GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD-« ŽALEC — LETO XXXII. —
— ŠTEVILKA 5
' Vsi smo že v predprazničnem vzdušju. Postavljamo mlaje in zastave vihravo plapolajo. Vsak si že v mislih snuj e, kje in kako bo preživel 1. majske praznike. Nehote
se nam vrine misel na tiste težke dni, ko je veliko stavkovno gibanje v ZDA . doseglo svoj-.višek 1. maja leta 1886, ko je v Chicagu, pričelo stavkati 40.000 delavcev.
To ■ protestno zborovanje se je sicer končalo s krvavim obračunom med delavci in policijo. Posledice le-te so bile, da so vodje stavke postavili pred sodišče, jih 5 obsodili na. smrt in 3 na doživljenjsko ječo. Vendar pa je ta stavka imela velikanski .vpliv na delavsko gibanje po vsem svetu. 1
Niso še minila niti 3 leta, od krvavih čikaških dogodkov, ko je I. kongres II. internacionale odločil, da V spomin na te krvave dogodke postane 1. maj praznik dela, borbeni solidarnosti proletariata ih delovnih ljudi vsega sveta.
Že leto dni kasneje 1890. leta so na ozemlju današnje Jugoslavije 1. maj prvič proslavili tudi slovenski in hrvatski delavci; "Te prosla-; ve' so presenetile in hkrati poveza-le, kapitaliste, saj le-te nišo pomenile, .več'samo zahtev za .izboljša-, hej ekonomskega in socialnega položaja delavca, temveč ’tudi. zahteve za spremembo obstoječih .sistemov, borbo za politično oblast-Uspehi, ki jih je dosegel .delavski •razred, so .bili - vidna, vendar so jih spremljale ogromne -žrtve. '
; Prvi maj,-ki je -bil nekoč samo borbeni Znanilec zmage ' delavske-: ga-razreda, ki stopa na pozorni¿0 naprednega človeštva, postaja da-rr:s simbol ih znanilec pohoda v novo družbeno ureditev — socializem. Izkušnje delavskega, razreda v.svetu nikoli niso bile.omejevane z. državnimi.mejami. Iz teh izkušen j-so se učili delavci vsega ' sveta, kazale so jim, kaj je dobro, ničile- pa .sp jih -tudi, da napak nekake ponavljati.
Zakladnici teh izkušenj dajejo izredno dragocen prispevek tudi; izkušnje naših delovnih, ljudi,-ki se s ,ponosom lahko imenujemo. Za
državljane prve socialistične države na svetu, ki je razvila sistem samoupravljanja na vseh področjih dmžbene dejavnosti.
Tako je Jugoslavija v pogledu krepitve delavskega razreda storila korak naprej pred državami, ki grade socializem, korak, ki' se je pred tem. zdel nemogoč.
Letošnji praznik dela ima več pomembnih zgodovinskih obeležij. Tako je letošnji praznik 1, maj povezan s; 85, obletnico rojstva maršala Tita,. 40; obletnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, 40. oblek . nico ustanovitve KPS, kakor tudi, kongresa KPS.
j Vsa ta obeležja nas. zavezujejo, da iie pozabimo na vse tiste težke čase, ki jih je naš narod pretrpel v boju proti najmračriejšim silam. Obenem pa naš te, obletnice zavezujejo, da se še/naprej borimo za bratstvo, za samoupravni socializem. Menim, da je prav izvajanje zakona 0- združenem delu doprinos h.krepitvi samoupravljanja "in obenem-priložnost za oženje fronte vsem tistim, ki jih moti nadaljnji razvoj . samoupravnih socialističnih 'odnosov, to; je .tistim, ki: hočejo nekaj;, krojiti :po. svoje,: brez soodločanja | delovnega človeka . —-proizvajalca.
Prvi maj je torej praznik delovnih ljudi, -vsega sveta,|predstavlj a pomemben mejnik V - prizadevanjih vseh,tistih sil Človeštva, ki tezi jo k svobodi, enakopravnosti, razumevanju in bratstvu med ljudmi ne glede na raso, Vero'ih jezik. Zato-ta naš-veliki delavski praznik 1. maj proslavimo svečano in spoštljivo, tako kot so ta praznik, praznovali naši dedje in očetje v znamenju rdečega prapora proletarcev. ,
Ivan Vodlan
Ustanovni kongres KPS na Čebinah
Pred 40. leti, v zgodovinski noči od 17. na .18. april 1937; je bil ha /Čebinah nad: Zagorjem eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega delavskega gibanja In naše socialistične revolucije — ustanovni kongres komunistične partije Slovenije.
Priprave ha kongres so trajale več kot dve leti. toda aretacije in \ druge težave so ovirale njegovo izvedbo. Pokrajinskega partijskega vodstva tokrat ni bilo; najboljši kadri so bili v zaporih ali V politični emigraciji. Čas ža sestanek je bil določen za soboto 17. aprila 1937 ob 8. uri zvečer, udeležilo pa se ga je 11 delegatov iz vse Slovenije.
Najpomembnejši dokument, ki so ga sprejeli na Čebinah, je Manifest o ustanovitvi- KPS, bi je dokončno uveljavil stališče KPJ. glede mednacionalnih odnosov na podlagi pravice vsakega naroda do samoodločbe. HM .’	..
Manifest noši kot moto. Prešernove stihe:
, Žive naj.vsi narodi.
ki dan dočakat hrepene, ' .	:,•/	;
• da koder sonce Hodi.
ne bo pod njim sužnje glave.
Manifest opozarja, da se za usodo našega Sfolctja mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse. kar mora pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, grozeče kopičijo oblaki,- bi jim rij primere v njegovi zgodovini.
Da bi rešil slovenski narod pred to grozečo nevarnostjo, je ustanovni kongres KPS pozval k združitvi vseh naprednih sil, ki jim je pri srcu usoda našega naroda. Zavedajoč se velike nevarnosti, ki mu preti in velike odgovornosti, ki leži na delavskem razredu z usodo naroda, so smatrali komunisti za potrebno, da svojo organizacijo preosnujejo v komunistično stranko Slovenije, da bi s tem kar najodločneje podčrtali svojo pripravljenost boriti se za obstoj in demokratičen razvoj slovenskega naroda v skupni borbi enakopravnih narodov Jugoslavije.
Prvi ustanovni kongres komunistične stranke Slovenije manifestira trdno voljo slovenskih komunistov dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile ter izraža njihovo neomajno zvestobo slovenskemu narodu. S tem pa slovenski komunisti nikakor niso oslabili svoje povezanosti in enotnosti z bratskimi komunističnimi vrstami ostalih narodov Jugoslavije, ampak nasprotno, v boju proti skupnemu sovražniku so se te vezi le še okrepile.
Temeljne zamisli manifesta so se uresničevale v procesih, ki smo jim priča vse do današnjega dne. Predvsem je to zaupanje v ljudske množice in njihovo moč, ki je dobila potrdilo tako v osvobodilnem boju in socialistični revoluciji, kot pri graditvi samoupravnega socializma. Nadalje je manifest poudaril, da so zavezniki malih in zatiranih narodov v boju za njihovo varnost in neodvisnost napredne demokratične sile vseh narodov, danes pa se ta politika izraža v našem boju za enakopravnosti neodvisnost in politiko neuvrščenosti. Že sama ustanovitev KPS kot sestavnega dela KPJ, izraža takšno reševanje našega nacionalnega vprašanja, ki podpira vsestranski razvoj slehernega' naroda in narodnosti v naši; socialistični samoupravni skupnosti.
Kongres je ugotovil, da je delavski razred po skoraj dveh desetletjih hudih bojev,' uspehov in udarcev sposoben in pripravljen prevzeti zgodovinsko odgovornost za usodo slovenskega naroda. To zrelost je delavski razred na Slovenskem pod vodstvom KP dokazal v letih 1934 do 1937 s stavkami., zasavskih rudarjev, jeseniških-železarjev, gradbincev, tekstilcev, vevških papirriičar jev, kakor tudi z drugimi političnimi manifestacijami, kot je bil veličasten shod'»Svobod« v Celju leta 1933, s katerimi je izpričal svojo enotnost in utrjeval zvezo vseh delovnih ljudi.
Ustanovni kongres je bil v trenutku, ko je pričel naraščajoči val imperialističnega fašizma neposredno ogrožati mir v svetu, zlasti pa neodvisnost mnogih evropskih narodov, med njimi, tudi slovenskega in vseh jugoslovanskih.
Kongres je zrelo in realistično ocenil to situacijo m z dramatičnim poudarkom opozoril slovenski narod na smrtno nevarnost, kr mu grozi od naraščajočega fašističnega pritiska. Obenem pa je z vso jasnostjo in odkritostjo pokazal na edina možna pota in sredstva za boj proti tej nevarnosti.
KP Slovenije je bila edina organizirana politična sila na Slovenskem, ki je bila sposobna organizirati osvobodilen odpor, slovenskega ljudstva.
Taka politika KP Slovenije ni le rešila in zagotovila obstoj slovenskega naroda, ampak mu je tudi vrnila državno samostojnost delovnemu ljudstvu pa revolucionarno oblast in ga osvobodila izkoriščanja človeka po človeku.
Največji problem, ustanovnega kongresa je prav v tem* da je v svojih sklepih upošteval porajajoče družbene procese, in z njimi uskladil celotno politiko in. akcijo partije, ki si je tako čedalje bolj pridobivala zaupanje množic in naposled postala vodilni faktor v političnem življenju slovenske družbe.
Komunistična partija je bila zmeraj nosilka ideje prijateljstva in zbliževanja med narodi, ideje o revolucionarnem bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in delavskega razreda Jugoslavije v- boju za družbeni napredek, socializem, demokracijo, svobodo ter enakopravnost narodov Jugoslavije.
S takim svojim internacionalizmom komunisti nikoli niso prišli v nasprotje s smotri svojega delavskega razreda in svojega slovenskega naroda. In prav ta povezanost ter spajanje idej in akcij sta slovenskih komunistom omogočali, da so delavskemu razredu in slovenskemu narodu znali najti zaveznike pri drugih jugoslovanskih narodih in povezati boj delavskega razreda in narodov Jugoslavije z najnaprednejšimi tokovi sodobnega sveta.
V tem je treba iskati prave in najgloblje haloge za zmago narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Jasno je bilo izraženo načelo, da je formiranje- lastne nacionalne: države brezpogojno izhodišče za reševanje mednacionalnih, odnosov Jugoslavije, kajti samo tako je mogoče v praksi uresničiti načelo o pravici slehernega naroda do samoodločbe.
Izredno pomembna karakteristika'ustanovnega-kongresa je bila v tem, da je KPS s tako svojo politiko aktivno in ustvarjalno vključila v nov politični kurz, ki se je leta 1937 pričel uveljavljati v KPJ s prihodom tovariša Tita na čelo partije.
Od Čebin pa do danes je šel slovenski narod skozi številne hude preizkušnje in odločilne-faze svojega razvoja, vseskozi zvest izhodiščem in usmeritvam, ki so zapisane v manifestu.
ZKJ pod vodstvom tovariša Tita vseskozi'gradi Jugoslavijo ob spoštovanju samobitnosti slehernega naroda in narodnosti, kajti le v socialistični samoupravni skupnosti živeči narodi- in narodnosti. so lahko dovolj močni in;odporni v boju zoper vse, kar bi od. znotraj ali zunaj želelo izpodkopati našo samoupravno socialistično družbo.
Sporočilo Cebih nam je bilo. vodilo v pripravah na oboroženo vstajo in začetek socialistične revolucije, v obdobju - graditve temeljev ljudske; oblasti, v urejanju odnOsov med narodi in narodnostmi'Jugoslavije pa tudi v boju zoper vse, ki so nam skušali vzeti š krvjo pridobljeno svobodo. Danes pa nam je vodilo v uveljavljanju popolne oblasti delovnih ljudi nad sredstvi in sadovi svojega dela, v krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter sodelovanja z vsemi deželami in ljudmi sveta pa načelih miroljubnega sožitja med narodi.
S.	K.
fuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimimiiiiiii
Izvršni svet skupščine občine Žalec je na podlagi 5. člena odloka o podeljevanju plakete občine Žalec (Ur. list SRS, št. 13/76) na svoji 104. seji dne 5. aprila 1977 sprejel
sklep
o objavi pogojev in roka za predlaga-: nje kandidatov ža podelitev plakete občine Žalec v letu 1977
Plakete bodo podeljene na slavnostni seji ob praznovanju občinskega praznika v Trnavi in sicer za dosežke in uspehe na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti in sicer:
— za dosežke in uspehe pri razvoju in realizaciji dolgoročnih, srednjeročnih in letnih načrtov razvoja obči, ne in organizacij združenega dela na področju vseh panog gospodarstva, če so ti dosežki odločilno: vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na povečanje uspešnosti gospodarjenja organizacije združenega dela ter na uvrstitev njihovih raz-vo jruh rezultatov;
— za posebne uspehe pri razvoju samoupravnih odnosov na vseh. področjih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljša-
ročja dejavnosti organizacij združe-	E
nje dela posamezne panoge ali pod-	E
nega dela, krajevnih skupnosti, samo-	E
upravnih interesnih skupnosti, druž-	=
benopolitičnih organizacij in društev;	=
—	za življenjsko delo posameznika:	§
za dosežke in uspehe iz prve in drn-	S
ge alinee tega sklepa.	=
Kandidate za plaketo lahko predla-	§
gajoi organizacije združenega dela,	§
krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, skupnosti, družbe- .	=
nopolitične organizacije,. društva ter posamezni delovni ljudje in občani.	=
Predlog naj vsebuje:	=
—	naslov organa, ki predlaga pode-	E
litev ter datum, ko je o tem sprejel	|
svoj sklep ali naslov posameznika;	|
—	naslov OZD, organizacije, društ-	|
va, oziroma posameznika, katerega	|
predlaga;	§
—	utemeljitev razlogov za podeli-	|
tev plakete, iz katere morajo biti raz-	|
vidni konkretni dosežki in' uspehi	=
predlaganega.	=
Predloge je treba poslati do 15. ma-	§.
ja 1977 na naslov:	§
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC, OD-	I
DELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE IN	|
DRUŽBENE SLUŽBE.	=
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC .
Jože Jan, 1. r.	'
a
BESEDILO
POZDRAVNE BRZOJAVKE NOVINARJEV V ZDRUŽENEM DELU TOVARIŠU TITU S ČEBIN
' Dragi tovariš Tito:!
■ Novinarji tovarniških časnikov, združeni v aktivu novinarjev glasil v združenem delu pri Društvu novinarjev Slovenije, smo-v organizaciji aktiva in republiškega sveta Zveže sindikatov Slovenije ter- v sodelovanju revirskega, odbora za- pripravo pro-: slave ob 40. letnici ustanovitve KP Slovenije obiskali Čebine, kjer smo- ■ se . srečali z enim iz med ustanoviteljem slovenske komunistične- partije, članom sVeta.-federacije Mihom Marinkom. V prisrčnem pomenku nam je tovariš Miha Marinko približal delo slovenskih in drugih jugoslovanskih predvojnih, revolucionarjev, ki so v najtežjih pogojih boja proti reakcionarni vladavini izkoriščevalcev delavskega razreda, uspeli povezati najnaprednejše in razredno osveščene delavce v. avantgardo delavskega razreda, komunistično partijo. Ob tej’ priložnosti, ob 407 obletnici Ustanovitvi' Komunisti,čne	partije
Slovenije, 40-letnicr Tvojega prihoda na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije in Tvojem osebnem prazniku, ob 85. obletnici rojstva, Ti novinarji v združenem delu izražamo svoje^občudovan je,' toplo hvaležnost in iskrene - čestitke.:
NoVinarji glasil v združenem delu, zbrani na srečanju na Čebinah. -.
iiuiiiiiiaiiiii:ii!iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii!i!iiiiiimmiiuiiiiiiiiili
Pred dnevi je SZDL občine Žalec priredila problemsko konferenco o kmetijstvu. Zaradi lepega
vremena in številnih spomladanskih del ni bila tako obiskana kot so pričakovali.
Šestindvajsetega aprila je TOZD Notranja trgovina odprla v Žalcu poleg bencinske črpalke moderno kmetijsko veleblagovnico in veliko razstavo kmetijskih strojev vseh vrst raznih domačih in tujih proizvajalcev. Najmoderneje urejena trgovina v Savinjski dolini vabi k ogledu
in nakupu.
Hmeljišča morajo po rezi biti temeljito poškropljena proti peronospori. To opravijo naši izkušeni traktoristi z MYERSI
Štiri desetletja KP Slovenije
Štirideset let zadošča, da se vsaka listina lahko spremeni v »porumenel pergament«. Toda manifestu, ki ga je ob svoji ustanovitvi vrgla v svet Komunistična partija Slovenije, ni bila namenjena takšna usoda. V tistem potiskanem papirju se je namreč pretakala kri. Dokument je bil slovit vzgib slovenskega narodnega duha in njegove strasti po obstanku, neodvisnosti in svobodi; bil je dotlej najza-vestnejši izraz volje slovenskih delavskih rodov, da jim bo po mnogih desetletjih gibanj in stavk kmalu preiti v odločilne revolucionarne boje.
★
Vse tisto, kar nam danes pomeni beseda intemacionalizem, prizadevanje za mirno sožitje med narodi, naša pomoč osvobodilnim stremljenjem zasužnjenih ljudstev, ideja neuvrščenosti, naš tvorni prispevek k boju svetovnega delavskega razreda za socializem in proti mnogoterim oblikam imperialističnega. Zatiranja — vse te postulate je že vsebovalo sporočilo s Čebin. Saj; Manifest postavlja za svoj motto Prešernovo vizijo, da nekoč ne bo več Sužnja pod soncem. In potem govori o »kolektivni obrambi vseh ogroženih narodov«, o »nujni podpori osvobodilnemu boju španskega ljudstva«, o »skupnm odporu zoper fašizem«...
Ko zdaj v načelu in dejanju izpričujemo, da hočemo Socialno pravičnost ter enakopravnost vseh ljudi, vseh narodov, rks, prepričanj in ver* nikakor ne pozabljamo, da je že ustanovni partijski kongres z vso odločnostjo zahteval, da vsak komunist »spoštuje versko prepričanje svojega sobojevnika«, pa nastopil »proti duhu fašizma, ki ne trpi obstoja malih narodov« in mu je »mržnja proti svobodi in ljudskim pravicam prirojena«.
Leta 1977 smo ponosni na silni razmah naše socialistične demokracije, delavskega odločanja in samoupravljanja. Vemo, da vse te pridobitve temeljijo na veri v moč delavskega razreda in delovnih ljudi. Toda ta razvoj, ki je privedel do sedanje ustave in do zakona o združenem delu, ki pomenita morda na vsem svetu najglobljo uzakonitev osvobajanja človeka in dela, se je odprl pred štiridesetimi leti po prihodu Tita in po Čebinah. Saj je v Manifestu razločno napisano, da »se slovenski narod ne more razvijati 'brez demokratičnih svoboščin«, in da je prepričanje partije istovetno s Cankarjevo oporoko: »... na plečih delavca — proletarca leži bodočnost slovenskega naroda — naroda proletarca.«
Sedanje čase občutimo, da nam je proces samoupravljanja v socializmu že prevrednotil narodni značaj; da naš delavec, upravlja-lec, delegat, občan v socialistični zvezi, komunist ... premorejo večjo silo osebnosti, da so ustvarjalnejši, bolj pripravljeni za akcijo in boj; da se poraja v njih nova, socialistična morala, etika in kultura; da prejemajo na temelju višjega tvarnega ih duhovnega standarda neko novo človeško širino. A priznajmo, da bi vsega tega ne bilo, brez ustvarjalnosti komunistične partije, ki je že štiri leta po svojem rojstnem kongresu uspela strniti slovenske množice v osvobodilno fronto in jih povesti skozi kovačnice upora.
