si. 4), Vsi ti elementi opredeljujejo manjšo poz-noaiuično otroško grobišče, ki je / zgoraj prikazanimi najdba m i zanesljivo locirano v neposredno bližino poztioanličnih stanovanjskih zgradb v skmjntam jugovzh. delu našel bi- am Fuße des Steilhanges ist eine so tiefe Kultursehiebt durchaus verstund lieh. I inicr dieser Schicht erstreckte sich eine dünnere hellbraune l ehmsLhiebt, worin man am Ostrand des Profils Mörtel und Sandspuren im der Nähe von Objekt X) entdecken konnte. Die Grundlage bildet gewachsener Felsen (Abb. 7.1). Ganz am wesllichcn Ende der Cirabungs II liehe gab es Spuren eines Sarkophags oder v iel-mehr einer Grabkonstrukiion, die aus größeren stkundiir verwendeten Teilen eines älteren Bauwerks bestand (145 x 44 x 35 in). Sie war zum Teil zerstört, so daß wir darin nur einige stark durchwühlte Knochensplitter fanden, Be-dcuicnd ist seine Lage in xitu als einzige bislang verläßliche Angabe für das schon zuvor vermutete K indergraherleid. Die neuen Funde ergänzen in bedeutsamer Weise unsere Keim misse von dem spälantikcn (iräberlcld. wor- 3K zasí itna izkopavanja v i ! i lil i9kí), 19x1 in 199] rltmngsgralitjaiin in ren J&]1ritiig z osni ii k i vgč različnih skeletov. . ibh 72: trriiberfeld, I m Vbrdergnind der mu sc h i ne II Irpigelegte Sarkophag mit den Reatcn mihrerer verschkdcner Skeleti e. 11 L-. Dve upodohiit i k rižev iui ožjih stranicah sarkofagov ter uporaba poganskega žrtvenika xa otočki sarkofag izrazilo kažejo na zgodnjekrščanski značaj grobišča. SI. (¡mbiSče. Sarkofag v pmtilu izkopa. Pogled zju/tie strani. tbb. 74; Gräberfeld- Sarkophag im AiisliubproHI, lUick von der Südseite. nufschon der Sarkophag mit Kreuz hingewiesen haben, den I Stele im Jahre 192.1 fotografierte, und das m Sieles Dokumentation erwähnte gewölbte Kindergrab tVuga 1979,29(1). Hier mußman noch die Seitenwand eines kleineren Sarkophags mit Kreuz hinzu Ingen, der im Jahre 1997 veröffentlicht wurde lUlis!in ei aK [997, 6, Abb. 4). All diese 1 lernente deuten auf ein kleineres spataniikes Kindei'gräheifeki. das mit den oben dargestellten Funden gewiß in unmittelbarer Nähe der spätanfiken Wohngcbim-de im äußersten südöstlichen Teil der Siedlung lag. Die * ■ 0 * = a irmriorjova remija dunkelbraune Erde peiek i Sar« iiunlnu ilovico sipriler Iskm irfüíci iomljö rolo Eide h ¡5 ífvci jkolo gewocliienei Feb ,____ mallo ■S&kVa MlitrMil SI 73 (irohiši-e Profil. M = 1:50. tl'h 73: ( In ibcrfeld. Profil. M. 1:5 0. Zaščitna izkopavanja v lltui 1980, I9HI jn 1991 ie pri zgodovini raziskav omenjena mesta slučajno najdenih grobov opozarjajo na obstoj več ločenih skupin pokopov, ki pa jih razen obravnavanega otroškega grobišča ni mogoče natančno locirati. Starejše omembe nakazujejo razprostranjenost grobišča po obsežnem vzh, delu južnega pobočja arheološkega kompleksa Tinje in jih bo mogoče natančneje spoznati šele s sistematičnim sondira njem in drugimi raziskavami. Poirebno pa je podčrtati obstoj različnih skupin grobov, kar je doslej v vzhodnoalp-skem prostoru redko in tudi po lej strani poudarja izjemnost najdišča. Ri;i n ngscikvuugkn in di n Jaiirim 19X1), I'JXI imi 1991 SV 75: GrobiSčc. Sarkofag v profilu izkopu. Pogled z vzhodne strani. Abh. 75: Gräberfeld. Sarkophag im Aushiibpmtil. Blick von der Ostseite. beiden Krcuzdarstcl Jungen an den seh maleren Seilenwänden der Sarkophage um! die Verwendung eines heidnischen Opfcrstcms für einen Kindersarkophag deuten auf einen ausgesprochen frühchristlichen Charakler des Grii-ber fehles. nie schon bei der Forschungsgeschichle erwähnten Orte der Zufällig gefundenen Gräber deuten auf die Exi-sienz mehrerer getrennter Gruppen von Gräbern, die man allerdings mit Ausnah ine des besagten Ktndergräber-fcldes nicht genau loziercn kann. Die alteren Erwähnungen deuien auf eine Atisdehnung des Gräberfeldes im umfangreichen t >stteil des Südhanges des archäologischen Komplexes Tin je lind man wird sie eis! durch systematische Sondierungen und andere Erforschungen feststellen können. Wichtig ist allerdings die Existenz verschiedener Grähcrgruppen hervorzuheben, was im ()stiäpenraum bislang eine Seltenheit ist und folglich auch von diesem Aspekt her auf die außergewöhnliche Stellung des Fundortes hindeutet. TOPOGRAFSKA DROBCA Pomemben as peki srednjeveške poselitve predstavljajo os-laline uirjeiiega stolpa na vrhu hriba. Grad, v virih imenovan Saldenberg (Guštinetal. 1997,60), je nedvomno nastal na tem mestu zaradi intenzivnejše posel jenosti hriba in okolice. Ker so problematiko srednjeveškega gradu podrobneje predstav i Ii že kolegi, ki so opravili zaščitno razi Si 7f>- Ledina Si ari grad. Pogled z drevesa n;i kopo / ostanki srednjeveške utrdbe: V ozadju obrambni jarek. l\uoy ra ti rami leta Abb. 7(>: Elur Stari grad. lilick von einem Hauiu auf die Kuppc mit den Resten einer mitidalterliehcu Fcstunjj. I m Hintergrund der Šchutzgraben: Fotografien i m Jahrc 1 TOPOGRAPHlSnilMiiUiÄNZUNGIiN l ineo wichtigen Aspekt der mittelalterlichen Besiedlung hicien die Ruinen des Wchrturmes auf dem Berggipfel, Die Burg, in den Quclüu als Saldcnberg bezeichnet {GuStin ei al. 1997, 60), isi zweifellos wegen der intensiveren Besiedlung des I lügcls und der Umgebung an dieser Stelle entstanden. Da die Prohlcmatik der mittelalterlichen Burg SV 7 7. LedinaStari g rad Se v ern o pobočje ko pe s s red nje vešk o utrdbo (danes uničeno), Desno in v ozadju sledovi jarka. Fotografirano leta 147S. \hb 77: 1 lur Stari yrad. Nordhangder Kuppe mit jjjíttelaltcrhehcr Kesiung (heule zerstört). Rechts und im Hintergrund Spuren des Sihulzgrabcns. Fülogriiriert im Jahre 1978, ÍÍ) ZAÎ^LI NA IZKOPAVANJA. V LtiTlH 1980, IS 1991 Ri n LrNi:',sf;(i,\flLiGi N IN Dl-M JAHRLN 1980. 198! LINIJ I')1)! skovanje v letu 1995, je smiselno opozoriti le na nekaj fotografij, ki sem jih »spel napraviti približno lei pred uničenjem grajskega objekta in na kateri h je še dobro vidna podoba obrambnih jarkov in kope, na kateri je slal stolp (.v/, 76. 77). Potrebno je tudi opozoriti na rekonštnikci;o dimenzij stolpa, ki jo je1 opravila ekipa M GuStina v letu 19')5. Ta je dolio h i pok-lična in se ne ujema v celoti / merami L. Riedh. ki je objekt izmeril, ko je bilozidovje objekta vidno 3e na površini (7 x 9.6 m) (Riedl 19Q0.107). Vsekakor pa ostaja naloga ugotoviti povezavo med utrjenim objektom na vrhu in morebitni00 pripadajočimi stavbami znotraj areala tinjske naselbine Nekaj odlomkov keramike nakazuje možnost, tla so bile ¡(grajene tudi posamezne stavbe i/ lega Časa v sicer starejši naselbini, a doslej m M! bile odkrite, V tej /vezi je pomembno omeniti morda še neraziskane ostanke na ledini »Na starem seli«, kije oddaljena jugovzhodno od Starega gradu v zračni črti le SOOm. Tu so prt oranju večkrat našli opeko. Po pripovedi domačinov naj bi tu živci žusemski birič, kasneje pa naj bi tu stali hlevi, Na razgibani površini na manjši travni k tipi so vidni sledovi dveh stavb (iz topografskega dnevnika, z dne 2 .V 10. 1974), Objekt ni podrobneje opredeljen, ali je srednjeveški ali kasnejši. se h o ti meine Kol lege n, die i ni Jahic 1995 die Noigrabungon durchfijhrten, eiugehender yoigesiellt hahen. ist es sinnvoll, nuraufeinige Kotografien binzuweiscn, die ieli ettva I Š la lire vor tler Zersliirung des Buigobjekles aufilebmcn konnic und wodic Schutzgraben und die Aufsduïtiungcn, wo tler 1 lu m stand, noeh gui erkennbar sintl (Abb, 76, 77), ! !s sei .meh auf die Rekonsiruktion der Ditnensionen des furmes hingewiesen, die M. GuStms Team im Jnhrc 1995 durchgefUhrt bal, Diese îst zum Teil ltypoilietisch und Stiinmt ¡ni ganzen nicht mit tien Messungen E. Kiedls iïber-cin, dei d as Objekt g e mes sen liai, al s das Muucrwcrk des tibjekies noeh an der ()berflâche (7 v 9,6 m} sicbar war (ftiedl 1900, 11)7). Aufjedcn f'all bleibt die Aufgabc. die Verbindung i.wischen dem befestigicn Objekt auf dem Gipfel und den cventuellen dazuyehorigen Gebiiuden im Imteren des Tiiljesietllungsaieals lesl/uslelleti. Einige Keramik fragmenté deuten auf die Moglichkeit. daÛ aueh einzelne Gebàude a us dieser /.eu in der sons t SI teren Siedlung errichtet worden waren, die aber bislang nicht ent-dcekl worden sind In dièse m Zusammenhang seien noeh die nichterforschtcn I unde auf der I hir »Na starem seli« eirwahnt, die vont Stari grad mir 500 ni Liilïlinie entfemt siiul. Hier si ieli man heim 1'fliigeti ti fiers auf Ziegelsteine. Nach tleit iirzahlungen von Einhcimisehen soli hier tler Scherge von /use m gelebt haben, s pater standen angeblieh hier Stalle. Auf der welligeti Fliiche einer kleineren mit cincr Wiesc bedcekten Erhebung sind tlie Spnren zweier Gebaude zu erkennen (ans dem lopograpbischen Tagebuch vom 2.V 10. 1974). Das Ohjekt tsi nicht naher bestimmbar, litan wciG nicht. ob es ans dem Mittelaller oder aus spaterer Zeti slanimi. il najdbe D\lí fundi: Od starejšega, /u prej najdenega gradiva, je treba omeniti posebej gemo (Ložar 1930, 33: Cigknečki 1902. 74 h i) iti bronasto iglo v obliki stjlustiz napisom (Riedl 1900, I07)(v/, 2). Gcma dokazuje, da so v poznoantični naselbini uporabljali kot okras tudi različne starejše predmete, bronasta igla v obliki stilusa pa je sodeč po ohranjeni risbi dokaj značilen predstavnik poznoauiičnih igel in del noše romanskega prebivalstva (Bierbniticr i 087. 161162), Po obliki staji zelo sorodni dve igli v obliki slilusa / bližnjega Rifnika (Bolta I98l.35.gr.76.it, J, t. I2:4.|9: št. 23. t. 20: 12 ) in igla iz grobišča Klisiici pri Finjanu v Istri (Sonje I OHO 1981, 80-SI). Širša kronološka stava teh predmetov, kot tudi nav cd ene analogije, mi rok njej o uvrstitev tinjske igle \ obliki slilusa okvirno v 6. st. Med že prej izkopanim gradivom omenja li. Sam Se več ostankov tibul (med njimi fibula z visoko nogo) in obesek, v ANSl pa je navedenih še nekaj drugih manjših najdb, kt pa jih v gradivu celjskega muzeja ni moč več identificirati |Sarin 1939a, 65 iti ANSl 1075, 207j. Okrogla fíbula / veíbarvnim emajlom (f. /: 11 sodi v ra/sirjen tip emajliratñh llbul, ki so btle v uporabi predvsem v 2. in 3. st. Inia malo neposrednih primerjuv. I:. II i ha ugoiavfja, da je la tip fibitl pogost in sprejema splo-sno dalacijo v drugo polovieo 2. si. t Riha 1970, 188, tip 7.13). W. Job si je emajtirane okrogle libido z upodpbit vi-jo sabovskoga polja siav il v cas med 1 75 in sredino 3. st pri veüjih fibulab z upodobitvami zivali padopusea moz-nosi. da sojih izdelovali vsedo lela 300 (Jobst 1075.109110). Veliko porlobnib f'ibul ima m anisa emujl i rana polja, pri tmjski pa je okras oblikovan v podobi Stirih listov, ki lili obroblja suli/iraua vinca / brsljanovimi lislt. Podoben omament je v bli/ini mogoee zaslcditi na okrasni bronasti pliisíi iz Neviodunuma, ki jebilaokrasena v predrti tehniki (Petra S. in Petra P. 1978, 84. t. 62: 6). med holj odda-Ijeriimi antilogijami pa je potrebno navesti povsem enak okras na inedaljonu poznega mozaika iz litnske vilc Pres tías a Loupian {llctauli). kjerje v srcdiseu motiva upo-ilobljen sesalomono\ kriz(Lavagne, Prudhomme m Rou-quette 1976, 220), /elo soroden okras je opaziti pozneje Von dem älteren, schon zuvor gefundenen Material seien die Gemme (l c/ar 1930, 33; Cigleneöki 1992, 74) (Abb 3) und die bronzene Stilusnadel mit Inschrift (Riedl 1900. 107) erwähnt (Abb, .'), Die Gemme bezeugl, daß man in der spätantiken Siedlung als Schmuck auch verschiedene ältere Gegenstände verwendete, die bronzene Stilusnadcl ist der erhaltenen Zeichnung nach zu urteilen ein relativ typisches Uxemphr spätautiker Nadeln und Teil einer Tracht der romanischen Bevölkerung {Bierbrauer 1987, 161-162). Der Form nach sind ihr zwei Stilusnadeht vom nahegelegenen Rifnik(Holta 1081,35,Grab76, Nr. J.Taf. 12:4^ und 10. Nr. 23, Taf 20:12) und die Nadel vom (irä-bcrt'cld Kltsiici bei Tinjan in Istricn (Souje l[J8l> 19X1. 811-8 ]) sehr ähnlich. Die weitere chronologische Bestimmung dieser Gegenstände wie auch die angeführten Analogien sprechen Itir eine Datierung der Stilns-Nadel von I mje annähernd in das 6. Jfh. Bei dem schon zuvor ausgegrabenen Material erwähnt B. Sana noch mehrere FibeB reste (darunter befindet sich eine Ii bei mit hohem Fuß) Und einen Anhänger, im Werk ANSI sind dagegen noch andere Kleinliinde erwähnt, die allerdings int Material des Museums von Celje nicht mehr zu identifizieren sind {Sarin 1939a, 65 und ANSI 1975, 297). Die Rundfibe! mit mehrfarbigem Email (Tu/' I. I) gehört zu dem verbreiteten Typ der emaillierten Ii bellt, die vor allem im 2. und .V Jh. in Gebrauch waren. Sie bat nur wenige unmittelbare Vergleichssl ticke, Wie I Kiha feststellt, kommt dieser l'ibeliyp häufig vor, sie übernimmt die allgemeine Datierung in die zweite Hälfte dos 2, Jh. (Riha 1079, 188, Typ 7 13) W. Jobst datierte emaillierte Rundtibeln mit Schachbrettmuster in die Zeit von 175 bis zur Mitte des 3, Jh., bei größeren Fibeln mit Tierdarstcllung räumt er die Möglichkeit ein, daß sie bis zum Jaln 300 hergestellt worden seien (Jobst 1975, 109-110). Viele ähnliche Fibeln haben ein kleineres emailliertes l eid, bei der Fibel vom finje isi der Dekor in Form von vier Blättern gestaltet, die eine stilisierte Ränke von I feublältem umrandet. I in ähnliches ()niameht kann man in der Nähe auch auf der bronzenen Schmuckjilatle aus Ncvioduuum finden, die in Durchschlag Lech nik < Petru s und Pctm P, 1978. N4. Tal. 62:6) v et ziert war. von den weiter entfernten Parallelen seien ein völlig gleicher Dekor auf einem Medaillon etiles späten Mosaiks aus der römischen Villa l'res- 52 najdbi: [)!!■ fundi: na fibulah iz merovinškega obdobja (print, pri Schwab 1988. posebej Abb, 17). Zato hi smeli pri tinjski fibuli previdno dopustili rudi nekoliko poznejšo dalaeijo od listih, omenjenih v začetku m domnevali morda eno izmed prehodnih oblik, ki so prenesle rimski okras v kasnejše obdobji. Obmeasti fibuli z nastavkom (/ T 2,3)sodita v širšo skupino fibul, katerih največjo koncentracijo je mogoče naj i i ^ panonskem m delno noriškem pros lom od druge polovice 3. do sredine 4. si. Po razdelitvi I. Sellye. ki je sistematično zbrala libule tega lipa in jih predstavila v sintetični obliki, sodita obe \ najbolj razširjen tip I (Sellye ] 990,30), Nedv onmo redkejši primerek predstavlja manjša Fibula (r /,' 2), ki ima dobre analogije v fibulah z Brinjevc gore (Pahič 1990. 23) in Neviodunuma (Petru s, in Petru P. ¡97«, t. 12: 7,15). < )broČaste fibule / nastavkom najdemo tudi v drugih provincah, vendar je njihova gostota največja v Panoniji in kaže. da se je prav tu izoblikovalo največ različnih tipov (Sellye 1990, 211-26) I. Sellve poudarja, da so bili v uporabi istočasno. Njen obširen seznam pa jo možno za slovenski prostor dopolnili z nekaj novejšimi ali spregledanimi najdbami, ki pomembno dopolnjujejo sliko razprostranjenosti Zato se zdi smiselno še enkrat našteti vse v Sloveniji odkrite primerke obroča stih fibul / nastavkom. Največje število, pa tudi največja pestrost tipov je bilo ugotovljeiio na Ptuju, antični Petovioni (t tuk 1976, 31, Št. 1785. 1788. 1789, i. 28:6,7,10; Sagadin 1979.308: Sellye 1990.66»71.72,76,78;Ciglenečki [993,511.1.2: 1-7). Kot kaže nedokončan primerek lipa 3 po Scllye so tov rstne fibule izdelovali v PetoVioni in tako opozarja, tki je tudi južni del Panonije imel pomembno vlogo pri širjenju tega tipa fibul (i iglenečki 1993, t. 2: .1} Zgolj bežen pregled ne objav I j enega petov ionskega gradiva / izkopavanj v zadnjih desetletjih je pokazal, daje bilo odkrito še veliko tovrstnih fibul, večidel celo znotraj dobro datiranih grobnih celot, ki bodo pri sistematični obdelavi pomembno dopolnile morda tudi podrobnejšo kronologijo pojavljanja ohročastih fibul z nastavkom. Doslej je objavljena le ena zanesljiva grobna celota s fibulo tipa 4 (Tušek 1993, 387-389, i I: ll. Drugo pomembnejše središče je Ncviodtlnum s petimi različnimi primerki tovrstnih fibul {Petni S in Petni P 197*. 55, 56, t. 2:14,15.37,38 in 56, t. 3: 15). V limoni poznamo doslej tri obročaste lilnile z iiitslav- Bas a I oupian (Hörault) erwähnt, wo in der Mitte des Motivs noch ein Safomonkreuz dargestellt ist (Lavagne, Prudhummc und Roiiquette 1976, 22(1), Eine sehr ahn liehe Verzierung ist späler auf Fibeln aus der Mero-winger/eit zu beobachten (vgl. Schwab 1988. besonders Abb. 17). Deswegen könnte man bei der Fibel vomI inje mit Vorbehalt auch eine etwas spatere Datierung als die anfangs erwähnte zulassen und eventuell feine von den Übergangs formen vermuten, die den römischen Dekor in eine spätere Zeit brachten. Die beiden Ringfibeln mit Ansatz (7a/. I: 2.3) gehören /ur größeren t > nippe der Fibeln, deren dichteste Konzentration man im paniionischen und zum Teil im norisehen Raum von der zweite Hälfte des 3. Jh. bis zur Mitte des 4. Jhs. finden kann. Nach der Klassifikation 1. Sellycs, die die Fibeln dieses i yps systematisch gesammelt und in synthetischer Form vorgestellt hat, gehören beide zu dein nie isiverbreiteten Typ I I Sellye 1990, 30). Ein zweifellos selteneres Exemplar stellt die kleinere Fibel (Taf. !: 2) dar, wofür es gute Analogien gibt, und zwar die Fibeln auf der Brinjeva gora(Pahi£ 1990, 23} und von Neviodunum (Pelm s. und Petru P 1978, Taf, 2: I 5 und 37). Ringfibeln mii Ansatz findet man auch in anderen Provinzen» jedoch isi ihre Dichte in Pannonicn am größten und alles deutet darauf hin. daß gerade hier die meisten verschiedenen typen entstände« sind (Sellye 1990.20-2fi). Wie 1. Sellye hervorhebt, waren sie zur selben Zeil in Gebrauch. Ihr umfassendes Verzeichnis kann man in Bezug auf den slowenischen Raum mit einigen neueren oder übersehenen Funden ergänzen, die das IiiId ihrer Verbreitung in bedeutsamer Weise vervollständigen. I Jeswegen erscheint es sinnvoll. noch einmal alle in Slowenien entdeckten Exemplare der Ringlibelti mit Ansatz aufzuführen. Die größte Zahl, aber auch die größte Mannigfaltigkeit der l ypen wurde tu Ptuj, dem antiken Poetovio, festgestellt (Curk 1976, 31, Nr. 1785, 1788. 1789, Taf. 2H: 6.7.111; Sagadin 1979, 308; Sellye 1990, 6fi, 71, 72, 76, 78; t'iglenecki 1993, 511, Taf. 2: 1-7), Wie ein unvollendetes Exemplar vom Typ 1 nach Sellye zeigt, wurden derartige Fibeln in Poetovio hergestellt, was darauf hindeutet. dilti auch der Stidlcil P.mriouicus eine bedeutende Rolfe bei der Verbreitung dieses Flbcltyps gespielt hatte (C iglenceki 1993, Taf. 2: 3). Nur ein llüchtiger Blick auf das unveröffentlichte Ausgrabuugsniaterial von Poetovio aus den letzten Jahrzehnten hat gezeigt, daß noch viele derartige Fibeln entdeckt wurden, der Großteil sogar innerhalb gut datierter Grabeinheiten, die bei der systematischen Bearbeitung vielleicht auch die genauere Chronologie des Auftretens von Ringftbeln mit Ansatz vervoll-stündigen werden. Bislang ist nur eine zuverlässige Grabeinheit mit einer Fibel vom typ 4 veröffentlicht (TuSek 1993, 387-389. Taf. 1: l). Das zweite bedeutendere Zentrum isi Neviodununi uut fünf verschiedenen Exemplaren derartiger Fibeln (Petru S. und Pelm P. 1978. 55. 56, laf. 2: 14,15,37,38 und 56, Taf 3: 15). In Fniona sind bislang drei Ringfibeln mit Ansatz 53 Najdjü- Dil- PlINHI. koit). Eina je bila odkrita pri raziskovanju zgodnjckrščan-skega srediSča (Plesničar.Gec 1983. i. 32: 4). dve pa sta poznani i/ arhivskih zapisov pri Schmidn (D. Božič ustno I. Po dve fibuli sta bili odkrili na Zbe lovski yori (Ci-gleneČla I994a, t, 3: 3,4) in v [Vodjami (Korošec 19561958. i. 27: 5,6), po ena pa v Velikem Lipovcu (Bresčak 1986, 275, si. 471, na Rifniku (neobjavljeno), na Pollio-grajski gori (Slabe 1982-1983, Ahb. 4: 6), na grobišču Brezje v Gorjancih (lociral H. Božič; Stare 1973,1. 17:6), \ Pekrah I Pa h i C 1970, 170. si 6: 2). v Gradcu pri Veliki Strmici (Božič, CigleneČki 1095, 253-254, l. 1:2). na Velikem vrliu pri Hrenovi (neobjavljeno); na Korinjskeni hri-lm (CigleneČki I994a, i. 0; v Miklavžu pri Mariboru (Sagadin 1970, 30& t. 7: 5) in na Veliki planini Pečice (Horvat 1999, 186. Ahb. 6: 4). Dbročasie fibule / nastavkom s, slovenskega prostora so bile najdene preležno v vzhodnem delu Slovenije in pritrjujejo mnenju I. Sellyc o veliki osredotočenosti lovi sinih fibul v Panoniji in delno v Noriku. Zapestnica z zaključki ima v obliki stiliziranih živalskih glavici/. 1:5) je v poznorimskem gradivu dobro poznan predmet Številne analogije jo okvirno slavijo v tlrn- go polovico 4. si. (Keller 1071, 108), Manj zanesljiva je datncija bronaste zapestnice s Irtnn-basio ndebeljenim zaključkom f/ / 4), ki se pojavlja v vetjem delu poznoaniičncga obdobja. V gradivu bližnjih poznorimskilt grobišč je ni moč najli, tako da smemo začetek njene prisotnosti v našem območju staviti šele v 5. si. Najstarejšo datirano gfpbno celoto poznamo iz Ljubljane (grob 867) in jo je mogoče datirati v prvo tietji no 5. si. i Pet m 1072.80, i, 60:19). Posebno važno analogijo predstavlja zapestnica s povsem podobno oblikovanima okrašenimi! zaključkoma z Ajdne (Valič 10X1, 26K). Najdena je bila v osrednjem grobu v cerkvi: sodi že v drugo lazo zgradbe m jo je zato mogoče datirati v čas po sredini 6. si. Podobno so datirane zapestnice i/ langobardskcgu groba 104 v Kranju (Vinski I9K0, 22) ter iz grobov 47 in 54 na Rifniku (Bolta 1981,33 in 34). Z grobišča Mejica pri Hu-zeiu je bilo nekaj zelo sorodnih primerkov datirano \ konec 6. oz. začetek 7. st. (Toreellan 1986, 47) Zapestnica na Tinju je hila najdena v zaključeni kulturni plasti stavbe 6, kjer so bile zastopane tako poznoantične kol slovan-skodobne najdbe. Njeno datacijo je treba pustili odprlo, / opombo, da se glede na zgoraj omenjene analogije zdi verjetnejša slava v 6. si. Osrednji del glavnika in del letvice drugega dolgega glavnika (r I 7,8) se dobro uvričajo v Številno skupino poznoanlicnih glavnikov, ki so bili odkriti na slovenskem prostora. Nekoliko izstopa le okras večjega fragmenta, ki je v osrednjem delu okrašen z dvema vzporednima in pre- hekanni. Eine wurde bei der Erforschung des früh-christliehen C¡ebnudekomplexes (PlesniCar-Gec 1983, rlaf. 32: 4) entdeckt, zwei sind dagegen aus den Arehjvauf-zeichmingen bei Schmid bekannt (1). Boäic tjntflndlith). Je zwei Li bei n wurden auf der Zbeluvska gora ((. iglenecki 1994, l'af. 3: 3( 4) entdeckt und in Predjama i Koroäec 1056-1958. Taf. 27: 5,6), je eine in Veliki Lipovee t Brosen k 1986. 275, Abb. 47). auf dem Rifnik (unveröffentlicht), auf der Polhograjska gora (Slabe 1982-1983, Abb. 4: 6). auf dem Gräberfeld Brezjc in den ( iorjanet (loziert von I>, Boz.ie: Stare 1973, Taf. 17: 6). in Pekre (Pahiö I07H, 170, Abb. b: 2), inGradecbei Velika Sirmiea (Bozi£, Ciglenecki 1995, 25.1-254, Taf. 1: 2), auf dein Veliki vrh bei Hrenova (unveröffentlicht), auf dem Korinjski hrib(CigleneCki 1094, Inf 9; 3), in Miklavzbei Maribor (Sagadin 1979, 308, la f. 7: 5) und auf der Alm Velika plaiüna i'eüee (I lorvat 1999, 186, Abb. 6: 4). Die Ring 11 he!n mit Ansaiz aus dein slowenischen Gebiet wurden überwiegend im Ostteil Sloweniens entdeckt und bestätigen nach Ansicht I, Seil y es die Zentralisierung derartiger Fibeln in Paniipitien und zum Teil in Noricum. Der Armring mit Tierkopfenden (7«/.' 1:5) isl imsp&t-rümischen Material ein gut bekannter Gegenstand. Zahlreiche Analogien datieren ihn annähernd in die zweite Hälfte des 4. Jh. {Keller 1971, in«). Weniger zuverlässig ist dagegen die Datierung des bronzenen Armringes mit verdickten Enden (Taf. I: 4). der im Großteil der spätantiken Zeit vorkommt. Im Malerin! der nahegelegenen spiiirömischen Gräberfelder ist er nicht zu finden, so daß man den Beginn seines Vorkommens im slowenischen Gebiet erst in das 5. Jh. datieren kann Die älteste datierte bekannte Grabeinheit stammt ntis Ljtibljana (Grab Ä67), man kann sie ins erste Drittel des 5. Jh. datieren (Pctru 1972, 80 läf. 60: |9), Line besonders wichtige Analogie siellt der Armring mit ganz ähnlich gestalteten luden von der Ajdna dar (Valie 1981, 268). Gefunden wurde er im zentralen Grab in der Kirche; er gehört schon zur zweiten Phase des Gebäudes, weswegen f Zeil nach der Mitte des 6. Jh, datieren kann. Ähnlich datiert sind auch die Armringe aus dem lango-bartlischen Grab 1(14 in Kranj (Vinski 1980, 22) und aus den Gräbern 47 und 54 auf dem Rifnik (Bolta 1981, 33 und 34). Vom (¡rübcrfcld Mejica hei Bu/el wurden einige sehr ähnliche Exemplare ins Ende des 6, bzw. in den Beginn des 7. Jh. datiert (Torcellan 1986, 47). Der Armring vom I mje wurdeiu eincrgeschlossenenKulturschichl des Gebäudes 6 entdeckt, wo sowohl spiitanlike als auch spätere slawen zeitliehe Funde verireieu waren, Seine Datierung muß Olfen bleiben, mit der Anmerkung, daß im Hinblick auf die oben angeführten Analogien eine Datierung ins 6, Jh. wahrscheinlicher ist. Der mittlere Teil eines Kamms und noch eine Leiste eines anderen langen Kamins (Tal I 7,8) lugen sieh gut in die zahlreiche Gruppe spälantiker Kamine, die im slowenischen Gebiet entdeckt wurden. Nur der Dekor des größeren Fragmentes, der im minieren Teil mit zwei par- 54 07293615 Nah im Dil Fundi plelajočima \rslama diagonalno prckrižanih \ rezov. Ta in drug, manjši fragment, okrašen z vrsto krožcev s piko. i mala najboljše analogije ic na kranjskem grohiSču. ud koder je znanih kar 11 "glavnikov I Vinski 1980,22-23). Povsem podoben okras večjega fragmenta smO zasledili na glavniku i/ groba K poz nori mskega grobišča Margiltclcp (Biro 1978, 53, fig. 40(i). Podrobnejša datacija znotraj poz-noanličnegn obdobja ni mogoča, glede na Zaključeno plast v stavbi 4, kjer je bil najden večji fragment glavnika, bi smeli njegovo uporabo domnevati v drugi polovici 6. si,, izdelavo pa morda že dolgo pred tem. Koščena vretenca (r. 7: 11 se v naših poznoaniičnih najdiščih redkeje pojavljajo. Največ je bilo najdenih doslej \ Predjumi in kapucinskem vrtu v Kopru, kjer jih je mogoče datirati \ razpon 4.- si. (Korošec 1982.91-92; Cunja 1996. i. ft: 94-%. ¡00, 101). posamezna pa so bila odkrita izven zaključenih celot še na Korinjskem hribu {Giglcncčki 1985. 259, št. 15) in Svetih gorah (Korošec I97S, 438, t. 1:3). Ohranjen je le manjši fragment steklene jagode s\et-lomodrc barve (i, /: 9), ki bi ga smeli uvrstiti okvirno v poznoan t ¡Ono obdobje, izključiti pa ne smemo povsem niti poznejše datacije. Fragmente steklenih kozarcev z odehcljenim ustjem (/. 7: 9-1,1) je mogoče dobro primerjati z že sistematično urejenimi podobnimi primerki iz Invtllina. Po razvrstitvi V Bicrbraucrja sodijo k tipoma in t (Bicrbrauer 19X7, 280-2X1). Podrobnejša datacija ni mogoča, ker so bili v In vi Umu pri sol ni v vseh treh periodah obstoja naselbine, vendar Bierbrauer opozarja na največjo zastopanost v periodi 111 (4. 7. si.). Podobna nslja so bila najdena na Kapucinskem vrlu v Kopru (Cunja 1996. i. 3: 48.54). Velika pravokotna železna pašna spona 1/. I. 6} z izjemo Rilnika (Uolta l9Kl,t 24:1)ni poznana iz sosednjih poznoantičmh najdišč Ležala je v stavbi 7. \ kateri tudi sicer domnevamo poznejšo naseljenosL Dobre analogije zanjo obstojajo predvsem v bližnjih slovanskih n.ijdiAiih Ptujski grad (Korošce 1950. grob št 320. si. 99; si. 217), Brezje i Pahič 1969, gr. 24. si. I2fni oddaljenejših, kot su npr.BFcclav Pohansko (VignatioVa 1992, 178, t. 43; I) in Pokaszcpctek (Sos. Salamon 1995. gr. 345, Pl. 21). Železne delto i d ne puSčičnc osti ti. / 21 -26) so v gradivu poznoantičnih postojank redke. Geografsko najbližjo in hkrati najpomembnejšo analogijo predstavlja približno 30 puSčičnili osli s poznorimske utrdbe Kttzelin pri Donji Glavnici, ki so glede ua sistematično izkopano naselbino dobro datirane v konce 4. in prvo pol. 5, m. (Sokol 1998, 13) Več tovrstnih puščičnih osti je bilo odkrito na A učili ko vem gradišču pit lurišni vasi (Strmčnik aHelen und ineinandorgcfloc bleuen Reihen diagonal über-kreuzter Einschnitte verziert ist, bebt sich davon ein wenig ab. /li diesem und dem anderen, kleineren Fragment (mit einer Reihe von Kreisaugen verziert) gibt es die besten Analogien schon im Gräberfeld von Kranj. wovon III) Kämme bekannt sind (Vinski 1980, 21-23). Auf ganz Ähnlichen Dekor des größeren Fragmentes stieß man auf dem Kamm aus Grab 2(iK des spälrö mischen Gräberfeldes Margitlelcp (Bim 1978. 53, Abb, 406). I ine genauere Datierung innerhalb der spiltantiken Zeit ist nicht möglich. im Hinblick auf die geschlossene Schicht in Gebäude 4. wo ein grölleres Kammfiraginent gefunden wurde, dürfte man seinen Gebrauch iu der zweiten Hälfte des 6. .Iii. verminen, die Herstellung vielleicht schon lange davor. Knöcherne Spinnwirtel [Taf 7: I) kommen in den slowenischen spätaniiken Fundorten seltener vor. Die meisten wurden bislang in Predjama und im KapuzinerGarten in Köper entdeckt, wo man sie in den Zeitraum vom 4.-0. Jh. datieren kann (KoroSee I9N2, 91-92; Cunja 1996, Tat, 94-96. 100.101), einzelne wurden auch außerhalb geschlossener I-inheilen noch auf dem Korinjski hrib (Gigleneiki 1985,259, Nr. 15) und auf den Svetegorc (KoroSec 1978. 438. Taf 1: 3) entdeckt, Von einer Glasperle ist nur ein kleineres hramiienl von hellblauer Farbe erhalten (7ii/ /,- 9). das man annähernd in die spiitantike Zeit datieren könnte, niclu ganz ;ius/uschl leiten sind auch spätere Datierungen. Die Fragmente von Gläsern mit verdickten R¡indem [Tat. 7; 9-11.13) kann man gut inil den schon syslema-lisch bestimmten ähnlichen Exemplaren vom Invilllno vorgleichen. Nach der Klassifikation V Bierbrauers gehören .sie zum Typ li und t (Bierbrauer I9N7, 280-281). Eine genauere Datierung isi nicht möglich, weil sie auf dem Invillino in allen drei Perioden der Siedlungsdauer vorhanden waren, allerdings weist Bierbrauer auf das größte Vorkommen in der Periode III (4.-7 Jh.), Ähnliche Ränder fand man auch im Kapuziner-Garten in Köper (Cunja 1996, Tal. 3: 48.54), Eine grnlte rechteckige Gürtelschnalle | iui / 6) ist mit Ausnahme vom Rifnik (Bolta 1981, Taf 24: I) aus benachbarten Spätantiken Fundorten nicht bekannt. Sic lag in Gebäude 7, in dem wir auch sonst eine spätantike Besiedlung vermuten. Gute Analogien dafür gibt es vor allem in den nahegelegenen slawischen fundorten Ptujski grad (Koroäec 1950. Grab 320. Abb. 99 und 217), Brezje (PahiC 1969, Grab 24, Abb. 12) und den weiter etil feinten, wie z. B. Bfeclav Pohansko (Vignatiova 1992, 178, Taf. 43: I) und Pökaszepetek (Sos, Salamon 1995. Grab 345, PI. 21). Eiserne delioide Pfeilspitzen ( Taf, I: 21-26) sind im Material spätantiker Anlagen selten. Die geographisch am nächsten gelegenen und zugleich wichtigsten Parallelstücke stellen ungefähr 30 Pfeilspitzen von derspälanliken Befestigung Kitzelin bei Donja Glavnica dar, die im I linblick auf die systematisch freigelegte Siedlung gut in das Ende des 4. und in die erste 1 lallte des 5. Jh. dauert sind (Sokol 1998, 13). Mehrere derartige Pfeilspitzen 55 Najiiiiií Du FUKDli 1997, 2X0. 5i. 9 in 28I,. ät, 7. H iti 14), PosamezriépuSČiČirte osli jo mogoče najti še na Brinje v i gori (Paliič 1981, t. 4: 6) in Rifftiku íBolla 1981, 26, l. 25: 99), Skratka, gre za skupino najdišč \ vzhodnem delu Slovenije m zahodnem delu HrvaŠke, ki seji vzhodnejc priključujeta še Ltidbreg (Vikié Behmčie (983 I9H4, 157, t, 12: 10) in Varaž-ilniske topliee (Sokol Lisino} Na že sistematično raziskanih poznorimskih najdiščih Hrušiea iti Man inj hrib med množico puščičnih osli takšnih primerkov ni zaslediti, ptič pa je bilo pel deltoidnih puSčienih osli odkritih na Rodi k u (Slapšak 19X5, 27) in ena v Ljubljani (i. Stvec, ustno). Pri večini omenjenih najdišč gre za postojanke v bližini važnejših poti. Od udarca v obrambni zid zavihane puščične osti nekaterih primerkov s Kuzelina kažejo, tla so jih izstrelili napadalci verjetno pri zadnjem obleganju utrdbe. Nenavaden je nož z ztoojki na vrhu ročaja u 2: 4), ki predstavlja povsem izjemno najdbo. Dobro vzporednico zanj imamo \ miniaturnem obesku na znameniti zlati verigi iz na jdišča S/ilagy somi iti (Gschwantler 1999. 6379). Noži z zavojkami se pojavljajo kasneje v slovanskem svetu, vendar kaže. da so imeli takrat drugačen pomen t Ple-icrski 1983,386). Nož s Tin jajc bii glede n;t velikost, težo in ostrino nedvomno uporabljan pri nekem posebnem opravi hi. ki pa še ni zadovoljivo pojasnjeno. Njegovo funkcionalnost so poskušali \ z\ezi s prej omenjenim miniaturnim priveskom z zlate verige podali že mnogi avtorji (pregled pri Gsehwantler 1999, 66, Nr. 14) Glede na dejstvo, tla je na verižici obešen skupaj v paru z lemežem rala, sn videli v njem predvsem črtalo rala, kar se zdi glede na velikost litijskega primerka verjetno. Pojavljajo pa sc tudi različne druge označbe, vse od zavore do noža za obrezovanje tri. Resnična namembnost ostaja odprta, ne pojasnjujejo tudi nož s lilija, ki |e bil najden v zadnjem oslante li uničene hiše 3. A. I1 lete rs k i poudarja, da je litijski primerek prsti tovrstna t varna najdba s področja rimskega ccsarstva (Píeterski 1983. 386). Pomembno mesto zavzemajo ti a Tinju različna žele/na orodja. Večina je bila najdena \ de poj u v hiši 4 (Ci-gienečki 1983,5(1-53) in predstavlja \ večjem delu zbirko poljedelskega orodja in priprav llemež in grcdcljnica rala, ravnica, kosa in obroči za pritrjevanje kose. nakovalce iti kladivo, škarje, pila. različni zatiči, okovi, pesto ter brusni kamen) If. 3. 4; H: I), Namembnost večine orodi j je jasna in ima dobre primerjave v različnih drugih najdbah orodja in predvsem depoj i h Sirom imperija. Izstopajo le usločeni pravokotni železni okovi z dvema Luknjicama, tei jih danes v gotovostjo še ne moremo opredeliti (Božič, Cigle- wurden auf dem ArfSnikovo gradiSie bei Jurisna vas entdeckt (StrmÄnik 1997, 280. Nr. 9; 281. Nr. 7. x und 14). Einzelne Pfeilspitzen kann man auch auf der Brinjeva gora tmden (PahiC 1981, Taf, 4: 6) und auf dem Rifnifc (Bolta 1981, 26. Tal. 25: 99). Kurz gefaßt, es handelt sich tun eine Gruppe von Fundorlen im Osten Sloweniens tind im Wesien Kroatiens, woran sich wciierösilich noch Ludbrcg (Vikic-Bclaneic 1983 19X4. 157, Taf. 12: 10) und Varazdinske toplice (Sokol mündlich) anschließen In den schon systematisch erforschten spätrömischen Fundorten Hruäiea und Martinj hnh sind unter der Menge von Pfeilspitzen solche Exemplare nichl zu finden, dagegen wurden lünf delloide Pfcilspil/en auf dem Rodik (Slapsak 19X5. 27) und eine in Ljubljaua (I. Sivec, mündlich) entdeckt. Bei der Möhrzahl der erwähnten FundsiäUen bände Ii es sich um Anlagen in der Nähe von wichtigeren Straßen, Die vom Schlag in die BelestigLingsm:uier verbogenen Pfeilspitzen einiger Exemplare vom Kuzclin bleuten daraufhin, daß sie wahrscheinlich von Angreifern bei der letzten Belagerung der Festung abgeschossen wurden. Ungewöhnlich ist das Messer mit den Voluten am oberen Ende des Griffes, das einen ganz außergewöhnlichen ['und darstellt I Taf. 2: 4). Eine guie Parallele hierfür islder Miniaturanfiiingerander berühmten Goldkeue vom Fundort Szilagysomäio (Gschwäntler 1999, 63-79). Die Volutenmesser Lrctcii später in der slawischen Welt auf, doch scheinen sie damals eine andere Bedeutung gehabt zu haben (Plelerskt 1983, 386). Das Messer vom Tinje wurde im Hinblick aufGröße, Gewicht und Schärfe zweifellos bei einer ganz besonderen 1 iitigkeit verwendet, die aber bislang noch nicht zufriedenstellend geklärt ist. Seine Funktionalität versuchten im Zusammenhang mit dem oben erwähnten miniaturhaften t ioldteetteiimihünger schon viele Autoren zu geben (Überblick bei Gschwantler 1999. 66, Nr, 14). Angesichts der Tatsache, daß er an der Kette zusammen als Paar mii einer I uDeiischar befestigt wurde, betrachtete man es vor allem als l'flugmesscr. was hinsichtlich der < irößc des Exemplars vom Tinje auch wahrscheinlich ist. Es kommen auch verschiedene Bezeichnungen vor, von einer Bremse bis zu einem Weinreben beschnei der. Die wirkliche Zweckbestimmung bleibt ollen, sie erhellt auch nicht das Messer vom Tinje, das im leinten liest des zerstörten Hauses 3 gefunden wurde. Wie A. Plcterski hervorhebt, isi das Exemplar vom Tinje der erste derartige materielle Fund vom Gebiet des römischen Imperiums (i'leterski 1983, 386). Einen bedeutenden Platz nehmen auf dem Tinje verschiedene Eiseiigcrale ein. Der Großteil davon wurde im Horifund von Haus 4 entdeckt (Cigleneikt 19X3. 50-53) liud slellt größtenteils eine Sammlung Von Ackergeräten und einriebtungen dar i Tüllenschar und i irinde licet tc des Arls, Rodehacke. Sense und Ringe zur Befestigung von Sensen. Dcngelstoek und Hammer. Scheie,Feile, verschiedene Zapfen, Beschläge, Stockring mit Flügeln und Schleifslein) (Taf. 3, 4. fi: I). Die Zweckbestimmung der meisten Geräte ist klar und gute Parallelen dazu bilden verschiedene andere Gerätefunde und vor allem I lortfunde im gan- 5f) Najiihi l>n funtu nečki 1995,260-262). Primerjave z orodjem / drugih poz noanličnih najdišč dovoljujejo da Lac i j i.) depoja v drugo polovico 6. st. kar se v kontekstu hiše 4 dobro sklada z najdbami langobardske keramike (Ciglenečki 1983,50*52). Podrobnejša interpretacija depo j a bn možna kasneje, ko bö predstavljeno m ovrednoteiui številno poznoantično železno orodje iz različnih, pred nedavnim najdenih depo-¡ev Sirom Slovenije." Med ostalim Železnim orodjem izstopa dolgo, trikotno oblikovano in na koncu nekoliko zakrivljeno rezilo, ki je bilo na \ rini z dvema zakovicama pritrjeno na lesen ročaj {Ciglenečki 1983,47-49) (/. 2: 2). Podobno, le nekoliko k r.i j še rezilo je bilo odkrito na Vran ju in ga je F. Ricdl takrat označil kot bodalo (Ricdl, Cuntsr 1909. 5. I 2. li), Kontekst tinjskega primerka (stavba 6) kaže prej na orodje, ki skupaj z orodjem za obdelavo usnja in utežnti za Statve n: i k. i zuje morebitno delav itico. Dva velika železna ključu sta bila najdena pri stavbi 4 j/. 5. 13,14). Časovno ju ni mogoče natančneje opredeliti. hedvomno pa pripadata poznoantlčnemu ohdobju (Bierbrauer 1987, 172), Povsem sltčni so bili najdeni na Rifntku (Bolta 198L 25, t. 25: 45-47}. Zelo skromno so zastopane namizna in fina namizna keramika icramfore. Le nekaj je Fragmentov, ki jih je mogoče Zanesljiveje časovno uvrstiti. Poleg redkih že ohrav-navanih kovinskih, steklenih in koščenih predmetov predstavljajo dobro osnovo za natančnejšo kronologijo celotne naselbine. V najzgodnejše obdobje poselitve sodijo dokaj neizraziti kosi (/. '/: 1-4), med katerimi izstopa fragment ustja z ohranjenim daljšim tiarehrenim vratom (r. 9: 1). ki ga je mogoče na osnovi analogij postavili okvirno v čas 1. do i. st. (Petni 1969, 2(>7-20X). Holje je mogoče opredeliti krožnik, ki predstav Ija imitacijo sigilaie (Chenet 304) (t. 'J f> > in sodi \ drugo polovico 4 Si. (ti.irhsch 1966, i 40. 6-9; Pohl 1969, 158, 9- Zelo številna je skupina fragmentov glsziranih stul (/. 9: 15.16; 10; II; ¡2: 1.2). Tovrstnemu gradivu je bilo v zadnjem času posvečenih precej preglednih Študij, zato gaje že mogoče okvirno opredeliti v drugo polovico 4. ut \ začetek 5. st. (pritii. pri I htier 1997, 147-15«). Maši primerki kažejo precej S njo pestrost, saj so zastopane čase, krožniki, melniee, nekatere tudi z okrasom. Podobne zasledimo predvsem v sosednjem panonskem prostoru, nmenimo le postojanko Tokod z mnogimi sorodnimi oblikami posod in okrasa (Roms 1991) zen Imperium. Es treten nur gewölbte rechtcckigc Eisen-besetiläge mit zwei Löchern hervor, die man heute noch nicht mit Sicherheit bestimmen kann tliozie, Cigleneeki 1995.260-262). Vergleiche mit Geräten von anderen spätantiken Fundorten erlauben eine Datierung des Hortfundes in die zweite Hälfte des 6. Jh., was im Kontext von Haus 4 mit den Funden langobardischer Keramik gm übereinstimmt (Ciyleneüki 1983,50-52). Eine genauere Interpretation des I lortf'undes wird spater möglich sein, wenn die zahlreichen spätantiken Eisengeräte aus verschiedenen, vor kurzem entdeckten I lortfunden in ganz Slowenien vorgestellt sein werden2. Unter den übrigen Eisengeraten tritt eine lange, dreieckige und am Ende etwas gekrümmte Klinge hervor, die am oberen Ende mit zwei Nieten am Not/griff befestigt war {Taf. 2: 2) (Ciglenecki 1983, 47-49). I.ine ähnliche, nur etwas kürzere Klinge entdeckte man auf dem V ran je und F. Riedl bezeichnete sie damals als Dolch (Riedl, Cuntz 1909,5. l al", 2, h), Der Kontext des Exemplars vom Tinjc (Gebäude (i) deutet eher auf ein Geräi, das zusammen mit einem Ledermesser und Webstuhl gewichten auf eine etwaige Werks taue hinweist. Zwei grolle Kisensehlüssel wurden bei I laus 4 gefunden [ Inf. 5: 13,14). Zeitlich sind sie nicht näher zu bestimmen, zweifellos gehören sie aber zur Spät antike (Bierbrauer 19X7, 172). Ganz ähnliche wurden auf dem Rifnik entdeckt (Holla I9K1, 25. Taf. 25: 45-47). Sehr spärlich vertreten sind Tisch und Feinkeramik und Amphoren. Es gibt nur einige Fragmente, die man zuverlässiger datieren kann. Neben den seltenen schon behandelten Metall-, Glas und Knoebenfunden stalten sie eine gute Grundlage für die genauere Chronologie der gesamten Siedlung dar. Unter den weniger ausgeprägten Stücken der älteren Keramik (Taf. 9. 1-4) ragt das Fragment eines Randes mit erhaltenem längerem geripptem Hals (Tut 9: I) hervor, das man auf der Grundlage von Analogien annähernd in die /eil vom 1 bis zum .1 Jh. datieren kann (Petru 1969, 207-208). Hesser zu bestimmen ist der Ieller. der eine Sigit-lataimitation darstellt (Chenet 304) (Taf. V. fi), er sliunmt aus der zweiten I lälfld des 4. Jh. (Garbseh 1966, faf 4(1, 6-9: Pohl 1969. 15«, 9-19). Sehr zahlreich ist die Gruppe der Fragmente glasierter Gefälle { Taf. 9: 15,16, Hl.ll, 12 1,2). Derartigem Material wurden in letzter Zeil ziemlich viele überblickende Studien gewidmet, deswegen kann man es schon etwa in die zweite Hälfte des 4. Jh. und den Beginn des 5, ,1h, datieren (vgl. Ebner 1997. 147-15Ä). Unsere Exemplare weisen eine ziemlich große Mannigfaltigkeit auf, vertreten sind nämlich Becher, Teller und Reibschalen, einige auch mit Verzierung. Ahnliche sind vor allein im benachbarten pannonisehen Raum anzutreffen. Erwähnt sei nur die Anlage Tokod mit vielen ähnlichen Gelali und Omanient-formen < tfnnis 1991), -' D, Boisi in Vorbereitung. 1 Pregled depojev priprav Ija l > tiniii 57 Najdbi Dil: Fun di Sledi značilen fragment Laie Roman C sigilate(/, 12; 3), ki ga j t1 že pred leti datiral M. Maekensen. in uvrslil med redke primerke, ki dokazujejo trgovanje v zadnji četrtini 5, in v prvi polovici (\ si, v mediteranskem zaledju (Maekensen 19X7, 230) V pregledu sigilaine produkcije v sevcrneladranskem prostoru ga je upošteval tudi Ph, PrStlel in datiral ia tip posod (I layes 3E) v čas ca 475 do ea 525 (Protlel 1 'JO-91, 203 Posebno sfcnpino predstavljajo ostanki štirih posod s sledovi g I aj enega okrasa in fragment ustja, ki je glede na material in žganje pripadal takšni posodi t/, 12:4-X). Vrček in skleda sta bila že \ /aeelkn raziskovanj spozna- nana za langobardska (Ciglcnečki 19X4. 326), Analogije za celovito ohranjen vrč je bilo mogoče dobili v lango-bardski Italiji (Hesseii I96X. 2X-29, t, 23: X4>, fragment btkontčne sklede pa ima primerjave v gradivu i / začetka 6. st. v Avstriji m v Kranju (Kltific 1994, 219). Starejši (bikonična posoda) kol mlajši (vrček) langobaidski elementi takt) dokazujejo daljše bivanje v stavbi 4. Trije manjši fragmenti (/. 12: 5,H: 9: 71 bi celo dopuščali tlomnevoo prisotnosti starejših oblik posod z glajenim ornamentom iz prve polovice 5. si. Posebej je zanimiva imitacija sigilate (Ghcnel 3041, ki ima okras glajene mreže it, 9: 1). Zelo podobno so zasledili \ Spodnji Avstriji, kjer so jo datirali v zadnjo tretjino 5. st. (Friusinger, Kerschler 19if 1, Abb. 57). Presenečajo zelo skromni ostanki amk)r(f. 12 O-1 1) Ohranjeni so le trije fragmenti ostenj, ki ne dovoljujejo podrobnejše tipoloSke in časovne opredelitve, nakazujejo pa poleg že omenjenega kosa sigílate vpetost najdišča v široko razvejano trgovsko mreAt pu ¿non uličnega obdobja- Es folgt ein typisches Moment mediterraner Laie Roman (. Sigillata {Inj. 12: 3), das seiion vor Jahren M. Mackensen datierte und zu den wenigen Exemplaren zählte. die den 1 lande! im letzten Viertel des 5, und in der ersten Hallte des (i lh im Mittelmeerraum bezeugen (Mackensen 19X7. 239) Im Übcrbltck über die Sigillata-pmduktion im nordadriatischen Raum wurde es auch von PH, l'nültel berück sse hligl. derdiesen (ielalílyp (I layes »I !) in die Zeil von ea. 475 bis ca. 525 datierte (Pröltel 199(i, 90-91. 2031. Fine SOlldergruppe stellen die Reste von vier lie laßen mit Spuren der GlätiVerzierung und ein Randfragmeni dar, das im Hinblick auf das Material und den Hreitn- \ oigang zu einem solchen Gelai.l geltorte ( inj. 12: 4-X). ¡ inen Krug und eine Schiissel betrachtete man schon zu Forsehungsbcginn als langöbardisch (Cigleneiki 19X4, 32t)). Parallelen zu einem vollständig erhaltenen Krug waten im langobardischen Italien zu finden (Hessen 1968, 2S-29. Tai. 23: X4), zu dem Fragment einer hikonischen Schüssel gibt es hingegen Vcrglcichsstiicke im Material vom Itegi tut des (). Jh. in Österreich und in Kranj ( Knific 1994, 219) Das ältere (bikonisches Geläü) wie das jüngere (Krug) langobardisehe Element bezeugen einen längeren Aufenthalt in (iebäude4, Drei kleinere Fragmente ( /u\. 12:5,K; 9:7) würden sogar die Anwesenheit älterer (ielumformen mil Glätt Verzierung aus der ersten Hälfle des 5. Jh. zulassen. Besonders interessant ist die Sigillata-imitation (Chcnet 304) mil Gl all Verzierung (Taf, 9:7). Auf éine sehr ähnliche Sigillata stieß man tu Nicderöslerreich, wo man sie in das leizte SJriilei des S, Jh. datierte i Priesinger, Kerchler 19X1. Abb. 57). ( bei raschen tl sind die sehr bescheidenen Ampi un enfunde (Tu/ ¡2: 9-11). Erhalten sind nur drei Wandfragmente. die keine genaueren typologischen und zeit liehen Bes ti mm ungen zulassen, sie deuten aber neben dem schon erwähnten Sigillaiasiück aut'die Einbeziehung des Fundortes in das verzweigte Handelsnetz der Späfantikc him. 910 GROBA KERAMIKA GROBKERAMIK UVODNE OPOMBR Groba keramika kot najštevilnejši, krhek in zato izredno občutljiv pokazatelj sprememb v naselbinah ponuja raziskovalcem obilico podatkov, ki omogočajo poleg dataeijc tudi številna druga spoznanja o tedanjem življenju v naselbinah in o (ne) po vezanost i posameznih naselbinskih enot. Pri arheoloških raziskavah je bilo napravljeno že mnogo tipologij in kronologij keramike, tako du so danes izdelana že številna pomagala za določanje sigi late, amliir in nekaterih drugih vrst posodja. Povsem drugačna je slika pri grobi keramiki Ta je bita dolgo časa zapostavl jena predvsem zaradi neatraktivne zunanje podobe in lokalne i/delave in je bilo zanjo ležko najti zaneSjjivo opredeljene analogije. Oh novejših izkopavanjih višinskih naselbin v odmaknjenih krajih pa se vedno bolj kaže kol najpomembnejši element pri podrobni osvetliiv i življenja v naselbinah in odnosov znotraj njih. kar je posebej razv idno pri Tinju. Raziskovanja poznoamične grobe keramike na vzhod-noalpskem območju so se začela razmeroma pozno; prav zaprav smo se jim posvetili šele ob sisletiialičnemu raziskovanju višinskih poznoaniičnih postojank, Tako ne preseneča, da je prvo razv rsthev posameznih tipov opravil S Pa bič pri obdelavi gradiva z Brinje ve gore (Pahič 1'JSti). Poudaril je predvsem obliko ustij in tako dobil nekaj zna-čilnejših tipov, Nakazal je tudi že prve primerjave s keramiko i/ drugih višinskih in predvsem nižinskih rimskih najdišč. Kmalu zatem je grobo keramiko s llmšiee razvrstila U. Gicsier. ki pa se ui naslanjali toliko na ustja kot tia oblike celotnih posod (Giesler 1981). Pri monografski predstavitvi najdišča invillino je V. Bierbrauer obdelal izredno velike količine pozriouulične grobe keramike in pripravil podrobno tipologijo ustij po- l-INl.f-ITENDli BEMERKUNGEN Die Grobkeramik als zahl reichste r, zerbrechlicher und deshalb ausgesprochen emplindl icher Indikator der Veränderungen in den Siedlungen bietet den forschem eine I iille von Angaben, die neben der Datierung auch viele andere Kenntnisse vom damaligen Leben in den Siedlungen und von der (mcluexistierenden) Verbindung der einzelnen Siedlungseinbeilen ermöglichen. Bei den arehiiologischen Forschungen wurden schon viele Kerumiktypologäen und Chronologien aufgestellt, so daß es heute schon zahlreiche Hilfsmittel zur Bestimmung von Kigillata, Amphoren und einiger anderer Gefäßarten gibt, Tüii ganz anderes Bild bietet sich aber hei der Grobkcramik. Diese wurde lange / eil vernachlässigt, vor allem wegen der nicht attraktiven äußeren Erscheinung und der lokalen 11 erst el lung und weil es schwer war, dafür zuverlässig bestimmte Analogien zu finden. Bei den neueren Ausgrabungen tier Höhensiedluugen an entlegenen Orlen stellt sie sich aber immer mehr als bedeutendstes Kletnenl heraus hei der detaillierten Aufklärung des Lebens in den Siedlungen und der darin existierenden iie-ziehungen, was hei dem hier behandelten 1 in.tc besonders deutlich zum Ausdruck kommt. Milden Erforschungen der spät antiken Grobkcramik im Ostalpenraum haben wir ziemlich spät begonnen; eigentlich haben wir uns ersi bei den systematischen l'rfor-sehuiigen der spätantiken Höhcnanlagen damit befaßt. So ist es nicht verwunderlich; da 13die erste Klassifikation tier einzelnen fypen S Pahic bei der Bearbeitung des Materials von der Brinjeva gora i Pahic I9KÜ) aufgestellt hat. br legte den Schwerpunkt vor allem auf die form der Ränder und erhielt so einige charakteristischere Typen, 1 ¿deutete auch schon die ersten Parallelen Keramik anderer I ¡obenan lagen und vornehmlich zu der im Flachland gelegenen römischen I undorteaa. Bald darauf klassifizierte die Keramik vom l'undort Hruäiea Ii. Giesler, die sieh weniger auf die Ränder als auf die formen der ganzen Gefäße stützte {Giesler 1981), Bei der monographischen Darstellung des Fundortes Invillino bearbeitete V. Bierbrauer ausgesprochen große Mengen spätanttker Grohkctamlk und bereitete eine ye 5') (¡KOMA KERAMIKA GROIIKI'KAMIK sod. V celoti sistematično raziskana naselbina in v zaključene siratigratskc enote vpeto grobo keramično gradivo dajeta njegovemu delu paradigmaiski značaj (Bierbrauer ¡«7 224), Na podlagi stratignilkih podatkov je zanesljivo določil tri skupine keramike. Seveda gre pri tem še vedno za dokaj okvirno razdelitev s širokim časovnim razponom, posebej v tretji, najzanimivejši skupini (5. 