V (ELOVO 11*47. Halfsmnl m® m nimaa James Leam,. w' D E VIS T V 0. fimiiiii mih 9 mm mn z a r M\$UO MLADOST. riixx ifirts. -^»asso^^^-ssgs^sss-- r Celovci 1847. ^alisuii ino na prodaj ima Janc/. Leon. O kako lep je čisl rod, ki sc čednosti uveli. zakaj njegov spomin je večen, ker per Bogu in pcr ljudeh hvalo ima! Tako govorijo bukve modrosti božje v’ 4. 1. Čujte ino molile, de ne pridete v' skušnjavo, Detli je scer voljen, meso pa slabo. Tako opominja Jezus na oljski gori v’ svoji smertni bridkosti, per s. Matevži v’ 26, 41. To je volja božja , vaše posvečenje, de se zderzite nečistiga djanja, de vus vsaki ve svoje lelb ohraniti , v’ svetosti, ino časti, ne po gnanji poželenja, kakor neverniki , ktcri Boga ne poznajo. Tako piše s. Pavl Tesalonicanam v I. listi v 4. - 5. A a g’ <4 v o r, žalostno je gledati sberbno obdelan vert, bedar je huda slana mlade rože omorila, in žlahno cvetje sadunosniga drevja merzel sever 1) osmo¬ dil. — Priden vertnar za svojim rožcam žaljuje, ino brnet milo zdihuje, ker sadja ne bo. Cel svet je božji vert, cvelece drevefa v J njem so mladi fantje ino deblice. Sveta čistost je njihov cvet, ino žlabna roža je nedolžnost njihoviga serca. — Alj bdo bi ne jokal, viditi toljbo nedolžnosti zapeljane, toljbo fantov ino deklic nesrečnih. Zapelivost jim je serce omorila ne¬ čistost lepoto devišlva odvzela. Veliko jih je že zapeljanih, dosti jih pa na pol pota stoji. Ne bo žlahniga sadja, ne pridnih ljudi, abo pošte¬ nih fantov ino deklic ne bo. — Najde se jih še, hvala Bogu, čistih mladencov, ino nedolžnih devic, zvestih prijatelov inc prijatlic Jezusovih. O de bi se zapeljati ne dali, debi ostali nedolžni! Kdor časno srečo ino večno izvelicanje lju¬ bi, naj brani, bar more, de nam zapelivost lju¬ be mladine pomorila ne bo. Kakor velika po- vodnja se nečistost crez vse stane razliva; abo mladost pred nečistim potopam ne ovarjemo, bojo tudi srečni časi se z njoj potopili. Pricejoce bubvice ber.šansbiga devi.štva, če ravno malo, naj enoboljbo pomagajo saj derec 1) Krivec, merzel veter, VI potok sovražne nečistosti zajeziti, ki mladen- cam časno in večno srečo jemlje. Le nekolj- ko kratkih naukov je za deklice mlade, pa za dobre, poštene duše dovolj, ki vbogajo rade. Terdovratnih se tudi dolga pridga ne prime. Ljube deklice! zdaj je še vašiga živlenja vesela spomlad ali vigred. Zdaj so dnevi (dni) vaše sreče, ako lepo, cisto ino pošteno živite. Hitro bo prišlo vroče poletje, po tem hladna jesen težavne starosti; zadnic pa tiha zima va¬ še smerti. Truplo bo v hladni zemli počiva¬ lo, duša pa vživala, kar si hote od svojih mladih Idt zaslužile. Kar zdaj sejete, hote en¬ krat žele: Mislite na svojiga, Stvarni¬ ka v’ dneh svoje mladosti preden 1 e’- ta pridejo, od katerih porečete, de vam ne d o p a d e j o. i) Sovražnikov svoje čistosti imate veliko, pa prijatelov tudi. Te bukvice naj vam jih kažejo. Radejih berite, premišljujte zapisane nauke, pa tudi živlenje božjih Svetnic, vaših ljubih prijat- lic v nebesih, pregledujte. Molite, in prosite Boga za milost ino pomoč, hoditi po njih svetih stopinjah , ino se z njimi veseliti tam, kjer vsmi- len Jezus tudi za vas krono vecniga plačila per- pravleno ima; ki hodi hvalen vekoma! 1) Pridgar 22 , 1. I. ilalmo§t deviškiga stana. Oce nebeški je dal človeku lepo angelsko oblačilo nedolžnosti, kedar je vstvaril moža ino ženo. Pervi štariši so nam oblačilo ne¬ dolžnosti zgubili;, spet 'ga nam je'Jezus zadobil, ker nas je na svetim križi odrešil. Sveta mati katolška cerkuv nam ga v’ njegovim imeni pe’- svetim kersti poda, ino reče: „Obleci belo oblačilo nedolžnosti, katero n e o m a- dežvano pred sodni sedež Gospoda naši ga Jezusa Kristusa pernesi, de bos imela večno živlenje. To kerstno oblačilo nedolžnosti pomeni sicer čistost od vsakiga greha, alj posebno za- popade čistost od gerdih grehov nečistosti ali prešestvanja, ki jih šesta zapoved božja prepo¬ veduje, ino se še imenovati po besedah sv. Pavla med nami ne smejo. 1) Trojno je dušno oblačilo čistosti: pervo deviško, drugo zakonsko ino tretje vdovsko; nar lepši je vender med vsiin angelsko obla¬ čilo devištva. 2) Prijela si ga, keršanska de¬ klica! per svetim kersti, ker je tebe Bog sveti l) Efez. 5, 3. 2) >S. Hironiin. 8 Duh posvetil, de si postala otrok božji, sestra Jezusova, svete matere katolške cerkve družica, ino nadobnica ali jerbica kraljestva vebeškiga. Le v’ oblačili čistiga devištva Bogu nar dopadeš. Svet je tudi zakonski stan, Jezus sam ga je posvetil; pa veliko lepši ino imenitneji je stan deviški pred Bogam ino pred ljudmi, ako se v’ njem popolnama cisto živi. Zavolj kraljestva nebeškiga, pra¬ vi Jezus, so eni sklenili po deviško živeti. 1) Ravno tak svetuje sv. Pavl, rekoč: Zavolj devic nimam od Gospoda vka- ze, vender vam svetujem, de vam je boljši tako biti. (Je se devica omoži, ne greši, ker je to perpušeno. Boljši je omožili se, kakor od hudih želj pre¬ magani biti. Vender želim, de bi brez skerbi zakonskih bile. Devica misli na to, karjeGospodoviga, de bi na te¬ lesi ino v’ duhi sveta bila. Katera je pa vdana, tudi misli, kar je tega sveta, Itako bi možu dopadla. 2) Svet je zakon, to de nižej od svetiga devištva; popolnama čistost pred Bogam nar vec velja'. Kakor se sveti na jasnim nebi svetla denica med zvezdami, tako se sveti na zemlji med de¬ klicami cista devica, ki zvesto varje nedolžnost svojiga serca. Lepa juterna zarja ljubeznivo hri¬ be ino doline poliva, ker nam vesel dan ozna- nuje: blago lice deviške nedolžnosti napove- 1) Mat. 19. 12 . 2) I. Korint, 7, 2534. 9 duje veselo časno ino večno živlenje. Nedolž- nost dušo Kogu nar bližnej stori: ino Itd or čistost ljubi, bo prijatel nebdškiga kralja. 1) Le Marijo precisto devico si je vsmilen Je¬ zus za svojo mater izvolil, ino le svetiga Jožefa, Marijniga čistiga ženina, si je za svojiga var- ha izbral. Med vsim' svojim’ vučenčami je sve¬ tiga Janeza nar bolj ljubil , ker je deviškiga stanu bil. Le ciste duše so na zemlji Jezusove neveste, ino bojo njegove tovar.šice v nebesih, ki bojo njega, nedolžno Jagne, spremljaje novo sveto pesem pele, katere noben drugi znal ne bo. 2 ) Telo ciste device je posvečen tem p el božji, v’ k a t e rim sv. Duh prebiva, 3) ino nedolžno njeno serce je izvolen Jezusov tron. Ciste device so družice angelov, ino cvet ker- sanske cerkve. 4) Veseli se, cista duša! svojiga devištva, ono je pervi dar neskončne ljubezni ino milosti božje; naj pa tudi bo tvoja nar perva skerb, tajisto čisto ohraniti. Srečna si deklica, Jezusova nevesta, Ma- rijna hčer ino tovaršica angelov, dokler ne¬ dolžno živiš; ako pa svojo srečo enkrat zapra¬ viš , cel svet ti je več povernili ne more. Ve¬ lika je vrednost čiste nedolžnosti; ona več ve¬ lja, kakor vse zlato ino srebro celiga sveta. Ni noben žlahen kamen toljko vreden, kolj. 1) Pripovesf. 22, II. 2) Skrivil, razod. 14, 3, 3} I. Kor, 3, 16, 4} .S, Ciptijan, 10 kor cisto deviško serce; velika je pa tudi nevar¬ nost tajisto zgubiti. Velik zaklad imamo- pravi sv. Pavl, pav’slabih perstenih po‘ sodah. 1) Kakor se ose ino muhe le nar žlah- nej sadja lotijo, tako tudi sovražniki deviške nedolžnosti, de bi jo zapeljali, ino ji vzeli nar žlahnej blago. O kako potrebno je, deklica mlada! de sovražnike svoje dobro spoznaš, ino se jih skerbno varješ; zakaj, nar veci nesreča je ta, ce kdo sovražnike svoje za prijatle ima, se jih ne zogiba , temuc jim v’ roke gre, ino jih clo jiše. Taka se rada nar pogoje nespa¬ metnim divicam godi. > Vsmilen Jezus opominja svoje vucence ino v učenke, naj se posebno tistih goljufnih prerokov, varjejo, ki pridejo v' prijaz¬ nim ovčjim oblačili, se nedolžne ino lju¬ beznive delajo, znotraj pa so zgrablivi volki. 