Natisov 15.000. »Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo lato 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. se prodajajo po 8 v. uredništvo in uprav--,,nišivo se nahajata v ■..jf-PhiMi, gledališko po-stopje štev. 3. V >--*.______________ Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. . Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40 — 'A strani K 20 — '/, strani K '/u strani K '/,« strani K '/»j strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. JO2-50 1- iter. 40. V Ptuju v nedeljo dne 8. novembra 1914. XV. letnik. Na Srbskem smo osvojili zopet Sabac inipognali itak obupane Srbe v notranjost dežele. — V Galiciji in na Rusko-Poljskem napredujemo stalno skupno s tam prodirajočo nemško armado. — Glavna nemška moč osvojila je vso Belgijo in se bori uspešno zoper Angleže in Francoze. — Turčija je stopila na našo stran in je dosegla na suhem in morju lepe uspehe zoper Rusijo. — V Egiptu, Indiji in južni Afriki se pojavlja revolucija zoper Angleže. — Položaj za nas je povsod ugodnejši. Srbija se približuje svojemu zasluženemu koncu; naši hrabri vojaki so zavrnili vse napade Srbov in Črnogorcev v Bosni, Hercegovini ter na južnem Ogrskem, prodrli so z nepremagljivo silo čez srbske meje in zavzeli poleg Sabaca tudi še celo vrsto važnih postojank, tako da je veak nadaljni odpor armade kraljemorilcev pravzaprav brezmiseln. Večna pravica, večna sodnija visi nad glavami te države, ki je kot orodje krvavega carja neposredno povzročila to Bve-tovno vojno. Kmalu bode prišel čas, ko bodeta srbski Feter in črnogorski Nikita jokala grenke solzice na razvalinah svojih držav . . . Vsa poročila kažejo nadalje, da naše armade tudi v Galiciji in na Rusko-Poljskem lepo napredujejo. Rama ob rami z nemško prodirajočo armado dosegli so junaški naši vojaki v zadnjih dneh prav lepe uspehe, ki opravičujejo slutnjo, da bode tudi grozoviti nadvladi Rusov kmalu konec, časi so minuli, v katerih je bil zločinski car-batjuška strašilo za Evropo. Kar se tiče bojev naših zvestih nemških zaveznikov, je itak ves svet presenečen glede uspehov teh krasnih armad. Belgija leži pod nemškimi nogami; velikanska bitka, katere fronta sega v dolgosti 500 kilometrov od Ver-duna do Pariza, pa se odločuje polagoma v prid Nemcev. Obenem zavzemajo Nemci korak za korakom obal morja in kmalu pridejo v Calais. S tem pa je Anglija v največji nevarnosti. Kajti topovi Nemcev segajo iz Calaisa do Angleške. Največjega pomena pa je v zadnjem tednu nastop Turčije. Poroča se namreč, da je Turčija stopila na našo stran in pričela boj zoper naše sovražnike. V črnem morju in na kavkaški ruski meji dosegla je tudi že lepe uspehe. Obenem pa se bode dvignilo vse, kar čuti z oto-manskim narodom, v Perziji, Afriki, Indiji in ostalih angleško-ruskih kolonijah. Vihar se dviga, kakor ga lopovski politiki vPetrogradu in Londonu niti slutili niso. In zdaj šelo je pričela prava svetovna vojna. Konec .te vojne je le eden: Rusija mora biti nazaj vržena v azi-jatsko barbarsko divjaštvo, Anglija pa postane zopet mala državica, ki ne bode nikdar več vznemirjala svet. Boj je velikanski in ne more biti v kratkem času rešen. Zato pa ne smemo obupati; z jasnimi očmi glejmo v bodočnost, ki bode na podlagi avstrijsko nemške zmage vsemu človeštvu srečo prinesla. Velike so žrtve, ali še večji je cilj! Velikanske ruske izgube. Is Dunaja se poroča: Vojaški strokovnjaki cenijo dosedanje izgube ruske armade tako-le: V boju zoper Avstro-Ogrskoso Rusi izgubili 420.000 vjetih, mrtvih ali ranjenih mož. V boju proti Nemčiji izgubili so Rusi 340.000 mož. Poleg tega je umrlo v ruski armadi na ti-fuzu, koleri in drugih ednakih kužnih boleznih 380.000 mož. Vse skupaj izgubila je torej ruska armada v sedanji vojni nad 1 milijon mož (1,100.000). To je tako velikanska izguba, da mora tudi najmočnejšo armado uničiti. Car-batjuška se bode kmalu prepričal, da se bodejo njegove zahrbtne, zločinske nakane izjalovile na zvestobi in hrabrosti avstro-ogrskega ter nemškega vojaštva. Lepi uspehi na Srbskem. K.-B. Dunaj, 3. novembra. Uradno se razglaša: Šele zdaj se zamore v Mačvi doseženi uspeh popolnoma pregledati. Tam stoječa druga srbska armada pod generalom Stjepa Stjepa-n o v i č e m z štiri do pet divizijami zamogla se je le prenaglenim nazadovanjem, pri čemur je izgubila vse vrste blaga ter tren — 2 — 8tra»chili'ova grenčica Is xelenjav« nrfif**« ni 1mj|m aEfi»lftlBlia.iy m naibo,i "Jspesnili korenin. StraaohlH'OTa gr«n5ioa 1» Mlanjav je naiavni izvleček (ekstrakt) najfinejših «*■■ «wWIiiIBiii AwMM^JflwW vsled tega priznano najboljši šelodoo ckrapSuJorjt prebavni liker. 41« in pustila mnogo vjetih, iz nevarnega položaja rešiti. Sovražnik je, brez da bi se v pripravljenih zadajšnjih točkah zopet uprl, v enem sunku do gričev južno od Š a b a c a nazaj bežal. Le pri Šabacu se je trdovratno a zaman zoperstavljal; naši hrabri vojaki so Šabac v noči od 1. na 2. novembra nanovo zavzeli. P o t i o r e k, fcm. * * * Šabac je torej drugič zavzet. Ko so ga naši hrabri vojaki prvič zavzeli, šli so vsled dogodkov v Galiciji zopet nazaj. Iu dalje časa je tako izgledalo, kakor da bi naše vojne moči ne za-mogle napredovati v borbi na Srbskem. Seveda je bilo to naziranje popolnoma napačno. Naši vojaki so ua jugu vkljub malemu svojemu številu zastražili meje, pognali vdrte srbske in črnogorske čete nazaj in dosegli glasom zadnjih poročil tako lepe uspehe, da je Srbijav bistvu pravzaprav že premagana. Srbi so pač vedno pričakovali, da jim bode prišla zločinska Rusija na pomoč. Pa iz Rusije prišle so le prazne obljube, doneče fraze, nikdar pa — pomoč orožja. Kajti Rusiji se sami slabo godi. Vsled tega je Srbija zdaj popolnoma potrta in za vsak odpor nezmožna. K temu pride še turški nastop proti Rusiji. Pa tudi Bolgarija je kakor lev pred naskokom in se hoče maščevati proti srbskim izdajalcem, ki sojo osleparili za plodove onih velikih žrtev, katere je Bolgarija v balkanski vojni prinesla. Naši boji proti Rusom. K.-.B. Dunaj, 3. novembra. Uradno se 3. novembra opoldne: Na Rnsko-Poljskem končale so naše vojne moči, ko so prisilile močno sovražno armado do razvitka, boje na Lysa-Gori, da napredujejo v po bojih pri Ivangorodu zapovedani smeri. Položaj v Galiciji je nespremenjen. Iz bojev zadnjih dni južno od Stary-Sambo-r a in južne-vzhodno od T a r k e odpeljalo se je doslej 2.500 vjetih Rusov. Včeraj zjutraj napadli so huzarjipri Ryb-n i k a v Stryj-dolini sovražno municijsko kolono in so zaplenili obenem mnogo vozov z artilerijsko municijo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, generalmajor. v Položaj v Srbiji. K.-B. Dunaj, 4. novembra. Od južnega bojišča se uradno poroča: 4. novembra 1914. V nadaljnem prodiranju so naši vojaki južno in južno-zahodno od Šabaca zopet prišli v do-tiko s Bovražnikom. Takoj zapričeti napad napreduje ugodno. Med boji na Romanji vjeli smo 7 oficirjev in 647 mož, zaplenili pa 5 ka-nonov, 3 mnnicijske vozove, 2 strojni puški ter mnogo streliva in bojnega materijala. Črnogorcem odvzeli smo čez 1000 kosov živine, ki so jo hoteli iz Bosne seboj vzeti. Naš prestolonaslednik na bojišču. K.-B. Dunaj, 4. novembra. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Takoj po obisku vojne mornarice v Poli hitel je nadvojvoda Kari Franc Jožef na povelje cesarja k ob sovražniku stoječemu vojaštvu, da mu prinese pozdrave najvišjega vojnega zapoved-nika. Več dni je trajalo to ogledovanje, ki je vodilo nadvojvodo od desnega in levega krila bojne fronte ob San-liniji. Eden dan bil je odločen za ogled trdnjave Przemysl, njeni hrabri posadki in utrdbam, ki so se proti sovražniku tako imenitno držali. Nadvojvoda se je o vsem podučil in je mnogo oseb odlikoval. Priznal je, da je duh našega vojaštva izboren in njih do 1 o občudovanja vredno. Iz vzhodnega bojišča. K.