7, si j, v katero sodi z večjim delom gradiva tudi Tinjc. Tipologiji S. Pahiča lil V, Bierbrauerja temeljita na zaključkih ustij in se v grobih obrisih ujemata, ločita pa se po nekaterih parametrih, k t so se zdeli posameznemu avtorju pomembnejši (pri Pahiču je nekoliko večji poudarek na načmu iz vi ha. pri Bicrbrauerju pa bolj na zaključku usija). Poskusi sintetiziranja grobe keramike i/ več vzhod-noalpskih najdišč so bili podim i v krajših člankih H. Ro-dnguezove in s njeni neobjavljeni disertaciji u grobi keramiki vzliodnoalpskega prostora I it odri gnez 1'iK-J; Rodrl- guez 1986; Rodrigucz i992; Rbdrigtiez 1997), Tipo loško razdelitev grobe keramike iz poznoantič-ne utrdbe Ducl je opravila U. Steinklauber, ki pa se zaradi nepopolnih podatkov starejših izkopavanj v večjem delu m mogla opreti na zanesljive stratigrafske podatke (Steinklauber 1990). Pri novejših parcialnih ali celovitih objavah posameznih poznoantičnih najdišč zavzemajo obsežnejše postavitve grobe keramike vedno pomembnejše mesto (Kni-lic 1979; Oglcncčki 1 9X I; Rodriguez I Rodrigucz 1990; Fclgenhaucr Sehiniedl 1993;Ciglenečkt 1995; Cu-n j a 1996 idr,). Pri ntiši obravnavi litijske grobe keramike smo upoštevali izsledke zgoraj navedenih raziskav, posebej pasmo se oprli na bližnja sorodna najdišča in zaključene kontekste na njih (nazoren primer je Vranje, ki je bilo oh koncu A. st. hitro ni \ celoti opuščeno). Poskusi natančnih opisov m analiz grobe keramike, ki se v bistvu naslanjajo na zelo podobne obravnave boljše keramike, doslej niso dali zaželenega rezultata. Vzrok je seveda v dejstvu, tla gre pri grobi keramiki za lokalno produkcijo, ki je imela če sploh V zelo majhen radij izmenjave produktov. Kljub temu soohstajale širše usmeritve. ki so jih lokalni lončarji upoštevali. Tako že v strnjeni skupini istočasnih najdišč na majhnem, z rekami Savo. Savinjo in Soilo omejenem prostoru, prihaja do velikih razlik v keramičnem spektru posameznih postojank 1 različni tipi posod, različna pogostost pojavljanja določenih lipov). Ker / večine najdišč poznamo le parcialne objave gradiva parcialno izkopanih postojank, poglobljene analize še niso mogoče. niiue Typologie vier Getüßriindcr vor, Die im ganzen systematisch erforschte Siedlung und die in abgeschlossene straiigraphische Einheiten einbezogene Grobkeramik verleihen seinein Werk einen paradigmatischen Charakter (Bierbrauer t[>X7, 187-224). Au f der Grundlage der strati-graphisehen Angaben bestimmte er zuverlässig drei Keramikgitippen. Natürlich handelt es sich hierbei noch immer um eine ziemlich grobe Einteilung mit breiter Zeitspanne, insbesondere bei der dritten, der schwierigsten Gruppe f5.-7, Jb.), wozu auch der Großteil des Materials vom Fundort l'inje gehört. Die Typologien von S Pahic und V, Bierbrauer basieren au! dem Randspektrum und stimmen in groben /.Ligen übei ei n_ sie unterscheiden sieh aber dm eh einige Parameter. die den einzelnen Autoren wichtiger schienen (bei Pahic liegi der Schwerpunkt e Iver auf der Ausl ad ungs weise, bei Bierbrauer hingegen eher .ml dei RaiKlIorm). VefSÜ- chc einer Synthese der (Irobkerainik ans mehreren Fundorten des Dstidpcnrutuues liegen vor in kürzeren Aul Sätzen von II Rodriguez und in ihrer nich [veröffentlichten Dissertation zur Grobkeramik im Ostalpcnraum (Rodriguez I9N4: Rodrigucz I 986; Kodnguez 1 ')92; Rodriguez 1997). Eine lypologische Einteilung der Grobkeramik von der spätantiken Befestigung Duel nahm U. Steinklaubtür vor, die sieh allerdings aufgrund ttnvollständiger Angaben älterer Ausgrabungen größtenteils dicht auf zu verlas sige stratigraphisehc Daten stützen konnte (Steinklauber 1990), Bei den neuen partiellen oder vollsländigcn Veröffentlichungen einzelner spätantiker Fundorte nehmen umfangreichere Präsentationen der Grobkeramik einen immer bedeutenderen Platz ein (Knilie 1979; C'iglcneiki 1981; Rodriguez I9SH; Rodriguez 1990; I elgenhauer Sehmiedi 1993; Ciglencfiki 1995; Cuaja 1996 u. a.). Bei der vorliegenden Darstellung der Grobkeramtk vom Tinjc werden die Resultate der oben ^geführten lor-schungen berücksichiigl. wirsiützicn uns insbesondere auf die nahegelegenen ähnlichen Fundorte uiid auf die dortigen abgeschlossenen I-und komplexe (ein anschauliches Beispiel ist Vranje, das Ende des 6. Jli in aller Eile und vollständig verlassen wurde). Versuche gemutet Besch reihungen und Analysen der Grobkeramik, die sich eigentlich an die sehr ähnlichen Darstellungein der I emkeraimk anlehnen, haben bislang mcht die erwünschten Resultate ergeben, Der CS rund da-lur liegt naturlich in der Tatsache, daß es sich beider Groh-keramik um eine lokale Produktion handelt, wo die Erzeugnisse wenn überhaupt? in einem sehr kleinen Kreis ausgetauscht wurden. ! leiinoch gilb es auch I remis, die von lokalen Töpfern berücksichtigt wurden. So kommt es schon in der dichten Gruppe der gleichzeitigen I undurte in einen; kleinen, durch die Elvisse Sava, Savinja und Solla begrenzten Gebiet zu grolkn Unterschieden im keramischen Spektrum der einzelnen Anlagen (verschiedene GefSUlypen, unterschied liehe Häufigkeit des Auftretens bestimmter Typen). Da von der Mehrzahl der Fundorte, 60 GrüUA KI RA MIK A GKMlikl llAMIk Tudi linjsko grobo keramiko smo v začetku raziskav poskušali opisovali in urejali po mnogih različnih kriterijih (predvsem glede na na uporabo pustila., n jegovo \ l-I e-kost. lehniko zganja itd-l. a smolo kmalu opustili, ko smo ugotovili, da lokalna produkcija onemogoča tehtnejSe zaključke in da imamo pri takšn i h analizah ns razpolago premalo podobno analiziranih najdb na ostalih najdiščih, tla bi bila primerjava mogoča. Tako smo prišli do podobnih spoznanj kot prod nami že drugi (prim. Bierbrauef 1L>K7. 189). I )okler ne bo uporabljen enoten sistem s povsem enakimi parametri in ne bo zagoiovljena objektivnost pri opisih posameznih kosov, hodo tovrstne študije močno oleže-ne. Rezultati bodo mogoči šele. ko bo vsa doslej izkopana ogromna količina keramike obdelana po istih kriterijih in lako primerljiva, in ko bodo Opravljen® enako kvaiiletne tehnične analize, natančne risbe ter morda še kaj. Primerjava večjih količin grobe keramike iz različ-ii ili naselbin je pokazala, tla še m kakor niso izčrpane možnosti interpretacije oblikovnih in okrasnih značilnosti, ki v o/ji regiji ali na zaključenem območju dobro dopolnjujejo dosedanje izsledke. Zato seje zdelo smiselno ob tinj-skem gradivu predstaviti značilne, v muzejih ali literaturi dostopne in kv.tlite!iicje repioduehane kose grobe keramike iz v/liodnoalpskcga območja, da hi omogočili razpoznavanje in primerjanje osnovnih oblik in okrasja. Pri predstavitvi keramike z drugih najdišč smo se trudili naprav iti proporcionalen izbor pomembnejših lipov. Zaradi različnih tehničnih težav nam to ni vedno \ celoti uspelo, zato včasih vzporedno navajam primero keramike tudi i/ originalnih objav. Izbor predvsem ne odraža kvantitativnih pokazateljev obravnavanih tipov, služi le za okvirno informacijo o keramičnem spektru posameznih najdišč. Kjer je bilo gradivo dostopno, smo napravili tudi nove risbe /nači In ej št h keramičnih kosov. Osnovni problem pri interpretaciji keramičnega gradiva na 1 inj u (in tudi v večjem delu vz.hodnoalpskega prostora) je velika sorodnost keramike v po/uoamičnem in poznejšem slovanskem obdobju, pri čemer se vedno bolj zastavlja vprašanje, kaj so prinesli Slovani S seboj ill kaj so prevzeli tukaj [Korošec 1967, ,149) Zaio je treba pri vrednotenju posameznih kosov nujno upoštev ati vse navedene elemente ler predvsem kontekst, da hi izluščili v saj okvirno časovno razvrstitev keramike. Prav delitev grobe keramike t dve osnovni kronološki stopnji (poziioantičuo die nur zum Teil freigelegt wurden, nur partielle Veröffentlichungen des Materials vorliegen, sind eingehendere Analysen noch nicht möglich. Auch die Grohkeramik vom Tinje versuchten wir zu Beginn der Forschungen nach verschiedenen Kriterien (vor allem naeh der Verwendung der Magen mg, ihrer Größe, Brom loch no log ie usw.) zu beschreiben und zu ordnen, aber wir verzichteten bald darauf, nachdem wir festgestellt hatten, daß die lokale Produktion keine zwingenden Schlüsse zuläßt und daß wir bei solchen Analysen zu wenig äliüri-lich analysierte Funde von anderen Fundorten ztn Verfügung haben, die einen Vergleich erlauben würden. So kamen wir zu ähnlichen Erkenntnissen wie vor uns schon andere (vgl, Bierbrauet 1987. IH97. 157). Besonders gul sind sie auf dem Rifnik vertreten (Abb. 83: 10,84: 1-3). Am linde der Ubersicht Stehen vierGefnl.lränder, die man in die Zeit nach dem Untergang der slawenzeitliehen -Siedlungdatieren kann und die in dieselbe Zeil fallen wie das Bestehen des mittelalterlichen Wehrturmes auf dem Berggipfel oder die sogar aus späterer Zeil stammen tTuf 24: 7-III). Passende Analogien waren im Material,das bei den Reiiungsginbungcn auf dem Berggipfel im Jahre IW5 Ire ige legt wurde, nicht zu finden (Güstin et al. 1997), Zu den Töpfen muli man auch die einhenkligen l op-le in Beziehung setzen ( Tuf, 26; 1-3). Dabei handelt es Meli uni eine relativ eiubeitliehe Gruppe, wo sieh die einzelnen Exemplare durch die Randneigung und zum Teil durch die Gestaltung des unteren Geffißbauchlcils cm wenig unterscheiden, aber ähnliche Henkel aufweisen. Zwei wurden in Gebäude 2 gefunden als letzter Keramik-resl au I der Herdstcllc, daraus darf man also schließen, daß es sich um Keramik des abgeschlossenen Teils der Spaianlike auf dem Tinje handelt. Das dritte Stück wurde in Gebäude 4 entdeckt. Sie haben einige Parallelen, die ihre Datierung in die Spiitanlike bestätigen. Auf ähnlich gestaltete Töpfe stieß man auf dem Duel (Sieinklauber 1990, 113). Einer davon wurde in der oberen Rrandsehiebi der Kirche gefunden und stammt aus dem späten 6. Jb. Besonders interessant ist der Vergleich mit der zeitgeuossi- 66 Groba mkamika Groukikamik (Slivcn), ki «i bili najdeni \ zadnji zgodrtjebizantinski fazi, ki jo uvrščajo \ tretjo četrtino 6. si. i Kuzroanov 1992,213, 21H in 21 op. 124), ski.mi Tudi sklede w na Tinju zastopane z nekaj tipi in razJični-mi variacijami Ustij, Podobno kot pri loncih, smo v prvo skupino [tip h uvrstili povsem preproste oblike reetpien-tov Večina primerov ima ravno zaključeno ustje, nekateri pa tudi že poglobl jena (s kallalom) 27: I ), otlebel jena (/. 27; 4. 7, N) ali nekoliko i/vihana ustja (/. 27: 5. fi), V naslednji up 2 bi sodile v manj Se m delu sklede z vertikalno postavljenim krajšim zgornjim delom posode {i 27: 9-13; 2iS' 1-4), m številčno prevladujočo posode z nekoliko tivihanimi ustji. V zadnjo, na Tinin najitevilneje zastopano skupino skled (tip 3) sodijo tiste z vertikalnim /gornjim delom posode in pod njim ostro nakazanim zalomon) sklede. Pri prvi varianti tega tipa posod je ustje le nekoliko odcbcljc-no oziroma različno masivno oblikovano (i. 29. 2-11). pri drugi varianti pa je ustje podaljšano in izvihano pod lo-ptm ali celo pravim kotom (r. 30: 1-7). Prav tovrstni primerki s pravokotno izvihanim ustjem so bili podobno kot smo to ugotovili že pri loncih tipa 5 najbolj celovito ohranjeni in predstavljajo zadnje oblike skled na Tinju v stavbah 2 in 4. Pri vseh Ireh tipih skled se zdi, da imamo opravka v največji meri s poznoantičnim gradivom. Glede na obliko sehen, aber sehr weil entfernien Keramik aus Sadovec. wo man in zwei befestigten Sied hingen eine große Zahl derartiger Gofößformcn gefunden und sie als Typ 1 bezeichnet hat. Hort werden auch löpfe von der Siedlung Tuid(^ivcn) angeluhrt, die in der letzten früh byzantinischen Phase gefunden wurden, welche man in das dritte Viertel des (V Jh. datiert (Kuzmanov 1992. 213,218 und 219. Anm. 124). SCHÜSSELN Auch die Schüsseln sind auf dem Tinje durch einige Typen iiiilI verschiedene Rand Varianten vertreten, In ähnlicher Weise wie bei den Töpfen, haben wir in der ersten Gruppe (Typ 11 ganz einfache Rczipienten formen zu sammenge lallt. Die Mehrzahl der Exemplare hat gerade abgeschlossene Ränder, einige haben allerdings schon vertiefte < mit einem Kanal) (Tai. 27: \). verdickte (Taft 27: 4.7.K) oder etwas ausladende Ränder 1 Tuf. 27: Zum folgenden Typ 2 gehören zum kleineren Teil Schüsseln mit vertikal aufgestelltem kürzerem Getäl.lobc rte iL (Taf. 27:9-1,1; 28: I -4) und die zahlenmäßig vorherrschenden Gefäße mit leicht nach innen gebogenem Rand. Zur letzten, auf dem finje größten SchüsseIgruppc (Typ 3) gehören diejenigen mit vertikalem Gefäßoberteil und einem darunter ausgeprägt angedeuteten Schüssel-kniek Bei der ersten Variante dieses Gefaßtyps ist der Rand nur ein wenig verdickt oder vielmehr verschieden massiv gestaltet (Tat. 2V: 2- II), bei der anderen Variante ist der Rand dagegen verlängert und breit oder sogar rocht winklig umgeschlagen (7it/. 30: 1-7). Gerade derartige Exemplare mit rechtwinklig ausladendem Rand waren ähnlich wie bei den Töpfen vom Typ 5 die besterhaltenen und auch die letzten Schüssel formen auf dem Tinje in den Gebäuden 2 und 4. Bei allen drei Schüsseltypen scheint es sieh in höchstem Malle um spätantikes Maierial zu handeln. Im Hin- St. 79 Tipi skled. Abb 7). Mit Ausnahme einiger Keramikstücke im Schnitt im Innenbereich eines der Wohngebäude vom Gradec sind keine gut datierten Kontexte bekannt. Der zeitliche Rahmen des Materials ist dennoch gut bestimmt durch Münzen und Münzfunde, die auf eine Besiedlung der Anlage in der Zeit vom 4. Iiis zum 6, 81. 80 Tinje nad Loko pri Žusmu in v tekstu obravnavana naj d (Sta z grobo keramiko. Ahh 80. H nje oberhalb v da so lu analogije za lip 1, 3 in 5, Predvsem jc treba podčrtati, da na Gradcu prevladuje up 5. ki ima v posameznih primerkih s Tinja. posebej v stavbah 2 in 4, najboljše, včasih povsem identične analogije. Potrjuje tezo o pozni uporabi tipa 5. Kaže se tudi. daje bil tip 5 na Gradcu mnogo bolj raznolik, saj je Iti veliko razi ič ie ustij, ki jih je mogoče še nadalje členiti po Bierbrauerjevi razdelitvi ustij loncev (Bierhrauer 1987. 194-200), Preseneča, da na Gradeu manjkata prav lipa 2 in 4. v katerih smo na Tinju ugotovili največ poznejših, slovan-skodobmh primerov keramike. Kot smo že omenili, na Gradcu doslej tudi med ki ¡vinski m gradivom v celoti manjkajo najdbe, mlaj še od 6, si. Zaradi zelo majhnega obsega sondiranj na Gradcu v prihodnosti ne izključujemo povsem možnosti pojavitve teh tipov na Gradcu, nedv omno pa bo njihov odstotek mnogo manjši, kot je to slučaj na Tinju. Glede na manjši obseg izkopavanj na Gradcu je mogoče reči, da so omenjene sknptne loncev I. .1 tn 5 v številčnem sorazmerju s podobnimi na Tinju, Pomanjkanje ostalih dveh skupin (tip 2 in 4) lahko nedvomno pri pišemo delno neprimerljivo manjšemu obsegu raziskav m predvsem naseljenosti Gradca zgolj v poznoauličnem obdobju. Tako se kaže za poznoanlieno obdobje presenetljiva podobnost med obema najdiščema in posredno tudi večja povezanost, Pri skledah je na Gradcu zastopan lip I. kjer je npr. skleda na si. 82: 4 kot zelo redka varianta identična s primerkom s Tinja (I. 27: 8). Nadalje je zastopan tip 2 (sli 82: 5) ter lip 3 z obema svojima variantama (si. 82: 8-12). Tako se tudi pri skledah kaže kar največje ujemanje s litijskim spektrom grobe keramike. Zato bi smeli pomisliti na intenzivne stike med obema najdiščema, morda celo na isto lončarsko delavnico, kije zalagala obe naselbini. Groba keramika z drugega najbližjega najdišča klinika (si. 83. 84. 85) kaže prav tako veliko sorodnosti (Bolla 198!) Pn loncih so prisotni vsi tipi. Primerki tipa 2 in 3 niso zelo značilni, pravzaprav se zdi, da združujejo lastnosti obeh skupin, Za razliko od Gradca pa je tu ztistopan tudi tip 4, (Holla I9H1. I, 22: 59. t. 23: 28, t. 24 51 in 61 itd,) Dobro so zastopani t tuli primeri tipa 5, čeprav pri njih ni takšne sorodnosti, kol smo jo opazili pri primerjalnih kosih z Gradca. Tu jo pomemben pokazatelj, saj gre na Rifniku, v nasprotju z Gradcem, za doslej največje i/kopane površine v Sloveniji, Na Rifniku je tudi dobra analogija za ustje velikega hrambenega lonca / ravnim, trikotno oblikovanim in naj- _ Groukikamik Jh. hindeuten, wobei der Schwerpunkt zweifellos aufdem gesamten 6. Jh, liegt. Wie der Vergleich der Top fr ander zeigt, giht es hier Analogien für Typ 1,3 und 5, Vor allem muß man hervorheben. daß auf dein Clradec der Typ 5 vorherrschend ist, dessen einzelne Exemplare vom Tin je, besonders in den Gebäuden 2 und 4. die besten, manchmal sogar ganz i de tili sc he Analogien haben. Sie best iil igen die These von der späten Verwendung des Typs 5. Allem Anschein nach war Typ 5 aufdem Clradec viel mannigfaltiger, denn es gibt lliet viele Rand Varianten, die man nach Bierbrauers Klassifikation der Topfränder noch weiter unterteilen kamt (Bierbrauer I9H7. 194-200). Überraschenderweise fehlen aufdem Gradec gerade die Typen 2 und 4. die aufdem Tinjc die meisten späteren, slawenzeil liehen Keramikexemplare darstellen. Wie schon erwähnt, fehlen aufdem Gradec bislang auch unter dem Metallmaterial im ganzen Funde, die nach dem 6. Jb. enl-standen sind. Aufgrund des sehr geringen Sondienings-umfangs auf dem Gradec schließen wir in Zukunft die Möglichkeil nicht ganz, aus, daß diese Typen auch aufdem Gradec vorkommen, zweifellos wird aber ihr Anteil geringer sein, als es aufdem Tin je der lall ist, Int I linblick auf den kleineren Grabungsumfang auf dem Gradec kann man behaupten, daß die besagten drei Tnpfgruppen in gleichem Verhältnis mit ähnlichen auI dem Tinjc stehen. Das Fehlen der beiden anderen Gruppen (Typ 2 und 4) kann man ohne Zweifel dem unvergleichlich geringeren l'orschungsum fang und vor allem der Besiedlung vom Gradec nur in der Spätanlike zuschreiben. So zeigt sich lüt die Spätantike eine überraschende Ähnlichkeit zwischen den beiden Fun dorren und indirekt auch eine grö Lle re Ve rb i tidu ng. Bei den Schüsseln ist aul dem Gradec Typ I vertreten, wo beispielsweise die Schüssel (Abb. 82: 4) als sehr seltene Variante mit einem Exemplar vom Tinjc (Tat. 27: 8) identisch ist. Ferner sind Typ 7 (Abb. 82: 5) und Typ 3 mit seinen beiden Varianten vertreten (Abb 82; K-12). So zeigt sich auch bei den Schüsseln die größtmögliche Übereinstimmung mit dem Spektrum der Grobkeramik vom [ in je. Deswegen sind intensivere Kontakte zwischen den beiden Fundorten zu vermuten, vielleicht sogar dieselbe i opferei, die beide Siedlungen belieferte. Die Grobkeramik vom anderen nächstgelogcnen Fundort RIFnik (Abb. 83, 84. 85) zeigt desgleichen eitle große Ähnlichkeit auf (Bulla 1981). Bei den Töpfen sind alle Typen vorhanden. Die Exemplare des Typs 2 und 3 sind nicht sehr charakteristisch, eigentlich scheinen sie die Merkmale bei der Gruppen zu vereinen. Im Unterschied zum i ii adec tsi hier auch Typ 4 vertreten (Bolls 1981, Taf, 22: 59; 23: 28: 24: 51 und 61 usw.). Gut vertreten sind auch die Exemplare vom T yp 5, obwohl es bei ihnen keine so große Ähnlichkeit gihi wie wir sie bei den Vergleichssl ticke n vom Gradec beobachtet haben. Das ist ein wichtiger Indikator, denn es handelt sich aufdem Riftitk. im Unterschied zum Gradec, um die bislang größte frei gelegte fläche in Slowenien. 73 GROBA keramika ( ¡mHSKI-!i.\Mlk SI.H4 Rifnik pri Scntjurjii(neobjavljeno), M 1:3 Ahh, H4: Rifnik bei Šentjur (Unpebi iúpn i. M i :3 74 Groo a kiramika Ghuiiki;r a mik SI, 85; liilnik pri Sentjuiju (ncobjimjeno). M. 1:3 Abb H5 Kitni k bei S t'ntjtií (uopiibUziert). M. I } večkrat z valovnico okrašenim usljciii (Bolla 1981, t, 19: 84, 85, t. 20: 48) {si. S3: 10; $4: 1). Na K i t'ni ko je nekaj skled tipa 2. posebej z močno uv i han im ustjem (Boita 1981, t. 24: 68, 69. 71, 72. t. 26: 88) Veliko podohnost je mogoče opazili pri skledah tipa 3f kjer je na Rifniku dobro zastopana druga variant a (si. 85: 1,2,3). ki je sicer med skledami drugod najbolj redka Glede na številne podobne tipe, bi kazale najdbe z Rifnika ila močne /veze s i 'in jem oziroma na delim Irgo-vanje z lončarskimi izdelki. Auf dem K i lin k gibi es auch eine guie Analogie Ilir die Ränder ties groileiï Vorrat sgefäßes mil geradem; drei form ig geformtem und größtenteils mit Wellenlinien ver/ienem Rand í Bolla 19«], Tal. 19: H4, N5. Ta f. 20: 48) (Abb. 83: 10; 84: I ). Auf dem Rifnik sind einige Schüsseln vorn lyp 2 vorhanden, besonders mit stark umgeschlagenem Ii and (ßolta 1981, laf, 24: 68. 69. 71. 72. Taf. 26: 88). Eine große Ähnlichkeit kann man bei den Schüsseln vom Typ i erkennen, wovon auf dem Rifnik die zweite Variante 75 groma k tu amika ( jriuiki -hamik Ajdovski gradeč nad Vranjem (si. 86. H7. 88) je eno najbolje raziskanih poziKnintt5nih najdišč na vzhod-noalpskem območju in nudi pestro palet" različnih tipov grobe keramike (Petru, Ulbert 1975; Knilic 1979), Objav-Ijene najdbe iz dveh tliš v zgomjem dela naselbine predstavljajo izbor tipičnega gradiva, ki ga dopolnjujejo delno kasneje najdeni primerki (Knific. 1994. 21'J). Pri loncih prevladuje tip 3, pogost je tudi tip i. Značilnost Ajdovskega gradca so veliki trebušasti lonci s kratkim. tzvihanim ustjem (Knific 1979, I3K-14I), Nekaj primerkov predstavlja mdi tinjski tip 1, ki pa kaže, da se je tu razvijal še dalje (.*/. S6 1-4). Pri skledah so enakomerno zastopani vsi trije tmjski lipi, pri tipu 3 pa karje med primerjalnim gradivom redko obe varianti (si 88; 4-7).Večjo sorodnostjo opaziti zlasti pri primerkih skled, ki sodijo na obeh najdiščih v pozno obdobje naselitve, saj so bile tudi na Vnnju povečini ohranjene celovito in uporabljane ob koncu obstoja naselbine. Posebej dobro ohranjeni primerki skled (.v/. 88: 4. 5)). ki sta po formi povsem sorodni primeroma na Trnju (i. 30: 6. 7) dokazujejo, da gre za posode, ki so bile v oporah i ob koncu 6. si., ko so prebivalci v naglici zapustili naselbino. Z najdišča Svete gore nad Bistrico ob Sodi i\l M) je v doslej majhnem izboru izkopanega gradiva opazil i lonce tipa 2,3 in 4 ter analogije za prva dva tipa skled (Korošec 1974: Korošec 1978), Vendar se zdi, da je izbor gradiva premajhen, da hi hila primerjava uspešna Kljub temu je sorodnost keramičnega spektra precejšnja, kar jo pričakovano glede na bližino obeh postojank- Oh tem je na Svetih gorah ponovno potrebno poudariti povsem sorodno lego m podobno leseno gradnjo več me stavb (C 'iglenečk i 1992. 67-70). Na Vipoti pri Pefovniku (.v/. ¡c hi! \ majhnih sondah pridobljen le skromen izbor posod (Ciglencčki, Pirkmajer I9K7). Kljub temu je opaziti fragmente loncev lipa 2. 4 iu 5. Edina poznana skleda (V. 90: 14) se še najbolj približuje prvi varianti tipa 3. Na Gradišču na Zbelovsld gori (si. VI, UJ) so bila doslej i zvedeti a le manjša sondiranja, vendar Številne kovinske najdbe uvrščajo najdišče v po/norinisko obdobje in zgodnji srednji vek (Pirkmajer 1986; Ciglencčki 1992a, S1-85), Prav slovanskodobna poselitev se glede na kovinske najdbe kaže kyt posebej močna. Med lonci se pojav - (Ahb. S5: 1,2,3). die sonst unter den Schusseln andersw o am seltensten vorkommt, gut vertreten ist, Auges ich ts der zahlreichen ähnlichen Typen dürflen die Funde vom Rilnikanl enge Beziehungen mit dem I mje oder auf partiellen I lande! mit Töpferwaren hindeuten. Der Ajdovski gradec oberhalb von Vranje (Abb. S6. S7, H/t) isl eines der bester forschten spätantiken Fundorte «tu Ostalpenrauni und bietet eine bunte Palette verschiedener Typen der Grobkeramik (Petru, Ulbert I975; Knific 1979), nie verüfTentlichten Funde aus zwei Häu-sem im oberen Teil der Siedlung stellen etne Auswahl des typischen Malertals dar. das zum Teil später gefundene 1 isemplare ergänzen (Kntfie 1994, 219) Bei den Töpfen ist typ 3 vorherrschend, häufig kommi auch lyp S vor. Ein Charakteristikum vom Ajdovski gradec sind die großen bauchförmigen Töpfe mit kurzem, ausladendem Rand (Knific 1979, MS-141). F in ige Exemplare stellen auch den Typ l vom Finjo dar. der sieh alleut Ansehein nach hier weiterentwickelte (Abb. 86; 1-4), Bei den Schüsseln sind alle drei Typen vom Tinje gleichmäßig vertreten, bei lyp 3 was unter dem Verglcichsinaienai selten ist beide Varianten (Abb. SN: 4-7). Eine größere Ähnlichkeit isl vor allem bei den Schüsseln /u beobachten, die in beiden Fundorten in die späte Besiedlungsphase gehören, denn sie waren auch auf dem Vranje größtenteils vollständig erhalten und wurden am Ende des Bestehens der Siedlung benutzt. Besonders die gut erhaltenen Exemplare der Schüsseln (Abb. 88: 4.5). die der Form nach den Exemplaren auf Tu f. 30: (■> und 7 vom Tinje ähnlich sind, bezeugen, daß es sich um Geläße handelt, die Ende des 6. Jh. benutzt wurden, als die Bewohner iu aller Eile die Siedlung verließen. Vom Fundort Svuto gare nherli.ilh von llisli'ica uh Sotli (Abb. 89) sind in dem in bisher geringer Auswahl ausgegrabenen Material Föpfe vom l yp 2, 3 und 4 sowie Analogien lur die ersten beiden Sehiissellypen zu beobachten [KoroSee 1974; Korosec I97K). Jedoch scheint diese Auswahl /u klein zu sein, um einen erfolgreichen Vergleich zu gewährleisten. Dennoch Ist die Ähnlichkeit des Keramikspektrums ziemlich groß, was im Hinblick auf die Nähe beider Anlagen zu erwarten ist. Hierbei muß man die ganz ähnliche I age auf den Sveie gore und den ähnlichen Holzbau des Großteils der Gebäude erneut hervorheben (l iglenecki 1992, 67-7.0). Auf der Vipota bei Piinvnik (Abb 90) hat man tu den kleinen Schnitten nur eine bescheidene Allswahl von Gefallen erhalten iCtglenecki. Pirkmajer 1987). Dennoch kann man Fragmente von Töpfen des Typs 2. 1 und 5 beobachten. Die einzig betau nie Schüssel (Abb. 90: 14) ähnelt am ehesten der ersten Variante vom l yp 3. Im Gradliic auf der Zbchjvska gora (Abb. 91, 92> wurden bislang nur keinere Sondierungen vorgenommen, jedoch ordnen die zahlreichen Melallfimde den Fundott in die spät römische /eil und das frühe Mittelalter (Pirkmajer 1986; CtgleneCki 1992a, 8] 8S). Gerade die späte Besiedlung zeigt sieh, den Metall fanden nach zu 76 Groba ki ramika Si. fif>: Ajdovski Gradcc nad Vranjem (po Knific 1979). M. 1:3 Ah!> H6: Ajdovski Gradec obcrhalb von Vranje (nach Knific 1979). M. 1:3 77 Groba keramika Grohki ramik S/. 87: Ajdovski Gradec nad Vranjem (po Knific 1979). M. 1:3 Abb. 87: Ajdovski Gradec oberhalb von Vranje (nach Knific 1979). M. 1:3 78 Groba ki ramika Grohkkramik Abb. S,S: Ajdovski Ciradcc obcrhalb von Vranje (naeh Krnile 1979). M. 1. 9. 10 1:2; 2-8 1:3 79 G kuba keramika Groijkiîramik 2 l \ ' P 3 \ __, f i \ " 5 7 JC j X J v 9 8 \ t V tô N I 7 ! I 11 12 14 SI. 89: Svete gore nad Bistrico üb Sotli (po P. Koroicc in J KoroSec mi 1 y7H ). M 1:1 Abb. H9. Svete gurc oberhiilh von Ristries ob Sotli (iiüch I1 Korušcc und J Korošcc jr 1979). M, t:3 HO Groba ki ramika Grohkkramik EI ! w If-. ■ v\ i r i 12 t? \\ 3 p fl s ~P \\ 6 \\ a F \\ io I \ / h crP /? 12 / I \\ 13 V—,.. Ítí > 14 i )/ 15 < / j 1h 17 u 19 SI. m Vipota nad Pečovnikom (po Ciglcncčti, Pirlcmajer I9K7) M Abb. W. Vipota oberhalb von IVíumik {nach CigJcneïki, Pidonajer 19*7). VI 1t3 81 Groba keramika öronkframik 5/. V/ GradíSCe na Zbelovski gori (neobjavljeno). M 1:3 Abb . 91 GradiSČe auf der /belovska gora (nnpubliziert). M, I > H2 { ¿RUJIA klKAMIKA Groükhiamik SI. 92 Gradile naZbclÖVski gori (neobjavljeno 1. M. 1:3 Abb. 92: G rad i Me auf der /belovsku gora (unpubliziert), M 1 ljujo tipi ), 2, 4 in primerki, podobni tipu 5, z nekoliko krajšim vratom. Pri skledah sta opazna prva dva tipa in skleda, ki se približuje lipa 3. Okras sestoji iz vzporednih ra/potegnjenih valovnic z majhno amplitudo, opaziti pa je tudi večje Število povsem nepravilno oblikovanih va-lovnie. Na Brinjevi gori nad Zreča m i (.*/. 93 96) so bila opravljena sistematska raziskovanja, pri katerih so našli množico grobe keramike (Pahič 1980; Paliie 1981; Pahič 1990). Žal je ta objavljena v majhnem i/boru, vendar so na razpolago profili loncev in skled, km omogoča dober vpogled \ bogastvo grobe keramike na najdišču. Pri loncih je dobro zastopan tip I (si 93: 3-5), podobni obliki pn imata še dva sorodna lonca hre/ izraziteje i/vi han ilt tisi i j (.v/ vi: 1,2)). Precej je tudi loncev tipov 2. 3 iti 4, medtem ko bolje izražene oblike tipa 5 ni videti. urteilen, als besonders stark. Unter den T opfen treten die lypeti I, 2, 4 und Exemplare auf, die Typ 5 mit etwas kürzcrem Hals ähnlich sind, l)ei den Schüsseln sind die ersten zwei Typen und eine Schüssel, die Typ 3 ähnlieh sieht, erkennbar. Die Verzierung besteht aus parallelen langgestreckten Wellenlinien mit kleiner Amplitude, es gibt auch eine größere Anzahl ganz unregelmäßig gestalteter Wellenlinien, Auf der Brlnjeva gora oberhalb von Zrefe (Abb. 93 - 96) wurden systematische Grabungen durchgeführt, wo man eine Menge Grobkeramik gefunden hat (Paliic 1980; Pahie 1<>K I; Pahie 1990). Leider ist sie nur in geringer Auswahl veröffentlicht, jedoch verfügt man über die Profile dot föpfe und Schüsseln, was einen guten 1 iriblick in den Reichtum der Grobkeramik im Fundort ermöglicht. Bei den Töpfen ist Typ I (Abb. 93: V5) gut vertreten, ähnliche Formen haben noch zwei vergleichbare Töpfe ohne ausgeprägten ausladenden Rand (Abb. 93: 1,2), Ls 83 Groba ki ramika Grohkkramik SI. 93: Brinjeva gora nad Zrečami (neobjavljeno). M. 1:3 Ahh. 93 Brinjeva gora oberhalb von Zreče (unpubliziert). M. 1:3 84 Grobki-ramik SI. 94: Brinjcva gora nad Zrcčami (neobjavljeno). M. 1:3 Ahh. 94. Brinjeva gora oberhalb von Zreče (unpubliziert). M 1:3 85 Groba ki ramika Grohkkramik SI. 95: Brinjeva gora nad Zrečami (neobjavljeno). M. 1:3 Ahb. 95: lirinjeva gora oberhalb von Zreče (unpubli/iert). M. 1:3 86 (iroba keramika Gkobkeramik SI. 96: Brinjcva goni nad Zrečami (neobjavljeno). M. 1:3 Ahb. 96: Brinjcva gora oberhalb von Zreče (unpubliziert). M. I 87 Groba ki ramika Grohkkramik Pojavlja sc tudi poseben tip lonca, ki sc približuje oblikovanosti tipa 5 (si. PJ.I4; si. 94: E2), ki je med lonci na Brinje v i gori najštevilčnejši. Značilneje nekoliko odebe-Ijeno tistje. ki je izvihano in rta koncu obrnjeno navzgor. Pri skledah prevladuje lip 2 (si 94: 13; si PJ). Pojavlja se m tli že prva varianta tipa 3 (s/. 96:6), vendar je v razmerju do drugih skled zelo slabo zastopana. Zanimivo je, da se okras (valovnica, jamice, žleb i č i) pojavlja predvsem na t. tipu loncev in na nekaterih skledah. Nekoliko bolj oddaljeni severni sosed Tinja je Anč-nikoVe gradišče pri JuriSni vasi (si. 97. 98) na jugovzhodnih obronkih Pohorja (Strminik 1997, 272-27K). Najdišči sta ob jasnem vremenu kljub veliki oddaljenosti vidni, Kronološki okvir Ančnikovega gradišča je doka j ozko omejen in predstavlja zato posebej zaradi dobre raziskanosti pomembno analogijo za linjsko gradivo. Časovni razpon, ki ga dobro nakazujejo novci, bronasti predmeti in stekleni kozarci, afriška sigi lata in glazirano posodje, zaobjema predvsem drugo polovico 4. si in pivo polovico 5. st. Pri oblikovanosti loneev povsem prevladuje lip I (si. 97; 1-7), ki smo ga drugod zasledili v sorazmerno majhnem odstotku. Pomembno je. da je bilo na Ančnikovcm gradišču odkrili h kar nekaj takšnih primerov, od katerih so nekateri zelo dobro ohranjeni in dokazujejo, da so jih uporabljali še v končni fazi p oz nori m s Le naselbine. Tako se kažejo kot posebna značilno*i gradiva z Ančnikovega gradišča. Med lonci je zasledili še lipa 3 in 4. od katerih so mnogi okrašeni z valovmco, 1 ipu 5 se približuje le cn primerek (Strmčnik 1997, t. 6: 15;, V oblikovanju skled je opazili prva dva tipa. V sicer enoviti kulturni plasti se kažejo tudi znaki poznejše poselitve, ki jo za zdaj le anuliza keramike uvršča v slovansko obdobje (si. 98: 4-5, 7), Pri tem se zdi. da gre za ponovno uporabo že v poznorimskem obdobju opuščenih stavb. Ku/elln [iri Don j i Glavnici (si. 99) ie edino doslej sistematično raziskano višinsko poznoantično najdišče V kontinentalnem delu Hrvaške in ponuja zelo sorodno sliko kot Jurišiiii vas (Sokol 1994 in Sokol 1998). Pomembno je predvsem zaradi bližine, saj leži v pogorju sosednje Medvednice. Naselbino na Kuzelinu uvršča številno bronasto in železno gradivo ler predvsem novci v čas od druge pol 3. st. pa vse do začetkov 5, st. Med lonci izstopa podobno ko! na A učni koven i gradišču tip t (si. 99; 1-3). V majhnem izboru keramičnega gibt auch ziemlich viele Töpfe vom Typ 2,3 und 4, besser ausgeprägte Formen vom Typ 5 sind dagegen nicht erkennbar. Iis kommt auch ein Topftyp vor, der der Gestaltung von Typ 5 ähnelt (Abb. 93: 14; Abb. 94: 1,2). der unter den Töpfen auf der Brinjeva gora am zahlreichsten Est. Kennzeichnend isi ein etwas verdickter Rand, der ausladend und am Ende nach oben gewendet ist. Bei den Schüsseln ist Typ 2 vorherrschend (Abb. 94: 13; Abb. 95). Es triu auch schon die erste Variante vom Typ 3 (Abb, 96: i»> in Erscheinung, jedoch ist sie im Vergleich zu den anderen Schüsseln sehr schlecht vertreten. Interessanterweisc kommt die Verzierimg (Wellenlinie, Gruben, Rillen) vor allem auf Typ 1 der Töpfe und bei einigen Schüsse Ii) vor. Der etwas weiter entfernte be nach harte Fundort vom Tmjc ist Ahinikovo gradlSfc bei Jurisna vas (Abb. 97, 98) in den südöstlichen Ausläufern des Pohorje (Strmcnik 1997, 272-27K) Die beiden Fundorte sind bei klarem Welter trotz großer Entfernung sichtbar. Der chronologische Rahmen von Ancnikovo gradisce is! ziemlieh eng hegrcnzi und stellt deswegen besonders wegen der gu-len Erforschung eine wichtige Analogie zum Material vom [ in je dar. Die zeitliche Spannweite, die die Münzen, Bronzege genstände und Glasbecher, die afrikanische Sigillata und die glasierten Gefäße andeuten, umfaßt vor allem die zweite Hälfte des 4. Jh. und die erste I liilfte des 5. Jh. Bei der Topfform ist vor allem Typ I vorherrschend {Abb. <17: 1-7), den wir anderswo nur als relativ geringen Anteil vorfanden. Bedeutsanierweise wurden in Ancnikovo gradisce einige solcher I semplare entdeckt, wovon einige sehr gut erhalten sind und die bezeugen, daß man sie noch in der Endphase der spätrömischen Siedlung benutzte. So stellen sie ein besonderes Merkmal des Materials von Anenikovo gradisee dar. Uni er den Töpfen findet man noch die Typen 3 und 4 vor, wovon viele mit Wellenlinien verziert sind. Typ 5 ähnelt nur ein Exemplar (Strminik 1997, Taf. 6: 15). Bei der Gestaltung der Schüsseln smd die beiden ersten Typen zu erkennen, In der sonst einheitlichen Kullurschiclil finden steh auch Anzeichen einer späteren Besicdhing, die vorerst nur die Keramikaiialyse in die slawische zeil datiert (Abb. 98: 4-5. 7}. Dabei scheint es sich um eine erneute Benutzung schon der in spätrömischer Zeit verlassenen Gebäude zu handeln. Kuzelin bei Donja Glavnica (^M. 9V) isi die bislang einzige systematisch erforschte spätantikc Höhensiedlung im kontinentalen Teil Kroatiens und bietet cm sehr ähnliches Bild wie Juriäna vas (Sokol 1994 lsiuI Sokot ]99&). Bedeutenid isi sie vor allem aufgrund der Nähe, denn sie liegt im Bergland der benachbarten Mcdvednieu, Die Siedlung aiifdem Kuzelin datieren das zahlreiche Bronze und Eisenmaterial und vor allem die Münzen in die /eil von der zweiten I lälfle dos 3, Jli. bis zu den Anlangen des 5. Jh. Unter den Töpfen rag! in ähnlicher Weise wie in AnCnikove gradiSCe Typ 1 hervor (Abb. 99: 1-3), Inder ks Groba kuram i ka Grobkeramik S! 97: Aiidnikovo gradiSčc pri JuTtSni v il si (neohjavljciiû), M. 1 Ahl). 97: AnCnikovo gradišču* hei Jurüna was {unpuhl i ziert). M. 1:3 Groba ki ramika Grohkkramik SI. 9S: Ančnikovo gradišče pri Jurisni vasi (neobjavljeno). M. 1:3 Abh. 98: Ančnikovo gradišče bei Jurišna vas (unpubli/ierl). M. 1:3 90 ti noil \ KIíKAMIKA CjROUKIjJtAMIK Si '>: Kuzelin bd Donja Glavnice (nach Sokol 1994). M. =1:3 91 Groba keramika GKOBKL-.KAMIK gradiva siccr v velikem obsegu izkopane naselbine se kažeta Se tipa 3 in oblika lonca, ki se približuje tipu 5, Sklede s Kuzelina je mogoče pripisati le tipoma I in 2. Tako pri loncih kol skledah manjka zadnja skupina, kar kaže na kraj Jo dobo bivanja (podobno kol na Ančniko-vem gradišču in Brinje vi gori), čemur pritrjujejo tudi kovinske najdbe in novci. Okras v obliki pravilno izpeljane valovilice in glavničenja je opazen predvsem na loncih tipa 1, Zgoraj obravnavana najdišča severovzhodne Slovenije skupaj / bližnjim hrvaškim Kuzelinom predstavljajo dokaj homogeno skupino in so Titiju najbližja, kar se odraža zelo izrazilo v sorodnem keramičnem spektru. Na ta najdišča bomo navezali Kučnr, ki leži v večji oddaljenosti južno od tod, nato pa bodo sledila najdišča v smeri proti zahodu. Na v celoti raziskanem najdišču Kučar pri Podzemlju (si. 100, I lil) smo datirali okvirni razpon trajanja v čas med 380 in 500 (Dular J., S. Ciglenečki m A. Dular 1995), Prs loncih imamo primerjave za lipe 2, 3 in morda eelo zii tip 1 {si. 100: I Pri skledah prevladuje tip I Pomemben se zdi okras v obliki pravilno izvedene valovnice in tudi v kombinaciji z glavničenjem. Na Kortnjskcm hribu pri Velikem Korlnju (si. 102104) sii zastopani vsi tmjski tipi loncev in prva dva lipa skled (Ciglenečki 1984,326-328 in Ciglenečki 1985). Ob majhnem dosedaj objavljenem izboru keramičnih najdb s sicer sistematično raziskane utrdbe še ni mogoče dobili povsem pravilne slike pogostnosti posameznih tipov. Morda je prav majhnemu dosedanjemu izboru treba pripisati odsotnost tipa .1 pri skledah in pri loncih le manjši odstotek tipa 5. Pogost je okras pravilno oblikovanih valovnic, večkrat v kombinaciji z g I a v ni če njem, pojavljajo pa se tudi Ž_e drugi načini okrasa. Pomembna, a malo znana je višinska postojanka Križna gora (Urleb 1%8) (sL 105-108). Pri loncih je mogoče opaziti tipa 2 in 4 ter oblikovanost nekaterih loncev, ki se približujejo tipu 5, vendar nimajo vseh njegovih značilnosti (si. 106:2.5,6.9). Pri skledah sta zastopana prva dva tipa Pri okrasu nastopajo po večini pravilno izvedene vidov niče, večkrat kombinirane / glavničenjem, Preseneča pogostnost okrasa z valovnicami. Morda bi smeli tudi tu pomisliti na slovanskodobno poselitev, ki v kovinskem gradivu ni razvidna. V eeloli izkopana manjša utrdba sistema Claustra Al-pium tuliarum Martinj hrib (si. 109) sodi v drago polovico 4, st. (Leben, Subic 1990). Pomembna je predvsem kleinen Auswahl des Keramikmateriais der zwar in großem Ausmaß freigelegten Siedlung kommen noch die Typen 3 und eine Topfform vor, die Typ 5 ähnelt. Die Schüsseln vom Kuzeliit kann man den Typen I und 2 zuschreiben. Sowohl bei den Topfen als bei den Schüsseln fehlt die letzte Gruppe, was auf eine kürzere Wohnperiode (ähnlich wie in Anfinikovo gradisie und auf der Brinjeva gora) hinweist, was auch die Metall Iii nde und Münzen bestätigen. Die Verzierung in Form regelmäßig ausgeführter Wellenlinien und die Kammstrich Verzierung sind vor allem an den Töpfen vom Typ l zu erkennen. Die oben behandelten Fundorte Nordostsloweniens zusammen mit dem nahegelegenen kroatischen Kitzel in stellen eine ziemlich homogene Gruppe dar und gleichen dem Tinje am meisten, was in dem ähnlichen Keramik Spektrum deutlich zum Ausdruck kommt. Mit diesen Fundorten wird anschließend Kuear in Verbindung gebracht, der in größerer Rmferung südlich von dort liegi, dann werden die Fundorte in Richtung Westen folgen. In dem vollständig erforschten Fundort Kuiar hei Podzemelj (zfii/>. 100. 101) datierten wir die Besiedlungsdauer annähernd in die Zeit von 3SO bis 50!) (J. Duhr, S. t'igleiiceki und A, Dular 1995), Bei den Töpfen haben wir Vergleichsstücke für die Typen 2, 3 und 4, vielleicht sogar für Typ I (.4hb. 100. 1)}, Bei den Schüsseln ist Typ I vorherrschend. Bedeutend erseheint die Verzierung in Form regelmüßig ausgeführter Wellenlinien und auch in Kombination mit Kammstrich Verzierung, Auf dem Kor inj ski lirib bei Vellkl Kor inj (Abb, 102-104) sind alle äopl typen vom Tinje und die ersten zwei Schüssel typen vertreten (Ciglenegki ¡984, 326-328 und Cigleueckl 1985). Bei der kleinen bisherigen Auswahl von Keramik fanden von der sonst systematisch erforschten Festung ist es noch nicht möglich, ein reales Bild der 1 läufigkeit der ei nz.elncn Typen zu bekommen. Vielleicht muß man gerade der bisherigen kleinen Auswahl das Fehlen von Typ 3 bei den Schüsseln und bei den Töpfen den kleineren Auteil von Typ 5 zuschreiben. I lautig ist die Verzierung regelmäßig gestalteter Wellenlinien, die mehrmals in Verbindung mit Kamm strich Verzierung auftreten, es kommen allerdings auch schon andere Verzierungstechniken vor. Wichtig, aher kaum bekannt ist die ilohenanlage Krüns gorn (Urleb 1968) (Abb. 105-108). Bei den Töpfen sind die Typen 2 und 4 erkennbar, die Ähnlichkeit mit Typ 5, aber nicht all seine Merkmale aufweisen (Abb. 106. 2,5,6,9). Bei den Schüsseln sind die ersten zwei Typen vertreten. Die häufigste Verzierung bilden größtenteils regelmäßig ausgeführte, öfter* mit Kammsirichvcrzicrung kombinierte Wellenlinien. Überraschend ist die Häufigkeit des Wellenlimendckors, Vielleicht ist hieran eine spätere frühmittelalterliche Besiedlung zu denken, die aus dem anderen vorerst bekannten Kleinmaterial nicht zu ersehen ist. Die vollständig freigelegte kleinere Befestigung des Systems Claustia Aipium Inliarum Martin] hrih (Abb. Hm lallt in die zweite Hälfte des 4. Jh. (Leben, Subic Groba ki ramika Grohkkramik SI. /00. Kučar nad Podzemljem (po Dular. Ciglcncčki. Dular 1995). M. 1:3 Abh. 100: Kučar obcrhalb von Podzemelj (nach Dular, Ciglcncčki, Dular 1995). M 1:3 93 Groba ki ramika Grohkkramik SI. 101: Kučar nad Podzemljem (po Dular. Ciglcncčki. Dular 1995). M. 1:3 Abh. 101: KuČar obcrhalb von Podzemelj (naeh Dular, Ciglenečki. Dular 1995). M. 1 94 Groba keramika QSbiïKIiftAMlK .SV. ¡02: Koritijüki hrib iIlkI Velikim K mi rye m (po Cigtcnečt) 19H5>. M. 1.1 Abb. 102: Kuril)¡ski hrib eherhalb von Veliki Korinj (nach Cigll'neíki 1985). M. 1:3 95 T 10 SI. i03; Korinjski hrib n;ul V-clikun Korinkm (po Ciglcncčjd 1985). M. 1:3 Ahh 103: Konnjski hrib uberhalb v on Veliki Korinj (narii Ciglcnrfki 19S5). M. 96 GROBA KIR/SMIKA GHODKIRAMIK .SV. / 04: Kofinjski hrib nad Velikim Konnjcm (po C i glenečki I 4 85 > M. I: .1 Abb, /114: Kcirinjski tairib oberhalb von Veliki Korinj (nach Cigiensgki llW5). M 1:3 zaradi dobro dokumentiranega kratkega časa trajanja. Tu so zastopani lonci lipov 2. 3. 4, opaziti pa je tudi nekaj primerov, ki se približujejo tipu 5. Le na dveh lončkih se pojavlja valovnica z zelp veliko amplitudo. Značilno je, da so našli ostanek ene same sklede. Osrednja utrdba sistema Claustra Alpium luliarum 11 rušim (si. 110 112) je bila velik del že sistematično raziskana (Ulbert 1981). Doslej objavljeno gradivo nemškega dela izkopavanj daje zato dober uvid v keramični inventar 4, si., še posebej prav iz ¿asa okoli leta 400 (Gie-sler I9H1V Dragocena je posebej zato, ker je s kovinskim gradivom dobro Časovno opredeljena in zato ponuja zanesljivo oporo za pojavitev in trajanje različnih keramičnih oblik. Med lonci se pojavljajo tipi I, 2, 3 in 4 ter skupina loncev, ki so nekoliko podobni tipu 5 (si. III: 10-12; 112 I -4) in se povsem ujemajo s podobnimi oblikami na Brinje vi gori, Med skledami sla razvidna tipa I m 2 pa tudi posode, ki nekoliko spominjajo na lip 3 (si, 112 7,X), Tudi le kažejo veliko sorodnost z brinje gorski m i primerki. Morda je zaradi strateške lege obeh postojank treba tovrstne lipe posod pripisati posameznim oddelkom vojske. Na mogočni višinski poznoan lični utrjeni postojanki Sv. Pavel nad Vrtu vinom (si. 113, 114) so s sondiranji odkrili ludi nekaj zgodnjesrednjeveških sledov (Svoljšak I9N5). Pri tipih Itineev so zastopani le primeriti tipov L 2 m 4. Skled pn dosedanjih raziskavah niso našli Okras je skromen: deloma valovntea, kombinirana z glavničenjem, V veliki poznorimski utrjeni naselbini Ajdovščina 1990). Bedeutend ist sie vor allem weyen der gut dokumentierten kurzen Zeit ihres Bestehens. Hier sind Töpfe der Typen 2,3 und 4 vertreten, allerdings sind auch einige Exemplare zu erkennen, die Typ 5 ähneln. Nur zwei t opfe z.ieri eine Wellenlinie mit sehr großer Amplitude, kennzeichne od erweise fand man dort den Rest einer einzigen Schüssel. Die zentrale Festung des Systems Claustra Alptum luliarum HruSica (Abb. HO 112) wurde zum Großteil schon systematisch erforscht (Ulbert I9N1). Das bislang veröffentlichte Material des deutschen Teils der Ausgrabungen bietet deshalb einen gtiieti Einblick in das Keramik -invemardes 4, Jh.. insbesondere aus der Zeil um das Jahr -4110 (Giesler l'JKIWertvoll ist sie vor altem deshalb, weil sie durch Metalllnnde gut datiert ist und so eine zuverlässige (imndläge bietet Iiir das Auftreten und die Dauer verseil iede 11 er Kern m i k fortne n. Unter den Topfen kommen die Typen I, 2, 3 und 4 sowie eine Gruppe von Töpfen vor, die Typ 5 ein wenig ähnlich sind (Abb. III: 10-12: 112: 1-4)) und mit ¿ihnliehen Formen auf der Brinjeva gora übereinstimmen. Uti-ter den Schüsseln sind die Typen I und 2 zu erkennen und Gefäße, die ein wenig an Typ 3 erinnern (Abb. 112: 7,K), Auch diese zeigen eine große Ähnlichkeit mit den Exemplaren von der Brinjeva gora. Vielleicht muß man wegen der strategischen Lage beider Anlagen derartige Getali-lypen einzelnen I leere in heilen zuschreiben. Auf der gewaltigen befestigten spätantiken Höhensiedlung Sv. Pavel oberhalb von Vrtovin (.1 hb. /13, 114) entdeckte man durch Sondierungen auch einige spätere Spuren (Svoljsak 1985). Bei den Topftypert sind nur Exemplare der Typen l, 2 und 4 vertreten. Schüsseln wurden bei den bisherigen Forschungen nicht gefunden, Die Verzierung ist bescheiden: eine zum Teil mit Kammstrich-verz.ierutig kombinierte Wellenlinie. In der großen spät römischen befestigten Siedlung 97 Groba ki ramika Grohkkramik SI. 105: Križna gora pri Podložil (neobjavljeno). M 1:3 Abh. /05: Križna gora bei Podlož (unpuhli/icrt). M. 1:3 98 Groba ki ramika Grohkkramik SI. 106: Križna gora pri Podložu (neobjavljeno). M. 1:3 Abb. 106: Križna gora bei Podlož (unpubli/.icrt). M. 1:3 99 Groba ki ramika Grohkkramik Abb. /07: Kri/na gora bei Podlo/ (unpublizicrt). M 1 KM) Groba ki ramika Grohkkramik Abb. 108: Križna gora bei Podlo* (unpublizicrt). M. 1:3 101 GrOHA kl h AMIk \ GROBKLRAMIK SI ¡09: Vrh lirsUi pri Martinj hribu i pni Leben, Subie 1990). M. L3 Abb 109: Vrh Urs i j he t Mftrtinj h rili (nach Leben. Subie 1990), M 1:3 102 Groda ki k ami ka Grohki.ramik SI. 110: HruSica pri Podkraju (po (iicslcr 1981). M. 1:3 /I/)/). 110 HruSica bei Podkraj (nach (iicslcr ll>XI ). M. 1:3 103 Groba ki ramika Grohkkramik SI. Ill: Mrušica pri Podkraju (poGicslcr 1981). M. 1:3 Abb. Ill: Mrušica bei Podkraj (nach Gicslcr 1981 ). M 1:3 104 Groba ki ramika Grobkisramik SI. 1/2: HruSica pri Podkraju (po Gicslcr 1981 ). M. 1:3 Abb. 112: HruSica bei Podkraj (nach Gicsler 1981 ). M. 1:3 (¡roma keramika Gkoiikekamik Sl. 1/3: Sv. Pavel nad Vrtovinom (po SvoljSak 1985). M. 1:3 Abb. 113: Sv. Pavel oberhalb von Vrtovin (nach SvoIjSak 1985). M. 1:3 106 Groba ki ram!K.\ GrobkuramiK St 114: Sv. Pavel nad Vrtovi nom (po SvoljSak l*WM. M 1:3 ibb. IH: Sv, Pavel oberhalb von Vrtov in (nach SvoljSak l'JR5). M. hi nad Rodlkom (,v/, U.S. H (A so delno že bila opravljena sistematična raziskovanju (Siapš.ik 1978: Slapšak ¡9X5. SlapSak 1986; Vidrih Perko 1997), Kovinske najdbe jo opredeljujejo pretežno v čas 4. in prve polovice 5 ^t. Pri loncih se pojavljajo lip! 2, 3 in4. Tipu 5 se približuje nekoliko le lonec na si. Hf>: 9. Pri skledah je opazili prva dva tipa. Valovtiica je pravilna in kombinirana z glavniče-njem. Pri sistematičnih raziskovanjih večje poznoanlične (utrjene .') vile na manjši vzpetini v Predtoki so odkrili sledove poselitve v rimskem, poznoanlieiiem in zgodnje srednjeveškem obdobju (Eioltin Tome 1986 in Bolim l ome 1993). Med lonci sta zastopana lipa 2 in 4, med skle dami pa 1 in. 2, Morda bi smeli v loncih na si. 117: 4.5 videli neki približek tipu 5. Valovnice so prav ilno oblikovane in deloma kombinirane z glavničenjem. Pri sistematičnem izkopu v notranjosti otoSke naselbine v Kopru so na bivšem Kapucinskem vrtu (st l/S -¡20) zasledili bogate rimskodobne, poznoantične in zyod-njcsrediijevcškc plasli (Cunja 1996), Prisotni so lonci lipov 2. 