2) Ravno taki so, ljuba deklica! sovraž¬ niki ino sovražnice tvojiga devištva. Zatorej poglej, ino premisli¬ li. D c v 6 t nar hujih sovražnikov ino sovražnic deviškiga stana. 1. Perva sovražnica devištva je posvetna ljubezen, ki mlado serce v' posvetne reci zakople, de na Boga ino nebesa pozabi: Ti 1) II. Kor. 4, 7 . 2) Mat. 7,14. 11 si posvetna, ako te dobro jesti ino piti bolj veseli, kakor pa Bogu zvesto služiti; — ce rajši poslušaš nesramne marne, kakor pa božjo besedo; — ce se raji pogovarjaš od praznih reci, kakor od keršanskiga nauka; — rajši poješ klafarske, kakor pa svete pesme. —Ti si posvetna, kedar jišeš moštvam 1) dopasti, se tako nositi ino zaderžati , de bi za teboj gledali; kako bi Bogu dopala, pa tebe malo skerbi. Ti si posvetna, ce svojo juterno in večerno molitvo opušaš, angelsbiga cešenja ne moliš, službo božjo zamudiš, ob nedeljah ino praznikih rajši pohajaš, kakor bi v’ cer- kvo hodila. Ce ti po šegi posvetnih ljudi živiš, svet ljubiš; Bogu ino pregrešnimu sve¬ tu pa dopasti ne moreš. Kdor ni z’ m e- n d j . pravi Jezus, je zoper m ene. 2 ) Deklica! posvetna ljubezn te bo oslepila; za- pelivim ljudem boš dopadla , Bogu se pa zamerla. Svet, tvoj sovražnik, bo tebe vjel ino pogubil. Svet ino vse njegovo po¬ želenje prejde; lekd or voljo božjo sto¬ ri, ostane vekomaj. 3) Varuj se take posvet¬ ne ljubezni, ona je sovražnica božja. 2. Druga sovražnica devištva je lenoba ali vtraglivost, ki dušo ino truplo mori. Kakor stoječa voda zognije, ino bo gerda mlaka, tako tudi deviško serce slabi, ako de¬ klica, za dušo ino telo pridno ne dela. V lu- 1) Moškima spola. 2) Luk. 1 1 , 23. 3) !• Jun. 2 , 27 . 12 ži se veliko gerdobe zaredi f že vec hudiga v’ sercu leniga ali vedliga človeka, zakaj : Lenoba je mati vse hudobije. <^e se deklica v' svojih mladih letih keršanskiga nau¬ ka rada ne vuciš, rajši postopaš, kakor bi pridno v’ cerkuv hodila , se pregrehi vbranila ne boš * zakaj do takih ima skušnjava poseb¬ no oblast. Hude, nečiste misli bojo kakor muhe po leti tvojo glavo obdajale, nespodobne želje kakor cervi tvoje serce nalazile, ino tvo¬ jo nedolžnost vmorile. Neprenčhama kaj delaj, naj te skušnjava praznovati ne najde; ne bo te lehko v jela, c e brez dob riga dela ne boš. 1) Rija sneda železo, lenoba človeku glavo ino serce; vse dobro per njem vmira, in po- svarjenje se ga ne prime vec. — Ce na deli rada postajaš, se v’ cerkvi oziraš, se po ko¬ čah (kajžah) pomikaš ino službe bojiš; ce te v’ mladosti potreben nauk ne veseli, boš zlat cas svoje sreče zamudila. Kdor se navadi od mladih nog zanikamo živeti, bo tudi v’ svoji lenosti vmerl. Lenuha glad vmori, ker noče delati njegova roka. 2) Boljši je potrebnih naukov v’mladosti vuciti se, kakor se na svoje blago zanašati. Dober nauk stori človeka prijetniga. Vse drugo lehko zgubiš, le to, kar znaš ino dobriga veš, tebi nihcer vzeti ne more. 1) Sv. Hironim. 2) PripiSI, 15. 3) Prip. 13, 15* 13 Ne reci tega ali uniga meni znati potreba ni: saj ne veš, kamo še prideš. Žalostno je za gospodinjo, če kruha prav speci ne zna, ne bolniku dobre juhe (župe) narediti , ne svojim domačim zdrave kuhe napraviti. Cela hiša je nesrečna, naj si še toliko premoženja ima, ce zastopne gospodinje nima. Kako bo pa žena znala, cesar se je deklica navuciti zamudila? — Slaba je pa tudi za deklo, ki malo zallopi; le težko se bo živela; zakaj kdor se v’ mlado¬ sti ne vuci, in priden biti noče, mora na sta¬ rost kruha prosti. — Zatorej, deklica! bodi pridna , skerbi za dušo ino telo; le tako ti dobro bo. V' lenobi zagnilo bi tvoje truplo, ino bi se pogubila tvoja duša. Bog te je vstvaril za delati, kakor ptice za ldtati ino za plavati ribe. 3. Tretja sovražnica devištva je nece- merna obleka ali nošinja, v’ kateri dekle posvetnim ljudem dopasti želi. — De svoje truplo pred mrazam ino vrocinoj ohraniš, svo¬ jo sramoto pokriješ, ino se ob svetih dneh po svojim stanu spodobno oblečeš, le za to daja tebi potrebno oblačilo dober Bog. Ce, svoje oblačilo na drugo obračaš, grešiš. Gizdavo, ošabno ali prevzetno oblačilo je nedolžnim dušam nastava peklenskiga sovraž- nika. Deklica, ki se preštimano ali nesramno oblači, napravlja duši smerten strup, ino bru¬ si meč: ki nedolžno serce prebode: 1) abot¬ nim jiše dopasti, zapelivcam pa svoje seres 1) S. Krisostom. 14 na prodaj nosi. O koljko deklic nosi ceno svajiga predaniga devišlva , ali pa vkradeni ga blaga na svojim trupli! -— Alj boš ti svo¬ je truplo bogato lepotila, bo tvoja duša obo- žala. Zapelivci bojo za teboj lazili, ino tvoj angel varh bo tebe zapustil. Podobna boš cveteči roži, na katero metuli sedajo, pa červe zaredijo. Lepota rožici obleti ino no¬ ben nje več ne pogleda. — Dekleta , ki se po¬ gosto ogledujejo, rade pozabijo, de per Bogu samo lepota serca velja. Cedneji ko je serce, lepši tudi lice; gerši je duša, gerši tudi obraz. Gizdavo (ofertno) dekle dušo pogub¬ lja , pa tudi svoje premoženje zapravlja; kra¬ de sama sebi in drugim. Ljudje trojno dacjo ali daronjo imajo: pervo plačujejo lenobi ali vtraglivosti, drugo zapravlivi gizdosti ali oferti, ino tretjo, ki med njimi nar manši je, svoji gosposki. Nove škodlive šege so za deželo nove vjime (ne- vurje), ino več škode pomalim naredijo, ka¬ kor bi toča pobila. S ti manj c je dober kup, ali perprava je draga. Svoje dni so ženske eno prožno krilo ali suknjo za celo živlen- je imele, zdaj si jih več na leto omislijo, ven- der raztergane hodijo. —Ne misli, moja hčer! de si več vredna, ako šlacunarjam veliko sku¬ piti daš; oni bojo bogati, vbožna pa ti, Ce boš v’ svojih mladih letah žido ino žamet nosila, lehko de boš na svoje stare dni 15 bosa bodila. Nar lepši tencica je, katero sa¬ ma napredeš; nar dražji rokavci, ki jih sama narediš. Bog ne gleda na lepoto telesa, am¬ pak na čednost serca. Za to opominja sv. Peter: Vaša lepota ne bodi vunajna. v’ pletenih lasih, v’ zlati noši, ali v’ žlahnimo oblačili, temuc znotrajna, de ste krotke in pohlevne v’ duhi: le to ima pred Bogam vrednost. 1) Hocež de klica srečna biti, le pametno po svojim stani s : nosi; napcna ali prevzetna noša je zamera božja. 4. Sterta sovražnica je slaba tovaršija, ki lepo zaderžanje kazi. Kakor se smola tvoje roke prime, tako se prime gerdo za- deržanje tvojiga serca, ako z’ razvujzdanim tovaršami ino tovaršicami obhojo imaš. Med fante v ves hoditi, nespodobne marne poslu¬ šati , z’ nesramnim’ rečmi kratek cas delati, je za nedolžnost nevarnej, kakor ogenj v’ streho nositi Nesramni pogovori so derva necisti- ga ognja, ino nespodobni pogledi so žive iskre nečistosti, ki cisto serce zažgejo. Ple- parce ali klafarske pesme so goljufno petje, po katerim peklenski ptičar nedolžne duše ne svo¬ je limance lovi. Kdor po navadi klafa, lehko smertno greši, ino kdor posluša, sam svojo dušo mori. Dekle, katero razberzdan gobec ima, je huši, kakor iztekla zver: koder hodi, z' svojim jezikam ljudi pohujša. Zato je 1) I. Peter 3, 3 — 4. 16 več skoz jezik p o g u b I e n i h , kakor skoz meč pomorjenih. 1 ) Nevarna je slaba obhoja z malopridnimi fantami ino deklicami že o belim dnevi ali dnu: ponočno vesovanje, voglarja, samotno pogovarjanje, nesramno segnanje, vse tako je kuga deviškimu stanu. Kdor bolj temo ljubi, ko luč, pokaže, de so njegove dela hudobne. 