Varno gradimo danes svoj izvirni svet odnosov in premoženj, kajti Tito in partija sta nam utrdila osnovo: državo, postavljeno na brastvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. A ta edinstvena smer je bila Slovencem odprta že na Čebinah 1937. Saj je v Manifestu razločno zapisano: »Bodočnost slovenskega naroda in njegov narodni obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države...«
To je samo ozek izsek vzporednic, ki se očrtujejo med Manifestom KPS 1937 in' sodobnostjo.
★
Istovetnost idealov in ciljev označuje vso pot slovenske komunistične partije od ustanovnega kongresa do sodobnosti. Zategadelj
Sadno drevje je letos zelo zgodaj vzcvetelo. Močne pozebe in sneg so pobrale skoraj vse. Zato s strahom in upanjem zremo v zapoznelo cvetje
»Dobrina« - volitve
Delavski svet SOZD Doibrina'razpisuje volitve 5. maja 1977 v delavski svet in v naslednje odbore: v odbor proizvodnje, v odbor trgovine na debelo, in zunanje trgovine, v odbor trgovine na drobno, v odbor gostinstva, v odbor za integralni transport in v odbor samoupravne delavske kontrole (volijo samo OZD).
O rezultatih bomo obširneje poročali v jtmijski številki.
Vy
Odtočne melioracijske cevi zbirajo in odvajajo odvečno vodo v tleh. Tako skušamo pridobiti zemljo in povečati pridelke na njej. Saj po najboljši zemlji nam vse preveč segajo urbanisti
»Manifest s Čebin ni padel med zaprašene lakte, marveč je ostal magna carta slovenske-gga naroda. Ostal je aktualen 40 let kljub f mnogim trdim bojem, krizam in tudi porazom, ki je morala skoznje avantgarda našega delavskega razreda. Prav ustanovni manifest je bil v veliki meri tisti svetilnik, ki je obvaroval našo komunistično ladjo, da ni nikoli nasedla na usodne čeri.
Naročila Manifesta so skoraj docela izpolnjena, njegove daljnovidne ocene, potrjene. Doživeli smo življenjsko sintezo zasnov in projektov, ki jih je 11 delegatov v imenu slovenskega naroda in komunističnega gibanja ’ osvojilo zgodovinsko noč od 17. na 18. april v Barličevi domačiji nad Trbovljami.
Na mestu je zaupanje, da bo sedanja ZKS kot nerazdružen del Zveze komunistov Jugoslavije in kot vodilna sila enotne ljudske fronte vseh naših narodov in narodnosti odločno nadaljevala boj tudi za uresničenje tistih zahtev Manifesta, ki jim je bil dosedanji čas. preskopo odmerjen.
Mislimo na pravice slovenskih narodnih manjšin onkraj meje, predvsem pa na še zanesljivejše zmage v razrednem boju, ki ga» prinaša nadaljujoča se družbena revolucijah H
Po Komunistu 1
■
¡¡g
1 m V
JI ill^l

■
lip
1
■s

n
Tovariš Miha Marinko z Barličevo mamo na Čebinah ob srečanju z novinarji in uredniki podjetniških glasil
Odlikovanja
Sredi aprila je predsednik občinske skupščine Žalec, dipl. inž. Vlado Gorišek podelil nekaterim prizadevnim družbenopolitičnim delavcem Titova priznanja.
' Med nagrajenci so bili-tudi elani našega kolektiva; Dipl. inž. kmetijstva Peter Petkovški iz TOZD Me-šalnica krmil je prejel Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Andrej Goršek iz TOZD Mesnine, inž. Vlado Kralj iz TOZD Kooperacija Žalec, Alojz Kučer iz ZE Kooperacija Petrovče, dipl. inž. Ludvik Sempri-rnožnik m dipl. inž. Boris S kalin iz Žalca pa so prejeli Red dela s srebrnim vencem.
Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči pa je poleg Alojza Kampuša ■ in Karla Marinca, mlaj šega, prejel tudi Franc Oset z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
Čestitamo! :Vy
Sistemizacija delovnih mest
Naloga sistemizacije delovnih mest y or-j ganizacijah združenega dela je vsebinsko iz-! vajanje delitve dela najmanjših organizaciji skih enot, tj. delovnih mest, določanje vloge; človeka v strukturi združenega dela ter določanje kadrovskih zahtev do zaposlenih, ki[ uresničujejo funkcioniranje organizacije. -
Izdelava sistemizacije je splošna obveznost, ki izhaja iz zakonov o medsebojnih raz-! merjih, o zaposlovanju in o varstvu pri delu ter je za načrtno kadrovsko delo nepo-l grešljiva.
Iz tega sledi, da je namen in uporabnost ' sistemizacije v osnovni organizaciji združef nega dela zelo široka obravnava:
—	informiranje o strukturi delovnega me-j sta,
9	— planiranje kadrov,
S — zaposlovanje,
®	—izobraževanje, •
—	delitev dohodka (vrednotenje dela na delovnem mestu),
—	zdravstvo in socialno varstvo,
—	varstvo pri delu,
—	razvijanje samoupravnih odnosov,
—	pravno urejanje medsebojnih delovnik; razmerij,
—	kadrovske analize in drugo.
V delovni organizaciji Hmezad je akt o; sistemizaciji sprejet 1972. leta. Tako sprejetal sistemizacija je bila sprotno ažurirana z od-i piranjem novih delovnih mest. Pomanjkljivost sistemizacije je pa na nivoju temeljnih organizacij združenega dela, kar pri tako raz- ; vejani organizaciji ne zadostuje in zgox-aj navedeni nameni niso izpolnjeni. Da bi siste- i mizacija bila vsestransko bolj uporabna, smej se odločili za vsebinsko dopolnjevanje in obdelavo sistemizacije na nižjih organizaciji sfeih enotah. Pri tem moramo upoštevati po- j trebe temeljnih organizacij, ker so one naj: večji uporabniki sistemizacije. Ker je siste mizacija organizacijski predpis, ki se nanaša na najmanjšo organizacijsko enoto, de-i lovno mesto in ureja organizacijsko povezanost, bo potrebno precej časa posvetiti sami organizaciji v posamezni temeljni organiza-. ciji ter poiskati najbolj primemo obliko za i posamezne TOZD.
Š tako izdelano oziroma dopolnjeno siste- [ mizacijo bomo zadostili zakonske predpise in naše potrebe. '
Katica Novak [
Gradnja novih žičnic je končana. Pregledati,! popraviti in napeti je treba vse stare, da ne j bo poznejših okvar
Kljub 80 in še več odstotni pozebi na TOZD sadjarstvo Mirosan jim ostanejo vsa številna in
draga dela
KAM IN KAKO S SADJEM!
Poleg živinorejske posilovne skupnosti pri Gospodarski zbornici SR Slovenije, je ena moono aktivnih tudi poslovna skupnost za sadjarstvo. Samoupravni sporazum o združevanju v to skupnost je podpisalo 66 organizacij združenega dela, od teh 44 pridelovalcev, 4 iz. predelovalne industrije ter 18 orga- ■ nizacij, ki še ukvarjajo s prometom s; sadi jem. V okviru skupnosti so ustanovili tudi poslovni odbor za promet s sadjem, ki je na svoji seji pred kratkim ugotavljal stanje zalog, razmere na trgu in predlagal ukrepe za boljšo prodajo sadja.
V	zveznem merilu je na zalogi nekaj nad
10.000	vagonov jabolk, primanjkuje pa hrušk,I vendar jih po mnenju članov poslovnega odbora v maloprodaji ne bo zmanjkalo. V slovenskih, hladilnicah je bilo uskladiščeno 1519 Vagonov domačih jabolk ter 1745 vagonov jabolk iz drugih republik, od katerih je bilo skupno prodanih okrog 1000 vagonov.'Precej je bilo jabolk II. razreda, kar je posledica vremenskih razmer in s tem zgodnje dozo-šes, nekoliko slabše pa jonatan;
Člani odbora so sprejeli tudi sklep, naj bi članice poslovne skupnosti posvečale v prihodnje več pozornosti prodaji ter kontroli kakovosti, zlasti na prodajnih mestih zunaj večjih centrov, kamor naj bi sadje pošiljali-postopoma v manjših količinah zaradi tamkajšnjih neprimernih skladiščnih prostorov. H kakovosti bo prispevalo tudi prebiranje sadja pred skladiščenjem v hladilnice, s čimer bi tveganje enakovredno prevzela pridelovalec in hladilničar.
Cena naj bi V glavnem ostala ista — do, višine 9,70 din za kilogram jabolk I. vrste, odbor pa priporoča članicam, naj se do te meje prilagajajo stanju na trgu. Takšno prilagajanje pri prodaji sadja obratom družbene prehrane, šolam in vzgojno varstvenim ustanovam, se je že izkazalo kot uspešno, kajti neprodana jabolka morajo v predelavo, ki pa ni priporočljiva — pretežno v žganjekuho. Stroške hlajenja, kala, gniladi in prebiranja pa naj bi nosili soudeleženci sporazumno.
V	okviru poslovne skupnosti so že letos, januarja ustanovili posebni odbor za hla-dilničarstvo, na katerem se bodo dogovarjali o smotrni izrabi Madilniških uslug po enotnih obračunih, ne glede na lastništvo hladilnic. Sporazum o sodelovanju v tem odboru je podpisalo 20 OZD, za podpis pa je pripravljenih še pet. Za nadaljnje posl6va: nje bo vsaka delovna organizacija morala iz-
delati tudi načrt o obsegu in količini pridelka, porabi ter predlog za možni izvoz. Ker je tudi lanskega pridelka 3 do 4 tisoč vagonov več, kot jih bomo predvidoma porabili doma, so podjetja že pooblaščena, da poiščejo kupce v /tujini ter da se dogovore o odkupu in skladiščenju presežkov sadja iz. sosednjih republik, zalsti tistih vrst,, ki jih pri nas primanjkuje (višnje, slive).
Lahko pa trdimo, da še nobeno leto nismo predelali toliko sadja — nad 2200 vagonov — kar gre-pripisati ugodnim posojilom za zaloge. Še več pa bomo morali vlložiti v hladilne zmogljivosti za shranjevanje polizdelkov (cisterne za sokove).
- Težava je le v tem, da pridelki v naši republiki marsikje ne dosegajo višine pridelkov v drugih republikah, kjer so zaradi tega 'lahko cenejši; Zato bomo morali slovensko sadjarstvo usmeriti na sodobnejše, boljše in in obstojnejŠe sorte, če želimo obdržati pa tudi povečati dosedanje uspehe. -	-
N. P.
Vsi zgodaj odgnali trsi So opusteli. Pravijo, da je resno pozebel tudi les
Sest let obdelav na lastnem računalniku
Tridesetega maja bo minilo šest let, ko je bil instaliran v HMEZADU računalnik IBM 360/20. Vedno smo bili skromni in tudi pri izbiti računalnika smo pazili na vsak dinar, da ne bi obremenjevali naših TOZD z večjimi stroški režije. Odločili smo še za najmanjši in najcenejši IBM računalnik iz serije 360. Nismo šli v najem, kot to počnejo drugi, ker smo vedeli, da je najemnina vsaj dvakrat dražja od nakupa. Do prihoda računalnika smo obdelovali in testirali programe ponoči, ker nam podnevi v Saturnusu v Ljubljani nišo moglj dati računalnika. Saturnus je imel enak računalnik, kot smo ga sami naročili. Bile so še druge težave, predvsem s kadri, ker so bili osebni dohodki tudi do 3-krat manjši kot v ostalih centrih in veliko sodelavcev se je zato poslovilo od nas ravno tedaj, ko smo jih najbolj potrebovali. Kljub vsem težavam danes ugotavljamo, da na naših sedaj dveh računalnikih naredimo več, kot v centrih, ki imajo 5-krat večje računalnike kot sta naša dva skupaj. To jasno potrjuje dejstvo, da računalnik brez človeka ne naredi ničesar.
Marsikdo ne ve, kaj vše obdelujemo v našem Ekonomsko-računskem oddelku (ERO) in za katere TOZD in delovne organizacije delamo, zato dajemo naslednji prikaz.
1.	EVIDENTIRANJE IN OBRAČUN OSNOVNIH SREDSTEV
To evidenco vodimo za:
—	vseh 16 TOZD HMEZADA,
—	AERO, kemična, grafična in papirna industrija, Celje,
—	ETOL, tovarna arom in eteričnih olj, Celje.
2.	SALDAKONTI KUPCEV DOBAVITELJEV ZA
—	15 TOZD Hmezada,
—	ETOL, tovarna arom in eteričnih olje, Celje.
3.	SALDAKONTI ZA DOBAVITELJE ZA MERX, veletrgovino, gostinsko, turistično
in proizvodno podjetje, Celje.
4.	MEDOBRATNI SALDAKONTI ZA: vseh 16 TOZD HMEZADA.
5.	MATERIALNO EVIDENCO ZA:
TOZD Kmetijstvo Žalec,
TOZD Kmetijstvo Radlje ob Dravi,
TOZD Sadjarstvo Mirosan,
TOZD Mesnine Celje,
TOZD Mlekarna Celje,
TOZD Hmezad Žalec,
TOZD Mešalnica močnih krmil Žalec, TOZD Strojna Žalec,
TOZD Gostinstvo Celje TOZD Notranja trgovina Žalec »GARANT« tovarna pohištva Polzela, »SLOVIN« TOZD VITAL Celje.
6.	FAKTURIRAMO ZA:
TOZD Mesnine Celje,
TOZD Mlekarna Celje,
TOZD Mešalnica močnih krmil Žalec, TOZD Gostinstvo Celje,
TOZD Notranja trgovina Žalec in ERO.
7.	PERSONALNO EVIDENCO ZA:
vseh 16 TOZD Hmezada in še za TOZD tujih koristnikov, za katere obračunavamo OD.
8.	OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV ZA: vseh 16 TOZD Hmezada,
ETOL, tovarna arom in eteričnih olj; Celje, MERX, veletrgovsko, gostinsko, turistično in proizvodno podjetje, Celje, Zavarovalnica TRIGLAV, območna skupnost Celje,
Komunalno podjetje Celje:
TOZD Plinarna vodovod Celje TOZD Ceste in kanalizacije Celje TOZD Javne naprave Celje TOZD Pokopališka skupnost Celje
»SLOVIN« Ljubljana, TOZD Žalec »ŠLOVIN«, TOZD Vital Mestinje Zdravilišče Dobrna Inštitut za hmeljarstvo Žalec SIS skupne službe Žalec Osnovna šola Braslovče Osnovna šola Griže Osnovna šola Polzela Osnovna šola Prebold Osnovna šola Petrovče Osnovna šola Žalec Osnovna šola Vransko Osnovna šola- Šempeter Posebna osnovna šola Žalec Glasbena šola Žalec VVZ Žalec
Občinska matična knjižnica Žalec
9.	NAKAZILA PRIZNAVALNIN Občinska skupščina Žalec;
Občinska skupnost socialnega skrbstva Žalec
10.	OBRAČUN. ODKUPA MLEKA TOZD Kooperacija,
ERA Velenje, TOZD Kmetijstvo Šoštanj, Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju, Kmetijska zadruga Slovenj Gradec, Koroška kmetijska zadruga Trata Prevalje.
li: OBDELAVA HRANILNIH VLOG ZA:
30 izpostav Hip HMEZAD.
12.	OBRAČUN ODKUPA HMELJA ZA: vse zadružne enote TOZD Kooperacija, vse DO, proizvajalke hmelja v Sloveniji,; TOZD HMEZAD.
13.	BRUTOBILANCA ZA: vseh 16 TOZD HMEZADA.
14.	LINEARNE PROGRAME ZA:
TOZD Mešalnica močnih krmil Žalec.
15.	IZRAČUN ANUITET ZA POSOJILA ZA: vseh 16 TOZD,
Hranilnico in posojilnico HMEZADA.
16.	Kazalniki poslovanja in OD po Samoupravnem sporazumu — 181 kmetijskih organizacij Slovenije; 5podpisnic samoupravnega sporazuma — Kmetijska dejavnost SRS.
17.	EVIDENCA HMELJIŠČ ZA: zemljiški oddelek Hmezada
18.	ZAJEMANJE PODATKOV ZA:
14	TOZD Hmezad,
28 delovnih organizacij.
Poleg navedenih obdelav ima ERO občasne obdelave po naročilu posameznih služb oziroma TOZD.
Večkrat se postavlja vprašanje, zakaj delo ERO tudi za zunanje naročnike, ko pa je v samem HMEZADU še veliko področij, ki bi jih lahko obdelovali na računalniku.
Na to vprašanje bi lahko na kratko odgovorili, da se da teoretično vse prenesti na računalnik, če pa gledamo iz ekonomskega stališča, pa mislimo, da je pot ERA pravilna. Obdelava na računalniku ne sme biti moda. Na računalnik naj gredo tiste obdelave, kjer je množica podatkov velika in kjer osnovni podatki služijo za več obdelav hkrati (npr. iz iz-dajnice materiala dobimo materialno evidenco, fakturo — saldakonti, statistiko prodaje in zbirne podatke za. stroškovno knjigovodstvo). Razen navedenega spadajo na računalnik tiste obdelave, katerih ročno ni mogoče obdelati,v rokih, ki se zahtevajo.
Ce se povrnemo na ekonomiko, mislimo, da nam ne more biti vseeno, koliko stane posamezna obdelava naše TOZD. Da bi računalnik zamenjal v celoti delavce v pisarnah pa iz dosedanjih izkušenj vemo, da to ni mogoče.-
y letu 1977 se predvideva, da bodo znašali stroški ERA 4,000.000 din. Ta znesek predstavlja fiksne stroške, razen papirja.
Ce se odpovemo eksternim obdelavam, bi se stroški papirja znižali za 150.000 din. vse ostalo pa bi ostalo. Po planu realizacije je predvideno 1,500.000 din eksterne realizacije in če od tega odbijemo 150.000 din, bi morale TOZD pokrivati poleg. 2,500.000 din še 1,350.000 din in s tem bi se vsa obstoječa obdelava podražila za več kot 50 %.
Ce bi obdelovali podatke v istem obsegu v drugem centru pa verjetno ne bi bilo dovolj
10,000.000 din.
Je še drugi razlog, da smo šli v eksterno obdelavo. Pri nas so izdelane organizacije in programi. Zakaj ne bi te stroške, ki so ga plačale naše TOZD delno dobile povrnjene v ob-
K
liki cenejše obdelave. Stroške za nove obdelave pa že takoj sorazmerno razdelimo na vse uporabnike.
Poleg vsega navedenega pa si ne bi mogli nabaviti iz lastnih sredstev, brez združevanja, še enega računalnika, pa čeprav je stal samo
1,000.000 din. Nobeden, razen delavcev v ERO, ne ve, kako je, če ti ob največjih konicah odpove računalnik in če nimaš možnosti drugje nadaljevati obdelave. Glavni vzrok za nabavo še enega računalnika pa je bil, da se je na obstoječem delalo na tri izmene in še vse sobote, nedelje in praznike, tako da računalnika sploh nismo izklopili. Zaradi tega je prišlo tudi večkrat do okvar, katere so povzročile zamude pri obdelavah, ki bi lahko bile usodne za normalno poslovanje TOZD.