3 in 4 ter sklede tipa I. Na Gradišču nad iJasljem so pn izkopavanjih našli Ajduvsfinu oberhalb von Rodik(^Aö. IIS, 116) wurden zum I eil sc htm systematische Forschungen durchgeführt (Slapsak 197X; Slapsak 1985; SlapSak I9K(>; Vidrih Perko 1997 ¡, MetallTtinde datieren sie überwiegend in das 4. und die erste Hälfte des 5. Jh. Bei den Topfen ireien die Typen 2, .1 ünd4auf. MitTypS weist nur.IM. /75. 9 eine gewisse Ähnlichkeit auf. Bei den Schüsseln sind die ersten zwei Typen ai erkennen. Die Wellenlinie ist regelmäßig und mit Kämmst rieh Verzierung kombiniert. Bei den systematischen Erforschungen einer größeren spatantiken (befestigten?) Villa auf einer kleineren Anhöhe in Predloku entdeckte man Besiedtungsspuren aus römischer Zeit, Spatantike und Frühmittelalter (Boitin Tome 1986 und Boitin Tome 1993). Unter den lüpfen sind die Typen 2 und 4 vertreten, unter den Schüsseln dagegen I und 2, Vielleicht kann man die Topfe Abb, 117, 4,5 als Annäherung an Typ 5 betrachten. Die Wellenlinien sind regelmäßig gestaltet und zum Teil mit Kammslrich-verzienmg kombiniert. Bei den systematischen Ausgrabungen im Inneu-hereieh der Inselsiedlung tu Köper stieß mau im ehemaligen Kapuzinergarten (Kapueinski vrt) (Abb. HS Uli) auf reiche römische, spat antike und frühmittelalterliche Schichten (("unja 1996). Vorhanden sind Töpfe der Typen 2, i und 4 sowie Schüsseln vom Typ I. Auf dem Grailisee uJicrlialh von Hasel j fand man 107 (jkoba keramika groukí.kamik SI. 113 AjdovSfina nad Rodi kom (ät. I in 2 po Slapíai 1985, osla I o neobjavljeno). M. I Abb. 115: Ajdoviíina oberha I b von kod i k (Ni. 1 und 2 nach SiupSak, son si un publiziert). M. 1:3 108 Gkoua ki kam i k a Gkobküramik St 116; Aj do vSčinn nad Rod ikoni (neobjavljeno). M li3 Abb 116; Ajdtiv£činn oberhalb von Rodi k (unpubl i ziert). M. 1:3 precej grobe keramike {si. 121, 122), časovni okvir postojanke pa so dopolnile novejše raziskave (Lož.ar 1939 in Knifie 1999). Med lonci so zastopani tipi 3, -l in, kar je posebej zanimivo, lip 5 (.v/. 122: 4,5). Zdi se, da prav ta zanesljivo priča o poseljenosti postojanke v 6. st., kar iz doslej objavljenih najdb ni bilo razvidno. Med skledami sta zastopana lipa 1 iii 2. Pogost jc okras valovnice, vec-krai kombiniran / glav mčen jem in žlebičenjem. Na Ajdni nad Potoki (s/ 12.1. 124), pomembni poz-uoantični naselbini visoko v gorah, so s sistematičnimi izkopavanji ugotov ili močno poznoantično p (asi kol tudi posamezne primerke gradiva iz zgodnjega srednjega veka (Valič 1981 in Sagadin 1997). Med lonci so zastopani tipi 2,3 in 4, pri skledah pa I in 2. Valovniea je zelo pravilna, večkrat kombinirana z drugimi okrasnimi elementi Nastopa tudi Se drug okras, ki ga v vzhodnem delu Slovenije bei den Ausgrabungen ziemlich viel Grobkeramik (Abb, 121. 122), den zeitlichen Rahmen der Anlage vervollständigen neuere Forschungen (Loäar 1939 und Knille 1999), Uni er den Töpfen sind vertreten die Typen 2. 3, 4 und. was besonders interessant ist, Typ 5 {Abb. 122; 4,5). Gerade dieser seheint zuverlässig die Besiedlung der Anlage im b. Jh. zu bezeugen, was aus den bislang veröffentlichten Funden nicht ersichtlich war. Unter den Schüsseln findet man die Typen 1 und 2, Häufig ist die Wellen!inien-verzierring, die des Öfteren mit kammstriehVerzierung und Rillen kombiniert isl, Auf der Ajitna oberhalb von Potoki (Abb. 123. 124), einer bedeutenden spätaiittkeil Siedlung hoch oben in den Hergen. stellte man anhand von systematischen Ausgrabungen eine starke spätantike Schicht wie auch einzelne Exemplare aus dem frühen Mittelalter fest (ValiC 1MNI und Sagadin 1997); pater den Topfen sind die Typen 2. 3 und 4 vertreten, bei den Schüsseln dagegen 1 und 2. nie Wellenlinie ist sehr regelmäßig, des öfteren mit anderen Dckor-C [erilenten kombiniert. Es treten auch andere Verziertm- 109 Groba kkramika cïkobki kamik SI. H7: Pred loka pri Črnem kalu (po Bollin - Tome 1993). M. 1:3 Abb. 117. Predloka bei Črni kal (nach Boitin - Tome 1993). M 1:3 I 10 Groba keramik \ Gkoijki;ramik SI, ¡¡8: Kapucinski vrl v Kopni (po Cunja \ 9%). M. 1:3 Abb. lis. Kapucinski vn in Koper (mich Cunja 19%) M. t5:3 Groba ki.ramika Grobki-kamik SI 1/9: Kapucinski vrt v Kopru (po Cunja 1996). M. 1:3 Ahh. 111): Kapucinski vrt in Koper (nacli Cunja 1996). M. 1:3 I 14 Groba ki ramika Gkobkikamik SI 120: Kapucinski vrt v Kopru (po Cunja 19%). M. 1:3 Abb. 120: Kapucinski vrt in Koper (nach Cunja 1996). M. 1:3 113 Groba ki.ramika Grobki-kamik SI 121: GradiSče nad BaSljem (neobjavljeno). M. 1:3 Ahh. 121: Gradišče oberhalb von BaSelj (unpublizicrt). M. 1:3 I 14 Groba ki ramika Grohkkramik SI. 122: GradiSCc nad BaSljem (neobjavljeno). M. 1:3 Abb. 122 Gradile oberhalb von Bašelj (unpublizicrt). M. 1:3 115 groba kekamika GHOUKI KAM1 k lift Groba keramika GKOUM.KAMIK v \ / 1 V V \ -v - \ "V- .SV. ¡24; Ajdna umi Potoki (neobjavljeno) M. 1:1 Abb ¡24: Ajdna oberhalb von Potoki (unpublizirrt) M 1:3 ■ii bilo opaziti (motiv ribje kosti, plastična rebra s poševnimi zarezami itd). Sistematična izkopavanja na pomembni poznoantič-ni utrdbi Ton ovco v grad pri Kobaridu so razkrila tudi sledove rimskega obdobja in lanjSo /god nje srednjeveško plast (Ciglenečkt 1994 in Ctglenečki 1997). Najdena je bita tudi velika količina grobe keramike (si. ¡25. 126). Med lonci so zastopani Eipi 2, .1 in 4, nekateri primeri pa se približujejo lipu 5 (si. ¡25: II) 13: 126: 1,2). Pri skledah sla zastopana prva dva tipa. Valovniee so pravilno oblikovane, večkrat kombinirane z glavničenjem. Številneje je zastopan že tudi drug okras (jamice, poševni v rezi itd ). Po pregledu slovenskih najdišč z bolje znano grobo keramiko si oglejmo še keramiko z nekaj pomembnejših najdišč v Avstriji, ki predstavljajo prve bolje znane poz-noaniične utrdbe v vzhodno«! pskem območju (prim. pri Eggcrju 1916 in G laserju 1997). gen auf, die im östlichen Teil Sloweniens nicht zu beob-aehten waren (Ftschgrätmuster, plastische Leisten mit seh ragen ftitzlinien usw.). Ute systematischen Grabungen auI der wichtigen spätantiken befestigten Anlage Tonovcnv grad bei Kabarid haben Spuren der römischen /eil und eine dünnere fViihniiltelallerliehe Schicht ergeben (Cigleneekt 1994 und Ciglcncfiki 1997). Gefunden wurde auch eine große Menge von Grobkeramik {Abb. 125. ¡26), Unter den Töpfen sind die Typen 2,3 und 4 vertreten, einige Exemplare tili lieht auch Typ 5 (Abb 125. [0-13, 126: 1,2). Bei den Schüsseln kommen die ersten zwei Typen vor. Die Wel leniinien sind regelmäßig geformt und öfters mit Kammstrichverzierung kombiinert Zahlreicher sind auch schon andere Verzierungen (Grübchen, schräge Ritzlinien usw.}. Im Anschluß an dip Übersieht über die slowenischen Fundorte mit besser bekannter Grobkeramik sei min die Keramik von einigen bedeutenderen Fundorten in Österreich angefühlt, die die ei sten besser bekannten späiantiken 117 Groba ki ramika Grohkkramik Si 125: Tonovcov grad pri Kobaridu (po Ciglcnečki 1994 in neobjavljeno). M. 1:3 Abh. 125: Tonovcov grad bei Kobarid (nach Ciglcncčki 1994 und unpubli/.icrt). M. 1:3 970 Ci roba keramika GHOfifí IK AMJK SI, t 26: Tonovcov (¡rat! pri kdwidu (po Ciglcnečki I'm ¡11 neobjavljeno), M. 1:3 Ab!'. ¡26; Tonovcov grm! ki Kobarid (nach Ciglcnetki 1994 und unpuhli/iert). M. 1:3 119 Groba ki ramika Grohkkramik SI. 127: Sv. Hcma pri Globasnici (po Rodriguez 1997). M. 1:3 Abb. 127: Hemmaberg bei Globasnitz (nach Rodriguez 1997). M. 1:3 120 Groba keramika Gkoukeramik SI. /J,V. Sv. Hcnia pri Globasniei (pn Kodriguez 1997); M 1:3 Ahb. i 2,V. Hemmabcrg bei Globasnitz (nach Kodri guez 1997). M 1:3 S Sv. Herne je bil doslej objavljen le majhen del keramičnega gradiva hI. 127, ¡28) sicer velikih sistematičnih izkopavanj (Glaser 1991; Rodriguez 1997, i. 8, 9 in 12; t i laser 1997, 96-120). I/hur keramike knie pri loncih predvsem lipe 2.3 in 4 iii nekaj primerov, ki se približujejo lipa 5. Pri skledah je opaziti lip 1 in 2, delno se nakazuje podobnost s tipom 3 (si. 128:16). Zelo pogost je okras valovn ic«, delno kombinirane z dragim i okrasnimi elementi, Posebej pomembna se zdi prisotnost lonca, ki ga uvrščajo k i i, »praškemu tipti« loncev in ki dokazuje zgodnjo prisotnost Slovanov na postojanki [Rodriguez 1992.172). Tako se ob Tinju tudi tukaj nakazuje morebitno srečanje staroselskih in slovanskih etničnih skupin. befestigten Anlagen im Ostalpenraum darstellen (vgl. bei figger 1916 und Glaser 1997). Vom Hemmaberg (Abb. 12 7,128) ist bislang nur ein kleiner Teil des Keramikmaterials der sonst systematischen Ausgrabungen veröffentlicht worden (Glaser 1591: Rodriguez 1997, Tal'. 8, 9 und 12; Glaser 1997, 96-120). Die Auswahl der Keramik deutet bei den Töpfen vor allem auf die Typen 2. 3 und 4 und einige Exemplare, die Typ 5 ähnlich sind, Bei den Schüsseln sind die Typen I und 2 zu erkennen, zum Teil zeichnet sich eine Ähnlichkeit mit Typ 3 ab {Abb. 128: 16). Sehr häufig ist die WellenlinicnveTzicrtmg. die teilweise mit anderen Dekor-elcmenten kombiniert ist. Besonders wichtig erscheint die Anwesenheit eines Topfes, den man dem sog, »Präger Typus« der Töpfe zuordnet und der die frühe Präsenz der Slawen in der Anlage bezeugt (Rodriguez 1992, 1721. So zeichnet sich wie auf dem Tinje auch hier eine eventuelle 121 groua kl ii amika GhUliKKkAMIh Stil t« rška gora (Eggcr 1950: Neumann 1955) kaže v keramičnem gradivu zelo sorodno sliko koi Sv, Hema, saj so lu zastopani isti lipi loncev in skled, prav tako pa je zelo pogost okras valovni ca in itebičenje isl. ¡29. 130). Slovansko lončen i no na Ulriehsbergu omenja P. Korošec I Korošec 1979/2, 711. II. Rodriguczova prav tako previdno domneva zgodrijcslovansko keramiko (Rodriguez 1992, 172). Potrditev te domneve bi smeli videti predvsem v številnem okrasju in nekaterih njegovih posameznih elementih (predvsem.v/, 129: K.12-13; /30: 2,7,12). Kathreinkogcl (si 15/. ¡32) kaže pri loncih lipe 2. 3, 4 in ponovno nekaj primerov, ki se približujejo tipu 5 (si. 131: 3,8, 15) (Fuchs I9KS: Rodriguez 19B8). Pri skledah sta dobro zastopana oba prva tipa. Zanimivo je. tla v primerjavi s sosednjimi postojankami pri okrasu ob va-lovnici prevladuje glavničetije. ki bi opozarjalo na poudarjen staro.selski značaj najdišča. PriDuelu (Egeer 1929a; Petrikovits l9Kfi: Steinklauher 1990) se poleg loncev tipa 2. 3 m 4 v zelo velikem Številu pojavljajo lonci z izrazitejšim vratom, ki spominjajo na litijski tip 5 (Steinklauher 1990, Ahh. 3-10, 13, 14), pri skledah pa na tipa I m 2. Dodamo t ti nastopa tri-nožnik, ki se v poznem času le redko pojavlja in je v zgor njem delu povsem podoben tin jskemu tipu 3 pri skledah. Okras je pogost: valovniea je večkrat kombinirana z drugimi okrasnimi elementi. V Tcurniji (si. /33 /35) je opaziti lipe loncev 2, 3, 4. redki pa se približujejo tipu 5 (si. 133 7.HJ. 134: I) (Rodriguez 1990; Glaser 1997. 131-141). Pri skledah so zastopani vsi trije tipi. Ponovno je treba poudariti pogostnost okrasa, predvsem valovnic. kombiniranih z drugimi okrasnimi elementi. V gradivu z najdišča kuppek1 (Felgenhaucr Schmiedi 1993)je opaziti pri loncih prevlado tipov 3 in 4. prisotne pa so tudi oblike, ki spominjajo na kombinacijo tipov 4 in .i (si 136: 3-5Pri skledah je opaziti vse tri lipe, Zelo pogost je okras v obliki vatovnice, kombinirane i drugimi okrasnimi elementi. Posamezne kovinske najdbe kažejo, da so bile Kappele obljudene tudi \ slovanskem obdobju (I ■ e I gen hatjer Schmiedi I¡393, 49). Primešava z gradivom iz L» mita (Rodriguez l'W4; (ilaser 1997, 143-140) (sli 137. /38) kaže pri loncih tipe 2, 3.4 in nekatere oblike ki sc približujejo tipu 5 (si 137. 4,i,7.12). pri skledah pa vse tri lipe. Značilen je pogost okras: pri loncih predvsem valovniea. kombinirana z drugimi elementi, pri skledah pa povečini plastična rebra s poševnimi vrezi. Begegnung der einheimischen romanisiorlcii und der slawischen ethnischen Gruppen ab. Der Ulrichsbert; (Flgger 1950: Ncumann 1955) weist im keramischen Material ein sehr ähnliches Erscheinungsbild auf wie der Hemmaberg, denn hier sind dieselben Topf und Schüsse ¡typen vertreten und ebenso häutig ist die Wellenlinien und die Rillen Verzierung (Abb, 129, 130). Die slawische Keramik auf dem 1 llrichsbergcrwähnl P. Korosec (Korosec 1979/2, 71) II. Rodriguez führt des gleichen mit Vorbehalt frühslawische Keramik an (Rodriguez 1992, ¡72). Als Bestätigung dieser Vermutung könnte man vor allem den zahlreichen Dekor und einige seiner einzelnen Elemente betrachten (vor allem Abb. 129: 8,12-13; 130: 2,7,12). Der Kathrelnkogcl (Abb. 131. 132) weist bei den Töpfen die Typen 2.3.4 und emeul einige Exemplare auf, die Typ 5 ähneln (Abb. /31: 3,8,15) (1 uehs 19NX; Rodriguez I9H8). Bei den Schüsseln sind die beiden eisten Typen gut vertreten. Interessant er weise isi beim Vergleich mit den benachbarten Anlagen bei der Verzierung neben der Wellenlinie die Kammsl r ich Verzierung vorherrschend, die auf den betont einheimischer romamsicricn Charakter des F'uiidortcs hinweisen würde, Im Fundort Duel (Egger 1929a. Petrikoviis 19R6; Steinklauher 1990) treten neben den Töpfen vom Typ 2. ,1 und 4 in selir großer Zahl Töpfe tmt ausgeprägterem I lals auf, die an den Typ 5 vom Tin je erinnern (Stcinklanber 1990, Ahh. 3-10, 13, 14) und hei den Schüsseln an die Typen I und2. Zusätzlich ist hiercine DretfuÜsehatc vorhanden, die in späterer Zeit nur seilen auftritt und deren Oberteil dem Tmjc-Seluisscliyp 3 ganz ähnlich sieht. Dekor kommi sehr häufig vor: Die Wellenlinie ist des öfteren mit anderen Dekorelementeti kombiniert, In Teurnia {Abb. 133 /35) findet man die Topfiypen 2, 3 und 4, seltene Exemplare ¡ihncln Typ 5 (Abb, ¡33: 7.10; ¡34: I) (Rodriguez 1990; Glaser 1997. 131-141). Hei den Schüsseln sind alle drei Typen vertreten. Emeul muß man die Häufigkeit der Verzierung hervorheben, vor allem der Wellenlinien, die mit anderen Dekorelemeuien kombiniert sind. Im Material vom Fundort Kuppele (Felgenhauer Schmiedi 1993) sind bei den Töpfen die Typen 3 und 4 vorherrschend, es kommen allerdings auch Formen vor, die an eine Kombination der Typen 4 und 5 erinnern (Abb. 136: 3-5), Bei den Schüsseln sind alle drei Typen vertreten, Sehr häufig ist als Verzierung die mit anderen Dekor-dementen kombinierte Wellenlinie, Einzelne Metalllunde deuten daranI hin, daö Kappele auch später bevölkert war (Fe ¡genilauer -Schmiedi 1993,49), F.in Vergleich des Materials von Lavanl (Rodriguez 1984; Glaser 1997, 143-146) (Abb. 137. 138) läßt bei den Töpfen die Typen 2. 3. 4 und einige Typen erkennen, die Typ 5 ähneln (Abb. ¡37: 4.5,7.12), bei den Schüsseln dagegen alle drei Typen Charakteristisch ist die häufige Verzierung: bei den Töpfen vor allem die Wellenlinie, die mit anderen Elementen kombiniert ist, bei den Schüsseln I 22 Groba ki ramika Gkobkhramik SI. 129. ŠcnturSka gora (po Rodriguez 1997). M. 1:3 Ahh. 129: Ulrichsberg (nach Rodriguez 1997). M. 1:3 123 GRONA KlfrtAMLKA iimjlJJtl.llAMIK SI 130; Strniurükii goni (po Rodriguez IW7), M, 13 Abb, no Ulrichsbcrg (nach Rodrigucz IW7), M l ;3 V italijanskem delu vzhodnoalpskega prostora je prav tako že nekaj raziskanih poznoantičoih postojank, vendar se zdi, da poznamo doslej le zelo majhen deL Keramične primerjave z najdiščem Gas tel Jo dl I ! 7 6 w 1 i 10 II 11 i SWiiF? / 8 \!>Jv q 12 13 15 / ILLLLUJ 16 17 .SV /j?.- Kathreinkoßcl (po Rodrigue/ I9SH). M t¡3 Abb. I.i-'.- Kalhreinkogel (mich Rodrigucz lOKS) M. 1:3 sorodni tinjskemu tipu 5 (si, 139: 2-5,1 D) (fiuora, Fasano 1994). Pri skledah so pojavljata tipa I in 2. Okras ni pogost: večinoma je !e valovmca in glavničenje. Na Castelrainttnitlu (si 140. t-t!), manjii. pred nedavnim raziskani postojanki(Casiclraimondo 1992), so pri loncih pogosti upi 2. 3 in 4 (Covizzi 1995), Nekoliko se nakazuje že oblikovanost loncev tipa 5 (.v/ 140 11-13). Pri skledah so zastopani vsi tipi. le daje tretji manj izrazil (si. 1-11: 10). Značilna je odsoitiost okrasa v obliki valov-nic. Če primerjamo tinjske tipe posod / gradivom / In-villlna {si. 142. 143), vidimo, daje v Številnem in izredno pestrem gradivu prisotna večina tinjskih tipov (Bierbru-uer 19X7). Povsem manjkata le tip 1 pri loncih in tip 3 pri skledah. Tudi tip 5 pri loncih je redki) zastopan, pravzaprav je opaziti le nekaj zelo podobnih oblik (npr. Hierbrauer 19X7. t. 91:4; 116: K). Pogost je okras valovn ie, ¡davni četi j a in žlebičenja. prisoine pa so tudi tirni;c oblike okrasa. plane, die dem Tinjc-'t'yp 5 ähneln {Abb. 139: 2-5*10) (Buora. Fasano 1994). Bei den Schüsseln treten die Typen 1 nnd 2 auI. Verzierungen sind selten: Größtenteils sind es nur Wellenlinien und Kammstrich Verzierung, In ("iistelr anuiMido | Abb. 140, 141), eiller kleineren, vor kurzem erforschten Anlage, kommen bei den Töpfen die Typen 2. 3 und 4 häufig vor (Castelrai mundo 1992; Covizzi 1995$. Hin wenig deutet sieh schon die Gestaltung der Topfe vom Typ 5 an (Abb. 140 11-13). Bei den Schüsseln sind alle Typen vertreten, nur ist der dritte weniger ausgeprägt {Abb. 141: III). Charakteristisch ist das Fehlen der Wellenlinien Verzierung. Wenn man die Getäfltypcn vom Tin je mil dem Material vom Invilllno vergleichI ( l/i/>, 142. 143), kann man erkennen, daß im zahlreichen und ausgesprochen vielfältigen Material die Mehrzahl der T inj e-Typen vorhanden sind (Hierbrauer 19x7), Iis fehlen nur Typ I bei den Töpfen und Typ i bei den Schüsseln, Auch Typ 5 bei den Töpfen ist selten vertreten, eigentlich sind nur einige sehr ähnliche Formen zu erkennen (z. B. Bierbrauer I9H7. l al". 91: 4, Taf. 116; K). Als Verzierung kommen häufig Wellenli nien. Kamm strich Verzierung und Killen vor, allerdings gibt es auch andere Dekorformen. 12fi Groba ki ramika Grouki-kamik 9 ■ ' i ! ! ' fe ; l\ 2 r 1 v/n/^ \ Í ~~ ! a / l» 6 J I 12 13 SI. /33: I cumia (po Rodrigue/ 1997). M. 1:3 Abb. 133 Tcurnia (nach Rodrigue/ 1997). M 1:3 127 Groba ki ramika Grohkkramik S/. /34: Teurnia (po Rodriguez 1997). M. 1:3 Ahh /34: Teurnia (nach Rodriguez 1997). M. 1:3 128 Groba keramika C ROMUNKAM IK SI. 135: Tcumia(|io Rodrigiiez 1997), M. 1:3 Abb 135: Tcumia (nach Rpdriguez ll>')7} M, 1:3 Glede n:i tipologijo ustij, ki jo jc za in vi llinsko gradivo napravil V Bieibrauer, vidimo, tla v tfnjskcm gradivu večinoma prevladujejo pri skledah oblike I a in I h, z;tsttipam pa sii tudi posamezni primerki sktipin ! c, 1 c in I h. Pri loncih so v večini oblike ustij skupine lil a, pojavljajo pa se tudi man j Se skupine ali posamezni primerki skupni III h, III c. III d, lile. III fin morebiti celo lil g. Pri Sabuu (Sabiona) lahko primerjamo keramično gradivo le z majhnim izborom it sicer dobro raziskanega najdišča (Nothdurfier !977; Bierbmuer 1985, 3 i: Uierbra-uer 19H7, 219. A lih. .14). Pri loncih je opaziti predvsem tipa 3 in 4. pri skledah pa I in 2. Okrasje pri loncih omejen pretežno na glav ničen je, pri skledah pa na valovnieo (si. 144). Im Hinblick auf die Typologie der Ränder, die für das Material vom Invtllino V Bierbrauer aufgestellt hat, kann man sehen, dall im I in je-Material hei den Schüsseln größtenteils die Formen 1 a und I b vorherrschen, vertreten sind auch einzelne Exemplare der < ¿nippen I c, I e und I h. Bei den Töpfen bilden die Randformen der Gruppe fll u die Mehiheit.es treten indes auch kleinere Gruppen oder einzelne Exemplare der Gruppen III h, III c, III d, III e, III fund vielleicht sogar III gauf. Bei Sahen (Sabiona) kann man das Keramikmalerial nur mit einer kleinen Auswahl aus dem sonst gtu erforschten 1 undort vergleichen (Nothdui Her 1977; Bierbrauer 1985,31: Bierbrauer 1987,219, Abb 34). Bei den Töpfen sind vor allein die Typen 3 und 4 zu beobachten, hei den Schüsseln dagegen l und 2. Der Dekor beschränkt sich bei den Töpfen vorwiegend auf Ktonmstrieh Verzierung, bei den Schüsseln dagegen auf Wellenlinien (Abb. 144). 129 groua ki jtlîuhka Groihîkramik Abb. ¡36: Kappelc hei Jaii^rstlort" (nach Felgenhmicr - Schmiçdt t'J'H), M. !:3 Gröba ki.ramika Grobki ramik Sl. 137: Kirchbichl pri Lavaniu (po Bierbrauer 1987). M. 1:3 Abb. 137: Kirchbichl bei Lavani (nach Bierbrauer 1987). M. 1:3 131 gfu)h\ k hr amika G roh ki. rami k SI. LiH. Kirchbichl pn Lavnntu i pu Bierbrauer 1987), M. 1:3 Ahb. 138: Kirchbichl bei Lavant (nach Bierbrauer 19K7). M. 1:3 132 Groua keramika Gkouki-.kamik 1 'I I T ^ l 2 I I ~7* « J 1) r J ""'S 7 z 1 - J J \ s 1 I 10 7 \ 11 12 14 L \ 15 SI. i 39: Videitt - Castello(pa Bvora, Fastuio IM4). M. 1 ;3 I hh /,fv- Ud i ne Caslcllo (tlačil Buora, Fasaau M. ] .1 ZAKLJUČNA OPAŽANJA O GROBI KERAMIKI SCULUSSBEM ERKUNGEN ZUR GROBKERAMIK Slrnimoob koncu nekaj pomembnejših opažanj o obravnavani grobi keramiki. Najprej je treba poudarili, da imamo v poznoantičnem obdobju opravka z lokalno keramično produkcijo, pri kateri se podobnost oblik in okrasa zmanjšuje premo sorazmerno z oddaljenostjo primerjanega giadiva Pri obeli Tin ju najbližjih najdiščih, posebno pri Praprcmcm, se zdi, da bi smeli pri večini kosov govoriti o isti lončarski tradiciji, s povečevanjem razdalje od Tin ¡a se razlike povečujejo. Postopno izginevata lip > pri loncih in tip 3 pri skledah. Ob primerjanju keramičnega inventarja v posameznih zgradbah se je izkazalo, da dve skupini loncev (lip I in tip in ena skupina pri skledah I assen vv ir zmn Schlufl cinige wichltgere Beobachlungen /ur bchandelten (hobkerannk zusammen. Zunaehst mufl hervorgehoben werden, dali wir es in der Spatanlifce mit einer lokalen Keramikpruduktion zu lun habeu, wobei sich die Ahniiehkeil der I on ne u und der Verzierung proportional /ur Entfernung des Vergteichsmaterials veiringert. Bei den beiden dem Ti nje naehsigelegenen Fundorten, bc-sonders bei Praprelno, seheint es sich bei der Mehi zali I derStuckeum dieselbe TSpfereitradiiion zn handeln Mit Anslieg dcrEntlemung vomTinje werden die Ume rschiede gioiler. Allmahlieh vcrsehwitidcn Typ 5 bei den Fiipfen und Typ 3 bei den Sehiisseln. Be i m Verglcich vies Keramik - 133 Groba ki ramika Grohkkramik rfm* ínwrf I z / \ 32 13 SI. ! 4 0: ( raste Irait «on do (po Covizzi 1995 ) M. 1:3 A bh NIK t :a stel ra i i non Jo i nach Co vizzî 1995). M. Ii :3 134 Groba ki ramika Grohkkramik SI. NI Castclraimondo (po Covizzi 1995) M. 1:3 Abh. NI: Castclraimondo (nach Covizzi 1995). M. 1:3 135 gkoba ki k am i ka Grohkeramjk Si 112. ^illino (po Bierbrauer 1987) M 1:3 Abb 142 ■ Invillino (nach Ricibrauer I9S7). M. 1:3 136 Groba ki ramika Grobkisramik Gröba ki.ramika Grobki-ramik Sl. 144: Sähen (po Bierbrauer 19X7). M 1:3 Ahl*. 144: Sähen (nach Bierbrauer 19X7). M 1:3 I3X Grora keramika G nun K I . ram i K (tip 3) sodijo /gol) v poznoantično obdobje, Pri slednjih potrjuje časovno uvrstitev tudi od soi nos t okrasa na njih, kot sum podobno ugotovili ž.e prt veČini dobro datiranih poznoantičnih postni v zaključenih kontekstih (print. Vranje, hiša A). Posebej tip 5 je na Tinju in v okoliških najdiščih zelo občutljiv kronološki pokazatelj Pri veliki večini najdišč, posebej v južiionoriškem prostoru, pomeni njegova odsotnost tudi odsotnost poselitve v drugi polovici 5. in ^ 6. st. (Ančnikovo gradišče. Brinje va gora I, Tip 3 pri skledah označuje podoben zaključek ustja kot pri tipu 5 pri loncih; pojav Ijasetudiv podobnih kontekstih in zato zanj veljajo iste ugotovitve. Tako sta oba tipa v južnono-nškent prostoru odličen predstavnik najpoznejše poznoan-lične keramike znotraj poznoantifinih naselbin. Glede na pojav leli dveh lipov je mogoče (tali zarisati dokaj enotno skupino najdišč, ki ima podoben spekter keramičnih tipov in okrasja. 7. izjemo Prapretna in Tinja smemo trdili, da gre za različne lončarje ali lončarske dela\ niče, ki so delovale znotraj posameznih naselbin ic skupine. Nedvomno so bite splošno znane širše tendence v oblikovanju posod. itn posameznih najdiščih pa so nato lončarji po svojem okusu in znanju modificirali osnovne lipe posod. Pri najdiščih, ki so bolje raziskana, se pojavlja večina tinjskih tipov, Največje razlike se kažejo prav pri tipu loncev 5 in tipu skled 3: največkrat kažeta lokalne variante in tesneje povezujeta nekatera bližnja najdišča. Pri keramičnih izdelkih, ki sodijo še v poznorimsko obdobje, je opazili več sorodnosti iiidi na večjih razdaljah. Tako je bit lip 1 pn loncih razširjen vse od Kuzelina do H ruši ve. Je najbolj značilen in hkrati kronološko najbolj izpoveden ici zanesljivo datiran \ fazo zaključnega ■1, in začetka 5, st. V kontekstih poirjuje lo njegova povezanost zglaziranimi posodami in hkrati pojavljanje v poz,-norimskift grobovih; Širšo razprostranjenost je mogoče opazili pri posebnem tipu loncev z Hriiijeve gore (.v/, i J: 14: si. 94: 1,2 t in llrušicef.v/. /// 11.12; si. 112: 1-4). ki se približuje litijskemu tipU zalo bi smeli pomisliti pri njem na večje lončarske delavnice, ki so morda oskrbovale ludi vojaške posadke. V poznejšem času na Tin ju in okoliSkih poznoan-tičnih najdiščih ni bil razširjen. Kot kaže Pahičeva primerjalna Študija, je bil ta tip razširjen tudi v nižinskih postojankah Spodnje G nišo vj c. Slovenska Bistrica, Spodnja Nova vas in Veletiik (Pahič 1-980, priloga 1. lip 51. Pri okrasu je mogoče dobro videti različne regionalne značilnosti. Če imamo na vzhodni strani vzhod noalp-skega prostora s primerjanimi najdišči predvsem valovni-co, glaviličenje in okras žlebičev, imamo v zahodni polovici precej več okrasnih elementov (plastični trak, poševni vrezi itd.). Ti se pojavljajo že pri Korinjskem hribu, nadaljujejo pri Križni gori in kažejo npr. pri Ajdni 1er na Tonovcovem gradu že precej bolj pestro podobo. Na fin ju, podobno kol na Vraitjti, Prit preti tem. Rifiri-ku, Vipoti in Svetih gorah opažamo, da je bil velik del poznoamične keramike brez vsakršnega okrasa (prim. predvsem gradivo i/ stavbe 4 1er obeh jam objekta 2 na Tin ju). Inventars in den einzelnen Gebäuden stellte sich heraus, daß zwei fopfgruppen (Typ I und 5) und eine Gruppe bei den Schüsseln (Typ 3) lediglich zur Späiantike gehören. Bei den letzteren bestätig! die Zeitbestimmung auch das Fehlen von Verzierungen, was wir in ähnlicher Weise schon bei der Mehrzahl der gut datienen spätanliken Gefiilfc in abgeschlossenen Kontexten festgestellt haben (vgl. Vranjc. Haus A), Besonders Typ 5 ist auf dem Tinje und in den umliegenden Fundorten ein sehr empfindlicher chronologischer Indikator. Bei der großen Mehrzahl der Fundorte, insbesondere im südnorisehen kaum, deutet sein fehlen auch auf das Fehlen der Besiedlung in der zweuen 1 lälftc des 5. und im (>. Jh. (z. B. Anünikovo gradiüce. Brinjeva gora). fvp 3 bei den Schüsseln läßt einen ähnlichen Schluß zu wie Typ 5 bei den Töpfen; er tritt auch in ähnlichen Korttcxlcn auf und deswegen treffen dafür dieselben l'cst-steHungen zu, So zeigen beide Typen im südnorischcn Raum vorzüglich die späteste Keramik in den spÜlaiitiken Siedlungen an. Im Hinblick auf das Auftreten dieser zwei Typen kann man auch eine recht einheitliche (¡nippe von Kundorten umreißen, die ein ähnliches Spektrum von Keramik typen und Verzierungen aufweist. Mil Ausnahme der Fundorte Prapretno und Tinje handelt es sich um versehiedene fopfer oder Töpferwerkstätten, die innerhalb der einzelnen Siedlungen dieser Gruppe lätig oder in Beirieh waren. Ohne Zweifel waren allgemein bekannte, breitere lentlenzcn in der Gestaltung von Gefäßen bekannt, in den einzelnen Fundorten modifizierten dann die Töpfer die grundlegenden Gefäßtypen nach ihrem Geschmack. Bei den besser erforschten Fundorten iriu die Mehrzahl der Tinje-Typen auf, Die größten Unterschiede zeigen sich gerade beim fopftyp 5 und beim Sehüsseltyp 3: Größtenteils weisen sie lokale Varianten auf und bringen einige nahegelegene Fundorte in engere Beziehung. Bei den Kcramikerzcuguissen, die noch /in spätrömischen Zeit gehören, ist auch bei größeren Entfernungen eine ziemlich große Ähnlichkeit zu beobachten. So war Typ I bei den Töpfen vom Kuzelin bis HruSica verbreitet. Er ist am charakteristischsten und zugleich chronologisch am aufschlußreichsten und zuverlässig in die Phase des abschließenden 4. und den Beginn des 5, Jh. datiert. In den Kontexten bestätigt dies seine Verbindung zu glasierten Gefäßen und zugleich das Auftreten in spätrömischen Gräbern, Eine größere Verbreitung kann man beim Typ der Töpfe von der Brinjeva gora (Ahl). 93: 14: Abb. 94: 1,2) und von I Irusica (Abb. ¡11: U, 12; 112: 1-4) erkennen, der dem Tinje- l yp 5 ähnlich sieht, deswegen dürfte man bei ihm all eine größere Töpferwerkstätte denken, die viel-leiehi auch die militärische Besatzung versorgte, In der späteren Zeit war er auf dem Tinje und in den umliegenden spätanliken Fundorten nicht verbreitet. Wie die vergleichende Siudie von PahiC zeigt, war dieser Typ auch in den im Flachland gelegenen Anlagen Spodnje Gnisovje. Slovetiska Bistrica, Spodnja Nova vas und Velcnik (PahiC 1980, Beilage 1, Typ 5) verbreitet. Bei der Verzierung kann man die verschiedenen re- 139 Ghoiia Keramika Grobkeramik Na Brinjevi gori se pojavlja okras le na loncih tipa I m na redkih skledah. Podobno kažeta p oz no rimski najdišči Kuzclin m Juri Sna vas, Valovnice pa izvihanih ustjih {/. /41 4; 24: 5) se pojavijo Šele v pozni lazi pozne antike (Rodriguez 1997, ¡62). Ta misel se pri naših najdiščih potrjuje. Pri poznorimskih najdiščih (z izjemo enega primerka sklede z drobnim okrasom pretrgane več tračne valovil i ce na Brinje vi gori (si. 95: 1). takšnih še ne poznamo. Pojavljajo pa se že na Kočarju, kjer bi jih glede na dataeijo celoie smeli datirati najkasneje na konec 5, si. (si. 101: 12,14). Prav tako so prisotne med siovanskodobno keramiko (i, 17: 2; 14: 4). Že pri bežnem pregledu izbora keramike vseh najdišč opazimo pri avstrijskih najdiščih pogostejši okras posod. Ali to kaže le na tamkajšnjo večjo priljubljenost okrasa v pozni antiki ali pa že ponovno oziroma kontinuirano uporabo naselbin v kasnejših obdobjih? Določen okras nastopa le severno od Karavank, kot npr. krščanski simbolni znaki predvsem na notranji strani posod (Teurma, l.avani, Kappele idr,), Kot smo ž.e omenili, velja tipološka razdelitev grobe keramiko aa I nijn za obe časovno ločeni zvrsti loneev i a skled (si. 145. 146) Pri tem predstavija velik problem slaba raziskanost slovanskodobne naselbinske keramike v Sloveniji. VeČina objavljeni h najdb sodi namreč v kategorijo grobne keramike (Korošce 1979 1,229-237). Zato imamo iia razpolago le skromne podalke pri R, Ložarju. ki je keramiko na Bašlju opredelil kol slovanski) ali celo kasnejšo i L ož,ar 1939, 195-199). Brez revizije je njegovemu dognanju težko v celoti pritrditi, posebno če se zavidamo, da je bila na Gradišču (udi močna naselbinska poznoan-tična plast. Doslej edino sistematično izkopavanje slovanskih hiš v Sloveniji na blejski Pristavi je objavljeno zgolj preliminarno, tako da poglobljena analiza naselbinske keramike ni mogoča (Knific 1980. 485), Slabo je s tovrstnimi raziskavami mdi v južnih predelih Avstrije in na severov zh, del u I ta I ije, kjer poznamo dosle j le posamezne značilne kose iz nekaterih naselbin fSv. Hema, Ulrichsberg, Kappele). Ker smo primerjave za poz.noantičrto keramiko podali že zgoraj, je zdaj potrebno osvetliti še kasnejšo, siovanskodobno keramiko, Pri tem je treba poudariti, da t a ziskava slovanskodobne keramike ti i v središču le obravnave, zadovoljil sem se z analogijami, ki dokazujejo drugačno poreklo nekaterih značiltiejSih kosov in tako omogočajo ločitev od poznoantične keramike. Zato skušam tu podati predvsem analogije za bolje določljive oblike in okras ter pokazati, v čem se obe vrsii keramike (kjer je lo mogoče) razlikujeta med sabo. Ob tem se zavedam izredno kompleksne problematike izvora staroslovanske keramike. njenega oplajanja z oblikami in motiviko na območju Panonije in Norika ter mnogih doslej neugotovljenih povezav, ki jih ho treba s sistematični m delom šele razkriti. Vendar je to naloga drugih raziskav. Pri ustjih loneev slovanskodobne keramike sia zastopana predvsem tipa 2 in 4, Proti liram zgornji del lonca (/ 16: 2) ima odlične primerjave s skupino loncev i/ Dolllih gionalen Merkmale gui erkennen. Wenn im östlichen Teil des Ostalpenraums in den verglichenen Fundorten vor allem Wellenlinien, Kamnistriehverzierung und Rillen zu finden sind, gibt es in der Westhälfte erheblich mehr Dekor-demente (z. B, plastische Leisten. Kerbreihen). Diese treten schon beim Korinjski hrib in Erscheinung, setzen sich bei der Kriz.na gora fort und zeigen beispielsweise bei den Fundorten Ajdna und Tonoycov grad eine erheblich gröbere Vielfalt. Auf dem Tinje, in ähnlicher Weise wie auf dem Vranje. in Prapretno, auf dem Rifnik. der Vipota und den Svete göre ist zn beobachten, dal! ein Großteil der spätantiken Keramik überhaupt keine Verzierung hat (vgl, vor allem das Material aus dem Gebäude 4 und den beiden Gruben von Objeki 2 auf dem Tinje). Auf der Brinjcva gora tritt Dekor nur auf den Töpfen vom Typ 1 und auf seltenen Schüsseln auf, Ähnlich ist es bei den spiilrömischen Fundorten Kuzelin und Jurisna vas. Wellenlinien an den ausladenden Rändern der Gefäße ( Tuf. /4: 4; 24: 5) treten erst in der späten Phase der Spatantike auf (Rodriguez 1997, Sf)2). Diese Auffassung bestätigen die slowenischen Fundorte. Bei den spätrömischen Fundorten, mit Ausnahme eines Schüssel-exemplars mit kleiner Verzierung eines unterbrochenen Wellenbandes auf der Brinjeva gora (Abb. 95: I), sind solche hier nicht bekannt. Sie kommt aber schon auf dem KuCar vor. wo man sie im Hinblick auf die Datierung des gesamten Komplexes spätestens ins Ende des 5. Jh. datieren dürfte (Aiib. 101, 12, /4). Ebenso vorhanden sind sie in der slawischen Keramik {Tut. ¡7: 2; 14: 4). Schon bei einer Bliebt igen Durchsieht der Auswahl de* Keramik aller Fundorte erkennt man bei den üsEerrei-äi ¡sehen Fundorten eine häufigere Verzierung der Gefäße, Deutet dies auf eine dortige größere Beliebtheit vier Verzierung in der Spatantike oder schon auf eine erneute bzw. kontinuierliche Besiedlung der Siedlungen in spateren Epochen? Eine bestimmte Verzierung tritt nur nördlich der kam wanken auf, vviez. Ii. die christlichen Symbolzcichen vor allem an der Gefäßinnenseitc (Teurnia, Lavant, Kappele u. a.). Wie schon erwähnt, gill die typologisehe Aufteilung der Grobkeramik auf dem Tinje furbeide zeitlich getrennte Arten von Töpfen und Schüsseln (Abb. 145. /46). Dabei stellt die schlechte Erforschung vier slawenzeitlichen Siedlungskeniriiik in Slowenien ein großes Problem dar. Die Mehrzahl der veröffentlichten Funde gehört nämlich zur Kategorie der Grabkeramik (Koroüec 1979, 229-237). Deswegen haben wir nur die beseheidenen Angaben hei Ii. Lozar zur Verfügung, der die Keramik tn Baselj als slawische oder sogar als spätere bestimmte (Lozar 1939, ! 95199). Ohne Revision kann man seinen Erkenntnissen im ganzen nur schwerlich zustimmen, besonders wenn man sich dessen bewußt ist, daß es aufdein Gradiseennch eine starke spälnnlike Siedlungsschicht gab, Die bislang einzigen systematischen Ausgrabungen slawischer Häuser in Slowenien in Pristava von Bled sind nur preliminär veröl 14!) Groba keramika GROIIKI'UaMIK. is ' i f c T e / (P F T T ? T t =r \ J^ f J) ^ i 7 CD j? J ! 1 SI. 145; I/hor grobe keramike a hiie 4. M. 1:4 Abb ¡45: Auswahl ik-r ( irobkeramik aus HauS 4. M. 1:4 141 Gröba ki ramika Groükeramik Sl. 146: Izbor grobe keramike i/ liise 5. M. 1:4 Abb. !4ft: Auswahl der Grobkeramik aus Haus 5. M. 1:4 Groba ki k a mika Groh keramik Vestonic (PouSfc 1948-1950^ Obr. XK-89, 124/bj c, 125. i26/a, d, 127/n, d). Fino glavničcnjc, značilnost starejšega puznoaniie-nega okrasil staroselcev (Rodrigue/ 1992. IG8)rJc v hiSah 5, 6 in 7 zastopan 11 le skromno. Na posodah bolj grobe sestave in slabšega žganja imamo okras, ki ga lahko označimo kol žlcbifienje. saj so horizontalni Me/i širši in glob- Med poznejšim gradivom z izjemo fragmentov enega lonca it. /7 5) tudi nismo zasledili kombinacije glav- nieenja in valov nic. ampak večino ie valovnico, omejeno s pasov i horizontalnih /lebičev, To potrjuje tudi pregled ostalega slovanskudobnega gradiva v Sloveniji in na vzhod* noalpskeni območju (pran Korošec 1979 1,229-237). Okras valov nie je bil pretežno zastopan v sinvbah 5, h in 7 na Tinju. Tako se posredno potrjuje opažanje, ki smo ga omenili ie pri pomembnejših bližnjih po/noan!jenih najdiščih, pri katerih ni sledov kasnejših faz poselitve (predvsem Vranje. Praprot no in K i fn i k). Značilno je. tla v stavbi 4, ki predstavlja glede na najdeno gradivo nedvomno najbolj zaključeno poz.iioan lično celoto, nismo našli nili enega fragmenta / valovnico. Prav tako jih ni v obeh jamah pod stavbo 2. več pu jih je v zgornjem delu objekta 2. Nti I inju so bile valu vilice / zelo majhno ainplitudo ali samo s pasovi 4 do 7 vzporednih žlebičev odkriti predvsem \ stavbah 5.6 in 7 in povečini na keramiki, ki seje razlikovala otl poziioantičoe (/. 13: 10: IV I. 22: 2: 36: 22-26: 37: 1-12). Povsem podobne valovnice so tia gradivu Zbelovske gore, kjer oblika valovnic in žganje posod nakazujeta ožje povezave med obema bližnjima najdiščema v slovanskem obdobju (v/, 91: 6; 92: II, 12). lak okras so našli leta 1997 tudi \ zemljankah t Sp. Hočah (neobjavljeno) in na grobišču v Ptuju (KoroSec 1950, si. 31, .12, 45). Zelo jiogosio nastopajo takšne valovnice tudi na oddaljenejših slovanskih najdiščih, npr. v Miktilčicah, pri posodah laze C, I), kijih datirajo v predvelikomorav-s ko obd obj e 1K a vai lova 199 7, obr, 12: 1.8). v bližnjem /nlavarju (Sds, 1963, t, 65: 3-7, t. XK; I idr,), k Spodnji Avstriji (Friesinget 1971 1974. Abb. IX: 3.4 idr.), na Slovaškem (l usek 1994. t, 68: 5) itd. Okras Valovnice; ki je tesno povezan z Vdolbinami na vrhu, je zeln redek (f. 17: 5, 7). Dobro primerjavo zanj predstavlja fragment posode izZalavarja (Sds 1963, Abb. 67: 4). Povsem izjemen je okras z valovnico, ki je bila vtisnjena zelo globoko na posodi (/. 24: 6). P ri tej jc tudi glina lonca drugače žgana kot pri poznoantičnib primerkih in predstavlja \ ok\ iru doslej odkritega poznoaUličnega gradiva izrazil tujek. Glede na okras in delno na oblikovanost ustja ji je podoben fragment iz zemljanke I.l na najdišču Gei"gelyiiigomya. ki je okvirno datiran \ čas od 9. do 11 si. (Krdel vi Szimonovn 198?. Abb. 14: 6). Okras žlebičenja po celotnem trupu posode (i. 20:2) med poznoa ntičnim gradivom ne poznamo, dobre paralele pa imamo v slovanskem gradivu s Ptuja (Korošec 1950, si, I 7. 23. 3 1, 34. 37) in Številnih drugih slovanskih najdišč v dragih državah. Oblika in okras manjšega lončka s fentliebt, so daß eine vertiefte Analyse der Sicdlungs-keramik nicht möglich ist (Kntfic 19X0. 485). Schlecht sieht es mit derartigen Erforschungen auch in den südlichen Teilen Österreichs und im nordöstlichen feil Italiens aus. wo bislang nur einzelne charakteristische Stücke aus einigen Siedlungen (Hemmaberg, Ulrichsberg, Räppele) bekannt sind. Da wir schon oben einen Vergleich für die spiitanlike Keramik angeluhri haben, muß an dieser Stelle noch die spätere, sla wen zeit liehe Keramik beleuchtet werden. Dabei muß betont werden, daß eine solche Erforschung nicht im Mittelpunkt dieser Abhandlung sieht; ich habe mich mit Analogien begnügt, die eine andere 1 lerkunft einiger charakteristischer Stücke bezeugen und so eine Unterscheidung von der spätanttkeu Keramik ermöglichen. Deswegen versuche ich hier vornehmlich tlie Analogien tiir die besser bestimmbaren Formen und Verzierungen anzuführen und zu zeigen, worin sieh beide Keramikarten (wo dies möglich ist) voneinander unterscheiden. Dabei bin ich mir der ausgesprochen komplexen Problematik der Herkunft slawischer Keramik, ihrer Befruchtung mit Formen und der Motiv ik im Gebiet von Pannouien und Noricum und den vielen bislang nicht festgestellten Verbindungen bewußi, die man durch systematische Arbeit ersi wird enthüllen müssen, Jedoch isl dies die Aufgabe anderer Forschungen. Bei den Top fraudem slawenzeil lieh er Keramik sind vor allem die Typen 2 und 4 vertreten. Der p ro MI icrie obere Teil des Tojpfcs {Taf. /6: 2) hat hervorragende Parallelen in der Gruppe der Töpfe aus Dolue Vesioiuee (Poulik 1948-1950.Ohr, XX-N9, 124/b, e, 125, 126/a.d, 127/a.d). Die feine Kämmst rieh Verzierung, ein Charakteristikum der filieren spätanliken Verzierung der einheimischer Tomanisienen Bevölkerung (Rodrigucz 1992, I68)t ist in den Häusern 5. 6 und 7 nur mit zwei Fragmenten verire-icn. An Gelaßen von gröberer Zusammensetzung und anderer Brenn weise finden wir eine Verzierung, tlie wir als Rillen bezeichnen können, denn die horizontalen Ritzlinien sind breiler und tiefer. Unier dem späteren Material mit Ausnahme der Fragmente eines Topfes {Tu). 17: 5) sind wir desgleichen niehi auf die Kombination von KammsirichverzierUng und Wellenlinien gestoßen, sondern nur auf eine Wellenlinie, die durch horizontale Rillenbänder begrenzt ist. Das bestätigt auch die Durch sie hl des übrigen slawischen Materials in Slowenien und im Ostalpenraum (vgl Koroüec 1979. 229-237). Die Wellenlinien Verzierung war vorwiegend in den Gebäuden 5, <■> und 7 auf dem Tinje vertreten. So wird indirekt die Beobachtung bestätigt, die u ir schon hei einigen bedeutenderen spätanliken ¡-'undorten erwähnt haben, wo es keine Spuren einer spateren Besiedlung gibt (vor allem Vrauje, Praprchio und Rifhik). Kennzeichnender-weisc fanden wir in Gebäude 4, das im Hinblick auf das entdeckte MaleriaI die hes(abgeschlossene spätantikc Einheit darstellt, kein einziges Fragment mit Wellenlinie, libenso gibt es keine in den beiden Gruben unter dem 143 G ki w a keramika Grohklramik Tinjii (i 20: 2) imata zelo ustrezni analogiji v Spodnji Avstriji (Friesinger l§75 1977, t, 17: 3) in v najdiSču Bfec-lav Pohansko (Vignatiovä 1992, t. 11, objekt 17). Podobno je tudi z okrasom valovnie po celotni površini posode (/. 32: 9), ki ga v našem poznoantiCnem keramičnem inventarju doslej nismo zasledili, Okras v obliki poševno postavljenih odtisov zohča-stega orodja (/ 37; I 7) je bil v poznorimskem gradivu Se prisoten na Brinje vi gori i PahiC 1980. pri I 1, tip 7). Večji del 5. m f>. si. ga na požttoantičnih naselbinah ne zasledimo več; ponovno se pojavi na slovanskem gradivu, tako pri nas na Ptuju (Korošec 1950, si. 62. 65, 73) kol tudi drugod (Mikulčice, De vinska Novš Ves ud), Zgornjemu Okrasu je podoben okras skupaj stisnjenih vdolbinic, ki se proti vrhu ožijo (/. 37: IN). Ta okras je nekoliko redkejši kot prejšnji, a še vedno močno razširjen na slovanski keramiki. Pozna ga Ptuj (Korošce 1950. si. 14). K ölt lach ( Korošec 1979/2, t. 9»), Breclav Pohansko {VignatiovS 1992, i. 54. objekt 136), De vinska Novi Ves (Kisncr 1952, 100: 10) itd. Redkejši je okras navpičnih ali poševno izvedenih nizov kraikih vrezov (t. 37: 13-16). Dokaj pogost je v Devinski Novi Vesi (Eisner 1952, Obr. 18: K; 57: 3; 59:7; 65: 6). Med rinjskim gradivom je prisoten tudi fragment lonca z okrasom vertikalno postavljenih podolgovatih vdolbin, ki se vleče okoli vratu (/. 19: 12). Dobre primerjave ima žena Ptuju(KoroSec 1950, 24.1,si. 12) in v Zgornjem Dupleku (Ciglenečki, Knific 1979, t. I: l), Kot posebno značilen element naj tu omenim okras plastičnega rebra, ki je okrašeno s prečnimi vrezi. Takšnega je odkril R. L o/a r na Gradišču nad Baši jem in videl v njem slovansko krasiIno tehniko (l ožar 1939, 195, si, 5 a), Primerjave kažejo, daje tovrsten okras pogosto prisoten V velikih količinah na najdiščih l.avnni (si, ! 38. 1-5), Kappele (Felgenhauer Schnüedt 1993, t. 32: 3), Castc-Iraimondo (si. ¡41: 1). Invillino (si ¡43: 8-10), torej severno in zahodno od Slovenije. Res pa je, da je takšen okras znan tudi v slovanskem gradivu (Friesinger 1971 1974. t. 22), Ker kontekst Ložarjeve keramike s plastičnimi rebri ni znan, je treba datacijo pustiti odprlo. Kljub temu, da so nekatere zgoraj omenjene analogije podrobneje datirane, zaradi prevelikih razdalj med pri merjanimi najdišči in v marsičem še ne povsem dodelane kronologije slovanske keramike ni mogoče natančneje datirali pozne tinjske keramike Kot dovolj širok okvir bi lahko označili čas od 7. do 9. st.. kot smo to siorili /e pri preliminarni objavi litijske keramike (Ciglenefiki 1984, 326), Kl jub temu da posamezni primeri okrasa trajajo daljši čas, večina obravnavanih e len temo v kaže na starejše obdobje slovanske prisotnosti, V tem mnenju nas potrjujeta predvsem oba Celovito ohranjena lončka (eden prostoročno izdelan) v stavbi 5. ki predstavljata zadnje ostal i ne v njej pred Opustitvijo (t. 14: (r. 20: 2), Odprl ostaja problem ostankov po/noantične keramike v pozneje obljudenih stavbah (posebej v stavbi 6), ki morda dovolj ujej o dom- Gebäude 2, mehrere sind allerdings im oberen Teil von Objekt 2 vorhanden. Auf dem Tinje wmden Wellenlinien mit einer sehr kleinen Amplitude oder nur mit Bändern von 4 bis 7 parallelen Rillen hauptsächlich in den Gebäuden 5, 6 und 7 und größtenteils an der Keramik entdeckt, die sich von der spätantiken unterschied (Taf. ¡3: 10; /«/ 1; 22: 2; 36: 22-26; 37: 1-12). Ganz ähnliche Wellenlinien lindet man am Material von derZhclovska gora, wo die Wellen lörm und das Brennen der Gefäße eine engere Verbindung zwischen den beiden nahegelegenen I uudoneti in slawischer Zeit andeuten (Abb. 91: 6; 92: 9,11,12). 1 ine solche Verzierung fand man im Jahre 1997 auch schon bei den Wohngruben in Spodnje Ho£e (unveröffentlicht) und im Gräberfeld in l'tuj (Komsec 1950, Abb. 31,32, 45), Sehr häufig kommen solche Wellenlinien auch in entfernter gelegenen slawischen Fundorten vor, wie in Mikuliice, bei den (¡ctaiJen der Phase f. D, die man in die vorgroßmähi¡sehe Zeil datiert (Kavänova 1997, obr. 12: 1,8), im nahen Zalavar(S6s ¡963, Taf. 65: 3-7, 88: 1 u. a,), in Miedcrüsiei reich (Friesinger 1971-1974. Abb. 18: 3. 4 u. a.), in der Slowakei (Fusek 1994, Taf. 68: 5) usw. Die Wellenlinie, die mit oben angebrachten Vertiefungen verbunden ist, kommt sehr selten vor ( Taf. ¡7: 5, 7), Linen gulen Vergleich dafür stellt das Gctaßfragment aus Zaiavar dar (Sös 1963, Abb. 67: 4). Eine Ausnahme bildet eine Wellenlinie, die; sehr lief am Gefäß eingedrückt war (Tu f. 24: 5), Bei dieser ist auch der Ton des < leläfies heller gebrannt als bei den spälantiken Exemplaren und stellt im Rahmen des bislang entdeckten spptantiken Materials ein ausgesprochen fremdes Element dar. Der Verzierung und zum Teil der Randgestaltung nach zu urteilen, ähneil ihr ein Fragment aus Erdgrubc 13 im Fundort (¡ergelyiugoniya, das annähernd in die /.eil vom 9. bis zum 11. Jh, datiert ist {Endelyi Szinionova 19H7, Abb, 14: 6). Rillen an der gesamten Gefaßfläche (Tu f. 20: 2) sind im spätantifceii Material nicht bekannt, gute Parallelen dazu gibt es im slawischen Material von Ptuj (komsec 1950, Abb. 17. 23, 31. 34. 37) und in zahlreichen anderen slawischen Fundorten in anderen Ländern. Zur Form und Verzierung eines kleineren Topfes vom Tinje (Taf. 20: 2) gibt es sehr gute Parallelen in Niedcröstericieh (Friesinger 1975-1977; Tal". 17: 3} und im Kundert BFeelav Pohansko (Vignatiovä 1992, lal 11, Objekt 17). Ähnlich verhält es sich auch mit den Wellenlinien, die die gesamte GctaßoberIIäehe verzieren {Taf. 32: 9), woraufwir tm spätanliken Keramik inveniar in Slowenien vorerst nicht gestoßen sind, Die Verzierung in Form von Reihen schräg angeord-nelci Vertiefungen (Taj 37; 17) war im spii[römischen Material auf der Brinjeva gora noch vorhanden (Paliic 1980, Bei). I. T yp 7). Sie kommt größtenteils im 5. und 6. Jh. in spälantiken Siedlungen niehl mehr vor; erneut Irin sie im slawischen Material in Erscheinung, so wie im slowenischen Gebiet in Ptuj (KoroSee 1950. Abb, 62.65,73) als auch anderswo (Mikulcice, Devinskii Nova Ves usw.) Der obigen Verzierung ähnelt die Verzierung der zu- 144 Gröba khkamika Grobk I KA mlk nevo 11 deinem vztrajanjti staroscloev V slovanskem tib-dobju. sanunwn gedrückten Vertiefungen, die nach oben hin enger werden (Taf. 37: 18). Diese Verzierung ist etwas sellener als die vorige, aber bei der slawischen Keramik noch immer stark verbreitet. Sie tritt auf in Ptuj (Koroüec 1950, Abb. 14), Köttlach (KoroSee 1979, Taf. 98), Hreclav Pohansko (Vignatiovä 1992, Taf. 54, Objekt 136), Devinska Nova Ves (Eisner 1952, 100: 10) usw. Seltener ist die Verzierung senkrechter oder schräg ausgeführter Reihen von kurzen Ritzlinien (Taf. 37: 1316), Ziemlich haulig kommt sie in Devinska Nova Ves vor (Eisner 1952, Ohr. 18: 8; 57: 3; 59: 7, 65: 6). Unter dem Material vom Tinjc gibt es auch ein Topffragment mit vertikal angebrachten länglichen Vertiefungen um den Hals (Taf. 19: 12). Gute Parallelen dazu findet man schon in Ptuj (Korosec 1950. 