-B. Dunaj, 4. novembra. Uradno se razglaša: 4. novembra. Gibanja naših vojakov na Ruskem Poljskem niso bila včeraj od sovražnika motena. Eden naših korov je v bojih na Lysa-Gori 20 oficirjev in 2.200 mož. vjel. Na gališki fronti vdalo se je pri Podbuzu (južno Sambora) čez 200, danes zjutraj pa pri Jaroslavi čez 300 Rusov. Namestnik šefa generalštaba: pl. Hofer, generalmajor. Naše motorske baterije v Galiciji. Listi poročajo: Naše mogočne 30'5 centi-meter-kalibra kanone, katerih vpliv se je v Belgiji in na Francoskem tako grozovito izkazal, delajo zdaj v Galiciji proti Rusom. Pred par dnevi so pred Jaroslavi za betoniranimi šancami ležečega sovražnika nazaj vrgli. Pripoveduje se naravnost čudeže o grozovitem učinkovanju teh kanonov. Takoj prvi strel je polno zadel: ena sovražna baterija onkraj Sana zletela je v zrak. Okoli 300 korakov od prejšnega stališča te baterije našli so potem laferte, obdane od vse polno črnih ruskih mr-ličev. Naše baterije oddale so 35 strelov. Vsled pritiska zraka je počilo mnogo šip na oknih. Prebivalstvo je mislilo, da je potres. Pismo iz črnogorskega vjetništva. Vitez Kramer v Mariboru je dobil, kakor poroča >Marburger Zeitung«, od svojega sina iz črnogorskega vojnega vjetništva to-le pismo: >Da so križarko >Zento« Francozje dne 16. avgusta potopili, ti je gotovo znano. Ker smo bili k sreči oddaljeni od kopnega samo kakih 5 morskih milj, smo se lahko, kar je nas ostalo živih na goreči in potapljajoči se ladji rešili na kopno. Plavali smo 5 ur. V bližini obrežja so nam prišli na pomoč čolni, kateri so nas prepeljali na suho. Naši rešitelji so bili, žal, Črnogorci, postali smo torej vojni vjetaiki. Najprvo so nas prepeljali na neki mali otok, kjer smo ostali več ur. Od tu so nas odvedli v notranjost države. Črnogorci, ki so našo borbo opazovali, so nas dobro sprejeli, nam dali stanovanje ter nas preskrbeli z vsem potrebnim, ker smo naravno vse svoje izgubili. Dve tretjini naše posadke sta poginili. Vsi so se do konca borili hrabro in nevstraŠeno. Podrobnosti o boju seveda ne morem pisati, ker se pismo cenzurira. Sedaj nam gre dobro. Vsi smo zdravi in se lahko docela svobodno kretamo, samo ena nadloga nas tare — brezdelje. Črnogorci nam dajejo plačo kot častnikom. Ako se srečno vrnem domov, ti bom podrobno vse opisal. Vesti o vojni seveda ne dobivamo prav nobenih, kar je za nas silno mučno. Pošta za nas odhaja vsak mesec enkrat, zato pišemo domov vedno sredi meseca, ker ne vemo točno, kdaj se poštne Rvari odpošiljajo. Mimogrede omenjeno, sva jaz in poveljnik kot zadnja zapustila potapljajočo se ladjo. Menim torej, da sva pošteno izpolnila svojo dolžnost. Bil je pekel na ladji in da sem se iz tega pekla rešil, je prava sreča. Z vihrajočimi zastavami in med >Hura<-klici cele posadke, se je potopila naša vrla >Zenta«. Prestreljena in preluknjana, kakor rešeto, je bila naša ladjica in potopila se je, ko je izpolnila do konca svojo dolžnost, boreča se z vsemi silami proti silni premoči. Kakšen je bil uspeh našega streljanja na sovražnika, ne vem, gotovo pa je, da ni ostal brez poškodb. Z ladjo se je seveda potopilo vse, kar smo imeli. Na ladji sem imel 1600 kron v gotovini, več zlatnine, mnogo dragocenih spominskih stvari, vse to leži sedaj na dnu Adrije. Žal mi je zlasti za zadnje. Prosim te, pošlji mi nekaj perila in obleke. Imam namreč samo eno civilno obleko, ki sem si jo tu kup 1. Denarnih pošiljatev seveda semkaj ne dobim, samo pisma. Pripominjam vnovič: vse cenzurirajo, zato mi piši samo o rodbinskih stvareh, ker sicer pisma ne dobim. Stab naše ladje se nahaja skupaj v enem kraju in se lahko svobodno kreta. Vsi so zdravi. V vjetništvu je tudi moj sošolec Kratkočasimo se s tem, da igramo šah in da se učimo hrvatskega jezika itd. Črnogorci so — ne pišem tega radi ceBzure, ker bi to lahko enostavno izpustil — skrajno ljubeznjivi. Počutimo se, kakor doma. Stanujemo v treh skupinah po štirje skupaj, se vsi dobro razumemo in se predvsem veselimo, da so naši domači obveščeni o tem, da smo rešeni . . .t Pripovedovanja ruskih vjetnikov. K.-B. Carigrad, 1. novembra ob 9. zvečer. Uradni komunike pravi: častnike in mornarje ruskega minonoaca „Prut" so zaslišali. »Prof, ki se je nahajal 8 do 10 dni v Seba-stopolu, je imel seboj mine ter je bil ped po-veljništvom častnikov, ki so služili več let na ruski stac'jski ladji v Carigradu ter so vsled tega natančno poznali Bospor. Kakor hitro je rusko brodovje izvedelo, da je odplul majhen del turškega brodovja na vaje v Črno morje, je takoj odplulo 27. oktobra v južni smeri iz Sebastopola ter pustilo ob obali za obrambo zadostno veliko brodovje. Drugi dan je „Ptnt* odplul v južni smeri iz Sebastopola. S tem gibanjem je nameravalo ruako brodovje položiti ob vzhodu v Črno morje mine, napasti naše slabotno brodovje, ki bi zapustilo Bospor, da pomaga zunaj stoječemu delu. Naše brodovje, ki je vežbalo, je zapazilo minonosca in torpe-dovke, ki naj jih ščitijo in prišlo je do boja, v katerem je bil potopljen neki ruski polagalec min in neki ruski rušilec torpedovk. Pet ruskih častnikov je bilo rešenih, med njimi en iregatni kapitan. Vse vjetnike so poslali v Ismid. Naše brodovje, ki se je nahajalo zunaj Bospora, je imelo na ta način uspeh, ki je zelo pomemben, ker jamči bodočnost našega brodovja. Zimska vojna proti Rusiji. Profesor berolinske univerze, K. Ballod, razpravlja o možnosti vojne proti Rusiji. Od Napoleonovih časov sem vlada prepričanje, da je zima najboljši in najzmagovitejši zaveznik Rusije. Misli se, da bi morala vsaka velika armada, ki bi se upala pozimi prodirati po ruskih poljanah, poginiti od mraza iu nedo-statka živil. Kakor pred več kot 160 leti, tako bi tudi danes Rusija ustvarila pred prodirajočim sovražnikom umetno puščavo in jo prepustila žalostni usodi Napoleonovih čet. Zaupanje v to obrambno taktiko, je v Rusiji tako veliko, da po splošnem prepričanju nobeden poraz, in tudi Če bi ruska armada izgubila 2 milijona vojakov, ne more Rusije prisiliti k miru. Pravi se, da imajo Rusi izvežbanega moštva med 21.—40. leti najmanj 7 milijonov. Ako bi bili zbori, ki se sedaj vojskujejo, uničeni, bi mogla Rusija pomladi zbrati nove milijonske armade ter jih poslati proti zapadu. Pet do šest mesecev ruske zime bi zadostovalo za reorganizacijo poraženih čet. In ko bi zopet ta druga armada bila poražena, umikala bi se počasi, če treba za Volgo. Medtem bi zopet nastala zima in Rusija bi se mogla znova oboroževati. Profesor Ballod poudarja, da imata Nemčija in Avstrija največji interes, končati vojno še pred spomladjo, kajti v tem slučaju se jima ni bati iiikakih opasnih gospodarskih posledic. Prisiliti Rusijo v par kratkih mesecih k miru, je pa seveda naravnost gigantska naloga: treba bi bilo zavzeti ne le Petrograd in Moskvo, temveč tudi južno industrijalno ozemlje, rudnike in železarne ob Doncu in orožarne v Caricinu, kajti, šele okupacija južnoruskega premogovnega in železarskega revirja prereže industrialno življen-sko živčevje Rusije, obustaviti njene lokomotive, tovarne . . . Napoleon je izgubil svojo armado le deloma v bitkah, poginila mu je večinoma od gladu, pa od mraza in končno od legarja. Glavni problem za moderno armado, ki operira pozimi v Rusiji, je tudi danes, ali je pri teh velikanskih daljavah mogoče, voziti seboj zadostno množino živeža in ali je mogoče, preskrbeti armado z dovolj toplo obleko ? Mora se računiti z najneugodnejšim slučajem, da opu-stošijo Rusi vse ozemlje, iz katerega se umiknejo in da razderejo vse železnice tako korenito, da bi trajalo več mesecev, predno bi jih avstrijsko-nemške tehnične čete popravile. Nemška in avstrijska armada udarita lahko po treh cestah v Rusijo. Prva, Napoleonova, vodi čez Kovno-Vilno-Smolensk na Moskvo, meri približno 