2) Ponočne ptice ropajo, ino ponočvavci nedolžnost morijo. Tudi Judež je svojiga Gospoda po noči izdal. Po božjih potih, sejmi, po cerkvanji ali s’-hodih, tudi v’domačo cerkuv z moškim spo¬ lom v’ nevarni tovaršiji hoditi, se pravi po šro- ki cesti pogublenja letati. Po redkim hodi na božji pot; ako le hočež jiti, z’ bogaboječimi tovaršicami hodi; malopridnih se zogibaj, pi- janšine ino druge pofvetne dobre volje se varuj, de si božji pot v’ pogublenja pot ne oberneš. — Kedar ob nedeljah ino praznikih v’ cerkvo, ali v' šolo ne greš, ino imaš lep pisan čas, objiši bolnike, ali beri kake svete bukve, in bodi raj sama; zakaj sveta samota je prijatlica božja. 5. Peta sovražnica devišlva je razvujz- dana dobra volja v’ nepoštenih krajih, brez pametniga zaderžanja. Taberne ali kerčme so deklicam sploh nevarne. Dekle, katero se ob nedeljah ino praznikih po ošterijah potika, se hudobiji v' službo ponuja. Nespodobno za- 1) Sirah. 38, 33. — 2) Jan, 3, Ig — 30. 17 deržanje ob nedeljah ino svetih dneh je dva¬ krat reci greh, ker se namesto Bogu le hu-‘ dimu služi za to se tudi nar več ljudi ob nedeljah pogubi. — Ako bos deklica v’ laber- no pit hodila, hitro boš svojo nedolžnost za¬ pila. V’ vini je nečistost. 1) Žganje, ro- zolj ino vse druge slašice so deklicam smer- ten strup. Taka pijača zlo milo teče po gerli, zadnič pa pikne kakor gad, ino rani ko strupna kača.2) Gerd, de ni geršiga, je pijane; — ali sedemkrat gerši je pijanka: ona še svojiga sramu ne po¬ krije, 3) ino kako bi čista devica ostala? 6. Sesti sovražnik je novam ples, ki je malokdaj brez greha. Ajdi so plesali, kedar so svoje malike čestili; za to sv. Pavl kristjane pred plešam svari, rekoč: „Nikar ne vle¬ cite jarma z’ nevernimi; kako bo luč keršanstva z’ temo neverstva sklenjena? Za tega del se iz med njih podajte, ino ločite se v’ svojim zaderžanji. 4) Po¬ božnost tebe na ples ne spravlja, nedolžnotl tebe na raj ne spremlja; le zapelivost te vle¬ če, ino skrivna slada te plesat’ vuči. Plesarija je moriše deviške čistosti; an¬ gel nedolžnosti se joka, peklenski zapelivec pa svojo radost ali veselje ima Veliko jih zdra¬ vih ino nedolžnih plesati začne, malo malokdo 1) Efez. 5,18. 2) Prip. 33, 31. — 3) Sirah 30, 11. 4) H. Korint. G, 14 — 17. 3 18 brez dušne ali telesne škode plesati neha. Navadni ples spravlja truplo pod zemljo, du¬ šo pa v’ pekel. Naj bi vsi od smerli vstali, ki je zapeliv ples mladih pomoril ino pogu¬ bil, od strahu bi noben pameten ne plesal več. Nedolžnost na plesi vmira, ino vmerje večdel po poti domu. Plesavki za plačilo je bila sve- timu Janezu kerstniku glava vsekana: plesavcu za plačilo zapeljana deklica svojo devištvo da. Pošteno dekle ne sme nikolj na ples , ra¬ zen v’ pričo svojih starišov , ali poštenih pred- postavienih na kaki domači dobri volji. Ako hočeš pa popolnoma devica ostati, plesala nik¬ dar ne boš. Blagor ji, srečna je: ki plesati nežna. Veseli se deklica v’svoji mlado¬ sti, naj bo veselo v' mladih letih tvoje serce, alj vedi, de bo tebe Bog zavolj vsiga tega na sodbo postavil. 1) Jiši za¬ torej svoje veselje v’ tem, kar Bogu dopade; le on bo enkrat tvoj sodnik, ne zapeliv svet. 7. Sedma sovražnica tvoja, deklica! je gerda nepokdršina starišam in drugim pravičnim predposlavJenim. Ni greha , de bi ga Bog bolj ojstro tepel, kakor nehvaležno za- deržanje otrok do svojih starišov. Vsaka hčer, ki očeta ino mater ne sluša , brez njih do- pušenja v’ tovaršije zahaja , ino brez njihovi- ga vedenja znanje dela, sebi globoko jamo nesreče kople, ino ne bo dolgo, de bo 1) Pridgar II, 9. 19 v’ njo padla. Kdor svojiga očeta g er d o pogleduje, ino svojo mater zaničuje, je vreden, naj mu vrane ali krokarji oči izklujejo, ino jih mladi orli za po¬ toka m požro. 1) Dobri materi pridna hčer vse čisto povej, kakor svojimu spovedniku, ino kar stvarce pred njimi ne zakrivaj ; vse gladko jim razo¬ deni še popred. ko tebe poprašajo. Oča ino mali so tvoji vidjoči angeli varhi; ino hudob¬ na si, če svojimu očetu žalost, ino materi svoji težavo narejaš : tvoja luč bo v’ sredi teme vgasnila. 2 ) Ce si pa v' službi, ali nič več slarišov nimaš, ino Eog tebi poštene predpostavlene da . Bega zahvali, ino jih lepo vbogaj: ko svojiga očeta ino mater jih spoštuj, če ho¬ češ srečna biti. — Dekla, ki po noči iz pod domače strehe hodi. pozno domu pride, ino se gospodarju ali gospodinji posvarili ne da, nikolj se ji prida godilo ne bo. Kdor ne vbo- ga , je brez Boga. {■% Dekličev osma sovražnica je nesram¬ no zapelivo znanje, ali nečisto š t i- manje moški ga spola; ono v' srečen za¬ kon brani, ino deklicam veliko nesreče per- pravlja. Goljufne so zapelivzov oblube: dobro obetajo (obečajo). pa hudo dajo: če jim ver¬ jameš, se strašno goljfaš. Ako tebi sladko obeta, de te bo vzel, ne zanašaj se, če le od¬ laga, tebe pa v’ greh napeljuje: kako bo on 1) Pripov. 30, 17. 2) Pripov. 20, 20. 20 tebi /vest, ker se Boga ne boji. Dolgo znan¬ je slab zakon pernese, alj pa nobeniga. Po poli pregrehe, se prava sreča ne najde: ino kdor srečo zakonsko pred porokoj zapravlja, nje po poroki imel ne bo. Deklica, ki pred zakonam razvujzdano ži¬ vi, bo težko poštena ino srečna zakonska že¬ na. Alj bo ona dobra gospodinja za svoje do¬ mače skerbela, alj bo skerbna mati svoje otro¬ ke lepo redila, alj bo zvesto vdana svojimu možu, ki ni v' dekliškim stani za svoje poštenje skerbela, ni bila zvesta svojimu Bogu? Ne skerbi deklica za svoj kruh, tudi za streho ne, ako pošteno živiš; tvoj Gospod Je¬ zus Kristus je bogat dovolj, pa tudi dober, tebe oskerbeti, ako le njemu zvesto služiš, ino nje¬ ga cisto ljubiš. — Ne verjami sladkarju, ki per- sega, de tebe ljubi, pa nespodobno z’ teboj da- lati hoče; naj bi tebe v’ resnici ljubil, varval bi tvojo nedolžnost. Pregrešna ljubezn ni lju- bdzn, temuč nar hujši sovraštvo. — Ne jemli darov, ki ti jih moštvo daja , dokler v’ pošte¬ nih ino očitnih zarokih nista; ne ponuja jih zastonj. Nedolžnost tvoja pa ni na prodaj; tvoja čistost nima cene, ino ni doplačali. Ce v’ kako nevarno sosesko prideš, v’ kateri zakonski brez zvestobe živijo, mladen- ci deklic v’ miri ne pustijo: o ne mudi sede¬ ži prej ko moreš iz take vesi, kakor bi za le- bo gorelo; taka ves je živa Sodoma za cisto deviško serce. — Ne daj po noči k' sebi hodi¬ ti ; tema je sovraž devicam, katere varno ne 21 cujejo. Se po noči zapelivcam glasili; jim od¬ pirati, ino se z njimi pečat’, se pravi dušne tolovaje ali ravbarje pod streho pušati. Vsa¬ ka noč ima svojo moč. Kdor sam p er sebi misli: kdo me vidi? krog mene je temno, zidovi ali stene me zakrivajo; on gleda le na človeške oči, ino ne pomisli, de so božje oci neizreceno- krat s vel leji ko sonce, ki vidijo vse, kar človek stori. 1) Ne poslušaj zapelivca, ki pravi, de prešeslvati ali nečistost delali ni greh. Človek, ki to govori, je najemnik tiste peklenske kače , katera je v’ raji Evo zape¬ ljala, ino je tudi pričala, de ni greh. Hudi duh je oče laži, ino lažnivci so vsi, ki tak go¬ vorijo. O ne verjami jim, de ne boš tudi ti zapeljana Eva , nesrečna reva. 1). Deveta sovražnica deviškiga stana, smertna glava vsili drugih, je nečistost ali p res es tv a n j e. — Ni jih še vojska toljko po¬ bila, tudi ne kuga vgonobila, koljhor je neči¬ stost zapeljanih duš pomorila. V’pervih ča¬ sih k e r š a n s f v a je peklenski sovražnik kristjane z* m e ca m ino z’ ognja m po malikvavcih preganjal, zdaj pa sveto cerkuv po z a p e 1 i v c i h skoz nečistost preganja; ino to se mu bolj lehko vi¬ di. 2) Deklica, ki je bila v’devištvi med svojim’ tovaršicami, kar je svetla lilija med rožami , je 1) Sirah 33- 35 39. 2) 'S. AvgaŠtin. 