243, Abb. 12) und in Zgornji Duptek (Cigleneüki, Knilie 1979, Taf. 1:1). Als besonders charakteristisches Element seien an dieser Steile die plastischen Leisten erwähnt, die mit horizontal angebrachten Rilzlinien verziert sind. Eine solche Verzierung entdeckte Ii. Lozar auf dem GradiSCe oberhalb von BaSelj und betrachtete sie als slawische Verzierungstechnik (Loiar 1939, 195. Abb. 5 a). Wie die Vergleiche zeigen, ist eine derartige Verzierung häutig in großen Mengen in den Fundorten Lavant (Abb. ¡38: 1-5), Kappele {Felgen hauef Sc hm i cd11993, Taf. 32:3), Casielraimondo {Abb. 141: l)„ tnvpno (Abb. ¡43: K-10> vorhanden, also nördlich und westlich von Slowenien. Allerdings isi eine solche Verzierung auch im slawischen Material bekannt (Friesinger 1971-1974. Tai. 22) Du der Kontext von Loiars Keramik mit plastischen Leisten nicht bekannt ist, muß man die Datierung offen lassen. Obwohl einige oben angelührte Analogien genauer datiert sind, kann man wegen der zu grollen Entfernungen zwischen den verglichenen Fundorten und wegen der in mancherlei Hinsicht noch tiichl vollständig aufgestellten Chronologie der slawischen Keramik die spüle Keramik vom linje noch nicht genauer datieren. Als genügend breiten Rahmen könnte man die Zeit vom 7. bis zum 9 Jh. angeben, wie wir es schon in den Vorberichten über die Keramik vom Tinjc getan haben (CiglencCki 1984. i2fi). Auch wenn einzelne Verzierungen eine längere Zeil üblich sind, deutet die Mehrzahl der behandelten Elemente auf die ältere Zeit slawischer Präsenz. Diese Auffassung stützt sich vornehmlich auf die zwei vollständig erhaltenen kleinen Töpfe (ciuei ist handgeformt) in Gebäude 5, die darin die letzten Reste vor dem Verlassen der Siedlung darstellen ( Taf. 14: I und 20: 2). Offen bleibt das Problem der Funde spä(antiker Keramik in den später bewohnten t Jebäuden (besonders in Gebäude 6), woraus man eventuell auf eine partielle Besied lungskonlinuttät der einheimischen mmunisleiten Bevölhung in slawischer Zeit schließen könnte. 145 interpretacija naselbinskih ostalin in vpetost v sočasno poselitveno sliko interpretation der siedlungsreste und deren beziehung zum zeitgenössischen besiedlungsbild Rezultati izkopavanj v letih 1980 in 19X1 so v temelju spremenili poznavanje naselbine na Tinju, obogatili pa so tudi podobo poznoantične in zgodnjcsrcdnjevcSke poselitve v vzhodnoalpskem prostoru s povsem novim tipom postojanke in z zgradbami, kakršnih prej nismo poznali, Preletimo najprej na kratko obiskaaost o/i roma poselitev arheološkega kompleksa Tinje v Časovnem zaporedju. Prazgodov inske najdbe iz območja Tinja niso zna ne, za razliko od mnogih sorodnih naselbin, ki so bile na jvečkrat zgrajene na starih, že v prazgodovini uporabljenih gradiščih (npr, Rifhik, Vranje, Brinjeva gora. Korinjski hrib idr.). Posamezne podrobneje neloeirane prazgodovinske najdbe so sicer omenjene pod zaselkom Žusem, vendar ni indikacij za njihovo poreklo na kompleksu Tinja (ANSI 1975.297), Povsem drugače je z rimskimi na jdbami. Sekundarno uporabljeni žrtvenik, različni fragmenti arhitektonskih členov lerdva reliefna kamna opozarjajo na bližino rimskega zaselka s svetiščem in nekropolo. Njegova lega doslej ni bita ugotovljena, zeio verjetno pa bi jo smeti iskali v vznožju Tinja, V zaselku /amelk, ob Dobrinskem potoku. lil so pred nedavnim našli Indi rimski nagrobnik, ki nakazuje morda prvotno mesto nekropole. Izključiti ne moremo povsem tudi manjšega rimskega svetišča na Tinju, saj nanj opozarja večji del prej omenjenih kamnitih spomenikov. Morda bi smeli iskati n jegovo mesto tla območju vrha hriba. To domnevo podpirajo številne podobne lokacije svetišč na hribih že na bližnjem RiliiikufBolla IL>X|. S)kot tudi na Vrailja(SaSel 1975. 144}, UIrichsbergu(Eg-ger 1951), 19-23). Frauenbcrgu (Modrijan 1955. 13-23) in drugod. Na zgodnjo prisotnost l judi v rimskem obdobju opozarja nekaj bronastih predmetov, keramičnih fragmentov in novcev (ANSi 1975, 297: Kos I9KX. (34.135). Morda jih smemo povezovati z obiskovanjem domnevnega svetišča na hribu, možno pa je tudi, da so jih poznoanliČni prebivalci prinesli s seboj ali našli \ bližn ji, takrat že opuščen i naselbina. Kljub nekaterim predmetom (predvsem uovei. guma in dve fibuli) ni zanesljivih elementov, po katerih bi sklepali o poselitvi Tinja že v dragi polovici 3. si. kol je to slučaj pri več sortnim h postojankah I pri m. t iglenečki 1990). Tudi novci, ki so bili večidel odkriti pri poljedel- l)ie in den Jahren 19X0 und 1981 erfolgten Ausgrabungen haben die Kenntnisse von der Siedlung auf dem Tinje grundlegend verändert und das Bild der spätantiken und Iriihmiilelalleiliehen Siedlung im(Jsialpenrannl mit einem ganz neuen Anlagentyp und mit Gebäuden, die bislang nicht bekannt waren, bereichert. 1 Iberfliegen wir zunächst in Kürze die Benützung oder die Besiedlung des archäologischen Komplexes Tmje in der zeitlichen Aufeinanderfolge, Vorgeschichtliche Funde vom Bereich des Tmje sind nichi bekannt, im Unterschied zu vielen ähnlichen Siedlungen, die größtenteils auf alten, schon in der Vorgeschichte gebrauchten Ringwällen errichtet wurden {z, B, liiliiik. Vi an je, Brinjeva gora, Korinjski hribu. a.j Einzelne, nicht genauer lozierte vor gesell ich! liehe Funde werden zwar unter dem Weiler /tiscm erwähnt, jedoch gibl e1- keine Indizien liir ihre Herkunft auf dem Komplex Tinje (AMSI 1975, 297). Völlig anders verhält es sieh mit römischen Funden. Der sekundär verwendete Öp ferste in, verschiedene Frag* meine arcli itekionischer (il jeder und zwei ReI iefsleine weisen auf die Nähe einer römischen Siedlung mit Kullstätie und Nekropole hin. Ihre Lage ist bislang nicht festgestellt worden, höchstwahrscheinlich durfte man sie am Fuße des 1 in je suchen, im Wcila /amerk, am Bach Dobrinski pouik Hier hat man vor kurzem auch einen römischen Grabstein gefunden, der vielleicht den ursprünglichen < >11 der Nekropole andeutet. Nicht ganz auszuschließen ist eine kleinere römische Kultstätle anfdem 1 injc, weil daran! der(irol.lt eil der oben angeführten Steindenkmäler hinweist. Vielleicht dürfte man ihr ()n im GipfeSbc reich des Berges suchen. I )ie-sc Vermutung untermauern zahlreiche ähnliche Orte von Ku Itslätten auf Bergen sein >11 auf dem nahegelegene! 1 Ii i Ii iik (llolla 1981, 8). auf dem Vranje (Sasel 1975. 144). dem Uhichsberg (Egger 1950, 19-23), dem Frauenberg (Mordrijan l'J55, 13-23) und anderswo. Auf die frühe Anwesenheil von Menschen in römischer /eil deuten auch einige bronzene Gegenstände, Keratin Uingmenle und Münzen (ANSI ll>75, 297; Kos I9N8, 134 und 135). Vielleicht kann man sie mit dem Besuch der mutmaßlichen KultstMe auf dem Berg m /.11-samilicohang bringen, allerdings könnten sie auch die spätantiken Bewohner mitgebracht oder in ilernahegelegenen, schon damals verlassenen Siedlung gefunden haben, I4(. in 11 kirfctaclia naselwnskih ostaun in vpii loffl \ ... skihdetih, pri dalaciji nimajo odločilnega pomena, sa j smo že pri raziskavah drugod Ugotovili, tla so novce i/. .1. in posebej 4. si. množično uporabljali Se v 5. in 6. st. ter celo kasneje. POZNOANTIČNA POSELITEV Že v zgodnji lazi raziskovanj so spoznali, da je bila na Tinju poznoaniična naselbina, ki sojo po analogijah s tedaj znanimi najdišči iskali na v rhu postojanke. Zato je najprej treba poudariti nenavadno lego naselbine. Vrh postojanke (ledina Slari grad), na katerem so prej domneval i poznoanlično poselitev, je bil, z izjemo manjše stavbe na razglednem mestu (opazovalnica1?), povsem neposeljen (Guštin et al. 1997, 62-63), Stavbe so hi le Zgrajene na dolgem, deloma zelo strmem sončnem južnem pobočju, pri čemer so bile nekatere postavljene na manjše terase, druge pa le vsekane \ pobočje, Šele ugotovitev prave lege tinjske naselbine je omogočila razun leva nj e pose I it ve na nekaterih drugih postojankah, ki jih prej v celoti nismo razumeli, npr uu Donački gori, Vipoli in $ vetih uorah (Ciglenečki 1992a. 28-30, 31-33 in 66-70). Tudi velikost naselbine je izjemna. Približno 300 m 200ni veliko poboč je je bilo večidel poseljeno. Opravljeni površinski ogledi in sonde so pokazali, da ob že izkopanih objektih smemo pričakovali Številne druge, ki so hi h velikokrat postav Ijeni tesno skupaj, i'ti velikosti utrjenega poseljenega nreala se fin ju približujejo poznoauiične ulr jene naselbine Rifhik. l.avant, Rodik, Sv. Pavel nad Vrtovi-nom tu morda Polhog rajska goni (pregled pri Ciglenečki 198 7 b, 56-58,41 -42, 8fc-87, 90-92 in 84). Nenavadno je bila zasnovana tudi obramba naselbine. Nj še pojasnjena \ vseh deial jih, nedvomno pa je bila že lega naselbine izbrana tako skrbno, da je v velikem delu za obrambo zadoščala naravna strmina. Lažje dostopno vzh. siran sta zapirala dva vzporedna jarka, ki sta doslej med slovenskimi poznoantičnimi najdišči brez analogij. Jarki kot element obrambe so Indi sicer v poziioanličnein času izjemno redki (ali (e slabo poznani?) in običajno v povezavi z obrambnim zidom. V slovenskem prostoru je bil tak primer ugotovljen pri /ukinem gabru (Ciglenečki 1994a, Abb. 12, zgoraj >. Morda je treba tudi na Tinju domnevali obrambni element (palisada?) na grebenu, ki spremlja jarka večidel njunega poteka, kar pa brez podrobnejših raziskovanj še ni mogoče potrdili. Dva podobna v zpored-na jarka povsem podobnih dimenzij sla bila odkrita pri poz nori ms k i utrdbi l.orenzberg pri Epfachu, za katera J. Interpretation ijku siholunosresii: t in d deren ... I rotz einiger Gegenstände (vor allem Münzen, eine Gemme und zwei Fibeln) gibt es keine verläßlichen Angaben. woraus man auf eine Besiedlung des Tmje schon in der/weiten Hälfte des 3. Jh, schließen könnte, wie dies bei mehreren ähnlichen Anlagen (vgl. Ciglenečki 1990) der Kall isi Auch die Münzen, die größtenteils bei Feldarbeiten entdeckt wurden, sind hei der Datierung nicht von entscheidender Bedeutung, denn wir siel heu schon bei Erforschungen an anderen Orten fest, daß man die Münzen aus dem 3. und besonders aus dem 4 Jh. massenweise noch int 5. und 6, J h und sogar später verwendete. SPÄTANTIKE BESIEDLUNG Wie man schon tu der frühen Forschung?phase erkannt hat, lag auf dem Tinjeeine spätaniike Siedlung, die man nach den Analogien mit den damals bekannten Fundorten auf dem Gipfel der Anlage suchte. Deswegen muß man zunächst die auHergewöhn liehe Lage der Siedlung hervorheben. Der Gipfel der Anlage (Flur Slari grad). worauf man früher eine spätantikc Siedlung vermutete, war, mit Ausnahme eines kleineren Gebäudes an einer Stelle mit guter Aussicht (Warte?), völlig im besiedelt (GuSlin el al. 1997, 62-63). Die Gebäude wurden am langen, zum Teil sehr steilen, sonnigen Südh li tig errichtet, wobei einige auf kleineren lerrttssen gebaut, andere dagegen in den Hang eingeschnitten wurden, l a st die Feststellung der tatsächlichen Lage der Siedlung auf dein Tinjc ermöglichte das Verständnis der Besiedlung in einigen amleren Anlagen, die zuvor nicht vollständig verstanden wurden, wie / B. auf der Douacka gorn, der Vipota und den Svetc gore (Cigleneeki 1991t 28-30, 31-3.1 und i.ii-70), Auch die Größe der Siedlung bildet eine Ausnahme. Der etwa 300 x 200 in große Hang war größtenteils hesie-(ich. Wie die durchgeführten Terrainbesichligungcu und Sondierungen ergeben haben, dürften nehenden schon freigelegten Objekten, die oft dicht nebeneinander standen, zahlreiche andere zu erwarten seilt. Nach der Größe des befestigten Üestcdlungsarcnls ähneln Tiqje die spiitantiken befestigten Siedlungen Rifnik, I avant, Rodik. Sv. Pavel oberhalb von Vrtovin und vielleicht Poihograjska gora (t)bersichi bei t tgleneeki 1987b. 56-58.41-42.86-87.9092 und 84). Ungewöhnlich konzipiert waren auch die Befestigungselemente der Siedlung. Sic sind noch nicht in allen Einzelheiten geklärt, zweifellos war schon allem die Lage der Siedlung so sorgfältig gewählt, daß zum Großteil für die Befestigung der natürliche Steilhang genügte, Die leichter zugängliche Ostseite versperrten zwei parallele Grüben, die unter den slowenischen spätantiken Fundorten vorerst keine Analogien haben. Gräben als Befcsti-gungselement sind auch sonsl in der Späuintike äußerst selten (oder nur schlecht bekannt?) und komineu gewöhnlich in Verbindung mit einer Befestigungsmauer vor. Im 147 Im i ki'ki facija naselninsitm ostalih in vpi rost v InTI-RPKLTAUUH OER Sil iii I NtiSKliSTl UNU OERI-N Werner ugotavlja, tla sta sočasna z obrambnim / itlom ( Werner I969, 53-S4). Obrambni jarek sorodnih dimenzij so našli tudi pri poznoririski postojanki Goldberg pri Türk-hcimu (Moosdorf Ottinger 1981, 54-55). Med stavbami prevladuje povsem enostaven tip lesene brunarice z enim ali dvema prostoroma, Pri pregledu upoštevamo tudi stavbe 5, 6 in 7, saj ni mogoče povsem izključiti možnosti, da so bi le te zgrajene že v poznoantič-nem obdobju in obnovljene ob prihodu novega vala naseljencev. Posebnost predstavlja objekt 2, kjer sia bili jami tesno povezani z zgornjo stavbo. Vsekakor sui bila oba nivoja v določenem obdobju povezana z leseno konstrukcijo, kije prekrivala jame oz. prostor, kjer so prej bi le jame. Ker plasti v jamah rti mogoče natančneje datirati, ne vemo, ali nista bili jami ledaj morda že zapolnjeni. Glede na žlindro, ostanke prenosne peči za taljenje rude in številne čiste plasti peska v jamah hi ju smeli povezovati s predelavo rude. Pomembno mesti t je v sklopu poznoantične naselbine zavzema Ja stavba 4. kjer smo naleteli na več posod / g la jeni m okrasom, od katerih je dve mogoče zanesljivo pripisati 1 angobardonv Tako se tudi na Trnju ponavlja situacija, kot smo jo zasledili že pn Rifniku in Vranju. kjer smo pri kartiranju langobardskih najdb (predvsem keramike) ugotovili, da se osredotočajo le v eni pomembnejši hiši in v njeni bližnji okolici [Ciglenečki 1999, 295. I'¡g. 5,6), Situacija po doslej odkritih objektih na Tin ju to domnevo potrjuje. Hiäa. v kateri so bile najdene langobardske posode je največja in na jk vali tesneje izdelana, leži pa v osrednjem delu naselbine, na lepem in mikrokliinatsko najbolj ugodnem mestu Dokazuje, da se je ob prihodu Lan-gobardov na to območje vsaj ena langobardska družina vselila v naselbino in v njej zastopala langobardsko oblast. (}bjekia 2 in 4 sla bila opuščena v naglici iti najverjetneje uničena v požaru, o čemer priča kar nekaj celovito ohranjenih posod in žgan i tiska plast. Povsem podobno situacijo so zasledili na Rjfnifcu (Boha 1981, 8-13) in Vra nju (Knific 1979 in Kmile 1994, 213-217). Na obeh lokacijah je bilo v bivalnih zgradbah opazili močno temnorja-vo do črnikasto plaši s številnimi drobci oglja, v kateri so bile odkrite povsem sorodne keramične posode Na Vseh treh najdiščih je treba izpostaviti najbolj celovito ohranjene langobardske posode, ki dokazujejo, da je do opusi i t ve teh zgradb prišlo še za časa prisotnosti Fangobar-dov. Tudi če upoštevamo, tla sc vsi Langobardi niso premaknili leta 56K v Italijo, ampak so se morda v manjšem številu zadržali dalje na nekaterih postojankah, njihovemu vztrajanju v utrdbah ne moremo sledili preko zaključka 6. st. Podobne, na hitro opuščene stavbe s sorodnim gradivom iz istega obdobja so bile odkrite tudi na Ajdni in Korinjskeni hribu (neobjavljeno). Očitno je ob koncu 6. st. prišlo do nekega äadregionalno pomembnega dogodka, ki je povzročil podobne posledice na večini poznoan-tičnih postojank v jugovzhodnoalpskem prostoru. Posebej odlično Izkopana hiša A na Vranju z večjim številom celovito ohranjenih grobih kuhinjskih posod ier amfor i» slowenischen Raum wurde ein solcher Fall bei Zidani gaber festgestellt (t'iglenccki 1994a. Abb. 12, oben). Vielleicht muß man auch auf dem Tinje ein liefestigungselement (Palisade?) auf dem Hergkamm vermuten, der die Graben im Großteil ihres Verlaufs begleitele, was allerdings ohne genauere Erforschungen noch nicht bestätigt werden kann. Zwei vergleichbare parallele Grüben von ganz ähnlichen Dimensionen wurden bei der spät römischen Festung Lorenzbeig hei Gpfach entdeckt, die nach Feststellung J. Werners aus der gleichen Zeit stammen w ie die IJefesti-gLiugsmatier (Werner 1969, 53-54). Einten Verteidigungsgraben von ähnliehen Dimensionen fand man auch bei der spüiamiken Anlage Goldberg bei Türkheim (Moosdorf Ottinger 1981, 54-55). Unter den Gebäuden ist der ganz einfache Typ eines Blockhauses mit einem oder zwei Räumen vorherrschend. Bei der Durchsicht werden auch die Gebäude 5, 6 und 7 berücksichtigt, denn es isi nicht ganz die Möglichkeit auszuschließen, da 1.1 diese schon in der Spätantike errichtet und bei der Ankunft einer neuen Welle von Siedlern mstaudgesetzi wurden. Eine Besonderheil stellt Objekt 2 dar, wo die Gruben mit dem oberen Gebäude eng verknüpft waren. Jedenfalls waren beide Niveaus in einem bestimmten Zeitraum mil der I loizkonstniktion verbunden, die die Gruben oder den Raum bedeckte, wo sich zuvor die Groben befanden. Weil man die Schichten in den Gruben nicht genauer datieren kann, weit) man nicht, ob die Gruben damals vielleicht schon angefüllt waren. Aufgrund der Iiisensch lacke, der Reste eines tragbaren liiseuerz.-schmelzofcns und der zahlreichen sterilen Sandschiehtcn in den Gruben dürfte man sie mit der Erzverarbeit ung in Zusammenhang bringen. Einen bedeutenden Platz, im Komplex derspätantiken Siedlung hatte Gebäude 4, wo wir auf zuverlässige Spuren tangobardischer Präsenz stießen: einen kleinen Krug mit Glitt Verzierung und Fragmente dreier anderer Getätte mit ähnlicher Verzierung. So wiederholt sich auch auf dem Tinje die Situation, wie wir sie schon auf dem liilntk und dem Via oje vorgefunden haben, als wir bei der Kanie-rung tler langobardi sehen Funde (vor allem der Keramik) feststellten, dall sie sich nur in einem bedeutenderen Haus und in dessen näherer Umgebung konzentrierten {Cigleneiki 1999,295, l-ig. 5 und (i). Die Situation in den bislang entdeckten Objekten auf dem Tinje bestatigi diese Vermutung. Das Maus, worin langobardiselie Gefaßt gefunden wurden, ist das größte und ist der Qualität nach am besten errichtet, es liegt im zentralen Teil der Siedlung, an einem schönen, dem mikrokliinatisch günstigsten Ort. Es bezeugt, daß bei der Einwanderung tler Langobarden in diesen Bereich sich mindestens eine langobardiselie Familie in dieser Siedlung niederließ und darin die langobardiselie I lerrschaft vertrat. Die Objekte 2 Lind 4 wurden in File verlassen und höchstwahrscheinlich durch Brand zerstört, wovon einige vollständig erhaltene Gelaßc und die Braudschichl zen gen. Auf eine ganz ähnliche Situation stieß man auf dem Rifnik (Bolta 1981, 8-13) und dem Vranje (Knific 1979 148 Interpretacija naselhîHskjh ostai.in in vpiiosi v ... situ kaže. daje do dogodka prišlo nenadoma in nepričakovano (Knific 1979, 75 i-752). Pustimo «h strani historično interpretacij 11 dogodka ¡11 se vzdržimo povezovanja tega uničenja oziroma opustitve z vpad t Slovanov m Avarov, kratko omenjenih v pisanih virih: ostaja dejstvo, da so bile stavbe takrat večidel požgane in na hitro opuščene, Pri tinjskih stavbah je mogoče opaziti nekaj razlik v tehniki gradnje med zgradbami 2 in 4 na eni ter 5, (> in 7 Tia drugi strani. Pri prvih dveh so ležfiča /a bruna zelo natančno izdelana, medtem ko so pri zadnjih treh slabSe kvalitete: v stavbah 5 in fi je videti le dve manjši jamici v različnih višinah. Pri stavbi 4 so bila ležišča na obeh straneh stavbe, pri stavbah 5 in 6 le na eni strani, pri stavbi 7 pa jih m bilo. Pri zadnjih ireh stavbah glede na omenjene razlike in mlajše najdbe domnevamo, da so bile zgrajene pozneje. Tudi lega teh treh stavb v terenu kaže, da so stisnjene povsem skupaj, saj znaša razdalja med njimi povprečno le 2 m. medtem ko so bile poznoanlične stavbe zgrajene na večji oddaljenosti. Številnejše poznoanheno gradivo nakazuje možnost, daje bila stavba 6 narejena Že v poznoantični lazi naselbine, stavbi S in 7, pri katerih je tega gradiva manj, pa pozneje v slovanskem obdobju. Na Ttnju je bilo doslej raziskanih premalo stavb, da bi smeli že izpeljevati določene zaključke o razprostranjenost stavb v posameznih obdobjih, PotTchnojc namreč upoštevati lego na strmem pobočju, erozijo, poljedelska in vinogradniška dela, kar je vplivalo na razporeditev najdb. Posamezne slovanskodohne fragmente keramike smo našli zato tudi v bližini obeh bolje raziskanih poz-uoantičmh zgradb 2 in 4, Čeprav sta bili ti dve zanesljivo opuščeni ob koti en 6. si, Morda bi smeli položaj primerjati z dragimi najdišči, kol npr. Tonovcov grad (Ciglenečki 1997, 26), Ančnikovo gradišče (neobjavljeno) in Ajdna (neobjavljeno) j kjer je bilo mogoče ugotoviti kasnejšo delno uporabo ali ob i s kan os t ruše v m poznoantičnill zgradb. Najdbi trikotnega rezila in noža za usnje kot poslednji najdbi v stavbi (> na Tinju -, ki po svoji oblikovanosti nedvomno imata najboljši analogiji v poznoantičnem gradivu, pričata, da sojn uporabljali kasnejši prebivalci, ki jih označuje slovanskodobna, dobro ohranjena keramika v tej stavbi, ( e ne gre le za ponovno uporabo starejšega orodja, ki so ga morda našli že v sami stavbi, bi prav lu smeli domnevati močnejši slik staroselcev s prišleki. Posebno zahtevna je interpretacija objekta X. (i lede na kamnito gradnjo, tlorisno zasnovo in majhne dimen/i je je bilo že ob izkopavanjih jasno, da gre za objekt posebnega pomena, /ato sem ga takral označil kot kultni objekt, ki naj In obstojal vzporedno z zgodnjekrščanskimi. še ne podrobneje lociranimi objekti (Cigleucčki 19K2b, 1$;Ciglencčki l(JK7a,44 in Ciglenečki IL>K7b. 2K0). Pri tem sem poudarjal njegovo tlorisno zasnovo in predvsem odmaknjeno lego v spodnjem kotu naselbine, ki naj bi izpričevala manjše poganske ostali ne \ zakotju velike naselbine, V skladu s tèm je potrebno opozoriti na podatke, ki v pisanih virih izpričujejo parcialno vztrajanje posameznih skupin poganov. Posebej znanje primer iz življenjepisa svetega Sevenna. ko je ta še okrog le la 470 raz- InTERPRETATION Ol li SlEDLU MGS* ESTE uni) DEREN ... und Km lie 1994, 213-217) An beiden Orten war in den Wolmgehüudcn eine intensiv drinkelbraniie bis schwärzliche Schicht mit zahlreichen Holzkohlepartikeln zu beobachten. worin ganz ähnliche Kern mikge Iis De entdeckt wurden. An allen (.bei Fundorten muß man die lies [erhaltenen langobardischen ( icläf.lc hervorheben, die beweisen, da 1.1 es zum Verlassen dieser Gebäude schon in der Zeit der Anwesenheit der Langobarden gekommen war. Auch wenn man berücksichtigt, daß nicht alle Langobarden im Jahre 56K nach Italien zogen, sondern sich vielleicht in einer kleineren Anzahl länger in einigen Anlagen aufhielten, ist ihr Verharren in den Festungen nicht über das Ende des 6, Jh. hinaus zu erkennen. Ähnliche, in aller Eile verlassene Gebäude mit vergleichbarem Material aus derselhen Zeil wurden auch auf der Ajdna und dem Korinjski hrib (unveröffentlicht) entdeckt. Ö(Tensichtlich kam es gegen Lude des 6. Jh. zu einem überregional bedeuten den 1-reigms, das ähnliche Folgen in der Mehrzahl der spätantiken Anlagen im Oslalpenraum nach sich zog. I )as herrvorragend freigelegte Haus A auf dem Vrauje mit einer größeren Anzahl erhaltener grober Gebrauchsgefäße und Amphoren in situ zeigt, daß es plötzlich und unvorhergesehen zu diesem Ereignis gekommen war(Knifie l(J79,751-752). Lassen wir die historische Interpretation des Ereignisses aufkracht und enl-halten uns jeglicher Hezup setzung dieser Zerstörung oder dieses Verlassens mit den Einfällen der Slawen und Awaren, die iii den schriftlichen Quellen kurz Erwähnung finden: Es bleibt die Tatsaclic, daß die Gebäude damals größtenteils niedergebrannt und schnell verlassen wurden. Bei den Gebäuden auf dem Tinje kann man einige Unterschiede in der Technik zwischen den Gebäuden 2 und 4 einerseits und 5. 6 und 7 andererseits beobachten. Bei den ersten beiden sind die Balkenlager sehr genau gearbeitet, bei den drei letzteren sind sie von schlechterer Qualität: in Gebäuden Í und (i sind nur zwei kleinere Gru-hen in verschiedenen Höhen zu sehen, liei Gebäude 4 waren diel ager an beiden Seiten des Gebäudes vorhanden. bei den Gebäuden 5 und ö nur an einer Seite, bei Gebäude 7 gab es dagegen keine. Die drei letzteren Gebäude sind im Hinblick auf die erwähnten Unterschiede und die jüngeren Funde vermutlich später errichtet worden, Auch die Lage dieser drei Gebäude im Gelände deutet darauf hin, daß sie zusammengeballt sind, denn die dazwischen liegende Entfernung beträgt im Durchschnitt nur 2 m, während die spälanlikeu Gebäude in größerer Entfernung errichtet worden sind. Das zahlreichere spät-antikc Material deutet auf die Möglichkeit, daß Gebäude 0 schon in der spätantiken Siedlungsphase errichtet worden war, die Gebäude 5 und 7, wo es weniger Material gibt, dagegen später. Auf dem I mje wurden bislang zu wenig Gebäude erforscht, um schon bestimmte Schlüsse zur Verbreitung der Gebäude in den einzelnen Epochen schließen zu dürfen. Man muß nämlich die Lage am Steilhang, die Erosion, die Feldarbeiten und den Weinbau berücksichtigen, die die Anordnung der Funde heinflußten. Einzelne slawenzeitliche Keramik fragmente fanden wir deshalb auch in 49 interpretacija nashjisnskim ostaljn in vpctijst v krinka) in spreobrnil pogane v utrjeni višinski naselbini Cucutis (Vita Severi ni M, 2; Rratož l')X2, 69-70) in nekoliko bolj oddaljeno poročilo iz Nonsberga na južnem I irolskem, kjer so Icla 397 usmrtili tri misijonarje. ker niso [imeli sodelovati \ poganskem obhodu polj (Rerg 19X5. 76). Zato je mogoče dopustiti možnost. da je v tem odmaknjenem hribovitem svetu še obstojala skupina poganov, ki so \ 5, in morda celo še v 6. si. vzdrževali čeprav odrinjeni povsem na rob naselbine stara poganska verovanja. Temu pritrjuje predvsem pomanjkanje vsakršnih analogij za objekt X v zgodnjekrščanski arhitekturi in za žnven ikom najdene živalske kosti. Objekt S spominja nekoliko na mcmorialni objekt \ rimskem grobišču l niersch-wamfigen> kije v tlorisu zelo soroden, velik 2. I x 2.9 ni, in so v njegovi bližini prav tako našli večjo ploščo, ki naj bi služila kot temelj za oltar(Leja,Thoma 1990, 114-115), Vendar zgodnejša datacija in grobov i v notranjosti pov sem jasno opredeljujejo njegovo funkcijo, medtem ko pri tinj-skem objektu nismo ugotovili neposrednega suka z oiroškim pokopališčem v bližini. V povsem nov kontekst je postavilo objekt X odkritje otroškega, evidentno zgodnjekrščanskeg» grobišča \ Mižim. Čeprav Indi tega ui mogoče natančneje datirali, nedvomno sodi v poznoaiitično obdobje, Tako se zdi prej postavljena hipoteza vprašljiva. Res je, da grobov nismo našli v neposredni okolici objekta ali celo v njem, vendar ležijo od njega oddaljeni le nekaj metrov. {ire morda za časovni zamik? Smemo domnevati obstoj poganskega sveiišča le do 5. st, in nato hkrati z nastankom zgodnjekrščanskega grobišča -spremembo funkcije v pokopališko kapelo? Skromne dosedanje najdbe v tem predelu naselbine in neraziskana okolica danes ne dopuščajo dokončnega odgovora, zato je potrebno pustiti ta problem ob zgoraj nakazanih domnevah odprt. Nastanek naselbine je mogoče glede na analizo drobnih najdb z veliko zanesljivostjo datirati v drugo polovico 4. s t Ker stratigrafski podatki ne omogočajo nikakršnih ostrejših ločitev v gradivu, indi ni mogoče odgovoriti na vprašanje ali je življenje od začetka 5. st. teklo dalje kontinuirano vse do konca 6. si ali pa je vmes neka cczura, kot jo opažamo na večini sorodnih najdišč. V hišah ni opa /Ui sprememb (z izjemo mogoče prenovitve stavb 4 in 5, kjer smo opazili luknji pod ležišči /\\ bruna), ki bi potrjevale prekinitev življenja, /ato bi previdno smeli domnevati. da sta vsaj hiši 2 in 4 vztrajali vse od 4. do 6, st. in bih ob koncu poznoauličnega obdobja opuščeni. To potrjuje in siti f najdena, odlično oh ranjena keramika, ki je prebivalci niso uspeli odnesti s seboj tgl. zgoraj), Primerjava Tinja z bolje znanimi poznoantičnimi postojankami v sosedstvu, kot so Rifnik, Vranje. Brinjeva gora, A nčn i kovu gradišče, potrjuje povsem svojski tip postojanke. Pri vseh naštetih so stavbe zidane in naselbine obdane z obrambnim zidom. Podobne lesene stavbe s podobno lego na pobočju in zgolj naravno obrambo smo odkrili s sondami na najdišču Vipota, ki pa je mnogo manjše (Ciglcnečki, Pirkmajer I9K7, 22')i. Zelo sorodna je tudi postojanka na Svetih gorah, kjer na vrhu prav tako niso iNTKUPWiTATiON Ol H S1J-[)1 UNiisni si i: UND OHKI-N ... der Nahe der besser erforschten spätantiken Gebäude 2 und 4. obwohl diese beiden gewiß schon Ende des fi. ,1h, verlassen worden waren. Vielleicht könnte man die Situation mit anderen f'undorten, wie lönoveov grad (Ciglenecki 1997,26). Aninikovo grad isCe {unveröffentlicht) und Ajdna (unveröffentlicht) vergleichen, wo man eine spätere partielle Benutzung der Ruinen der spätantiken Gebäude feststellen konnte. Die Kunde der dreieckigen Schneide und des Ledennessers als letzte I unde in Gebäude 6 auf dem Tinje .die ihrer I ormgebung nach zweifei los die besten Parallel-stiieke im spätantiken Material haben, zeugen davon, daß sie von den späteren He wohnern, die die jüngere, sla Wenzen liehe, gut erhaltene Keramik in diesem (rehäude kennzeichnet, verwendet wurden. Wenn es nicht nur um den erneuten Gebrauch von älteren (rerälen handelt, die man vielleicht schon im Gebäude selbst vorfand, könnte man gerade hier eine engere Beziehung der einheimischen mmani sierten Bevölkerung mit dcn Einwunderem annehmen. Besonders schwierig ist die Interpretation von <>h je kt s Im Hinblick auf den Steinbau, «.las Gründriftkonzept und die kleinen Dimensionen war es schon während der Ausgrabungen klar, daß es sich um ein Objekt von besonderer Bedeutung handelt Deswegen habe ich es damals als Kul lob je ki bezeichnet, das parallel zu den frühchristlichen, noch nicht genauer lozietten Objekten existiert haben soll (Ciglenecki 14X211. IK1; Cigleilceki 1987a, 44 und CiglencCki )987b, 2X0). Dabei habe ich sein Gründlißkonzept und vor allem die abgeschiedene Lage m der Unteren icke der Siedlung hervorgehoben, die kleinere heidnische l Ibcrrestc am Rande der grollen Siedlung bezeugt haben soll. Dementsprechend muß man auf eini gc Daten hinweisen,die in schriftlichen Quellen ein partielles Weiterbestehen einzelner heidnischer Gruppen bezeugen. Besonders bekannt ist der I alt aus dem Lebtin des Iii. Severinus. als er noch um das Jahr 470 die Heiden in der befestigten Höhensiedlung Cuculis enthüllte und bekehrte (Vita Severini 11,2; Hraloz 19X2, 69-70) und der etwas weiter entfernte Bericht aus Nonsbcrg in Südlirol, wo man im Jahre 397 drei Missionare hinrichtete, w eil sie nicht an einer heidnischen Feldprozession teilnehmen wollten (Berg 19X5. 76). Deswegen besieht die Möglichkeit. daß in dieser abgelegenen Berg weit noch eine Gruppe von Heiden existierte, die im 5, und vielleicht sogar noch im 6. Jh. Wem! auch ganz an den Rand der Siedlung gedrängt am alten heidnischen Glauben festhielt. Das bcsiiitigt vor allem das Fehlen: jeglicher Analogien fiir Objekl N im frühchristlichen Bauwerk und die hinter dem Opfei stein gefundenen l'icrknochiSi Objekt X erinnert etwas an den Memorial bau im römischen Gräberfeld Unterschwaningcn, dessen (¡rundriß sehr ähnlich ist und der 2.1 \ 2,'i tu groii ist: in dessen Nähe halte man desgleichen eine größere Platte gefunden, die als Grundstein liir den Altar gedient haben soll (l.eja und Tlioma I 990, 114115), Jedoch bestimmen die frühere Datierung und die Gräber im Innenbereich ganz klar seine Funktion, wahrend beim Objekl vom Tinje keine direkte Verbindung zum nahen Kindergriiherfeld festgestellt wurde. 150 inttupri l'acija naseli! inskikostaun im vpi-tost v fMTERJTU [A PK IM tlER SJKDl tlNOSRtiSTI: UMI) DERI N odkrili naselbinskih sledov, nakazane leseno stavbo na pobočju pa kažejo podoben značaj in velikost kot liste na Tinju (Ciglencčki 1992a. 70). Na mestu, kjer je najlažja kontrola dohoda na vrh, je ležala le ena zidana zgradba, najverjetneje obrambni stolp (Korošec P, in i. I97K, 434-43fi), Podobna je situacija na Donački gori, kjer terase kažejo razprostranjenost Stavb po obsežnem južnem pobočju goTc (CigleneČki 1992a. 29-30). Lesene so bile domnevno tudi zgradbe na kuzelmu, kjer je mogoče trajanje itinlhc postavili \ drugo polovico 4. in na začetek 5. si,: tam so se ohranili le tlorisi ostro omejenih površin tlaka iz malte, ki označujejo lego in velikost zgradb (Sokol 1994, 202-203 i Koi analogijo smemo navesti tudi podobno lego naselbine in lesene zgradbe na Velikem vrhu nad Osredkom pri Podi-red i, kjer so za obrambo izkoristili kar prazgodovinski okop. Tam so bile doslej narejene zgolj manjše sonde, najdbe pa izpričujejo uporabo postojanke le v ozkem časovnem segmentu v drugi pol. 3. si. (CigleneČki 1990, 148-149). Posebno vprašanje, ki mora ostati začasno brez odgovora, je vprašanje o značaju poznoantične naselbine in njenih prebivalcih; Najdišče kaže na velik obseg in izredno intenzitet o poselitve, za katero danes še ni povsem jasno. s čim je biki pogojena. Čire morda za veliko naselbino iz bližnjih dolin pribeglih romaniztmnih staroselcev oziroma priseljencev iz drugih območij .' Je imela naselbina v začetku poudarjen vojaški značaj ali celo naseljene federale? Analiza najdb zaenkrat tej hipotezi ne pritrjuje. Morda bi \ prid lak sni domnevi poleg nekaj fragmentov glajenc keramiko govoril tremi s Zcnona. Pri cinični opredelitvi najdišč s tremisi cesarja Zcnona je potrebna skrajna previdnost (prim. Bierhrauer I9K7, 332. op, 1 iti Rožič, Ci-gleneeki 199?, 262). Nedvomno zbuja pozornost vse večja osredotočenost najdb zlatnikov, kovanih pod (Moakrom in Vzhodnimi (loti v Italiji, kol tudi posameznih bolje opredeljenih germanskih najdb \ nekaterih strateško pomembnejših postojankah. Treba je poudariti, da je struktura najdb podobna strukturi na drugih najdiščih in kaže pretežno na romani z i rano staroselsko prebivalstvo. Pomemben znak. ki bi utegnil pojasniti nastanek tako velike naselbine, so sledov i metalurške dejav nosti v nekaterih objektih. Drobci peči iu ostanki žlindre kljub svoji fragment a ni ost i pričajo, da je bila ta dejavnost velikega pomena v naselbini. Najdišče leži namreč na ozko omejenem območju, kjer je na metalogenetski karti označeno nahajališče svinca in cinka (Drovcnik et al 197H). Po bi utegnilo delno pojasniti izbiro lokacije kot tudi velikost m posredno pomen postojanke. Medtem ko o prisotnosti Vzhodnih Goto\ ni doslej nikakršnih sledov, smo v naselbini našli povsem zanesljiva znamenja Langobardov, Kot smo omenili že zgoraj, nakazuje |o sledov i prisotnost vsaj ene langobardske družine v naselbini (stavba 4), Morda jc bilo takšnih družin celo več. Domačini so spominjajo, da so pri rigolanju vinograda vzli. od naselbine v prvi poloviei 20. si, ob skeletnih grobovih odkrili več dolgih železnih mečev. Podatka do- lu einen völlig neuen Kontext stellte das Objekt S die Entdeckung eines evident frühchristlichen in der Nähe gelegenen Kindcrgräberfeldes. Obwohl man auch dieses nicht genauer datieren kann, geholt es zweifellos in die Spitiantikc. So erscheint die zuvor aufgestellte Hypothese fraglich. Es stimmt zwar, daß wir keine Gräber iu der unmittelbaren Umgebung oder sogar darin landen, jedoch liegen sie davon nur einige Meter entfernt. Handelt es sich etwa um eine zeitliehe Verschiebung? Dürfen wir die Existenz einer heidnischen Kultsiätie nur bis zum 5. Jh. und dann gleichzeitig mit der Entstehung des frühchristlichen Gräberfeldes eine Veränderung det Funktion zu einer Eriedhofskapclle vermuten? Die bescheidenen bisherigen I unde in diesem Teil der Siedlung und die nichtorforschtc Umgebung lassen heute keine endgültige Antwort zu. deswegen n m II dieses Problem neben den oben angedeuteten Vermutungen offen bleiben. Man kann die Entstehung der Siedlung im Hinblick auf die Analyse der Kleinfunde mil großer Gewißheit in die zweite Hälfte des 4. Jh. datieren. Da die stratigraphi-schen Angaben keine genaueren Unterscheidungen im Material zulassen, ist es auch nicht möglich, die Frage zu beantworten, ob die Siedlung seil Beginn des 5. Jh. bis zum Ende des 6. Jh, kontinuierlich besiedelt war oder oh es dazwischen eine Zäsur gegeben hat, wie wir sie im Ci roßteil ähnlicher Fundorte beobachten. In den Häusern sind keine Veränderungen zu erkennen (mit Ausnahme der Renovierung der Gebäude 4 und 5 wo wir zwei Löcher unter dem Balkenlager feststellten), die eine Unterbrechung des Lehens bestätigen würden, Oes wegen dürften wir mit Vorbehalt vermuten, daß zumindest die Häuser 2 und 4 vom 4, bis zum fi. Jh. bewohnt waren und Ende der Spät antike verlassen w niden. Das bezeugt die in silu ge fttndenc, vorzüglich erhaltene Keramik, die die Bewohner nicht mitnehmen konnten (siehe oben). Ein Vergleich von Tinje mit den besser erforschten spätantiken Anlagen in der Nachbarschaft, wie Rifnik, Vranjc, Brinjeva gora, AnCnikovo gradisee, bestätigt einen ganz eigenständigen Anlagentypus. Bei allen angeführten Fundorten sind die Häuser mit Mörtelmauern gebaut und die Siedlungen von einer Befesligungsmauer umgeben. Ähnliche Holzgebäude mit ähnlicher Lage am Hang und nur natürlicher Befestigung entdeck Ion wir anhand von Schnitten im Fundort Vipota. der allerdings viel kleiner isl (Ciglenecki, Pirktitajor I98?i 224). Sehr ähnlich ist auch die Anlage auf den Svete göre, wo man auf dem Gipfel desgleichen keine S iedlungsspureri entdeckte, die angedeuletcn I tolzgebäudc am Hang weisen allerdings einen ähnlichen Charakter und eine ähnliche Größe auf vs ic diejenigen aufdem Tinje (CigJencCki 1992a. 70). An dem Ort, wo die Kontrolle des Zuganges zum i ïipfel am leichtesten ist, lag ein gemauertes Gebäude, höchstwahrscheinlich halte es die Funk lion eines Wehrturmes ( Koroscc P. und J. 1978,434-436). Eine ähnliche Situation findet man auf der Donne ka gora vor, wo die Torrassen auf die Verbreitung der Gebäude am umfangreichen Südhang des Berges hindeuten (Cigleneöki 1992a, 2li-.W). Aus 1^1 INTLKI^KTACIJA NASELBIN S K J J-l OSIAI-IH IN VPETOST V slej ni bilo mogoče preveriti na terenu; če to dr/i, bi sineli pričakovati celo večjo langobardsko posadko. Tinje potrjuje že večkrai izraženo tezo o umestitvi v Justinijanovi dajovnici omenjenega Poli s Norikona ita območje skrajnega južnega dela Nori ka oziroma na območja mestnih teritorijev Petovione in Celcje (prim. Fggcr I929b: Grafenaucr 1978. 228; Ciglcuečki I992a). Kljub izraženim nasprotnim mnenjem (zadnjičpri M. Šašel Kos 1994, 285:^287) je vedno bolj razvidno, tla na območju Petovio-ne ni langobardjkih najdb, zato pa vedno razločneje prepoznavamo parcialno langobardsko prisotnost v odmaknjenih hribovskih postojankah, v utrjenih višinskih naselbinah starosclskcga prebivalstva, l e pa so osredotočene prav v hribovitem jugovzhodnem zaledju Celcje in spora-dično se ve meje od tod, Podrobnejša analiza langobard-Kkih najdb je pokazala, da je bila v vsaki pomembnejši naselbini prisotna vsaj ena langobardska družina, ki je prev zela nadzor nad naselbino. To je bilo poleg Tinja mogoče ugotoviti še na R i Iti i k ti, Vranju in .Svetih gorah (Cigleneč-ki 2000, v tisku). Poleg že omenjenih grobov z meči tudi ostali podatki o grobnih najdbah na T i njo nakazujejo delno že razvidno razporeditev poznoantičnih grobišč, V spodnjem delu naselbine se povsem blizu ostal in stanovanjskih hiš nakazuje manjše otroško grobišče. Večji sarkofag je bil najden vzh. od tovi v večji razdalji in nakazuje torej poziioantično grobišče odraslih (Cigienečki 198 I a t. Omembe grobov v skrinjah pri Pertinaiu kažejo prav tako na del grobišča, ki pa ga časovno ne moremo podrobneje določili (Saria 1939a. (>5). Ker grobišča niso raziskana, ni mogoče natančneje analizirati njihovega odnosa do naselbine, smiselno se zdi opozoriti le na ohstoj različnih grobišč, kot se je to dovolj razvidno pokazalo že prt Kranju (Sagadm 1988. (iM in kar bo. v prihodnosti spremenilo morda naša gledanja na nekatera že znana, a časovno z naselbinami ne povsem skladna grobišča i Vranje, delno Ril ni k). iNh-.RKKHrtl kJN PÜR S|i |)t,lrN(iSHl;SI I. t 'M> 1>I Kl N .., I lolz waren vermutlich auch die Gebäude auf dem Kuzelin, wo man das Bestehen der Festung in die zweite I iält'te des 4. und in den Beginn des 5. Jh. datieren kann: Dort sind nur die Grundrisse von scharf begrenzten Estrich flachen erhalten, die die Lage und die Größe der Gebäude kennzeichnen (Sokol 1994, 2112-20,1), Als Analogie darf man eine ähnliche Lage der Siedlung und der 1 lolzbauten auf dem Veliki vrh oberhalb von Osredek pri l'odsredi anfuhren, wo man als Befestigung den vorgeschichtlichen Wall nutzte. Dort wurden bislang nur kleinere Schnitte gelegt, die Funde deuten dagegen au feine Benutzung der Anlage nur in dem kurzen Zeitraum der zweiten Hälfte des 3. Jh. hin (Cigleneckt 1990. 148-149). Eine besondere Frage, auf die es vorübergehend keine Antwort gibi. isi die Frage zum Charakter der spatantiken Siedlung und zu ihren Bewohnern. Der Fundort hat einen großen Umfang und eine außergewöhnliche Besiedlungsintensität, wodurch diese bedingt war. ist heute noch nicht geklärt. Es handelt sich vielleicht um eine große Siedlung der aus den nahegelegenen Tälern gellt dienen einheimischen romanisierten Bewölkungen oder vier Einwanderer aus anderen Gebieten? Hatte die Siedlung zu Beginn einen betont militärischen Charakter oder sogar angesiedelte Föderale? Die Fundanalyse bestätigt diese Hypothese vorerst nicht. Vielleicht erhärtet eine solche Vermutung neben den Fragmenten glatt verziert er Keramik der Zenon-Tremissis. Hei der ethnischen Bestimmung der Fundorte mit den TremissismünzeH Kaiser Zenons ist äußerste Vorsicht geboten (vgl. Bierbrauer 1987, 332, Anm, I und Bozic. Cigietieeki 1995, 2(i2). Ohne Zweifel erregt die Aufmerksamkeit eine immer größere Konzentration von Funden von Goldmünzen, die unter Odoakcr und den Gstgoten in Italien geprägt wurden, wie auch einzelner besser bestimmter germanischer Funde in einigen strategisch wichtigereil Anlagen. Mail muß hervorheben, daß die Struktur der Funde der Slrtiklur in anderen Kundorten ähnelt und überwiegend auf eine romanisieile einheimische Bevölkerung hindeutet. Ein wichtiges Zeichen, das die Entstehung einer solch großen Siedlung aufklären könnte, sind die Spuren metallurgischer Tätigkeit in einigen Objekten. Die Ofen-broeken und die liesie von Käscnschlaeke zeugen trotz ihres fraginenlarischen Charakters von der großen Bedeutung dieser Tätigkeit in der Siedlung. Der Fundort liegt nämlich in einem eng begrenzten Bereich, wo auf der metallogenetischen Karte das Blei und das Zink vorkommen eingezeichnet sind (Droventk et al. 1978). Das könnte die Wahl des Ortes wie auch die Größe und indirekt auch die Bedeutung der Anlage erklären. Wiihrend es von der All wesenheit von Ostgoten bislang keine Spuren gibt, fanden wir in vier Siedlung verläßliche Anzeichen für die Anwesenheit von Langobarden, Wie schon oben erwähnt, deuten die Sporen auf die Präsenz m i ndestens einer langobardisdten Familie in der Siedlung (Gebäude 4) hin. Vielleicht gab es sogar mehrere solcher Familien. Die Einheimischen erinnern sich, daß beim Rigolen des Weingartens östlich der Siedlung in der cr- 152 IMI RPRL [AHM NASELBINSK1I! OS TAlJts IS VPI IOSS V . INTERPRETATION UHR SIEDl1 NiiStti STI- LIM) ni'HI K slen Hälfte des 2U. Jh. neben den Skelettgräbern mehrere hinge Kisensehweiier entdeckt wurden. Die Angabe konnte bislang nicht im Gelände überprüft werden; falls dies zu-inlTt, wäre sogar eine größere langobardische E)e Satzung zu erwarten. Der Komplex Tinje bestätigt die schon mehrmals ausgesprochene These von der Verlegung der in Jusiinians Schenkung erwähnten l'ölts Norikön in den Bereich des äußersten südlichen Teils Norieums oder in den Bereich der Stadt lern ton en PoetOvios und t'cleias (vgl. Egger 1929; Grafenauer 1978. 228; CiglencÖki 1992a). Trotz gegenteiliger Auflassung (zuletzt M. Sasel Kos 1994,285287) wird immer ersichtlicher, daß es im Raum Poetovio keine langobardisehen Funde gibt, dafür ist aber immer deutlicher eine partielle langobardische Anwesenheit in den abgelegenen Gebii^sanlagen, in den befestigten 1 löhensied lungen der einheimischen romanisierten Bevölkerung zu erkennen, Diese konzentrieren sich gerade auf das gebirgige südöstliche I Unterland von Ceteia und sporadisch kommen sie auch nördlich von dort vor. Wie eine detailliertere Analyse der langobardi scheu Funde ergehen hat, war In jeder bedeutenderen Siedlung wenigstens eine langobardische Familie anwesend, die die Kontrolle über die Siedlung übernommen halte. Dies konnte man neben dem Tinjcauch auf dem Rifhik, dem Vranje und den Svete gore feststellen (Cigleneöki 2000. im Druck). N eben den schon erwähnten Gräbern mit Schwertern deuten auch die anderen Angaben von den Grabfunden auf dem Tuijc auf die zum Teil schon ersichtliche Anordnung spalantiker C iräher leider. Im unteren Seil der Siedlung zeichnet sich ganz in der Niihe der Wobngehiiudereste auch ein kleineres Kindergrüberfeld ab, Der größere Sarkophag wurde östlich davon in größerer Entfernung gefunden und deutet also auf ein spätantikes Gräberfeld für Erwachsene (C i g I eneck i 1981 a). D i e EtSvInnungen der Ki st engrä be r he i Peninac deuten desgleichen auf einen Teil eines Gräberfeldes, das man nicht genauer datieren kann (Saria 1939a, 65). Da die Gräberfelder nicht erforscht smd, kann man ihre Beziehung zur Siedlung nicht genauer analysieren; sinnvoll erscheint nur, auf die Existenz verschiedener Graberfelder hinzuweisen, wie es sieh schon bei Kranj deutlich zeigte (Sagadin I9KK, 66) und was in Zukunft vielleicht unsere Ansichten von einigen schon bekannten, aber zeitlich mit den Siedlungen nicht übereinstimmenden Gräberfeldern verändern wird (Vranje. zum Teil Rifnik). ZGODNJESREDNJEVESKA POSEl.i FEV Ce pustimo oh strani etniüne opnedelitve, ki ob nekaj nez-nacilnih kovinskih predmetih in keramiki niso mogoic. sc zdi na sedanji stopnji raziskav pomembno preveriti predvsem obstoj naselbine v £asu po pröpudu po/noantienih stavb, Dosedan¡i izsledki, posebej analiza keramike, potrjujejo ob novo naselbinc in ponekod (stavba fi) nakazujej|j FRÜH MITTELALTERLICHE BESIEDLUNG Wenn wir die ethnische Bestimmung außer aclu lassen, die angesichts einiger nicht typischer Metallgegeiistande und Keramik nicht möglich ist. scheint beim jetzigen Forschungsstand bedeutsam zu sein, vor allem die Existenz der Siedlung in der Zeit nach dem Verfall der spätantiken Gebäude zu überprüfen. Die bisherigen Ergebnis- 153 Interpretacija nasii funskîh OsTàljn in vpi rosi v ... morila celo slik stfuejSega z novim jïjrebivalstvom, O zna-č ilj il te poselitve je mogoče reči le. tla gre za (rajno poselitev, ki je bazirala, podobno kot poznoantična, na inrkič-nem gospodarstvu ob nadaljnjem izkoriščanju bližn jih ru-dišč. Stavbe 5. -!4H in Ciglenečki I992b). Raziskave te vrste so v sedanjosti nekako Odrinjene ua rob raziskovalnega interesa, čeprav so neprecenljivega pomena za ugotavljanje eventualnega 1 Zahvaljujem se vodji izkopav'Uïjj M, Ntnnvmk t.iulič ilt i/ki> pavylcu M. NovSmkli K 11 kl'ltM VI ION DER SHÎI)LLN(;Skl[Sl ] l 'NJUH kl N ... se. besonders die Analyse der Keramik bestätigen eine Instandsetzung der Siedlung und mancherorts (Gebäude ii) deuten sie sogar eventuell auf eine Berührung der ii Heren mit der neueren Bevölkerung. [ her den Charakter der Siedlung läßt sich nur sagen, daß es sich um eine DauerSiedlung handelt, die, wie die spiitantike, auf autarker Wirtschalt mit weiterer Nutzung der nahegelegenen hizlager-stätlcn gründete. I We Gebäude 5. und 7. worin s lawenzei Miches Material eindeckt wurde, unterscheiden sich, wie schon oben erwähnt. von den alleren vor allem durch die weniger qualitälvoll ausgciührten Balkenlagen Im Vergleich zu Haus 4 *and auch nicht so ausgeprägte Trennwände zu beobachten, deswegen scheinen sie einräumig gewesen zu sein. I )ic I lerdstellen wurden nicht in situ entdeckt, in t iebiiude 5 waren nur die llerdstellcilränder erhallen Sonst sind die (. iebiiude nach Bau weise und I .agedcii älteren sehr ähnlich, Weder der Beginn noch das linde der zweiten Phase auf dem I inje können genauer datiert werden. Die Elemente im Gebäude 6, die eine enge Beziehung zur spiii-aniikcn Tradition erkennen lassen, deuten auf das 7. Jh, h im, jedoch konnte man keine verläßlichen Keramik exemptai e aussondern. So weist die Zusammenstellung der Keramik in den Gebäuden 4 und 5 erhebliche Unterschiede in der Gestaltung, dem Dekor und der Herstellung der Gefälle auf (TM. 145 und ¡46). Im Hinblick auf die nur annähernd datierte Keramik liai man. wie es scheint, keine Elemente in den abgeschlossenen Schichtender Wohn gebäude beobachten können, die das 9. Jh. überschritten bauen. Warum die Gebäude damals erneiu verlassen wurden. kann man heute nicht mit Gewißheit beantworten. Die spatere Bevölkerung scheinl sich trotz Aufgabe der Gebäude m unmittelbarer Nähe vom Iinje erhalten zu hohen. Der hoehniittelalterlidie Turm, dessen Besitzer zum erstenmal schon im Jahre 1197 erwähnt werden, wurde gewiß nicht zufällig nufdemTinjegipfel errichtet (Stopar 1993, 139), Aul'eine dichte Besiedlung dieses Bereiches im Mittelalter deinen auch indirekt die Uberrcsle zweier nahegelegenen Burgen hin, und zwar die Burg von Zusem i Stopar 1993, 139-144) und die nur im Grundriß erkerin-baren Ruinen in Dobrina (Ciglcnciki t974b). l in Vergleich der Architektur der auf dem I in je entdeck len Gebäude mit den übrigen frühmittelalterlichen Fundorten ist nicht möglich, weil diese nicht genügend erforscht sind. Man kan nur die Funde der kleinen materiellen Kultur miteinander vergleichen, vor allem der Keramik. Von den näheren Fundorten kommen in Frage nur das in letzter Zeil systematisch erforschte AnCnikovo gradisüe bei JuijjSna vas (StrmCnik 1997. 