920 kilometrov in gre skozi kraje, ki v mirnih časih komaj sami sebe prežive. Pokrajina je vseskozi peščena in ponekod močvirnata. Druga cesta vodi čez Petrograd na Moskvo in zdi se, da na to cesto v RuBiji precej mislijo, ker utrjujejo sedaj obrežje Baltiškega morja. Od Petrograda do Moskve je cesta sicer za 300 kilometrov krajša, kakor od Kovna do Moskve, toda mnogo slabejša, normalna zimska temperatura v teh krajih znaša — 9° do — 10° C. Po tej cesti bi armada ne mogla napraviti več kakcr 20 do 25 kilometrov na dan. Tretja cesta je gospodarsko najvažnejša: s Podvoloczyske čez Kijev in od tam po Dnjepru na Jekaterinoslav-Poltavo-Harkov k Doncu in na Caricin. Tam bi se dalo Rusijo najobčutneje prijeti, kaj i tam ima svoj premog, svoje železo in svojo žitnico, iz katere izvaža na leto čez 10 milijonov ton žita. Kratka ta cesta seveda ni. Od Podvoloczyske do Kijeva je 330 km, od tam do Cariciua 1000 km. Pozimi zapade v teh krajih vedno sneg. Gre sedaj za to, kako bi morala biti armada opremljena, da bi mogla pozimi prodirati v Rešijo in na katero največjo daljavo je mogoče dobivati brez železnic živež in municijo iz skladišč v domovini. Prava zimska obleka je volnena. Kožuhovina ni potrebna, le ponoči za spati so najboljše vreče iz kožuhovine. Skoro pa bi bilo boljše, da bi bili vojaki za taborenje na proatem preskrbljeni z ovčjimi kožuhi. Ruska armada sicer nima kožuhov, pač pa posebne čepice (bašlike) iz kožuhovine. Ima tudi posebno zimsko obuvalo in vojaki so opremljeni z debelimi volnenimi swe-atri. Tudi avstrijska armada ima zimsko obn-valo, čepice in sweatre. Nemška armada je v tem oziru manj preskrbljena. Računa se, da bi si mogle avstrijske čete preskrbeti ovčje kože rekvizicijskim potom na Ogrskem in v Galiciji. na vsak način bi ne bilo posebno težko, preskrbeti za obe armadi potrebno število kožuhov. Tudi vse ostale potrebne stvari bi se dale kmalu nabaviti, zlasti bi bilo potrebno, preskrbeti tudi zimsko obuvalo iz klobučevine, kakor ga imajo Rusi. Nemška in avstrijska armada se na zimsko vojno lahko ravnotako dobro pripravita, kakor ruska vojska. Glede preskrbe z živili izjavlja profesor Balled, da ne preostaja drugega, kakor da vzame vsak vojak vsaj za 60 dni živeža na ročnih saneh seboj. Baje bi se dalo to brez pesebne težave izvesti in bi ne bilo niti posebno okorno, ker bi vsak vojak zložil na sani tudi svoje orožje, tornister, kožuh in zimske škornje. Be-rolinski profesor navaja natančno, kake konserve bi bilo treba vzeti seboj, ter računa, da bi se na take sani naložilo do 85 kg, kar je po snegu lažje vleči, kakor pa nositi 20 do 25 kg na hrbtu. Profesor Ballod računa, da bi tako opremljena armada prodirala normalno 12 km na dan ter bi napravila torej v 60 dneh 720 km. Za en milijon mož bi bilo nadalje potrebno 55,500 vprežaih konj. Kavalerija bi se morala čim najbolj omejiti, ne pa artiljerija, za katero računa profesor Ballod na vsak milijon armade 40.000 težkih konj in 27.000 konj za municijo. 2a enmilijonsko armado bi bilo treba vsega skopaj 125.000 konj, ako bi rabilo moštvo ročne sani, sicer pa približno 250 000 konj. Računati pa se mora, da bi se vsak dan dogotovilo tudi kakih 5 km šeleznic, zato bi armada po 60 dneh ne bila od svoje proviantne baze oddaljena 720 km, temveč le 420 km. Ako bi armada prodirala po cesti Kovno-Koskova, bi ji po 60 dneh preostajalo le še 200 kilometrov, katere hi mogla prehoditi v 17 dneh. Pri cesti Kijev-Caricin bi znašala maksimalna oddaljenost od proviantne baze po 60. dneh 585 km. V obeh teh slučajih bi se število potrebnih konj znatno znižalo. Profesor Ballod prihaja do zaključka, da zimska vojna proti Rusiji nikakor ni tako ris-kantna, kakor se splošno trdi. Ako bi Rusija spoznala, da ji moreta Avstrija in Nemčija tudi po zimi priti do Moskve, potem bi bila po mnenju berolinskega profesorja v slučaju svojega poraza v sedanji bitki bolj pripravljena k miru. Turška armada. V balkanski vojni je doživela turška armada katastrofo, ki je pokazala vso gnilobo notranjega ustroja države in vojske nekdanjih osvoje- valcev Evrope. Reorganizacijsko delo, kateremu se je bil posvetil mladoturški režim od leta 1908 sem zlasti v armadi, katere vežbanjer so pre vzeli nemški oficirji, ni moglo premagati notranje indolence in malomarnosti in moderna turška vojska, od katere so razni, ns dovolj podučeni poznavalci leta 1912 pričakovali, da bo »trla armade balkanskih držav, je navzlic novemu orožju in izvrstni opremi doživela celo vrsto žalostnih porazov. Po balkanski vojni so se tuiški krogi znova z največjo vnemo poEvetili reformatoričnemu delu. Posebno odposlanstvo nemških oficirjev je prevzelo pod vodstvom generala Limana v. Sandersa vodstvo te nove reorganizacije. Znano je, da je poklicanje nemške vojaške misije rodilo že letos spomladi razne konflikte 8 tripleentento. Vojna bo pokazala uspeh teh novih reform, čas za nje je bil seveda prav kratek. Turčija je leta 1880 uvedla splošno vojaško dolžnost, vsi moški cd 21. do 45. leta so ji podvrženi, aktivna služba traja tri leta. Nemo-hamedanci se lahko odkupijo. Vojno stanje turške armade se računa na en milijon aktivnih (nizam) in rezervnih (redif) čet. Ta armada je oborožena z modernimi in-fanteriJ8kimi puškami in novimi Kruppovimi topovi, večinoma 7 5 cm in 12 cm. Koliko čet od zgoraj navedenega milijona Turčija res lahko postavi v boj proti moderni armadi, kakršna je rnska, to se bo Še le pokazalo. Turška mornarica. Od balkanske vojne sem, v kateri je igrala le mala križarka „Hamidije" pozornosti vredno vlogo, je Turčija svoje brodovje znatno izpopolnila. Kupila je po izbruhu sedanje svetovne vojne dve najmodernejši nemški vojni ladji: dreadnoughtsko križarko „Goeben" (sedaj „Sultan Selim") in malo rapidno križarko „Breslau" (sedaj „Midilih"). Turški mornarji ne slovijo za dobre, vendar je smatrati, da se nahaja vodstvo brodovja v izkušenih rokah nemških mornariških častnikov. Angleži so zadnji čas celo trdili, da je dala Nemčija turški mornarici okrog 3000 svojih mornarjev in častnikov na razpolago. — Turško vojno brodovje šteje 1 ladjo tipa dreadnought (»Sultan Selim", 22.000 ton), 2 starejši bojni ladji „Haireden Barbarosa" in „Torgut Reis" po 10.000 ton, ki jih je Turčija kupila leta 1910 od Nemčije, 1 rapidno križarko „Mi-dillih" (bivšo „Breslau") in 4 križarke, med katerimi je najbolj znana „Hamidije", s 3800 tonami, 8 torpednih rušilcev in 10 modernih tor-pednih čolnov. Ostalo brodovje, topničarke, tor-pedni čolni in 2 oklopni ladji, je zastarelo in pač ne reprezentira znatne bojne vrednosti. Leta 1913. so spustili v angleški ladjedelnici moderni turški dreadnought „Rešad" v morje, katerega armatura ob izbruhu evropejske vojne šo ni bila gotova. Kakor znano, ga je Anglija konfiscirala. Rusko črnomorsko brodovje. Rusija je začela še le v novejšem času reformirati svoje črnomorsko brodovje. Tozadevna akcija pa še ni dospela h koncu. Popolnoma gotov je dosedaj še le en dreadnought „Impe-ratrica Marija", katerega so spustili lani z velikimi svečanostmi v morje. Dva dreadnoughta sta se nahajala koncem leta 1913. še v ladjedelnicah in gotovo še nista armirana. Pač pa si je Rusija zgradila v zadnjih par letih precej veliko moderno torpedno flotiljo. Rusko črnomorsko brodovje šteje naslednje bojne ladje: dreagnought „Imperarica Marija", 23.000 ton z 12 topovi, kalibra 30 5 cm," ki 20 topovi, kalibra 12, linijske ladje preddreadnonghtskega tipa: „Svjatij Evstafij", „Icant'Zlatoustu, „Pan-telejmon", „Rostislav", „Tri Svjatitelja", ,Ge-orgij Pobjedonosec" in staro „Linop" z 11.000 do 13.400 tonami in precej močno armaturo (po 4 topove, kalibra 30 5 cm); 2 križniki „Kazol" in „Parojat Merkurija" s 6670 tonami (2 ste bili leta 1913. še v ladjedelnicah in menda Še nista