Kakšen je program ERO za naprej? — Tudi o . tem moramo spregovoriti.
S parcialnimi obdelavami smo si ustvarili deloma že banko podatkov. Naslednja, faza obdelav, ki je pred nami, je, da te parcialne obdelave povežemo in preidemo do finančnega knjigovodstva.
Odprto je še stroškovno knjigovodstvo, potrošniški krediti itd. Predvidevamo, da bi do
V pričakovanju zgodnje košnje
V ŠAHU DRUGI
TUDI NAŠI ŠAHISTI SO SE UDELEŽILI SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER ŽALSKE OBČINE Tekmovanja v šahu se je udeležilo 16 ekip posameznih delovnih kolektivov žalske občine. Zaradi obilice ekip je bilo najprej predtekmovanje v dveh skupinah po 8 ekip. Štiri ekipe iz vsake skupine so se uvrstile v finale. Naši fantje so v svoji predtekmovalni skupini zasedli drugo mesto.
Finalni turnir je bil 6. aprila 1977 v dvorani Hmezada v Žalcu. Naša ekipa, ki so jo sestavljali: Farčnik Ivo (KO), Vošnjak Slavko (SS), Micič Veljko (KŽ) in Gubenšek Tone (SS), je zasedla II. mesto. Končni vrstni red finala je naslednji:
1.	SIP Šempeter 20 točk (2:2)
2.	HMEZAD Žalec 19,5 točk —
3.	TT Prebold
4.	MIK Prebold
5.	Ferralit Žalec " 6. Občina Žalec
7.	KIL Liboje
8.	Družb. pol. org. Žalec
16.5	točk (2:2)
15 točk (3:1)
13.5	točk (2:2)
11.5	točk (3:1)
11.5	točk (3,5:0,5)
4,5 točk (4:0) Številke v oklepajih pomenijo rezultat srečanja HMEZADA s posamezno ekipo.
Tekmovanje je solidno organiziral Šahovski klub iz Prebolda. Zanimivo je, da je HMEZAD zaradi fluktuacije delovne sile izgubil v zadnjem letu dva odlična šahista. Tako se je izbor znanih dobrih igralcev zelo skrčil. Sindikat HMEZADA bo v kratkem priredil posamično tekmovanje V šahu. Pozivamo vse šahiste, da se udeležijo tega tekmovanja in s tem pripomorejo k lažjemu izboru ekipe za nastop na ŽIVILIADI, ki bo junija letos v Celju. Organizator letošnje ŽIVILIADE je SOZD Dobrina. T. G.
leta 1980 še ostala področja, katerih analitična evidenca je povezana s finančnim knjigovodstvom, prenesli na računalnik, seveda, če. je ekonomsko upravičeno. Na ta način bi lahko zajeli celotno finančno knjigovodstvo. Tisto, kar bi še ostalo izven parcialnih obdelav, bi podatke za finančno knjigovodstvo zajeli ločeno.
Združevanje obdelav in pa raznih drugih obdelav, kot so simulacije, Id lahko služijo za poslovne odločitvena obstoječih računalnikih, ne moremo prenesti na naš računalnik, ker ima premajhno kapaciteto internega in eksternega spomina. Za poslovne odločitve morajo biti vsi podatki takoj na razpolago. Za rešitev teh problemov predvidevamo nabavo večjega računalnika, s katerim bi bile posamezne TOZD povezane s terminali, ki bi služili za vnos podatkov in za posredovanje obdelanih podatkov. Večje TOZD bi imele inteligenčne terminale, tako da si bodo obdelave, ki so nujne za redno poslovanje, kot je pisanje faktur ali dobavnic, izvršile same doma, podatki za nadaljnjo obdelavo pa se bodo prek terminala poslali v skupni center.	V. H.
KAJ PA PARTIZANSKA ČRETA?
Širom žalske občine je po hribovitih predelih zgrajenih že mnogo gozdnih poti,, pri čemer je. pripomoglo.GG Celje s svojimi obrati, seveda občinska skupščina,- posamezni kmetje ter druge organizacije in podjetja.
Laho trdimo, da je malo hribovskih vasi, J ki. ne bi imele ceste, vendar je med njimi Greta, ki po petintridesetih letih še ni mogla dobiti ceste.
Dograditev ceste Ropasija—Greta ima velik pomen tudi v strateškem pogledu, saj bi po najkrajši poti povezovala Spodnjo z Zgornjo'Savinjsko dolino.
Končno smo postavili režijski-odbor, ki je že pričel delovati in je bilo izvedenih že precej .delovnih akcij- za posek drevja na imenovani trasi. Domačini in planinci so prijeli skupaj in delo teče.
Na Greti stoji koča, last planincev, ki so jo pomagali zgraditi domačimi.
Pa pustimo to, koča je zgrajena, cesta pa še ni. Potrebno je, da se ob tem zamislimo. GG Celje, gozdni obrat Vransko, je, moram poudariti, pozoren in na uslugo. Režijski odbor je za letošnje leto odstopil finančna sredstva Gozdnemu gospodarstvu, ki nam jih je sam dal), za dograditev ceste na Planino, so nam pa obljubili, da jih dobimo drugo leto spet im več.
, Strinjali smo se in privolili v prenos sredstev.
Lastniki zemljišč, sosedje in planinci pridno pomagajo pri sečnji.
24. oktobra 1976 je bila velika manifestacija ob 35. obletnici borbe 1. Štajerskega bataljona, ki je bila 26. 10. 1941. Sodelovali so organizacija ZB, planinci, teritorialna obramba ter prvoborci, ki so se udeležili te bitke,
V prihodnjem letu naj bi ob tem času napravili otvoritev ceste,- ki bi se poimenovala po bataljonu; istočasno pa bi bilo odkritje spominskega obeležja,
To j e . seveda stvar družbenopolitičnih organizacij kraja, s sodelovanjem Občinske skupščine Žalec in ZB Žalec.
Tu danes prebivajo kinetje. Vendar , so s teh kmetij padle prve žrtve v NOB. Na .po-Žgane kmetije so prišli mladi iz taborišč in zaporov.
Vse je bilo treba. obnoviti im kdo je1 obnavljal? Mladi izčrpani otroci, ki so danes' kmetje im kmetice na tem področju.
Jim bomo pomagali? Partizanska Greta! Zdi . se mi, da smo dolžni pomagati ljudem ki so toliko žrtvovali v NOB. Zdi se mi, da jim je treba dati neko zadoščenje, za vse prestano.
Danes žive tam štirje kmetje,, ki so priče o vsem prestanem.
Pomembni so tudi v pogledu gospodarstva, saj .jim bo cesta veliko' pripomogla pri izvajanju raznih gospodarskih panog, - kot gozdar-; stvo, živinoreja In kmetijstvo,
(Nadaljevanje'na 7. strani)
MAJ 1977 — ŠT.. 5 — STRAN 6
V ROKO«!
'0OJk0iSM
PREBOVORI
če je pred Servacem poletje, mraz rad še pritisne na cvetje. Meseca maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga.
.če velikega-travna pogosto grmi, kmet se dobre letine veseli.
ANTON GRM, DIREKTOR TOZD MESNINE CELJE
- Lepa navada je, da se ob slovesu po končanem dolgoletnem deležu družbi spomnimo odhajajočega. Tako tudi to pot.
■	Gradišče nad Pijavo gorico'je kraj,, kjer je v številni kmečkr-družini ži-, vel, otroštvo do leta 1935, ko se je šel učit mesarske obrti :,v Ljubljano in Trebnje- Kot pomočnik je ostal pri mojstru' in med tem časom odslužil-kotltretji sin skrajšan 9-mesečru vojaški rok pri planinskkartiljeriji.
Po - okupaciji Jugoslavije je pustil poklic .in'se vrnil domov. Že leta 1941 začne sodelovati,' s partizani, a leta 1942 odide v Krimski odred, od tu pa -v Šercerjevo in Levstikovo brigado. Pri Žužemberku ga-je’ granata težko ranila. Zdravili šo ga v Kočevskem rogu in v Bariju. Okreval je in še vrnil leta 1945 v osvobojeno Ljubljano.
Januarja 1946 je prišel v Celje in.
• se zaposlil pri VAVOD' kot' 'odgovoren za' preskrbo z mesom in mesnimi izdelki. Bil je tudi; poslovodja' mesnice v Laškem do direktivaekraj-ne.-ga komiteja ZK, ki ga-je imenovala:-za personalnega referenta na OLO Celje — okolica.
Nato je odšel v enoletno partijsko šolo v Ljubljano.. Po :vrnitvi je bili
■	Skladiščnik v klavnici Celje ih: kmalu za tem njen upravnik od reorganizacije 1954 do 1961, ko se je klavnica združila s Kmetijskim kombinatom Žalec. Od takrat je bil tehnični di-. rektor in po odhodu direktorja Joža
. Štruca leta 1972 direktor do odhoda v pokoj.	. -
V tem obdobju- je celjska klavnica prerasla iz obrtniške s Ca. 50 zaposlenimi v močno industrijsko i-n sodob-. no TOZD Mesnine z nad 500 zaposlenimi! £
In kaj pravi Anton Grm sam?
»Vem, da je uspeh Mesnin zasluga kolektiva in njega povezave s Hmezadom, močnim domačim zaledjem in tudi tržiščem.'
: Kolektivne daleč ni .končal, razvodja. Pred vrati je razširitev 'hladilni-'' ,ce, Skladišča, in.izdelave trajnih iz- . delkov; Primerno jo obdobje, da ah--. gažiramo mlade in sposobne, delovne / šile: :po 41 letih delovne dobe odhajam s prijetnim občutkom, da .sem delal v dobrem kolektivu, ki bo v prihodnje -delal še bolje kot sedaj. Želim mu veliko uspehov!«
Tovarišu Grmu .želimo v pokoju ?vsi, ki smo z njim sodelovali, še mnoga zdrava leta, veliko aktivnosti, in dela.
’ . - . -	.' inž. Vybihal
Prvi otrok je nadaljevanje zadnje punčke. Mati je vzgojni sistem z eno besedo.
Dom brez žene «- mlin brez vode.
Najboljše se izmažeš, če vse skupaj zamažeš.
udaril po mizi, so ga udarili po. glavi. Ce bi govorili samo tisto, kar delamo, bi zelo malo govorili.
Kmečka mati
Trudna stopa kmečka mati, bosih nog po rosni trati.
K zajtrku kliče kosce mlade na kup cvetočih trav kot gade.
Ko iz sklede žance, mleko, roka je zajela; mati že travo stresa in narava je ogrela.
' V mislih cesto domov' se vrača, saj kmalu pečena sočna bo pogača.
Brž h kravam; svinja, pa še konji, na vse se kmečka mati spomni.
Vendar, nekaj je pozabila da je bolna, lačna sama bila.
OPOZORILO ZA VOZNIKE MINI MOPEDOV
Republiški zakon, o VCP predpisuje za vse voznike vozil na motorni pogon, da morajo imeti za vožnjo po cesti ustrezno vozniško dovoljenje oziroma'potrdilo o znanju cestno-pro-metnih predpisov in .
—	za vožnjo kolesa z motorjem več -kot 14 let,
—	za vožnjo motokultivatorja več kot 15 let,
—	za vožnjo delovnih strojev več kot 18 iet.-
Osebe starejše kot 15 let in tisti, ki imajo Veljavno vozniško dovoljenje za .vožnjo kmetijskega traktorja ali vozniki A, B, C in D kategorije tega potrdila ne potrebujejo.
Kdor nima potrdila o znanju cest-' no-prometnih predpisov, naj si ga čimprej pridobi.
Starši, ne dovolite otrokom- vožnje brez veljavnega potrdila oziroma vozniškega dovoljenja!	V. J.
Kmetijci smo marsikomu pomagali na noge in sedaj je z nami takole. .
NAGRADNA
PRVOMAJSKA
KRIŽANKA
To pot bo malo drugače. Nič ne bomo povedali nagrad, ki bodo prak-j tične ifi to'veliko bolj vredne od de-: narnih. Zato’. bodo reševalci in izžrebanci-veselo presenečeni! Nagrad bo i več. Rešitve pošl jite do 20. maja na \ uredništvo glasila Hmeljar v Žalec.
Uredništvo
OBETAVEN PREDLOG — V predlogu za izdajo zakona o živinoreji sil delegati lahko preberejo ria 6. strani, zadnji odstavek, tudi tole:
»Kot novost pa naj bi se z zakonom določilo, da. osemenjevanje, lahko izvajajo tudi. občani, ki nimajo lastnosti delavcev v OZD, so pa usposobljeni in pooblaščeni' za opravljanje tega dela.
OCENITVE
—	Kako dolgo se še bomo kregali zà opise in ocenitve delovnih mest?
—	Tako- dolgo, da se boste enkrat naveličali in popustili.
I	TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE ' 1
1	..SAMOZAŠČITE'	|
g	bo od 7. ào 13. maja^ ih sc s špor.t-	=
g	nimi tekmovanji, raznimi tekmova-	g
g	nji po šolah: pisanje spisov, prireja-	g
g: jije razstav, opremljanje izložb,, pri- g g	rej an je. raznih vaj, s podelitvijo raz-	=
g;	nih pohval in nagrad za delo, in sve . g
g	čano proslavo v Narodnem domu. v	E
g;	Celju vključuje v praznovanje po-	g
g; membnih oMetnic. jjjj	g
|	DERATIZACIJA	|
g V skladu z odlokom o obči in siste- E |	matični deratizaciji vas' obveščamo,	|
s	da. bo oddelek za deratizacijo,	1
g .	dezinsekcijo in deratizacijo' opravljal	§
g	od 14. maja 1977 'generalno: deratiza-	Ë
g	cijo (uničevanje miši in podgan) na	g
g jiašem območju.	- §
g:	Prosimo, da ekipam dovplite herho- g
g	tend delo in s,e ravnate po navodilih,	g
g	ki jih dobite ob-izvedbi deratizacije.	g
g	. : Ker se v delovnih prostorih občas-	g
g	no pojavljajo zajedalci. insekti in	g
=	drugi škodljivci, je v.smislu 37. čle- . g
■g	na internega pravilnika o- varstvu pri	g
g.	delu: Vsaka: TOZD dolžna vzdrževati	g
E'	red, čistočo in uničevanje zajedalcev.	g
§	"	:	Uredništvo g
iiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii.
.: (Nadaljevanje s 6. strani),.	> * * ■
Poudarjam, da je družba dolžna, .da poma- -ga tem. ljudem, kakor v' gospodarskem; tako v- strateškem pomenu, kakor sem že omenil..
Režijski odbor za gradnjo ceste Ropasija— Greta prosi Občinsko skupščino Občine.; Žalec in ZB Žalec, da bi vključili otvoritev c-este na Greto, -kakor -tudi odkritje spominskega obeležja na Greti, v občinski praznik, torej, da bi
• se ti dve otvoritvi odvijali v okviru občinskega praznikav
S tem bomo krajahom pomagali, materialno in moralno,-ker bodo prav gotovo čutili,, da niso osamljeni in da- se družba zanima tudi 'ža oddaljenejše kmete. •

Hmeljarstvo na Japonskem
Dr. Tone Wagner
V preteklem letu sem bil med japonskimi hmeljarji. Potoval sem junija v okviru programa in sredstev -meddržavnega projekta »Autohtoni hmelj v Jugoslaviji in njegova
Hmeljarji-agronomi v hmeljišču pivovarne KIRIN v pokrajini ESASHI
.uporabnost za' vzgojo, novih "sort v primerjavi z dosedaj gojenimi sortami-«. Potovanje jp bilo zanimivo zaradi- posebnosti : japonskega hmeljarstva, zato želim posredovati informacije tudi našim hmeljarjem. Obiskal sem Kirin Brewery, Sapporo Brewery, Japan Brewery Association, Kirin Research Institute in mnoge hmelj arske. farme.
1. Hmeljišča na Japonskem
Japonsko hmeljarstvo je razvito na otokih Hokaido in Honšu. Na otoku Hokaido! je le 20 ha hmeljišč, ki jih oskrbuje pivovarna Sapporo, vsa ostala proizvodnja je na otoku Honšu. Na Japonskem so. le :4 pivovarne: Kirin, Bapporo, Asahi in Suntpry. Od njih .je vodilna Kirin Brewery, ki 'proizvede;60 %- vsega japonskega piva. Pivovarne so tudi,.pobudnik' proizvodnje hmelja na Japonskem.
Kakšna je današnja proizvodnja hmelja na Japonskem po. posameznih prefekturah in kako je vezana na posamezne pivovarne,'je prikazano v razpredelnici 1. Hmeljarstvo je razširjeno predvsem na severni polovici otoka Honšu. Edino v provincah Nagano in Yamashi, ki ležita, v zemljepisni širini Tokya je 266 ha, kjer pa ni ekološke 'niti ekonomske možnosti ža-večje širjenje. Tu je širši preskrbovalni bazen Tokya in v bodoče se bo tu hmeljarstvo ie; težko obdržalo zaradi zelenjave in sadja.
Danes ima Japonska 1374 ha hmeljišč in proizvede 2184 ton hmelja. Proizvodnja je vezana na 4193 hmeljarjev, ki imajo povprečno 33 a hmeljišč. Proizvajalci so združili svoja zemljišča v komplekse najmanj 3 ha, kjer goje hmelj, a pivovarna, s katero so pogodbeno vezani, - jim nudi strokovno službo, izvršuje raziskave, kreditira opremo in mehanizacijo. Proizvodnja hmelja je na Japonskem sodobna. Težnja po pocenitvi proizvodnje in zmanjšanju ročnega, dela je Vodila do tega, da so ustanovili ■ obiral-na središča, kjer hmelj strojno obirajo, sušijo na tračnih Sušilnicah in ba-lirajo ter ga pošiljajo! takoj pivovarnam, ki ga vskladiščijo. Skupna letna proizvodnja hmelja na Japonskem je v letu 1975 znašala 2184 ton.
Na manjših površinah, ki so skrbno obdelane, sadijo tudi vmesne rastline
Hektarski pridelki so zadovoljivi, saj znašajo tudi preko 2000 kg/ha. Goje le sorte, ki so izvorno japonske, saj se v tej geografski širini evropske in ameriške sorte hmelja slabo razvijejo in ne dajejo zadovoljivega pridelka.
Hmeljarstvo je razširjeno predvsem-v dolinah, ki so obkrožene z gorami. Povprečna letna temperatura znaša 10—11° C, a v času od apriia do avgusta 18° C. Količina letnih padavin je, od 1000—1200 mm, a V času vegetacije okoli 500 mm. V teh khmatskih pogojih se je splošno razširila sorta Shinshuwase. V 'hmeljiščih Kirin Brewery pa goje sorto Kirin
II.
a)	V kraju KITAFUKUOKA je hmeljarski center Sapporo pivovarne v IWATE_ prefektu-. ri.. Direktor je Mr. HATAKEYAMA. Obiralni center, ki sestoji iž 'obiralnih Strojev,.Sušilnic in peletirnice, je bil postavljen leta 1974 in je oddaljen 13 km od kraja. Zadostuje za. proiz-
UDK 633.819 (520)
vodnjo hmelja severno-vzhodnega dela Iwate, kjer ima Sapporo pogodbeno proizvodnjo na 140 ha. Tu obirajo tudi hmelj iz Akita (30 ha) in Miagi prefekture (40 Ha), t. j. Skupaj 210 ha,
—	ca. 300 ton hmelja. Prvoletni nasadi dajo okoh 300 kg/ha, odrasli pa 1700 kg/ha.