272-27K). die in kleinerem Umfang sondierte /helovska gora (Pirkmajcr l 986) und die nur durch das erforschte Gräberfeld bekannte Brinjeva gora I Pallié 1969b). Wie wir schon bei der Analyse der Keramik bemerkt haben, sind gerade in diesen Fundorten die besten Pat a Helen zum späteren feil der Keramik vom Tinje zu sehen. Bedeutend wird auch der Vergleich des Keramikmaterials vom Tinje mit der Keramik der vor kurzem gefundenen W'olingruhen in Spoduje 154 InH KI'HI TU'IJA NrtSlil Í1INSKI1I OSTAIIN IN VPETOST V ... srečanja starosckkega prebivalstva s slovanskimi prišleki m za ra zre í i to v problema morebitnega vztrajanja si aro selcev na isiih poselitvenih območjih. Problem kontinuitete poselitve po 6. si. je bil posebej pri zgodovinarjih (priitt. Grafenaum 1970 71.18-30; Šašel 1972: Bratož 1') fi, 212 2 4) že mnogok ra t o hrnvna van, ven da r so ar- heoloSki pokazatelji slabo poznani. Pri arheoloških najdiščih hi smeli izpostaviti preti vsem domnevno kontinuiteto pri grobiSčih H led Pristava (Pletorski 1999) in v Kranju iSagadin 1991,37), Na večji oddaljenosti po/.namo znake po/nejSe poselitve na velikem poznoantičnem najdišču na Sv. Hemi (1 lemmabcrg). Tu gre za zelo podobne razmere, saj so ua naselbini, ki je vztrajala Vse do konea st„ odkrili fragmente lončkov 1. i. praškega tipa, ki sodijo v začetno fazo slovanske naselitve (Rodríguez 1997, 162), Večji časovni razmik v naselitvi paje opazen v gradivu na LavaritU, Tonov eo vem gradu in Ajdni. V slovenskem prostoru se nakazujeta dve izrazitejši skupini poznoanličmb višinskih naselbin, ki so bile poseljene tudi v slovanskem obdobju. V prv i skupini sialneje poseljenih najdišč smemo poleg 'finja navesti še Ančni-ko\o gradišče (SlrmČnik 1997, 272-278), BaŠelj (Knilic 1999). /belov sko goro K iglenečki 1992a, 56). Prt tem se zdi, da gre vsaj pri AnČnikovem gradišču za ponovno uporabo že \ antiki opuščenib zgradb in da se médizkopanim poznorimskim ter slovanskim gradivom razpira uistole-teri hiatus. ki se potrjuje tudi v že raziskanem grobišču pod Brinjcvo goro (Pahič 1969h). Podobnoje pri Zbclov-ski gori, kjer je bilo doslej mogoče ugotoviti v naselbini le po/nori msko fazo in številnejše slovauskodobne najdbe, ki jih je mogoče staviti.¡Okvirno v t>. si. (Ciglenečki 1^92h, 56; CigleneČki 1992a, N4-S5) Bašelj je slabše raziskan, zato je vprašljivo ali je velika količina doslej najdenih kovinskih predmetov \/ 9. si. zadosten razlog za domnevo o Stalne j ši poselitvi ali pa gre le za sledove kratkotrajnega obiska v določenem trenutku na hitro opuščene utrdbe (Knitic 1999). V drugo skupino sodijo v slov anskcnl obdobju le občasno ali kTatkotrajneje poseljeni Tonoveov grad Kiulc-neeki Í997, 26). Hom nad Soro. Dunaj pri Jereki, Ajdna. Korinjski hrib (Ciglcuečki 1992b, 57-5X}, t inuhšče pri 1 )u-naju in .Sv, Lambert (neobjavljeno). Se na j tesnejši kontakt se kaže na Tin ju, Korinjskem hribu in Sv liemi Drugod se zdi Časovni razmik večji. Žal pa je gradivo s Sv. Heme objavljeno le parcialno in brez konteksta I Rodríguez 1997, t. K; 9: 12: 117-126). na Korinjskem hribu pa je kasnejša plast zastopana doslej le z eno najdbo [t iglenečki 1994, f. 9: 14). Izsledki na najdiščih, kjer se pojavljajo sledovi obeh časovnih stopenj, so dvosmiselni. Pri naselbinskih objek nh nam še nikjer ni uspelo dokazati kontinuitete življenja. Pri sodobne je raziskanih najdiščih, kot so Tonoveov grad, Ančnikovo gradišče in Ajdna. je Že povsem jasno, da je pr išlo do ponov ne naselitve, saj je bila poznoantična plast \ stavbah dobro razvidna in enotna, kasnejši prebivalci pa Im I i lU'Rr i \l H>N DER Sil OluriitiSKi S i l und iii-:ri n ... Note und Slivttiea sein, die nach einer ersten flüchtigen Durch sieht der noch unveröffentlichten Funde eine sehr ähnliche Gestaltung und Verzierung der Keramik aufweisen1. Besiedlungsspuren sind in befestigten Siedlungen nach Hude der Spätantikc in Slowenien und im weiteren Gebici bescheiden (Überblicke hei CigleneCki 1987a, 146148 und.CiglcncCki 1992b). Erforschungen" dieser Art sind gegenwärtig etwas an den Rand des Forschungsinteresses gedrängt, obwohl sie von unschalzbarer Bedeutung sind für die Feslsiellutig eventueller Begegnungen der einheimischen romanisierJcn Bevölkerung mii den slawischen Einwanderern und für die Losung des Problems eines eventuellen Verharrens der Altansässigen in denselben Bcsicdlungsbereichon. Das Problem der Kontinuität nach dem 6. Jh. wurde besonders von den Historikern (vgl. Grafenauer 1970-71. 28-31): Sasel 1972; Bratoz 1996,219224) schon vielmals erörtert, jedoch sind die archäologischen Indikatoren nur schlecht bekannt. Bei den archäologischen Fundorten dürften wir eine vor allem niutmaLl-liche Kontinuität bei den Gräberfeldern Bled Pristava (Plelerski 1999) und in Kranj (Sagadin 1991, 37) erwarten. In größerer Entfernung gibt es Anzeichen für eine spätere Besiedlung in dem grollen spätantiken Fundort aut'dem 1 lemmaherg. 11 ier handelt es sich lim sehr ähnliche Verhältnisse, denn man entdeckte in der Siedlung, die Iiis zum linde des 6. Jh. dauerte, Fragmente von Töpfen des sog, Prager Typus, die zur Anfangsphaseder slawischen Besiedlung gehören (Rodriguez 1997. 162). Eine größere Zeilverschiebung in der Besiedlung ist im Material von I Avant, dem Tonoveov grad und der Ajdna zu erkennen. Itn slowenischen Gebiet zeichnen sieh zwei ausgeprägtere (¡nippen spätaniiker Ilöhensicdlungen ah. die auch m slawischer Zeit besiedelt waren. In der ersten Gruppe der kontinuierlicher besiedelten Fuhdqrte dürfen wir neben Tinje noch AnCnikovo gradisce tStrmcnik 1997, 272-27S). Baseij (Knille 1999) und Zhclovska gora (Cigleneiki 1992a, 56) anführen. Dabei scheint es sich bei Anenikovo giadisce um eine erneute Benutzung der schon in der Antike verlassenen Gebäude zu handeln, zwischen dein freigelegten spät römischen und dem slawischen Material liegt eine Zeitspanne von dreihundert Jahren, die auch in dem schon erforschten (iräbcrfeld unterhalb der Brin je va gora eine Bestätigung findet il'ahte 1969b). Ahnlich verhält es sich bei der /belovska gora, wo man bislang in der Siedlung nur eine spätrömische Phase und zahlreiche slawische Funde feststellen konnte, die man annähernd in das 9 Jb datieren kann (('iyjeneeki 1992b. 56 und t iglcnecki 1992a, X4-N5). Baseij ist schlechter erforsch!, deswegen erscheint es fraglich, oh die grolJc Menge der bislang gefundenen Metallgegenständie ein genügender Grund für die Annahme einer dauerhafteren Besiedlung darstellt oder ob es sich nur um Spuren eines kurzfristigen 1 Ich bcdunkv mivli beim \ eitfr di-r (iuibungcn M Slrminik (Julif und M. Noviiik. der die Grabaugcn durchgctiihn h,n 155 Interpretacija naselbinskih ostai in in vpetost v Interpretation der s^dlungsresti; und peren sn delno ponovno uredili že poraSene puznoantične zgradbe {Ciglenečki 1997, 26), Po pregledu najdišč s sorodno problematiko je razvidno, da se prav na Tinju ponuja možnost minueiossncga raziskovanja posameznih stavb, v katerili bo tako upam mogoče naj zanesljiveje izluščiti potek kasnejše poselitve in eventualni stik s starim prebivalstvom. Besuches in einem bestimmten Augenblick der schnell verlassenen Befestigung handelt [Knific 1999), in die / weile Gruppe gehören im Frühmillcljjüter nur die zeitweilig oder kürzer besiedelten Fundorte Tonovcov grad (Cigleneiki 1997,2b), Horn, Jereka, Ajdna, Koriitjski hrib (Cigtcnecki 1992b. 57-5K), Gradisie pri Dunaju und Sv. Lambert (unverüilentliehl). Der engste Kontakt zeigt sich auf dem Tinje, dem K.orinjski hrib und dem Hemmaberg. Anderswo scheint die zeitliche Verschiebung größer zu sein. Leider isi das Material vom Hemmaberg nur partiell und ohne Kontext veröffentlicht (Rodriguez 1997, Inf K: 9: 12: U7-126). auf dem Korinjski hrib ist die spätere Schicht dagegen vorerst nur durch einen Fund vertreten (Ciglencfiki 1994, Tal". 9: 14). Die Ergebnisse in den Fundorten, wo Sparen beider Zeit stufen auftreten, sind zweideutig. Bei den Siedlniigs-objeklen ist es uns noch nirgends gelungen, eine Besiedlungskontinuität zu beweisen Bei den modernerer forschten Fundorten, wie Tonovcov grad, Aninikovo gradiScc und Ajdna, ist schon klar, daß es zu einer erneuten Besiedlung gekommen war, denn die spätantike Schicht in den Gebäuden war gut erkennbar und einheitlich, die späteren Bewohner setzten zum Teil die schon verfallenen spätantiken Gebäude erneut instand (Ciglenccki 1997, 2(>), Nach der Durchsicht der Fundorte mit ähnlicher Problematik isi ersichtlich, daß sieh gerade auf dem Tinje die Möglichkeit einer minutiösen Erforschung der einzelnen Gebäude bietet, worin man, wie ich hoffe, den Verlauf der späteren Besiedlung und eventuelle Kontakte mit der alten Bevölkerung am verläßlichsten wird feststellen können. 1008 povzetek zusammenfassung V hriboviti, od važnih cest odmaknjeni in v zgodnjem rimskem obdobju malo poseljeni notranjosti skrajnega južnega dela Norika so v pozni mm k i nastale številno višinske naselbine. Med bolje raziskane se po zaščitnih izkopavanjih leta 19H0 in I9KI uvršča tudi Tinte nad Loko pri Zu-simi. V začetku so raziskovalci domnevali poznon ulično posto janko na vrhu hriba, kjer je v 12. st. sta i manjši srednjeveški utrjeni stolp Topografski ogledi in zaščitna razi skovanj a so pokazali, da je ležala naselbina na prostranem južnem pobočju hriba, ki je bilo pretežno naravno zavarovano s strminami, na lažje dostopni vzhodni strani pa utrjeno z dvema vzporednima jarkoma. Lega naselbine na pobočju in pretežno lesene stavbe naselbino razlikujejo ud drugih že raziskanih naselbin, kot so Rifnik, Vranje. Ajdna in Korinjski hrib, nakazujejo pa delno sorodnost s postojankami Svete gore, Vipota in Donačka gora. V srednjem in delno v spodnjem delu pobočja so bile odkrite ost ¡tinte sedmih v skalno pobočje vsekani h lesenih zgradb in manjšega zidanega objekta. Stavbe so bile grajene pretežno iz vodoravnih lesenih brun in krite s slamo ali skodlami. Stavba 4 je bila predeljena, ostale so bile najverjetneje enoproslurske, Sedmim delno ugotovljenim stavbam se pridružujejo sledovi drugih stavb, ki so bile ugotovljene s sondiranjem, in tako nakazujejo obsežno in izredno intenzivno obljudeno naselbino. Posebno pozornost zbuja majhen zidan objekt K, ki ga lega, izoblikovanost in najdbe živalskih kosti opredeljujejo kot manjše svetišče. Prvotno domnevo o poganskem Svetišču v naselbini je postavilo pod vprašaj odkritje manjše skupine otroških grobov izrazito zgodujckrščtiiiskega značaja v n jegovi bližini. Izražena je domneva, da je ta objekt prvotno služil poganskim obredom, lik t ati z nastankom bližnjega grobišča pa naj bi bil morda spremenjen v pokopališko kapelo. Številne najdbe orodja in živalskih kosti dokazujejo, da so se prebivale! \ naselbini ukvarjali predvsem s poljedelstvom in živinorejo in da so se povečini sami oskrbovali, Sodeč po ostankih živalskih kosti so se prehranjevali predvsem s svinjino, govedino iti drobnico. Zelo redko uvoženo posod je kaže na slabše trgovske /veze / oddaljenimi kraji, čeprav so tudi le obstojale, V več stavbah so bili odkrili ostanki žlindre in del prenosne peči za lopi jen je Im hügeligen, abseits der wichtigsten Verkehrsstraßen gelegenen und in römischer Zeit wenig besiedelten Gebiet des äußersten südlichen Teils von Noricum entstanden in der Spätantike zahlreiche llöhensiedlungen. Zu den besser erforschtes! gehört nach den Rettungsgrabuugen von 198Ö und 1981 auch Tinje oberhalb von Loka pri Zusmu. Zu Beginn vermuteten die Forscher eine spätantike Anlage auf dem Gipfel des Hügels, wo im 12. Jh. ein kleinerer mittelalterlicher Wehrturm stand. Wie die topographischen Begehungen und die Rettuiigsgrabungen ergeben haben, lag die Siedlung am weiten Südhang des Hügels, der überwiegend durch Steilhänge und an der leichter zuganglichen Oslscile durch zwei parallele Gräben befestigt war. Durch die Lage der Siedlung und die vorwiegend aus Holz errichteten Gebäude unterscheidet sich die Siedlung von den anderen schon erforschten Siedlungen, wie Rifiiik, Vranje, Ajdna und Korinjski hrib, sie weist allerdings eine gewisse Ähnlichkeit mit den Anlagen auf den Svete göre, der Vipota und der Donaeka gora auf. Im mittleren und zum Teil im unteren Bereich dos I langes wurden die Reste von sieben in den Felshang gehauen ea I lolzgebänden und einem kleineren gemauerten Objekt entdeckt. Die Gebäude waren vornehmlich aus horizontalen Balken errichtet und mit Stroh oder Schindel gedeckt. Gebäude 4 war abgeteilt, die übrigen bestanden höchstwahrscheinlich aus einem Raum. Neben den sieben zum Teil festgestellten Gebäuden ^tieß man auch aufspüren anderer Gebäude, die mau durch Sondierungen eindeckte. sie weisen so auf eine umfangreiche und äußerst intensiv bevölkerte Siedlung, Besondere Aufmerksamkeit erregt das kleine gemauerte Objekt 8, (.las die Lage, die Furm und die Tierknochenfunde als kleinere Kultsiätte bestimmen, Die ursprüngliche Vermutung von einer heidnischen Kultstätle in der Siedlung brachte die Entdeckung einer kleineren Gruppe von Kinderg rabern mit ausgesprochen frühchristlichem Charakter in dessen Nähe ins Wanken. Dieses Objekt diente vermutlich zunächst einem heidnischen Kalt und wurde während der liiiistehting des nahen Gräberfeldes vielleicht in eine Friedhotskapelle umgestaltet. Wie d i e zah Ireichen G eräte und Ti e rk nochenfunde bezeugen, beschäftigten sich die Bewohner der Siedlung vor allem mit Ackerbau und Viehzucht und versorgten sieh größtenteils selbst. Den Tierknochenfunden nach zu ur- 157 POVZüJL'K rude. Prav to območje je namreč zelo bogato s svincem in cinkom, zato se zdi, daje bila prisotnost ilidiSč pomembna spodbuda za nastanek in razvoj naselbine. Kov uisko. slekleno in koščeno gradivo ter redki kosi boljše keramike dajejo <>b novcih le skop časovni okvir, Te najdbe zanesljiveje uvrščajo le začetni del naselbine, m sicer v drugo polovico 4. m na začetek 5, si. 111 posredno s spol i jami nakazujejo obstoj svetišča ali bližnje naselbine iz zgodnejšega rimskega časa. Med poznejšimi najdbami so posebej pomembni /enonov trem is, kos sigílale Late Roman G i/ začetka (>. st. in dva značilna kosa lango-bardske keramike iz. 6. st, Postantično obdobje na naselbini pot tjuje le železna pravokotna pašna spona, /aloje na tem najdišču toliko pomembnejša analiza številne grobe keramike, kije pokazala jasno ločitev časovno različnega gradiva po posameznih objektih irt ponekod njihovo preplaši uev /a boljše razumevanje tinjske grabo keramike je bil dodan izbor značilnih lipov keramike iz drugih sorodnih poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških najdišč. Predstavljene analogije Ti nje zanesljivo opredeljujejo kol naselbino, ki je bila kmalu po opustitvi poznoantičnih zgradb ob koncu 6. si. ponovno naseljena ter dokončno opuščena šele po l>. st. ali celo kasneje. Prav množična zastopanost obeh časovno različnih keramičnih skupin po-sodja v podobnih stavbah odpira a deloma tudi že rešuje problematiko kontinuitete poznoantične naselbine. Analiza omogoča vpogled v značilnosti lokalne keramične proizvodnje m pojasnjuje povezanost naselbine z drugimi sočasnimi v sosedstvu. Tako so v pozaoaiilieiiem časn vidne naj močnejše povezave z naselbinami na Prapretnem, Rif-niku. Vran ju, Svetih gorah in V i pot i. zgodnjesrednjeveš-ko gradivo pa izkazuje največjo sorodnost z najdbami z /belovske gore in JuriSnc vasi. Osredotočenost posod z glajenim okrasom v stavbi 4. od kaierih imata dve najboljši analogiji pri langobartlski keramiki, nakazuje pri-soinosi tangobardske družine v naselbini, podobno kol je bilo to ugotovljeno že za R itn i k in Vranje. Raziskave so v veliki meri načele ključni problem tiujské naselbine, kije hkrati osrednji problem slovenske etnogeneze. Enakomerno zastopane poznoantične i ti kasnejše. slovartskodobne najdbe na Fitiju ponujajo možnost vpogleda v obdobje prvih stikov, proees spajanja in stap-Jjanja starejšega prebivalstva z nov im. Ob vseh omejitvah, kijih nudi zaščitno izkopavanje delno uničenih objektov, je mogoče reči. daje bila pri dveh objektih najdena podobna sestava najdb, kot na večini drugih sistematično izkopanih poznoantičnih naselbinah (posebej na Kifniku, Vranju, Prapretnem in Svetih gorah). Tako se kaže poz noantična sestava najdb najbolje v stavbi 4, kjer se ji pridružuje tudi manjši del laiigobardske keramike m morda celo OStaline starejše glajene keramike. Zaključeno sestavo poznoantične keramike je opaziti tudi pri obeh jamah objekta 2, Zgornji del nad jamama kaže močno poznoan-liČno plast (posebej z najdbami oh obeh ognjiščih), ki pa jije že delno primešana slo vansk udobna keramika, tako da je mogoče domnevali tudi kasnejšo uporabo le naselbinske terase, ZlFSAUMi \l ,VSSUNO teilen, ernährten sie sieh vor allem von Sehvveineii. Ii indem und Kleinvieh. Die sehr scheuen eingeführten Gefäße deuten auf schlechtere I landelsbezichuiigcn zu den entfernten Orten him, obwohl auch diese existierten. In mehreren Gebiillden wurden Eisenscblackenrcste und der Teil eines tragbaren Eiscneizschmclzofens eindeckt. Cieradc dieses Gebiet hal ein sehr großes Blei und Zinkvorkommen, deswegen scheinen die Erzlager ein wichtiger Impuls zur Entstehung und Entwicklung der Siedlung gewesen zu sein, D i e M cta 11 -. G las und K nochenfunde sowie d ic sel-icucn Sliicke der I cinkeramik bieten neben den Münzen nur einen dürftigen zeitlichen Rahinen, Zuverlässiger datieren vliese Futlde nur den älteren feil der Siedlung, und zwar in die zweile 1 lälflc des 4. und den Beginn des 5. Jb., mit den Spolien weisen sie indirekt auf die I xistenz einer Kullstalie vuler einer nahen Siedlung aus der römischen /.eil. Unter den späteren Eunden sind von Bedeutung ein Zenontreinissis, eine Laie Roman G Form vom Beginn des 6. Iii. und zwei charakteristische Slüeke langobardischer Keramik aus 6. dem Jh Die pos(antike /eil in der Siedlung hesiäiigi nur eine eiserne rechteckige Gürtelschnalle. Deswegen ist in diesem Fundort die Analyse der zahlreichen Grobkeramik, die eine klare Differenzierung des zeitlich unterschiedlichen Materials in den einzelnen Objekten und mancherorts ihre Ühersehicluung aufzeigte, um so bedeutsamer, /um besseren Verständnis der Tinje-tirob-keramik wurde eine Auswahl vier charakteristischen Typen der Keramik aus anderen ähnlichen späiaiitiken und frühmittelalterlichen Fundorten präsentiert. Die vorgestellten Analogien bestimmen Tinje als eine Siedlung, die bald nach der Aufgabe der spätantiken Gebäude gegen Ende des iv Jh, erneut besiedelt und erst nach dem '). Jh, oder sogar später endgültig v erlassen wurdet Gerade das zahl reiche Vorkommen beider zeitlich verschiedenen Koramik-gcfäßgruppeii in ähnlichen Gebäuden wirft die Frage tler Kontinuität der spätantiken Siedlung auf und löst sie schon zum Teil. Die Analyse bietet einen Einblick in die Charakteristika der lokalen Keramikprotlukiion und erklärt die Beziehung der Siedlung mii anderen zeitgenössischen he-uaclibaneii Siedlungen, Zu erkennen sind die engsten Beziehungen mit den spälantiken Siedlungen Prapreuio, Rifnik, Vranje. Svetegore und Vipota, frühmittelalterliches Material weist dagegen die größten Ähnlichkeiten mit den Funden von der Zbelovska gora und Juriiina vns auf Die Konzentrierung der Gefäße mit gläii verzierter Keramik in Gebäude 4, wovon zwei die besten Vergieiehssliickc unter der langobardisehen Keramik haben, deutei auf die Anwesenheit einer langohardisehen Familie in der Siedlung hin, in ähnlicher Weise, w ie dies schon bei Rifnik und Vranie festgestellt wunde. Die Erforschungen haben in großem Ausmaß das Schlüssel prob Ibm der Siedlung Tinje angeschnitten, das zugleich das zentrale Problem der slowenischen Eihnoge-ncse darstellt. Die gleichmäßig vertreiiänen spätantiken und späteren, slawenzfiitlichen Funde auf dem Tinje ermöglichen einen Einblick in die Zeit der ersten Kontakte und in 158 Povzetku ZUSAMMIiNPASSliMii Nenavadna naselbina na llnju siccr i imen o odstopa t hI večine že znanih poznoantičnih postojank, vendar ji odkrito drobno gradivo določa enak časov ni in cinični okvir. Za razliko od ostalih najdišč so bili na Tinju v bližnji soseščini opuščenih poznoantiinih stavb (objekta 2 in -1) odkriti drugi bivalni prostori (objekti 5. t) in 7), ki so nekoliko manj kvalitetno grajeni, a vendar še v tradiciji poz-noaiiiiČnih predhodnikov. Sestava gradiva v stavbi fi dovoljujejo celo domnevo, da je bila ta /grajena že v poz-noa uličnem obdobju in pozneje ponovno Usposobljena za bivanje ali morda celo kontinuirano poseljena. Podobno prisotnost obeh Časovnih stopenj keramike je opaziti tudi pri objektu kar se zdi glede na njegovi) funkcijo se posebej zanimivo. V nasprotju z objektoma (i in s je prevladovala slovanskodobna keramika v stavbah 5 in 7. I lnično pripadnost poznejših prebivalcev ni mogoče zanesljivo določiti, suj manjkajo posebej značilni drobni, predvsem kovinski predmeti. Groba keramika kaže v primerjav i s poznoantično nekoliko spremenjeno podobo: je povečini manj kvalitetno izdelana, ima pogostejši okras in \ etiko več okrasnih elementov. Analogije zanjo v bližnjih slovanskih najdiščih omogočajo okvirno datacijo \ 7. do 9. st. V krog primerjav s slovanskih najdišč sodi tudi glinena obroba ognjišča, ki je v po/noantienih stavbah na Tinju in tudi na ostalih poznoantičnih najdiščih drugod v Sloveniji doslej ni bilo mogoče zaslediti. Stav be i/ mlajšega časovnega hon/oma na Tinju je zadela podobna usoda kot prej poznoantične: bile so nenadno opuščene in nikoli več uporabljene. Med poznoantičnimi postojankami, na katerih je mogoče zaslediti znake poznejSe poselitve, zav zema Tinje izjemno mesto m se glede na štev ilne poznejše sledove in v a reale posameznih stavb omejeno zaključeno gradivo močno loči od ostalih doslej znanih po stojank na Ančnikovem gradišču. A jdni, Gradišču nad Mai-[jem in Tonoveovem gradu S predstavljenimi izsledki se izrisujejo elementi poselitve Tinja, ki s svojimi koreninami sega v poznoanlični čas, številno drobno gradivo pa dopušča možnost kontinuirane poselitve ali poselitve z le neznatnim časovnim zamikom. Tinje nad Loko pri Žustim se tako glede na problematiko, zelo izpovedno grobo keramiko in velik preostali neokrnjen naselbinski areal potrjuje kol najdišče, ki hi utegnilo pojasnili ključni problem slovenskega zgodnjega srednjega veka kot tudi usodno prepletenost dveh pomembnih sosednjih obdobij v širšem vzhodnoalpskem prostoru. den Prozeß der Verschmelzung der älteren Bevölkerung mit der neuen. Bei allen Einschränkungen, die die Rettungsgrabungen der zum ¡eil zerstörten Objekte auferlegen, kann man die Behauptung aufstellen, daß bei zwei Objekten eine ähnliche l'undzusammenstellung entdeckt wurde wie bei der Mehrzahl der anderen systematisch er forschten Siedlungen (insbesondere Rifnik, Vranje, Praprctno und Svele gore). So zeigt sich eine spätantike Zusammenstellung der Funde am besten in Gebäude -1, wo auch ein kleinerer Teil langobardi scher Keramik und vielleicht sogar die Resle älterer giätlvcrzierter Keramik hinzukommen. Eine abgeschlossene Zusammenstellung spiit-untiker Keramik isi auch hei den beiden Gruben von Objekt 2 zu erkennen. Der obere Teil über den Gruben weist eine starke spät antike Schicht auf (besonders mit den Funden an beiden Herdsl eilen), die zum Teil mit frühmittelalterlicher Keramik vermischt ist, so da Ii man auch eine spätere Benutzung dieser Siedlungsterrasse vermuten kann. Die ungewöhnliche Siedlung auf dem 1 mje weicht zwar erheblich von den schon bekannten spätantiken Anlagen ab, aber das entdeckte Material stellt sie in denselben zeitlichen und ethnischen Rahmen. Im Unterschied zu den anderen Fundorten wurden auf dem Ttnjc in unmittelbarer Nähe der verlassenen spätantiken Gebäude (Objekte 2 und andere Wohnräume entdeckt (Objekte 5,6 und 7), die weniger qualitiii voll, aber noch in der Tradition der spä(antiken Vorgänger gebaut sind. Die Futifl-/usaimuensiclluiig in Gebäude (i läßt sogar die Vermutung zu, daß dieses schon in der Spätantike errichtet worden war und später erneut zum Wohnen hergerichtet wurde oder sogar kontinuierlich bewohnt war. Eine ähnliche Präsenz beider Zcitstufen der Keramik isi auch bei Objekt N zu beobachten, was im Hinblick auf seine Funktion noch besonders interessant erscheint. Im Gegensttiz zu den Objekten (' und S waren slawenzeitliche Keramikfunde in den (iebänden 5 und 7 vorherrschend. Die et hm sehe Zugehörigkeit der späteren Einwohner kann man nicht zuverlässig bestimmen, denn es fehlen insbesondere die charakteristische Klein-, vor allem die Mctatlfunde. Die Grobkeramik weist im Vergleich zurspä(antiken ein verändertes Erscheinungsbild auf: Ihre Herstellung ist größtenteils von geringerer Quulitiil, der l3ckor isi häufiger und es gibt viel mehr Verzierungselemente. Die Analogien dafür in den nahegelegenen slawischen Fundorten ermöglichen eine annähernde Daiienmg in die Zeit vom 7. bis zum 9. Jh, In den Kreis der Vergleiche mit den slawischen Fundorten gehört auch die Tonumrandung der 1 lerdstelle, die man in den spätantiken Gebäuden auf dem I injc wie auch in den übrigen spätantiken Fundorten anderswo in Slowenien bislang nicht entdecken konnte. I )ie Gebäude aus dem jüngeren /cithorizonl auf dem Tin je ereilte ein ähnliches Schicksal wie zuvor die spätantiken: Sie wurden plötzlich verlassen und niemals mehr benutzt. Unter den spätantiken Anlagen, wo man aufspüren einer spateren Besiedlung stößt, nimmt der Fundort I in je einen besonders wichtigen Platz ein und unterscheidet sich im Hinblick auf die zahlreichen Späteren Spuren und auf das in den Areaien ein- Povzeti; k Zusammenfassung /einer Gebäude bu g reu /.tu abgeschlossene Material stark von den übrigen bislang bekannten Anlagen Anünikovo gradišče. Ajdna, Gradišče oberhalb von Baielj und Tonovcov grad Anhand der vorgestellten Ergebnisse zeichnen sieh die Elemente einer Besiedlung ab. die mil ihren Wurzeln in die Spätantike zurückreicht, das zahlreiche Klein material ililít dagegen die Möglichkeit einer kontinuierlichen Besiedlung oder einer Besiedlung mit nur geringer Zeit Verschiebung zu. Die Siedlung Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu erweist sieh im Hinblick auf die Problematik, die höchst aufschlußreiche Grobkeramik und das grolle übrige unbeschädigte Siedlungsareal als Fundort, der das Schlüssel problem des slowenischen Frühmittelalters und die schicksalhafte Verflechtung zweier bedeutende aufeinanderfolgende Epochen im weiteren Qstalpenraum erklären könnte. seznam literature BADOVjNAC, l., V. KOLŠEK, M, MOŠKON, I> PlKK-VI A,11 K in V. Si-I BAR 1 993, 1hdnik ¡nt zbirkah P»krajinskega mUzeja ( cl/c ( ulje BlillG, M I9N5, Bischdfe imd Bisehofsshzc im Osial|ien und Donauraum v. BOŽIČ, 1). in S. ( Kil i Ni c' Kl 1995, /enonuv iremts in poz- nountičnu utrdba Gradec pri Veliki Sinniei. Arh. ve\t. 46, 247.277 B li ATOŽ, R. 1982. /li gipij ' iJt'nje sv* u -ga V, ■ verina. Lj u h-Ijona. IJRATOŽ, !i 1996. Ecclesiu in gentibus. Qrajentnterjev :h<>r nik. Ljubljana. BREŠČAK, D 1986, Veliki Lipovce. I ar spom. 28,275- 276. OUOli A. M. in M. I ASA NO I994. i Jdinc romana altomedic-valce ia g rez/a tciracotta del cnsid to di Ud hie. Arh. vest. 45,175 185. ( asu 'h ta mtmilo sen n 1988 19901. Lo si-avo. 1992. C" a t li -lilglli L- monografij arebCologiche dei t.ivie) m use i di Ud i ne 2 t'ltll.1 M l ki. S 1974a,Tinjepri Žusmu. Var. spom. 17-Im I. IGO, si. 93 iti 94 (.'Ki J i M ( KI. S. I974b, Dobrina pri Žusmu, Wo spom 17 19/1, 2.13. si. 157. {.'Ilil.l.NI-l KI, S. 1976, Kasnoanlično utrjeno naselje G i ad cc pri Prapictnem. Arh. vest. 2(i, 259-267. CICiLKNIiCKI. Š;. 1980. Bager je naletel na sledove prvih Slovanov Sobni na prilaga Dieta, Ljubljana. 24, aOLENEČKl. S. 1981a» Loka pri Žusmu. Kir a/mm 23,273274 ClirLENEfKI,S. 1981 b. Staroslovanske naselbine. Arh. mi. 32, 591-593, f'IGLENI'CKl. s I98k, Rezuhali prve raziskovalne akcije na Grndeu pri Prapretncm. Arh. i v vi. 32, 417-453, ( Kil ,| NPOKI.S. I 982b. Loka pri Žusmu Var. sponi. 24, 185. i Ki! RNEČKI, s |9X2b, 1'inje nad l.oku pri Žusmu in problem raziskovanja slovanskih naselbin v Sloveniji. Arh. vest. 33, 179-18« CIGLfiNEČKI.S. 1983. Die liiscnwerkzcuge aus den befestig-len i to! te n si edin nge n Slovveniens aus der Volkenvandcrungs-/en Ha k romala vica HI. 45-54. ClGLKNt ČKl, S, 1984, lite Keramik des 4.- 6. Jabrhuivdetts von lir.idee. lilije und K on nj ski hrib, Slowimien. Arch. Austr. 6S, .11,1-328. CIGLENtiČKl, S I9H5. Potek altenj«ivnc ceste Siscija-Akvi-leja na prtisturu /ali ud ne Dolenjske in Notranjske v i asu 4 do 6. stoletju. Preliniiitamu porodilo o raziskovanjih Kurinj-skega hriba in rekognoseiranjih zahodne Dolenjske. Arh. vent. 36. 255-284. I IGU:M i" KI, S. 1987a, Das Weiterlcbcn der Spatantikc bis /um Auhaucheil der S&>ven ill Slowenien. V; DjV t iilker Sudosieuiti/jas i m t> bit ¡v. Jahrhundert, Sutkislcuropa ln-lirhueh 17, 265-2^0. CIGLENI :CK L s \Wlb.H8heniKfestlgungen auf der/fin i>m .i (tis (> Jh i m (¡•atdpcnraunt. Dela l razredu SAZU 31, CIGLENECKl, S, 1990. K problemu datacije nastanka riinsko-dobiuli v i ši nskih uirdb v jugovzhodno« I pskem prostoru. Arh vest. 4t. |47-i7fi. i TG LH NEf' KI, S. 1992a. A ills i\ot -i k on. I 'o:n4-1 yo. CKiL.FNFeKI, S IW7. Tonayi víi1 grad pri Kobaridu, Arheološko najt/išče. Vodnik Ljubljana Kobarid, CIGLENHČK1. S. IW, Resiills and Problems i» the Archacn-logv oflhe Late Antiquity in Mownia irh. vr.fi. 51), 2K7 i 09. C1GLÉN1 ( 'Ki. S. 2000, Romani v l-oiigohaiidi in Slovenia nel VI scc. V; Pnoio Diácono e it Friub altaniediewle tsecc. i 7 X). Ani del XIV C angressu iutermtzionale di .studi -tuli' uho medioevo (v tisku). CIGLENF.Í'KI. S. in D. I'l K K MAJI K 1 yn7. Zatočiiče poslednjih CclejanQif na Viputi -fr/j cevi 217-236. ClGLENEČKl. S. Sil ! K Ml K 1979, Slaruslovaüskí. grobišče v Zgornjem Dupleku. A t Ji vest. 30. 473-4ÄN. COVIZZI C. 1995, Ln mor fot ogí a V: l 'Midro im onda - nvi 1 'ASS 19 Vfi //. Cataloghi e mo nog ra fi e a rcheul ugichc dei Civiei musei di Udiile 5. .13-75. CUNJA, H. 19%. Poznarimstá m zgadnjesi ednjeveskt Koper. Arhetdoško izkopavanje na bivšem Kapucinskem vrtu v letih l'ASi\- I'AS 7 v turi drobnih najdb 5. itn ') stoletja. Koper CURK, I 1976, PiKtovio /. Kat. in monogr. 13. DHOVFNÍK, F„ M DROVFNIK, U. PREMRU, 1 MIKI IC. M, BIDOVEC, M. KARER, 1978, Mctaiogenetska karta SR Slovenije. I .jubljana. DULAR J s. CK .I i N Fi" KI in A. DU L. AR 1995, Kučar. Že temodobao naselje tn znodnjekríótinski sto vbni kompleks na Kočarju pri Podzemlju. Opera instituti orchaeologiei Slii-veniae I. I liNi .R. D, 1997. Die spätríimisehe rilpleiei und Ziegelei von Friedburg Stätzling, Lkr. Aichach Friedberg. äay. Vor-geschbt. 62, Il5-2>9i I (i (j I Ii, Ii 1916, Früh t 'h rixl Iii In- Kmheithaiileii im s iidth tu n Noricum. Sonderschr. d, Österr. a reit. Inst, in Wien 9. EGO Ei R, R. 1929a, Ausgrabungen in Feisiritz a. d. Drau, Überkam ten Der Hügel bei Ducl. Jh. Österr. \rch. Inst. 25, Bbl. 190 216. EGOER., R. 1929b, Ci vi tu s Noricum, (citiram po Römische Antike und frühesChristentum I. ]9pele t "dii ■ K api le 'j oh Jadersdorj. F.ine spätantik frähmittelalterlu be Iföhensiedlioig in fJberkärnten. Aus Fdrschubg und K uns! 27, FR I ESING UR, H. 1971-1974, Sindica zur Anhfyhwie der Slu wenifn Niederösterreich, Mut. Prähixt. Komm. 15 in Iii. F R1 LS IN GE R, 1L 1975-197 7. Studien zur A rchäalogic der Šla wen In Ntedewsterreich 2. Milt Pfühisi, Kattim, iTinlK. IRJFSlNl i!K. 1!. in II. KERSCHLER 1981. röplerülbo der Vülli&rwanderungszcit in Niedcröstcrrcich. Ein Beitrag zur vülkcrwandcruiißsze i Illeben Keramik (2. Hälfte 4. 6, J h n. Chr.) m NiederÖstcrreich, Obere sierre ich und dem Burgen Iánd. Arcb. Austr. 65, I98Í. líj-266. FUCHS, M. 19B8, Die Ausgrabungen auf dem Kaihreinkogel. Gemeinde Sc hic II ing tun See, in Kirnten, irch Upen idriu I, 109-119. F US EK, G. 1994, Slon-nskn \ t> \ \\isnaslo i wsktwi obdohf. A re - haeologiea Slóvuea monographiau. Studia í, G A RBSCH, J. 1966. Der Moosberg.bet Mi miau Mline Ii. Üci- ir. /. Vor- u. Frühgesch. 12, 19Ä6. GIESLER, U. I9SI, Die Klelntundc. V: AdPtrmi (Ifnišica), Münch. Bcitr. /. Vor- u. Frühgcsch. 31. 53-127. G LASER. F. I lil» 1. this /'riihchrisilii. he Pilgerheillgtutu au/ dem fii'Mittaharg. Aus Forschung und Kunst 26. Ci LASER, F, 1997. Frühes Chris tenaim im Alpenraum: H ine ai t häologisi he Entdeck intgsreise, G tu /., W icn. Köln, GRAF ESAUEIt,B. 197(1 71, Mcíélitcv Slovanov > Vzhodnih Alpah in vprašanji: koniinultctc. fr/r. vesr. 21 22, 11- 32. GRAFIA UFR, Ii, 19 7 ti, Zf¡odo i 'im i sto tri '»stiegt i ihimtia I. Ljubljana, GSCHWANTI i Ii. K. 1999. Die Anhänger der Kette und ihre Deutung. V; Barl,>arvnséhinuck und Römergold. Der Schatz van Sziliigvxanityo. Wien. Gt.iŠTIN. M,. V. TOMADIN, V. VIDRIE! PERKO in M. S AK A RA 1997, Izkopavanje na gradu ?;uncrk (Loka pri ?. ustna), Vj / inrht i n eki -ga vsakdanu. A rehace login ftí sto-rica Sloveniea 2. Ljubljana. HfiSSEN, O. 1968, Die tungaluirdische Keramik aus Italien. Wiesbuden 196Í+, HORVAT, J, i 999, Vb rgcsellieh tl i che und römischc Bcsiedlu n g dir Kamniške Alpe i SI i>w en i en). Um v. /■ 'orsi h. z. präb ist. Arth, 55. 183 IHK. .h ih 11' \'h< ■rit lit i/i 's Sli 'it rrniirk ist It i -n /, itndeSmUSei mix Jt tan ti t •ion in Graz I K9f>, K5, 43. JI i R A NKÖi n, 199.3, Barliar-st Vi» bnw primere. Novi tednik št. 37. 16. sepL. N. JO UST, Vv1 1s, /)it' t/»msí ium Pibeln aus Lattriucum. Forsch. in Laur. Band 10.1 inr. I'i75. KARLIN. A 1933, Volks^vOrt 1/4, 15. KAVÁNOVÁ, H 1996, K relativni chmnolofii kcrnniiky v Miku I Cíe icli Zur relativen (Hironologie der Keramik in Mikul-čice. Afta Mus. M ora v tac, Sei, soc. Hl. 125-154. KF 1.1 ER, E. 1971. /)ic spütrömisi fien (Jivh/unde in Südhavem Münch. Beitr. /. Vor- u. FrÖtgeseh. 14. KNII1C, T. 1979, Vranje pri Sevnici. Drobne najdbe / Ajdov .s k c ga arad e a < i eto 1974). Ari). \ est. |0.73 2-7 85. KNiFIC, t 19SO, I trobile najdbe iz stnmslóvanske naselbine na Bledu Pristavi Situlu 2(1/21.481-4MK. K Ml It . L 1994, Vranje near Sevnica. A Late Roman .Seitle-nietil in die Light nl'Cerlaill Pottery Firnis. Arft, vest. 45. 1994.211-237. KNIFIC, I 1999. lindišČL- nad Itašljeui. V. Zakladi tbuiclelij, Í98-401, Ljubljana, KOKOSliC. 1 - 1 50, Slan ¡slovansko grobi.ice na Ptujskem gruda Dela I. ražr. SAZU 7. KOROŠEC, J. 1956 i 95N, ArbeoInike ostaline v Predjami Razprave t. razi: SAZU 4/1. Ki)ROŠLC, J. i9f>7. K problematiki slovanske keramike v Ju- gpslaviji. Arh vest. Iti, 349-3S5 KOKOŠI t , I' 1 979, Arheološke raziskav« n.1 Svetili gorah nad Sollo A rti. vest. 25,483-517. KOKOŠI :* . P. 1978. SvL-ie gore nnd Sotlo v času zatoaii antike. Arh. vest. 29. 519-527, KOROŠEC, lp. 1979/1, 2. Zgodnjektvdnjeveika arin ološka •.lika karuniaiiskih Slovanov. Dela I. razr. SAZU 22/1 in 2. I (i2 SlVNAM LITERATURI K( )ROŠlK ', P. tVX i, Odgovor na diskusije. Aril. vest. 32,606 608. KOROS L:C. P. 1982. Pred jama konec 4. si. do sredine 5. st. Arh. vest. 31, 84-104. KOROŠEC i' inj. KOROŠEC jun, 1078, Arheološke raziskave nu Svatih gorah ob Solil v letu 1074. Arh, vest. 22 AR. R. 1930, Poročilo o arheološkem delu Narod nega muzeja v Ljubljani * le lih 1^28-1930. Glas. mir. tir Slov. 11, 33. LOZaR, It 1039, Sturosloveuskö in srednjeveško lončarstvo S Sove il ij i. f Has Muz. dr. Slov. 21), IXII-225; MACHÄCEK, J. 1997, Studie zur Keramik der Mitleldanubisc-hen Jtulturtfà(Jilîji& Slov. anh. 45/2.353 418. MACKENSEN, M. I'>87. Mediterrane Siyi I lam, Lampen und A m pl m ri n. V; V. Bierbrauer, /nviilino-lhligo iti Friaitl !. Die römische Siedl mi g und dus sptittinrik-/riihmincltdierlic he ( '¡istrum. Münch. Bèitr. f . Vor- u. Fnihgesch. 33, 229 265. MEDVI i). D, 1981, Ii nje nail Loko pri Žusmu. Zemlja izdala sk ri v tiost i, Vi j vi It idnik. 0. apr i I 1981, 7. Ml j I . J 1981, SlttCajne najdbe z Ajdnc(Chance Pinds from Ajdna). Arh. vest, 32.405-416. MIKI. t t IKK. I. ll)Wf Nlekai drobcev n po/nov i m s kein obdobju v naiitt kraj ill, /g"d ras, 51, 445-482, MODRIJAN, W 1955, Fraunberg he i Leibnitz. Schild von Steter, Kleine Schritten I, 1955. Mi X)sb&RF-OTTING E R, 1^981 .Der Gtddber g hei Tüi klh 'im. Beri flu it her die Grabungen in den Jahren 1942-1944 und 1958-IVfil. Münch. Heur. / Vor und Friihgeseh. 2-i.h'KS. NEUMANN, A 1955, Keramik und andere Kleinfunde vom Ulrich she rg. t arinthia I 145. ! 4 3 -182. NOTBDURP I HR. II. I<>77, Der Hurgberg von Sahen in vor-und I rtih geschichtlicher Zeil Der Sehlem, Bd. 51, 2 5-42. PAH [f. S l'J69u, Arheoloîka dejavnost 1'ranja Basa. Čas. z god narod. 5, 107. PAlllf'. S 1969b. Antični in staraslovanski gfohovi v Bre/ju nad Zrečami, Razpr ! razi ■ SA ZU 6,217-3 OH. PAlllC'. S. 1970, Maribor v riiïiski dobi. Cas. -i•ud minul. 6, 159-24.1, PA I lit", S. 1980, Pri i pod a ik i o grobi hiSni lončenim / Bi irjeve gore. Arh. vest, 31, 89-132. PA I IK". S. 11. Hrinjeva gora 1953 Arh. vest. 12, 71 -14.V PANIC. S. 1990, Brinjeva gora 'Začasen orix n jene pn'tekloxti za ljubitelje domače zgodovine M arihor. PE!T RI KO V1TS,. H. v. 19 86. Duel. V: licallcxikort Ji ■r Gemia niseheii Altertitmslamde f>. 226-2 38. PETR® P. I960, Poskus Časovne razporeditve loti čl" m ne i/ rimskih grobov na Dolenjskem in v Posflvju. Razprave I. razr. SAZtf 6, 195 213. PETRU, P. 1970.Tinje pri Žusmu. Car. spom. 15, 164. PETRU, P. in Th. ULIiLRT L975, Vranje pri Sevnici Starokrš čanske t erk u■ na .-(i do vsk eni grai icu. Kal. In monogr 12, PETRU, S. t'>72, Bin o n ske nekrapole (Emona I), Km in nn>-nogr. 7. PETRU, S. in P. PETRU I'"S. Neviodutium (Drnovo pri Kri kem). Kiit. in monogr. 15. PIRKMAJER, D. 1986, Zbe lovska gora I'm: spom. 28. 252, PLESNiCAR-GEC.E 1983, Sutivkrščanski center v Emoni. Kat. in monogr. 21. PLETTERSKI A. 1983, Noiiii / znvojkoma v zgodnjem srednje in ve kti. Arh. vest. 3 4. 3 75 - 3 0 5. PLETERSKI A. 1990, Vlahinjc in Slovani na blejski Pristavi V; Zakladi tisočletij, .100-394. POB L, (i. 1969, Die Kleinfutide der mittlercn und spiitcn Kiti-ser/eil. V; WERNER 1969, 146-195. PO U L i K. J. 1048 -10 50, Jiiai 3 h um u ;emc Mimyt h Sit >van rJ. Brno. PRČfTTEL, I'll. M. 1096, Meditemmc Fcinkeramikimportc des 2. 7. Jahrhunderts n. Chr. i m ttheren Adriaraum nnd iti Siowenien. Kb I ne r Studii il /tir Archiiologie der romisc-lii'tt Pro\ inzen, Band 2. 1411 D! I-:, i9t)0, Bei ieht. Mitt, /.cut Komm., Nl- 26, 107. Rlt-.Dl. I in O, CUNTZ 1900, Ura nje in Sfcicrmark, rBmisehe Bauten and GrabmSler. Jl>. Altkde. 3, 1-34. RIHA, ¡:„ 1970, Die romixchen Fiheln mix Angst untl Kaise-raugst, Forschungeit in Augsi 3. KODRIGLIt /. H 1984, Vorbcmerkungen ztir spaiantikcn Ke-niTiiik viim Lavnnter Kirchbicbl m Osttirol - Arch, \nstr. 68, 339-343; KODR Ri U Ii V.. H l9Nh. DievQt- urn! friihgesiihti h tlic hen Klein /mule votrt Lavanter Kirchhichi in Oxttlrol. Innsbruck ¡(neobjavljena digerutcija}. RODRK.it/EZ, U llJ88, Spiiiriimische und spaiamike Kwtnnik flinde vom Kaihreinkogel. Arch- Alpen Adria I, 143-150, RODItHil!E/,. !i. 1990. Keramikheispicle aus der Umbung-skumppgne 1989 in Tcumiti im A real der Bisehofskircbe und ihrer N ebenge baude. Car i nth i a I 180,95-107, RODRIGUEZ, H. 1992. Bemerkungcn zurrclativehronologisc-hen Gliedering der siidesiulpincn sputrfitnisch-spiitantikcn Gcbrauchskcramiki V: II tertitorio i m tandoantico e aiiit-medioevo. Metodi d i indagine e risultati. BtbSioieca d i Arc-heologia Medic vale 9, 159-178. Pfrcnze. RODRIGUEZ, B. 1097. DieZeii vorund naeh der Sclilacln am Fluvius Frigidus (394 ti, Chr.) im Spiegel der siidestalpinen liehraneliskeraniik. Arh vest. 48, 153-177. S At i A DIN M 1079, Antične pasne spone in garniture v Sloveniji. Arh vest. 30. 294-338, SAGA DIN, M, 1988, K ran/ križišče Iskra, Kat. i it monugr. 24, SAGA DIN, M 1991, Najsiarejsa cerkvena stavba \ Kranju, V: Pod zvonom Sv Kanci j an a. Kranj, 31-44. SAOaDJN, M. 1997, Ajdna nad Potoki. Knlturni in naravni spomeniki Slovenije. Zhirka vodnikov 190 S ARI A, B. 19.10 ¡i, Tinje hei Loka (Žamnrk). V: Arehaologisc-lie Karte von Jngoslawien, Ulan Rogatec, (>5. I (i.l Sl-ZNAM i likttATURE SAR I A, it 1939 h, fJimeski k vojaški zgodovini naäih ktnjsv v r Iths k i du I) i. Glas, S luž. dr. Ulm .20, 115-151 SCHWAß, H. 1988, Goldbloehselieibenfibcln mit Begleitenden aus dem Kun loti Ire Iburg. Chmnit/tie aivheologique f985, A rt•heologie Fribourgeoiset 210 232. SBLLVt, I I 990, Ringfibcln mit Ansatz ans Pknnimien. Sa ni riti 17-102. SLABE. M. 19*2-1983, Vcrsuch tiner Darstellung der Postediting des Talkessels von Ljubljana. Art h lug, 22-23, 6309 SLAPŠAK. 1!. 1978. Rodik-AjdbvSCina, Arh, vest, 29. 546547. SLAPŠAK, il 198:5. Rodik. Raziskave Arheološkega tnldolks Filozofske fakultete v 1 jiibljani, Razstavni katalog, trsi SLAFŠAK, Ii IÖ8Ä Ajikivščlnti nad Rodi kom. PrazgoilOvin-sko in ¡inlično naselju. Prehistoric and Roman Settlement. Arh. preg. < 1985). 135-136. SOKOL, V. 1994. Dhk spatantikc Kaslmin auf dem Kuzelm bei Donja Glavni ca. A rk. vest. 45, 199-209. SOKOL, V. 1998. Rimsk i metal s K uzelutti. SesVelc-Z;igreb. SO ii, Ä. I Die Ausgrabungen (p ¿za Fchcrs in Zala vir. Ari h. Hung. 41, 5 3 Id. SOS, A. in A. SALAMQN 1995, Cemeteries i>/the Early Middle Ages fff* ii"1 Centuries A Dj m Pökasiepetk. Budapest. STARE, V. 1973, PnizgiHlnvIna Smurjete. Kat. in monogr. 19. STE1NKLAUBER, U. 1990, Dei Duel and seine Klcinfiinde. CariniMa I INI), 109-136 STO PAR, 1. 199 3, f ¡rajskii sm vbe v vzhi idi j i Sla i eniji. Med Ki >z -jonskim in panxj&t) Save 5. - Ljubljana. STR M C NIK, M. 1997. Mariborsko bistriško območje t. pozni I rimsk i dobi. Arh. vest. 48, 269-288. SVOIJSaK. I> 1985, s-.. Pave! nad Vrtovinom. Rezultati sondi ranj le I a 1966. Arh. vest 36, 195-236. S/O Ki:, It M 1992. Siedlungsobjcklt: aus Garahtme-Olalu I und III. Antaeus 21, 263-269 ŠaSEL, J. 1972. Problem naseljevanja vzhodno-alpskih Slovanov. Kronika 20, 3-6. SASEL, J. 1975. Napisi. V: Pelm, Ulbert 1975, 133-148. SAÜF.L KOS. M. 1994, Romnliivi) poslanstvo pri Alilu. (Ena zadnjih omemb Petovione v antični literaturi). Zgod, ¿as. 48,285-295, SONJF, A. 1980 1981, Ostac i gioblja kod sela Klistiiijugo-zapadflO od Titijani, i Ust. Arth. II 12, f)7-KX, i OR cel LAN, M, 1986, l.e tn- netropoli oltomedievati ¡/i Pingin nte, Riccfehe d i Arhenlogia altomedievale e medievale II. TUSEK, 1. 1993. Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi ccsti v Ptuju, i'tujski urheulaški zbornik Ptuj, 385448. U ENZ I . S. 1992. Die s/mta ntiken Befestigungen vim Sadavee (Bulgarien), Ergebnisse di)f deutsch bulgarisch österreichischen Ausgrabungen 19.14 19.17. Münch, Beilr, / Vor u. FrühgeSeh. 43. Ul Hi Kl. f 19X1, [Iiisspätriimisebc Kastell AD P1RVM Hru-Sica. V: Ad Pinim (Hrustca), Münch. Bei If, z, Vor- u. Lrühgesbi 31. URLFH. vi. I9tis. Križna gora in okolica v antiki, Arh, vest, 19. 47 1 IK 1 VA t I C, A, 19 K1. A j d n ;i nad Potok i Var. spom.23, 2iii>-269. VlOftlH PFKKO, V. 1997. Rimskudobua keramika z AjdoVŽti-ne pri Rudiku. Arh. vest. 4X, .141 -35S. V K f N AT IO V A. J. 1992. Biet lav Pt>(umsko 2. Opera Uni- versitatis Masarykiana Facultas philosophiua 291 VlK.lt BELAtfČiČ, B. 1983 1984, Sustavna islraživnnja u I, ud bregu od 1968 1979 god. Vjes. Arh muz. Zag. 3. s. 16-17, 119-166. VIN S KI. Z. 19X11. f} v red 11 o lenj e grobu i h pr ¡da tk t> v. V; V. SI tire, Kranj. Nekmpiilu iz časa preseljevanju ljudstev. Kal. in monogr. 18. 17-32. VI IGA, l>. 1979. Loka pri Züsiitu. Ii»: sporn. 22. 290-291, si. 40. WERNLR, J. 1969, Der I oremix-rg bei Epfai h. M ii neh. (3 ei -tr. /.. Vor- u. Friihgcsdi. 8. 164 dodatek FAVNA* V šestih ohjektth na Trnju so bili odkrili ostanki živali, darstvu takratnih prebivalcev. Ostanki so zastopani po objel OBJEKT 2 Govedo PruSii Drobnica Jclon Sriiii os eornu 2 Cffliiium 2 mutilla 10(1) mandibula 4(1! 11(3) 4 i denies sup. ! P. spi 1 1 M. 10(1) 2 4 2 denies inf 1 1 1 c. p. 4 2 2 M X(2) 3 ') 1 vert eh me 1 2 scapula 12 humerus 2(11 10(6) nidi us 3 2 ulna 3 carpal ia 1 _ metacarpus 2 I coxa 1 lemur 1 tibia I 41 1 i astragalus 1 cnlcancufi 2 K1) metatarsus 1 1 3 phalanges 1 II 2 4 1 1 skuptij doloiljivo 44(S) 72( 11 > .1011) 7 1 ftcdolofljivo 2.(Klky tiajmanjie St. oscb. 3iU" 8(4) 2 1 1 v oklepaju jc navedeno Število «siankov ¡memlmh osebkov, f ■ v oklepaju jc navedeno najmanjše število juvenilnih osebkov. • A tudi/a ostankov favne s poročilom, ki na tem mestu prvič objavljamo, jc bila narejena leta 1982 ki nam dajo nekaj skromnih podatkov o prehrani in gospo tih kol nam kažejo nas letin je razpredelnice: OH.II K 1 JAMI Obycdo Prašič Drobnica mandibula 2 metacarpus 2 femur ! metatarsus 1(1) skupaj doinfijivo 2 2 3(1) nedoločljivo 0.20 ki! najmanjši st, osebkov ! I 2 (mil KI 4, \ JAMICI POLI* i JAME Z D I-POJE M Govedo Prašič Drobnica Lisica Plica niaxilki 1 mandibulii l 1 1 denies sup M 3 denies int. P. 1 scapula n~ 2(2) 2 humerus i radius 1 ftinnr 2 tibia m i asiragalus 4 calcaneus 1 3(3) phalanges 1 III 1 1 1(11 skupaj določljivo 14(1) 8(6) 4 1 2 nedoločljivo 0,50kg naj ni an j še št. osebkov 3(1) 3(3! 2 1 1 fi7 Dodati k Favna Objekt s Govedu Prašič Drobnica os cornu 2 maxilla 1 inandiliula i denies sup, C, M. 1 2 i ¿sates inf. C. M. 3 1 vertebrae 1 1 1 scapula 2 humerus 1 2 radius 3 kil Ilil 1 4 carpaliii 1 metacarpus 1 cona 1 tibia 2(1} 2 1 astragalus 2 metatarsus 2 pliaEanges 1 2 skupili določljivo 22(1) 19 | nedoločljivo 0,45 kg najmanjše it, osebkov 3(1) J 1 OU.FI k l 6 Govedo Prašič Drobnica Jelen os cornu 1 mandibula 1 1 1 dentes sup. M. 1 dentes m T t'. M. 2 3 vertebrae 1 scapula 1 l humerus 2 radius 1 1 ulna 1 carpnlia 1 metacarpus 1 Lova 1 tibiB 2 4 ] &stmgalu& 1 ealcaneus 3 1 mctalarsus 1 Govedo PrašiC Drobnica Jelen pbalanges 11 lil 1 1 1 skupaj določljivo 20 12 3 1 nedoločljivo 1,0(1 ky najmanjSe SI osebkov 2 2 1 1 OUJEKT 7 (i o vedn Prašič Drobnica maxilla 1 denies sup M 3 jšentes inf. I I M. 2 humerus 2(1) radius i ulita 1 metacarpus 2 coxa 2 tibia 3 calcaneus m metatarsus 1 skupaj določljivo 14 5(1) i nedoločljivo 0,45 ky najmanjše št. osebkov 3 2(D 1 OH.lt.K I S Govedo Prašič Drobniea Jelen PliCll cranium maxilla 1 m audi hula 5 2 1 dtfntcs sup. L 2 P, 1 M. 5 1 2 denies inl 1 2 C. 2(2) P 1 M. 3 2 2 vertebrae 2 scapula 1 5 1 humerus 1 3 1 1 radius 3(1) Ulna 1 I metacarpus 2 1 coxa i tibia 4 Govedo PraSič Drobnica Jelen Ptica astragalus 2(1) calcaneus 2 itn metatarsus 2 phalanges 11 1 111 1 1 riklipjLf določljivo 31(2) 2*(3) 9 2 l nedoločljivo 0,75ky najmanjše 91. oseb. 3(1) 4(1) 1 1 [ I i,S Dodatek____ OBJFKT K, v RUSFVINAII MED ST ti NAMI Prašič Drobnica radius 1 ulna 1? melacarpus HU meiatarsus 1 skupaj določljivo 2(1) 2 nedoločljiv o K fragmentov najmanjše šl. osebkov 1-2 1 Ce strnemo n golo vi Ive iz posameznih objektov, dobimo naslednjo sliko zastopanosti vrst in Številčnega stanja osebkov. V oklepajih je navedeno število mladih živali Objekii so po zastopanosti vrst in Številu osebkov med seboj zelo izenačeni. Kljub temu da sta bila v celoti oh ranjena samo objekta 2 in 4, ostali delno, je slika toliko verodostojna. da lahko sklepamo na enotno gospodarstvo v okviru celotnega naselja. Kljub izenačenosti ostankov nimamo nobenega dokaza o skupnem gospodarstvu in skupni delitvi dobrin, v našem primeru klavne živine, čeprav se nam taka misel nehote vsiljuje oh pogledu na zadnjo razpredelnico. Verjetno je edini pravilni zaključek, ki temelji na razpoložljivih ostankih, daje bil vsak objekt samostojna ekonomska enota in da med njimi ni bilo bistvenih razlik, kar se tiče potreb po hrani in gospodarskih /možnostih. Razen konja, ki m dokazan, so redili vse pomembnejše domače živali, vendar je bil poudarek na prašiče reji Majhen delež drobnice kaže na visoko stopnjo razvitosti živinorejske panoge. Po drugi strani pa so majhne le lesne mere posameznih v rs t dokaz, da so imeli slabe pasme, ki no po mesnatosti daleč zaostajale /a današnjimi. Pri lož uostnoso se ukvarjali tudi z lovom na veliko divjad in to vsaka hiša /ase. Pertunina in druge male živali v prehrani niso bistveno zastopane, (fovedo (BaS luurus) je bilo šibke postave, k a rje razvidno iz navedenih mer nekaterih bolje ohranjenih kosi i {razpredelnica 11. Tibije m metapodiji na printer ne presegajo velikosti enakih kosti pri jelenu. Tudi redke rožnice (».v cornu) imajo pri bazi majhen obseg (ena 95 mm. druga 10? mm). V objektu K so bili najdeni distalni deli tibij treh odraslih osebkov različnih velikosti: med njimi je tudi največja libija s l inja katere največja širina distalne ept- Favna fi/e je 64 mm, najmanjša pa 51 mm. Razlika v velikosti kaže. da so na l itiju redili tudi Veliko in močno govedo, veijelno kot delovno živino. Ker je sorazmerno malo mlati i 11 osebkov, lahko sklepamo, da so klali predvsem odraslo živino, potem ko je dosegla polno ležo. Na nekaterih kosteh (petnica, humerus, mandibula) so vidni sledovi raz-tcleševanja, ki sta jih pustila nož in sekira. Vse niozgovne kosti so nasilno razbite. Cesto so poškodovene tudi petnice in skoenice. V hiši 4 so bile najdene zoglenele kosti. Zanimiv je tudi ravno odžagan nastavek roga iz hiše 2. Očitno so rog uporabljali, vendar namen ni znan. Ostanki prašičev i Si is seroja damesticus) so najštevilnejši tako na eelolnem naselju kot ludi po posameznih hišah. Zato lahko sklepamo, daje bil prašič glavni vir me- snega dela prehrane takratnih naseljencev. Kosti so enako slabo ohranjene kol pri govedu. Mozgov ne kosi i so razbite. V hiši 4 je bila najdena zoglenela petnica, Sledov raz-teleševimja. kol pri govedu, ni. Veliko je mladih, manj kol 3 leta starih prašičev , ki še nimajo zraščenih sklepov. Na osnovi tretjega rnolarja (M3) smo ugotovili, daje bila večina zaklanih okoli drugega leta starosti. So tudi zelo slari prašiči z močno ob ruše m mi tno-larji. vkl jučno z M3 (vsaj 2 osebka iz objekta 2). Iz istega objckla je ludi manj kot leto star prašiček / mlečnim zobovjem. Vsi ostanki odraslih živali so približno iste velikosti in pripadajo prašičem / majhno le le sik* težo, verjetno pod 100 kg. kar nam dokazujejo mere ohranjenih kosti (razpredelnica 2). Izjemi sta le ostanek ulue iz. objekta 2 in di-stalna epifi/a ti hi je (š. 4.1 nun) i/ hiše 5, ki sta nadpovprečno veliki in tako žc na prvi pogled izstopata iz celotnega gradiva. Ni izključeno, da pripadata divji svinji (Susscmfa semfa). i ekani odraslih samcev so dobro razvili Spodnji če kan z odlomljeno konico iz hiše 2 meri po zunanjem robu v dolžino 100 mm, največja Širina lingvalno-labijalnoje 15 mm. Zgornji če kan brez korenine iz hiše 5 men v dolžino» 75 mm, širina lingvalno-labijaluo je 17 mm. Drobnica, k umor prištevamo ovco oz. kozo (0W.s v. ('apra), jc skromno zastopana. Se največ ostankov je bilo \ nbjekm 2, med njimi tlldl edini mladič. Ohranjenost gradiv a je ista kol pri govedu in prašiču, Sledov ra/teleševa nja ni. Po ostankih sodeč, drobnica ni bila ravno velika, kar potrjuje tudi nekaj mer iz razpredelnice 3. Hiša Govedo Prašič Drobnico Lisica Jolen Srna Pliec 2 3(1) m) 3(1) - 2 1 - 4 3(1) i m 2 1 - - 1 5 -1(1) 3 . 