22 v’ nečistosti kakor od červa sneden cvet, ki obleti. Nečisto serce čednosti vse zapustijo; zakaj : Čistost je vsih drugih čednosti svet pas: ako pa nimaš pasa, boš vse svoje oblačilo zamazala ino pobi a tila. 1) Deviško serce je Bogu posvečen oltar; na njfniu se molitve ir.o druge dobre dela Bogu darujejo, ( e pa serce cisto ni. je tudi mo¬ litve, ino vse, kar necistnica stori, pred Bo- gani gnusoba. Kakor nezvesta ovcica svojiga pastirja zapustivši v’ strašno pušavo za dere- cim volkam gre, ravno tako zapeljano necist¬ nica za svojim zapelivcam bodi. Svojo vest ogluši, vucenikov ne posluša, sta'riŠov ne po- rajla, Boga pozabi, na strašno smeri ino dolgo vecnošt ne misli. Ezav je za skledico kiihane leče veliko pravico svojiga pervoio- jenslva predal, necistnica do veliko veci srečo svojiga devišlva, (udi nebeškiga kraljestvo, za nesramno, kratko ino cervivo veselje. Ob, kolika zguba ! Truplo necistnice slabi , lepo i-udeco lice bledi, smert se "ji na celi pozna, ino v 1 krat¬ kim bo ona grozovitna pošast, katere se vse »ogiba. Necistnica bo kakor blato na cesti pomandrana. 2) Zapelivci so necistnici le tak dolgo zvesti, dokler je cvetja kaj , naj vboga zapeljana ob poštenje pride, v’ drug stan stopi, alj svoje zdravje zgubi, še ne pogledajo vcc za njoj. 1) S. Hirouitn, 2) Sirali. 8, 10. 2:j Kakor so Judje Iškarjota lepo imeli, mu dinar¬ jev ponujali, de jim je nedolžniga Jezusa pre¬ dal , ravno tak delajo zapelivci z devištvam. Kedar se je pa v’ grozovitni žalosti nesrečen Judež k’ njim obernil, de bi se njega vsmilili, mu še nobeden ni lepe besede dal. Kaj je nam za to, so djali, le sam glej.I) Takajevsim zapeljanim deklicam, ki pre¬ dajo svojo nedolžnost. Judež je obvupal , ino se na verbo obesil, necistnic veliko pa na ra- belskim koli vmerje, v’ vodo poskaka, si zav- dči, se pomori, veliko v' neznanih boleznih živih zgnije, ino nesrečno konca: le malo se jih poboljša ino resnično pokoro stori. Kdor v’ nežistosti živi, bo hitro cervam ži¬ vež, ino njegova duša izbrisana iz bli¬ ku v ž i v 1 e n j a. 2) O preljuba deklica , katere deviški cvet še ni nečistoti kužen veter omamil, beži pred zapelivosljoj, kakor pred pisanoj kacoj. Ai gnoja tako gerdiga , ni tako ternih saj . ne smertniga strupa tak hudiga. ko je nečisto djanje: le zgublenimu grešniku dopade, ki je na duši slep. \ arvati se je še lehko. alj odvaditi se nečistosti je težko ino gorjej. Vreča nečista želja, goreči mu ognju enaka, ne bo vgasnila, dokler vse požgano ne bo. Ako si pa nesrečna deklica v’ strasno po- vodnjo nečistosti padla, primi se hitro zadne 1) Mat. 27, 4 . 2 ) Sinih, 19, 8. 24 deske alj dile: prave resnične pokore, de se na večno ne potopiš. IN e odla'gaj od dones na jutre, se hitro očistiti po pervim grehi: hiti tern izdreti, ki rani kervavo tvoje serce. Ce hitro nečistiga djanja ino nevarniga znanja ne zapustiš, naglo boš prišla živimu Bogu v’ roke. Za nečistosti del je neskončno pravičen Bog ves pervi svet potopil, ino je cele mesta požgal. Vse pregrehe on ojstro štrafuje, alj nečistost tepe do bele kosti. Zavolj ne¬ čistih pregreh pravi sv. Pavl, pridejo ši¬ be božje ere z neverne 1 j ud i. 1) Tudi te¬ be vse to hudo čaka, ce poboljšanje svoje za¬ mudiš. Vroče solze resnične pokore bojo tvo¬ je nečisto serce omile, ino zadobile tebi zopet božje prijaznost. De si devica ravno več ne boš, saj spokornica bodi, kakor je Magdalena bila. Ce ravno vec nevesta Jezusova bili ne moreš saj njegova zvesta dekla bodi, ino veseli se; saj je tudi spokornicam on v’ nebesih lep veličasten sedež perpravil. 1) Efez. 5, 6 6 . 25 III. Deset. prijatlov ino prijatlic, deviškiga stanu. Ne boj se cista duša, ako je ravno so¬ vražnikov tvojih veliko, ki te ob nedolžnost ino ljubezn božjo spravljajo; še vec je prijatelov ino prijatlic tvojih, ki tebe pomagajo vse so¬ vražnike svoje srečno premagati. 1. Perva prijatlica devištva je božja be¬ seda, ce jo zvesto poslušaš ino v’ svojim ser¬ ci ohraniš. Kakor je Kristus, z' besedoj sve- tiga pisma skušnjavca zavernil, rekoč: Pisa¬ no je, ne skušaj Gospoda svojiga Bo¬ ga,!) bojo tudi tebe hude misli zapustile, ako se spomniš , kako sv. pismo pred hudim svari. Beseda božja , je mogočno orožje, vse skušnja¬ ve premagati. Kdor moje besede poslu¬ ša, ino tajiste ohrani, govori Jezus, je podoben modrimu možu, ki svojo hi¬ šo na terdo skalo zida. 2) Kakor take hi¬ še vetri ne podero, tudi povodnja ne odnese, ravno tako skušnjava device ne bo premogla, ki svoje živlenje po nauki Jezusovim zvesto ravna. 2. Druga prijatlica deviškiga stana je go¬ reča molituv v’ veselju ino v’ žalosti, v’ skušnjavah in težavah. Sveta čistost je božji dar, ino nihcer zderžen ali cist biti ne J) Mat. 3,7. 2) Mat. 7, 34. 3 26 more, ako mu Bog ne da. 1) Prava sercna molituv pa čistost izprosi, ino jo ovarje. Ce si vesela, hvali Boga, ino on bo tvoje veselje poslajšal; ali si žalostna, poklekni, povzdigni svoje roke, potoži švojimu Jezusu, kar tvoje serce teži, on bo tebi žalost polajšal. Ako te hude skušnjave obhajajo, ino se jim braniti ne moreš, začni moliti, ino od tebe bežale bojo. Alj si v’ nevarnosti strašniga greha, ino nimaš druge pomoči, le samo zdihlej žive molitve pošli h’ Bogu, rekoč: Pomagaj Go¬ spod, de se ne potopim! 2) ino vsa pe¬ klenska moc te premogla ne bo. — Tudi Je¬ zus je molil na oljski gori v’ svoji smertni bridkosti, ino je molituv vsim svojim vucen- cam ino vucenkam za pomočnico izročil, re¬ koč : Čujte ino molite, de v’ skušnjavo ne pridete, zakaj duh je scer volen, a 1 j slabo meso. 2) 3. Tretji prijatel, tvoj deklica mlada, je svet post, skerhen oce potrebne zderžnosti od prepovedanih, škodlivih reci, ino moder vucenik zdrave mere per jedi in pijači. Varj- te se, opominja Jezus, de svojih sere ne preobložite z’jedmi ino pijacoj.4) Ne razvadi se, deklica! preveliko jesti ino piti, zakaj to per pr avl j a bolečine; požrenost jih je že veliko pomorila: kdor pa vse po mdri vživa, bo doživel J) Mo dr. 8,3!. 2) Mat. 14,16. 3) Mat. 86, 41, 4) Luk. 21 , 34. 27 starih let. 1) Kakor oblaki soncg zakri¬ vajo , tako prenasiten trebuh dušo temni. Modra zmernost (zmasa) ohrani čedno du¬ šo ino telo. Predober živež v’ mladih dneh rad nesrečno starost pernese; vsaka razvada je za človeka huda novica, ali nova dacja, ki si jo sam naklada. Ni srečen, kdor ve¬ liko glešta ali ima, ampak srečen je, ki maliga potrebuje. Varuj se kradlive sladka¬ rije ali pojedicnosti: izmikati ino pojčdati, kar najdeš, ino kjer moreš; to škoduje zdrav¬ ju ino poštenju. Kar človek sprosi, brez stra¬ hu nosi, ino tudi zavžije; kar se skrivši zgodi, ni k’ pridu. Sveta mati katolška zerkuv zapoveduje post, de bi kristjane lepo zmerno ino trezno živeti vadila. Vsaka poštena keršanska duša jo lepo vboga; ino to ji bo v’ izvelicanje. Po nepokoršini ino nezderžnosti so nam pervi sta- riši izvelicanje zgubili, skoz post ino pokor- šino mormo mi izvelicanje svoje jiskati. — Kedar te hude skušnjave obhajajo, te greš¬ no truplo v' hudo napeljuje ino sili, posti se, ino svoje telo z’poštam strahuj, de bo du¬ ši pokorno. Post pregreho mori, konca hudobije, pomaga v' izvelicanje, je korenina milosti božje, ino je dno ali fundament drage čistosti. 2) Če se pa hočeš prav postiti, naj se postijo tudi tvo¬ je oci, de opustijo gledati nevarnih I) Sir. 37 , 34 — 34. 3) S. Ambrož. 2S reci; naj se posti tvoj jezik, de praz¬ nih ali pohujšlivih marnov ne govori, ino tudi tvoje vušesa', de nespodobnih marnov ne poslušajo. 1) Post je vsim, svetnikam v' nebesa pomagal, on bo tudi tvo¬ je čistosti zvest ino mogočen varh. 4. Šterta prijatlica devištva je ljuba po¬ nižnost v’ noši, v’ govorjenji, ino v’ vsim dekliškim zaderžanji. Ne bodi visokih mi¬ sel zavolj svojih oblačil,2) ino ne bodi prevzetna, ce te ludje štimajo. Vse, kar do- briga ali cedniga imaš, je božji dar! Bogu pa le ponižno serce dopade. Vsi prevzetni so Bogu sovraž, ponižnim pa je zlo pri¬ jazen. 