armirani). Torpedna flotilja je prav močna: 22 deloma najmodernejših torpednih rušilcev, 13 torpednih čolnov starejšega tipa, 5 podmorskih čolnov (6 se jih je nahajalo koncem leta 1913, v delu in so morda tudi že gotovi), 4 stare topničarke in 2 minocosca. Turčija proti Rusiji. Že od balkanske vojne sem je v Turčiji veliko in močno gibanje proti Rusiji, Franciji in Angliji. Sicer se je mnogo odličnih turških državnikov zelo ustavljalo temu gibanju in poskušalo doseči sporazumljenje zlasti z Rusijo in z Anglijo, toda splošna popularnost sultanovega zeta Eaver paše je bila močnejša od vseh teh prizadevanj. Nasprotje med Turčijo in tripelen-tento je naraslo, ko je bil nemški general Sanders pl. Liman imenovan za zapovednika cari-gradske armade. Faktično je s tem nemški general dobil poveljstvo turške armade v roke in zadobil ob enem največji vpliv na politiko Turčije. Rusija je že takrat, ko se o evropski vojni še nikomur ni sanjalo, nastopila z vso silo proti temu nemškemu vplivu na Turčijo, pa ni opravila ničesar. Od tedaj je bila napetost med Rusijo in med Tarčijo permanentna in s© je še poostrila vsled konfliktov med Turčijo in Angleško. Turški sultan ni samo vladar svoje države, ampak tudi cerkveni poglavar vseh Mo-bamedancev, kalif vseh mohamedancev, tudi tistih, ki Žive v angleških kolonijah. Iz tega so se neštetokrat že rodila nasprotja in že davno se je na Angleškem začelo delo, mereče na to, da bi turški sultan nehal biti verski poglavar izven Turčije živečih mohamedancev. V začetku sedanje vojne se je v Turčiji obstoječe nasprotje do Rusije in Anglije še poostrilo. Enver-paša in 'njegova stranka so sicer bili tudi za to, da naj ostane Turčija nevtralna, vsaj dokler ni gotovo, katera vojujočih se skupin ima več upanja na zmago, a preprečili so sporazumljenje z Romunsko, ki naj bi zagotovila mir na Balkanu v vsakem slučaju. Naravno je, da skušajo vse velesile, ki so zdaj zapletene v vojno, potegniti nevtralne države na svojo stran. V »určiji je še izza časa nemškega poslanika Marschalla posebno močan nemški vpliv. Je li ta nemški vpliv bil meroda-jen za razne korake, ki jih je v zadnjem času storila Turčija, se zdaj še ne da dognati. Dejstvo je, da je Turčija naenkrat zaprla Dardaneie. Ta odredba je Rusijo v njenih trgovskih interesih silno zadela in ji povzročila ogromno škodo. Ves ruski prav kolosalni izvoz iz južne Rusije gre namreč skozi Dardaneie in zdaj je vsled vojne izvoz čez Baltiško morje nemogoč. Zatvoritev Dardanel je v Rusiji vzbudila mnogo nevolje in Rusija je proti temu demonstrirala s tem, da je svoje vojne ladje postavila pred Bospor in zavzela stališče, da turško brodovje ne sme zapustiti turških teritorijalnih voda. Tudi Angleška je poslala svoje brodovje in ni pnstila neke tnrške torpedovke iz teritorijalne vode, marveč jo zapodila nazaj pred Carigrad. Ti konflikti so bili toliko pomembnejši, ker je turška vlada že pred dalje časom začela z mobilizacijo svoje armade in zdaj je prišlo do dogodka, iz katerega se zna roditi vojna. Bombardiranje ruskih mest ob Črnem morju in napadi na ruske ladje so dogodki, ki v vsakem času lahko povzroče vojno, posebno pa v sedanjem času, ko je Rusiji toliko ležeče na tem, da se ji odpro zopet Dardaneie. Avstriji in Nemčiji bi bilo pač pomagano kolikor toliko, če bi Turčija začela vojno proti Rusiji. Vsaka pomoč je dobra in Turčije ni podcenjevati. Na drugi strani pa se zdi, da tudi tri-pelententi ni nič na ohranitvi turške nevtralnosti. Angleška, Francija in Rusija so menda dogovorno z Italijo že napravile načrt za razdelitev interesnih sfer v Mali Aziji. V drugih časih bi pri tej razdelitvi morali upoštevati tudi Nemčijo in Avstrijo, sedaj pa najbrž mislijo, da je čas ugoden in si interesne sfere lahko razdele brez ozira na Nemčijo in Avstrijo samo po svojih koristih. Danes pač še ni mogoče vedeti, kake kon-sekvenes pi rodila vojna med Turčijo in med Rusijo, kako bo to vplivalo na Romunsko in na V^lilra ^£#~>S4-rfe*~%££rk dne 8ft novembra, od 8. ure zjutraj naprej v Ptuju, Florianiplatz. Razprodajah) se ▼ C^JlJLJmL<* JH^-H-d^ll d bode stare obleke, pohištvo, perilo, jermena palice, dežnike itd. Izkupiček se porabi *J za naše vojake. Bolgarsko, na Italijo in na Grško. Počile so prve bombe in bili so se prvi boji na morju — v prihodnjih tednih se bo pač pokazalo, kaka je situacija. Rusi v Bukovi ni. Rusi so se dne 19. oktobra umaknili v treh smereh iz Bukovine. En del se je umaknil proti ruski Novi Soliti, drugi del proti reki Se-reth in tretji del, kakih 30.000 mož, v gozd nasproti romunskemu kraju Budi, kjer so se vršili krvavi boji z avstro-ogrskimi četami. V teh bojih je bilo na obeh straneh mnogo žrtev, končno pa so se morali Rusi umakniti iz Bukovine. Rusko glavno taborišče so takoj premestili iz Crnovic v avstrijsko Novo Sulito v kastel veleposestnika Krausa. Na ukaz ruskega guber-natorja Evrejnova, je odšel vojaški vlak v Crno-vice, da odpelje ruske vojne vjetnike v besa-rabski Lipkanj, spotoma pa so naši vse osvobodili. Dne 21. oktobra so se vršili boji že pri Hotinu v Besarabiji. Prebivalstvo je v paničnem strahu zbežalo. Železniški promet med Crnovi-cami in Lipkanjem je bil ustavljen. Več vlakov so naše čete zaplenile. Rusi so koncentrirali močne čete v severni Besarabiji, kar dokazuje, da ne morejo preboleti izgube Crnovic in da. se hočejo boriti za Buko-vino. Zlasti Besarabija in Podolska pokrajina sta žitnici Rusije in sta neprimerno bolj dragoceni, kakor severne pokrajine. Ce bodo torej Rusi od Črnega morja potisnjeni proti vzhodu, bo tudi konec vojne. Naši soviažniki vedo to prav dobro. Uradni nemško poročilo z dne 3. novembra. W.-B. Berlin, 3. novembra. Veliki glavni stan, 3. novembra opoldne: Sovražniki pustili so južno od Nieuporta morje čez brege. Vsled tega je v tej pokrajini vsako napredovanje izključeno. Dežele so za dalje časa uničene. Voda stoji deloma v moški visokosti. Naše vojaštvo Slo je iz preplavljenih krajev nazaj, brez da bi izgubilo može, konje, topove ali vozove. Naši napadi na Y p e r n napredujejo. Več kot 2.300 mož, večjidel Angležev se je v j e 1 o in zaplenilo tudi mnogo mašinskih pušk. V pokrajini zahodno mesta R o y e vršili so se hudi boji, ki so imeli za obe strani težke izgube, ki pa niso prinesli nobene spremembe tamošnjega položaja. Izgubili smo v nekem vaškem boju par sto mož in dva topova. Dobri uspeh so imeli naši napadi ob reki A i s n e vzhodno mesta S o i s s o n a. Naši vojaki vzeli so v šturmu vkljub hudemu sovražnikovemu odporu več močno utrjenih postojank, zavzeli so nadalje Chavonnes in Son-p i r, vjeli čez 1000 Francozov in zaplenili 3 kanone ter 4 strojne puške. Poleg katedrale v v Soissonu pripeljali so Francozi neko težko baterijo; njen opazovalec bil je na stolpu katedrale. Posledice takega postopanja so umevne. Med Verdunom in Toulom se je zavrnilo razne napade Francozov. Francozi so nosili deloma nemške plašče in čelade. VVogezah v bližini Markircha se je zavrnilo napad Francozov. Naši vojaki napravili so tukaj protinapad. Na vzhodu (proti Rusom) so boji še v razvitku. Spopadov ni bilo. Da se vzame neki za razstrelbo pripravljeni most, podili so Rusi dne 1. novembra s svojim 1. sibirskim armad-nim zborom civilno prebivalstvo pred svojimi predstražami. Najvišje a r m a d n o vodstvo. Rusi v Kavkazu nazaj vrženi. — Angleški par-niki potopili pomotoma grško torpedovko. K.