Mnogo je divjega hmelja v tem področju, ki ni bil kolekcioniran, a včasih osemeni gojeni hmelj. Klimatske razlike v tem področju z ozirom na Evropo so v večji zračni vlagi in krajši šortčni Osvetlitvi. i|
S proizvodnjo hmelja so na Japonskem začeli pred 100 leti na otoku Hokaido, nato pa so jo razširili na glavni otok v pokrajino Nažgano,-Sorta je domača Shinshuwase (šinš.u = staro ime Na§ano prefekture, vase = zgoden). Te sorte-je 89 %. Kasneje so uvedli še early zug .iz Nemčjje, .nekako pred 60 leti.
. Dr, Mori-, je vzgojil novo sorto iz šinšu-wase. -ki ima rumene liste, t. ..j, golden star. Ta se je razširila tu v Iwaté in- v Nagano Prefekture. Daje večji.pridelek, je 7—10 dni zgodnejši in bolj odporen proti ,perdnospori. .
-	Shinshuwase jim da 20 % večji pridelek kot brewers gold, imajo mali sortiment in večina. rástlin je. že odcvetela Sredi junija. Dr. Mori je odbral nove hibride 70 KSH 6 in 69 K-BH 66, ki dajo 8—12 % alfa in 1700 kg/ha. Early zug daje 15 q/ha a prvoletnik 4 q/ha.
■■. Zemlja je rodovitna, .organogena in 'žičnice so postavljene z železnimi drogovi. Žičnice -so visoke 5,5 m, drogovi so vbetonirani v betonske temelje 0,2 m globoko. Na 1 ha je 1800 rastlin na razdaljo 2,5X 1,8 m. Ggnojjjo pre-cej: 240 kg N, 4Q0 kg. P2O5 in 350 kg K2O poleg 2Ó0—300 q/ha hlevskega gnoja letno.
V bujno razraslem hmeljišču sorte KIRIN popravljajo z veliko pozornostjo napeljane vrhove rastlin
Razpredelnica 1
HMELJARSTVO NA JAPONSKEM V LETU 1975
	Pivovarna	Oj S l . >UQ o d ■ CU ^ , .	Pridelek kg/ha	Proizvodnja tori	Število hmelj arve :	Arov hmelja/ hmeljarja
Hokaido .	Sapporo	20 :	11,1 .	.22	34 3	59
Aomori	Sapporo	27	1.3; 1	36	| 37	73'
Iwate	. Sapporo ’	108	- 15,6	168-	165-' I	65
	Suntory -	11	19,4	1 21	46 ■	1 42
	Asahi	16	22.6	38	61	38
	■ Kirm	168 .	12,6	211 .	46.6	. 36
	Skupaj — povprečje	303	.. 14,4.	438 . ’	. 738	. 41
Miyagi	Sapporo	39	11,5 '	-45 |	49 .	80
•Akita	. Kirm ,	35	i 19,1 .	67	71	. 1 46
	Sapporo	14	. 14,3	20	77	18
	■-.. Skupaj — povprečje	49	17,8	T7	148	■..337
Yamagata-	. Asah-i	288	<> 19,1 :	549 -	973	30
	Kirm	240	17,6‘	422 S	.875 .	27
	-Skupaj. — povprečje::	528 ' :	- 18,4..7’	,971	1818 {:	29
Fukustiima	Kirin	230 1	113,8	| 317,	655	35
Niigata	Asahi	11	11,3 |	12	41	. 27
Nagano - ■	Asahi-	78	15,3	119	. 271- .	29
	- Sapporo""	72	-16,3	, 117 ,	289	25
	Skupaj. -	150.	f 15,7	’ 236 i	560	/ 27
Yamanashi	Kirin. ,	17	12,1 .	20	83	| 20
Skupaj	Asahi •	393 S	18,3 1	718 ‘	1 1346	34
■ Sapporo	280	• 14,6	408	651	■ 43
Kirin	690	15,0 1	1037 -	2303	30
Suntory-	11	19,1 ...	21	46	■ 24 ■
SKUPAJ:	1374	15,9 : f	2184,.	4193	| 33
Razdalja sajenja je 2,5X 1,8 mm in napeljejo 4 vrvice od vsake rastline, na vrvico pa 1 trto, ki jo v juniju potegnejo za 1—2 m nižje in skrajšajo vse primarne zalistnike na dolžino 10—20 cm.
V obiralnem centru hmelj tudi: .žveplajo-(30’) in stiskajo v kocke po 40 kilogramov (50X50X30 cm). V Miagi centru pa pakirajo:
' tudi hmeljni, prah. Obiralni stroj Wm sušilnica imata zmogljivost 6 ton/dan,-a- peletifnica 8 ton/dan.
Od obiralnih strojev ’sta znana horizontala na tipa S1U-1 in SIU-2. Na 2.stroja priključi-. _jo 1 kontinuirano sušilnico in posuše hmelj z 1 ha. dnevno. Sušilnica ima 7 trakov in je 13 m dolga- (proizvodnja SHOW A FAN, OSAKA): Peletirnica ima zmogljivost 700kg/uro in dela pri temperaturi 35—40°C. Letno pele-tirajo 150—200 ton. Vse naprave so- instalirali, leta 1974. Stroški opreme so bili 150.000 $.
b)	V HANAMAKI je hmeljarski center KIRIN BREWERY, ki ga vodi Mr. IM AID A. V obiralnem centru-.predelajo 4 l hmelja dnevno, a v sezoni 90 ton. V tem področju je 94 ha hmelja in: to sorte - Kirin II, ki jo. obirajo 25 dni. Želijo še drugo, sorto, s katero bodo podaljšali čas obiranja,
' Na KITAKAMI farmi imajo* 3,7 ha hmelja in tudi obiralni center. Tu SO, nas pričakali agronomi (3) in družine, ki hmelj obdelujejo. Vrste so na razdaljo 4 m jn hmeljišča So dobro oskrbovana. Za napeljavo uporabljajo plastično vrvičo namesto vrvice iz riževe slame. Tla so rjava mineralna, dobro propustna/peščena, rastline, so zelo izenačene in krepke. Gnojijo precej : 350 kg N, 380 kg P2C>5in340 kg KaO na 1 ha v obrokih: 70 % pred rastjo v začetku aprila in 30 % v juniju. Povprečni, ■ pridelek je 1500—1700 kg/ha Od škodljivcev in bolezni;jim dela težave rdeči pajek v času ■obiranju, ki traja.-od 20... avgusta do 10 septembra^.Uporabljajo Tedion in Carusan. Proti peronospori škropijo, vsak teden in tudi Rroti ■ botrytisu (Ehparen). Proti peronospori in’ botritisu škropijo 10-kral, 3-krat pa tudi proti rdečemu^pajku. Viroz in uši ne poznajo.
Nasddi. ,sd Stari :8.:let in trajajo povprečno 20 let. Žičnice so podobne kot drugod,
Obiralni stroj ŠT-1 obere. 10 arov/dan. Ima-: jo dva stroja. V 20 dneh oberejo lahko. 4 ha,-kar zadostuje, da oberejo celo površino hmeljišč pravočasno. Sušilnica je/kasetna in v 7 etažah, v vsako kaseto pride ca. 5 kg suhega hmelja, ki ga suhega vrečijo po 5 kg. i.
PRILOGA — Stran 14
V rastlinjaku Raziskovalne postaje za hmeljarstvo vMlRASAKI. Skrajni desni dr. Kubo
Nasad kooperacijsko oskrbuje 5 družin, t, j. 15 delavcev, a’v sezoni obiranja še dobe .35 drugih delavcev. Tehnična navodila jim dajejo agronomi Kirin Brewery. Od herbicidov, uporabljajo afalon.
Napeljava hmelja je posebnost predvsem na manjših, parcelah. Ko je rastlina visoka 15—20 cm, odberejo 3 poganjke In jih napeljejo- vsakega na "išvoje vodilo na razdaljo 60 cm navpično.:
Skrbijo, da je rastlina 25, junija na vrhu žičnice, zato. jo pincirajo, ih potegnejo Irte navzdol po vrvici. Štor pokrijejo z zemljo, da ne. odganja novih poganjkov.
. V Utajo, Esaši je kompleks 6 ha, ki ga oskrbuje 6 družin., Pridelek je 800 kg/ha. Oskrba je manj intenzivna, saj. niso še nava-’ jeni te rastline, poleg lega pa .je hmeljišče
lani, močno prizadel tajfun. Imajo.■ obiralnjf stroj SU-I, ki je horizontalen in tračno su-.f /šilriico z zmogljivostjo -800 kg/dan. Sušijo 14 j ‘ur a obirajo 10 ur. Nato pakirajo 5 kg hmelja „v vrečo — 1,60 vreč dnevno. Tako lažjo koa-| 1‘trolirajo kvaliteto. En obiralni stroj, je stal ca. [
27.000	$.
/'• Ob - obiralnem središču imajo kolekcljski! "vrt,;;kjep preizkušajo/mnoge* sorte: Y-i je .se,-
-	lekcija iz,Kirin. II. in. je. nekoliko zgodnejša, [
-	alfa kislin ima podobno, ima v.ečji .pridelek j rib krajše zalistnike. Storžki šo bolj skupaj,j ...Iz Wye Collegca imajo CC-31, ki ima že storž- j
ke. Močno rast kaže bullion, ki da tudi d ob ar i .: pridelek v poskusu, ’
... Tu imajo Hop Press Factory, ki letno paj ltira 120. ton- hmelja.; in zaposli 17. delavčevi J -Hmelj/stiSkajo v kocke po 30 kg. Sezona traja . 50—60 dni. Pakirani hmelj pošiljajo sproti v pivovarno.
' Dolino Obkrožajo. hribi Tabašine, ki so visoki okoli 300 m.
Pokrajina je rahlo razgibana, a rodovitna, j Vsak m2 je . pod rižem. Preko doline, ki. jo i oskrbuje z vodo reka Kitakami pa gradijo! ekspresno, železnico na stebrih, ki bo povezo- j 'vala Sever države s Tokvfcm. Zemlja: je želti draga,- ca. 20 $/m2. Klima je pozimi- tudi-hstra,-saj pade temperatura na —18 do — 203 C, a sneg je le redko. Riž goje tako. da ga- najprej-sejejo .v-aprilu in nato presadijo v maju v poljef ki je pokrito, z vodo, žanjejo, ga v. sep- i 1 t,ernbru-:'ah-oktobru.
c)	Hmeljišča v Fukushima Prefecture. Vodja Kirin, centra je g, NISHIMURA. Razgovor: je tekel v. centru v.glavnem'o hmeljarstvu pri ’ nas.'želo veliko, je bilo zanimanj e za raziskovalno delo v hmeljarstvu pri nas, - modernizi-
-	ranje ■agrotehnike ih Za.vzgojo, novih sort. Za-j nimiva je bila debata o delitvi hmelja na ara- i
. matične in. na; smolah bogate sorte, ki še jim: zd: tuja. ..
Ogled. hmeljišč jo bil kratek. So dobro j oskrbovana in na propustni peščeni zemlji, V kompleksu 3.6 ha | napeljujejo po 2 vrvici - od j rastlino in- na vrvico po 2 trti. Trt ne vlečejo.' navzdol,. ’temveč ovijajo trte okoli -r.O- j siIne,;ži.c.e./ ThkdL.zvišaiQ ’pridelek za.
Imajo lepo kolekcijo Sort,'gnojilni poskusi v betonskih cilindrih, mist propagation v pia-sten jaku iti kolekcijo ženskih ih: moških divjih; rastlin.
Drugi kompleks so pravkar kultivirati: :in osipali z malimi enoosnimi j traktorji. Hmelj, je I star 7 let, močan in posajen na razdaljo’i 3,6X2 m. Od vsake rastline napeljejo po 6—
8 vrvic, a na vrvico po 1—2 i-rti. Komplers oskrbuje: 12 družin :
V Ffflkiishima-ise obranje/začne. 14:dni preji kot na severu v Esaši. Hmelj-.obrezujejo od;
10.	do 20. aprila-ročno., %
2.	Pivovarniški inštitut Kirin Brewery — Kirin Research Institute v Takasaki
Kirin Research Institute sestavlja .8 odd :1- i kov — laboratories, od katerih je šesti v Nira-f saki, in raziskuje hmelj — žiahthj en je dn. agi d-.,| tehniko t. j. probleme, hmeljarstva. Ostali ja/ boratoriji — oddelki pa opravljajo raziskavo iz - pivovarstva. - Kirin Research. Institute v ! Takasaki predstavlja torej' pivovarski .dnštitut:.-
7 Program inštituta ....
: I. laboratorij —- tehnologija pivovarstva,'w| 7; 3: laboratorij — mikroorganizmi,
3.	laboratorij — analitske raziskave v pivo-f 3 varstvu,
/. .4. laboratorij -j- raziskave embalaže za . pi.vo,
5.: laboratorij — kemično’ raziskave hmelja in ječmena,.:
7. in’ 8. laboratorij — raziskave, hmelja,| ječmena in vzporednih produktov v pivovar-f stvu za druge namene.
Inštitut'.ima bogato knjižnico in elektron- j sk’Lsistem izbire kartic po/geslih (key words)
Z zmogljivostjo 800 kartic ha minuto.
Podrobno som si ogledal le 5. laboratorij,!
-	ki ga vodi dr. YOSHIDA in kjer raziskuje f hmelj kemik dr. KOWAKA.: V kemiji precej { intenzivno raziskujejo sestavo, in komponente! grenčičnjh smol. Pri tem se poslužujejo mo-! dernih metod masne spektroskopije, ..plinske in tekočinske kromatografije, TCM, CIIN ana-; lizatorja itd. Za Shranjevanje vzorcev imajo j klimatske sobe s poljubno temperaturo. Doia-i
; čajo izoalfa kisline v pivu, .strukturo alfa mi ’ beta kislih in njih analogov. Določajo 90 kohi-|
‘ ponent grenčice-v pivu.
Za analize slada izvajajo fermentacijski - test in imajo mikrosladarno (vzorci po 2 kg). Pivo preskušajo tudi- organoleptično Imajo dve mikropivovarni zmogljivosti. 90 1 in 2Û0 1..
V	oddelku za preizkušanje-embalaže testirajo steklenice na obstojnost.-stekla.na različno menjavo, temperature in pritisk tekočine v steklenici pri transportu.
. V celotnem inštitutu v Takasaki je zaposlenih 150 ljudi, od tega 50 raziskovalcev.
.Zanimiva- je bila diskusija z dr. Kowako o aromi hmelja. Poudarja, da je za aromo hmelja pomembna' Sestava hmeljnega olja, a ne za aromo ■ piva. Zanima :ga .žveplanje. Pri njih dajejo 200 mg žveplovega dioksida na 100 g ■hmelja (== 0,2 %.),, kar-je enako kot pri naš..
■ -Posebej se je zanimal 'za pomen organoleptičnega ocenjevanja hmelja'pri odku-pu. Meni, , da je razlika med aroma-hop in bitter hop v .sestavi smol: aroma hops imajo nad 60 % hu-.mulona, a bitter hops le 40—50 %, a imajo 'več cohumulona kot. aroma hops.
V	Takasaki je tudi moderna .pivovarna Ki-. .- rin družbe, zgrajena pred 8 leti in je po proizvodnji peta od 12 Kidn pivovarn, ■ saj proizvede 2,200.000 hi piva letno; Na 1 hi piva porabijo 150 g hmelja. Letna-potrošnja hmelja je nad 220 ton, v glavnem iz' uvoza, od tega 2 % Savinjskega hrrielja. V celi Japonski je 30 pivovarn — obratov. Pivovarna v Taka-.
: saki zaposluje '800 delavcev v obratih šladar-na, pivovarna in polnilnica. Poleg piva proizvajajo- tudi brezalkoholne pijače. Pivo je vedno istega okusa :— kvalitete,1 ima li % ekstrakta in 4,5 % alkohola.
:Za/vrednotenje hmelja’ izvajajo, boiling test: v erlenmayerico dajo 600 ml vroče, destilirane vode, dodajo 2 g hmelja in kuhajo 1 uro. Nato- pokušajo .(podobno kot čaj) in določajo. okus in aromo. Aromatični hmelj ima nižji pH (4.8) in da svetlo zeleno prosojno te-, kočino pri kuhanju, medtem ko nearomatični hmelj ima višji..pH (5,8) in čisto prozorno rjavo obarvano tekočino. Hmelji: z. visoko količino alla kislin dajejo pogosto nizek p-H pri’, .boiling testu. g
3. Sesti laboratorij Kirin Research Institute ; v Nirasaki
. y tem - laboratoriju , izvajajo agronomske ' raziskave hmelja, in pivovarniškega ječmena. Sprejel me.je dr. S. Kubo, ki je sedaj premeščen v centralni urad v Tokyo in vodi nadzor nad vso proizvodnjo .in raziskavami hmelja pri Kirin Brewery. V Nirasaki žlahtijo hmelj in izvajajo fiziološke raziskave. Oddelek vodi mr. Mirasui, na žlahtnjenju dela H. KAWASAKI, nà Svetovalni službi J. RINO in M.
S AN ADA. ■
Nirasaki ima specifično-’pozicijo, v japonskem hmeljarstvu, saj leži od hmeljarskih centrov najbolj'južno. Tu se- je razvilo hme-. Ijarstvo le-na višini- 600—1000 m, kjer nitako
Pj** ^ Ai'-T»\ ' «mm'
ipp
I *

»'A'!
mm
n<
mm
I
li*
1'; S
1
■
à
K H
■
II
¿ m
m
1
*1
I
■R
Ogled poskusnega hmeljišča v NIRASAKI .
•vroče in dosegajo pridelke 15—18 q/ha. Običajna maksimalna letna temperatura je okoli 35°C. V.'tem področju žlahtnijo hmelj in ga pošiljajo ria preizkušnjo v severne'predele kot v Lyate,- Esaši in ,’Kitakata. Pri žlahtnjen ju hmelja želijo zgodnje in pozne sorte, odporne proti bolezni predvsem za viroze (stand dise. ase).. Odpornost za peronosporo in .viroze preizkušajo, v posebnem nasadu
V sbrtimentu imajo, vse 'glavne, svetovne, sorte, novejše, iz Wyea,-Oregona -in Slovenije,' kot tudi japonske divje-tipe (skupaj 65 sort j. Novo vzgojene sorte naj bi bile. zgodnejše, -s tipično hmeljno aromo in visoko grenčico,
• Pči aromi ločijo'več tipov: šuperarpmatič-' ni tip sta sorti .-saaz in : tettnang,: .aromatični: tip: hallertau. styrian ih. Kirin II, install niso'-aromatični. Tudi cascade uvrščajo med near o- i matične.hmelje.
Hmelj obrežejo sredi aprila in nato mulci-, jo površino z riževo slamo.
Nov.e .sorte vzgajajo s križanjem. Od staršev uporabljajo Kirin II, cascade.- cluster,' northern brewer in japonski divji hmelj; Preizkušajo tudi cepljenje.. Lahko se primeta japonski hmelj in ameriški cluster, težko pa saaz /in japonski hmelj. Fuggle, northern bre-.-
mmmmm «■
[M	, JÊ
wer in cascade šo tu izredno zgodnji in so že v storžkih. Saaz je slab, ne doseže vrha in. ima malo listja. Uvedli šo tudi poliploidijo in só vzgojili tetráplpldni Kirin II.