3) Ne jiši hvale ljudi; ona beži človeka, ki se preveč goni za njo. Naj te drugi hvalijo, sama sebe nikolj ne hvali. Vec ko hvalena boš, še bolj ponižnih misel bodi, ino Bogu hvalo dajaj. — Crez druge se nikolj ne po¬ vzdiguj, zakaj: Napuh je greha začeti k, ino kdor mu je vdan, napravi veliko gnusobe, Bogu ino ljudem je sovraž, ino v’ pričo obuj dela krivico. 4) Ptice, ki visoko letajo, nizko obsedijo; štimane ali prevzetne glave se spoteknejo ino padejo. Napuh je omotica devištva; prevzetnosti rado spodleti. J) S. Bernard, 2) Sir. 11, 4. 3) I, Petra 5, 5. 4) Sir. 10, 15, 2U Pridna ino pohlevna bodi, pošteno ino tiho se nosi; naj te posvetni ljudje le malo poznajo, toljko več bo te Bog poznal. Kakor modra vijolica le v’ skrivnim ino mirnim kraji rada cveti , alj ves kraj z’ žlahnim duham na¬ polni, živi ti lepo tiho, polna svetih čednost ino dobrih del. Neumneži le bojo v’ miri pustili, le modri te hojo najdli; ino ravno to ho tvoja sreča. Visoke smreke viharji pode- rajo, štimane deklice pa zapelivci v’ nesrečo spravljajo. V’ mirni nizkoli vijolice čedno cvetijo, v’ ponižnosti pa deviško serce. V li¬ či se od mene, pravi vsmilen Jezus, kako sim krotek ino p o n i ž n i g a serca, ino boš mir svoji duši najdla. 1) Ne porajtaj na druge, ako se ravno viso¬ ko nosijo; ne hodi šalostna, če ravno mno¬ gokrat zaničovana boš. Veter tudi prah v’ oblake zanese, dokler žlahen kamen v’ prahu na zemlji neznan leži. Hitro dež povišan prah v’ blato spremeni, žlahen kamen pa lepo svet¬ lo omije ino pokaže njegovo ceno ljudem. Tako se tudi na svetu godi. Kdor sam se¬ be povišuje, bo ponižan, kdor se po¬ nižuje, bo p o v i š a n. 2} 5. Peta prijatlica devištva je sr a m oži i- vost, katero je Bog nedolžnosti za varhinjo dal. Ona je znotrajni božji glas, ki tebe opominja, kedar se v’ pregrešni nevarnosti snajdeš. Tvoje serce sveti strah sprehaja, ino t) Mat. 1 1 , 39. 2) Luk. t i, 11. 30 rudecica tvoje lica spreleti. Šramožlivo dekle ne more nesramnih marnov poslušati: ne go¬ voriti, ne gledati nečistih ino [nespodobnih re¬ ci. Sramožliva deklica se pohlevno nosi, vse¬ lej pošteno oblečena med ljudi gre, svoje oci varje, ino beži iz kraja, kjer bi se kaj ne- sramniga naj še tak skrivno godilo. Nespo- dobnimu nagovoru se ne posmeji, ino nesram- niga gerdeža nikdar lepo ne pogleda. Sramožlivost je rahel cvet deviškiga stana; nesramna prešernost pa je per deklicah, kar je smrad per rožah. — Ako bolnik svojih bolečin že več ne culi, je blizo smerti; ino če tebe sram vec ni, o tak že vmira tvoje devištvo. Le v' serci nedolžnost, sramo¬ žlivost na lici, ino pa zaderžanje pošteno daja devici pravo vrednost. 6. Šesta prijatlica tvoja naj bo modra varnost pred vsim, kar v’ nečist grdh na¬ peljuje. Jezus nas opominja varvati se, ču¬ ti ino molili; 1) ino sv. Peter pravi: go¬ dite trezni, in cujte, zakaj hudič vaš zopernik, okolj hodi, kakor rujo- vec lev, ino jiše, kogar bi požerl. Terdno mu zoper stojte. Varna bodi v’ poslušanji. Kakor svinje lep vert razlijejo, ravno tako nesramne besede nedolžno serce; za to ga je potreba dobro ograditi. Ve po- slušavcov ne bo, bo tudi klafanje potihnilo, „Ne govori mi tega!“ reci nesramnežu, ki gerde besede ponuja, pa tudi sama ne zi¬ ni, kar se še imenovati ne sme. Tudi beseda vbije človeka skoz pohujšanje; ino enkrat bo¬ mo od vsake prazne besede odgovor dajali. 2) Gorjej pa tajiš ti m, ki pohujšanj® delajo; boljši, de bi se jim mlinski (malenski) kamen za vrat obesil, ino se v' dno morja potopili; 3} oni so vbi- javci nedolžnih duš. Varuj se nevarniga djanja; ne daj se za roke prijemati, de se nečist ogenj, kakor 1) Job 31,1-2. 2) Mat. 12, 36. 3) Mat. 13, 6. 32 kužna bolezn, tebe ne prime. Po noči se skerbno zapiraj , ino ne pečaj se z’ nobenim, naj ima gosposko ali kmetovsko suknjo. Sla¬ ma se ne bo sama od sebe vžgala, ako luči blizo ne perneseš. — TJ moškim spolam no- rdti, se metati, ni brez greha; ino nevarno je tebi spremljali takih , katerih prav ne poznaš. Serčna bodi, če se te hoče kdo lotiti, ino le z’ hudim vstavi se mu , ce vbežati ne moreš. Pokrižaj se, zakliči v’ pomoč Jezu¬ sa ino Marijo, svojiga angela varha, pa tudi ljudi. Ne bo ti hudoben človek vzeti zamogel, kar je tebi ljubši kakor živlenje, ako sama nočeš. Bog je z’ teboj , kdo bi te premagal, ce se le maliga varješ. Alj sovražnik nedolž¬ nosti tvoje je zvit; on le en las od te¬ be pogerje, ino ce mu ga daš, splete pomalim iz njega močno verv ali štrik,l) ino tvojo dušo vlovi. Kdor ne¬ varnost ljubi, bo v’ nevarnosti pokon¬ čan. 2) Ako je hiša za tebe nevarna, zogibaj se nje; zapusti službo in še tolik dobiček, de le svojo cistist ovarješ. To se pravi po be¬ sedah Jezusovih: izdreti oko, in odse¬ kati roko, ce te pohujša. 3) Kaj poma¬ ga človeku, naj si ves svet perdobi, svojo dušo pa pogubi. 4) 7. Sedmi nar bolj prijatel tvoj je vsmi- len Jezus; le z’ njim se skleni, vsa njegova 1) S, Avguštiu, 2) Sirah 3, 37. 3) Mat. 5. 39 -30. 4) Mat. 10, 36. 33 bodi, ino tudi on bo ves tvoj. Prišel je tvoj Izvelicar iz svetih nebes na to revno zemljo po tebe, de bi te v’ večno veselje vzel. On tvoj dober Pastir te jiše ino klice, kedar se zmotiš, ino na nevarn pot pogublenja zajdeš; nese te spet na svojih lastnih ramah med svoje srečne ovcice nazaj. On, ljubeznivi ženin tvoje duše, se tebi v’ presvetim res¬ nim Telesi vživljati daja, napolni serce tvo¬ je že na tem svčti z’ čistim veseljam in z’ zadovoljnim živlenjam: v’ Očetovi hiši pa te¬ bi perpravlja, kakor skerben brat svoji sestri, castiten sedeš vecniga izvelicanja. Kje najdeš toljkiga prijatla, de bi tebe zvestejši ljubil? — Alj bo mati pozabila svoje dete, pravi on, jez tebe nikolj pozabil ne bom. I) Moja hčer, tak vsmilen Jezus tebe vabi, daj meni svoje serce! Alj more prija- tel bolj prijatla ljubiti, kakor de svo¬ je ž^vlenje za njega da? 2) Tudi jez sim za tebe vmerl de bi ti večno živela. Vse sim jez tebi dal, alj boš ti mene zapustila, ino svoje serce rajši zapelivimu svetu, kakor pa mani dala? -4 — Oh ljuba sestra! bodi Jezusu zvesta; le per njemu srečna boš. Ako se tebi hudo godi, le k’ njemu se nar prej oberni, zakaj on sam pravi: Pridite k' meni vsi, ki terpite, ino ste obloženi, ino jez vas bom poživil. 3) Ce tebe hude skušnjave obdajajo, le iz serca k’njemu izdihni, no vse 1) tzaia 49, 15. 2) Filip. 4, 1 3. 3) Rim. 8, 35-39. 34 hudo te ho zapustilo, zakaj Jezus premagavc pekla ino smerti je varh ino vajvoda tvoj. Ako se v’ strašni grešni perložnosli znajdeš, nje¬ ga zakliči na pomoč, ino vse vidne kakor nevidne sovražnike prema'gala boš, ter veselo z* sv. Pavlam porečeš: „Vse zamorem v’ tem, ki mene močno stori. Kdo me bo ločil, ljubzni Jezusove? nadloga, ali bridkost? Ali lakota? ali golota? nevarno preganjanje ali meč? —Ter- dno vem, de me ne bo sme rt, ne živ- lenje, — ne sedajno, ne prib o dne, ne sila, ne visokost, ne globočina, ne druga stvar zamogla ločiti od ljubez¬ ni božje, ki je v’ Kristusu Jezusu mo¬ jim Gospodu.“ 1) 8. Osma prijatlica tvoja jo Marija pre¬ čiš ta devica, ljubezniva mati nedolžnih duš. Ona je devica bila, devica rodila, ino je devica ostala, vsim deklicam nar lepši iz- gled. — V’ mladih letih tebi kaže, kako naj tiho ino bogaboječo živiš. Daleč od vsiga posvetniga šuma je svojim starišam v’ vsim pokorna bila. Svet nje poznal ni, in vender jo je Bog za srečno mater svojiga Sina izvolil. Sramožliva ino čista devica moškiga spola poz¬ nala ni, ino se je celo angela prestrašila, ke- dar ji je češenje pernesil. Vsa ljubezniva je bila Marija do svoje žlahte; šla je svojo že perletno teto Eliza- 1) Luk. 13, 37-38. 