-B. Kostantinopel, 2. novembra. Oncijelni, po agenci Ottomane razširjeni komunike pravi: Glasom uradnih, od naših kavkaških mej _ 4 _ prihajajočih poročil napadli so Rusi na večih točkah naše (to je turške) obmejne oddelke. Bili so pa prisiljeni, da se nazaj potegnejo; vsled energičnega odpora, ki so jim ga naši vojaki nasproti postavili, so deloma izgube imeli. V Srednjem morju so angleške križarke ogenj pričele in so neko grško torpedovko potopile, katera se jim je bližala, ker so jo smatrale za turško torpedovko. Ta dva slučaja kažeta, da so naši sovražniki na suhem in na morju sovražnosti proti nam pričeli, katere so že pred daljšim časom nameravali. Ves otomanski narod je pripravljen, zaupajoč na pomoč Boga, ki je edini varuh pravice in zvestobe, te napade zavrniti, katerih cilj je, uničiti našo eksistenco. Turški odpor. K.-B. Konstantinopel, 2. novemara. — Cuje se, da je pristanska (turška) oblast že pričela z zsplembo v pristanu se nahajajočih trgovskih bark. Turški načrti. Laški list „Secolo" poroča: Turki hočejo na raznih straneh in svetovnih delih vojno pričeti. V Palestini zbira se turško vojaštvo pod Zekki-pašo. V Samsunu stoji 200.000 Turkov in se pomika proti Kavkazu. 13. armadni k&r v Bagdadu pod Kiamil-pašo gre skozi Perzijo in hoče Indijo napasti. List »Messagero" poroča: Na egiptovskem in aziatskem bregu Suez-kanala zbira se močne tnrške vojaške oddelke. Vojaki imajo seboj mnogo kamel in 30.000 vozov z vrečami za pesek. Te hočejo v Suez-kanal vreči. Proti takemu mostu bi angleški kanoni ne mogli mnogo doseči. Napad na Odeso. K.-B. Frankobrod, 31. oktobra „ Frankfurter Zeitung" poroča iz Londona: Brzojavka, ki jo je prejel Lloyd, poroča, da je več neznanih torpedovk — brez dvoma so turške — napadlo Odeso ter potopile ob vhodu v pristanišče rusko topničarko „Doneč". Del posadke je utonil, bil pobit ali ranjen. Torpedovke so poškodovale tri ruske in en francoski parnik. Več prebivalcev je bilo UBmrčenih ali ranjenih. Turški uradni komunike o začetku sovražnosti. K.-B. Carigrad, 31. oktobra. Uradni komunike javlja: Iz izpovedb vjetih ruskih mornarjev in iz dejstva, da se je pri ruskem bro-dovju nahajal tudi minonosec, je razvidno, da so imele ruske ladje namen, izhod iz Bospora zapreti z minami in turško brodovje, bi bi bilo vsled položenih min razdeljeno na dva dela, popolnoma uničiti. Uvidevajoč, da je s tem izpostavljeno nevarnosti nepričakovanega napada in uvažujoč, da je Rusija pričela s sovražnostmi brez predidoče vojne napovedi, je pričelo turško brodovje zasledovati ruske ladje ter jih razpršilo. Naše brodovje je bombardiralo Sebastopol in uničilo v Novorosijski 50 petrolejskih zalog, 14 vojaških transportnih ladij, več žitnih skla-' dišč in postajo za brezžični brzojav. Naše brodovje je nadalje pred Odeso potopilo neko rusko križarko in težko poškodovalo neko drugo, takisto rusko križarko, ki se je tudi potopila. Potopila se je tudi neka ladja ruskega prostovoljnega brodovja. V Odesi in Sebaslopolu smo s svojim ognjem uničili 5 petrolejskih reservoarjev. Razglas. C. k. okrajno glavarstvo ptujsko naznanja s tem splošno odredbo: Prepovedano je osebe, ki hočejo poljedelske pridelke spraviti, na prodaj v mesta, trge in večje kraje loviti in jih nato takoj pregovoriti k prodaji svojih pridelkov; kmetje, ki donašajo svoje pridelke na trg, se zunaj sej- mnega trga ne smejo nadlegovati a kupčijskimi ponudbami. Prestopki te prepovedi se bodo po § 11 cesarske odredbe z dne 20. 4. 1854. drž. zak. štev. 96 kaznovali z globo od 2 do 200 K ali z zaporom od G ur do 14 dni. Razen tega imajo trgovci, ki bodo ravnali zoper to prepoved, pričakovati, da se jim po § 152 obrtnega reda zaprejo njih trgovine. Ptuj, 6. novembra 1914. C. kr. uradni vodja: Vitez pl. N e t o 1 i c z k a. III. razredna loterija 1. srečkanje decembra 1914 Naročila sprejema prodajalna Fanny Ankele c. kr. glavna zaloga tobaka Bleiburg, na Spodnjem Koroškem. 738 Kmetovalčeva opravila v mesecu novembru. Na domu: Pregledaj, če vsa vrata in okna v tvojem stanovanju, pri hlevih in shrambah dobro zapirajo. Pazi, da bode imel hlev nekoliko odduška, a tudi stanovanje pridno prezračuj in ne boj se preveč mraza! 0 mrazu postlaj živini s suhim nastiljem bolj ha debelo. Ce si grozdje pozno potrgal, poskrbi za to, da bo vrelna klet še nadalje primerno topla, da mošt, ki še ni končal vreti, popolnoma povre. Ako si pa zgodaj trgal, oziroma je tvoj mošt vsled primerne topline že dovršil vrenje popolnoma in se učistil, poskrbi da ga čimprej naj-prvo pretočiš. Ce si vse vino, nahajajoče se v vrelni kleti, pretočil, zapolni sode in zavehaj jih dobro, ter pusti nato okna kleti odprta o tihem, mrzlem vremenu. Mrzlota in svež zrak pretočenemu vino prav nič ne škodujeta, seveda le če še ne zmrzuje, marveč celo koristita, ker ga hitreje zorita. Žito večkrat pomešaj. Sadje in krompir pregledaj in gnilo odberi. Na polju: Spravi ajdo in peso pod streho. Njive preoraj čimprej mogoče v surovo brazdo, kajti s tem dosežeš, da bo zemlja spomladi ne samo rahla, ampak tudi bolj rodovitna. V Vinogradu: Ker je vsled slane večinoma že listje odpadlo, začneš lahko z jesenskim obrezovanjem trt. Najbolj primeren čas za gnojenje vinogradov je v tem mesecu, enako tudi za sajenje in podsajenje trt. Ko si trtne kolce posekal, deni jih namakat v 3% raztopino modre galice, kjer jih pusti kakih 14 dni, da se do dobra napojijo. Pripravljaj si ameriške kolči, a bilfe in cepljenke, če jih imaš, poruvaj iz trtnice in prisuj jih v vlažnem pesku ali pa v zemlji. V sadovnjaku: Starejše sadno drevje pretrebi in osnaži, mlademu mladike skrajšaj. Debla in debelejše veje namazi z apneoim bele-žem, a še boljši uspeh dosežeš, če jih namažeš ali pa poškropiš z dendrinom. Ako je le mogoče, prekopaj zemljo okrog mladega sadnega drevja vsaj 1 m na široko. Sedaj pričneš lahko s presajanjem oziroma sajenjem sadnega drevja. Ce še nisi nastavil lepivnih pasov, namazanih z amerikanskim lepivom „Tre sticky", je sedaj skrajni čas, da to ukreneš, sicer ti zlezejo pe-dici na sadno drevje in ti uničijo spomladi lahko ves sadni pridelek. Posebno pa varuj pred pedici vsaj tvoje črešnje, ki so prvi pridelek, kateri mnogokrat pomaga iz denarne zagate! Na vrtu: Pripravi gnojne gredice. Regrat pokrij z listjem, ali pa z listnatnim vejevjem, da ti bo spomladi zgodaj ozelenel. Vso drugo občutljivo zelenjavo, če jo že hočeš varovati mraza, pa pokrij z vejevjem, s koruznimi stebli, ali pa s slamnatimi odejami tako, da bo to pokrivalo oddaljeno 10—15 cm od tal. Peteršilj, korenje in zimsko špinačo posejaj. Na travniku: Pognoji travnike z gnojnico in umetnimi gnojili. V gozdu: V tem mesecu začneč lahko s sečnjo in trebljenjem gozdov, da tudi mlado gozdno drevje lahko podsajaš. („Prim, Gosp.") ©©©©©©©©©© Vojska •divja ia nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. T teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Skrb za varstvo rastlin v mesecu novembru. V zimskih mesecih, in sicer že od meseca novembra naprej, naj se prične z zatiranjem grozdnega molja. Pokončava naj se bube tega škodljivca, ki so skrite pod starim, od debla štrlečim trtnim lubadom, po' razpoklinah, po trtnih kolcih, v votlinah trsikovih kolcev itd. V takih krajih, kjer je običaj, da bo trte že koj po končani trgatvi deloma obrežejo, naj se od-rez8no rožje spravi čimprej iz vinogradov in uporabi za kurjavo. Kdor je privezal v mesecu avgustu ali septembru na trde slamnate snopiče, da se mu gosenice grozdnega molja v njih zabubijo, naj te sedaj pobere in jih opari z vrelo vodo. Tla pod sadnim drevjem naj se prekoplje tako na širokem, do koder sega drevesna krona, najmanj za dobro lopato (30 cm) na globoko. S tem prekopavanjem se uniči neštevilno v zemlji prezimujočih sadnih škodljivcev, bodisi da se jih spravi globokejše pod zemljo, kjer se zaduše, bodisi da se jih spravi bolj na površje zemlje, kjer jih ptiči požro, ali pa da vsled mraza poginejo. Potrebi naj se s sadnega drevja na njem obviselo suho sadje, prav tako sube, črvive in rakaste veje na katerih raste ptičji lim, pa tudi polomljene veje naj se skrajšajo in rane nato zamažejo s cepilnim voskom, katranom ali pa z ilovico. Ostrga