Iz Kirin II imajo Selekcijo Yi, ki je rumenkasta v bujni rasti in 5 dni kasnejša.' Tudi . savinjski -golding je tu zelo zgoden, saj- cveti ’ 26, maja in ima 15. junija že storžke.
Tudi A-sorte imajo v sortimentu. So šibke po rasti, imajo malo pridelka in smol. Ahil ima tudi nekaj, moških cvetov. Vse sorte so v cvetju, le aurora je nekoliko kasnejša.
Od fizioloških:-raziskovanj so pomembne ugotovitve o vplivu trajanja sončne ¡svetlobe. V Nirasaki je le 16 ur sončne osvetlitve prt-‘ .1 luxü.; Japonske sorte so občutljive na podaljšanje .osvetlitve že pri 0,3 .luxa. Evropske-sorte kot northern brewer niso tako občutljive za osvetlitev. Fiiggle je . občutljivejši, za osvetlitev; prav tako tudi saaz in hallertau, saj .se. gojijo pri 51° severne širine (v. Jugoslaviji je zemljepisna širina hmeljnih nasadov 46°).
Eri.-žlahtnjenju sort za severna področja obsevajo sejančke, dodatno do 18 ur,-20—30 dni v dveh periodah: konec maja in konec junija. Seme sejejo v februarju, nato presadijo aprila in po- cvetju determinirajo moške rastline. Smatra jo, da je. primerno, 200, rast:
' Hn Za; vsako družino, kar pa težko dosežejo Letos imajo 2.0 različnih križanj. Sejančke sadijo _na razdaljo 60X30 cm prvo leto, 20—30 % rastlin.že da storžke, ki jih analizirajo, najboljše: rastline .odberejo-'in presadijo , v normalen nasad-. Prej. vskladiščijo .preko zime štore ,v ¡hladilnih prostorih (+.30 C) in jih spo-anladi:. posadijo. Te štore tudi/testiraj© na pe-EonospoVo.
Moške rastline' gojijo v posebnem ■ nasadu izven področja hmeljišč. Imajo okoli 500 rastlin na. razdaljo 1,5X0,7 m. Poleg: divjih imajo' tudi moške rastline, ki so. jih dobili:iz Anglije an za katere je.,značilna-, ytsök-a . količina . alfa kislin. Divji hmelj iz Japonske je na. ..splošno': pozen,-- vendar - zanimiv zaradi ■ odpor-: n-oštr na. peronosporo. Ima .malo alfa. kislin
-	(2—3 %): . Tudi ' aroma je slaba, (po .boiling, testu) in ima rjav- lu : dm Smatrajo, da bi bil, primeren zá. križanje predvsem v postopku. povratnega križanja. Imajo.-po 2 rastlini istega genotipa: Moške 'rastline, testirajo le s progenim testom,‘in .uporabljajo, le po 20 rast-■lin. Smatrajo, da to ni dovolj, Vendar jim možnosti ne dopuščajo, večjega števila po.edink v eni družini. V tem razgibanem področju je
-dovolj 5 km razdalje od.ostalih hmeljišč, da
-	se ne osemenijo rastline v proizvodnih hmeljiščih. Dr. Kubo meni, da je 36° zemljepisne širine, tudi meja uspevanja divjega hmelja.
PRILOGA — Stran 15
V NIRASAKI skladišče in sušilnica
Diyje hmelj e delijo v različne ekološke in morfološke tipe, ki., šo, jih .zbrali iz več področij Japonske.. Tip s celimi listi je značilen le za divji. hmelj. Če so listi'narezani, niso globoko. Nekateri otipi so šibki, in pozno cvetijo; šele konec avgusta. Iz severnega dela (Aomori) sb: kolekcibnirali seme in ga posejali. Divji, japonski hmelj ima mnogo dlačic v nbdiju za razliko od evropskega. V Yama-riashi Prefecture so zbrali: seme in rastline imajo svetlo , zeleno močno dlakavo -trto in globoko narezane liste, a s.o tudi pozne. V FukuShima Prefecture pa' raste hmelj,' ki ima nonarezane, okrogle liste- Pri divjem hmelju so ugotovili nad 50 % kohumulona, medtem ko ima Kirin II 40^—43 %,. Tudi po hromo-somški' sliki'moških rastlin so ugotovili razlike, med japonskim in evropskim. divjim hmeljem. Dr.. Kubo- smatra, da-sedivjLhmelj razširja v koloniji, za. katero šo značilne določene'-lastnosti. Tudi v posameznih' področjih je pogostejši en ali drugi ekotip oziroma morfološki tip, ki pa se 'tudi..meša s tipi iz drugih področij.
Kljub relativno dobri ceni, za 1 kg. hmelja dobi' hmeljar 7 $, pa .gojenje hmelja v Yama-nashi Prefecture upada in ga izpodriva gojenje zelenjave. To področje postaja glavni-preskrbovalni rezervat, za Tokyo. '
Pri pivovarskem ječmenu- raziskujejo, različne sorte na . količino- ekstrakta-, ©oje, spomladanski dvoredec. Imajo 600 različnih sort
mi
Janko PETRIČE K, dipl. inž. .kem.
in žele vključiti tudi eventualne jugoslovanske. Zato naj bi jim poslali seme. Od domačih sort je 'zanimiva fuji II.
4.	Centralni urad Sapporo Brewery v Tokyu
■ .'.Sestal'sem-se z dr. IVIorijem in g. Naga-nom, tehničnim direktorjem; 'Sappdro Brewery skrbi za - sorto Golden Star, ki ima-, 7.8 % alfa kislin in 7—8 % beta frakcije ter j ¿'precej resistentna za peronosporo.
, Dr. Mori smatra, dalje'primerno preizkušanje skladiščne’-obstojnosti 1 leto pri. :5--i0° Č. Dobro obstojnost ima sorta golden, star, ki v teni' času zmanjša alfa za 3. %.. Novi hibridi so še boljši', saj imajo, alfa 12—14 %,, ki se zmanjša v tem času le.na 9 %..;1
' Dr. Mori priporoča proti peronospori škropljenje s .fungicidi, jeseni takoj po -obiranju 1—2-kra-t, pa. še spomladi. po rezi. Tako učin-•kovito zmanjša zgodnjo spomiadansko okužbo. Poseben problem sta kladosporij in bbtritis.
5.	Japan Brewery Association
združuje' vse pivovarne Japonske. Priredili so skupen Sestanek, ha. katerem sem predavalo hmeljarstvu v Jugoslaviji- in pokazal nekaj diapozitivov. ',
. V obširni razpravi so se posluŠdlci zanimali posebno za sestavo hmeljnega olja In gren-
čičnih smol, za organoleptično' oceno pri odkupu, aromo, peronosporo, botritis in odvis;--nost med aromo-in alfa "kisliharhi.
Dr. Kubo, Kirin Brewery, je organiziral moj ogled japonskega hmeljarstva in mr. Oku-bo (firma Nichietsu) me je spremljal pri ogledu hmeljišč in-prevzel’ tudi. vlogo prevajalca. ;.:
6.	Splošni vtis o hmeljarstvu Japonske
Opaziti je bilo izredno,pozornost in. prijaznost-.s strani vseh, s katerimi sem prišel v kontakt. Posebej je treba poudariti pozornosti dr. S. Kuba od Kirin Brewery, ki je poskrbel, da je firma NICHIETSU odlično organizirala obisk. Tu gre zahvala tudi g. II. Okubu, ki me jé spremljal in skrbel, da je -bil obisk čimbolj ploden - in- kontakt pristen. '
Japonsko hmeljarstvo ima visoko strokov-! no rayen. Zá njegov razyój skrbe pivovarne, predvsem Kirin Brewery'; tudi Saporo Brewery izvaja raziskave, a v • manjšem obsegu:ter neodvisno od Kirin Brewery. Kontakt med pivovarnami in. hmeljarji je zelo dober.
Se nadalje bo pivovarstvo ha. Japonskem odvisno 'od uvoza kontinentalnega'hmelja, saj tudi pri 'odkupni ceni 7 $/kg ni interesa za povečanje površin. Zato želi. Japan Brewery Association, predvsem pa firma Nichietsu tesnejše kontakte, dolgoročno sodelovanje in zagotovitev uvoza .hmelja iz Slovenije.
PROIZVOD HMEZADA
UDK 633.819 004.68
V decembru 1976 je Hmezad pričel z obratovanjem novih naprav, ža. proizvodnjo hmeljni.i briketov (hmeljnih peleto.v). Hmeljni briketi, (ipeletijt predstavljajo’ oplemeniteno, obliko hmelja, ki ima tudi višjo komercialno in ekonomsko vrednost. Briketi:imajo obliko Valja, dolžine'6 mm ih širine.4mm, nastane-jo pri stiskanju zmletega hmelja skozi u-strezno matrico pod pritiskom okrog
Hmeljni briketi ali hmeljni peleti so proizvod, pri 'katerem še naravnihmelj zmelje v prah, potem ko se na posebnih pripravah predhodno odstranjuje vše tuje.primesi iz hmelja, žice, zemlja, kamenje iti razne druge primesi. Zaradi nemotenega mletja na mlinih .— kladivarjlh g» je potrebno hmelj dosušiti tako, da pade vlaga od prvotnih 10—12 % ha 5-^-6 %. To dosuševarije. ima tudi
Konduktometer za določevanje humulona
300 atmosfer.,Brikete razpošiljajo -iv vrečkah iž alu — folije-po 10 kg. in 5 kg —r namesto, zraka : pa je v ‘ vrečkah ;zaščitni plin ."dušik ali ogljikov dioksid, ki varuje pelete pred 'oksidacijškimi- procesi.
' V inasledhjem1- sestavku hočemo seznaniti naše' bralce o pomenu hmeljhih. briketov z ozirom na tehnološke in'Ekonomske prednosti nap ram hmelju-, iz bal. in ba lotov. ,
PRILOGA — Stran 16
še to prednost, da se zaradi zmanjšanja vlage.. poveča obstojnost hmelja in pa da se s tem tudi’ nekoliko zviša vsebnost grenkih snovi.' ;če upoštevamo te momente, moramo Vedeti, da še zmanjša celokupna količina, do-voženega oziroma prevzetega hmelja za ca. 2—4 '%, zaradi najrazličnejših' primesi .-in pa, zaradi 3-—6 %:izgube vode (vlage). S hidravličnim stiskanjem . skozi odprtine matrice zmanjšamo - površino hmeljnega.' prahu na minimum.;hstočasno ,pa dobimo produkt, ki ga je inoč vsipati ko.it zrna in obenem tudi
mehanično dozirati; Pakiranje in skladiščenje takega proizvoda pa je . enostavno in bolj ekonomično. • j
•' Uporaba hmelja v naravni obliki, to je/ prešanega v hale.in. balote je.v pivovarnah v svetu vedno manjša. Vzrok za to je dejstvo, da ima hmelj;razmeroma 'kratko obstojnost, pri skladiščenju, saj se njegove aktivne snovi že po enem lot-u pri normalnih temperaturah. zaradi raznih kemičnih procesov (oksi-. dacije in poliinerizacije) zelo spremenijo. Tak hmelj je sicer še uporaben za' varjenje piva, vendar pa vpliva v negativnem smislu na organoleptične -lastnosti piva pivovarju pa je predvsem za to, da ima pivo skozi vse leto ¡konstantno grenčico, - aromo in barvo. Že od leta I960, ko so se pojavljali prvi hmeljni preparati, hmeljni ekstrakti •/. in brez tanina, 'čisti hipuhn,hmeljni ekstrakti, v prahu, Obogateni z lupulinom, hmelj v prahu, hmelj v. prahu in prešah v brikete, uporab-l jajo pivovarji v svetu — delno tudi- že pri nas .— te produkte'v vedno večji meri. Ob- 'i širua -je literatura, ki še ukvarja s pred- j noštmi' teh preparatov, kot npr. boljša skia-, J diščna obstojnost,' boljša izdatnost, torej 1 boljši izkoristek, lažja manipulacija poleg še .1 mnogih tehnoloških • prednosti tekom varjenja - samega. Približno pred desetimi leti se j je uporaba hmeljnih ekstraktov zelo razširila, medtem ko 'je bila poraba -h mel ja v p ra- -j hu oziroma v briketih -manjša. Šole od leta j 1970 je začela predelava hmelja v brikete hi- ;] treje naraščali,, jioraba ekstraktov pa se je j nekoliko umirila, to.pa predvsem zaradi kon- | zervativnega in, napačnega - mišljenja - pivo--j var jev, -da. je -hmeljni ekstrakt kemično, obdelan- hmelj Pri proizvodnji - hmeljnih, eks-; traktov se. namreč uporablja' oigansko topi lo, v katerem se raztapljajo hmeljne smole. Po končani ekstrakciji se pa topilo v viso-' I kem vakuumu zopet popolnoma odstrani. To- I pilo -vračajo (nazaj v proizvodna proces za aä-'šlednjo eksitrakcijo suhega hmelja. Obširne študije so pokazale, da ni prav nobenih kemičnih sprememb v sestavinah hmeljnih 2 smol hiti . pri briketih, niti pri ekstraktih im da je-pivovarniška vrednost smol alfa in beta .kislin ostala '.;pöp^aÄ.-'nesp(i^toehj&i« na. — torej identična kot v, storžku suhega hmelja. Nesporno je torej,ugotovljeno, da- o- ,. stanejo- vse kemične sestavine, tako,v briketih kakor tudi v' ekstraktih več.Tet'nespremenjene, medtem ko je. sprememba .hmeljnih-smol pri hmelju, ;prešanem v bale in balote; i| že. v manj : kot enem letu precej .občutna: Po naših ugotovitvah so trde 'smole tekom 10 -mesecev, naraštle za 2—3 °/|>, medtem ko -je pa alfa kislina padla kar za;.9—10 %‘- Trend V
uporabe hmeljnih briketov v ¡pivovarnah se veča iz leta v leto. Kako narašča predelava hmelja v brikete po eni strani ih v ekstrakte po drugi strani, nam prikazuje naslednja tabela, količina je izražena V 1000 centih po 50 kg.
i sp o > S
Jh . R*
& a •
■ lil
co. * 1 2
■ c3 '■
■>
lite
> <D p W ^5 Q> o
p -o
■KjB » g®:
> +-»' rj D
mi
| OJ
P-| ■ OJ —I
Poudariti moramo še, da vpliva granulacija hmelja v pozitivnem merilu na aromo in na vsebino, hmeljnega -olja. Ugotovljeno je tudi, da nastanejo pri močnih pritiskih; kot so v matrici briketirne stiskalnice (do 300 atm.) izgube eteričnih olj, predvsem tistih olj, ki imajo nizko vrelišče. Tu pride v poštev predvsem rnircen, ki daje pivu slabo
treje kot pri uporabi hmelja v storžkih. Iz tega sledi, da se alfa kislina mnogo bolj izkoristi kot sicer. Prištedek je različen od obrata do obrata in-je v glavnem odvisen od časovpih presledkov, v katerih se dodaja hmelj oziroma pelete. Iz literature posnamemo, da je; prištedek pri uporabi- hmeljskih ekstraktov' ca: 20%:, pri uporabi hmelja v
L1970	2052	110	(5,4)	350	(17,1)
1971	1924	160	(8,3)	430	(22,4)
1972 .	2099	215	(10,2)	490	(23,4)
1973	2390	295	(12,3)	530	(22,2)
1974	2305	355	(15,4)	515	(22,3)
; 1975	2198	435	(19,8)	525	(23,9)
Hmeljni briketi
Iz navednih podatkov je razvidno, da je S.bilo ca. 44% od celotne produkcije hmelja predelanega v ekstrakte v zadnjih letih 'kolikor toliko konstantna, je količina hmelja, predelanega v brikete hitro naraščala in je J še v stanju naraščanja.
Pri uporabi hmelja v pivovarni'je torej osredotočen glavni interes ne samo na ceno, ampak predvsem na skladiščno obstojnost te naijdražje surovine. Interes pivovarne je, da j čim bolj izkoristi aktivne snovi iz hmelja in pa da s standardizirano dbzacijo hmelja obdrži enakomerno organoleptično lastnost piva (enakomerno grenčico) skozi daljše obdobje.
Varilna vrednost hmelja v naravni obliki [ postaja iz meseca v mesec manjša. Najbolj I so pa izpostavljene vplivu kisika zraka meh-¡ ke smole, ki so odločilne za okus piva, kot I npr. alfa kisline. Zrak, ki se nahaja v balo-[ tih in pa vlaga v hmelju povzročata postopoma naraščajočo oksidacijo mehkih smol. Bri-ketiranje hmelja pa omogoča, da je. oksidacija mehkih smo! tekom daljše dobe optimalno • izk 1 j učena ož. zmanjšana na minimum. Pakiranje briketov v polietilenskih in z alu-folijo obdanih vrečkah ter polnjenih z.du-• sikom, občutno zmanjšajo oksidacijo mehkih' smOl ¡tekom dalj Šegla časa.
Proizvodnja hmelja v prahu oziroma v : pele tih poteka pod najugodnejšimi tehnološkimi ¡pogoji, ki omogočajo čim ¡boljšo zaščito pred' vplivom višjih temperatur in oksidacij skih procesov.
Z: mletjem hmelja povečamo njegovo površino zaradi česar dobimo tudi boljši izkoristek pri kuhanju sladice. Prednosti hmelja - .v prahu oziroma v obliki briketov so zelo ■' velike, in sicer:
1.	nasipna teža se zviša od ca, 0,2 kg/1 na 0,6 kg/1, kar pomeni trikratno zgostitev materiala, kar je/seveda v neposredni zvezi z ustreznim prihrankom na 'embalaži, transportnih stroških in stroških skladiščenja;
2.	popolna homogenost celotne mase hmelja in možnošt. vedno enakomernega doziranja. pri čemer, odpade tehtanje hmelja, ker so briketi pakirani v vreče po 5 in 10 kg. Za
yskladiščenje briketov rabimo mnogo manjši . ¡ skladiščni prostor, tako zavzema, npr. 50 kg /hmelja v balatu.prostomino ca. 0,8 m’,. bri-/keti pa samo 0,1 m3. — Potreba po skladišč-' nem prostoru je 8-krat manjša kot -pri hme-lju v vrečah: Z briketirahjem izboljšamo skla-: drščno obstojnost, kor. je izključen Vpliv la-(sika. Na ta način je .mogoče obdržati, dolgo ;; časa na- zalogi; večje količine hmelja, ne da.
■ bi se pokvaril oziroma ne da bi pačila nje-; [ gova pivovarniška - vrednost, |*o enoletnem Pskladiščenju tako pri 10 °C kot pri 20 5C še ni bilo nobene spremeinbe oziroma ,zmanjšanja alfa vrednosti,- Pri hmeljenjti; sladice te-kom varjenja j e dodajanje v obliki peletov mnogo bolj enostavno kot pa dodajanje hme-Llja iž kompaktnih in ¡težkih balotov, iz ka-; terih je. treba močno stisnjeno maso hmelja ¡ izsekati, drobiti in tehtati' potrebne količine ..pred dodatkom v sladico. Pri uporabi bri ketov pa 'enostavno . iztresemo Toliko vrečk, kolikor smo preračunali, da j c potrebno za določeno univerzalno grenčico jv pivu. Pred-: nost uporabe peletov je tudi v tem, da odpade cedilnik za hmelj in da tropine hitro sedimentirajo, pa tudi koloidne snovi Se hitreje .izločajo, ,
aromo. Iz plinskih k ro m a tog ramov vidimo,
, da je množina mircena v hmeljskem olju normalnega hmelja višja kot v hmeljskem olju peletov. Pri stiskanju zmletega hmelja , skozi matrice ¡nastanejo temperature 70—75 “C za kratek čas, nakar se peleti takoj ohladijo. Pri teh itemperaturah se zmanjša zaradi izhlapevanja .manjši del mircena, medtem ko ostanejo mehke smole in alfa .kisline nespremenjene. Zmanjšanje količine mircena pa vpliva kot že omenjeno — ugodno na organoleptično oceno piva.