85 beto objiskat, ino ji je tri mesce lepo stregla, — V' tovarsiji bila je božja hvala njeno ve¬ selje; ostala je le per poštenih ino bogaboje¬ čih judeh. Svojimu možu, svetimu Jožefu, je bila Marija zvesta tovaršica v’ žalosti ino v’ veselji. Vsa pokorna je z’ njim v’ Betlehem k’ popisvanju šla, ino je v’ dalno Egiptovsko deželo pred Herodežam bežala; pa tudi k’ službi božji je z' njim pridno hodila. Bila je skerbna gospodinja za svojo hišo, pa tudi vsmilena soseda, ino je svojiga bož- jiga Sina v’ Kani na Galilejskim naprosila, de je svatam z’ cudežam pomagal, ino jim vodo v'vino premenil. — Božji volji vdana je bila v’ sreči ino nesreči; ponižna dekla Gospodova tudi pod križam svojiga lastniga Sina. Srečno je bilo Mariju o telo, ki je nosilo Jezusa: srečne persi, ki so njega dojile; srečna si pa tudi ti ako po naukih Jezusovih živiš, 1) ino Marijne čednosti posnemaš. — Rada, rada na Marijo misli, ino premišluj, kako je ona ži¬ vela, ino zvesto Bogu služila. Ne pozabi, koljko je ona terpela, de tudi ti rada volj¬ no terpiš. — (Jesti njo, kralico nebes ino zemlje; hodi ob njenih svetih godih k' spoved ino k’ svetimu obhajilu; moli posebno ob sa- botnih večerih litanijo Matere božje z’ lepimi 1) Luk. I I , 87 — 88, 36 molitvami, tudi svet roženkranc, kedar vleg- neš; pa tudi zjutraj ino zvečer se ji perporocaj. INikolj še slišati bilo ni, de bi kdo za pušen bil, ki je prav Marijo cesti], njene čednosti posnemal, ino se njeni priprošni perporočal. 1) Ljubi jo sercno, ino bodi Marijna dobra hčer, tudi ona bo tvoja skerbna mati. 9. Deveti prijatel tvoj je zvest angel varh; kt^riga je tebi Oce nebeški za tovarša dal, de tebe spromlja ino viza od zibele do pokopališa. 2 ) On ti daja dobre misli, te pred hudim svari, ino k’ do- brimu opominja. On nosi tvoje molitve pred nebeški tron milosti božje, stoji pred oblicjam Očeta nebeškiga, ino za tebe prosi. On vidi vse tvoje nar skrivnejši dela, vse povsodi per tebi je, ino bo tebe enkrat na sodbi tožil, ako se greha varvala ne boš. On se pa tudi ve¬ seli, kedar se resnično poboljšaš. Ne pozabi zatorej, ljuba deklica, svojiga angela varha; zakaj: Bog je svoji mu an¬ gelu vkazal, de bo tebe po vsih tvojih potih varval. 3) Vedno bodi čistih misel, pošteniga govorjenja ino zaderžanja; rada bož¬ jo hvalo prepevaj, tak boš ljuba tovaršica angelo. Cesti svojiga zvestiga varha, perpo¬ rocaj se njemu zjutraj ino zvečer, ino ga klici v’ težavah ali v' hudih skušnjavah na pomoč. Nebeški vajvodarji, vuci sv. Ber- OS.B a nard. 2) S. Hironim. 3) Psalm 90, 11. 37 nard, za morejo, hočejo, in o ti tudi pomagajo, ako jih na pomoč pokli¬ češ. Le sama se v’ hudo ne podaj. — Poglej, pravi gospod Bog, jes hočem svoji ga angela poslati, ki pojde pred tebo; on bo tebe na poti varval, ino te perpeljal v* tajisti kraj, kateriga sim tebi perpravil. Spoštui ga, ino glej, de njega ne zaničuješ. Redar boš grešila, on tebi ne bo perzanesil, v’ njemu je moje ime. 1) 10. Deseti perjatli ino prijatlice tvoje so vsi božji svetniki ino svetnice v’ ne¬ besih. Veselijo se per Očetu, za tebe prosijo, ino tebi kakor bratje ino sestre roke podajajo, ter želijo, de bi srečno za njimi prišla v’ ne¬ beško družino vecniga veselja. Spoštuj nebeške prijatle ino prijatelce svoje, posnemaj njihove svete čednosti, ino se perporoci vsaki dan svetniku ali svetnici, ka¬ tere god sveta cerkuv obhaja. Posebno pa v’ časti imej svojo sveto Patrono, katere ime si per sv. kersti za to prijela, da bi živela po njenim svetim izgledi. Za vsako nedeljo naj¬ deš v' pricejocih bukvicah živlenje ene svet¬ nice z’ kratkim popisano. Preberi vsako ne¬ delo, kedar kolj vtegneš ali moreš, ene svet¬ nice živlenje, zapomni ali zamerkaj si njene posebne čednosti, se po tistih ravnaj, ino se njeni priprošni perporocaj. Tak boš svoje 1 ) II. Mojz. bukve 33, 30-31, 38 posebne pomočnice v’ nebesih imela, ino leh- ko po pravim poti k’ nebesam hodila; dok¬ ler enkrat na srečno zadno uro tvoje prijat- lice po tebe pridejo, ino te v’ večno vesel¬ je poneso. Amen. IV. Dve ino petdeset božjih svetnic, deviškiga stana posebnih prijatlic. 1. Sv. Agat a. Izgled, kako se skušnjava premaga. Sv. Agata, ali Ajta, je imela v' Sicilji na Laškim žlahne ino bogate stariše. Bila je zaliga lica, pa še lepšiga , nedolžniga serca. Deželski poglavar Kvincijan jo je poželjel, jo vkazal, prijeti, ino nesramni babi Afrodizi dati, naj bi jo z’ svojim’ razvujzdanim hcčrami sapeljala, ino ob nedolžnost perpravila. — Ka¬ ko nevarna je telesna lepota deklicam , ki se greha skerbno ne var jejo, ino se s’ malopridnim zenslvami prijaznijo l Zapelivcov je poln ves svet , pa nar hujši so hudobne zenske. Redar je sv. Agata vidila , de jo bojo v’ hudo gnali, je pokleknila, ino Jezusa lepo 39 prosila rekoč: Moj G ospod Jezus Kristus, ti gospodar vsih stvari, saj vidiš ser¬ ce moje, ino veš, kaj želim: le samo tvoja naj bom. Ti si moj pastir, jez pa tvoja ovcica, ovarji me nevsmileža, ino pomagaj, de hudobo premagam. <£ — Tako bi naj vsaka devica v' hudi prilož¬ nosti zdihvala , gotovo bi vsako skušnjavo premagala. Cel me'senc dni je morla sv. Agata nesram¬ no nagovarjanje prešernih ženstuv terpeti, alj Jezus ji je pomagal stanovitnej ostati. Afrodi- za je oblastniku povedala, de z’ njoj nič ne opravi. Vkaže jo pred se pergnati, ino ji reče : „Alj te ni sram, žlahna hčer, po Jezusa mo¬ liti ?“ Ona mu sercna odgovori: „Mene ni sram moliti Jezusa praviga Boga, le tebe naj bo sram, ki moliš nesramne malike.“ — Na to jo zapove z’pestmi biti , ino v ječo zapreti. — Tudi nas ne sme biti sram , Jezusu zvesto sluziti, ako nas ravno hudobni ljudje zaničujejo, zakaj: ,,Kdor se bo mene v’ pričo ljudi sramoval , pravi Je¬ zus , ga tudi jez enkrat pred svojim Očetam poznal ne bom.“ Drug dan jo je vkazal oblastnik spet per- peljati, se ji grozi, ino ji žuga, 1) jo strašno martrati ino vmoriti, če svoje vere ne zataji. Alj sercno mu ona pove: Jezus je moje živlenje ino izveličanje. ££ — Na to jo t) Proti. 40 vkaze na tezavnico razpeti, ino z’ žerečim železarn žgati; ona je pa za vse to Boga hva¬ lila. Grozovitnež vse serdit zapove persi od¬ rezati. V’ sveti sramoti njemu Agata ojstro reče: „G rožo vit ni hervotog! 1) kaj tebi tudi persi niso več svete, z’ kate¬ rim teje tvoja mati dojila? — Tako sc nečista lubezn v' nar huje sovraštvo preme¬ ni. O kol j ko deklic je ze od nesramnih, mos¬ tno pomorjenih ! — Tisto noč se je vsa ječa osvetlila, ino če- stitliv mož, sam sv. Peter, se ji perkaže, ino jo ozdravi. Celo noc je po tem premolila, ino hvalila Boga. — Osleplen oblastnik se za¬ čudi , kedar vso zdravo pred nja perpeljajo ; alj spet jo vkaže isleči ino po ojstrih črepin¬ jah , po glažovni ino živim vogli obračati. Na to se je žemlja tako strašno tresti jela, de se je nekaj zida ali mira poderlo, ino je dva oblastnikov svetvavca vbilo. Hitro marternico spet v’ ječo zaprejo. Zdaj je sv. Agata serčno želela skoraj k' Jezusu priti, ino je začela molili, rekoč: Moj Gospod ino stvar¬ nik, ki si me iz mladih let čisto ohra¬ nil, meni moč dal, vse bolečine pre- terpeti, ino ne ljubiti tega sveta; oh vzemi mojo dušo gor, de se ločim revne zemlje, ino grem tvoje vsmilen- je vživl,jat.