naj se star labad, mah in lišaje s starejših debel in vej, kajti pod njimi je skrit mnogoštevilni škodljiv mrčes. Po dovršenem strganju naj se namaže debla in veje z apnenim beležem. Mlado sadno drevje se obvaruje pred gobcem razne divjačine, ako se priveze k deblom nagosto trnjasto vejevje, obda z žičnato mrežo, ali pa ovije krog njih trnasto žico in drug temu sličen material. Potrebi naj se z drevja goseničja gnezda in prsteničarjeva jajčeca, ki so prilepljena v obliki prstanov krog tanjših vej, kakor tudi jajčeca zlatoritke, ki so po drevja v celih kupče-kih, pokritih z rumenkastimi dlakicami. če se je zapazilo poleti po jablanih krvavo ušico, naj se jo pridno zatira pozimi in sicer s tem, da se namažejo napadena mesta z emulzijo obstoječo iz petroleja in milnice. Z zatiranjem te ušice naj se prične že meseca novembra. Vsak sadjerejec naj previdi še pravočasno debla svojega sadnega drevja, osobito pa čreš-njeva, z lepivnimi pasi, da se polove metuljčki zimskega pedica, kateri prilezejo iz tal in lazijo na drevje takoj o prvih mrazovih. Prednost pred amerikanakimi lepivi imata v naši državi izdelani lopivi in sicer „Šotor', katero izdeluje tvrdka R. Avenarius na Dunaja in „Victoria", katero izdeluje tvrdka A Propfe v Ustju na Češkem. Poleg drugih smo samo preskusili tudi ti dve in našli, da popolnoma odgovarjata namena. Po polju in travnikih naj se pridno zatira plevel, osobito pa raba (ornica); jesenski pod-lesek naj se izruva s čebulami vred. Nadaljuje naj se s pokoučavanjem poljskih miši, osobito pa po deteljiščih, in sicer na oni način, ki smo ga že ponovno priporočali. Po špargerah naj se, če se še ni, izruje vsa stebla čim mogoče globoko iz tal in jih nato na licu mesta sežge. Store zeljnic, kateri so napadeni od kljunotoja in zeljne mušice (krof), kakor tudi one napadene po zeljni herniji, naj se skrbno izruje in sežge. Nikar naj se ne seje slabega žitnega zrnja, kupljenega poceni, kajti iz takšnega semena ne bo prida. Snetljavo in plevelno žitno zrnje naj se nikar ne seje. Po riji napadeno in snetjavo žito naj se pred sejanjem namoči v bakreno-galični ali pa v formalinovi raztopini. ■ V mesecu novembra se tudi lahko kaj nkrene v prid koristnim pticam in sicer v prvi vrsti s tem, da se jim preskrbi umetna, naravnim podobna gnezdišča in nastavi obenem kr-milnice ter ptice pozimi krmi. Z druge strani pa se toplo priporoča, naj se pokončoje škodljive vrabce. („Prim. Gosp.") Razno. Prodaja stare šare v Ptuju. Kakor znano je posebni odbor ptujskega društva „Rdečega križa" nabiral staro šaro v hišah mestnega prebivalstva, ki jo je potem na javni licitaciji prodal. Donesek te zbirce in licitacije znaša več kot 1000 kron. Ta denar namenjen je nabavi posebnih štrozakov za pod orožje poklicane vojake, nahajajoče se v Ptuja. Vkljub lepemu uspehu zbirce je znesek še premajhen, da bi zadoščal vsem potrebščinam. Zato prosi omenjeni odbor društva „Rdeči križ" še enkrat cenjeno prebivalstvo Ptuja in okolice, da naj zopet ta ali oni predmet, ki ga doma itak ne rabi, tej zbirci odda oziroma daruje. Due 8. in 25. novembra ob 8. uri zjutraj se bode namreč zopet vršila licitacija te stare šare. Popravek. V eni zadnjih številk poročali smo po neki vesti slovenskih ljubljanskih listov, da e tukajšnji advokat g. dr. Tone Gosak na južnem bojišču padel. Zdaj nam poroča gospa Emica dr. Gosakova, da je ta vest napačna in da se njen soprog nahaja živ in zdrav na bojišču. Veseli nas in upamo, da bode pregovor resničen, češ da tisti dolgo živi, katerega se za mrtvega proglaša. Padel je na severnem bojišču jako priljubljeni in splošno spoštovani c. ia k. hauptmaa saperjev g. Nikolaj P o p p o v i č. Truplo padlega junaka prepeljali so v Ptuj in so ga pod velikansko udeležbo na mestnem pokopališču pokopali. Čast junaka! V vojni ranjeni. V Gorico dospeli so med dragimi tudi sledeči ranjeni vojaki; M^rti H a-sel od 14. lovskega batajlona, Štefan Brezo v n i k in Feliks G a b r i č (oba kolesarja), vsi doma v Maribora. Tatica. V noči na 31. oktobra bil je iz hleva posestnice Frančiške č n 1 k v Ostervici pri Celju 500 kron vredni vol ukraden. Dragi dan prodala je neka okroglo 20 let stara deklina vola mesarju v Žalcu za 300 kron. Tatica se piše baje A i b i s ali U r b i s in je iz Trbovelj pristojna. Od vojnega sodišča. Pred c. k. deželno-brambenim sodiščem v Gradcu imela sta se radarja Jožef Gojogoršek in Martin Bruck-m e i s t e r, ker sta se kot rudarja od dela odstranila zagovarjati. Gojogoršek bil je obsojen na 3 mesece, Bruckmeister pa na 4 mesece zapora. — Črnovojnik Franc G r a b n e r bil je pri železniški straži v Vuzenici. Odstranil se je od straže in se podal v gostilno ter se tam napil. Bil je na 6 mesecev težke ječe obsojen. Spodnji Orauburg. Poroča se z dne 3. novembra: Včeraj so v Kremsbriicke pristojnega kotlarskega pomočnika Antona Kratzwald aretirali in zvezanega vojaški sodniji v Gradcu oddali. V ruskem vojnem jetnlštvu se nahaja enoletni proptovolec 47. inf. polka Alojz G a b e r c, rojen v Črešnjovcah pri Slov. Bistrici. Nahaja se v Kijeva, medtem ko bo ga že smatrali za mrtvega. V Sevnici cdstopil je župan g. Mihael Starki. Za župana bil je izvoljen g. Ludvik Smole. G Starki, ki je bil 44 let član sev-niškega občinskega zastopa, imenovali so ga za častnega župana. Ob tej priliki daroval je 100 kron za tamcšnje ubožce, 100 kron pa za „Rieči križ". Trojčke je dobila Marija P r o s c h, žena nekega brezposelnega delavca v Gradcu. Trojčki in mati so zdravi. Konji na ruskih bojiščih. Posebno žalostna je usoda konj na ruskih bojiščih. Ceste so vto-nile v blatu, kolesa se zarijejo globoko v močvirnata tla, uboga živina se napenja in vleče kolikor more, toda končno le oneraore. Konji postajajo po kolikodnevnem pohodu tako trudni, da jih ne vzdrami nobeua beseda, nobeden udarec. Kakor bi spali vlečejo nekdaj tako ponosni sedaj pa popolnoma mršavi konji svoje vozove ter cepajo na cesti, kakor muhe. Dragi stoje izpreženi poginjajoči ob cesti, enega ali drugega se usmili dobrosrčen častnik ter mu 3 krogljo iz revolverja skrajša trpljenje. Tu pa tam vidiš, kako se kaka uboga para opoteka k najbližjemu gozdiča in se zgradi k zemlji. Eden ali drugi pa si vendar opomore. Bolj iz navade, kakor iz potrebe odtrga malo trave, nekoliko listja in ponoči se ga morda usmili kak kmetic ter ga spravi v svoj hlev. Konj si morda opomore in spomladi bo vlekel tam, kjer je obuemogel pod težo vojnega voza, miroljubno orodje priprostega pluga. Mnogi konji imajo občudovanja vredno naravo. Navzlic naporu, navzlic naravnost smrtni utrujenosti se držijo ti konjski junaki, ko jim že seno in oves ne dišita več še tako dolgo, da privlečejo top na pozicijo. Neki artiljerijski častnik pripoveduje, da s) konji njegove baterije spravili topove z naravnost neverjetnim naporom do same pozicije. Ko pa jo eksplodirala v bližini sovražna granata, se je zgrudilo osem konj kakor od strele zadetih, akoravno ni priletel na nje niti drobec. Do smrti utrujeni so poginili zadeti od kapi, strahovito prestrašeni od silnega poka. — Vojaki, ki prihajajo z bojišč pripovedujejo o svojih konjih marsikatero ginljivo zgodbo — tudi živina pošilja na krvave poljane svoje žrtve in — junake. Življenje v strelskih jarkih. Vojni poročevalec Scheuermann slika življenje vojakov v strelskih jarkih na francoskem bojišču. Vojaki so m» v strelskih jarkih uredili čisto po domače in no spravili v jarke celo tudi divane in naslanjače. Povsod je poskrbljeno za slamna ležišča in pokrivala. Zelo skrbno s> prirejene priprave za kuho, pri čemer je treba gledati na to, da d;m ne izdaja, kje se nahajsjo vojaki. Nemci so spravili celo klavirje v strelske jarke. Neki učitelj klavirja iz Porenščine je igral klavir v najhujšem ognja in ni izgubil takta