1 - - - 6 2 1 - - - 7 3 2(0 1 - - - - S 3(1) 4(1) 2 - 1 - 1 8 r. 1 - - - - skupaj 17(4) 23-24(<)) licu 1 3 1 2 I fiO I UMU -.k Favna Razpredelnica /.GOVf DO d. li proles. i, prukv sklepi i. (list. & trohice s, d ist. sklepa humerus - _-_ - 75 71 - radius 240* - - 67 ft4 70 ■ - - - - - 53 - - - 77 70 - - - metacarpus - 42 • - - - - 55 - - - - tibia _ NO - - - - - - 44 - - - 53 - 45 - - 04 - 57 - - 5J - ca. 46 metatarsus - 40 • - - - _ 44 - phalanx 1 66 33 - 3(1 - - 53 24 - 23 - - 5ft 2K - 2ft - - phalanx 11 40 29 - 23 - - 3 K 27 - 22 - 39 29 24 - phalanx III 62 * - - - 73 - - - - - ft 5 - - - - - (1. lilt. <1. nicd- /g. % k 1C1 lil i. sp. sklepa astragalus 59 54 3S ca, 3 5 71 (>4 47 44 (>4 61 . 40 42 * Vse mete S 23 - - - 22 2ft ea. 22 - - _ 25 - ■ - 21 2ft 21 - - 3f> en. 25 - - - 24 27 24 humerus - 43 32 - - - - 3 K 30 - - - - 39 2y - - - ■ 41 30 - - - 37 27 - - - - 37 27 ■ - - radius 2K - - - - 30 - - - - - tibia - 27 43 26 - • - - d. lai, d. med. 5 ,/j>, sklepa i.Sp. *klc|»i astragalus 39 3ft 19 23 170 D< IIWI ELK Favna RiiZjNVtMukd 3: DROBNICA il. /iihiivjji d. premolarjev d. iimliirjev nm.v. d ia Sleme rim .5. iLiiisleme mundibti la fi 7 2$ 42 13 K - 25 - 13 9 - 24 - - - - - 12 S - 25 - - - - 21 - 12 7 5. pnikv s. ilis(. S. [list. skll-pU s. Vratu il. «lik-pii i. sklep» se a p ti la - - - 20 27 21 - - - 22 31 humerus 32 24 - - - l ad i ti s 2N - - , _ 27 • - * - - tibia 24 - 25 23 - - - 2fr 23 - _ 25 22 - - - metatarsus 20 ^ - ... - - 20 - - - - Kratice: [J. največja dul/inu i. največja Siri no ?Ë. /gonij i a p. spodnji !¡ii. Uttcraloo med. medij 11 no praks. proksimalno d i si. d i stalno nm.v. naj inanjSa vlSîna 11 tu, s na i manjša širina ANSI 1975. iréet>laška najrfii«Vi Sknv/ti/i', I. j-1lS>I ja¡iu 171 katalog TA li L A I 1. Okrtglil fibula z ifiiiaj loi 11! l- mm i m odrt, /e len e i n rdeč e ha rt e tchu material: brun m emajl; mesto najdbe; objekt 2. nad severnojamo: zač. in v. it. 21 h. 2. < )b™časi;t H bul a z nastavkom - eela; material; bron; mesto najdbe: površinska najdba; zač. Eiiv, št, 709. J. ObroČasta fibula z nastavkom cela: material: bron in železo: mesto najdbe: objekt 4: zač. in v. št, 331. 4. Zapestnica s trombastim zaključkom dd; material: bron; mesto najdbe: objekt 6. mt. in v. št. 524 5. Zapestnica z zaključkom v obliki živalske glavice in vrezanim krizen tlel; material: bron; meMo najdbe: površinska najdba; nif. '»v, it, 710. C). Pravokotna pasrm spona tela; m,iterial; železo; mesto najdbe: objekt 7; zač iilv. št, 575. 7. I) tov rstni glav n i k z vrezan i m ok nisom d el: mate ri ;i I: kost. zakovica železo; mesto najdbe: objekt 4: zač. in v, št, 330. S. Letvica glavnika z vrezanim okrasom del; material: kost: mesto najdbe: objekt 6; zač. in v. St. 52 ti. 9. Jagoda del: material: s vel lom odro sleklo: mesto najdbe: objekt 7; zač. in v. št. 539, 10. Pločevina del; material: bron: mesto najdbe: objekt 2: zač. inv. it. 7.10. 11. Pločevina okrogle oblike z ostankom dveh luknjic del: material: bron; mesto najdbe: povrfinska najdba: zač, inv, št. 714. 12 Pločevina / d\ cm i vrezi del. material: bron: mesto najdbe: objekt 2; zač. inv. st. 729. 13. I .arnel» d e I; i n li 11 ri al: bron, mesto 11ajdbe: pov rSinsIČa Ciajd-ha; zae. inv. SL 713. 14. Lansela del; material; bron; mesto najdbe: objekt 2: zač. inv, st. 173. 15. okov r. dvema luknjicama del; material: bron: mestti najdbe: površinska najdba; zač inv it. 711>. !fi. Okrogla ploščica z luknjico eela; material: bron: mesto najdbe: površinska najdba: zač, inv. ii!. 715. 17. Okrogla ploščica s tremi luknjicami del; material: bron: masti? najdbe: objekt 2: zač. inv. JI, 108. i 8. Trak ccl; material: svinec; mesto najdbe: povrSinskfiiajd-ba; zač, inv. it. 731. Il). Predmet neznanega namena del: material: svinec: mesto najdbe: po v rimska najdba; zač. inv. ši 732, 20, Izstrelek /ti pničo eel; material: kamen; mesto najdbe: objekt I; zač- inv, št. 21. PuSčična ost cela; material; železo; mesto najdbe: površinska najdba: zač, inv, št. 717. 22. Puičičnu ost eela; material; žele/o: mesto najdbe: objekl 2; zač, inv. št. 725, 23. PuSčična ost eela; materini: železo; mesto najdbe: objekt 2; zač, inv. št. 735, 24. 1'uščtčna ost eela: material: želelo; mesto najdbe: objckl 2; zač inv. št. 726. 25. Pnščičiia ost poškodovani!: material: železo, mcsln najdbe: objekt 5; zač inv. št. 736. 26. PuSiifina ost del; material: železo; mesto najdbe: objekt 2; zač. inv. št. 242. TABLA 2 1, Nož tel; material: železo; mesto najdbe: površinska najdba; zač. inv, it. 712. 2. Nož z dvema zakovicama eel; material: železo; mesto najdbe: objL-kl h; zač. inv. St, 527, t, Noï tek material: železo; mesto najdbe: objckl 5; z;ič. inv. Si. 424. 4, Nož / zavojki cel: maierial: železo; mesto najdbe: ohjekt 3; zač. inv. St. 21«. 5, Nož cel: material: žele/o; mesto najdbe: objekt 4: zač. tnv. Št. 339, 6. Nu ž del: material: železo; mesto najdbe: objekt 4: zač, inv. 51. 296. 7. Nož del ¡material: i c lezo: t nesto najdbe : o||tkt 4; zač. inv. it. 337. K. Nož del; material: železo; mesto najdbe: objekt S: zač. inv. it. 645. 9, Nož - del; material: železo, mesto najdbe: površinska najdba; zač, inv. Si. 711. 10, Nož del; material: železo; mesto najdbe; objekt 2; zač. inv. St. 724, 11, Nož del; material: že le/o; mesto najdbe: objekt 6; zač. inv. il, 525 12 Nož del; material; že le/o; nteslo najdbe: objekt 5; zač. inv, št. 362, 13. Nož del; material: železo; mesto najdbe: sonda 7: zač. inv. št. 706. TABLA 3 I. Kosa z zakovico odlom ¡jena konica: material: žele/o, mesto najdbe: objekt 4 depu: zač, inv. it. Ï26. 173 Dodatek Katalog 2. Košir cel; materia I: že le/o; mesto tinjdbc; objekt 4 depo;. brez, inv. št. 3. Kosu eel; materini: železo; mesto najdbe: objekt4 depo; brez inv. Si 4. Notranji pesmi ubroč cel: material: železo; mesto najdbe: objekt 4 depo: zač, inv. št, 12H, 5. Motika - ceh: material: železo; mesto najillte: tibjnkt 4 depo; zač, inv. št. 317, 6. (¡redeljníctt cela; material: železo: mesto najdbe: objekt 4 depo: zač. inv, 51. .121. 7. Lemež cel; material: žele/o; mesto najdbe: objekti depo; zač. inv. Si. 3 i TABLA 4 1. Klepalno kladivo celo; muterial: železo; mesto najdbe: objekt 4 depo, zač. inv. it. .12.'S. 2. Babiea - cela: material: železa: mesto najdbe: ubjekt 4 depo; zeič. inv. St. 324. 3. Pila cela; material: železo: mesto najdbe: objekt 4 depo; z.ae. inv. ¿I. 318. 4. Šk;ir|e cele; material: ¿ele/u: mesto najdbe: objekt 4 depo; zač, inv. št. \ 19, 5. Zutii eel; mater i¡d: železo; mesto ij^jdbe: objekt 4 depo: zač, inv. št, 329. 6. Sekač odlomljena konica; material: železo; mesto najdbe: objekt -I depo; brez inv, it. 7. Okov z luknjicama eel: material; želežd; mesto najdbe; objekt 4 depo; zač, inv, št. 320, S. Okov t luknjicama eel; materiali: železu; mesto najdbe: objekt 4 depo; zač, inv. št. ^22 '). Okov z luknjicama eel; material: železu: mesto najdbe: objekt 4 depo: zač, inv, št. 321, Ki. Okov del: material: železo; mesto najdbe; objekt 4; zač. inv. št. 244. TABLA 5 1. Trak z dvema ni zoma iziolíenih bunkic del: mate ria I: ze-lezo; mcsio najdbe: objckt K: zac. inv. st. íisx 2. Oh rué eel; material: zelezo; mes te najdbe: »bjeki 2: zae. inv. íit. 204. 3. Obmí itdlnmljen: material: zelezo; mesto najdbe: objckt 4; zae, inv. si. 338. 4. Kembelj zvonea ecl; material: ¿elezo: tuesto najdbe; ob-jekl 2; za¿. inv, St. 241. 5. Prcdmel neznanega mimena del: material: iclezo; mesto najdbe: tibjuikt 4; zst. mv. si. 275. f¡. I rak del; material: zelezo; mesto najdbe: pitvríinska n.atiba: zaC, inv. Jt. 737. 7. Pila cela; material: íelezo; mesto najdbe: povrAmüka najdba: brez inv. ít. S. Prcdmet neznanega namena del: malcría!: zelezti; mesto najdbe: ohjekt 2; zaC. inv. £1. 72H y. Nuí /a usnjc cel. materiiil■ ¿clero; mes. lo najdbe: objckt 0; zai. itu.il. 521. 1(1 Dva Cierta verj¡¿e; material: ieleze: mesto najdbe: objekl 2: /.ai, inv. si. 203. 11 Predmgt ne/nanega un me na del, material: íclez.o; mesto najdbe: ohjekl 4 ka nal; záí. inv, st. 311 12. Sveder del: material nal; zaf, m v, št. .11,1. 13. Ključ del: material: mv SI. 243, 14. Ključ cel; material: mil; zat. inv. št. 310. 15. íehelj eet; material: inv. St. 723. 16. Zebelj cel; material: mv SI 172. 17. debeli tel; material: inv. SI. 421. IN. Obroč cel: material, nal; zač inv. SI. 315. P). Prednici neznanega n; najdbe: objckt 6: zač, 20. Dleto del: material: mv St 17(1. TABLA 6 : žele/n: mestu n.ijdl>tí: železo; tuesto najdbe; železo: meslii najdbe: železo, metto najdbe: železu: mesto »¡ijilbL1: železo; mesto najdbe: železo; mesto najdbe: imena del: material: inv. 51, 5(11. železo; mesto najdbe: objekt 4 ka-objekt 4; zač. objekt 4 ka-objeki 2: zač. objekl 2: zač. objekt 5: zač. objekt 4 kaže I ezo; mesin objekt 2; /¡ič. 1, Predmet nclilanega namena z zakovico del; material: železo; mesto najdbe: objekl 6j zač inv. Si. 526. 2. Predmet neznanega namena z Zakovico del; material; žele/o: mesio najdbe: objekt 4 kanal; zač, inv, St, 305, 3, Rezilo del; material: želez«; mesto najdbe; objekt 2; zač. iin. st. 171, 4, Rezilo del; material: železo; mesto najdbe; objekt 4 kanal; zjc, inv. Si. 3i>9. 5. Rezilo del: material: železo; ineslo najdbe: : zač. inv. Si, {,34. 6. Rezilo del; material: žel czo; mes lo najdbe: obj ek t 4 k a -nal; zač. inv. ši. 3(Ki. 7 Predmet neznanega namena del; material: železo: mesto najdbe: objekt f>; zač, inv. ši. 511). K i rak del; material: žele/o; mesto najdbe: objekt 2: /ač. mv. št. 733. 9, I rak del; .....terinl: železu: mesto najdbe: objekt 2, zač. inv, St. 734. 10, Rezilo del: malerial: železo; mestu najdbe; objekl 5, zač. inv. St. 422. 11, Prednici neznanega namena tlel; material; železo; mesto najdbe: objekt 2: zač, lil v, St. 727. 12, Rezilo del; malerial: železo; mesto najdbe; objekt 4 kanal: zač, Inv. St. 304. 13, Predmet neznanega namciji del; material: železu; mestu najdbe: površinska najdba: zač. inv, St, 121 14, Predmet neznanega namena del; material: železo: mesto najdbe: objekt 2: zač. inv. št. 2b5. 1?. Predmet neznanega namena del; material: železo: mesto najdbe: objekt 4 kanal; zač. inv. št. 312. In. Predmet neznanega namena del; material: železo; mesto najdbe: površinska najdba; zae. inv, rit. ~>2l). 17, Pila del: malerial: železo; mosto najdbe: objekt 4 kanal: zač. m v. šl. 3113. IK Trak del; material: že le/o; mesto najdbe: površinska najdba; za C. inv. St. 719. 19. Predmet neznanega namena del: material: železu, mestu najdbe: objekt 6; ™č. Inv. st 2(1. Okov /dvema luknjicama in zaknvieu del; material: železu; mesto najdbe: površinska najdba; zač. inv, St. 71 S. 174 Dodate; K 21. Prednici nezriiimega namena del; material: železo; mesto najdbe: objekt 4 kanal; zuč. inv, št. .107. 22. Pločevina tlel. material; železo; mcsio bajdbe: površinska najdba; zač, inv. St. 722. 2.1. Predmet neznanega namena z osunikom luknjice del; mu lerial; železo; mesto najdbe: objekt 2: Zač. inv. št. I0(>. 24 Predmet neznanega namena «tel, material: žl-Iczo; mesto najdbe: objekt 4 kanal; zač. inv. št. 314. 25 Prednici neznanega namena del; material: železa; m Listo najdbe: objekt 4 kanal; Zač. inv, šl, 108. TABLA 7 1 Vretence Celo; material: kost: mesto najdbe: objekt 4: zai mv. Št 336, 2 Vretence celo; material: keramika; mesto najdbe: objekt 6; zač inv. 51. 47K 3. Vretence del; material: keramika; mesto najdbe: ohjekl fv zač. inv 51; 4W t. Vretence tlel; material: keramika: mesto najdbe: obiekt 2: zač. inv šl 213. 5. Vretence z zarezami na spodnjem delu odlomi ¡eno; material: keramika; mesto najdbe: ohjekl i: zač, inv. št 202. ft. L 'tež del; material: keramika; mesto najdbe: objekt f>; zač inv. 41.516. I. Utei del: material: keramiku: mesto najdbe: objekt fi, z:ič. inv. št. 517. K. tJiLv del; material: keramika; mesto najdbe:; zač. inv. it. 500. v. Kozarce del ustja m ostenja; maierial: eiiozclcno steklu; mesto najdbe; objekt 6; zač. inv. 5i, 552, 521. 10. Kozarec del ustja in ostenja; material: rumeno/elcno sleklo; mesto najdbe: objekt 4: zač, inv. št, 335. II. Kozarec del ustja in ostenju; material: rumeno steklo; mesto najdbe: objekt 2; zač. itn. it 212. 12. Kozarce del ustja in ostenja: material, ruineno/clcno steklo; mcsio najdbe: objeki 2: zač. im št. (186, 13. Kozarec del ustja m ostenja: matenal: belo steklo, mestu najdbe: objekt 2; zač. inv. šl. 240 14 Posoda del ostenja; materin I: ruiheno/elciiO Steklo; mcsio najdbe: objekt 5: fcič inv. ši. 423, 15. Kozarec del dna; material: brez barvno sleklo; ineslo najd-he: objekt K; zač. inv, it. 51Ž5. ! Kozarce del dna; material: svetlozeleno steklo; meslo najdbe: sonda 7; zač. inv. šl. 7(15. ] 7. Kozarec del dna; material: zeleno sleklo; mesto najdbe: objekt 2: zač. inv. i I, 234. is. Kozarec del noge; material: svetlomodro steklu; mesto najdbo: sonda 7; zač. inv, št, 71>4. TABLA K 1. Brus cel; material: kamen; mesto najdbe: objeki 4 depo: zač. inv. ši. 327, 2. Urns eel: nialeriab kamen: mesto najdbe: ohjekl 4 kanal; zač. inv. Jt..29« 3. ilnis del; material: kamen; mesto najdbe: površinska najti ha; zač. m v. ¿t, 2 h. 4. liius cel. material kamen; mestu najdbe: objekt 6; zai. inv. Št. 5 IS. K atai.oti 5. Brus del; material:; kamen: mesto naj d lie: objekt 4 kanal; z.ae. inv, št. 299; 6. Brus del: material: kamen: mesto najdbe objekt 6; zač. inv. ši. 404, TABLA 9 1. Del ustja m ostenja lonca; tnaicrial: keramika; barva: zunaj rumena, znotraj oranžna, prelom oranžen; siru k ima: prečiš čena; okras žlebovi na vratu; izdelava: hitro vreteno; niL-sto najdbe: objekt 2; zač. inv, ši. I M. 2. Del ustju m osienja vrču: material: keramika; barva: svetlo siva; strtiktura: prečiščena; okras: žleb na vratu; izdelava: hitro Vrel eno; meslo najdhe; površinska najdba: zač, inv. šl It). 3. Del ustja m Ostenja vrča: material: keramika: barva; oranž-nonimena: struktura: prečiščena: izdelava: liilro vreteno; mesto najdbe: objeki 2 južna jama; zač. inv. šl. 7Iv 4. Del ustja in ostenja lonca: material: keramika; barva: siva; struktura: prečiščena: izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe; objeki 4 kanal; zač. inv. i L 282. 5. Deli ustja, oslenja m dna sklede: material: keramiku: barva: oranž norj avti; struktura: prečiščena; izdelsyii; hitro * i ulcnii, mesti) najdbe: ohjekl 2 južna jama: za£\ inv šl .1(J. 6. Del uslja in oslenja krožnika; material; keramiku; barva: siva, struktura; prečiščena; okras: plilvi žlebovi; izdelava; hitro vreteno; mesto najdlie; objekt -1 kanal; zač, inv. si, 270 7. Del ustja in ostenja krožnika: material: kerahlika; barva: siva, struktura: prečiščena; okras; pliivi žlebovi, glajen mrežast vzorce; izdelava: hitro \releiui; nleslo najdbe: objekt 4; /;ič. inv. 31. 231). X. Del oslenja posode; male rial: keramika; barva: zunaj sivor-java, znotraj siva. prelom siv: struktura: prečiščenu. okras: valovrtica: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 2; zač. inv. šl. ] (>2. De I ustja in osten i m k rdi nika: material: keramik a: barva; s iva; slniklilfti; prečiščena, izdelava: hitro vreteno: mesto najdhe: ohjekl 2 južna jama: zač. inv. šl. 54. KI. Del dnu in oslenja posode: mnlerial: keramika: barva: siva; Struktura; prečiščena; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: objekt 2: zač, inv 51. 145 I ] De! dna m ostenja posode, materi®: keramika: barva: siva; struktura: prečiščena; izdelava; hitro \reteno; mesto najdbe: objekt 2i zač inv. šl. 150. !2 Del dna m oslenja posode, mnlerial: keramika: barva, siva: struktura: prečiščena; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: površinska najdba; zuč. iti v. ši. 23, 13. Del ročaja um lore, material: keramiku; barva: oranžna: simk-tura: prečiščena; mesto najdbe- objekt 2 severna jama; zač inv. St. 103. 14 Del ročaju am line; material: keramika: barva: oranžna: si m k Hira: prečiščena: mesto najdbe: objekt 2 se verna j ti ma; zač. mv. St, 102. 15. Del Listja in ostenja loncu; material: keramika; barva: oranžna; struktura: prečiščena: okras: valovnica, ¡J a z ara na zunanji strti it i; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbi:: objeki 7; zač. inv, šl. 544. Ki. Del ustja in Oslenja sklede: material: keramiku; barva oranž na, sliuklnra prečiščena, okras: plazma na notranji strani, izdelava. hitro videno; me Slo najdbe: objeki S; zač, inV, šl. Oh 5, 175 dodai hk Katalog TABLA I (J 1 Del ostenja posode: material: keramika; bana: svetlorjava; struktura: prečiščena; okras; glazura in vrezi na notranji širini: izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: objekt K; /ač. in v, it. 672. 2 Del ustja in ostenja posode; material keramika; barva: zunaj oranžna, znotraj siva. prelom otanino-siv; sirukiura: preči i če na; okras: glazura na notranji si rani; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: objekt 7, zač. inv.St, 545. 3. Del ostenja posode: material: keramika; barva: oranžna; struktura: prečiščena; okras: glazura in vre/1 na notranji si rani: izdelava; biuo vrcietto; mesto najdbe: objekt S; /ai- inv, Si. 649, J Del ustja in ostenja sklede, material: keramika; barvo: zun;ij oranžna, znotraj siva. prelom siv; okras: valov niča, vre/i iti gin/ura na notranji strani; izdelava: hitro vreieno; mesto najdbe: objekt 6: zač. inv. it. 432. 5. Del ustja in osienja sklede; material: keramika; barva: zunaj Oranžna, znotraj siva, prelom siv; struktura: prečiščena; okras: odtis kolesca, glazura na notranji si ran i; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe; objekt 2 južna jama; za i. inv. It 4«. 6. Del ustja iti usteaja sklede; material: keramika: barva: zunaj oranžna, znotraj siva, prelom siv; struktura: p reč t M en a: okras: valovnieu, glazura na notranji strani; i/delava: biiro vreteno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; /nO. inv, it, 40. 7. Del ustja in ostenja sklede: material: keramika; barva: zunaj oranžna, znotraj siva, prelom siv; struktura: prečiščena: okras: gla/ura na notranji strani; izdelava: hitro vreieno: mesti) najdbe: ohjekt 4 kanal; zač. inv. 51. 272. K. Del usija in ostenja sklede; material: keramika: barva; sivo rjava; struktura: prečiščena; okras: gl a z tira na notranji si rani; ¡/delava: hitro vreteno; mesto najdbe: površinska najdba; /ač, inv, it, 1. D. Del ustja m ostenja sklede: material: keramika; barva oranžna; struktura: prečiščena; okras: glazura na notranji strani; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: objeki -i kanal; /ač. inv. St. 287. TABLA 11 1, Del usija in ostenja sklede, material: keramika; barva: oranžna; struktura: prc£jš&na; okras: odi is kolesca in glazura na notranji strani; i/delava; hitro vreteno; mesto najdbe: objekt 4. zač. inv. ji. 251). 2, Del ustj.i in ostenja sklede;material: keramika; barva: rumena; struktura; prečiščena; okras: vrezi in glazura na notranji strani; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: objekt 7: zač. inv. št. 348. 3, Del usija m ostenja nieimce / ostankom i/livka: material: keramika; barva: rdeče rjava; struktura: prečiščena; okras: glazura / večjimi kamenčki na notranji strani: izdelava: hitro vreteno; mestu najdbe: objekt 5: zač, inv. it. 431. 4, Del usija in ostenja melniee t ostankom izlivka, material: keramika; barva: /tinaj in znotraj oranžna, prelom siv; struktura; prečiščena; okras: jda/ura na notranji strani; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: površinska najdba: zač. inv šl. 4 5, Del usija in ostenja sklede; material: keramika; barva: oranžna; struktura: drobno/mata. luknjicava; okras; glazura na no- tranji strani; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe; objekt X: zač. inv. it. 654. 6. Del ustja in »stenja sklede: material: keramika; barva: oranžna; struktura: prečiščena; okras: glazura na notranji strani; izdelava: hitre vreieno; mesto najdbe: vzhodni jarek; /ni, inv. St, 691, 7. Del ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva: oranžna: struktura: prečiSčona; okras: glazura na no t ra nji strani; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe; objeki 4; zač inv. St. 235. H. Del dna in ostenja (Misode; material: keramika; barva; oranžna, struktura: prečiičena; okras: glazura na zunanji strani, izdelava: hitro vreteno: mesto najdbe: objekt 5; /ač. inv ii 361. l)- Del dna in ostenja mclnicc; material: keramika; ban a: oranžna; struktura: prečiščena; okras: glazura na zunanji m nolra-nji Strani; i/delava; hitro vreteno; mesio najdbe: objeki 2; za£. inv, šl, 144 10. Del dni.....isieuja mclnicc; maiertal: keramika; barva: zunaj oran/na, /notraj siva, prelom siv; struktura; prečiščena; okras: (fin/ura z večjimi kamenčki na notranji strani, ¡/delava; hitro vreieno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; /rič, inv. Si. 63, 11. Del dna ni ostenja posode: maiertal: keramika; barva: svet-losiva; struktura: prečiščena; okras: glazura na notranji strani; izdelava; Itiiro vreieno; mesto najdbe: objeki 2 južna jama: zač, inv. si. 8K, 12. Del dna in ostenja posode; materi ¡d: keramika; barva: siva; si roki ura: prečiščena; okras: glazura na zunanji in notranji si ran i; izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: objeki M; zač, mv. St. 632. 13. Del dna in ostenja posode; material; keramika; barva: oranžna: struktura: prečiSCena; iikras: glazura na notranji sirarn: izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: objeki 4; /ač. mv št. 233. TABLA 12 1. Del ustja m ostenja sklede: material: keramik«; barva; zunaj oranžna, znotraj siva. prelom siv; struktura: prečiščena; okra?:vrezi, gla/ura na zunanji in notranji strani; izdelava; hum vreieno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; /ač. m v. it. 45. 2. Del ustja in ostenja sklede: material: keramika; barva: /unaj siva. znotraj oranžna, prelom ti v; struktura: prečiščena; okras; glazura na notranji strani; izdelava: (jutro vreieno: mesio najdbe: površinska najdba; /ač, inv. št, 738, T Del usija in ostenja sklede: material; keramika; barva: nrattž na; okras: odtisi kolesea; izdelava: sigi lata late Roman L': i ne slo najdbe: obj ek 12 j užtia jama; zai. i n v. st. 50. 4 Del ustja, ostenja iii dna vrča; material: keramika; barva: lemnosiva; struktura: prečiščena; okras........... glejen vzorec; izdelava: hitro vreieno; mesto najdbe: objeki4; /ač. inv. St. 332. 5. Del ostenja posode; material: keramika; barva: leutnosiva: struktura: prečiščena: okras: mrežast glujen vzorec; i/delava: hilro vreieno: mesio najdbe; objekt 6: /ač. inv. šl. 485, f>. Del ustj.i in osiimju sklede: material: keramika; barva: tem-uusivii; stnikltira: prečiščena; okras: mrežast glajen vzorce; izdelava: liiiro vreteno; mesto najdbe: objekt 4; zač, inv. št. 334, 7 Del ustja in ostenja posode; material: keramika; barva lom- 176 1 >UDATLK Katalog nosiva; struktura: prečiščena; okras: glajena površina; izdelava: hitro vreleno; mesto najdbe: Objekt 4 kanal: zač. inv. šl. 2K4. S Del ostenja lonca: material: keramika; barva: temnosiva; struktura: prečiščena; okras: mrežast glajen vzoren, žleb: izdelava: hitro vreteno; mesto najdbe: Objekt -I kanal; /ač. ittv. št. 290. 9. Del ostenja amlore; material: keramika: harva: svctlourani-na: struktura: drobnozrnata; mesto najdbe: objekt 4: zač. in v. JI, 23S. KI. Del ostenja amlore: material: keramika: barva: svcltoorani-na: struktura: drobno/mata: mesto najdbe: objekt 2 juina jama; zač. inv. il, 70, 11. Del ostenja amlore; material: keramika; barva: oranžna: struktura: drobno/ma ta: mesto najdbe: objekt 4 kanal; zač. iny. it. 292. TABLA 13 1. Del ustja in ostenja lonca; material; keramika; bana sivn; struktura: drobni i/tmata, luknjičava; okras; žk-hičenje, izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zač. inv. št. 41. 2. liti ustja in oslenja lonca; material: keramika: barva: siva; struktur.; drobno/mala: i/delava: počasno vreteno; mesto najdbe; objekt 2 severna jama: /ač, inv. šl 99, 3. Del ustja in u.sienja lottca; material keramika: barva; siva, Struktura; drobno/rnala: i »dela v it; počasno Vreteno; mesto najdbe: objekl S: /ač. inv. SI, ftK2, 4. Del ustja loncu; material; keramika; barva; siva. struktura: drobno/mata; okra v ni/ žigosanih trikotnikov, žlebičcnje; izdelava: piičasnis vreteno; mesto najdbe: objekt 4; /ač inv St. 222. 5 Del ustja in ostenja lonca: materiali keramika: barva: siva: struktura: d rob no/mat n: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2: zač, inv. it. 184. ft. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: siva: struktura: drobnozrnata, luknjičava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt (i; /ač, inv. Si. 4 h K, 7, Del ustja in ostenja lonca; material: keramika: harva: siva; struktura: drobnozrnata. luknjičava: Izdelava: počasno vrt-leno; mesto najdbe: objekt K; zač, inv. St. . ■H Del ustja m oslenja lonca; material: keramika, barva; siva; struktura: drobnuzmalii, okras: žleb. izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 2 severna jama: zač. in v. Si, 97. 9. Del ustja in oistenja lonca; material: keramika: barva: siva: struktura: drobno/mata, luknjičava; izdelava: počasno vreleno; mesio najdbe: objekt 2 južna jama; zae. inv. št. 84, 10. Del ustja m ostenja ionca; material: keramika: barva: sivor-java: struktura: L!robo/mata; okras; valovniea; izdelava: prostoročno; mesto najdbe; objekt 6; /ač inv. St. 43J, 4.17. 11. Del ustja in ostenja lonca; material keramika; barva: siva; Struktura; drohno/rnala; okras: žlehieenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe objekt zač. inv. šl. 659, 12. Del ustja ill oslenja ¡anea;inatcrial: keramika: barva snor-javu; struktura: grobu/mata: izdelava; počasno vreleno; mesto najdbe: objekt 5; zuč. inv, ši 174. 13. Del usija in ostenja loncti; inaterial: keramika; barva: tem-nosiva; struktura: g robo/mata: izdelava: prostoročno; mesto najdbe: objekt ft: /ač. inv, St. 473. 14 Del ustja m ostenja lonca; material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5: zač. inv. Si. 367} 15 Del ustja in ostenja lonca; material keramika; barva: tem-nosiva; struktura: drohnozmata; ¡/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač. inv, St 138. Ift. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: svetlo rjava; struktura: j^robo/rnata, luknjičava; okras.; valovniea; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe; objekt 5; /ač, inv. St. 349 17 Del Listja m «stenja lonca; material; keramika; burva: zunaj ii) znotraj tcmnoslva, prelom eni; struktura; lI robno z mata, luknjičava; izdelava: počasno vreleno; mestu najdbe: objekt (v zač. inv. St. 5115. 8. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: lem-nosiva, struktura: drobnozmala, luknjičava; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe; objekt 2; zač inv, St, 181, 189, 19. Del ustju in ostenja loncu; material: keramika; barva: isvn: st rak Ilira: ^robo/mata; okras: metličenje na notranji Strani: izdelava: počasno vreteno; itiesio najdbe: objekl 5: zač. inv. št. 368. 21). Del ustja m ostenja lonca; izdelava: material: keramika; barva; zunaj siva, /notraj črna. prelom črn: struktura: drobnozrnata, luknjičava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5: zač. inv. ii, 382. 21 Del ustja lonca; izdelava; prostoročno: material: keramika; harva: siva; struktura: drobnozrnata. luknjičava; mesto najdbe: objekt I; /ač. inv. št. 30. TABLA 14 1. Deli ustja, oslenja in dnu lonca; material: keramika: barva; siva; struktura: drobnozrnata. luknjičava: okras: valovniea: izdelava: prostoročno; mesto najdbe: objekt 5; /ač. inv, št. 425. 2. Del ustja in oslenja lonca; material: keramika; barva: leivt-tlorjava; grohozmala, / dodatkom sij ude; okras: valovniea; i /delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekl K; zač. inv. št. 676. 3. Del ustja in oslenja tonea; material; keramika: barva: svel-loijjva, grobo/mata; okras: valovnie;i, ilebiCcnje; izdelava: prostoročno, mesto najdbe: objekt H; /aO. m v. ši. 596. 4. Del ustja m ostenja lonca; material: keramika; harva: zunaj črna, znotraj črna in rjava lisasta, prelom črn; Struktura: droH-nozrnata; okras; valovniea; ¡vdelava; počasno vreleno; mesto najdbe: objekt 2; zač, inv ši 13(1. 5. Dell ustja in oslenja lonca; material: keramika; barva: zunaj oranžna m črna. znotraj ima. prelom črn; struktura: yRibezi nata, z dodatkom sij ude; okras: valovniea, /lebičenje: i /-delava; počasno vreleno; mesto najdbe: Objekt 5 in 7; zač. inv. St. 552. 380. (i Del ustja nt ostenja lonča; material: keramika: barva: tem-nosiva; siru ki ura: grohozniaia. luknjičava; okras: valovniea; izdelava: počasno vreteno: mestu najdbe: sonda 2: zae. inv. it ft'13. 7 Del ustja 111 ostenja lonca: inaterial; keramika; barva: zunaj oranžnordeia, znotraj oranžna, prelom oranžno-čmo-oran-/en; Struktura: it robu z mat a; izdelava: počasno vreteno; me sto najdbe: objekt 2; zae. inv. st I h. K, Del ustja, oslenja in ročaja lonira; material: keramika; bara. tl'innosiva; struktura: grobo/mala: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbi.-: povrsinska najdba: /ač. inv. šl. 12. ■>, Det ustja in ostenja lonca; material: keramika: harva: siva; 177 Dodati:^ struktura: drobnczmata; izdelava: počasno Vneleno; mesto, najdbe: objekt S; zae. iuv. it. SNU. KI, Del ustja in ostenja lonea; material: keramika; barMi k'm no sivifl struktura: grobozmala; izdelava: počasno Vretcrto; nit-sle najdbe: objekt i), /a£. in v. St. 465, 11. Del Ustja in Ostenja loneannatcrial: keramika; barva: siva; struktura: drobiloZrnata; i/delava: počasno vrcleno; mestu najdbe: objekt &; /ae. in v. it. 652. 12. Del ustja in ostenja lonca: material; keramiku: barva: siva; struktura; drobno/mata: i/delava: počasno vrel eno, mesto najdbe; objekt 5; zač. inv. St. 376. TABLA 15 1. Del ustja in ostenja Ione a; material; keramika: barva: zunaj sivii. znotraj siva in rjava, prelom siv, struktura; drobnozr-mita, lukiljičava; izdelava: počasno vrelcno; mesto najdbe: ohjekt 2; zae. inv št. 116, 121. 2. Del ustja in Ostenja lonca; material: keramika; barva: siva; si ni k Eura. drobnozriKila; izdelava: h liro v jelena; mestu najdbe: objeki K; zač. iiu. i I 599. .i, ix-I uNija in Dsiuujj lonca; material; keramika; barva: zunaj m znotraj ivetlorjava, prelom siv; struktura: ¡¿robozmata, luk-njiiav.i; izdelava počasno vreteno; mostu najdbe; objekt zač inv. Si. 127. 4. Del usija in ostenja lonca; material: keramika; barva: tem nosiva; struktura: drobnozrnata; izdelava; počasno vretenc; mesto najdbe; objekt 2 južna jama; zač. inv, -a 74. 5. Del ubija in ostenja loribu; material; ker;.....kaj barva; zunaj ■ it znotraj sivoijava, prelom siv ; struktura; grobo/mata, tuk-njičavn; okras: žlebi čenje: izdelava: počasne vre leno: me-slo najdbe; objeki 4 kanal: zač. inv. 51. 276. 6. Del ustja in osienja loneannaterial: keramika: barva: siva; struktura; grobozmaia; izdelava: počasno \ rcteno; mestu najdbe: objekt 2 severna jama: zač. inv. it. 94, 7. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika: barva: lent-nosiva; struktura: drobno/mala; izdelava: počasno vretcnai; mesto najdbe: objekt 4; /ač. inv. Si.225. S. Del ustja in ostenja lonea; material: keramika: barva: sivor-java, struktura; dnihinvni.il.!, lukujieava; izdelava: počasno v-reteno; mesto najdbe: objeki 4; ail- inv. 51, 221 9. Del ustja iti ostenja lonca; material; keramika; barva; /imaj in znotraj sivofjuva, prelom čm; Struktura: drobnozrnata, luk-njiiava; izdelava; počasno vrcteno; mesto najdbe; objekt 4; zač, inv st. 22 (>. ¡0, Del ustja in ostenja loncu; material: keramika; barva: siva: struktura: drubnozmata; izdelava: počasno vrcleno; mesto najdbe: objekt 4 kanal: zač. iuv ši 271. 11. Del ustja in ostenja lonca: material; keramika; barva: siva; struktura: drobno/mata; izdelava: počasno vrcleno; mesto najdbe; pov rimska najdba: zač. inv. it. 5. 12. Del ustjii in ostenja lonea: muterial. keramika; barva; siva; struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vre t eno: mesto najdbe: površinska najdba; zač. inv. it. 7. I i. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: siva: struktura drobno/mala, izdelava: počasno Vreteno; mesto najdbe; objeki I; zač, inv. ši. 36. 14. Tlel ustja in učenja lonca; material: keramika; barva; lem-nosjva; Struktura; drobno/mala; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe; objeki 2: zac, inv. št. 114. 15, Del ustja iti ostenja lonea: material: keramika: barva: leni- KAIAI.I J<¡ nudiva; si m ki ura: drobno/matu; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zae iuv. st, 7X. l(i. Del ustja in ostenja lonea; material; keramika; barva: (emir osi va: Struktura: d robno/mal a: izdelava: počasno vreteno; i neslo najdbe: objeki S; zač, inv. št. 635. TABLA 16 1. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj in znotraj siva, prelom i m; struktura: y robo/1 na i, luknjiča-va; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe; objekt 5, zae. inv. št. 343. 2. Del ustja ni ostenja lonea; material: keramika; barva: zunaj sveilorjava, / not raj siva, prelom rjavo-siv: struktura: drob-nozmaia, luknjičava; okras: /lehiecnjc; izdelava: počasno vreteno; mesti) najdbe: objeki 7; /;ič. inv. šl. 54V, 550, 3. Del Uhlja lonea, miaerial; keramika; barva: /M)i ij rjava, znotraj siv a. prelom siv. stitiktura: grnbozfttaia, z dodatkom siju de; okras: valovniea; izdelava; počasno vreteno; mesti» najdbe: površinska najdba; zač inv, šl, 3. 4. Del ustja in ostenja lonca; material; keramika; barva: zunaj in znotraj rjava, prelom črn; struktura: grobo/mata, luknji-tava; okras; navpično žlobtČeiijc: izdelava: počasno vreteno; meSlO najdbe: objeki 5; fcač. iuv št. .!(><;. 5. Del listja m ostenja lonca; material: keramika; barva: rjava; struktura: drobno/mata, z dodatkom sij ude: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe; objetil 6; zač. inv, št. 4NX. ti. Del ustja in ostenja lonea; material; keramika; barva: žpnaj in /iioiraj svetlorjava. prelom lemiiorjav; struktura: gmbo-/-rnaia. luknjieava; i/delava; počasno, vreteno; mesto najdbe: objeki 7; za¿. inv. Si. .S43. 7. Del ustja in oslei tja I onea; material: keramika; bar v a: stvor-javo; struktura: d robno/mala: izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 7: zač. inv, St. 533, S. Del ustja in ostenja lonca: material; keramika: barva: sivor-java; struktura: drobnozmata, luknjičava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 2: zae. inv. št. 125. 'i. Del ustja in ostenja lonea: material: keramika, barva: svetlo rjav a; Struktura: d robno/mat a; i/delava: počasno vrel en o; tnesto najdbe; objekt 2; zae. inv, šl I7X. In. Del u&tja in o stenja lonca; nuitcriiil; keramika; barva; iem-nosiva; siruktura; gmbozmata; izdelava: počasno vre t eno; mesto najdbe: objekt zač, inv. šl. 164. 11 Del ustja in ostenja lonea; material; keramika: barva: zunaj in /not ra j leni nosiva, prelom črn: struktura: grubozrnata, luknjičava: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5; zač. niv, S¡. .U>(>. 12. Del ustju io ostenja lonca; material: keramika; barva: siva: siruklura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 2; zai inv, št. 123. 1.1. Del usija in oslenja lonea; material: keramika; barva: sivi» -java; struktura: drobnozmata; izdelava; počasno vreteno; me slu najdbe: objeki 7; zai, im, si. s.l.s. 14 Del ustja in ostenja lonca; material: keiamiku: barva: s vel lorjava, struktura; drobuozvnata; okras: žleb; izdelava: počasno vre leno, i neslo najdbe; objekt 2; /ač, inv, 51. 1S(> I?, Del ustja m ostenja lonea: material: keramika; barva: teni-nosiva; struktura; drobnozmata; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objeki S; /ač. inv, 51, 624 16. Del ustja in ostenja lonea; miiienal: keramika: barva: sivor-jav a; sÉiktunu drobnozriiSta; i/delava; počasno vreteno; mesto najdbe; objekt K; zač. inv. ši 637. 1030 DODATI k K A ! M.( H. 17, Del um j n in ostenja lonca; material: keramiko; barva; tem-nosiva: struktura: drobnozmala; izdelava: počasno vretenc: mesto najdbe: objekt 2 severna jama: zač. in v. si. 05. TABLA 17 1. Del ustja in ostenja lonca: material: keramika: barvit: sivor-j;ivji; struktura: grobozrnata; izdelava: počasna vreteno; mesto najdbe: objekt K: zač. inv št. 2. Del «siju in ostenja lonca: malerial: keramiko: barva: zunaj in znotraj rjava, prelom siv; struktura: grobozrnata; luknji-čavo: okras: valovniea. ilcbiČenje; izdelava: prostoročno (ali le prosiu ročno dodelan roti); mesto najdbe: objekt zač. inv.il. 109. 3. Del ustja in ostenja Ibnca :(nateriak keramika: barva: zunaj tem no rjavo, znotraj rjava, prelom siv; struktura: grobozrna-la. luknjičava; izdelavo; počasno vreteno: mesto najdbe: objekt X; zač. in V. SI. 622. ■i De i uiaja in ostenja lonca; material: keramika: barvo; siva: struktura: groboz.mata, luknjiiova: izdelava: počasno vretenc; mesto najdbe: objekt 2; zač. In v, it, 112. 5. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika: barva: sivor-javo; struktura: grobo«mata, luknjičiiva: okras: valovniea, ilebičenje; izdelava: počasno vreleno; mesto najdbe: objekt 5; zač. in v. Ji. 3K4. j i. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: iem-nosiva; struktura: drobno/mata; okras: ilebičenje; izdelava: počasno vrctcao; mesto najdbe: objekt 5; zač. in v. it. 387. 7. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika: barva: zunaj in znotraj rjava, prelom črn: struktura: grobozmata, luknjičava; okras: valovniea, izdelava, počasno vreteno. meslo najdbe: objekt 5: zač. in v. St. 3NK. H, Del iislja iii ostenja lonca; material: keramika; bana: lem-nosiva; Struktura: diobnozrnala, luknj ¡¿a va; ¡zdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5: zač. tri v st, 'M 5. 9 Del ustja in ostenja lonca: material: keramika; baTva: zunaj in znotraj tem nosiva, pičlem Črn; struktura: grobo/mu ta, Ink njičava; izdelava: počasno vreleno; mesto najdbe: objekt 5; zač. inv. it. 346. in. Del Listja m ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj in znotraj oranžna, prelom črn: struktura: drobno/mata. z dodatkom siju de: izdelava: počasno vrcieno; mesto najdbe: objekt 5: zoč. inv. it. 37?. 11. Del t: sij ii in ostenja lonca; material: keramika; barva; zunaj in znotraj svetlorjava. prelom teinnorjav; struktura: d robno-zrnata; izdelava: počasno Vreleno; mesto najdbe: obje ki 7: zač. inv, ii. 559. 12. De] ustja in o si eni a lonca; material: keramiki: barva: siva: struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vreteno; mesio najdbe; objekt S; zač, inv. ït. ti KO, 13. Del Listja in ostenja lonea; material: keramika: barva: svei-lorjava; struktura: grobozrnala; izdelava: poîasno vreteno: mesto najdbe: objekt 2; zač, inv. it. 124, l-J. Del ustja m ostenja loncu; material: keramika: barva: siva: struktura: grubozmata: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt fi: zač, inv. ït. 5UK. 15. tïel ustja in ostenja lonca: material: keramika: barva: tem-nosiva; struktura: drobnozrnata. luknjičava; iikras: pečali, valovniea; izdelava: počosijo Vreicno; mesto najdbe: objekt 5: zač. inv. it. 379. 16 Del ustja in ostenja lonca; material: keramika, barva: zunaj in znotraj siva m rjava, prelom črn; struktura: drobnozrnata, luknjica va; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 7; zaè. inv. št. 553. TABLA IS I Del ustja in ostenja lonca: material: keramika: barva: sivor-java; struktura: grobozmata, luknjicava; izdelava: počasno vreleno: mesto najdbe: objekt 2: zač, inv. ii. 135. 2. Del ustja ur ostenja lonca: material: keramika: barva: zunaj oranžna, znotraj siva. prelom siv; struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5; zač. inv. il. 350. 3. Del nsijii m ostenja lonea: material: keramika; barva; zunaj sveitrajava, znotraj siva, prelom siv; struktura: grobozrnata, lukiijičava: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 7: zač. inv. Si. 558. 4. I k I ustja in ost ci ij a I o nca; m aterial: keramika; bar va-jivor-java: sirukuira: grobozrnata. luknjicava; okras: žlebičeuje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5: zae. in\ it. 365. 5. Del ustja iu ostenja lonca; material: keramika; barva: sivor-java; struktura: diobnozrnala, luknjičava; i/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2, zae. inv, it. liti 6. Del uslja in ostenja lonea; material: keramik.i; barva; zunaj rjava, znotraj siva, prelom rjavo-siv; struktura: grobozrnata, lukiijičava; okras: \rezi; izdelava; počasno vreleno; mesto najdbe, objekt 5; zač. inv, št. 351. 7. Del ustja in OSteilja lonca; material: keramika; barva: zunaj in znotraj lemnosiva, prelom črn; siru k Iura: grobozrnata, luknjica v a; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5; zae. inv it 345. Ü. I >el ustja iu ostenja lonea: material: keramika: barva: siva; struktura: drobno/mata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4 kanal: zač. inv. ši. 279. 4. Del uslja in ostenja lonca; material: keramika: barva: temno siva; struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač. inv. it. 12H, in. Del umja ni ostenja lonca: material: keramika: barva: tem-nosiva; struktura; drobnozrnata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 8; zač. Inv. št. 610. II Del usija in ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava, prelom črn, struktura: drohnozriLila; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objeki 2; zač. inv. it, IIS. 12. Del ustja in ostenja lonca; material; keramika: barVli: zunaj in znotraj svcilorjava, prelom siv; struktura: drobnozrnata: izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe; objekt 5: zač. inv. it. 410. 13 Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; ban a: siva; struktura; drobjlpzrnala, luknjičava: izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objeki K: zač. inv. il, 609. 14, Del ustja Ion ta; malerial; keramika: barva: i eni nosiva; struktura: diobnozrnala; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač inv. št. 132. 15, Del uslja tu ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj svel I rajava, znotraj rjava, prelom črn: struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač. inv. št. 117. !t> Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva lemnosiva; Struktura: drolmozmala; izdelava: počasno vreleno: mesto najdbe: objekt S; zač inv. Si. 601. 17. Del ustja m ostenja lonca; malerial: keramika; barva: zno- 179 Dodatek t raj svetlorjava, zunaj siva. prelom siv: struktura: grobozr-pata: izdelava: počasno vrel eno: mesto najdbe: objekt 7: zač, in v. It. 556. 560. TABLA I'J 1. Del ustja m osienju Ione a: material: keramika: barva: zunaj m znotraj svetlorjava, prelom črn: struktura: grobo/mata, luknjiiava; okras: plitvo ikbičenje; i/tlelava počasno vreteno; mesto najdbe: objekt M, s:i č. in v. it. 650,651 2, Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj in znotraj oranžna, prelom orunino-črao-oranženj struktu ra: drobnozmata. / dodatkom si j ude; izdelava: počasno vre leno; mesto najdbe: objekt 2; zač. inv. St. l Ki V Del ustja in osienja loncti: material: keramika: barva: svetlorjava; struktura: grobozmata; izdelava: počasno vrel en«; mesto najdbe: objeki K; zač. utv, St. 607. 4. Del ustja in ostenja lonca: material: keramika; barva: siva; struktura: drobno/mata, luknjica v a; izdelava: počasno vre te no: mesto najdbe: površinska najdba; zač. inv. ši. II. 5. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika: barva: temnosiva; struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vre i eno: mesto najdbe: objeki 2; zač. inv, Si, 11 [>. 6. Del ustja in ostenja lonea; material: keramika; barva: sivorjava; struktura: d roba oz mata. lnknjičava; izdelava: počasno VTtteno; mesto najdbe: objekt 5: zač. inv. 57. TABLA 211 I. Del ustja in ostenja lonca; material: keramiku; barva: siv;i; struktura: drobno/, mala; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt M; zač. inv. št. f>53. 2- Deli usija, ostenja in dna lonca: material: keramika: barva: sivorjava: strukiura: grobo/mata. luknjičiiva; okras; žlebi čenje; i/delava; počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 5; zač. "iv, ii. 426. 3. De! ustja in ostenja lonca: niaterial: kenimika: barva: sivor-java; struktura: drobnozrnala. lukujieava: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 3: zač. inv. ši, 217. 4. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj in /noiraj sivorjava, prelom črn: struktura: drobnozrnala, z dodatkom sij ude: izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 5: zai, inv. Si. 347. 5. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: temnosiva; struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe; sondo 7: za S. inv, it, 707. (i. Del unija in ostenja lonca; material; keramika; barva: zunaj svetlo rjava, znoiraj siva. prelom črn; strukiura: d rob no/r-nam, z dodatkom sljude; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objeki 5: zač. inv, it. 34K. 7. Del ustja in ostenja lonea; material: keramika; barva; siva; struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4 - kanal; zač. inv. št. 2K5-. K. Del ustja in ostenja lonea; material: keramika: barva: sivn; struktura: drobnozrnala; izdelava: počasno vreteno; meslo najdbe: objekt 5; zač. inv. it. .1K3. V Del usija in ostenja lonca; material; keramiko; barva; siva; struktura: drobno/mata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt K; zai. inv. it, 600, K) Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva; siva; struktura: drobnozrnala. luknjičava: izdelava: počasno vreteno: mesto naj tihe: objeki H; zač. inv. St. 677. II. Del ustja in ostenja lonca; material; keramika; barva: temnosiva: siru k mra: grobozmata. luknjičava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt H; zač, inv. it. 577. 12. Del ustja in ostenja lonca: material: keramika: barva: sivo; struktura: drobnozmata; Izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objeki R; zač. inv. št. 606. 13. De) ustja in ostenja lonco; material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mcsio najdbe: objekt H; zač. inv. it. 603. 14. Del ustja in ostenja lonca: material: keramika: barva: siva, struktura: d robno zrnata: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki M; zač. inv. it. 62N. 15. Dd usija in ostenja lonca; material: keramika; barva: sivorjava; struktura: grobozmata, luknjičava; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač. inv. st, !2b 16. Del ustja in ostenja lonea, material; keramika; barva: siva; si rak I ura: drobnozrnala» luknjičava; i/tle lava; počasno vre leno; meslo najdbe: ubjeki it; zač, inv. St. 636. I ,S0 Dodatoc K atm 00 TABLA 21 1. Del ustja inostenja lonea: material: keramika;barva: sivnr-jjava; struktura: drobnozmata, hiknjifava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4: zač. Inv. ši, 247. 2. D i; I ustja in ostenja lonca; material: keramika: barva: siva; struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 - južna jama: zač. inv. Si, 52. 3. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj In znotltj svctlotjav a, prelom lemnorjuv; strukturo: groho-zmata. lutnjiiava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4: zaf. inv, it 24K. 4. Del ustja in ostenja lonca; material; keramika: barva: siva; struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreleno: mesto najdbe: objeki 2; zač. inv. It. 183, 187. 