“ — To je izmolila, ino sladko v’ Gospodi vmerla. — 1) Kervavec, 41 Srečna devica, ki vse skušnjave tako serč- no premaga , ino svojo čistost tak lepo ohrani: oh kako vesela lehko tudi ona svet zapusti! Nedolžnost je tvoja nar gorši lepota, In čistost je tvoja nar žlahnej blogo; Ohrani jo, d e k 1 i ca, s k e rb n o, de zmota Posvetna tajiste ti vzela ne bo. 3. Sv. An a. I z g 1 e d srečne matere. Sv. Ana je bila imenitne zlatite kralja Davida, v’ obljubleni deželi rojena. Vbožna, pa bogaboječa je bila, rada je brala ino pre- mišlovala božje reci, za to jo je tudi Bog po¬ sebno ljubil , ino srečno storil. V” svojih letah se je omožila, ino je z’ sve¬ tim Joahimam v’ zakoni lepo pošteno živela. Bog njima ni dal bogastva, tudi ne veliko pofvetnih dobrot, alj veci srečo je njima od¬ ločil: dobriga otroka, njiuno nar lepši veselje. —Kaj pomaga zakonskim še (oljko premožen¬ ja , ako jim malopridni otroci veliko žalosti napravljajo, ino zivlenje krajšajo ? Pametni otroci so starišov nar veči bogaslvo- Izvoljen čas je hlizo perhajal; de bi pri¬ šel Izvelicar sveta. Sv. Ana je porodila , že perletna. Marijo, izvoljeno mater božjiga 4 42 Sina, l ki vsmilenje ska- ze, vsmilenje najde Vsa goreča za vero Kristusovo je vse do¬ mače malike zdrobila, ter je to srebro ino zlato vbogajme razdajala. Grozoviten oče njo pa tako strasno razmesariti da, de je meso v’ koscih od njeniga telesa padalo. Terpela je vse za nebeško kraljestvo, ino ni holla svojiga Jezusa zatajiti. Serdit oce njo vkaže na kolo pervezati, pod kolo močno zakuriti ali podnetili, njo z’ oljarn politi, ino tako po malim na ogni obračati. Bog svoje zveste služavnice zapustil ni. Plamno je po okolj stoječih gledavcih planilo, ino se device še doleknilo ni. IN jeni oce je od prevelike jeze per priči vmerl. — Tako se Bog za svoje poskusa. Dijon, ki je za njenim ocetam službo nastopil, jo vkaže v' tempel malika Apolona 85 vleci ; pa se ni praga prestopila, že se malik iz svojiga altarja zverne, ino razleti; Dijon pa nagle smerti, vmerje. Za njim je Juljan ravno to službo prijel, ino jo dal z’ pušicami prestrelati. Bogu se je zadosti zdelo ; vzel je njeno dušo v’ sveto nebo. — Nebesa so dra¬ ge ino silo terpijo. Kdo do konca stanoviten ostane , bo izveličan ♦ Stanovitna le v’ terplenji Bodi duša moja! Čaka v’ vecnimu živlenji Tebe krona tvoja. 13. S V. Si 11 II * g' IIII d a. 1 z g 1 e d svete zakonske žene: Sv. Kunigunda, ali Kunged, je na Nemš¬ kim žlahne ino imenitne stariše imela, kateri so jo prav skerbno ino pobožno izredili. Ni se iiotla mehkiga ino predobriga živlenja vaditi, ako je ravno visokiga stanu bila, ter je vedla, kako iz razvajene mladosti nesreč¬ na starost pride. — Kdor hoče srečno živeti, naj se vadi v ’ mladih lelah z bornim zivezam in oblačilam za dobro vzeli ; tako bo v' sakim slani lehko z-hajal. Omožila se je z’ Hajnrikam ali Areham, ki je bil po tem za rimskiga cesarja izvoljen. Obljubo sla si obedva storila v’ zakoni kakor brat ino sestra po deviško živeti, ino sta svo- jo obljubo do smerli terdno dopolnila. — Nar veči sreča v' zakoni je lepa zastopnost ; le iz nje za zakonske vse dobro izvira. Najde pa se tudi veliko sovražnih jezikov, ki iz hudičo- viga zavida 1) zakonsko ljubezn ranijo, ino zakonskim ljubi mir poderajo. Tako se je sv. Kunigundi ino sv. Hajnriku godilo, de sta ravno svetnika bila. Hudobni ljudje so jeli sv. Kunigundo ob- rekvati, kakor bi Hajnriku nezvesta bila, in druge šlimala. Dolgo je to gerdo obrekvanje voljno poterpela; alj ker je tudi njeni sv. mož slabo od nje misliti začel, je Boga na pričo vzela, ino je z’ golimi nogami po razbelenim železi gor in dolj šla brez vse bolečine. — Slabo zakonski ljudje storijo, ki na hudobno ogovarjanje porcijtajo; živi pekel si pa nare- dedijo, ako med sebo ajfruti začno. V’ taki bridkosti ni nesrečnim zakonskim ne svelvali ne pomagati. Ako vse pričanje z’ dobrim ne pomaga, naj se k' Bogu obernejo in voljno polerpijo. — Dolžnost pa tudi je za zamero ali odpušanje brez odlaganja prositi; sonce naj ne grč za goro črez jezo ali serd zakonskih. Tudi Hajn* rik je svojo nedolžno ženo sv. Hunigundo kle¬ če sa odpušanje prosil, ino nje vse svoje žive dni razžalil ni več. Po smerti svojiga svetiga moža je sv. Ku- nigunda vso posvetno čast ino oblast zapusti¬ la, se v’ klošter podala, pridno delala, zresto 1) Nevoslivosti, nida, 97 molila, ino je lepo pohlevno med svojimi'se¬ strami živela. — Tako more vsake vdove nar perva skerb bili, le Jezusu dopusti; ino pa ve¬ liko dobriga storili. Vdove, ki razberzdano živijo, gerde besede [delajo, svoji hiši ino celi soseski nepokoj napravljajo, so po besedah sv. Aposleina Pavla ze\ žive merlve. Kakor je sv. Kunigunda lepo živela, se je tudi k' smerti lepo perpravljala. Rada je sveto branje poslušala; ino kedar je svete zakramen¬ te prijela, je veselo^ v’ Gospodi vmerla. Šla je za svojim možam nebeško krono prijet. Naj bi zakonske žene po izgledi sv. Kuni- gunde posvetne nečemernosli, gizdaste ali pre¬ vzetne oblačila, ino mehko razvajeno zivlenje sovražile, ponižnost, bogaboječnost ino lepo zaslopnost pa toljko bolj ljubile: koljko več bi srečnih zakonov bilo, ki jih zdaj posvetno zader zanje nesrečne s lori. Sveta čistost in poštenje V’ srečen zakon perpelja; Srečno zakonsko živlenje Da zvestoba zakonska. 581. St. L i<1 v in a. lzgled poterpežlive deklice r’ bolezni. Posvetne deklice zalo lice nar vec veseli, ino sladke besede zapelivih lizunov: de so le¬ pe, jim medeno dopadejo; alj ravno to je nar 88 nevarniši mreža, v’ katero pregrešen svet ne¬ dolžno deklištvo zapleta. Lep izgled mo d riga zaderžanja je deklicam sv. Lidvina. Imela je revne, tode poštene stariše. Le- piga lica je bila, alj še žlahnejši duše. Ker so se ji moški ponujali, ino za njoj ho¬ dili, je Boga sercno prosila, naj njo nesreče ovarje, v 1 katero je telesna lepote že toljko deklic zapeljala. Bog jo vsliši j ino ji pošle hudo bolezn , ki je Lidvini zdravo dušo ohra¬ nila. Lidvina je na ledi padla, si rebro vlo¬ mila , se je vlegla , ino iz svoje bolne postelje celih osem ino trideset let vstala ni. Velike bolečine je imela: roka se ji su¬ šila , drobovina gnila , zobje se jo nevsmileno boleli, ino ni bilo zdravnika, ne zdravila njej za pomoč. Veci pa, ko vse težave, je bila njena poterpežlivost. Ni jo blo slišati žal be¬ sede; vec ko je terpela, še vec je po izgledi Jezusovim iz ljubezni do njega terpeti željela. Vsim sosedam je bila svete poterpežlivosli živ izgled. Brez terplenja ni človeka pod soncam , pa tudi ne izvelicanja; alj škoda, de ljudje skoz nepoterpežlivost zasluženje zgubijo , dvakrat toljko terpijo, ino si v’ terplenji pomagati ne vejo. — Tudi sv. Lidvina je bila v’ pervih letah svoje težavne bolezni zlo žalostna: duh je bil voljn, alj njeno meso je bilo slabo. Bo¬ gaboječ duhovn so jo podvuciii, naj se celo božji volji podverže, svoje terplenje z’Jezuso- > 89 vim sklene, ino se plačila veseli, ki nje v' večnosti čaka. Po lem nauki ni le voljno, temuc tudi veselo je lerpela. Vsim, ki so njo objiskovat hodili, je nar lepši nauke dajala. Pogosto nimajo domači z' bolnikam pra- viga poterplenja; še večkrat pa tudi bolniku vstreci mogoče ni. Tako si dvakrat toljko nadlogo napravljajo. Imela je tud sv. Lidvi- na hudobno ženslvo, ki je bolnico silo gerdo imela; alj bolna Lidvina je z’ zdravoj poter- pela , ino je večkrat rekla: ,,Lehko z’ n joj poterpim za voljo Jezusa, ki mene to v u ci, pa tudi za nje del, de se p obo- 1 j š a.“ Bog je svojo služavnico že v’ živlenji z’ cudežmi pocestil; še vec pa po smerli. V’ tri ino petdesetim leti njene starosti njo je v’ svoje prebivališe vzel, kjer ni vec bolezni, ne smerti, ne terplenja, kjer je vse poprejno minulo. Varji se, de lice zalo Ne bo tebe ogoljfalo; Kakor roža ono obleti. Voljno svoje križe nosi:- Za lepoto duše prosi, Ki v’ nebesih vekomaj cveti. 