Obširne raziskave raznih avtorjev so dovedle do naslednjih Zaključkov:
1.	grenčične snovi hmelja! (tj. smole m kisline) ostanejo po pele.tiranju v svojih kemičnih sestavinah kvalitativno.- in. kvantitativno popolnoma nespremenjene; ■
2.	aromatske komponente,,ki so v hmelju, ostanejo ■ tudi po peletiranju nespremenjene,
. ni nobenih izgub na teži in tudi ni povečanja ; oksidacij skih .produktov terpenov in seskvi-,. terpenov; !
3-; polifenoli . in . antocianogeni. ostanejo ;! prav. tako nespremenjeni —.torej- enaki kot v .hmelj nem. storžku.
Ko'’ -smo pregledali. obširno literaturo, ki navaja kemične-analize vseh labilnih in ob- , čutljivih aromatskih snovi in pdlifenolov, ta-; ko 1 v- hmeljnem storžku, kakor tudi v- pe-letih, smo prišli do nedvoumnega zaključka,
: da nima hmelj. v'obliki’ briketov prav nobenega vpliva rta .kvaliteto piva. To -so dokazali tudi števil-M: varilrti;,’ poskusi inozemskih ’ 'avtorjev. Razlike v vsebini kemičnih. spojin;
. pri uporabi erie sorte hmelja (briketov) pano Itako minimalne; da. ne vplivajo na sen-
-	zprične lastnosti piva. ;Vsa raziskovanja o vplivu briketirartega hmelja na organoleptične lastnosti piva • so ¡dokazala, da je tehnološki postopek briketiranja, pri katerem; na-
-	stanejo visoki pritiski in;.samo kratko časa trajajoče - temperature 65—70 °C ■ popolnoma neškodljiv tudi- za najbolj občutljive kernič-"ne sestavine v hmeljnem storžku.
Poleg neposredno znanih 'gospodarskih prednosti bi poudarili še -tehnološke predno-. st.i; manipulacijske/ stroške,,- stroške transporta, prednosti pri!skladiščenju rti.možnost avtomatizacije.
1 Zaradi. hitrega raztapljanja in zaradi hitre porazdelitve grenčičnih snovi v sladici nastopi, proces, izomerizacije' (to je'spremem-' ba alfa kisline v izo-alfa kislino) mnogo hi-! ;
prahu pa 10;%.: Pri ekonomskih izračunih je -seveda upoštevati proizvodno ceno in izgube, ki pri proizvodnji/ nastanejo.
2. Velike partije hmelja in iz različnih o-' kolišev imajo po analizi tudi precejšnje-razlike v vsebnosti alfa kisline.- Zato ¡mora pivovarna — če hoče obdržati vedno enako gren-rčično .vrednosti piva — pri vsakokratnem dodaj anju hmelja v sladico upoštevati po analizi določeno količino alfa kisline iz vsake partije posebej. Prednost peletov pa je posebno v tem, da imajo konstantno, standardizirano vsebino alfa kisline. Pri proizvodnji peletov se v velikem mešajo pred mletjem razne partije hmelja z različno vsebino alfa kisline tako in -v takem razmerju, da rezukira vedno -enaka količina alfa kisline v poletih. Tehnološki potek, peletiranja-,je tak, , da omogoča po . predhodnih kemičnih analizah mešanje najrazličnejših partij hmelja v takem razmerju, da rezultira 'v peletih vedno deklarirana množina alfa kisline. Po-samezne naprave so konstruirane tako, da je omogočeno čhn- boljše: mešanje in čim .boljše -homogemzn-anje. hmelja iz raznih oko-šev, zmletega hmelja ■ in peletov (briketov). V drugem delu članka bomo podrobneje opisali delovanje naprav za peietiranje, s kateri; •mi je zagotovljena absolutna homogenizaeil ■je naravnega hmelja in s tem tudi standardna dozacija grenkih snovi pri. brnel j.enju-.- sladice! ; ;
3 • Skladiščna; obstojnost briketirartega . hmelja j e" mnogo bolj ša ig istočasno o dpade; pa tudi hlajenje skladiščnega prostora.. Pri hmelju, v naravni /obljki in' pri;temperaturi 0 “C se v naravnem hmelju (hmelju v balo-tih- in balah) zniža alfa kislina tekom enega Jeta za celih 14-%,, po 18 mesecih pa celo za 20%.. Skladiščna obstojnost- briketiranega hmelja je pa bistveno ¡boljša,, ker so briketi polnjeni v plinotesne vrečke, v katerili še nahaja namesto zraka interni plin — dušik ali ogljikov dioksid.
'Plinotesne vrečke-, v katere so pakirani -peleti,; omogočajo da ostanejo kemične sestavine hmelja dolgo- časa .nespremenjene — s-tem pa jc dana. tudi možnost nakupa več-! je .zaloge -pri ugodnih —'nizkih cenah.
PRILOGA — Stran 17
4.	Pri odstranjevanju hmelj sitih tropin potom cedilnika in »whirpoola« so izgube na sladici mnogo manjše do 2 % — kakor pa pri direktni uporabi hmelja iz bal ali balo.-tov.
5.	Uporaba briketov je pri varjenju piva
zelo racionalna, ker omogoča avtomatsko doziranje. Pri ročnem doziranju pa odpade izračunavanje in tehtanje, saj so briketi pakirani v malih dozah po 5 in 10 kg in -na ka-iterih je lahko, označena tudi vsebina, alfa kisline.	.
delta smolam {v trdih smolah) določen gren-čični učinek.
Za vsakega pivovarja je ekonomske važnosti; kako bo grenčične snovi hmelja čim. 'bolj izkoristil; -istočasno pa dosegel enakomerno igrenčično vrednost piva tekom daljšega obdobja. Zaradi-tega-mora biti-doziranj e hmelja in hmeljskih preparatov v varilnici tako organizirano, da je zatehta hmelja z ozirom na vsebino alfa kisline — ki je določena po kemični analizi —. vedno- takšna, da bo. ustrezaia enemu tipu piva.. -
Vemo., da še danés dodajajo mnoge pivo-, varne določeno, odtehtano količino: hmelja -za 1 hektoliter, pri .tem pa ne- upoštevajo -resnično' vsebino, alf a kisline, ki je .ugotovljena po kemični analizi.. Mnogi ne vodijo računa o teni, da imajo razni .hmelji iz raznih okolišev tudi -lahko zelo različno količino hu-. mulona (alfa kisline). Zato je razumljivo, da bomo imeli tudi različno grenko pivo, če bomo kuhali sladico (vodni izvleček slada) s 180 igrami — recimo .bačkega, hmelj a,.-ki ima 4 -5 % humulona —ali's- 180 grami po hektolitru savinjskega goldinga s 7 % humulona. Pri enaki dozaciji 180 g/hl bo pivo varjeno s .- savinjskim goldingom- mnogo5 bolj'grenko, kot pivo varjeno z bačkim hmeljem. Še večje ¡so, pa. razlike, če bi -uporabili pri .isti dozaciji --naše nove sorte, hmelja, ki imajo okrog 10 °7o humulona. .
Pri kuhanju sladice »s hmeljem je predvsem važno dejstvo; v'kolikšni: meri-se te-: -kom kuhanja in v katerem času (npr. 90 rni-ttfflf) izlužijo hmel j ske smole (humulon in lu-pulon) izhrneljskéga storžka. Pri. svežem, -hmelju -so alfa in 'beta kisline -glavna nosil ca grenčice v pivu. Beta kisline, (lupulin) ima ; samo majhno igrenčično; vrednost, zato ker' -je praktično netopljiva v .sladici in pivu. Alfa -kisline sicer tuda nimajo večje topljivosti, se -- pa. tekom kuhanja, spremenijo, v. topljive izo-jhlfa .¡kisline.-, katere šele dajo ¡pivu. polno gren-;čino.
Grenčica, piva je,-torej odvisna ne samo od količine alfa. kislin (humulona), ampak j.tudi o.d tega, v kakšni obliki.se. hmelj ¡dodajo sladici ter jkohki. del od alfa kisline se ' spremeni v času kuhanja v izomerižirano alfa .kislino.
Pri uporabi starega hmelja, pri katerem se je del humiiloua oziroma alfa kislin spremenil zaradi oksidacije m pplimerižacije v •trde áü gama smole, je .Seveda- tudi dozacija hmelja v sladico, drugačna kot. pri svežem: -hmelju. V tem primeru vpliva povečana količina.gama smol, pa tudi sprememba v beta. frakciji, v določeni meri na organolepliko . :,piva-, saj pripisujemo tudi beta .frakciji, in pa1
PRILOGA — Strah 18
...Uporaba.hmeljskih, briketov presto hmelja— a naravni obliki je izizgoraj navedenih dejstev, v vsakem oziru zelo priporočljivo za vsako pivovarno. . Standardizirana . Varilna vrednost, enostavno doziranje občutno zmanjšane izgube grenčičnih snovi zaradi hitrejše in popolnejše: pretvorbe „alfa kisline v izo-. merizirano obliko. Ker ima hmelj v prahu mnogo večjo reakcijsko površino bd .površi-.. ne storžka nastane pri, kuhanju .tudi večja količina 'izohumulona . v: sladici.
- Iz številnih primerjav potom .kemičnih analiz in organoleptičnih preizkusov piva, varjenega s hmeljem v obliki storžka in pa V obliki peletov, pridemo do naslednjih zaključkov:
a)	grenčične- snovi ostanejo pri. peletih tako 'kvalitativno kakor tudi kvantitativno .nespremenjene; .
b)	pri limeljnih ipeletih ostanejo prav tako, tudi vse aromalske komponente nespremenjene. Peleti ran je. ine povzroči, oksidacij e. terpenov oziroma, seskviierpenov. Dokazali .sp, da je ostal polimerizacijs_ki indeks nešpre-menjen;
-c) nihanja med različno vsebnostjo alfa •kislin v hmelju iz različnih okolišev us ,pri-
-	de j o. sploh do - izraza ■ v briketih zaradi. popolne homogenizačije;
- d) različni negativni vplivi zunanjih čini-
-	tejjev.,. ki ' vplivajo na.-hmelj; y. naravni obliki ne pridejo do izraza pri uporabi hmeljskih briketov.
. V naslednjem sestavku bomo. opisali- tehnološki . potok postopka za; brikotiranje hmelja na strojih m napravah, ki so razvidni iz skice:
—r hmelj ske bale transportiramo z dviga-, lom v 4. nadstropje; do avtomatske naprave za'izpfaž-n]evanje vreč—- (¡poz. 1). Ta naprava ima posebno'ploščad, na katero postavimo hmeljsko vrečo, ki smo jo zgoraj odprli. Posebno konstruirane hidravlične klešče zgrabijo oba uhlja, na kar se ploščad z .balo vred zasuče za 180°, tako da visi/-z odprtim kon-jcem navzdol ter prične z močnim stresanjem .5-4 čim. je vreča prazna, se ploščad s 'prazno vrečo spusti nazaj v prvoten pololžaj, isto; “-"časno'.' pa „spustijo .tudi klešče „Sedaj; že: pčaz-. no vrečo. S to napravo je moč sprazniti 40 hmeljskih"bal. v i tiri;
Kemični laboratorij briketirnice v Hmezadu
;—; iz vreče pada- hmelj skozi napravo, za rahljanje še deloma stisnjenega .hmelja (poz, ! 2) ter ga dovaja v dozirani -količini na tekoči 'trak pod njo;
- specialni transportni trak (poz. 32) teče j sicer enosmerno, vendar pa se med ob rato- : vanjem tudi enakomerno -premika ¡naprej in [ nazaj, zato da enakomerno porazdeli hmelj, ki pada iz rahljača po celi dolžini v silos za . homogeniziranje. ::
Dno silosa je specialno izdelana počasi: potujoča ploskev, ki transportira homogeniziran hmelj v napajalni jašek za dovajanje hmelja v tračno sušilnico. Brzina dovajanjá j homogeniziranega hmelja v, tračno- sušilnico j se da regulirati kolikor je pač potrebno za dosuševanja pri različnih .vlagah hmelja;.
—	tračna Sušilnica izdelka Wolf je istegà tipa kot so naše hmelj-ske sušilnice na terenu i(ipo£. 25);
'—hmelj dosušimo: od prvotnih 12% ali več na ca. 5—7 %-vlage. Iz sušilnice izstopaj ¡ hmelj skozi naipravo za izločanje .tujkov (žil ce, železa, kamenja idr.),, ki bi sicer v mlinu za mletje hmelja povzročili-veliko okvaro ali, pa celo požar. Dva močna permanentna mal gneta odstranjujeta zanesljivo vse železne predmete iz suhega hmelja, katerega dovaja nato eiktons-M agregat prieumatičmm potoni , v oba -mlina — kladivarja (poz.:8);
—	zmlet- hmelj ski prah: odsesava p.nevfj -matska naprava in ga dovaja v mešalni sil;
las (poz. 9);
—	mešalna naprava, ima nalogo, da polj novno ¡premeša hmelj sil prah in - izboljša po-! j vpreček vsebine alfa do najboljše možnosti: (poz, 12). V mešalnem silosu je še naprava:
: za . dovajanje dušika ' zato, da preprečimo f oksidacijo alfa kislih; - -	_
—	premešan bmeljski prah potujè nato iz j -silosa s pomočjo transportnega polža v stiskalnico za pelete (poz. 13, 14, 15), kjer se pod pritiskom ca. 300 at m potiska: skozi- u-strezno matrico, ki formira brikete v dimenzijah, dolžine 6 mm ¡H premera ,pa 6—8 mm. V stiskalnico za brikete je možno dovajati
' inertni plin, da preprečimo oksidacij ske procese; . _	vij
'— tekoči trak dovaja tople brikete (pri stiskanju praha skozi matrico se -peleti ogrejejo)-v hladilno-napravo in od tu v silos za pelete ¡(poz. 15);
. — od tu se preko dozirne naprave dovajajo peleti '— briketi v spodaj ležečo avtomatsko tehtnico, ki polni -točno odtehtano količino peletov. (5 - ali 1.0 kg) v pripravljene,; pod. tehtnico obešene vrečke iz a lu polietilen folije; ;
—■ napolnjene . vrečke, potujejo, po trans-. portnem traku . doč. vakuumskih naprav, (poz. j 20), ki imajo nalogo, da potom vakuuma izsesajo zrak iz vrečk ter jih napolnijo z inertnim plinom ‘dušikom ali ogljikovim .dioksidom in istočasno tudi termično zalepijo (zavarijo);
—	zalepljene in z dušikom-poln j ene: vrečke; ki vsebuj e;jb 5 ah 10' kg peletov, polagajo : -v kartone po 50 kg. Za transport zaprejo kartone in opremijo za transport;
. — vsa eiektro naprava in potek’ procesa 1 je zbran ,v.. centralni stiskalni omari in ko-. -ma-ndni plošči, na kateri , je tudi. optično prikazan ^celokupen tehnološki potek proizvodnje'briketov.; -
Celokupna naprava; deluje polno . avtomatsko in- je z . njo moč doseči zmogljivost 600—800 kg briketov v i uri.
-A- Za' kontrolo kvalitete in za standardno vsebino- alfa kisline, v briketih jč potrebna tekoča. kemično analitska.kontrola. Ker je. za eno partijo,-ki j:e v-dnevni proizvodnji — to. j’e za 4800—5000 kg peletov— treba zmešat: hmelj iz r.aziiih okolišev z zelo ; različno vse;-bino alfa kisline, tako da bodo imeli briketi vedno enak povprečen odstotek;-je potrebno opraviti dnevpo -preko 100 analiz. ‘Vemo, da se odstotek alfa kisline v celokupnih smolah menja, kar je- odvisno od sorte, okoliša in letnika — pa tudi čas skladiščenj a vpliva na, zmanjšanje alfa -kisline. Te razlike -lahko, znašajo tudi 20—50--% Zaradi tega, je odločilne važnosti dejstvo, kako dobiti .pravilen in verodostojen povprečni - vzorec -in ca. TOO - b,al po 50 kg Hmelj i iz ¡ posameznih bal se razlikujejo.z, ozirom na vsebino vlage in pa, z ozirom na količino alfa kisline ter ostalih j smol. Ker -izpada lupulin iz suhega hmelja [ ;• pri mehaničnem-premiku; je,-možno, da. je. v spodnjih delih vreč več lupit lina -kot v zgornjih partijah, kar da tudi različne rezultate, i
Zaradi heterogenosti hmeljne mase je torej nujno potrebna pravilna tehnika jemanja vzorcev, pravilno mešanje vzorcev med seboj in čim večje število analiz. Z mešanjem posameznih partij hmelja bomo čim bolj ize-. načili razlike v” kvaliteti’, katere nastanejo ¿aradi rasti hmelja v različnih okoliših in na različnih zemljah.
.Kemična analiza-.hmelja zahteva mnogo časa, posebno če je v hmelju določiti celokupne smole, alfa'im Jjeta kisline, gama smole, eterična olja .itd. Za ocenjevanje pivovarniške vrednosti zadostuje samo kondukto-
metrična - določitev alfa kisline ali humulo-na, to je hitra metoda s pomočjo elektro-' prevodnosti. Po tej: hitri metodi je moč v 8 urah napraviti samo- 12 analiz, tj, določitev alfa kisline v 12 vzorcih. Iz prejšnjega opisa pa je razvidno, da je potrebno Veliko število določitev alfa kisline, da -dobimo čim boljši povpreček — potrebno, je opraviti v 8 urah najmanj 60/analiz .— to je 60 vzorcev po možnosti pa še več. -Ne smemo pozabiti, da je potreben za Vse to še čas za jemanje vzorca, mešanje; tehtanje; mletje,'ekstrakcija in drugo — torej priprava vzorcev za ana-
lizo, ki zahteva neprimerno več časa kot analiza, sama. Zato je Hmezad opremil svoj laboratorij briketirnice z najmodernejšo aparaturo za avtomatsko ti tratijo in avtomatsko določevanje kondumetrske -vrednosti v hme-' lju. S to aparaturo' je moč opraviti 60 analiz v 8 urah.
•Slika nam prikazuje' opremo modernega laboratorija briketirnice v Hmezadu, s katero, je mogoče kontrolirati kvaliteto,in voditi' tehnologijo proizvodnje briketov na; najbolj sodoben način.
Rezultati dela na žlahtnj enj u
Dragica KRALJ, mag. dipl. ing. agr.
VZDRŽEVALNA SEKCIJA . \
je pri nas uravnana s priznavanjem matičnih hmeljnih rastlin. Z negativno selekcijo izločimo sortne primesi in bolne rastline, z odbiro sadik .ob priliki nabiranja, pa manj produktivne, rastline. V sam proces priznavanja in pridelovanja priznanih sadik je vključeno 45 oseb.