5. De! ustja in ostenja lonca: material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 4 kanal; zač. inv, št. 281. 6. De! ustja In osienja lonea; material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozmata, luknji Sava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: v/hodni jarek: zač, inv. Si. 6[>2, 7. Del ustja in osienja lonca; material: keramika; barva: siva: struktura: drobnozmata, luknjica v;i. / dodatkom sij ude: Izdelava; počasno viLieno; mesto najdbe: objekt 6; zač, inv. 466, M. Del ustja in osienja lonea; material; keramika; barva: siva; slruklura: drobnozrnala, luknjičava; i/delava: počasno vrelci ki; i neslo najdbe: objeki S, zač, inv. .si. 578. Del ustju m osienja lonea; material, keramika: barva: siva: struktura; drobnozmata, luknjičava: izdelava: počasno vrelcu o; mi k 10 najdbe: objekt K, zač, inv. st. 627. II). Del ustja in Ošlenja lonea; material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozmata; izdelav a: počasno vreteno: mesto najdbe: objeki 2; zač. inv. St. 137 ] ]. De) ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozmata: t/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 2; zač inv. Si. 14(1, 12. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: iem-nosiva: struktura: drobnozmata. luknjičava; izdelava: počasne vreteno; mesto najdbe: objekt"?: zač. inv. Si, 557. 13. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: lem-nosiva: struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno: mesta najdbe: objeki 4 kanal; z.ač. inv. Si. 2KO, 14. Del ustja in osienja lonca; material: keramika; barva: siva: struktura; drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt ti: zač. inv. St. 611, 15. Del ustja in ostenja lonea; material: keramika; barva: siva: struktura, drobnozmata. luknjičava: izdelava: počasno vreteno; me slo najdbe: objekt K; Zač. Inv. Si. (>29. 16. Del IIsija in osienja lonea. material: keramika; barva: siva; struktura, d robno/mat a; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt N; zač. inv, it. 581. 17. Del ustja in ostenja lonca; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki N; zač. inv. it. oti4 IS Del ustja in ostenja lonea: material; keramika; barva: siva; struktura: drobnozmata: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt zač. inv. it 646. 1'). Del ustja in ostenja lonca: material: keramika; barva: sivor-javn: struktura: g robo/mata, luknjičava; okras; valovnica: izdelava: počasno vreteno; mesta najdbe: objekt 7; zaf. inv. št. 541. 20 Del ustja in osienja lonea; material: keramika; barva: siva: struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač. inv, St. 129, TAliLA 22 1. Del ustja in ostenja lonea; materiali keramika; barva: tentno- siva: struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: ohjekt 2 - južna jama; zač. inv. it. 42. 2. Del nsijii in ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj in znotraj svcllorjava, prelom siv; slruklura: grobozmata, luk-njiiava: okras: valovnica; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe; objekt h; zač. inv. it. 459, 3. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva; siva; siroktura: drobnozmata, z dodatkom sij ude; izdelava: počasno Vreteno: mestu najdbe: objekt 2; zač, inv. ši ISO. 4. Del ustja in osienja lonea; material; keramika; barva: zunaj in znotraj sivorjava, prelom eni; stnikiura: grobo/mata, Ink nji tava; izdelava; hitro vreteno; mesto najdbe: objekt 7: zač inv. St. 554, 5. De! ustja In osienja lonca; material: keramika: barva: tem-nosiva: slruklura: drobnozmata. luknjifava: izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 juina jama; zai. m v. Si. 38. 6. Del ti sija in ostenja lonea: material: keramika: barva: zunaj in znotraj s vet I o rjav a. prelom lemnorjav: struktura: drobno-zrnat a; izdelava: počasno vreicno: mesio najdbe: objeki 6: zač. inv. Si, 440. 7. De! ustja in ostenja lonea: material: keramika: barva: siva; struktura! drobnozmata, luknjičava; izdelava: počasno vrelcu o: mesto najdbe: objekt 4: zač. inv. St. 230. K. Del ustja in ostenja lonea; material: keramika; barva: tcni-noslva; struktura: drobnozmata, luknjičava: izdelava: počasno vieteno; mesto najdbe; objekt 2; zač. inv St. 185, '). Del ustja in osienja lonea, material; keramika; barva: siva; struktura: drobnozmata; izdelava: počasno vreleno; mesto najdbe: objekt li; zač. inv. it. 4fcl. It). Del ustju in ostenja lonea: material: keramika; barva: svel-Ioi%va, struktura: grobozmata. luknjičava: izdelava: počasni! vreteno; mesto najdbe: ohjekt /;ič- inv. it. 503, 11 Del uslja in ostenja lonea; material: keramika; barva: siva; stnikiura: drobnozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 8; zaf. inv, St. 648. 12. Del ustja in osienja lonca; material: keramika; barva: siva; struktura: grobozmata; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 6: zač. inv. St. 50fr. 13. Del uslja in ostenja lonca: material: keramika: barva: tem-nosiva; struktura: d robno /mata: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4: zaf. inv. St. 254. 14. Del uslja in ostenja lonca; material: keramiku: barva: siva; struktura: drobnozmata: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 2 južna jama; zač. inv. St. 80. 15. Del uslja in osienja lonea, material: keramika, barva: siva; struktura; diohnozrnala: izdelava: počasno vreteno. mesto najdbe: objeki S; zač, inv. St. 683. [6. IVI uslja iir osienja lonea, material: keramika; barva: tein-nosiva: struktura: grobozmata. luknjičava, izdelava: počasno vreleno: mesto najdbe: objeki (k zač. inv. St. 436. 17. Del ustja in ostenja lonea; malerial: keramika; barva: siva; struktura; grobozmata; izdelava: počasno vreleno: mesto najdbe: objekt 2: zač. inv. šl. 177. I K. Del ustja in ostenja lonea: material: keramika: barva: siva; 1 K I Duijaii k KataIíkí struktura: drobnozrnata. luknjičava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2: /nO. inv. ši. I.ti. 19. Dol ustja in ostenja ione»: material: keramika: barva: siva; struktura: drobno/mata. Iukiijt£a.va: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: Objekt 7: zač. inv. št. 555. 21). IX* I ustja in ostenja lonca: materi al: keramika: barva: ilva; strukturni drobnozrnata: izdelav ¡t: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 6; zae. inv. št, 4ti4. 21. Del uftja in osienja lonca; material: keramika: barva: siva; strukturo: drobnozrnata. z dodatkom sij ude: izdelava: počasno vretenc: meslo najdbe: objekt 6; za£. inv, SI. 4X3. 22. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika: barva: tem-nosiva; struktura: drobnozrnaia; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 4 kanal; /ač. inv. Si. 2K3. TABLA 21 1. Del ustja in osienja lonca; material: keramika: barva: siva; struktura: drob nozmaia, luknj ičava - i zde lava: poč as no vreteno; mesto najdbe; objekt X; zač. inv. Si. 623, 2. Del ustja in ostenja lonca; material: keramika; barva: tem» nosiva; struktura; drobno/mata: ¡/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zač. inv. St. 53. 3. Del u sij j in ostenja lonca: material: keramika: barva: siva: struktura: drobnozrnaia. luknjičava: i/.delava: fiitro vreiene: mesto najdbe: površinska najdba: /ač. inv, ii,'). 4. Del astja in ostenja lonca; material: keramika; barva: rjava; struktura: d rob no/mata. luknjičava; izdelava: počasno vtc-terlo: mesto najdbe: objekt 6; /ač. inv. ši. 507. 5. Del ustja in ostenja lonca: material: keramika; barva: icm-(loslva; struktura: drobne/mata: I/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4 kanal; zač. inv. si. 27.1, 6 Del ustja in osienja lonca; material: keramika; barva: zunaj in /.hm iiij svctlorjava, prelom siv: struktura: drobim/mata; izdelava: počasno vreteno: mesio najdbe: objekt M; zač. inv. St (iOR. 7 Del uslja in ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj in znotraj siva. p rele m čm: struktura: drobnozrnata, luknji-čuva; i/delava: počasno vreieno; mesto na jdbe: objeki H, zai. inv. ši. 66J, Del ustja in ostettjfl lonca: material: keramika: barva: siva; sirukiura: drobnozniaia; i/delava: počasno vreteno: meslo najdbe: objeki 2 južna jama; /ač. inv. Ji. 55. 9. De! ustja in ostenja lonca; material: keramika: barva: siva: struktura: drobnozrnata: izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objeki 2 severna innu: /ač. inv. Si. It"). 10. Del ustja in ostenja lonca: material: keramika: barva: siva: struktura: drobnozrnaia, luknjičava: izdelava: počasno vreteno, mesto najdbe: objeki 6: /ač. inv. št. 4.14. II Det ustja in ostenja lonca, material: keramika; barva: siva; sirukiura: drobnozniaia; Izdelava: počasno vreteno; mesto najdbi:: objeki i; /ač, inv. 51. I UR. 12. Del ustja in [¡siunj.i lonca; material: keramika; barva: sivor-java; sirukiura: drobno/mala; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: ubjuki 5: zač inv št. .171). 13. Del ustja in osienja lonca; material: keramika; barva: tem nosiva; struktura; drobnozrnata: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 4: zač. inv. SI. 255, 14. Del ustja in ostenja posode: material: keramika; barva: siva: struktura: d robne/mat a; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; zač. inv. št. 472. 15. Del ustja m ostenja lonca: material: keramika; barva: siva: struktura: grobozrnalii; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 2: /ač, inv. St. 190. 16. Del ustja in osienja lonca: materini: keramika; barva: siva; sirukiura: drobnozrnain, luknjičava; izdelava: počasno vre-teno: mesto naj d Ive: objeki 4: zač. inv. it. 228. 17. Del ustja in/oslenja lonea; material: keramika: barva: siva: struktura: grobo/mala; i/de lava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2: /ač, inv.it lin. IN. Del ustja in ostenja lonca: material: keramika: barva: zunaj s vet I o rjava, znotraj siva. prelom siv; struktura: grobo/mala. luknjičava; Izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 2: /ač. inv. it 134. 19. Del uslja in ostenja lonea; material: keramika: barva: si-vorjava: sirukiura: drobnozrnata: izdelava: počasno vreteno: meslo najdbe: objeki 4; /ač. Inv, St. 246. 20. Del ustja in osienja lonca: material: keramika; barva: zunaj in znotraj rdečerjavu. prelom črn; sirukiura: drobno/.malu, luknjičava; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 7; zač. inv. ši. 542. I AULA 24 1, Del usija in osienja lonca; uiaierial keramiku; barva: tem-nosiva: Struktura: drohnozmata; izdelava: počasno vreteno: inesio najdbe: objekt 2 in/na jama: zač. iiw, št. 73. 2. Del usija in osi en m lonca: material; keramika: barva: zunaj in znotraj sivorjava. prelom siv; struktura: grobo/mati, luk-njičava: okras: valovniea: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 7: zai, inv. ši. 55!. .1. Del ustju in osienja lonca; material: keramika: barva: svei-iorjava; struktura: grobozmuia; i/delava; počasno vreteno: mesto najdbe: objeki 2: zač. inv. št. 113. 4. Del usija in ostenja lonea; material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vreteno; nieMo najdbe: objeki 4 kanal: zač. inv. SI. 2XN. 5 Del ustju Lonca; material: keramika; barva: siva: sirukiura: drobnozrnata. Luknjičava; okras: valovnica na ustju; i/iM.i-vji: počasno vreteno; meslo najdbe; površinska najdba, /;ie. inv. 51, 2. 6. Del iisij;i in ostenja lonca; material: keramika; barva: svei Imjavn; struktura: drubnozrnata, luknjičava; okras; valovni ca. /leb; izdelava: počasno vreteno; mesto najdb?: objekt X; /ač. inv. ši, 675. 7. Del ustju in osienja lonca; material: keramika: barva; svel-lorjava; struktura: drobnozrnata;okras: plastični rebri; i/delava: počasno vreteno; mes m najdbe: objeki 7; /ač. inv, ši. 532. K, Del usija in osienja lonca; materini; keramika: barva: zunaj m /notraj sivorjava, prelom črn: struktura: drobnozrnata, z dodatkom sij ude; okras: žtebičenje; Izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5: /ač. inv, št. 363. 9, Del ustja in osienja lonea: molerla I: keramika; barva: luii-nosiva; struktura: drobno/mat¿: izdelava: počasno vreteno; mestu najdbe; sonda 2: zač. inv, št, 694. 10 Del uslja in osienja lonca: material: keramika; barva: siva; Struktura: prečiščena: izdelava: počasno v i cieno. meslo najdbe: objeki 4; /ač. inv. St. .141). 1H2 Dni),VI I K TABLA 25 t De F ostenju posode; material; keramiko, barvil: zunaj il) ZltO* t raj rjava, prelom ijuvo-irno-rjav; siru k I ura; grobo/mata, Ink tijiiiaVa; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; /ač. inv. Si. 502. 2. Det usten j a loncu; materini: keramika: harva; stvotjava; slruk lura yrobo/rnata. luknjtčava; okras; valovniea, žlebovi; izdelava: počasno vreteno* meslo najdbe: nhjek! ii: zač. inv. i!. 413. .1, Del osi en; a lonca; material: keramika; barva: rjava. Struktura: Ji ii ti mi/mata. / dodatkom sljode; okras; valovniea; izdelava: počasno vteleno; mesto najdbe; objekl 5; zač. inv 51. 35H. -I Delostenju lonca; material: keramika: barva: Mva; simklu-ra grobozrnala; okras: valovniea; i/delava: prostoročno": mesto najdbe: objekl X: /ač. mv it. (>2tl. 5, Del nsIcnju lonca: material: keramika; harva; siva: sinikHira: grobo zrnata; okras: valovniea; izdelava: prostoročno; mesto najdbe: objekt ii; /ač. inv. it. 65 X. 6, Mul ostenja lonca; material: keramiku; harva: o ran/n o rjav a: struktura: ¡jncibozrnata, luknjiiiuva; okras: valovniea, /lebo-vi; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: Objekt 5; /ač inv. it. ,152, TABLA 26 1. Del ustja, ostenju ut ročaj lonca; material: keramika; barva: luni nosiva: struktura; drobno/mala, tuknjičava; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: Objekl a kanal; /ač. inv, št 277. 2. Pel ustja, ostenja in ročaj loncu: materiju; keramika: barva: siva: struktura: drobim /mala, luknjica v a; i/de lava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekl 2; /ač, inv, 5t. 20S Del Listja, osicnja in ročaj lonca: material: keramika; barva: siva: struktura; drobnozmaia, luknjičnva; izdelavi; počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 2: /ač. inv. št. 211 I, Del ustja in ostenja v rčti z i/livkom: materini: keramika; barva; siva: struktura: g robo/m m a. Suknji čuva: i/de lava; poia-sno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; zač, inv. št. 467. s I Je I ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva: siva: stiuktuia: drobnozmaia. z dodatkom sij ude; okras: valovniea. pliivo /I t h i če nje; izdelava: prosiorečijb; mesto najdbe: objekt 2 ju/na jama; za£, Inv. št. 40. h. liuI ustja in ročaja sklede: material: keramika; barva; siva; siruklura: grobo/mata, luknjičava; izdelava: počasno vreio-no: mesto najdbe: objekt 2; /ač. inv. Št, 152. 7 [leI ustja in ostenja sklede, material; keramika: barva: rjava: struktura; drobno/mata; izdelava: počasno vretenci; me-sio najdbe; objekt X; /;ič. inv. št. 60J. N IX-1 ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva: si-vorjava: struktura: grobozrnata, luknjičava: izdelava; prostoročno: mesto najdbe: objekt I: zač. inv. št. 2X. o. Del ustju m oslcflj« stene; materiali keramika; harva; sivor-juva; struktura: grobozrnata, lulnjsčava; izdelava: prostoročno; mesta najdhe: objekt 1; /uč. inv, it 27. 10, Del ustja, osienja in dna sklede; materini: keramika; harva: zunaj in /milraj rjava, prelom siv; struktura; drobno/rna-|a; okras: valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najd-lv: objekt 2; /ač- inv. it. 13.1. H. Ud ustju ni ostenja sklede; material: keramika: barva; siva; Katalog struktura: drobnozmaia, luknjiCav a, izdelava: počasno v m-teno; mesto najdbe: objekt 2: /ač. i ti v. št. I 39. TABLA 27 1. Del ustja in Ostenja sklede; inalen.il: keramiku; barva: siva: struktura: drobno/mata; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe; objekl 2 južna jama; /.ač, inv. St. 47. 2. Del ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva; tunino* iva; struktura; drobnozmaia, luknjičava; izdelava: poč a*-si m vretetui; mesto najdbe: objekl X; /ač, inv. št. (»25. ,1. Del us tj a i n osle n ju s k lede; mate rial: keramika: barv a: zuanj siv:i, znotraj oranžna, prelom siv; siruklura: drobnozmaia; i /delav a; počasno vreteno; mesto najdbe: površinska najdba; /ač, inv. Si. 74(1. 4. Del uslja tU i stenja sklede; material: keramika: barv;i; siva; struktura; drbbito/mnta, / dodatkom sljude; izdelava: počasna vreteno: ¡neslo najdbe: objekl K; /ač. inv. it. 647. 5. Del ustja in ostenja sklede; material; keramika; barva: lem-nosiva; struktura; drobnozmaia; izdelava: počasno vi tlemi; meslo najdbe: ohjekl 2 južna jama; /ač. inv it. 74. ft. Del ustja in osi en j a sklede; material: keramika: barva; siva: struktura; d robno/mula, luknjtčavn: i/delava: počasno vreteno: mesto najdbe: sonda 7; /ač. inv. it. 700. 7. Del uslja in ostenja sklede; material: keramika; barva: lein-nosiva: siruklura: drobno/mala, / dodatkom sljude; izdelava: počasno k nI eno. mesto najdbe: objekl 6; /ač. inv. it. 439 K. Del uslja in oslcnja sklede; material; keramika; barva: siva; struktura: drobno/mata; i/dehiva: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; /ač. inv ii. 179. 0. Del ustja in ostenja sklede; material: keramiku: barva: siva; struktura: d robu o/matu; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekl 4; zač. inv. št. 251. 10. Del lisi in in ostenja sklede; material: keramika; barva; tem-nesivi; struktura: drohno/rnala: izdelav n: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4; zač. in v. št. 224. 11. I>d ustja in ostenja .sklede; material: keramika; barva; tem-nosiva: struktura: drobno/mata. izdelava: počasno vrele no; mesto najdbe: objekl 5; z;ii. inv. št. .'77. 12. Del ustja in ostenjil sklede; material; keramika: barva; siva; struktura: drobiio/rnata: izdelava: hitro vreteno; meslo najdbe: objekt 2 južna jama; /ač, itn šl. 4L). t v Del ustja in ostenja sklede: material: keramika; barva: siva; Struktura: grobo/mula; i/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; /ač. inv. SI. 77. TABLA 2« 1. Del ustja in ostenja sklede: material; keramika: barva; siva; struktura; drobno/mala; i /de lava; počasno vreteno; meslo najdbe: objekt 2 ju/na jama: /ač inv. si. H3. 2. Del uslja in ostenja sklede: material; keramika; barva: tem-nosiva. struktura: drobnozmaia; okras; žlebičenje: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4; /ač, inv, it. 229. Del uslja m osienja sklede; material: keramika: barva: zunaj siva, znotraj oranžna, prelom siv; struktura: drobno/motu; okras: žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: površinska najdba; /ae inv. it. 710. 4. Del ustja iu osienja sklede; material: keramika; barva: tem I Ki Do OAT Li K Krt I Al (JO nosiva: sirjpttura: drobnozmaia; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač. in v. Si. 122. 5. Del ustja in ostenja sklede: material: keramika: barva: zunaj siva. znotraj oran/na. prelom siv: struktura: £ robo/mala: okras: /iebieenje: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: površinska najdba: za č. in v. it. 741. 6. Del ustja in ^stenja sklede, material: keramika, barva: si-vorjava; struktura: drobnozniata: izdelava: hitro vreieno, mesto najdbe: objekt 4: zač. inv. S t. 267. 7. Del ustja iti nstenja sklede, material: keramika: barva: tem-nosiva; struktura: drobno/mata; izdelava: počasno vretenc: mesto najdbe: objekt 6; /ač. in v. št. 492, K. De! ustja in omenja sklede; material: keramika; barva: siva; struktura: drobno/.m,it.t; izdelava: poSasno videno; mesto najdbe: objekt 6: zač. inv. it. 490. TABLA 2(J 1. Del ustja, ostenja in dna sklede; material: keramika: barva: siva, erna in rjava lisasta; struktura: drobnozrnata; izdelava: poeii s ti o vreieno; mesto najdbe: Objekt 4 kanal; zai. inv. St. 278. 286. 289, 2. Del ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva: siva; struktura: d robno/mata; izdelava: počasno vre I eno, mesto najdbe: površinska najdba; Zač. inv. St. (i. ,3, Del ustja in ostenja sklede, material: keramika, barva: Tem-nosiva; struktura: d rob ti oz mat a. luknjičava; izdelava: počasno vreieno; mesto najdbe: objekt S: Zae, inv. 5l. 576. 4. Del ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva: tem-nosiva; stroki nta: drobno/mala; izdelava: počasno v rele no: mesto najdbe: objekt 4; zač, inv. št, 245. 5. Del ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva: siva: struktura: grobozmaia, izdelava: počasno vreieno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zač, inv. št, 5 I 6. Del ustja in ostenja sklede; material; keramika; barva: tem-nosiva; struktura: grobo/mata; izdelava; počasno vreieno; mesto najdbe: Objekt 4 ktinal; zač, inv, Si. 274, 7. Del ustja in ostenja sklede: material: keramika; barva: siva; struktura: grobo/mata: izdelava: počasno vreieno: mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zač. inv , it. S2. S, Del ustja in ostenja sklede: material: keramika: barva: siva: struktura: d rob no/mat a: izdelava: počasno vreieno: mesto najdbe: objekt 2; zač. iav. St. 115. Det ustja in oslenja sklede, material; keramika: barva: .siva; struktura: drobno/mata: izdelava: poeasno vre t eno: mesto najdbe: objekt 2 severna iama; /:ie. inv. it, 92. 10. Del ustja m ostenja sklede: material: keramika, barva: siva; struktura: drobno/mata: izdelava, poeasno vreieno: mesto najdbe: objekt 2: zač inv, il, I 75. 11. t)el ustja in ostenja sklede; material; keramika; barva: temno mva; struktura: drobno/mata; izdelava: počasno vreieno; meslo najdbe: objekt K; zač. inv. ši 6(12. TABLA 30 1. Del ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva: siva; struktura drobnozmaia; izdelava; počasno vretenc; mestu najdbe: objekt 2 severna jama; zač. inv. it. V 3, 2. Del ustja in ostenja sklede; material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozmaia; izdelava: počasno vreieno; meslo najdbe: objekt 4; zač. inv št. 223 3, Del ustja in ostenja sklede; material: keramika: barva: siva; struktura: drobnozmaia, lukgjjičava; izdelava: počasno vreieno; mesto najdbe: objeki 2: zač. inv. St. 176. 4, Del ostenja sklede; material: keramika: barva: siva; struktura; grobo/mala. izdelava: počasno vreieno: mesto najdbe: objeki 2 južna jama; zač. inv. it. fil). 5. Del ustja in ostenja sklede: mater i al: keramika; barva; tem-nosiva: struktura: drobno/mata, luknjičava; okras: žlubiče-nje: izdelava: počasno vre t eno: mesto najdbe: objekt 6; zač. inv. it. 504, 6. Del ustja in ostenja sklede: material: keramika; barva: siva: struktura: drobnozmaia. luknjičava, izdelava; počasno vrele no, mesto najdbe: objeki 2; zač. inv. St. 200, 210. I. Del nstj.i, ostenja in dna sklede; material: keramika; barva; siva; struktura; drobnozniata. luknjičava: izdelava: počasna vrtteno; mesto najdbe: objeki 2; /ač. inv, ši. 207. H. Dej usija in ostenja pokrova; material; keramika: barva: tem-nostva; struktura: drobnozniata; izdelava: počasno vreieno; uitsio najdbe; objeki 2 - severna jama; /ae, inv. ši. % 9 Del ustja in ostenja pokrova; material: keramika; barva: tem-nosiva; struktura: drobnozmaia; Izdelava: počasno vreieno; mesto najdbe: objeki 2 južna jama; /ač. inv, ši. 85. KI. Del ustja in ostenja pokrova; materiali keramika: barva: tem-nosiva; struktura: drobnozniata; izdelava: počasno vreieno; meslo najdbe: objekt 2; /ač. inv, šl, 13(i. II. Del ustja in ostenja pokrova; material: keramika; barva: lem-nosiva; ^iruklura; drobno/mata; okras; metličenje: izdelava: prostoročno; mesto najdbe; Objekt I; /ač, inv. ši. 29, 12. Del uslja in ostenja pokrova: material: keramika; barva: rjava: struktura: grobo/mata; izdelava: počasno vreieno; meslo najdbe: objeki 5; zač, inv. Si. .172. XABLA31 t. De I ustja in ostenja pokrova; mater ia I; keramika; barva: siva; struktura: drobno/mata, luknjičava; izdelava; počasno vreieno; mesto najdbe: objeki 6: zač, inv. Si 471 2. Del usija in osienja pokrova; material; keramika; barva: siva; struktura: d rob no/mala: izdelava: počasno vreieno; mesto najdbe: površinska najdba: zač, inv. it. S, 3. Del ustja in ostenja pokrova: material: keramika: barva: siva: struktura: drobnozmaia; izdelava: počasno vreieno: mesto najdbe: objeki 2 južna jama: zač; inv. Si, 43. 4. Del ustja in ostenja pokrova: material: keramika, barva: siva: struktura: d robne/mat a: i/de lava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4; zae, inv. it, 227. 5. Del usija in ostenja pokrova: material: keramika: barva: siva: struktura; drobnozmaia; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe; objeki 8; zač. inv. it. 655. (i. Del ustja in ostenja pokrova; material, keramika; barva: lem-nosiva; struktura; ¡jrobozrnata; izdelava: poeasno vreieno; meslo najdbe; objeki 2 južna jama; /ač. inv, it. M, 7, Del ustja in ostenja pokrova, material: keramika; barva: svet -lorjava: struktura; drobno/mala; mesto najdbe: površinska najdba, zač, inv. it, 742. 8. Del ustja in ostenja pokrova; material: keramika; barva; tem-nosiva; sini k t ura; drobnozmaia, luknjičava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 8; zač. m v. St. 604. i iumb, tlel ostenja / luknjo tri ustja pokrova; material: keramik a: barva: siva; struktura: drobnozmaia, luknjičava; [/delava: počasno vreteno; meslo najdbe: objeki 4; zač. inv. št. 219. 1X4 Dodatek Kataloo I (J. Del gumba in osicnja pokrova; material: keramika; barva: siva; struktura: grobozmata; izdelava: počasno v rti eno; mesto niijdhe: objekt 5; zač inv. št. .175, I l. Gumb in tlel oslenja pokrova; material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozrnata; ¡zdelava: počasna vreli'110; mesto Bfljdbc: objekt 8; zač. inv. it. 5S7. ] 2. Gumb in Je I ostenja pokrova; material: keramika; barva: siva; struktura: ti robno/m Lita, luknjičava; izdelava: počasno vtc-teno: mesto najdbe: površinska najdba: zaf inv, št. 13, 13. (intnb 111 dil ostenja pokrova; material: keramika; barva: lem-nosiva; struktura: drobno/mala: izdelava: počasno vre leno; mesto najdbe: objekt 2: zač. inv. št. 148. 1 -1 (iumb in del ostenja pokrova; material: keramika: barva: siva: struktura: drobnozmala. luknjičava: izdelava: počasno vreteno; mestu najdbe: objekt 6; zač. inv. št. 513. 15. Gumb pokrova; material: keramika, barva: siva; struktura: drobnozrnata: izdelava: počasno v rele no: meslo najdbe: objekt 2 južna jama; zač inv. 5t, K7. Ifi. Del dna 111 ostenja vrča; material: keramika; barva: siva; struktura; grobozmata, luknjičava, izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; zač. 1111.. St, 403, 17. Del dna in ostenja vrča; material; keramika; barva: sivorja-v a; struktura: drobnozrnata, z. dodatkom sljude; ok ras: vb-lovnica; izdelava: poOasnp vrele no; mesto najdbe: objekt 5; zaf, inv. Si. 41 K. iN. Del dna in ostenja vrča; material: keramika; barva: siva; struktura: grobozmata; izdelava: počasno vre leno; mesto najdbe: objekt i>; zač. inv, št, 511, TABLA 32 t. Del dna in ostenja vrča: material: keramika: barva; tenutosi-va; struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vretcjio, mesto najdbe: Objekt 4 kanal; zač, inv. št. 2(>4. 2. Del dna in ostenja lonca; material: keramika: barva: siva; struktura: grobozmam. luknjičava; izdelava: počasno vre leno; m«to najdbe: objekt 2; zač. inv, St. 201. 3. Del dna in oslenja posode; material: keramika; bar* a: sivor-java: struktura: grobozmata; izdelava: počasno t rt: I eno; meslo najdbe: objekt ti; zač, inv, št, 510. 4. Del dna iti oslenja lonea; material: keramika, barva: zunaj in za 01 raj oranžno t java, prelom oranžen; struktura: drobil o -zrnata, z dodatkom sij ude; okras: reliefno izdelan lončarski znak; izdelava; počasno vrelemu mesto najdbe; objekt J; rač inv-, st, 141 5. Dno in tlel ostenja lonca; material; keramika; barva: zunaj in znotraj rjava, prelom ¿m: slruklurtt; grobozmata; okras: vbokel lončarski znak; izdelava; počasno vretenci; meslo najdbe: objekt H: zač. inv. it. 656. 6. Del dna ¡ti ostenja lonea: material; keramika; barva tjava; struktura: drobno/mata. z dodatkom sljude; okras: odi i s lesene p le i če na dnu; izdelava: počasno vretenc: meslo najdbe: objeki 4; zač. inv. št. .141. 7. Del dna in ostenja lonca; material: keramika: bnrva: oranž-norjava: struktura: grohozmata, luknjičava; okras: Žlebovi; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 2: zač. inv. St. 142. s Del dna posode; material: keramika; barva: (dva; struktura: drobnozrnata; okras: reliefno izdelan lončarski znak; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4; zač. nn. 5t. 333. 9. Del dna in ostenja lonca: material: keramika; barva: zunaj rjava, znotraj črna, prelom rjavo-čtn; struktura: drobni j zrnata, z dodatkom sljude: okras: valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5; zač inv. št. 390 10. Del dna iti ostenja lonca: 111 a 1 trta I: keramika: barva; siva; struktura: drobno/nima; izdelava: počasne vreteno: mesto najdbe: objekt 5; zač. inv, £t, 397, 11. Del dna in ostenja lonca; material; keramika; barva: zunaj in znotraj sivorjava, prelom črn; struktura: drobnozrnata; okras: vrezi; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki S; zač. inv št 0K4 12. Del dna in ostenja lonca; material: keramika; barva: rjava in rdeča lisa si a; struktura: drobnozrnata, luknjičava: izdelava: počasno vreteno, meslo najdbe: objekt 2; zaČ. inv. S t, 192, I V Del dna in ostenja lonca; material: keramika; barva: rjava; struktura: grobozmata, luknjičava; okras: glavničenje; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbi;: objeki 5; zač. inv. St. 391,392, 14. Del dna in ostenja Ione a; material: keramika; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjava, prelom rjav; si ni ki ura: grobozmata, luknjičava; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 7; zač, inv. Si. 566. 15. Del dna in ostenja lonca; material: keramika; barva: siva: struktura: drobnozrnata. luknjičava: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki I: zač, inv. št. 32. 16. Del dna in omenja lonca; material: keramika; barva: siva: struktura: grobozmata, luknjičava: izdelava: počasne vreteno; meslo najdbe: objekt I: zač. inv, Št, 37. TABLA 33 1. Del dna in oslenja lonea; material: keramika; barva: sivorjava; struktura: grobozmata, luknjičava; izdelava: počasno vre-teno; mestu najdbe: objekt 7; zač, inv. Št, 538, 2. Del dna in oslenja posode; material: keramika; barva: rjava: struktura: grobozmata, luknjičava; izdelava: potaSno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zač, inv. št. 58. 3. Del dna iti ostenja lonca; material: keramika; barva: zunaj oranžna, znotraj siva, prelom oranžno-siv: struktura: grobozmata, luknjičava; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe; površinska najdba; zač. inv. št. lit. 4. Del dna in ostenja lonca: material: keramika; barva: sivorjava; struktura: drobnozrnata: okras: zelo rahli sledov i valov -niče; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt S. zač. inv. št. 613. 5 Del dna in ostenja lonea; material: keramika; barva: siva; siruknira: drobnozrnata: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 - južna jama; zač. inv, št, 64. (1. Del dna in ostenja lonca; material: keramika; ban u: siva; struktura: dmbnozmata; izdelava: hiiro vreieno: mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zač. inv, St. 68. 7. Del dna in ostenja lonca; material: keramika; barvu: leinuo-siva; struktura: drobnozrnata. luknjica va; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe; objekt 2: zač. m v, št, 147, 5. pel dna m oslenja lonca; materi ah keramika; barva; siva: struktura: grobozmata, luknjičava: izdelava: počasno vreteno; mesto najjhe: objekt 4: zač. inv. St. 260, 9. Del dna in ostenja lonca: material: keramika: barva: siva; struktura: grobozmata, luknjičava; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 4; zač. inv. št. 234, 11). Del dna in osienia lonca; material: keramika: barva: rjava: struktura: drobnozrnata, z dodatkom sljude: izdelava: počasne vreteno; mesto najdbe: objekt 7; zač, inv. it. 529. 185 Doi>atek K.ATALOG i!. Del dna in ostenja posode; material: keramika; barva: siva: struktura: grobdzmata; t/de lava: počasna v rele no: mesto iSjdbc: poviijnskaj najdba: zač itn. si. 22. 12. Del dna in ostenja lonca; material keramika: barva: siva; struktura: drobno/mata: i /delava; počasno vrete no: mesto najdbe: sonda 2: zae. in\ it 695, 1 i. Dno tn del oslenjil posode; material: keramika; barva siva; sir nk uira: drobiiozriiala, luknji tava: izdelava: počasno vre-tenu; mesni najdbe: objekt 6; zač. in v. it. 4l>8. 1-1. Del dna in ostenja posode; material: keramika: barva: sna: s i tu k luni: grobezrnaln, laknjičava; okras: žleb: izdelava: počasno vre i eno: mesto najdbe: objekt 6: zač. im. SI. 474 15. [le I dna in ostenja lonca; izdelava: počasno vre I eno: material: keramika; barva: siva; struktura: ¡jrohozrnala; mesto najdbe: objekt X; zač. inv. št. 640. 16. Del dna in ostenja lonca: maicrial. keramika: barva: sika: stmktura: grobozmata, luknjt&va; ¡zdelava: počasno \ rcie-uo: mesto najdbe: objekt 2 južna jama: zač inv it 61. 17. Dpi dna in osicnja posode: material: keramika, barva: lem-nosiva; struktura: drobnozrnata; izdelava: počasno vrete no; mesto najdbe; objekt X: zač. inv. ši. filK IS. Del dna in ostenja lonca; material: keramika: barva: siva; struktura: y robu zrnata, kikiiučava; material: keramika; bat va: siva: struktura: grobo/mata; izdelava: počasno vrete no; mesio najdbe: objekt 4; zač. inv. St. 256. TABLA 1. Del ročaja posode; material: keramiku; barva: temnosiva; struktura: drobno zrnata; okras: eik c;ik vrezi: ijjesio najdbe: objekt 2 južna jama; zač. inv. 51; 57. 2. Del ročaja posode: material: keramika; barva: siva; struktura: g robo zrnata: mesto najdbe: objekt 2 juinu jama, zač. inv, S(, 56, J. Del ročaja posode; rnatcri.il; keramiku: barva: siva; struktura: grobozniata, luknjičava; mesto najdbe: površinska najdba. zač, inv. St. ¡5, 4. Del ročaja posode: material: keramika; barva: siva; struktura: drobnozrnata; mesto najdbe: objekt 1: zač. inv. šl, 3 L 5. Del ročaja posode; material' keramika; barva; siva; struktura: grobozjnata; mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zač, inv. it 89. 6. Del ročaja iti ostenja posode; material: keramika: barva; siva; Struktura: d roba o z mata. luknjičava; mesto najdbe: objekt 6; ziie. tnv, it. 447. 7. De I roč aj a pos ode; material: keramika; barva: siva; struktura: drobno/mata; mesto najdbe: objekt 8: zač. inv. it. 01 (i. X. Del roč aj a pi »sode; m a te n al: k eran lika; barva: rjavit; st ru k -t ura: drobil oz mata; ineslo tiajdhe: objekt 2; /¡ič. inv. it. 151. 0. Del ročaja posode; material: keramika; barva: siva, Strukltl ra: drobnozrnata. z dodatkom sljudc: mesto najdbe: objekt 2; zač. inv. it. 153. 10. Del ročaja posode: material: keramika; barva: siva; siruktu-ra: drobnozrnata: mesto najdbe: površinska najdba: zač inv. St. 14. 11. Del ročaja posode; material: keramika: barva: siva; struklu-ra: drobnozrnata; mesto najdbe: objekt 8: zač, inv. St. 674, 12. Del ročaja posode, material: keramika: barva: siva; struktura: arobozniata. mejilo najdbe: objekt 2 severha jamu: zač. inv. St. 11)4 13 Del ročaja posode: material: keramika: barva: temna*iva; struktura: drobno/mata; mesto najdbe: objekl 8; /.tč, inv, il. 589. 14 Del ročaju posode; material; keramika: barva; siva; sirukiu ni: drobno/mala, z dodnlkum slpide; mesto najdbe: prtVt-Sinska najdba: zač. inv, št. lit. 15 Del ročaja posode; maicrial: keramika; barva: siva; struktu ra: droluiuzniaia; mesto najdbe: objekt 4 kanal: zač. inv. št. 302. !(>, Del ročaju posode; material: keramika; barvit: zunaj m znotraj rjavordeča, prelom oranžen; struktura: j>robnzrnata; mesto najdbe: objekt H; /¡tč. inv. SI. M7. ¡7. Del ročaja po\ode; material: keramika; barva; zunaj in zno traj svelloijava, prelom siv: struktura: drubnozriliita; ineslo najdbe: objekt 6: /¡tč. inv. šl. 496. i8 Del ostenja, prelilknjililegu / dvema liiknjieauia io ročaja pu sode; material keramika; barva: siva, struktura d robu o /1 nata. z dodatkom sljude: izdelavit: počasno vrete no; ineslo najdbe: objekt N: zač. inv. si, sns. i1). Del uštela posode; material; keramika:bana" zunaj mzuu-traj siva, prelom črn; struktura: drobno/rnata: okras: glavni-čeoje; izdelava: počasno vreteno; meslo najdbe: objekt 2; zač. inv. it. 15'). 20. Del Ostenja posode: material: keramika: barva: siva; slruk-tura drobnozrnata,, luklijičava; okras: glavničcnjc; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač inv. it. 155. 21. Del OStenja posode; material: keramika: harva: zunaj rjava, /nolruj lemnosivu, prelom temnosiv; struktura: di ob noži nata; okras: glavničenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; zač, inv. St. 4 K (v 22 Del ostenja posode: material: keramika; barvu; siva: slruk-itira: drobnozmota, luknjičava: okras: glovuičenje: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt i: zač. inv. ši. 406. 23 Del ostenja posode: imtierial: keramika; barva: siva; struktura: drobno zrna t; t: okras: lavi učenje: izdelava: počasno vreteno: mesio najdbe: objekt 8, /ač. inv. št. 621. 24 Del ostenja posode: material; keramika; barva: zunaj in znotraj sivorjava, prelom siv; struktura; grobo/rnala. / dodatkom sljude. lukujičava, okras: valovniea. glavničcaje: izdelava: počasno vreleno; mesto najdbe: objekt 5; zač. tnv it 4U5, 25. Det ostenja posode: material: keramika; barva: rjava: struktura: drobno/rnata, z dodatkom sljudc: okras: glav niče nje; izdelava: počasno vreleno: ineslo najdbe: objekt 6; zač. inv. št. 463, ru Del ostenja lonca: material: keramika; barva; temnosiva; struktura: drobnozrnata: okras: valovniea, glavnitenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 5; zač. inv. it, 415. 27. Del ostenja lonca; material: keramiku; barva: siva; siru k tura: drobnozrnata; okras: glavničenje: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2 severna jama: zač. inv. šl. 105. TABLA 35 ] Del ostenja posode: material: k erau i i k u; ba rva: zunaj i n z no -traj temnosiva, prelom črn; Struktura: drobno/mata, luknji-čava. okras: plavil i čeujc: izdelava: pučasno vreleno; oiesio najdbe: sonda 7; zač inv. Si. 703. 2, Del ostenja posode; material: keramika; barva: /unaj svei- 186 DOllAllíK Kai'aIjQu lorjava. znotraj siva, prelom siv; struktura: drohno/rnutu, luk-njičava; okras: glavničenje; ¡/delava. počasno Vieleno; mestu najdbe: objekt 4; zač. in v. SI. 236. 3; Del ostenja posode; mnttiriftj; keramika; barva; teinnorjava; struktura: j;robo/mata, lukujičavn. okras: giavničenjc; izdelava: počagno vreteno; mesto najdlie: sonda 7. zai. im, št 702. 4 Del ostenja posode: material. keramika: barva: rjava; si ni k-(tira: drobno/mala. okras: glavničcnjc, valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt N: zač. inv. St. 67.1, 5, Del ostenja posode; material: keramika: barva; zunaj svet-lorjava, znotraj siva, prelom siv; struktura: grpbozmata. Itiknjičava; okras: valovniea; izdelava: počasno ^releno; mcstO najdbe: objekt M: zač. inv. St. fi44 6, Del osi en j a posode; material: keramika: barva: siva: struktura: liroho/nirita, okras: valovniea, i/delava: počasno vre-teno; mesto najdbe: objekt /ač. inv. St, jp4 7, Del ostenja posode; innEerial. keramika; barva: siva; struktura: drobno/mata; okras valovniea. žlebovi; i/delava; počasno vreteno; meta o najdbe: objekt S; /ač. inv. št 593. .s, Del oslenju posode: material: keramika; barva: zunaj in/no irai sna. prelom eni; struktura: grobozrftata, luknjičavu: okras: valovniea; i/delava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 7, zač. inv, si 569. 9. Del oslenju posode: material: keramika; barva: temnosiva; strukluni: drobni»/mota. Infcnjičava: okras: valovniea: i/delu v a; počasno vreteno: mesto najdbe: objekt i: zač. inv. it. 354. 111. Del oslenju posode: material: keramika: barva: siva: siru k-tura: drobnuzmalu; okras: valovniea: izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 6; zač, inv. S t. 4X1. 1 L Del oslenju posode; material: keramika; barva: zunaj in znotraj svetlprjava. prelom lemnosiv; struktura: d rob no/mani. Itiknjičava; okras: Valovniea; izdelav a: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; zač. inv. St, 479. 12. Del ostenja lonca: material: keramika; barva: zunaj in znotraj temnosiva, prelom črn: struktura: yrobo/rnata; okras; žleb i Serije, valovniea; i/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: sonda 6; zač. inv. it. 69K. 13. Del ostenja posode; material: keramika; barva: siva; slrnk-lu ra: gtolhi/ i i i ;ua. 111 k n j ieji v li ; ok i :i s: vj i lo v n iea: i /d e I a v a: |x i-časno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač, m\. it. 154 14. Del ostenja lonea; material: keramika; barva: siva; struktura ti robno/matu. luknji čava; okras: valovniea; izdelava: po-časano vretemo; mesto najdbe: objekt H: zač, inv št. 67.115. Del ostenja Ione ti: material: keramika; barva: sveilorjava: struktura; grobozmata; okras: valovniea: i/delava počasno vreteno; mesto najdbe: objekt K; zač. inv ši 6(il. 16. Del ostenja posode; material: keramika; barv«: zunaj s vel I o rjava, znotraj siva, prelom črn; struktura: grobo/mata, luknjičavu: okras: valovniea; izdelav ti: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt <>: zač. inv. št. 4?i». 17, Del ostenja lonea, matenal; keramika; barva: oraužiiorjava: Struktura: grobo/mata; o kvas; valovnjca, /lebteenje: i/delava; počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; Zttč, im št. 15ti. I K. Del ostenja posode; material: keramika; barva: sveilorjava; struktura: drobno/mala. / dodatkom sljude; okras: vnlovni-cu; izdelava: počasno vreteno; mesto najdb« objekt 7; /ač. m v. it. 56 S. 19. Del ostenja posode; material: keramika; bana: /unaj svet-loijava, znotraj siva, prelom črn: struktura: grobozmata, Itik- njičava; okras: valovniea: i/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt f>; /ač. jnv. Št. 455. 211. Del ostenja posode; material: keramika: barva: siva: struktura: drobno/mata; okras: valovniea: i/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: pov ršinska najdba; /ač. inv, šr 24. 21. Del ostenja lonea; material: keramika: barva: siva; struktura: grobo/mata, luknjičavtt; okras: valovniea, žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; me si o najdbe, objekt 6; /ač. inv. it. 4y7. 22. Del ostenja po sude; material: keramika; barva: /unaj rjava, znotraj siva, prelom siv; siru k tu ra: drobno/maia; okras: valovniea. Žlebičenje; izdelava; počasno vnjlcno, mesto najdbe: objekt 2; /ač. inv. ši Ifi.l. 23. Del ustja posode; material: keramika; barva: siva; struklura: d robno/mata; okras: valovniea; i/delava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt I; zač. inv, si. }4, 24. Del ostenja lonca: material: keramika: barva: zunaj in znonaj rjava, prelom fin: struktura: drobnuzmata, Itiknjičava; okras: valovniea; i /delava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; /ač, inv. št 166, 25 Del ostenja lonca: material: keramika: barva: siva: struktura: drobtipzrnala; okras: valovniea; i/delava: počasno vreteno; mesto najdbe: sonda 6: /ač. inv. št, 697. 2i> Det ostenja posode; material: keramika: barva: zunaj siva. znotraj sivorjava, prelom črn: struktura: ¡irobo/mata. luk-njičuva; Okras: valovniea: i/delava: počasno vreteno. mesio najdbe: objekt 7: /ač. inv. Št, 571. 27, Del ostenja posode; material: keramika: barva: črna: .struk-itira: drobno/mala: okras: valovniea: izdelav a: počasno vre-leno: mesto najdbe: objekt S: zač. inv. ši. 633. 2K, Del ostenja posode; material: keramika: barva: /unaj .sveilorjava. znotraj siva, prelom siv: struktura; drobno/mata, Itiknjičava: Okras: s a lov nica, /lebieenje: i/delava: počasno vre-leno: mesto najdbe objekt 7: zač, inv. št. 573. 2l>. Del ostenja lonea: material: keramika; bar v a: zunaj i" znotraj sveilorjava, prelom siv; suukturn: ¡jioHozrnata, luknji čava; okras: valovniea, žlebičenje; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt 5; /ač. inv. št. 40i 30, Del ostenja lonea: material: keramika; barva: siva: struktura: grobo/mata; okras: valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2: zač. uiv, št. I5Í!. 11 Del ustja ni ostenja posode; material; keramika: barva: zunaj rjava, znotraj siva, prelom rja vosi v: struktura: d rob no/m a-la; okras: valovniea: izdelava: počasno vre I eno: mesto najdbe: objekt 6; /ač inv. it. 457. 32, Del ostenja lonea: material: keramika; barva; zunaj in znotraj sivorjava. prelom rjavo-čmi-rjav; struktura; grobozrna-ta, Itiknjičava: okras: valovniea. žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; zač. inv. si. ki5, .i.i Del ostenja lonca; material: keramika; barva: sveilorjava; struktura: grobo/mata: okras: valovniea. žlebičenje; izdelava: počasno \ rele no; meslo najdbe, objekt 5; zač, inv. št. 409. .14. Del ostenja posode: material: keramika; barva: /unaj rjava, znotraj siva. prelom rjavosiv; struktura; grobo/mala, Itiknjičava; okras: valovniea. žlebičenje; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2; /ač. inv. St. 164. .15, Del ostenja lonea. material: keramika; barva: siva: struktura; ¡i robo zrna t Li, lukitjičava: okras: valovniea, žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 7; /ač. inv. št. 537. I «7 Dodatek K .M Al (Hi TABLA 36 i, Det osienja posode; material: keramika; barva: temnosiva; siru k ni tli; grobo/mata, luknjičava; okras: valovil iea; i zdelata: počasno vrti en o; mesto najdbe: objekt 6; /ni. in v. Si. 452. I, Del ostenja lonca; material: keramika; barva: le m nosiva; struktura: d rob nožnima; okni s: valovniea; i /delava: počasno vrete no; mesto najdbe: objekt 6, zač. in v. Jt. 460. i, Del ostenja lonca; material; keramika; barva: temtiostva; struktura: grobozmata, luknjičava; okras: val^vniea; izdelava; počasno vrele no; mesto najdbe: objekt 5; zač. in v. 5t, 408. 4 Del ostenja lonea; material: keramika; barva: temnosiva; struktura; drobno/mala, luknjičava; okras; valovniea, Žlebi -če nje; i/delava: počasno vre le no; meslo najdhe: ohjekl 2; zač. inv si. 160, 5, Dci OStenja posode; malerial' keramika; barva: zunaj rjava, znotraj temnosiva, prelom lemnosiv; struktura: ¡trobo/rna-la: okras: valovniea; izdelava: počasno vre le no; mesto najdbe: objekt 6; zač. inv, it, 477. f). Del ostenja lonca; material: keramika; barva: rjava struktura: drobnozmata, z dodatkom sij ude: okras: žlebičenje; izdelava: hitro vre leno: mesto najdbe: objekl 7; zaf. inv. Si. 572. 7. Del oslenja posode: material: keramika: barva: zunaj rjava, znotraj icmnosiva, prelom lemnosiv: struktura: grobozmii-ta; okras: žlebi če nje. valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 8: zač. inv. 5t. 642, 8. Del ostenja posode: material; keramika: barv ic zunaj rjava, znotraj siva, prelom siv: struktura: drobnozrnaia. luknjiča-va; okras: valovniea: izdelava: počasno vretenci; mesto najdbe: objeki 7; za£. inv. Št. 574. 9. Del ostenja lonca; material: keramika: barva: zunaj in znotraj sivoijava, prelom črn; struktura: grobozmata, luknjiča-va; okras: valovniea, žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; meslo najdbe: objekt 2 južna jama; zač. inv.. it. 71, 10. Del ostenja lonea; material; keramika; barva: zunaj in znotraj si v o rjav a, prelom čm; struktur*: grobozmata, luknjiča-va; okras: valovniea, žlebi če nje; i/de lava; počasno vrel eno; meslo najdbe; objekt 6; zač, inv. Si, 451 II. Del ostenja lonca: material: keramika; barva: zunaj in znotraj rjava, prelom siv: struktura; drobno/mata; okras: valovniea: izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe; objeki 2; zač. inv. it. 161. 11. Del osienja posode: material: keramika: barva: zunaj in zno-iraj sivoijava, prelom čm: struktura: drobno/mata; okras: valovniea; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt S; zač. inv. S t. Ml 12. Del ostenja posode: material: keramika; barva: zunaj rjav a, znotraj siva. prelom čm; struktura: drobnozmata, luknjica-v a; okras: valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 5: zač. inv, Si. 414, 14. Del ostenja lonca: material: keramika: barva; siva; sirukiu-ra: grobozmaia; okr.is: valovniea; izdelava: počasno vreie-no; meslo najdbe: ohjekt 2: zač. inv. SI, 157. 15. Del ostenja posode; material: keramika; barva: zunaj in znotraj rjava, prelom siv; struktura; d robno/m a ta: okras; valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: ohjekt K; zač jnv. St. 641. i fi Del oslenja lonca; malerial: keramike: barva: sivorjava; struktura: grobozmata, luknjičava; okras: valovniea; izdelava: počasno vreieim; mesto najdbe: objekt 5; zač. inv. St 393. 17. Del osle n j d lonca; material; keramika; barva: temnosiva. struktura; drobnozmata; okras: žlebičenje; izdelava; počasno vreteno: mesto najdbe; objeki 2 južna jama: zač. inv. 51. 91. 1K. Del ostenja posode; material; keramika; barva: zunaj rjava, znotraj črna. prekini rjavo-črn; Struktura: drubnozrnata; okras: valovniea; izdelava; počasno vreleoo: meslo najdbe: objekt 5: zač, inv. SI. .157, iy. Del ostenja posode; material; keramika; barva: siva; sirnk-tura: grobozmata; okras: žlebičenje, valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt N: /,ič inv. ši. 662. 