niti tedaj, ko je drobec šrapnela opraskal klavir. Vkljub resnemu položaju so vojaki razpoloženi kar najbolje. Francoski strelski jarki so tupatam oddaljeni komaj po 40 do 50 metrov. Med pol-dnevom in dvemi je navadno, kakor bi se dogovorili, na obeh straneh premor. Poročevalec zatrjuje, da se na obeh straneh ozirajo na razne druge človeške potrebe, če hoče kdo iz gotovih človeških vzrokov za nekaj časa izginiti iz jarka, dvigne puškino kopito in takoj nastane premor. Navadno odide tedaj tudi od sovražnikov kdo iz jarka kot nekak talec. Nemški vojaki so ope-tovano zapazili, da se nahajajo v francoskih okopih tudi ženske. Ko je neki dan med „premorom" zaigral omenjeni učitelj na svojem klavirju veselo poskočnico, so prihitele iz francoskih jarkov prav fletna dekleta in brezskrbno zara-jala. Toda kmalu se je zopet začel krvavi ples in strojne puške so zaregljale turobno pesem žalostinko. Dojenca Odstaviti je dostikrat težavna stvar in zato svetujemo doječi materi, naj sprva daje v dojilni steklenici otroku po enkrat na dan nekaj Nestlejeve moke, ki je skuhana na sami vodi. Polagoma naj se pa daje po dve, tri ia več takih porcij; otrok se pusti odstaviti brez težav, se krepko razvija in krasno uspeva. — Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri: Henri Nest'o, Dunaj, I. Biberetraase 2. S. V8tavljenje postopanja zoper na Spodnjem Štajerskem aretirane duhovnike. »Grazer Volks- 6 — Watt" poroča: V mariborski (lavantirski) diecezi eo 17 dohovn'kov zaradi suma veleizdaje, prijateljstva do Srbov itd. aretirali in sodniji oddali. Od tth se jih je 16 izpostilo, ker vojaška eod-nija ni mogla dokazov dobiti. Imena izpuščenih teb duhovnikov so: predmestni kaplan Franc Singula (Sv. Magdalena pri Mariboru), kaplan Johan lic (Rose), kaplan Franc Škof (Gams), župnik Fr. Volčič (Brezno), župnik Vincenc Lovrenčič (Št. Ožbalt), kaplan Janez Bozioa (Žueem), kaplan Marko Krajnc (Ribnica), pater Peter Žirovnik (Št. Vid pri Ptuju), žapnik Martin Medved (Laporje pri Slov. Bistrici), dekan Jožef Cizek in kaplan Janez Razbornik (oba v Jarenini), župnik E. Vračko (št. Ilj), župnik Vid Janžekofič (Vičina), kaplan Franc Polak (Hoče), žnpnik Anton Ravftl (Cirkovce), župnik Andrej Bračič (Lembah). Le proti župniku M u r š i c u iz Frama se nadaljuje preiskava zasadi žaljenja Veličanstva. Izpuščen je bil iz vojaške sodnije tudi gostilničar Mahorič iz Ptnja. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) K.-B. Dunaj, 5. novembra. (Uradne.) Tudi so se včeraj vršile operacije naše armade nemotene od sovražnika. Južno VVislok-izliva vrgli so nazaj vojaki sovražnika iz vseh postojank; vjeii so čez 1000 Rusov in zaplenili več strojnih pušk. Ruske izgube. K.-B. Frankfurt, 5. nov. „Frankf. Ztg." poroča, da so Rasi le v bitki ob reki Weicbsel izgubili nad 200 oficirjev neke kavkaške divizije, m. nj. dva geiieralmsjorja in tri oberste. Zaduje vesti. Nemška armada napreduje na celi črti. — Nemški podmorski čolni napadli so pri Yar-mouthu Angleže in jim napravili mnogo škode. Obstreljevali so tudi angleško obrežje, kar je povzročilo velikanski strah med prebivalstvom. — Rasi so bili v Kavkaza od Tarkcv nazaj vrženi. — Egiptovska vlada je Angliji vojno napovedala. Od danes nedelje dne 8. novembra naprej do preklica se ne pobira na ptujskih trgih (Platzgebuhren) reč. Trgovcem je šele od 9. ure zjutraj naprej nakup vsega blaga Ako vsm je T*Se zdravje drago, Bilajte danažnji Lyaoform-hzerat in jahtevajte. zanimivo knjigo „Kaj je higijcna?" zastonj cd kemika C. Hubmann, Dunaj XX., Petraschga^e i. prost. Loterijske številke. Gradec, dne 28, oktobra: 81, 70. 62, 44, 57. Trst, dne 4. novembra: 57, 7, 80, 43, 29. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tadi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem ozira neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. .Štajercev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah „Št aj erca." 3. Agitiralza „Š ta j er ca.B g^jj"* Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnico zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! Vsi na delo za naš list! V nedeljo, 8. nov. 1914 od 8. ure zjutraj naprej v PTUJU, Florianiplatz VELIKA pohištva, perila, obleke, igrač in sploh stare šare v prid „Rdečega križa". Pridite vsi! Župan: Jos. Ornlg. Kupiti se išče: 100 do 500 m3 borovega in smrekovega okroglega lesa, primernega za rezanje. Ponudbe na Richard Tolazzi, v O r m o ž u. 788 Zimska garnitura samo K 8*90. Brez konkurence cena I Mi pustimo zdaj v ?ojne~ času od mnogo br< zposelir delavcev 10 zimsko volnen garnituro izgotoviti in s-tedaj v položaju, prodaja ^_ to kcmplttno g; rnituro x- brez konkurence n'zki c;ni i, ° Ta zimska volnena garnitur S. S obsega: I izborno delani j " 5 c topli telovnik z rokavi, I ja — dobro štrikana gorka snež" havba, I par jako topi' dobrih rokavic, I par izbo nih goik.h „pulswarmerjev" iu se to kompletno zims volneno garnituro po žrljt sivo ali pa temno-barvno o nas 0^" samo kratek čas ***H za brez konkuren nizko senzacijsko ceno CQtllrt liT fi*QO Pr°daja. Edina razpošiljate ialiiU IV O /v po povzetju skozi: Eksportno hišo M. Svvoboda, Dunaj 111.(2., HieBgasse 13-114. Senzacijski pojav nature XX. stoletja. Zastonj naznanim \sakomnr možnost ozdravljenj po mojem staro priznanem domačem sredstva o dolgoletni 737 prsni bolezni, astmi in kašlju. Prosim priložite znamko za odgovor. D. Wacowsky, Pilsen (Češko) poštni predal 150. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah vpeljajte v vsaki hiši iz vrstne „S tajerčeve-•užigalice V velikem te jin naroči naravnost pri „L an aero an k', Dunaj i., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAVViTSCfl PTUJ, in vseh drugih zalogah Dva učenca s polno hrano in stanovanjem iz dobre hiše, sprejmeta se takoj pri kleparskemu mojstra M. Teichner v Ptuju. 739 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Johann Turtschitsch, pekovski mojster Gosting b. Graz. 7a oc Komi nemščine in slovenščine zmožen, bolj prileten, soliden in zanesljiv, se takoj sprejme. Kje? pove uprava lista, g UČENEC iz dobre hiše, zmožen nemščine in slovenščine, se takoj sprejme pri Artenjak & Schosteritsch, špecerijska trgovina v PTUJU. 7gaj» j« od j 18. J. 1. m imatok n.dolj.b in | pmnikik od U. is II. m *«poHnt.| 1 kopeli s Tročimzr«™«, paro „Br»u»>k»d" i rjuho K —• 70 Brata Slawitscia « Ptuju ikriuipliti ii IiHrtitjiiH ^priporo8»U iiTretn« firalnt »troj« (NihmMchinen) po iledeči ceni: | 6inf(er A ročna malina K 60"— Singer A .... K 80-— 70 — Dtirkopp-Sirigar . K 70-— 80— Dtrkopp-Rineachiff za šivilj. .......K130-- Dilrkopp-Zentralbobbin ta Sifllje . . . . .K 140 — Durkopp-Ringschiff za krojače......K180 — OSrkopp-Zentralbobbin mit Tmenkbattm OberteU, LuiuMnmUttung..............K160—180"— Bartopp-Zvlind.r-Elaitik aa otYliarj.......K160—180'— Minem A..............'. . . . K120 — Minerra C ta kroja«« in Serijarja........K160-— Howe C m kroja"« in čevljarje.........K 90— Deli (Bestandteiie) za nakonrtna itroje — Najine cene «o nil)» kakor povsod in M po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnoat je le listim znana, kateri imajo maiine od las. Cenik breiplaiat. ■> zanesljliv, ki se razcme na vsa dela, se a 1. novembrom t. 1. sprejme pri Franz Karbeutz, Celje. 722 Majerske in viničarske družine . z večimi delavskimi močmi se sprejmejo. Vprašati pri „Hotel StadtWien", Maribor, Tegetthoff-strasse. 71* Ni zamenjati s podobnimi ponudbami! Namesto K 12*— samo K. 5*50 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam valcd tega par pod proizvajalno ceno za samo K 550. — Se dobijo za gospode in damcin v vsaki velikosti, Posije po povzetju Eajporloa ia ..Perfekt"Jimaj, Vil., Nemi s^S-™ Naročitev trt iz združenih državnih in deželnih trsnih nasadov za spomlad 1915. S ajerski deželni odbor imel bo za prodati (zastonj se nič ne odda) v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških tit in sicer: 1. 