Razpredelnica .1
'STROKOVNA,SLUŽBA ZA PRIZNAVANJE IN PRIDELOVANJE SADIK HMELJA
12 selekciOnistov;
27 pridelovalcev
-4 strokovni kontrolorji nad pridelovanjem -Sadik
1 strokovni kontrolor za priznavanje matičnih rastlin
1 zdravstveni kontrolor
Nastane vprašanje:- zakaj pri tako močno organizirani službi ni na razpolago dovplj sadik. V registru imamo 154,4 ha matičnih 'hmeljišč. .
UDK 633.819:631.52
Apeliramo na pridelovalce, da za priznavanje prijavijo vsa Inneljišča .aurore in apolona, ki . niso: zdravstveno prizadeta- in ki so saj ena v zemljo, kjer ni bila predhodnica, hmelj.
Graf.
postalo sortna mešanica in tako neprimerno za reprodukcijo. Pogosto je bila obnova.zgolj posledica nuje, brez upoštevanja- strokovnosti pri sajenju, temveč hlastanje po formalni •
2 Skupni pridelek A-sort za leta 19.73 - 1976 primer-jalno s savinjskim goldingom, če bi ga' pridelovali ton 900ina istih površinah ;.
SOO
700
600
500
400
Razpredelnica 2 g POVRŠINE	HMELJIŠČ		300
Sorta.	Matičnih ha	Vseh . ha	200"
Savinjski golding	62,8	1827,02	100
Aurora	25,0 ,	142,22	
Atlas	37,0	219,10	_£L
Apolon	29,6	100,30	
V registru je 18 % hmeljišč aurore, kar bi zadostovalo pri večji razširjenosti sorte. Vzrok za manjšo razširjenost je verticilij, zaradi katerega se je ¿tempo razmnoževanja: zmanjšal. Apolon ima: 30¿matičnih hmeljišč, vendar je malo razširjen, ker je interes za sorto v Savinjski dolini majhen. Atlas pa ima 17 %'matičnih hmeljišč, kar popolnoma zadostuje pri sedanji razširjenosti sorte.
gi
c
6
p—
S.
1973-	1974	1975	1976
Pomanjkanje površin matičnih hmeljišč pa je tudi zaradi neprimernega odnosa do priznane sadike. Prav pogosto smo. evidentirali,-da so priznane sadike A-sort bile posajene na njivo, ki jc bila hmeljišče savinjskega goldinga in to brez kolobarja. S tem ukrepom je bil uničen trud vseh strokovnih oseb, ki so v procesu priznavanja in pridelovanja sadik sodelovale. Novo hmeljišče je
izpolnitvi plana. Posledica so hmeljišča na neprimernih, utrujenih tleh ali celo na po-. - polnoma neprimernih zemljiščih brez gnojenja na zalogo, brez uporabe komposta pri sajenju in očitno zanemarjanje prvoletnih-našadov v vegetaciji.
Živo nasprotje pa so uspeli nasadi, pri ob-, novi katerih je bila upoštevana strokovnost, ki se je tudi poplačala. ■
Graf. 1 Povprečni pridelek-sort 1973-1976 kg/ha X = 1766 .	1941	1630	130.7
2000 1900
1800
1700
1600
1500
1400
13 0Ö
1200
1109
1000
n
17
-JjJ
ro *3» m 10 m f"
Oh ert Qh oh H H H H
Atlas
co ^ in id
<y» cv os g\ iH rH; i~i rt
Aurora'
to ^ m ko
Cl Oh Oh Oh r-1 H H
Apolon
ro ^ in id
oh oh Oh Oh iH. rHrrH rH
Ahil
1273
J~rrm rrm rrm rrm rrm
ro' in vd
Oh Oh Oh Oh
H H H tH.
Savinjski
golding
PRIDELOVALNA SPOSOBNOST
A-SORT V SLOVENIJI
- , A-sorte šo bile priznane v letu 1971, rezultate pridelovanja' smo zbrali: ža leta 1973—-1976. ‘
V	grafikonu št. 1 ponazarjamo gibanje pridelka, posameznih - sort, kjer je bil povprečni pridelek. zadnjih štirih let za atlas 1.766 kg/ha, auroro 1.958 kg/ha, apolon 1.630 kg/ha, ahil 1.307 kg/ha in savinjski golding le /1273 kg/ha, Izračunali smo, da,bi na hmeljiščih A-sort pridelali V zadnjih štirih letih 41 %l manj hmelja, če bi na istih površinah pridelovali savinjski golding. Menimo, da so ;A-sbrte vsled tega proizvodno zanimive, posebno še, če upoštevamo, da zaradi različne dolžine vegetacije vplivajo na zmanjšanje proizvodnih stroškov.
Eden od ciljev žlahtnjenja pri - križanju. A-sort je bil večji odstotek alfa kislin kot’pri: savinjskem goldingu.
V	grafikonu št. 3 je razvidno, da imajo A-sorte nad 10 % alfa kislin, e savinjski gol-ding 6,12 %. V letu 1976 je količina alfa kislin pri vseh sortah nižja kot prejšnja leta, kar je povzročila’suša v vegetaciji. Kljub temu pa so imele A-sorte še. vedno okrog 10% alfa kislin, razen atlasa, ki je imel 7,43%, a savinjski golding le 4,97 %. Analiza zadnjih
štirih let pridelovanja A-sort kaže da So mnogo bogatejše glede na količino alfa kislin kot savinjski golding. ’
Razpredelnica 4
PRIDELEK IN KVALITETA NEKATERIH SORT
INTRODUKGIJA
Preizkušanje tujih sort v naših razmerah daje naslednje rezultate:
Razpredelnica 3
Pridelek in kvaliteta sort z različno dolžino vegetacije
	Kg	zelenega			
Sorte	hmelja		Alfa kislin		
	na	rastlino			
1975		1976 d %	1975	1976	d %
Zgodnje	0,7	0,4 —40	3,4	3,1	— 9
Srednje zgodnje	1,3	1,0 —18	5,5	4,4	—20
Pozne	1,6	1,7 + 9	6,1	5,1	—16
Zelo pozne	P	1,1 0	8,3	10,4	+25
V letu 1976 je'bil vpliv suše na pridelek in količino alfa kislin različen. Ugotavljamo, da so imele zgodnje sorte 40 % manjši pridelek in 9% manj alfa kislin kot preteklo leto, srednje zgodnje^sorte 18 % manjši pridelek in 20 % manj alfa kislin, dočim so zelo pozne in pozne sorte dale enak ali večji pridelek pri 16 % manjši količini alfa kislin. Rezultati tega proučevanja nas usmerjajo v razmišljanje, da je v naših klimatskih pogojih manjši riziko, če pridelujemo pozne sorte kot pa: zgodnje!
Proizvodni rezultati nekaterih novejših sort kažejo, da je neoplanta primerna za in-trodukcijo v Slovenijo.
Neoplanta ima zadovoljiv pridelek in veliko količino alfa kislin, nekoliko je občutljiva na uši. Drugih sort, ki jih primerjalno prikazujemo po lastnostih v tabeli 4, niso primerne. Vojvodina je občutljiva na perono-sporo, hiiller bitterer ima malo alfa kislin in so. storžki dosledno poškodovani po botri-tisu, cascade je nagnjen k enodomnosti, wye northdown ima majhen pridelek, brewers gold pa ne pride y poštev za introdukcijo zaradi ameriške arome, ima dober pridelek, a je občutljiv-na peronosporo, fitoftoro in bo-tritis. .
PERSPEKTIVA žLAHTNJENJA
HMELJA V SLOVENIJI
so hibridi, ki smo jih prijavili za priznanje sorte. V informacijo' Sporočamo, da so pridelki in. količina alfa kislin potrdila rezulia-
Sorta	Kg-1974 .	hmelja 1975	na rastlino 1976 X		.Alfa kislin v . 1974 1975		suhi 1976	snovi til	Opombe
Aurora	2,5	1,8	1,6	2,0	12,0	12,2	10,7	11,5	uši
Vojvodina ;	2,0	2,0	1,2	{. 1,7	10,4	10,4	6,4	9,1	peronospora rumenenje '
Neoplanta	2,0	2,1	1,6	1,9	9,8	10,8	8,7	9,8	uši
Hiiller Bitterer	- ■	1,6	1,5	1,6 *	10,8	7,7	4,3	7,6	botritis
Cascade	ffîms	1,4	2,3	1,9	6,6	3,1	4,6	4,8	1 : <0 :
W. Northdown	1,0	1,0	0,9	1,0	9,8 ,	8,3	7,5	. 8,5	uši
Brewers Gold	2,8	0,8	2,4	2,0	7,8-	8,3	5,1	.7,1	pefonospora fitoftora botritis
Grafikon 3. % alfa kislin v letih 1973—1976
te mikroposkusov na osnovi katerih smo .■hibride prijavili/ Upamo, da jih bomo lahkb kmalu ponudili našim- hmeljarskim proizvajalcem. Od njih pa pričakujemo, da bodo po-
kazali več strokovnosti in prizadevnosti,, kot so jih nudili prvim slovenskim sortam. Tako smo lahko prepričani, da uspeh tudi v praksi ne bo izostal-- j
Integralno varstvo v hmeljiščih
Miljeva KAČ, dipl. ing. agr.	■'	'/'V	'	UDK 633.819:632.934
Veliko se govori in piše'o negativnih posledicah pretirane. uporabe .kemičnih, sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli, Pesticidi so toksične snovi, ki zlasti če so toksikološko slabo raziskani in, neustrezno uporabljeni lahko onesnažijo okolje;, krmo in hrano in ogrožajo potrošnike. Da do tega ne bi prišlo se briga zakonodaja, ki dovoljuje prodajo le tistih pripravkov, ki so-toksikološko proučeni iri raziskani, tako da ob ustrezni uporabi upoštevajoč navodila in predpise ne predstavljajo nevarnosti niti za ljudi, toplokrvne živali, niti ribe niti čebele
Pogosta uporaba- kemijskih sredstev pa prinaša nove probleme tudi v varstvu posevkov in nasadov.
Proti pričakovanju se Z vse večjo uporabo pesticidov ne manjšajo problemi v varstvu posevkov in nasadov, ampak prav nasprotno. Kljub; doslednemu zat iranju nekaterih škodljivcev se nekatere populacije'večajo; pojavljajo se novi škodljivci, ki jih do sedaj niti opazili nismo in pojavljajo se odporni soji nekaterih joevarnih škodljivcev proti uporabljenim pesticidom. Vse to ima za posledico vse intenzivnejše varstvo, ki rodi nove pro-
PR1LOGA — Stran 20
bleme in ki vedno bolj obremenjuje proizvodnjo:	'	-
Zle posledice tako imenovanega totalnega varstva rastlin . pred boleznimi, škodljivci in pleveli k .pesticidi so se. najhitreje! in najbolj boleče pokazale v večletnih, nasadih, kjer ni moč s kolobarjenjem Zavirati negativnega vpliva stalne in pogoste uporabe pesticidov.
Ker so se problemi v .najintenZivnejših nasadih hitro kopičili, je >v Biomedicini, kot reakcija ha pretiramo kemično uničevapje bo-lezni in škodljivcev, ki ga je omogočil kolo-salen razvoj kemije v povojnem obdobju in ki jo je izzvalo tržišče s pretiranimi zahtevami glede kvalitete pridelkov kot posledice visokega standarda, okrepilo struje, ki zagovarjajo predvsem biološko uničenje škodljivcev. Niti biološko niti mehanično zatiranje škodljivcev pa ne more-več zadovoljiti kmetijskih proizvajalcev.
Mpgoč je samo kompromis: omejiti uporabo kemičnih sredstev s pomočjo ostalih načinov Varstva, s pomočjo* ustrezne agrotehnike, uvajanje odpornejših sort in seveda tudi z rahljanjem pretiranih zahtev glede kva-li tete pridelka.
Integralno varstvo .rastlin pred boleznimi in škodljivci je- po poenostavljeni definiciji FAO (zasedanje OELB v Parizu 1973) način, pri .katerem uporabljamo gospodarske, ekološke in toksikološke metode, da bi škodlji-
ve organizme zadržali v razvoju pod gospo- c parskim pragom škodljivosti, pri čemer dajemo prednost zavestnemu izkoriščanju pri-rodnih omej it Venih faktorjev..
Integralno varstvo rastlin pred boleznimi ■in škodljivci je naletelo spočetka na odpor ■ ne samo pri pridelovalcih, ampak tudi pri nekaterih strokovnjakih za 'varstvo -rastlin, češ, da ni moč v praksi proizvesti dovolj kva-litenih pridelkov, če zreduciramo porabo pe-'siicid.ov. Toda Strokovnjaki na inštitutu v ’ Nyonu in Stuttgartu so s praktičnim delom , v nasadih dokazali, da je mogoče doseči odgovarjajočo kvaliteto jabolk tudi če za 50 % : zmanjšamo standardna škropljenja (25—30 letno). In ker so se posledice totalnega varstva vse bolj jasno kazale, zlasti v gospodarsko najbolj razvitih deželah, je naraščalo Za- . nimanje za integralho varstvo, ki si počasi utira pot v nasade, kjer je močna strokovna varstvena služba. Pri integralnem varstvu prihranimo pri številu' škropljenj, torej, pri delovnih in strojnih močeh, potrebujemo pa , več strokovnih rnoči, ki morajo dobro pozna-; -ti zdravstveno stanje- v nasadih, da lahko prevzamejo odgovornost za zmanjšanje števila škropljenj, ne da bi ogrozili pridelek ali celo nasad.
(Se nadaljuje)
PRILOGA HMELJARJA ZA TOZD MESNINE CELJE
1977, MAJ ŠT. 3, 4
Kako smo poslovali v letu 1976
V količinskem pogledu smo v letu 1976 dosegli dobre rezultate v odnosu do načrta in do dosežkov v letu 1975.
Nabavili smo, vključno z usluž-nostnim klanjem, 10.999 ton žive teže živine, kar je skoraj ista teža kot načrtovana, ¿očim je pa za 7,1 % večja kot leta 1975. Od tega odpade na govedo 70,5 %, svinje 11,9 %, te-' leta 26% in uslužnostno klanje 15 %. Nabava mesa kot dopolnilo nabave živine znaša 5.400 ton ter je za 22,5 % večja od načrtovane in za 33,2% večja od leta 1975.
Proizvodnja klavnice znaša 6.658 ton, kar je neznatno manj kot je na-
Prodaja izražena v pogojnih enotah, je količinsko za 1,6 % večja od načrtovane in za 10 % večja od lanskoletne. Najmočnejša je prodaja na debelo, ki predstavlja 73,9 %, nato prodaja na malo, ki predstavlja
25,3	% in izvoz, ki predstavlja 0,8 % celotne prodaje.
Na prodajo trgovskim podjetjem v SOZD Dobrina odpade > 28,1 %, od prodaje ha debelo oziroma 21,2 % od celotne prodaje. Če k tej prodaji dodamo še prodajo v naši maloprodaji, dobimo, da znaša prodaja v SOZD Dobrina 46,8 °/o od celotne prodaje naše TOZD.
g	¡¡¡gg
^;	H J ‘y liji plfi S' 11 j | s I! |
v -	! ■* * ^ V “.J £*i>¿ ^
f' v' ' * -<SV v- > ' 'j M
MWMy ■ 1 I
■
1 B
lil migi
wm
■'£ ! ■ S •: te W
¡¡É	I 4 ' jr’* *' H. U>«. ; .
S I	I
K 	g
■
. -i.


BH
Ozko grlo sp hladilnice, zato jih bomo še dogradili
črtovana in za 7,3 % večja kot v letu, 1975. Promet v hladilnicah znaša 12.996 ton ter je za 6,9 % večji od načrtovanega in, za 26,7 % večji kot v letu 1975. .
Proizvodnja predelave znaša 4.158 ton ter je za 1,6 % manjša od načrtovane in za 12,4č% večja od lanskoletne. V sestavu proizvodnje, predelave je najmočnejša skupina pol-trajni izdelek, največji ,.% preseganja pa je dosežen pri proizvodnji suhega mesa in bar j enih izdelkov.
Proizvodnja pakirnice znaša 535' ton, kar je za 435 % več kot je načrtovana (4,35 krat večja) in za 206,8 % več kot je bila v letu 1975.
Druga slika pa je pri doseganju ekonomsko finančnega načrta. Leto 1976 je bilo za celotno klavniško industrijo polno nevšečnosti, tako tudi za našo TOZD. Nesorazmerje cen živine in prodajnih cen mesa je nerešen problem, ki se vleče iz prejšnjih let, je pa v letu 1976 povzročilo velike izgube v klavniški industriji. Vpliv zunanjih faktorjev je močan ter znaša preko 17 milijonov din. To je vrednostna razlika med tržnimi denarni živine in cenami živine, ki služijo kot osnova za nivo določenih prodajnih cen mesa. Ta razlika se nanaša predvsem na svinje in svinjino, pri prodaji katere smo izgubili
v povprečju 6,95 din po kg. S stabilizacijskimi ukrepi in prizadevnostjo celotnega kolektiva ter omejitvijo prodaje svinjskega mesa na zarebrnico, smo navedeno razliko bistveno znižali tako, da znaša izguba po plačani realicaciji dinara 190.958,63.
Realizacija prodaje blaga in storitev znaša din 454,412.030 ter je za 16 % večja kot v letu 1975. Vrednostni porast prodaje je močnejši kot v letu 1975 in močnejši kot količinski, kar je posledica spremembe v cenah in spremembe v strukturi prodaje. V letu 1975 predstavlja prodaja svežega mesa 57,6 % v letu 1976 pa 50,6 % od celotne količinske prodaje.
Izredni dohodki znašajo din 3,014.342 ter so za 19,8 % nižji kot v letu 1975. Največja postavka so: popravek vrednosti terjatev odpisanih po zakonu do vključno 16. 1. 1976 v znesku din 592.131, skonti dani kupcem din 585.610,—, drugi izredni izdatki v znesku din 276.277 itd.
Spremenljivi stroški znašaj o j din 377,209.917 ter so za 29,7 % večji od leta 1975. V tej stroškovni grupi je najmočnejša stroškovn a vrsta porabljeni material, ki poleg' porabe surovin, nabavljene energije, goriva, porabljene- vode,, zavojnega materiala zajema vkalkulirani kalo, razsip — lom, za DE Prodaja na debelo in za DE Prodaja na malo din 10,065.904. Od tega zneska odpade na skladiščni kalo din 9,701.213 na kalo v prodajalnah pa din 364.691. Skladiščni kalo je prikazan v stroških v nepobotani obliki, ker se po knjigovodskih predpisih manjki vodijo kot stroški, viški pa kot izredni dohodek. Pobotan — kompenziran kalo znaša din 4,366.019 in je nižji od leta 1975, ko je znašal din 5,004:675. V povprečju predstavlja kalo 0,66%, dočim je v letu 1975 znašal 0,69 % .od proizvodnje in nabave mesa.
Stalni stroški znašajo 1 din 46,588.268 ter so za 8,9 % večji kot v letu 1975. V tej stroškovni skupini so največja stroškovna vrsta vkalkulirani osebni dohodki, nato sledi porabljeni material, amortizacija, zakonske obveznosti, proizvodne storitve drugih, drugi materialni stroški, pogodbene obveznosti itd. Vsled izpada na dohodku, smo se morali odpovedati obračunavanju pospešene amortizacije, ki smo jo načrtova-(Nadaljevanje na 2. strani)
Kako smo poslovali v letu 1976
(Nadaljevanje s 1. strani) li v višini din 4,392.486. Namen pospešene amortizacije je nadomestilo za močnejšo obrabo osnovnih sredstev, predvsem opreme, ki se troši hitreje kot to določajo predpisane stopnje amortizacije. S tem se nam je bistveno okrnila možnost nadomestitve istrošene opreme> kar se bo negativno odrazilo tudi še v poslovanju naslednjih let. Pogodbene obveznosti so manjše, od načrtovanih in od lanskoletnih vsled nižjih obresti na osnovna in obratna sredstva, zakonske ' obveznosti so prav tako manjše od načrtovanih in lanskoletnih.