2(1, lie I ostenja posode: material: keramika; barva: sivo rjav a: sini k lu ril : d robu o zrnata, z dodalkim .sljude; okras; žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt h; zač. inv. St. 480. 21, Del OSténja posode: material: keramika: barva; zunaj in znotraj rjava, prelom siv; struktura; drobnozniala, okras; valovniea; izdelava; počasno vrel eno: mesto najdbe: objekt S; zač. inv. St. 591. 22, Del ustja in oslenja lonea: material; keramika, barva: lem-uosiva; struktura: drubnozrnata: okras: Žlebičenje; izdelava: počasno vre I eno; mesto najdbe; objekt K; zač. in V- it 67 ti. 2_1. Del ostenja lonca; material: keramika; barva: rjava; struktura: drobnozrnala; okras: žlehkienje; izdelava: počasno vreteno: mesto najdhe: s o oda 7; zač inv. it. 70 L 24. Del ostenja lonea: material: keramika; barva; temnosiva: struktura; drobnozroat»; okras: žlebičenje; ¡/.delava: počasno vreteno; mesto najdhe: objekt 2 ■ južna jama: zač. inv. it. 90. 25. Del ostenja posode; material; keramika; barva: rjava; struktura: 11 robno/mata. / dodatkom si j ude; okras: žlebičenje: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 6; zač. inv St, 4H<). 26. Del oslenja posode; malerial; keramika; barva: rjava; širokima: grobozmata; okras: žlebičenje: izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objeki (t; zač. inv. Si. 482. TABLA 37 1. De I osle n ja I o nea; i n a I er ia I : k era i n i k a ; barva ; rj ava ; struktura; drobnozrnala; okras: žlehičenje; izdelava: počasno vre-teno; meslo najdbe: ohjekl 6; zač, inv. Si. 450 2. Del oslenja posode; malerial: keramiku; barva: /uanj rdeče rja va. znotraj rjava, prelom rjav; struktura! grobozmata. luknjica va: okras: valovniea: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; zač Inv, Si. 449. 3. Del ostenja lonca; material; keramik»: barva; zunaj svettor-java, /no I raj siva, prelom čm; struktura: grobozmata; okras: valovniea. žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe; objeki H; zač. inv, št. 5l>2. 4. Del ostenja lonca: material; keramika; barva: rjava: struktura: drobnozrnala, / doda I ko m sij ude; okras: žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt ti: zač, inv. St. 487. s Del ostenja loi i e a ; mate ri a 1 ; keramika; barva: rjava; siruk I u -ra: ¿tobozmata, z dot laikom sij ude; okras; žlebičenje, va-lovnica; izdelava; počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 5; zač. m v. it. 413. O. Del oslenja lonea: material; keramika; barva: zunaj s votlo rjava, znotraj leni nos i va, prelom temu osi v. siruklura: grobozmata, luknjičava; okras: žlebičenje. valovniea; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 7: zač, inv. it. 536. IKX Dodatek K al.m tili 7. [Ji! ostcoju lonca; material: keramika; barva: rjava; strnktu i a: drobno/mala; okras: žlebičcnje, valovni ca; izdelava: potisno Vrelem; mesto najdbe: objekt 7: zač- in v. Si. 534. K. Del ostenja posode; material: keramik«; barva: zunaj i a /no i raj svelliarjava, prelom cm; struktura: g robo z mata, z dodatkom si j ude: okras: žlebicertje; izdelava: počasna vretenc; mesto najdbe: objekt H; /ai, in v. it. 657. 9. Del oslenja posode; malerial; keramika: barva: zunaj rjava, znotraj siva, prelom rjavosiv; struktura: drobnozmata; okras: valoVnica, žlebi če nje; izdelava: počasno vreteno; mesto najd-he: objekt 2; zač, inv. št. 169. 10. Del ostenju lonca; material: keramika; barva: zunaj in znotraj rjava, prelom črn; struktura: drobno/matu, z dodatkom sljude, luknjičava; okras: valovnica; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; zač, inv. it. 462, 11. Del ostenja lonca; material: keramika: barva: s vet I o rjava: struktura: grobo/mata. luknjieava. okras: valovnica; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 6; zač- inv ši 454. 12. Del ostenja posode; material: keramika; barva: siva; struktura: g robo /mata. / dodatkom sij ude, luknjičava; okras: vu-lovniea; Izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki ¡6; zuc.. mv it. 453. 13. Del ostenja posode; material: keramika; barva: zunaj in znotraj rjava, prelom i m; struktura: grobozrnata, luknjičava; okras: navpični nizi kratkih vrezov; izdelava: počasno vreteno, mesto najdbe: objekt 5: zafr. inv, it. 356. 14 Del ostenja posode: material: keramika; barva: zunaj in znotraj rjava, prelom črn; strok t a ta. grobozi mila, luknjičava: okras: navpični nizi kratkih vrezov; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt v /a C inv. št. .353, i 5 Del ostenja posode; material; keramika; barva: zunaj in znotraj rjava, prelom črn: strukturi: grobo zrnata, luknjičava; okras: navpični nizi kratkih vrezov: izdelava počasno vre-tiino; mesto najdbe: objekt 5; zač. inv. it. 355. 1 d. Del ostenja posode: material: keramika: barva: zunaj in znotraj rjava, prelom črn: struktura: grobozrnata, luknjičava; okras: navpični nizi kratkih vrezov, žlebičenje; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 5; zač. inv. it 354 17. Del ostenja lonca; material: keramika; barva: temnorjava; struktura; grobozrnata, luknjičava. z dodatkom sij ude; okras: ni/i poševno postavljenih vdolbini«. ilebičenje; izdelava: počasno vreteno: mesto najdbe: objekt S; zač. inv. si. 687. IX. Del ostenja posode: malerial: keramika; barva: zunaj siva_ znotraj črna. prelom ¡m: struktura: grobozrnata, luknjičava; okras: po Sov no postavljeni odtisi zobiastega orodja; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt K; zač inv. it. 590. 19. Del ostenja lonca; material; keramika; barva: siva: struktura: drobno/mata; okras: žigi; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 2: zač inv št. 168. 20. Prenosna petka; materini: keramika: barva: oranžnosiva; siru k luni: grobozrnata, luknjičava. izdelava: prostoročno; mesio najdbe: objekt 2 ju/na jama: zač. inv. Si. 66, 21. Svilek za pečenje; malerial: keramika: barva: zunaj in znotraj oranžna, prelom cm, struktura: prečiščena; okras: vrezi: izdelava: prostoročno; mesto najdbe: objekt 5: zač m v. it. 427-430, TABLA 3 K 1. žrmlje /gornji del dot; material: kamen (les rekonstruiran); mesto najdbe; objeki 2; zač. inv, št 214. 2. Žrmlje - zgornji del del, material: kamen; mesto najdbe: objekt 2: zač. inv. SI. 072. 3. Žrmlje - zgornji del del, material: kamen; mesto najdbe: sonda 2; /ač, inv, št- li^fr. 4. Žrmlje del: materi al; kameri (les rekonstruiran); n icsto naj d -be: objekt 6; zač, inv. Si. 528. 5. Žrmlje del; material: kamen; mesto najdbe: objekt X; zač inv. Si. 689: (> Del obdelanega bloka iz apnenca, verjetno del nagrobnika; površinska najdba: brez inv. it. TABLA 39 1. Zlatnik (remis cesarju Zenona, kovan med letoma 364 in 375; povrtinska najdba. 2. Okrogla ti h nta / emajlom temno modre, zelene tn rdeče barve cela; material: bron in emuji; meslO najdbe: objeki 2. nad severno jamo; zač. iniv. št. 2163, Izstrelek za pračo cel; material: kamen: mesto najdbe: objekt I; zač. inv. SI. 35. 4. Pila cela: material: železo; mesto najdbe: površinska najdba; brez inv. Si. 5. Nož z zavoj k i cci; material: železo; mesto najdbe: objeki 3; zač. inv. št. 21 S. 6. GredeIjniea eelu; material: žele/o; mesto najdbe: objekt 4 depo; zač. inv. št. 323. 7. Kosa odlomljena konica; material; železo; mesto najdbe: objeki 4; /ni. inv. St. 326 H. Košir cel: material: železo: me sto najdbe: objekt 4 depo; brez, inv. št. 9. Košir ce I; muieria I: železo; meto naj dbe ■ objeki 4 de po; brez inv, St- 10 Škarje tule; material: železo; mesto najdbe: objekt 4 depo; zač. inv. št, 319. 11 Notranji peslni obroč cel: malerial: železo; mesto najdbe: objekt A - depo: zač- inv, ši, 328. 12. Sekač - odlomljena konica, malerial: železo; mesto najdbe: objekt 4 - depo; brez inv. St. 13. Zilie cel; material: žel cz o; mesto naj dbe; obje k t 4 depo: zač. inv. ši. 329. 14. Klepalno kladivo celo; malerial: železo; mesto najdbe: objeki 4 depo; zač. inv. Si 325. I 5. Pila cela, material: železo; fflesto najdbe; objekt -I depo; zač. mv. St. 318. 16. Babica cela; material: železo; mesto najdbe; objekt 4 depo; zač. inv, št, 324. 17. Okov z luknji t am a eel; material: železo, mesto najdbe: objekt 4 depo; zuä. inv it. 320 18. Okov / luknjicama eel: material: železo; mesto najdbe: Objekt 4 depo; zač. inv, ši. 322. 19. Okov i luknjicama eel, material: železo: mesto najdbe: objeki 4 depo; /ač, inv, šl. 321. 20. M olika cela; material: železo, mesto najdbe: objeki 4 depo; zač. inv. St. 317. 21. Lettvež cel: maier i al: železo; me si« najdbe: objeki 4 depo; zač. inv. št, 3 1 6. 1X9 Dodati kftl M.lKi TAHLA 4i) 1. Del ii sija in osienja sklede; okras: valov 11 i t a. g I a/ura na notranji slrani; izdelava: hitro vreicno; merile najdbe: objeki 2 južna jama; Zač. in v. it. 41). 2. Del usi|ti. ostenja tti 11 na sklede; i/delava; hitro v reieno: mesto najdbe: objekt 2 južna jama; zač. ill v. Si. 39. .1 Del ustju in ostenja sklede; okras: kratki vrezi, glazura na ttolranj i slrani; i zdela vit: hitfO vreteno; mesto najdbe: objeki 2 južna jama; zač. inv. St. 4N. 4. Del ustja in osienja sklede; afriška sigilata; mesto najdbe: objeki 2 južna jama; zač. inv. St. 50. 5. Del osienja amfbfe; mesto najdbe: objekt 2 južna jama: zač. inv. si. 70 ft. Del ustja in ostenja vita; okras: mrežast glajen \ zorcc: izdelava: hitro v reieno; meslo najdbe; Objekt 4: zač. inv. Al. 332. TAHl .A 41 1. Del ustja in osienja louea: okras: žkbičenjc: i/delava: poča- sno vrcleno; mesto najdbe: objeki š; zač. inV. št. 365. 2. Del ustja iti osienja ki rte a; izdelava: počasno vrelem i: mesto najdbe: objeki 5: /ač inv. Si. 376. 3. Del ustja in osienja liinea; izdelava: počasno vroteito: mcslO najdbe: objeki 5: zač. inv, St, 364, 4. Del ustja in ostenja Imtea: izdelava: počasno vreteno; mestu najdbe: objekt 2: zač inv. St. 111. 5. Del ustja in osienja lonca: okras: žlehičenje; izdelava pučii-sno vreteno; mesto najdbe: objeki 2 južna jama; zač. inv. St. 41 i>, Del usija lonca; okras: valovnica na ustju; izdelava počasno v reieno: mesto najdbe: površinska najdba; zač inv. it. 2. 7, Del usiju in osienja sklede; okras: valovnica, plitvo ? le hiteli je: izdelava: prostornino?; mesto najdbe: objeki 2 južna jama: zač. ittV, St. 4fi, 8. Del ustja, osienja in dna sklede; izdelava: počasno vre I eno: mesto najdbe: Objeki 4 kanal; zač. in\ it. 278, 286. 289. TABLA 42 t, Del dna in osteJlja lonca; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 3: zad. inv. it. 201 2, Del dna in osienja vrča; izdelava: počasna vreteno; mesto najdbe: Objekt 4 kanal; zač. inv. št 294 3, Del dna in osienja lonca: i/de lava: počasno vreteno; mesto najdbe: površinska najdba; /ač inv.it. 19. 4, Delu sija, osienja iti ročaj loticj»; izdela va: počas no v reieno: mesto najdbe: Objekt 4 kanal; zač, inv. ši. 277. 5. Del ročaja posode; mesto najdbe: objekt 2 južna jama: zač. inv. St, 56, 6- Del ročaja posode; okras; cik tak vre/1: mesto najdbe: objeki 2 južna jama: zač. inv. št. 57. 7. Del ročaja posode; mesto najdbe; površinska najdba; /ač. inv.il 15. 8. Del dna in osienja lonea: okras: valovil i ca; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki 5; zač. Inv. St. 390. TABLA 43 1. Deli ustja, ostenja in dna lonca; okras: valuvtuc.i; izdelava; prostoročno: mesto naj d he: obje ki 5; zač, inv, St. 425. 2 Deli ustju, osienja in dna lonca; okras: /Mučenje: izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objeki S; /nč. inv i I, 426. 3. Del uslju in osienja lonca; okras: valov men, /lehičenje; izdelava: prostoročno (ali le prostoročno dodelan rohl: meslo najdbe: objekt 2: zač. inv. SI 109. -I Del ustja lonca; okras: vakivttica; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe površinska najdba; zač. inv, št 3. 5. Del ustja in oslenjil lonca; okras: vakwtiica: izdelava: počasno vre i eno: mesto najdbe: objekt 7: zač inv. ši. 551 6. Del osienja louea, iifcrns: valovnica; izdelava; počasno v reieno: mesto najdbe: objekt i; zač. inv. ŠI 358 7. Del osienja posode; okras: valovnica; izdelava: počasno vreteno; mesti i najdbe: objekt 5: zač inv. šl. .159. 8 Del ostenja lonca: okras: žlehičenje, valovnica; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe: objekt 7; zač mv St. 536, TABLA 44 L IVI ustja In ostenja lonca: okras: Si akn am inkoiniki, žlebi -čenje; i/delava: počasno vreieftO; meslo najdbe: objeki 8; zač. inv Si, 597. 2. Del uslja in osienja lonca; okras: valovinca; izdelava; počasno v rele m n; meslo najdbe: objeki 5; zač. in V. St. 371, 378. 3 . Del ustja lonca; izdelava: prostoročno: mesto najdbe: objekt I: zač. inv St 30 4. IVI ustju in ostenja sklede: izdelava: p rti s Itn očmi; nleslo najdbe: objekt I: zač. inv. ši. 28 5. IVI osienja posode; okras: vahivnica: izdelava: počasno v reieno; mesto najdbe: objeki 7; zač. inv. št. 568. 6. Deli ustja in osienja lonca; okras: valovniea, ilehičenje: izdelava: počasno vreteno; inesio najdbe: Objeki 5 m 7; zač, inv, St, 552. 389. 7. Del ustja in ostenja louea: okras: žlebi čenje; izdelava: počasno v rele no: mesto najdbe: objekt 5; zač. inv, ši 363. 8. Dno in del osienja lonca; okras: lončarski znak; izdelava: počasno vreteno; mesto najdbe; objekt K: zač. inv. it. mA. 190 pregled drobnega gradiva po najdiščn1h sklopih OBJEKTI 1'abla 13: 21; del ustja loma, ¿ač. inv. šl, JO. labla 15: 13; del ustja iti oslenja lonca; /ač. inv. šl 36, Tabla 26; S; del ustja in oslenja sklede; /ae. inv, si 28. Tabla 2o: 0; del ustja m osteuja sklede; /ač, ms šl 27. 1'abla 30; 11: del usija i» i&tenja pokrova; Kač. Inv si, tabla .12: IS; del dna iti oslenja lonca: zae. inv, št. 32, Fabla 12: 1.6; del dna in ostenja lonca; zač. inv. ši 37, rabia 34: -1: del ročaja posode; zač, im ši 31 labia .15: 23; del ustja posode: zač. inv, it. 34. OBJEKT 2 labia I; 1; okrogla fibula / večbarvnim emajlom: /ač. inv. SI. 216, labia 1: ID; pločevina; zae. inv. Si. 730. labia 1:12; pločevina: zač. inv, Si. 72'). Tabla 1: M: lamela; /ač. inv. St. 173. Tabla 1:17: gumb; /ae. inv. St. IOS Tabla 1: 22: puSčična ost: zaf. inv. St, 725. Tabla 1: 23: ptjSčična ost: zač. inv, St, 735. Tabla 1: 24: puščična ost: zač. inv. it. 726. Tabla 2: H); Nož: zač. in*. St. 724. Tabla 5: 02: obroč; zač. inv. Si. 21)4, labia 5; 1)4; kembelj; zač. inv. Si. 241. l abia 5: 1)8: prednici neznanega namena; /ač. jltv. it. 728. 1'abla 5: 10; dva člena verige,/ač. inv. St. 203. Tabla 5: 15; /ebelj, /ač. inv. št. 723, labia Í: Hi; /ebelj; /ač inv, Si 172 Tabla 5: 2(1, d Ido; /ač inv. šl. 170, Tabla h: 113; re/ilo; zač inv. SI. 171 Fabla h: <18; trak;zač. inv. šl. 7.1.1. l abia 6:09; Irak; /ač. inv St. 7.14. Tabla h: 11, predmet neznanega namena; /ač. inv. ši 727. 1'abla (i: Í4; predmet neznanega namena; zač, inv. ši. 205, l abia 6: 23; prcdmel neznanega namena; zač. inv. št. 106. labia 7: 04: vretence; zač. inv. šl. 213. l abia 7: (15. * retente; zač. no. Sf, 202. Tabla 7: 11, kozaree, zač inv. Si. 212. I Libia 7: 12: kozarec; /ač. inv. St. 0X6. Tabla 7: 13; kozarec; zač. inv. Št. 241). Tabla 7; 17; kozarec; zač. inv. SI. 23'). Tabla I; del uSljfl in oslenja lonea, zač inv. št l'J.l, Tabla l>: X; del oslenja posode; zač. inv. šl, 162, tabla li: 10; del dna in oslenja posode; zač. inv. š|, 145. Tabla 9; It; del dna in oslenja posode; 2flČ. inv. šl I 51) Tabla 11: 9; del dna in ostenju melniee; /ač, inv št. 194 Tabla 13: S; del uslja in ostenju lonea: /uč, inv. SI. 1X4. 1'abla 13: 15, del nslj;i in oslenja lonea: zač. inv. šl. Tabla 13: IS: del ustja in oslenja lonca: zač. inv. št. I Ki, !K<). Tabla 14: 4; del uslja in oslenja lonea: zač, inv. št. 130. lahla 14: 7; del listja ni oslenja lonea; zač. inv. St. III. Tabla 15; I; del uslja in oslenja lonca: zač. inv. Si. 116. 121. Tabla 15: 3; del uslja in oslenja lonca; zač. inv. Si. 127. tabla 15; 14; del uslja in oslenja lonea: zač. inv. St. I M. labla 16: S: del ustja in oslenja lonea: zač. inv. Si. 125. labla 16: l); del uslja in oslenja Lonca; zač. inv. Si. 17*. Tabla Ki; 12: del ustja in oslenja lonea: zač. m v. št. 123, labla 16: !4; del listja in oslenja lonea: zač. inv. št. 186. l abla 17: 2: del ustja in oslenja lonea; zač. inv. Si. ¡09, Tabla 17: 4: del ustja in oslenja lonea: zač. inv. Si. 112. Tabla 17; 13; del ustja lil oslenja lonea; /ae inv, šl I 24. Tabla IS: I. det usijli in osienjLi lonca; zač, inv št. 135, Tabla 18: 5; del ustja in Oslenja lonca, zae, inv. šl 191, labla IS:l); del ustja in oslenja lonca; zač, itn. št. 128. Tabla 9 8: 11, del uslja in oslenja lonea, Zač. inv. šl I IS. Tabla 18: 14; del uslja lonca: /ae. inv št. t 12 labla IS: 15; del ustj:i iii ostenja lonea: zač jnv, št, 117 Fabla 10. 2; det ustja in ostenja lonea; /ač. inv št ISL Fabla 19: 5; del uslja in nslecgi lonca; /ač, in,V. Št. 11'), labla 19: 15: det ustja in oslenja lonca; /ae inv. št. 174. 1'abla 20: 15: del ustja m oslenja lonca; zač. inv. šl. 126. Fabla 21:4; tlel ustja m osteaja loncu: zač. inv. št. 1X3, 1X7. labla 21: M); del uslja m oslenja lonea; /ač. im. šl. 137. Tabla 21: II: tlel Ustja in ostenja lonca; /ač. inv. št. 141). labla 21: 20; del ustja m ostenja loneti; zač. inv. šl. 129. labla 22: 3: del ustja in ostenja lonea; zač. inv. šl. I SIJ. tabla 22: S; del ustja in oslenja lonea; zač. iio. ši 1X5. labla 22: 17: del ustja in ostenja lonea; zač. inv. Si. 177. Tabla 22: 18: del ustja in ostenja lonca; zač. inv. St. 131. labla 23: II: del ustja in oslenja lonca: zač. inv. št. 1X8 labla 23: 15: del uslja in oslenja lonea; Zač, inv št, 140 hlblfl 23: 1 7, del u.slja in oslenja lonea; /ač inv SI, 11 i) labla 23: IS, del uslja in oslenja lonea; /ae. inv si 134. labla 24- 3; dol uslja m ostenja lonca; /ae. Inv, ši I M Tabla 26: 2; del ustja, oslenja in ročaj lonca; zač, inv St, 2Hs, labla 26: 3: del ustja, oslenja in ročaj lonca; zač, inv, St. 211. Tabla 26: 6; del ustja in ročaja sklede: zač. inv, SI, 152. Tabla 26: KI, del ustja, ostenja in dna sklede: /uč. inv. šl, 133. Tabla 26. I ]; del ustja m ostenja sklede; zač. inv. Si. 139. Fabla 27: S, del ustja in oslenja sklede; zač. inv. ši, I 79. labla 28: 4; del ustja in ostenja sklede: zač. inv. šl, 122. 191 I )i Jl> M I K. PREDLI'!) drobni fia c1 sadiva PO uaj&fftf nill sklopu I Tabla 29: 3: del usija In ostenja ¡¿klale; /ač, itiv. Si. 115. Tabla 29: 10; del usija in ostenfa sklede; zač, inv. it, 175. Tabla 30: .1; del ustja in osienja sklede; zač. iti v. Si. 176. Tabla 30: 6; del ustja in ostenja sklede: zač, Inv. št, 209, 210. Tabla 30: 7; del ustja, ostenja in dna sklede; zač, inv. št. 207. lahki 30: 10: del u.sija iti ostenja pokrova; zač. inv. st. 136. Tabla 31: 1.1; gumb i" del ostenja pokrova: zač. inv. št. 14S, Tabla 32: 2: del dna in ostenja lonca; zač. inv. si, 201. Talila 32: 4; del dna in ostenja lonca: zač. inv. st. 141, Tabla 32: 7; del dna in ostenja lonca; zač. inv. št. 142. Tabla 32: 12; del dtia in ostenja lonca; zač. inv. št. 192, Tabla 33:7; del dna in ostenja l.anca; zač. inv. ši, 197, Tabla 34: fi; del ročaja posode; zač. inv. št, 151. Tabla 34: 9; del ročaja posode; zač. inv. šl, 153. Tabla 34: 19; del ostenja posode; /ač. inv. št. 159. Tabla 34: 20; del ostenja posode: zač. inv. st. 155. Tabla 35: 1,1; del usiinja posode: zač, inv. st. 154. Tabla 15; 17: del ostenja lonca. zač. inv. št. 156. Tabla 35: 22; del ostenja posode; zač. inv. st. 163. Tabla 35; 24; del ostenja lonca: zač. inv. št. 166, Tabla 35; 30; del ostenja lonca; /ač. inv. št. 158, Tabla 35; 32; del Oslenja lonca; zač. inv, it. 165. Tabla 35; 34; del ostenja posode; z;ič. inv. it. 164. Tabla 36: 4; del ostenja lonca; /ač. inv. št. 160. Ta hi a 36: I l; del ostenja lonca; /ač. inv, št. 16!. Tabla 56: !4; del ostenja lonea; zač. inv. šl. i 57, TabIti 37; 9: del ostenja posode; /ač. inv. šl 169. Tahla 37; ]9; del ostenja lonea: zač inv. šl. 168, Tabla 38: 01; /milje zgornji del; /ač, inv. ši. 214, Tabla 33; 02; /milje zgornji del; /ač, inv šl. 072, OBJEKT 2 JUŽNA JAMA Tabla 29 Tabla 30 Tabla 30 Tabla 31 Tabla 31 Tabla 31 Tabla 33 Tabla 33 Tabla 33 Tabla 33 Tabla 34 Tabla 34 Tabla 34 Tabla 36 Tabla 36 Tabla 36 Tabla 37 7; del ustja in o si en j a sklede; /ač inv šl, 82. 4; del ostenja sklede; /ač, inv. St. 69, 9; del ustja in ostenja pokrova; /ač, inv. ši. 85, 3; del ustja in ostenja pokrovu; zač, jnv, ši. 43, 6; del uslju in oslenja pokrova; /ač inv. Si. 81 15; gumb pokrova: /ač. inv šl 87. 2; del dna in ostenja posode; zač mv. it. 58. 5; del dna in oslenja lonea; /ač, inv. šl. 64. 6; del dna in oslenju lonea; /ač, inv. šl. 68, 16; tlel dna in oslenja lonea; zač, inv št 61, I; del ročaja posode; /ač inv, ši. 57 2; de! ročaji) posode; /ač inv. ši. 56 5; del ročaju posode; zač inv. šl. 89, 9; del oslenju lonea; /ae, inv. šl. 71, 17; del ostenja lonea; zač. inv. št. 91, 24; tlel ostenja lonea; /ač. inv. it. 90 21); prenosna pečka; /ač. inv, St 66. OBJEKT 2 - S H l 'ERNA JAMA Tabla 9: 13; del ročaja amfore: zač. inv, SI. 103, Tabla 9; 14; del ročaju amfore; zač. Inv. it. 102, Tabla 13: 2; de! ustja in ostenja lonci; /ač. inv. ši, 99. Tabla 13: 8; de! u.sija in oslenja lonca: zač. inv, šl, 97. Tabla 15: 6; del u.sija in oslenja lonca; /ae. inv. SI, 94. Tabla 16: 17; del ustja in oslenja lonea: /ač. inv. šl, 95. Tabla 23: 9; del ustja in ostenja lonca; /ač. inv, ši, 100. Tabla 29: 9; del ustja in ostenja sklede; zač. inv, šl. 92. Tabla 30: !: del ustja In oslenja sklede; zač. inv, Si, 93. Tabla 30: 8: del ustja in ostenja pokrova; zač. inv. št. 96. Tabla 34: 12; del ročaja posode; zač. inv. šl. 104, Tabla 34: 27; del ostenja lonea: /ač, inv. št. 105. Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla "Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla Tabla 9: 3; del ustja in ostenja vrča; /ač. inv, šl, 76. 9: 5. deli ustja, ostenja in dna sklede: /ač- inv. St. 39. 9: 9. del ustja tn oslenja krožnika: zač. inv. it. 54, 5; del ustja in ostenja sklede; zač. inv, St. 48, 6: del ustja in ostenja sklede; zač. inv. št. 40, 10: del dna in oslenja melnice; /ae. itn. Si. 63. 11: del dna in ostenja posode; zač. inv, šl. 1^8. I, del ustja m ostenja sklede; zač. inv. St. 45, 3: dol ustju m ostenja sklede: zač. inv. št. 50. It); del ostenja amTore; zač, inv. št. 70. I: del ustja in ostenja lonea; /ač. inv, št, 41. 9; del ustja in ostenja lonca; /ač. inv. St. 84. 4; del ustja in ostenja lonca; zač inv. St. 74. 15; del ustja ui Ostenja lonca; /ač. mv. šl, 78. 10; del ustja ui ostenja lonea; /ač. inv, šl, 75. 2; del ustja in ostenja lonca; zač. inv St 52 I; del ustja in ostenja lonca; /ač. inv št 42 5; del [isLja in ostenja lonca; /ač. inv Si 38. 14; del ustja in oslenja lonca; zač. inv. il. 80. 2: del ustja iu oslenja lonca: zač. inv, it. 5.1. S; de) ustja in ostenja lonca; zač. inv, št, 3 5 I: del Listja ni oslenja lonca; /ač inv, ši 73, 5: i le I ustja in ostenja sklede; /ač inv, St. 4(>. I: del ustja in ostenja sklede; /ač inv, St. 4 7 5: del ustja in ostenja sklede: /ač mv ši 79. 12; de! usija in osienja sklede; /ač. inv. št, 49. 13; del usija in osienja sklede; /ač. inv. šl, 77. 1. del ustja in ostenja sklede: /ač. inv, it. N3, 5; del ustja iu ostenja sklede; /ač. inv, St. 5!. OBJEKT .i Tabla 2: 4; no/ / zuvojki; zač. inv. it, 218. Tabla 20: 3; del ustja in oslenja lonca; /ač. inv ¿1 217. OBJEKT 4 Tabla 1:3; ohročasta fibula / nastavkom: /ač. inv, št, 331. labia 1: 7: dvovrstni glavnik; /ač. inv. ši, 330. Tabla 2:5: nož; zač. m v. št. 339. Tabla 2:0; nož; /ae. inv. Si. 296. Tabla 2: 7; nož; /ač. inv. št. 337, Tabla 3: 1: kosa; zač, inv, Si. 326, Tabla 4: 10; okov; /ač. inv. St. 244. Tabla 5:3; obroč; /ač. inv. ši. 338. l abia 5: 13: kl juč; zač. inv. .št. 243. Tabla 7:1: vrcleiux: zač. inv, St. 336. Tabla 7: 10: kozarec; /ač, inv. št. 135, Tabla 8: I; brus, zač. inv. SI, .127. Tabla 9: 7; del ustja iu ostenja krožnika; /ač, mv SI. 22(1, Tabla III; del ustju in ostenja sklede; znč. inv. it. 250 Tabla II; 7; del Ustja in ostenja sklede; znč. inv. it. 235. labtu 11 13; del dna tn oslenja posode; /ač. inv, it. 233. Tabla 12: l; de! ustja iu oslenja vrča; zač inv. Si. 332, labia 12: it; del usija tu ostenja sklede; /ač inv. Si 334 Tabla 12: 'J; del oslenja nmfore; /ač inv. št. 23K Tabla 1 4; del ustja lonca; /ač. inv, Š1 222. 192 p\!l k PRhipLlit) UROUNtiiiA t ¡KADIVA 1-0 NAiUI^NIH SKLOPIH Tabla 15: 7; del uslja in «stenja lonca; /ač. inv. št. 225. Tabla 15: 8; del ustja in ostenja lonca; zač. inv. št. 221 Tabla 15: 9; del ustja in ostenja lonca; zač. inv. Št. 226 Tabla 2 L !. del ustja in ostenja lonca; zač. inv. št 247. Tabla 21 .1; del ustja in ostenja lonca; zač. inv. ši 24K Tabla 22: 7; tlel ustja in ostenja lonca; /ai. inv. 5t. 230. Tabla 22: 13; del ustja in ostenja lonca; zač inv. 51. 254 Tabla 2.1; 1.1; del ustja in ostenja lonca; zač inv. St. 255. Tabla 23: 16: del ustja in ostenja lonca; /ač inv. St. 228. Tabla 23: 19; del uslja in ostenja lonca; zač, inV. 51, 24(v Tabla 24; 10; del ustja in ostenja lonca: zač. inv. Al. 340, Tabla 27; tlel ustja in ostenja sklede; zač. i piv. Št. 251 Tabla 27: 10: del ustja in ostenja sklede; zač. inv, št. 224 Tabla 28; 2; tlel uslja in ostenja sklede; /ač im. št. 224 Tabla 28: (i: del ustja in ostenja sklede; zač inv. št. 2h7 Tabla 29; 4; del ustja in ostenja sklede; zač. inv. št. 245 Tabla 30: 2; del ustja in ostenja sklede; začij inv. it. 223 Tabla 31: 4; tlel ustja in ostenja pokrova: zat\ inv št 227. Tabla 31: 9: gumb, del ostenja in ustja pokrova; /ač. inv. št, 219, Tabla 32:6; del dna in ostenja lonca: '¡'0. inv št. 341. Iabla 12; H: del dna posode; zač, m v, SI. 33 ! Tabla 33; 8; del dna in oslenja lonca; zač inv, ši 260. Tabla 33: 9; del dna m ostenja lonca; zač uiv, št, 234. Tabla 33: 18; del dna in ostenja lonca; zač. i m ši, 2So Tabla 35: 2; del ostenja posode: zač. inv. št. 236, OBJEKT 4 KAM A L Tabla 5: 5, predmet neznanega namena: zač. inv. št. 275. Tabla 5: 11; predmet neznanega namena: zač, inv. Si, 311. Tabla 5; 12; sveder; zač. m v. št, 313, Tabla 5; M: ključ; zač, inv. Si. 310, Tabla 5: I 8; obroč: /ač inv. Si. 315. Tabla 6: 2; predmel neznanega namena; zač. inv. št. 305. Tabla 6: 4; re/ilo. zač. inv. šl. 309 Tabla 6: (k rezilo; /ae. inv. št, 306. Tabla 6: !2: rezilo; zač. inv 51. 304. Talila 6; 15; predme! neznanega namena: zač. inv. št. 312. Tabla 6; 17, pila; zač inv. šl. 303 Tabla 6: 21, predmet neznanega namena; zač. inv. ši. 307. Talila 6: 24, predmet neznanega namena; /ae inv. šl. 314 Tabla 6: 25; predmet neznanega namena: zafi inv, st. 308. Tabla 8: 2; brus; zač. inv, št, 29X. Tabla H: 5: brus: zač, inv št 299. Tabla *>: 4; del ustja in ostenja lonca; zač, inv. št. 2X2 Tabla 9; 6; del ustja in tiste nja krožnika; zač. in V. šl. 27(1. Tabla 10: 7; del uslja in oslenja sklede; zač. inv, 5i. 272. Tabla 10: 9; del ustja in ostenja sklede; /ač, inv. Si. 287, Tabla 12: 7; del usija in oslenja posode: zač, i in. št. 2S4. Tabla 12: K; tlel oslenja lonca; /ttč. iti v. ši, 290. Tabla 12: II: del ostenja umfare; zač. inv. Si. 2'>2, Tabla 15: š; del ustju In ostenja lonca: zač, tnv. Si. 276. Tabla 15: 10: del ustja in ostenja lonca; /ač. inv, št. 271. Tabla 1$: ti; del uslja In oslenja lonea: /ae, inv. SI. 279, Tabla 20: 7; del uslja in ostenja lonca: /ae, inv. šl. 285, 1'abla 21:5: del uslja in oslenja lonca; /ač, itn . št. 281. labla 21: 13: del ustja in ostenja lonea: /ač. inv. st. 2X0. labla 22: 22; del ustja in oslenja lonea; zač inv št, 283. tabli 23: 5; del ustja in oslenja lonca; /ač, im št. 273. Tabla 24: 4; del uslja in oslenja lonea; /ač. inv. šl, 288. Tabla26: I, del ustja, oslenja in ročaj lonea; zač. inv, št. 277, Tabla 29; I: del ustja, ostenja in dna sklede; zač. inv št. 278, 2S6, 289, Tabla 29: 6; del ustja in ostenja sklede: /ae. uiv. št 274. Tabla 32: I: del dna in ostenja vrča; /ač. inv št. 294. Tabla 34: 15; del ročaja posode; /ae inv. ši. 3t>2 OBJEKT 4 - BEPO Tabla 3. 2; kosii. brez. inv. št.. Tabla .1: 3; kosir; bre/ inv. it.. Tabla 3: 4; notranji peslni obroč: /ač. inv. šl. 328. Tabla 3: 5; inotika; /ač. inv št. 317. Tabla 3: fi; gredcljmeu, zač. inv, šl ,323. Tabla 3: 7; lemež; zač. inv. ši, 316. labla 4: I; klepalno kladivo; zač, inv. Si 325 labla 4: 2; babica; yač inv. Šl. 324-Tabla 4: 3; pila; /ač. inv. ši. 3!8, labla 4: 4; škarje: zač. inv. ši, 314. 1'abla 4: 5; zatič: zač inv, št. 329. labla 4; ti; sekač; brez inv. št.. I ah I a 4: 7; okov z luknjicama: zač. inv. št. 320. Tabla 4: 8; okov z luknjicama: zač. inv. št. 322. Tabla 4 M; okov z luknjicama: zač, inv. St. 321. OBJEKT S Tabla I: 25: puifiiČna ost; zač, inv. St. 736, Tabla 2: 3: nož; zač. inv. St. 424. Tabla 2: 12: no?: zač. inv. St. 302. Tabla 5: 17: žebelj; zač. Inv. Si. 421. Tabla 6: 10; rezilo: zač. inv. št. 422. Tabla 7: 14; posoda; zač, inv. št. 423. Tabla 11. 3; del ustja in oslenja mcliiicc; zač inv. šl. 431 Tabla 11: S; del dna in oslenja posode; zač. inv. St. 361. Tahla 13; 12; de! uslja in oslenja lonca: zač. inv, šl 374. Talila 13: 14; del uslja in oslenja lonca; zač. inv, šl, 367. labla 13: Ifi; del ustja in osienja lonea; zač. inv, ši, 349. 1'abla 13: 11>; del ustja in oslenja lonea: zač inv. ši, 368. labla 13: 2ll; del ustja in ostenja lonea; zač. inv, št. 382. Tabla 14: 1; deli ustja, oslenja m dna lonea: zač. inv. St. 425. kabla M; 12: dei usija in ostenja lonca: zač. inv. št, 376, Tabla 16: 1: del uslja in ostenja lonca; zač. inv, St, 343. Tabla 16: 4: del ustja in ostenja lonea; zač. inv. št. 369. Tabla 16: 10: del ustja in oslenja lonca; zač, inv, St, 364, Tabla I iv 11; del ustja in ostenja lonca; zač. inv. it. 366. Tabla 17: 5: del ti sija in ostenja lonea: zač. inv, št, 384. Tabla 17:6: del ustja in ostenja lonea; /ae. uiv, št. 387. Tabla 17: 7; del ustja in ostenja lonea, zač. Inv. št. 388. Tabla 17: S: del ustja in ostenja lonea; zač. inv. št, 385. '1'abla 17: 9; del ustja in ostenja lonea; zač. inv, Št. 346. Tabla 17: 11), del uslja in oslenja lonca; zae. inv. šl, 373. Tabla 17; 15; del uslja in oslenja lonca; zač. inv, il. 379. Tabla IS; 2; del ustja in oslenja lonea; zač, uiv, št, 350. Tabla I H: 4; del usija in ostenja lonea; zač. inv, št, 3(>.s. Tabla IN: 6; del uslja in ostenja lonca; zač. uiv, St. 351. labla 18: 7; del uslja in ostenja lonca: zač. inv. Si. 345. l abla 18: 12: del uslja iti ostenja lonea, zač. inv. St. 410. Tabla l'J; 6: del ustja iu oslenja lonca, zač, inv. št. 3R6. labla I1); 8: del ustja in ostenja lonca; zač. inv. št. 3X1. Tabla 19; •); del usija in ostenja lonca; /ač. inv, št. 142, labla 19: II: del usija in ostenja lonca; /ač. inv. št. 3X0 193 DolMI l:K TabJa 19: 12: del Listja tn ostenja lonea, /ae inv, SI. 371. I7fi. Tabla 13: pel ustja ¡n ostcnja loncu; zač, in» JL 344, 'labla 211: 2; deli ustja, oslenja in dna lonca: zač, inv. št, 426. Tabla 4; del ustju in oslenja lonca; /ač. inv št. 347, labla 211: 6: del ustju in oslenja loncu: j-jič. inv. št. 34S, Tabla 20: 8; tlel ustja in oslenja lonca; zač, inv. it. 383. tabla 23: 12: del ustja in ostenja lonca; /ač, inv. št 370 Tabla 24: X; tlel ustja i» ostenja lonca: zač, inv. Ji. 363, labla 25: 3, del ostenja lonca: zač. inv, št, 358. labla 23: 6; del ostenja lonca; /.ač inv. ši, 352. labla 27: [I, de! ustja in ostenja sklede; zač. inv. ši .177. labla 30: I 2; del ustja in ivstenju pokrova; /ač. inv. št. 372. labla 3 I: Ki; del gumba in ostenja pokrova; /ač. irtv. ši, .175. labla 31: 17; del dna in oslenja vrča: /ne, inv. št. 41N. I alibi 32: 4; del dna m ostenja lonca: /ač. inv ši, 340. labla 32: ID; del dna in oslenja lonca; zač. inv. št. 397. Tabla 32: 13; del dna in ostenja lonca; zač, inv. št. V) |, 392. Tabla 34; 22; del oslenja posode; zač. inv. št. 41 >6. labla 34: 24; del ostenja posode; zač. inv. št. 405. Tabla 34: 26; del ostenja lonca: zač. inv. ši. 41?. Tabla 35: 9; del ostenja posode; zaiiinv. it. 359. Tabla 35: 2'); del ostenja lonca; zač, inv. št. 403, Tabla 35: 33: del ostenja lonca; zač. inv. Si. 409. Tabla 36: 3: del ostenja lonca; zač. inv. St. 408, Tabla 36: 13; del ostenja posode; zač, inv. št. 4 M, Tabla 36: li>; del ostenja lonca; zač, inv. št. 393. Tabla 36: 18: del ostenja posode: zač. inv. ši. 357, Tabla 37: 5; del ostenja lonca; zač, t rtv. 5t. 413. Tabla 37: 13; del ostenja posode; zač, inv. st. 35(>. Tabla 37: 14; del ostenja posode: zač, inv. št. 353. Tabla 37; 15: del oslenja posode: zač, inv. st. 355. Tabla 37: 16; del oslenja posode; zač, inv. št. 354. Tabla 37: 21; sv Iti k za pečenje; zač. inv, št, 427-4311 OBJEKT A Tabla l: 4: za pesmica s trombastim zaključkom; /ač. fnv ši. 524. Tabla I: N; letvica glavnik*; /ač, inv. št. 520. Tabla 2: 2: nož: zač. inv, št. 527. Tabla 2:11: nož: zač. inv. it. 525. Tabla 5:9; nož za usnje: zač, inv. št. 521. Tabla 5: 19: predmet neznanega namena: zač. inv. št. 501. Tabla 6: I: predmet neznanega namena; zae. inv. št. 526. Tabla 6: 7: predmet neznanega namena, zae. inv. st. 519. Tabla 6: 19; predmet neznanega namena, zač inv. št. 458. Tabla 7; 2; vretence; zač. inv. ši. 478. Tabla 7: 3; vretence; zae inv, ŠI. 499. Tabla 7: 6; utež; zač. iilv. št. 516. Tabla 7; 7; utež; zae. inv. št. 517. labla 7: kozarce; zač. inv. Št. 522. 52,1. Tabla M: 4; brus: zač. inv, št, 51 s. Tabla N: 6; brus; zae. m v, ŠI 464. Tabla 10; 4; del ustja in oslenja sklede: zač. ni v, št. 432. Tabla 12: 5; del ostenja posode: zač. inv. št. 485. Tabla 13: 6; del ti sija in ostenja lonca; zač. inv. št. 468. Tabla 13: 10: del usiju in ostenja lonca; zač. inv ši. 435,-137. Tabla 13. 13: del usija in ostenja lonea: zač. inv. št 473, Tabla 13: 17: del usija in oslenja lonca; zač. inv. št 15 Tabla 14: 16; del ustja m ostenja lonca; /ač. inv. št. 465 Tabla 16: 5; del ustja tu Ostenja lonca; /ač. inv, si. 4S8. Tabla 17: 14; tlel ustja in ostenja lonea; /ač. inv. it. 508. Tabla 19: 14; del ustja in oslenja lonca; /ač. inv. Št. 438, Pri.{¡t i:t> nROHtii7, Tabla 27: 7; del ti s tja in ostenja sklede: /ač. inv, št, 439. Tabla 28: 7: del ustja in oslenja sklede; /ač. inv. št. 492, Tabla 28: 8: del ustju iti ostenja sklede; zač. inv. ši, 490. Tabla 30: 5: del ustja in ostenja sklede: /ač. inv. št. 504, Tabla 31; I: del ustja in ostenja pokrova; zač, inv. št. 471, Tabla 31: 14; gumb in de! ostenja pokrova; zae, inv, ŠI. 513. Tabla 31: 16, del daa ia ostenja vrča; zač, inv, SI, 493. Tabla 31; 18. del dna m ostenja vrča; zač. inv. št. 511. Tabla 32; 3, del dna in ostenja posode, zač. inv. .si. 5 Iti Tabla 33; 1 3; dno m del ostenja posode; /ač. inv, Si. 498 Tabla 33; 14; del dna in ostenja posode: zač inv. št. 174. labla 34: 6; del ročaja in oslenja posode, zač inv, si 447. Tabla 34: I 7; del loeaja posode; zae. inv šl 496. Tabla 34; 21 . del oslenja posode; /ae. inv, šl 4Kb. Tabla 34: 25, del oslenja posode; zač. inv, šl 463, Tabla 35: 10: del oslenja posode; zač. irtv. St. 481 Tabla 35: 11; del oslenja posode; zač. inv. št. 479. labla 35: 16; del ostenja posode; /ač. inv. šl, 456. labla 35; 19; del oslenja posode; zač. inv šl, 455. Tabla 3J: 21; del ostenja lonea; /ač. inv. ši. 447. labla 35: 31;del usija in oslenja posode; zač, inv. št. 457, labla 36: I; del oslenja posode; /ač. inv, šl, 452. Tabla 36: 2: del ostenja lonca: zač. Inv. St, 460. labla 36: 5: del oslenja posode; /ač. inv, ši, 477. Tabla 36: 10: del ostenja lonca; zač. inv. št. 451. Tabla 36: 20: del ostenja posode; zae. inv. št. 4KO. Tabla 36: 25; del oslenja posode; /ač. inv. .št. 4K9 Tabla 36: 26; del oslenja posode; zač, inv. S t. 4K2. Tabla 37; I; del oslenja lonea; zač, inv. šl. 450. Tabla 37: 2; det oslenja posode; /ač. inv. šl. 44'J. Tabla 37: 4, del oslenja lonca; /ač, inv. št, 487. Talila 37: 11); de! oslenja lonca: zač inv. šl. ^62, Tabla 37; II; del ostenja lonca: zač. inv, št, 454 Tabla 37; 12; del ostenja posode: zač. inv. šl. 453. Tabla 38; 04; /rinlje, /ač inv, šl. 52K. OBJEKT 7 Tabla I: (t: pravokotna pašna spona: zač. inv. it, 575. Tabla 1. 9; jagoda; zač. inv. št 539. Tabla 9: 15: tlel usija in ostenja lonca; /ae. inv. ši, 544 labla It); 2; del ustja in ostenja lončka; /ač. inv šl 545 tabla 11: 2; del ustja m ostenja sklede: zač inv. št. 548. Tabla 16: 2; tlel ustja in ostenja lonea; zač. inv, šl, 549. 550, Tabla 16: b; del listja ill oslenja lonea; /ač. inv. Si. 543. Tabla 16; 7, del ustja iii oslenja lonea; /ač. inv. št, 533. Tabla 16 13; del ustja m oslenja loncu: /ač. inv. Si. 535. 104 Dodatek Tabla 17: 11; del ustja in ostenja lonca; /ač. inv. Si. 559. Tahla 17: 16: del ustja in osienja lonca; /ač. inv, št. 553. labia I K: 3; del uslja in ostenja lonca; inv, St. 558, labio I H: 17; del uslja Hn osienja lonca; zač. inv. Si. 556, 56(1. Tabla I"->■ tO; del uslja in ostenja lonca; zač. inv. št. 540, 570. habla 21: 12; del uslja m osienja lonca; /ač iti v, St. 557. Tabla 21: I1'; del ustja m us i enja lonca; zač, ta v, št, 541 Tabla 22:4; del ustju in ostenja lonca; zač. inv. 3t, 554, Tabla 22: 19; del ustja in ostenja lonca; zač. inv, št. 555. l abia 23 t 20; del usijit ¡11 ostenja Ibnea: /ač. inv. ši. 5-12. Tabla 24; 2; del ustja in ostenja lailca; zač. inv. si. 551. rubia 24: 7; del ustju m ostenja lonca; inv. 31, 532, Tabla 32: 14; del dna in «stenja loncu; zač ¡nv.it 566. I a bi a 33: I; del dna in ostenja lonca: zač. inv, it, 538. Tabla 33: 10; del dna in ostenja lonca; zač. inv. ši. 529. Tabla 35: K; del ostenja posode; zač. in V, St. 569. Tabla 35: 18; del Ostenja posode; zač. inv. Si. 56,S Tablil 35; 26; del ostenja posode; zač. inv. ši 571, Tabla 35: del ostenja pósenle; '¿ai. inv ši 573. Tabla 35: 35; del ostenja lonca; zaé. inv. ši. 537. Tabla 36; h; del ostenja lonea; zaé. m v ši 572. Tabla 36; K; del ostenja posode; /ač. inv, si 574. labia 37; 6; del Ostenja lonca; /ne inv. ši 536, Tabla 37: 7: del ostenja lonea; zač. inv. §t. 534. OBJEKTU Tabla 2: K; no/: zač. inv. it, 645. Tabla 5: 1: trak z dvema nizoma iztolSenih bunčie: zač. ¡nv, it. Tabla 7: 15: kozarec; zač. inv. it. 5l>5. Tabla 9: 16; del ustja in ostenja sklede: zaO, inv. št. 665. labia 10: 1; del ostenja posode; zaé. inv, St, (>72. Tabla 10: 3; del ostenja posode: za i. inv. it, 644. l abia 11:5; del uslja in ostenja sklede; zač, inv. St. 054. Tabla H: ¡2; del dna in ostenja posode; zač. inv it. 632. rabia 13: ';del ustja in osienja lonea; zač. inv. it. 682. Tabla 13: 7; tlel ustja iu ostenja lonca; zač. inv. it. 679. Tabla 13: II; del ustja in ostenja lonea; zač. inv. št. 659. Tabla 14: 2; tlel ustja in osienja lonea; zač. inv. ši. 676. Tabla 14: 3: del ustja in ostenja lonca; zač. inv. št. 5'Ki Tabla 14: 9; tlel ustja iu ostenja lonea; zač tri v. št. 5811, Tabla 14: II: del ustja in ostenja lonea; /ae mv. ši, 652 Tabla 15: 2; del ustja in ostenja lonea; /ae. inv. št. 544, labia 15: 16: del ustja in ostenja lonea; /ae inv. šl. 635, Tabla 16: 15; del ustja in ostenja lonea; zač. inv. 5t, 624 l iibta 16: 16, del ustja ¡n ostenja lonea; zač inv. it 637 rabia 17: 1. del ustja in ostenja lonea; zač. mv št 54N Pabia 17: 3: del ustja in ostenja lonca: zač. inv. št 622, labia 17: 12; del uslja in ostenja lonca: zač inv, St, 680, Tabla I K; 10; dci ustja in ostenja lonea: zač. inv, St. 610. Tabla 18; 13 . del ustja in ostenja lonca: zač, inv. št. 609. Tabla 18: 16; tlel ustja in ostenja lonea: zač. inv. št. 61)I, labia 1'): 1. del ustja in ostenja lonca; /ae. inv. št. 650, 651. labia 1'): 3; del uslja in osltuija lonca; zač. inv. št. 607. rj&la 19: 7; del ustja in osienja lonea: /ae. inv. St. 626, Tabla 19: 17; tlel ustja iu ostenja lonca; zač. inv, št. 597, labia 20: I: del uslja in «Stenja lonca; zač. inv. šl. 653, Tabla 20: 9; del uslja in osienja lonca; zač. in V. S t lil lil Tabla 20: HI; del ustja in ostenja loncu; zač. inv. št. 677 Tabla 2t>: I i: del ustja in osienja lonca; zač, ¡nv, si. 577, Tabli 20: 12; del ustja in ostenja lonca: zač inv it. 606 PKÜGt hI) DftOUNHjA ORAtilVA HI NAJtllSČ Mtl SKLOPIH Tabla 21): 13: del ustja in osienja lonea: /ač. inv. St. 603. Tabla 20: 14: del ustja in ostenja lonca; zač. inv. St. 628. Tabla 20: 16, del uslja in osienja lonea: zač. inv. it. 636. Tabla 21:8; del uslja in ostenja lonea; /;tč. inv. ši. 578. Tabla 21:9; ilel ustja iu ostenja lonca; zač. inv. St. 627. Tulila 21: 14; tlel ustja in osienja lonca; zač. ¡nv. št. 611. 1'iibla 21 ; 15; del ustja in ostenja lonea; zač. inv. št. 629. Tabla 21: 16; del ustju ni Ostenja loncu, zač. mv. St. 581. Tabla 21: 17; del ustja in ostenja lonca; zač. inv. St. 664. labla 21: 18; del uslja iu ostenja lonea; zač. inv. St. 64(>. labla 22: 11: del tislju ul ostenja lonca; /ač. uit. šl. 64R. labla 22: 15; del ustju m ostenja lonca; zač. inv. št. 683. tabla 23: 1; del ustja in ostenja lonca; zač. inv. il. 623. Tabla 23; 6; del uslja iu ostenja lonca; /ač. inv. it. 608. Tabla 23: 7, del uslja ni osienja lonca; /ač. inv, ši. 663. Tabla 24; 6, del ustja iu ostenja lonea; zaè. inv, il, 675. Tabla 25: 4; del osleuja lonca; zač, inv. St. 620, labla 25:5; del ostenja lonca; /nč, inv, ši. 658, lahla 26: 7; del uslja in ostenja sklede; zač mv, šl, 6(15. labla 27: 2; del uslja in ostenja sklede; zač inv, St, 625. labla 27: 4; de! uslja in ostenja sklede; zač inv, šl. 647. Tabla 2'': 3: del ustja in ostenja sklede: zač inv, it, 576. Tabla 29: 11 ; del uslja in osienja sklede; zač, inv. St. 602, Tabla 31: 5: del ustja in ostenja pokrova; zač. inv. št. 655» Tabla 31 : K; del ustja in ostenja pokrova; zač, inv. St- 604. Tabla 31: 11 : gumS in del ostenja pokrova: zač. inv, št, 587. Tabla 32: 5; dno in tlel ostenja lonca: zač, inv, it, 656. Tabla 32: 11 : del dna in ostenja lonea: zač. inv. St, 684. Tabla 33: 4: del dna in ostenja lonca; zač, inv. št. 613, Tabla 33: 15: del dno in ostenja lonea; zač, inv. St. 640. Tabla 33: 17: del dna in ostenja posode; zač. inv. št. 618. Tabla 34: 7; del ročaja posode; zač. inv. St. 616. Tabla 34: 11 ; tlel ročaja posode: zač. inv. St. 674. Tabla 34: 13; del ročaja posode; /ač. inv. št. 589, labla .14: 16: del ročaja posode; zač. inv. it. 617. Tabla 34: 18: del ostenja in ročaja posode; /ač. inv. St. 588. labla 34: 23; del ostenja posode; zač. inv. št. 621, labla 35: J; del ostenja posode; zač. inv. Si. 673 Tubi a 35: 5; del ostenja posode; zač. inv. Si, 644. Tabla 35; 6; del ostenja posode; zač. inv. Si. 544. Tabla 35; 7; del ostenja posode; /ač. inv. Si. 593, labla 35: 14: del ostenja lonca: zač. inv. št. 671, Tabli 35: 15: del ostenja lonca; zač. inv. St. 661, labla 35; 27; del ostenja posode: zač. inv. št. 633. Tabla 34: 7; del ostenja posode: zač. inv. Si, 642. Tabla 36: 12; del ostenja posode: zač. inv. St. 643. Tabla 36; 15: del ostenja posode: zač. inv. St. 641. Tabla 36: 14: del ostenja posode: zač. inv. Si. 662. Tabla 36: 21; del ostenja posode: zač. inv. St. 541. Tabla 36: 22; del ustja in ostenja lonca: zač. inv. St. 678. Tabla 37: 3; del osienja lonca: zač. inv. s t. 592. Tabla 37: 8; del osienja posode; zač. inv. il, 657. Tabla 37: 17; del ostenja lonea; zač. inv šl 687. Tabla 37: 18; del ostenja posode; zač. inv. šl, 590. Tabla 38: 5; /milja; zač. mv šl 684. SONDA 2 lahla 14: 6; del ustja in ostenja lonca; /ač- inv. št. 643 Tabla 24: 9; del ustja in ostenja lonca; zač. inv. št. 644 Tabla 33: ! 2; i (nja lonea: zač. inv. St. 645. Tabla 38: 3; žrmlje zgornji del; zač. inv, il, 646. 10.5 01963269 Dodatek pRIltajíO DROBNICA (¡RAI Ji VA > NAJOltfNll 1 SKI Ol'lll SONDA fi Tabla 35: 12: del Ostenja lonea; /ač. inv, Si, f)9N. Tabla 35. 2?; del nsicnja lonca; /ač. im. Si, SONDA 7 Tabla 2: 13; nož; zač. in v, Si, 7(16. Tilhlfi 7: ku/arve; /ač. in v. Si. 705. Tabla 7: IH; kozarec; /ač. inv. it. 704, lahki 20: 5: del ustja m OS te tija lonca; Zač, inv. št. 707. rabia 27: (>; del UStja in oslenja sklede; /ač, inv. Si, 700 Tabla35: i; del oslenja posode; /ač. inv. St. 703. Tabla 35: 3: del Ostenja posode; zač. inv. 51. 702, Tabla 1í): 23: del oslenja lonca; zač, inv št. 701. P VHODNI JAREK Tabla 11: ti; del ustja in ostenja sklede; zač. inv. št. fi'J I Tabla 21; 6; del ustja in ostenja lonca; zafi. inv. šl iil>2. i'0\ 'RŠINSKENAJDBE Tabla I: 2IÍ; izstrelek zu pračo; inv št 33, Tabla 2: K; nož; zač. inv. šl. 645. Tablo 5: I; trn k / dvema nizoma iztolčenih bunčic; /ač. inv, Si. 6NK Tabla 7; 15; kozarce; zač. inv. št. 595. Tabla 2; del ustja in ostenja v rea; zač. inv, šl 111. Tabla 9: 12: del dna in ostenja posode; /ač. inv. šl. 23. Tabla 10; H; del ustja in oslenja sklede; zač. inv. št. I. Tabla 11:4; del ustja in ostenja melniee; zač inv, šl. 4. Tabla 12:2; del ustja in ostenja sklede: zač. inv št 73X. Tabla 14: K; del ustja, oslenja in ročaju lonca; /ač. inv, št, 12. Tabla 15; II; del ustja in ostenja lonea; zač. inv. št. 5. Tabla 15; 12; del ustja in ostenja lonea; zač. inv. SI. 7. Tabla 16; 3; del ustja lonca; /ač. inv. šl 3; Tabla 1LJ: 4; del tislja in oslenja lonea; /ač. inv. SI 11. Tabla 23; 3; del ustja in oslenja lonea; /ač. inv, šl Tabla 24; 5; del ustja lonea; zač. inv št 2. Tabla 27; 3; del uslja in oslenja sklede: /ač. inv. si. 740. Tabla 2H; 3; del ustja in ostenja sklede; /ač. inv. St. 7 tu Tabla 2K; 5; del ustja in oslenja sklede; /ač. inv. Si 74] Tabla 24; 2; del ustja in oslenja sklede; /ač. inv. Si. h. Tabla 31 2; del ustja in oslenja pokrova; /ač inv. šl. K. Tabla 31; 7; del ustja in ostenja pokrova; /ač inv št. 742. Tabla 31: 12; gumb in del oslenja pokrova; /ač. inv. šl 13. Tabla 33: 3; del dna in ^stenja lonea; zač. inv, it, Tabla 33; ti; del dna in ostenja posodo: /ač. inv. íi, 22. Tahln 34; 3; del ročaja posode; /ae inv, št, t s "tabla 14: 1 (J; del ročaja posode; /ae. inv, št. 14. Tabla 34; ]4; del ročaja posode: /ač. inv. št, 16. Tabla 35: 20; del ostenja posode: /ač. inv. Si, 24. Tabla 5; /milja; /ač, iny. ši. 6K9. 1 I t.: I bron m email: 2-5, 10-17 bron; 6, 21-26 železo; 7, X kosi: IX. h) svinu; 2IÎ kamen M 1:2. 1,1/. I j Hr.ni/c und I Ilia il: 2-5, 10-17 Bronze; 6,21-26 I isen; 7, X Kochen; IS. I 'J Blci; 20 Stein. M. 1:2. T. 2; Vso /fk'/íj. M. 1:2. Taf 2 Alles Risen. M, 1:2. /: J: Vsc/clczo. M. 1:4. 3 Alles P.isen. M. 1:4. T. 4. Vse železo. M, ¡:2. Taf, ; Alles Eisen, M, 1:2, T. 5: Vse železo. M. 1:2. Ta f. 5: Alles Hišen. M. 1:2 T. 6: Vse ielûM. M, i 2. lilt: r,: A lits Bisen, M. 1:2. ¿TU i s I > ) -D ' 5 '■■'.vinu ■■Hi 1 1 i 10 12 7 13 J 15 \ / a T 7: I : kost: 2-K keramika; »IS sleklo. M I -5, '!-1S 1:2; (i-K 1 Tuf 7; I: Knochen; 2-ft Toii; y-ix (Suss. M. 1-5, 9-IS 1:2; 6-8 1:3. T. H: Vse kamen. M. 1:2. Taf. fi: Alles Stein. M- 1:2. v* 3 r t? • 4 <\ A ■ A 1» 8 =cy 3 mc 10 11 \ i -m // 12 O) I I ti » 15 14 i Ll ^ Z \ I 16 /.' V Vse keramika. M. 1:3. /¿//. V Allcs Ton. M. 1:3. '/: H): Vse keramika. M 1:3. Ta/. 10: Alles Ton. M. 1:3. Tuf. 11 Alles Ton. M. 1:3. T \ y P 2 71 12: V ne keramika, M. I: 3. liif, 12: AllçsTon M 1:3 i, 1 ■F ii 1 1 1 4 i fr ^ \ s K (? t ^ 7 & 'i H 9 I I 10 M 11 m i \\ 12 ft i, <;ttt ~f 13 / W 14 # % 1 5 ',*■>'.v. X 16 1 \ 18 1 St V x3 V 20 W i 17 19 21 '/: /.!.- Vse keramika, M ] :.l. Taf. tí: Alles Ton, M \ : 3 T. N: Vse keramika. M 1:3. Ta/. /•/. AI les Ton. M. I: 3 \\ 1 L/ 2 » I 3 — -.v. ,->.. WWW V V"1. - "t (P ^ 5 i? ^ 6 1 \ \\ 9 U 8 \\ 10 v (f 13 1 G 15 \ \ 14 i (? 1 16 e \\ 17 T. 16: Vse keramika. M. 1:3. Ta/. 16: Alles Ton. M. = 1: 3 II 3 A 4 '¿ "H ; V I ! 5 y 6 A 7 TTJ ^ / ! ö V ■ / j y \\ 10 7? ^ il T F ^ 12 /—"I---— T / Xs- 13 15 \\ 14 W 16 . / ! 7: Vso keramika. M. 1:3. Iii/ 17: Alles Ton. M. 1:3 T. t s. Vse keramika. M. 1:3. Taf. IS. AllesTtíjj.M. 1:3 T. 19: Vse keramika. M. 1:3. Ibf. 19: AI les Ton. M. - 1:3 T. 20: Vse keramika. M. 1:3. Ta/. 20: AI les Ton. M 1:3 t w> w (P ^ 3 (P \ \ 1 C7 s f V* 5 f. —J^— 7 t. C T-- I t 10 C O " 11 \\ 12 13 C "V tf3 1 . 14 -----1 H ' I 15 16 \\ 17 J 1 I 18 t* ^ Sl i> 4M* H 19 t 20 T. 2!. Vse keramika. M. t:3. Taf. 21; Alti» ton. M 3 // 2 CZ I f ^ 7 ^t-f > [ sV sS. 8 T t y s C i? 13 4 Î 5 f 17 * i 19 m y \\ 10 \ 12 T,- / i č5 ^ 14 f ^ 16 "(P ^ 18 20 21 22 T. 22: Vse keramiku M |;3 Jat. 22 Alles Ton M. 1:3 çtf Vs. 1 (p A t

ci ' 10 't 11 i i { 12 f 13 14 z \ T 15 >N .7 16 F T 10 y i 19 i N £0 T 23: Vse keramika, M. 1:3. Taf. 23: Alies Toa. M. = t 3 ^ 1 / H 2 S" p * l 3 1 f V' \ 5 / \ 6 (f ^ 7 \\ 8 S 10 T. 24: Vse keramika. M. - 1:3. Ta/. 24: AI les Ton. M. 1:3 T 25: Vse keramiku. M. 1:3. Taf. 25: AI les Ton. M. 1:3 T. 26: Vse keramika, M. l:îï Ta/ 26: Alles Ton. M, 1:3 T. 27; Vse keramika. M. 1.3. Taf. 27: Altes Toil M. 1:3 D v 3 1. 5 7 8 /i 29: Vse keramika. M. 1:3. Ta i. 29: AI les Ton. M. 1:3 J) 10 '/: M: Vse keramika. M. 1:3. Taj. M: Alles Ton. M. 1:3 T. 32: keramika, M 1:3. Taj- 32: Ailes l'un M, 1:3 T. 33: Vse keramika. M 1:3. Ta/. 33: Alles Ton. M. 1:3 vp » l CZD- U \ \ o O 5 C3 6 * t 7 / 9 o 10 11 o 12 CD \ 9 13 c3 l 14 ov 15 o 16 ct3 17 18 'i 19 20 h 21 \ * 22 II 23 ^ 26 24 \ 27 T. 34: Vse keramika. M. 1:3. Taf. 34: AI les Ton. M. 1:3 T/0: Vse keramika, M. 1:3. Ta/. 35; Alles Ton. M. 1:3 T. 36: Vse ken mika. M. 1:3 Tú/ 36- Alies M. 1:3 '/: 37: Vse keramika. M. 1:3. Ta/. 37: AlIesTon. M. 1:3 38: Vue kamen. M. 1:4: Iii/ 38: Alles Stein. M. 1:3 T. 39: I /lato: 2. bron in cmajl: 3: kamen; <1-21: železo Ni v merilu. Tuj 39: i: Gold; 2: Hronze und I-......I; 3: Stein; 1-21 Hišen. Ohne Maßstab ---------- ^ /! Vse keramika. Ni v merilu. Taf. 40: Alles Ton. Ohne Maßstab. T. ■II: Vse keramika. Ni v merilu. Tuj. 4!. AI les Ton. Ohne MaBstab. /.' 42: Vse keramika. Ni v merilu. lil/ 42: AI les Ton. Ohne MaBstab. T. 13: Vse keramika. Ni v merilu. Tai 43; Alles Ton. Ohne Maßslab. T. 44: Vse keramika. Ni v merilu. Tuf. 44: Alles Ton. Ohne Maßstab.