7C0.C0O cepljencev, večinoma cd laške graševine, belega burgundca, silvanec, mosler, traminec, mali rizling, mu-lkate!ec, muškat-silvanec, gutedel in Wildbacher, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis, rupestris Montikolo ali rupestris Goethe št. 9. 2. 150.C00 korenjakov od preje imenovanih podl2g. 3. Dva in pol milijona ključev od zgoraj imino-vauih tieh podlag. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 za vse diuge. II! 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge. III. 1000 komadev ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1500 cepljencev in 3C00 ko-erijakov ali 6000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravoaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. I. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi. Občn^ki predstojniki morajo Upolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajer-kim posestnikom in morajo tud: o-.i naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da ima;o res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo tre odkszale, in se mora znesek irplačati pri prevzetju. AI.-0 se trte odpošljejo po železnici, se bo znese": pcvztl. Stroški za vzaitek in dovoz se bodo posi-bej zaračtiniii. Na vsakem naročilu ie natanko navest: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), biva'iscc in stan naročnika ; 2 davčna nbčinn. v kateri se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti ; 3. vrsta trte (sorta), katero želi ; 4. zadrja poStna ali železniška postaja. Ako bi zažeijena vrsia pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si uaročilec tega odiočno ne prepove. Tite se morajo od naročnikov ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljfjo, pa takoj po vsprejemu pregledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec, oktobra 1914. ;;:& Od staj. deželnega odbora. Edmund grof Atlems. Stev. 42668JU II 5 07 RA 728 Štajerski deželni odbor je sklenil, da v namene temeljite izobrazbe viničarjev t amerikanski trsni kulturi in v obratu sadno-drevesne šole ter v napravi sadnih vrtov in ravnanju z njimi tudi leta 1915 priredi po en stalni viniearski tečaj i. s. na 1. deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu; 2. deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru; 3. deželni viniearski šoli v Zgornji Radgoni. Ti tečaji pričenjajo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom 1915. Y Silberbergu se bode 26, v Mariboru 14, in v Zgornji Radgoni 14 posestniških in viničarskih sinov sprejelo. Ti dobivajo na imenovanem zavodu prosto- stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za preddelavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabljivosti. T svrho sprejema v enega teh tečajev morajo prosilci svoje koleka proste prošnje do najkasneje 6. januarja 1915 deželnemu odboru odposlati. V tej prošnji je izrecno opomniti, v katero preje imenovanih viničarskih šol želi prosilec vstopiti. Prošnjam je dodati: 1. dokazilo o končanem 15. letu življenja; 2. nravnostno spričevalo, katerega mora župnijski urad potrditi; 3. Zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na nobeni nalezljivi bolezni; 4. odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. decembra 1915 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izobrazbe se tikajočim naročilom deželnih strokovnih organov pokorili. GRADEC, oktobra 1914. Od štajerskega deželnega odbora. Edmund gprof Attems 1. r. 323 - 8 — Le nobene< pred azijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo skozi bigijenični način življenja sigurno varovati. Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo soaioost Umivajnjo večkrat na dan obraz in roke in dajmo vsakokrat v umivalno vodo nekaj Lysoform desirfekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greifswaldskem zavodu tajnega svetnika oref. Loeffler uniči 2% »a, I«y-soformova tekočina tekom ene minute baciljne kulture Cholere vibrio. Lysoform naj bode povsod v zalogi. Cene originalnih steklenic so K —80, 160, 2 80 in 4-60 v vsaki apoteki in drožeriji. Na željo pošljemo vsakomur zastonj in franko jako zanimivo brošuro od kralj, svetnika Aladdr Komadi, direktorja rešilne družbe, z naslovom: >Kako se vari jemo pred kolero«. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvodov. 40 Dr. Keleti & Muranvi kem. fabrika, Ujpest. 1 k| tirih šlis.-.i.ih 2 K; boliših 8 K Wk;ii« pol belih 3 K 80 h: MIh 4 K; bell« icshklh 6 K 10 h. 1 kg r.sjf.!iej»:b sntieso belih, ji Mitih 6 S 40 h, » K■ 1 kg flaurca (Daunen) »iveji 6 K, 7 K ; belega 19 KJ; najfinejši pr«ni t? K Ako ie vtame 6 K, potem franko. £88* 8ots»e psstaija -"JŠa v-, kropken. rdečega, »iavegt, belega ali rumenega nsnkinga. 1 taksa*, 180 en dolg,' 120 e«o Jirok, z % glavnima klazlnaut, vfi&ks 8K» cm dolga, 60 cm aiK>ke. napolnjene r. novim, ime ir>ia-ra in ftanmaitim lerjcm za poBtelje 16 K; pol-dsune 20 K; !»>»• 84 K; poiarncnu tuhanti 10 K, 12 K, 1* K, 16 K; olavne blulra S K, S K 60 h, 4 K. Se posije po povzetju od IS K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar tt B M dopada denar naiaj. S. BataiSCit, DoSChenitz Nr. 7I6:1 četke (BShiEB«) ("enik grati« In franko. 'i 823 jj BB9BBOi Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20 — S m K 25-— ' 3'/. K 30- i m dolge Wasserdichte Pterdedecken — rujavc 190 m dolge po 10, 12, 15 kron, priporočata Slawltsch in Heller « Ptuju trgovina z blagom. 243 Vincilira treznega, marljivega in z večimi delavskimi močmi, katere znajo vinograd same obdelovati, išče se pri gosp. Josipu pl. Kiepachu v Križevcu, Horvatska. 724 iročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 224 Mostna DosredovaSnica (Wohnung- und Dienstvermittlung) za 10» službe« učence« stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vr&t usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarjs, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 rifl K 6'20. KAVA 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10'— franko po povzetja. V« klgr. veleprima najfinejši čaj K t'— oddaja A. Schapira, eksport kave in čaja Galanta 490, po3trestante. 407 Domača sredstva, drože, kemikalije, kirurg. in gumi-blago, fino milo in par-fumerije, obvezne snovi, obveze za ženske, štofe za posteljne vloge, mineralne vode, redilne preparate, desinfekcijska sredstva ter vse potrebščine za negovanje bolnikov, otrok, trupla In njegovanja kupujete najboljše v drogeriji in sanitetni trgovini „zlati križ" Mag. pharm. Viktor Hayd £97 FSrbergasse Xr. IS Ptuj poleg Josefa Fiirst. — Liferent za „Rdeii križ" in ta e. in kr. rezervie »pitale. — Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. ;1 1 Komi zmožen nemškega in slovenskega jezika, strogo soliden, dobi dobro službo pri S Liszt & Brodnjak, Stridau p. Ljutomeru. Čekovnemu računu št, 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. • # priporoča »e glede vsakega med kranilnične zadere »padajočega posredovanja, istofako tudi za posredovanje vsakorsnega posla * avgt. ogersko banko. Strankam »e med uradnimi urami zadovoljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem ic~ : vstreže. x « # S) ObŽenje $t $xav8t. ogersk«$ $ banko. i$ * m Ravnateljstvo, m m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. nn Koss, Celje u zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kai kmet le potrebnje, naj si bode manufaktupno blago, gotovih oblob za moške, ženske In otroke, klobuke, čevlje« sploh obutalo, strikane In eifoneste srajce, kravate, otročje vozičke, na* ------================ grobne venca In trakove, a eno besedo vse. ===================.------ -J -—A-;tv. V.rl I U.ri Tiskal: W. Blank* » Pta'a. 28