Naš direktor tovariš ANTON GRM je odšel s 1. majem v zaslužen pokoj. Več o njem preberite v naslednji številki.
Izguba se pokriva v breme sredstev rezervnega sklada. Po določilih sklenjenih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov znašajo obveznosti din 436.960,—. Vsled izgube nimamo v tem letu plačilne obveznosti, ki se pa lahko preloži na naslednje leto, ali pa obveznost odpade, za kar se je potrebno dogovoriti s predstavniki skupnosti.
Za sklad skupne porabe nimamo lastnih sredstev, za najnujnejše potrebe to je za sredstva za regrese in delo družbenopolitičnih organizacij so nam sredstva združile ostale TOZD in to za:
regres din 1.100 po članu kolektiva, kar znaša din 607.500
in za delo družbenopolitičnih organizacij din 5.000, kar znaša din
30.000.
Storilnost dela je večja od načrtovane in dosežene v letu 1975. Na osnovi količine proizvodov dela proizvedenih v eni uri je v odnosu do načrta in do leta 1975 po organizacijskih enotah stanje sledeče:
	V odnosu	V odnosu do leta
	do načrta	1975
PE Nabava '	98,5	104,0
PE Klavnica	• 107,8	115,5
PE Predelava	126,5	100,2
DE Prodaja na debelo	106,1	115,9
DE Prodaja na malo	108,0	113,1
PE avtopark	110,1	114,2
Skupne službe	101,3	99,1
TOZD skupno	111,3	108,5
Storilnost dela celotne TOZD je za
11,3	% večja od načrtovane in za
8,5	% večja kot v letu 1975. Po posameznih enotah je doseganje različno, kar zavisi od delovnih postopkov, spremenjenih tokov obdelave, spremenjeni strukturi uporabljenih vozil po nosilnosti (predpis o uporabi 2-tonskih vozil za razvoz po mestu) itd.
Poraba delovnih ur je v manjšem porastu kot proizvodnja. Efektivne ure so dosežene z indeksom 93,2 v odnosu do načrta in z indeksom 103,4 v odnosu do leta 1975. V odnosu do načrta so efektivne ure režijskih delavcev v večjem porastu, indeks 101,6, kot efektivne ure neposredno proizvodnih delavcev, index
85.8.	V odnosu do leta 1975 pa je obratno. Efektivne ure neposredno proizvodnih delavcev so dosežene z indeksom 106,9, efektivne ure režijskih delavcev pa z indeksom 100,3. Boleznine do 30 dni so dosežene z indeksom 95_,5 v odnosu do načrta, v odnosu do leta 1975 pa z indeksom
89.8.	Nadomestila-so dosežena z indeksom 117,3 v odnosu do načrta in z indeksom 115,6 v odnosu do lanskega leta. Vzrok povečanja je v povečanem številu zaposlenih in zaradi večjega strokovnega izobražen, vanja delavcev. Povprečni mesečni neto OD na delavca znaša din 3.594,50, kar je za 12,5 % več kot v letu 1975 in za 11,5 %, večji od načrtovanega.
Z investicijskim programom smo-načrtovali za investicije din
24,626.000.	Od tega lastna sredstva
din 9,159.000, krediti din 15,467.000. Investirali pa smo le din 2,040.33Tin plačali predujemov za opremo din 559.283. Vzrok izpada investicij je v izpadu pospešene amortizacije.
Struktura investicije je sledeča:
Po vrsti
Gradnje	8,7	%
Oprema	86,7	%
Ostalo	4,6	%
Skupno	100	%
Po koristnikih DE Proizvodnja 24 % DE Prodaja	0,4	%
DE Maloprodaja 16 % PE .Avtopark	44,5 °/o
PE Nabava	^2,.
Skupne službe	15,1 %
Skupno	100	%
Dosežen poslovni uspeh je z ozirom na. zunanje in notranje poslovne pogoje dostojen prikaz visoke delovne zavesti kolektiva, ki je v dani situaciji vložil vse sile za čim večje zmanjšanje neizbežne izgube. Pri tem smo doživeli s strani potrošnikov pa tudi novinarjev nekatere upravičene pa tudi neupravičene kritike, kar nam prav gotovo ni vzpodbuda niti odmena za naše delo. Zavedamo pa se, da smo dolžni, da v našem poslovanju dosegamo dohodek in da preskrba z mesom ni • samo naš problem, temveč je to družbeni problem, ki ga morajo reševati vsi merodajni faktorji ne samo klavnice.
Drago Vizovišek, dipl. oec.
Delo samoupravnih organov
DELAVSKI SVET
Sestavlja ga 15 delegatov, od katerih so 3 ženske in 12 moških.
Iz direktne proizvodnje je 11 delegatov, dočim so 4 delegati iz indirektne proizvodnje.
Od skupnega števila delegatov imata 2 delegata SSI, 4 delegati VK, 7 delegatov KV, 1 delegat IKV in 1 delegat nepopolno SSI.
Delavski svet je v letu 1976 zasedal 7 krat.
V okviru pristojnosti, ki mu jih je določila delovna skupnost, je razpravljal in sklepal predvsem o:
—	proizvodno-finančnem načrtu za leto 1976 in o rebalansu načrta,
—, investicijskem programu,
—	začasni makroorganizaciji in sistemizaciji DM,
—	načrtu izobraževanja, inventurnem elaboratu' obratnih sredstev,
—	zaključnem računu zadeto 1975,
—	periodičnih obračunih in ukrepih za izboljšanje gospodarjenja v TOZD,
—■ normativnih izkoristkov materiala in normativih porabe časa,
—	metodologiji planiranja in obračuna po metodi variabilnih stroškov,
—	verificiral sprejem DD in SS,
sprejetih na zboru delavcev,
—	poslovnem sodelovanju in skupnem vlaganju v proizvodnjo,
—	smernice plana za 1977. leto, ter
—	o pritožbah delavcev zoper odločbe komisije za zaščito delovnih dolžnosti.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA je imel v letu 1976 16 rednih in eno izredno sejo.
Na teh sejah je odločal o:
—	pridobitvi in prenehanju lastnosti delavcev v združenem delu,
—	fazporej an j ji delavcev na DM, 'višini obračunskih osnov,
-— predlagal vrstni red prosilcev za dodelitev stanovanja in
—	predlagal kandidate za pridobitev statusa izrednega Študenta.
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE se je sestal 3 krat.
Spremljal in nadziral je poslovanje v TOZD, izvajanje investicijskega programa, določil svoj program dela, pregledal stroške kilometrnin, dnevnic, reklame in reprezentance ter nadziral izvajanje sklepov delavskega sveta TOZD in opozarjal na razne nepravilnosti v teku poslovanja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Predlog gospodarskega načrta za leto 1911 je bil sestavljen v decembru lanskega leta ter je bil obravnavan po organizacijskih enotah, na delavskem, svetu in sprejel na zadnjem ¿boru kolektiva dne 10. t. m. S tem pa seveda delo še ni končano, temveč obratno. Načrt kot sprememba obstoječega stanja v proizvodnji in poslovanju ne more v nobenem primeru biti le nekako računsko nadaljevanje dosežkov .iz preteklih let, temveč nam mora dati smer za kakovostni premik za boljše proizvodne in finančne dosežke, ki se v krajni meri odražajo tudi v višjih osebnih dohodkih in večji akumulativ-
skih delavcev načeloma ne povečala.
—	Izboljšanje ekonomičnosti poslovanja z znižanjem proizvodnih stroškov.
—	Povečanje družbenega proizvoda za omogočitev povečanja osebnih dohodkov v skladu s samoupravnim sporazumom . o delitvi osebnih dohodkov. Z načrtom se predvidi povečanje vrednosti obračunske osnove za 10 % in zagotovi povečanje osebnih dohodkov za minulo delo v povprečju 3 % ter 5 % za možnost povečanja osebnih dohodkov v raznih oblikah'nagrajevanja.
nosti. In to tudi je ena od značilnosti letošnjega gospodarskega načrta.
Izhodišča pri sestavi gospodarskega načrta so bila:
— Povečanje produktivnosti, boljša organizacija dela, večje izkoriščanje kapacitet, in večji izkoristek surovine. Povečanje zaposlenosti neposrednih delavcev naj bi bilo za 50 % počasneje od rasti proizvodnje, dočim bi se zaposlenost režij-
Načrtovano je po metodi »Direct Cosiing«, ki ima prednost v tem, da so razmerja med obsegom prodaje, proizvodnje, stroški in prodajnimi cenami postavljena stvarneje, spre-rnembe določenih pogojev, gospodarjenja pa je mogoče ocenjevati enostavno in hitro ter zato učinkovito.
Izhodišče načrtovanja je načrt prodaje). ki je odraz možnosti -prodaje naših proizvodov na domačem in tujem tržišču v obliki prodaje na
OB¥EST9LO
Gremo na izlet!
Letos, ko praznujemo pomembne obletnice 40 let ustanovnega kongresa KP Slovenije, 40 let prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije in njegov 85: rojstni dan, sta_ se 10 OOS odločila, da izlet združimo z ogledom Titove rojstne hiše v Kumrovcu, Doma mladine v Kumrovcu in spomenika Matija Gubca v Stubici.
15. 5. bo izlet za DE Maloprodajo,
14. 5. pa za vse ostale člane kolektiva.
Prosimo vas, da svojo udeležbo prijavite do 5. maja pri tov. Krajnc Pavli.
Pričakujemo čim večjo udeležbo.
. 10 OOS Prodaja in Proizvodnja
debelo ali na malo. Načrt proizvodnje zajema količine in kvaliteto proizvodov, ki jih vsebuje prodajni načrt. Poleg količinskih podatkov vsebuje tehnološke, podatke in tehnološke postopke kot osnovo za načrtovanje potrebne energije in potrebnega materiala za načrtovanje zaposlitve f in izkoriščenosti kapacitet. Načrt nabave pokriva potrebne količine surovine:-ffi živine — mesa ter repromateriala za potrebe proizvodnje po proizvodnem načrtu.
Finančni načrt pa /e, vrednostni prikaz Vseh prihodkov, stroškov, osebnih dohodkov in dohodka, ki izhaja iz nabavnega proizvodnega in prodajnega načrta.
Navedeno pa se,ne ugotavlja le za našo TOZD kot celoto, temveč po delovnih in obračunskih enotah, ki so: nabava, proizvodnja . (klavnica, predelava), prodaja na debelo, prodaja “na malo, skupne službe, pralnica. kuhinja in vzdrževanje. Za vsa-ko od navedenih enot so načrtovani spremenljivi in stalni stroški, realizacija (prihodek) in dohodek. To je bilo sicer načrtovano tudi prejšnja leta, vendar ne v taki kakovosti. Med enotami se vrši obračun materialov po stalnih cenah in z upoštevanjem odmikov od teh cen, v kolikor so tržne cene različne od stalnih cen. To je prav gotova bistvena značilnost. S tem, da je vsak strošek načrtovan in spremljan v vsaki enoti je možno takojšnje ukrepanje delavcev samoupravijalcev na doseganje stroškov in s. tem na rezultate dela, ki so osnova za nagrajevanje.
Načrt je prilično napet v količinskem in vrednostnem pogledu. Iz obravnave so nam prav gotovo ostali v spominu najvažnejši količinski in vrednostni podatki, ki so prilično večji kot so doseženi v letu 1976. Obseg poslovanja izražen v količinah je večji za 7,7 %, dočim je vrednostni obseg povečan za 25 %. Pri sestavi načrta so bili upoštevani optimalni izkoristki surovine, to je tisti način dela, ki nam daje najboljše delovne dosežke in najboljše iz-plene v količinskem in vrednostnem pogledu. To nam pa narekuje tudi drug način ,clela. Priprava dela ni več registrator' proizvodnih dosežkov, temveč organizator dela v proizvodnji, ki v naprej določi količine predmetov in proizvodov dela ter razporeditev delovne sile in čvrsto spremlja ugotovljene dosežke, analizira, odstopanje in daje predloge za boljšo organizacijo dela, da do negativnih odstopanj v bodoče ne bi prišlo. To je pa bistven kakovostni premik v našem delu, ki ga moramo Vsi dosledno izvajati.
Izpolnitev gospodarskega načrta zavisi od doslednega pridržavanja načrtovanih tehnoloških in delovnih postopkov, od spremljanja doseganja spremenljivih in stalnih stroš-(Nadaljevanje na 4. strani)
Nekatere metode ocene kvalitete mesa in mesnih izdelkov, masti (olja)
Noben prehrambeni proizvod ni na prvi pogled tako enostaven, a v bistvu ima toliko skrivnih lastnosti, kot ravno meso. Te lastnosti so odvisne od niza faktorjev, ki delujejo na živali pred: klanjem in faktorjev, ki delujejo na meso.
Metode ocene kvalitete mesa se delijo na dve klasični skupini (te se uporabljajo tudi pri ostalih živalih):
1.	organoleptične analize,
2.	laboratorijske analize.
.1. Organoleptične analize so važne in se mnogo uporabljajo v praksi. Največji del kontrole mesa se nanaša na organoleptične analize glavnih lastnosti: barva, sočnost, struktura, konzistenca, okus, vonj. Organoleptično ocenjevanje in preciznost ocenjevanja je v veliki meri odvisno od izurjenosti ocenjevalcev in občutlijvosti čutil, kakor tudi od niza drugih faktorjev (prostor, osvetlitev ich'.).
2.	Laboratorijske analize se dele:
a)	fizikalne,
b)	fizikalno-kemijske,
c)	biokemijske,
d)	histološke,
e)	toksiološke,
f)	mikrobiološke analize.
S kombiniranjem organoleptičnih analiz z laboratorijskimi (kemijskimi, mikrobiološkimi) se lahko da kompletna, strokovna ocena kvalitete mesa ali mesnih izdelkov.
Kemične in mikrobiološke analize mesa in mesnih izdelkov in izdelkov iz mesa, masti (olj):
1.	Kemične analize in super analize vzorcev mesnih izdelkov (razen masti):
a)	določanje celotnih beljakovin,
b)	določanje masti,
c)	določanje čistih beljakovin,
d)	določanje vode,
e)	’ določanje natrijevega klorida,
f)	določanje nitratov,
g)	določanje nitritov,
h)	določanje škroba,
i)	določanje mleka v prahu,
j)	dokazovanje umetnega barvanja,
k)	dokazovanje kondenziranih hlapov.
2.	Kemične analize in superanali-ze masti (in. olj) pa obsegajo:
a)	določanje vode in hlapljivih sestavin,
b)	določanje vode po temperaturi motnosti,
c)	preizkus obstojnosti,
d)	določanje nečistoče (namestne sestavine), določanje saponifikacij-skega števila, določanje prostih maščobnih kislin, določanje peroksid-nega števila, določanje jodnega števila, določanje točke topljivosti masti,
e)	dokazovanje antioksidantov,
f)	razlikovanje živalskih in rastlinskih masti.
Vsaka od navedenih analiz je podrobno opisana v zbirki predpisov o živilih.
3.	Mikrobiološke (bakteriološke) analize mesa:
V proizvodnji mesa in mesnih proizvodov je stalna nevarnost pred onesnaževanjem z različnimi mikroorganizmi. Poznamo tri različna prodiranja infekcije v meso: Iritravital-na, agonalna, in postmortalna kontaminacija.
Z bakteriološko preiskavo se ugo-talja, če so v mesu:
a)	bakterije iz skupine salmonel; v pozitivnem primeru jih je treba diferencirati,
b)	specifični povzročitelji raznih kužnih bolezni,
c)	razne druge bakterije v manjšem ali večjem številu. ,
Bakteriološko se vzorci preizku-jejo:
1.	mikroskopsko,
2.	s posejanjem gojišč — aerobno ali anaerobno,
3.	tako da se bakterije razmnožujejo,
4.	z določanjem kolonij na gojiščih.
Pripravnik: Zvone Cizej
Delo samoupravnih organov
(Nadaljevanje z 2. strani)
KOMISIJA ZA ZAŠČITO DELOVNIH DOLŽNOSTI je v letu 1976 obravnavala predloge za uvedbo disciplinskih postopkov zoper 62 delavcev. Disciplinski postopek je zaključila v 44 primerih, kazni pa še niso bile izrečene , 18 kršiteljem delovne dolžnosti.
Delovne kršitve so se nanašale na:
odklonitev delovne dolžnosti (11), neopravičeni izostanki z dela (9), vinjenost na delu (7), protipravno prisvajanje (7), nevljudno ponašanje (3), malomarno izvrševanje delovnih nalog (3), neupravičena uporaba vozila (2), prikrivanje delovnih napak (1) in malomarno poslovanje (1).
Za storjene kršitve so bili izrečeni naslednji ukrepi:
izključitev iz delovne skupnosti — 4 primeri,
- — izključitev iz delovne skupnosti^ pogojno 9 primerov,
—	začasna premestitev na drugo DM — 2 primera,
—	javni opomin —- 10 primerov,
—	opomin, —: 14 primerov.
V 5 primerih so bili kršitelji oproščeni.
SVETI DELOVNIH ENOT PROIZVODNJE, PRODAJE IN MALO-
PRODAJE so obravnavali predvsem problematiko poslovanja svojih delovnih enot kot:
—	obravnava in potrditev trimesečnih obračunov poslovanja,
—	obravnava in potrditev letnih obračunov,
—	založenost v poslovalnicah, sprejemanje ukrepov za izvajanje plana proizvodnje,
—	obravnava inventurnih' razlik polizdelkov, gotovih proizvodov in trg. blaga v skladišču svežega mesa in mesnih izdelkov za leto 1976 in
—	delo v podaljšanem delovnem času.
Štefka Zupan
Kako bomo izpolnili gospodarski načrt za leto 1977
(Nadaljevanje s 3. strani) kov ter takojšnjega ukrepanja. Pogoj za to pa so seveda podatki ter je naloga priprave dela in računovodstva da potrebne podatke enotam tudi pravočasno posreduje. Naloga vseh nas pa je, da gospodarski načrt podrobno spoznamo in ga sprejmemo kot. osnovo našega dela, brez katerega ne bo uspeha. Vsakdo mora kritično preanalizirati delo na svojem delovnem mestu 'in predlagati izboljšave v cilju boljšega izkoristka vloženega dela in sredstev in svoje ugotovitve sporočiti službam kot so: tehnološka, nabavna, prodajna, finančna, kadrovska, ki so prvenstveno zadolžene za organizacijo proizvodnje in dela v cilju doseganja ekonomičnega in rentabilnega poslovanja.
^ D. V.
ZADREGA
Tašča pride na obisk.
Vnuk je vprašal: Stara mama s čim si prišla?
Tašča: Z avtobusom, vendar.
Vnuk se obrne k očetu: No vidiš očka, ti si pa rekel, da jo je sam vrag prinesel!
V GOSTILNI
Gost: Natakar, zakaj vaš pes tako renči, ko nesem žlico k ustam?
Natakar: Nič se ne bojte, naš pes vam ne bo nič naredil, samo malo je jezen, ker jeste iz njegovega krožnika! :
Pripravil: Zvone Cizej