8 90 28. 8 v. Lucija. I z g 1 e d stanovitne ciste device. Sv. Lucija je bogaboječe stariše v’ Sira- kuzi, v’velikim permorskim mesti na spodnim Laškim, imela. Bila je še otrok, de so ji oce vmerli; alj skerbna mati Evtihija njo po keršansko lepo izredijo, ino kedar je že odrastla, njo imenitnimu mladenču za nevesto obljubijo. Alj božja volja ni bila, ino tudi Lucijina ne; zato se ni zgodilo. Njena mati so dolgo let na kervoteki bo¬ lehali, ino ni jim pomagalo nikako zdravilo 1) vec. Sv. Lucija jim je težave polajšala, ter je svoji materi lepo stregela. V’ Kataneji, v T nekim mesti ravno tiste dežele, se je na poko- pališi sv. Agate veliko čudežov godilo. Tudi sv. Lucija se z’ svojoj materjo na božji pot poda, materi ljubiga zdravja prosit. Bog ji da na pokopališi zaspati. V’ spanji se ji sv. Agata perkaše, ino ji pove, de bojo mati zopet ozdravili za voljo terdne vere svoje hčere; pa da bo tudi Lucija ravno tako cestitliva devica ino marternica v svojim mesti, kakor je ona v’ Kataneji. Na to se veselo prebudi ino mater zdravih najde. Boga ste iz celiga serca hvalile; ino Lucija je mater nagovorila, naj vso njeno doto ali erbšino vbogim razdelijo, ino njo , omožiti se, ne silijo vec. 1) Arcnija. yi Srečno se povernele v’ svoje mesto Sira* kuz, ino začnete premoženje med vboge deliti. Ker pa Licijan nje ženin to zve , jo hitro nevernimu oblastniku Paškazju zatožn Nev- smilen poglavar jo reče pred se pergnati, ino si vse perzadene, de bi jo v’ hudo pregovoril. Alj sercno mu je devica odgovorila , de hoče le praviga Boga moliti, naj stori z' njo , kar hoče. „Ti si zapravlivka. ji serdit oblastnik pravi; svoje lepo premoženje si med poha- jače rastrosila; na duši ino telesi nesramna si!“ Lucija mu je odgovorila: „Svoje pre¬ moženje sim na dober obrest položi¬ la , 1) sim ga dala svojim potrebnim bratam ino sestram, ino nisim zaprav- livka.“ „Tudi ostudna nisim, ker sim ohranila svoje devištvo. Le ti si ne¬ sramen, ki duše zapeljuješ, de Boga zatajijo, ino za min e j oče poze m lsko veselje, nebeško večno prodaš.“ Ves serdit ji oblastnik reče: „Vmolknila boš, kedar le bom terpinčili dal.“ Lucija mu odgovori: ,,Per služavnikih božjih božja beseda ne vli h ne, zaka j obljubil jim je Kristus Gospod, de bo sv. Duh iz njih govoril, kedar bojo pred kraljami ino oblastni- kami stali.“ Paškazi jo pobara: „Alj je tudi v’ tebi sv. Duh? ,£ Ona mu reče: „Vsi, ki čisto ino sveto živijo, so tempel bo¬ žji, ino sv. Duh prebiva v’ n j i h.“ Na 1) Na činž, atj v’ lehen dala. to grozovitnež pravi: „Vkazal te bom v’ ne¬ sramno hišo (kurbarnico) gnati, naj te sv. Duh zapusti .* 4 Ona mu je odgovorila: A k o mene posiloma osramotiti vkažeš, ino jes v’ to ne dovolim, bo dvakrat lepši devištva venec moj . 44 Hudoben poglav«»r vkaže sv. Lucijo v’ ne¬ sramen kraj vleci, de bi njo ob devišlvo djali; alj še toljki junaki nje niso zamogli iz mesla premekniti. Na to oblastnik zavpije: „To je copernija ! -4 Sv. Lucija pa pravi: „Ni nobena copernija, ampak le božja, moč . 44 — Poglejte deklice, kako Bog čiste device var- je j ki se serčno, kakor sv. Lucija, greha branijo . A 'ihčer jih ne premaga. Sodnik je vkazal germado okolj nje na¬ nositi , ino njo zažgati- Alj ona moli, ino v’ sred plamena zdrava stoji. Ves zdivjan pogla¬ var jo zadnic zapove ob glavo djali. Ino sv. Lucija je lepo pokleknila, za sveto cerkev pro¬ sila, naj ji Bog ljubi mir da, po tem je volj¬ no glavo meču podala, ino dušo izročila svo- jimu Bogu. A'c pozabile deklice tudi ve, de ste za ve¬ liko ceno drago odkuplene Jezusove sluzavnice, ino de je vaše telo tempel sv. Duha, ki ga čislo ohranile naj. V’ nebesih venci dva Med vsim nar lepši sta: Ta pervi je device, In’ drugi marternice. »3 29. Sv. Marija Magdalena. I s g 1 e d resnicniga poboljšanja. Vesel izgled zapeljanim deklicam, ki so nedolžnost svojo nesrečno zapravile, ako sker- bijo izveličane biti, je po sv. evangelji Marija Magdalena. Očitna grešnica je bila, veliko jih je pohujšala; pa vender nje vsmilen Bog še ni zavergel. — Tudi za tebe, revna zapeljana grešnica, še Jezus razpete roke derzi, ino te zopet k ’ seli zeli, ako se hočeš kakor Marija Magdalena k ’ njemu povernili. Jezus je, od nekiga farizeja Simona na obdd 1) povablen , ravno za mizo sedel; alj • šliman gospodarje malo spoznal, koga za mi- zoj ima. Zdaj pride Magdalena, zavolj svojih pregreh vsa vjokana, v’ hišo, poklekne k’ Je¬ zusovim nogam, začne mile solze točili, z’ njimi njegove svete noge omivati, nje z’lastnimi lasmi briše, ino z' žlahnoj dišavo j mazili. .— Oh kako so drage solze prave pokore, ki iz studenca čisle ljubezni zvirajo J Tudi ti lehko z' njimi vse dolge svojiga pregrešenja poplačaš. Farizeju je na grešnico merzelo, ko bi Jezus pravi prerok bil, je sam per sebi djal: vedel bi, kako razglašena grešnica je, še do¬ takniti bi se ji ne dal. — Tako pregrešen svet 1) K’ mizi. 94 tudi prej ali slej 1 ) grešnika zamečuje) alj Bog ga ne saverie, če ga je ravno hudo raz¬ žalil , naj le prave pokore ne zamudi. Jezus se za vjokano spokornico poskusi, ino jo za¬ govarja, rekoč: „Njej bo veliko odpu- šeno, ker veliko ljubi.“ Polem se lju¬ beznivo k’ njej oberne ino ji reče: „Tvoji grehi so ti odpušeni. Jidi v’ miru !' 1 — Ravno lo storijo tudi namestnik božji per spove¬ di v’ Jezusovim imeni. Srečna duša, ki se prav spove, pa tudi resnično pobolša. Od te srečne dobe ni Magdalena Jezusa vec zapustila; hodila je za njim, njegove bož¬ je nauke poslušala, njemu stregla, ino ga spremila tudi na strašen hrib mertvaških glav , kjer je per njegovi smerli žalostna pod križam stala. — Tako more tudi vsaka pravu spokornica storili, zapustili svoje hude tovarši- je , izsleči gizdasto ali prevzetno nošo, pridno objiskovati službo božjo, ino luko pohujšanje poravnali, ki ga je z' svojim razvujzdatiim živlenjam dala , ino se nikdar točili več Jezu¬ sa, svojiga dobriga pastirja. Kako za ljubo vsmilen Jezus prav spokor¬ jene duše ima, on SJagdaleni očitno pokaže. V’ jutro svojiga castitliviga od smerli vsta¬ jenja Magdalena z* drugimi ženami zgodaj, ali zarano, k’ njegovimu pokopališu hiti, nje¬ mu še zadno čast skazat, ino njegovo pre¬ sveto telo v’ žlahno mazilo djat; alj one po¬ lj Poznej, kopališe prazno najdejo. Angelj njim pove, de je od smerli vstal, ino Marija Magdalena leče to vucencam povedat. Kedar spet nazaj perdirja, se per pol Sv. Marcelina. I zgled poštene deviške lovaršije. Kdo ne pozna imenitniga cerkveniga vu- čenika, sv. škofa Ambroža? Njegova sestra je bila sv. Marcelina, bogaboječa kakor njeni svet brat. — 0 kako lepo ino slavno je, če se brat¬ je ino sestre med sebo k ’ dobrima opominjajo , 106 ino hudigu varjejo, de si niso le v' rodi, am¬ pak tudi v' čednosti klatita ! V’ njeni mladosti jo ni draga posvetna ob¬ leka skerbela, de je ravno imenitnih slarišov bila. Živela je tiho ino pohlevno, je pridno delala mo molila. Zogibala se je slabe tovar- šije, ne le preščrniga moškiga spola, temuc tudi zenskih, katere se nesramno pogovarja¬ jo, ena drugo slabih ječi vučijo, poštene lovaršice pa zasramujejo Veliko devic bo skoz tako obhojo mlačnih ino zapeljanih. — Srečna zatorej duša, ki raj v’ samoti kivi, ino po voski poti hodi , ki v ’ nebesa petja, ka¬ kor sv. Marcelina. Po smerti svojih slarišov je z' brumnimi deklicami v’sveti prijaznosti ino ljubezni živela. Njena hiša je bila prebivališe pošteni!) devic, katere so skupaj Bogu služile, ino se k’dobri- mu opominvale. — Taka soseska ali družba llogu dopade! ino božji angeli so nje veseli. Prava čednost se more poskusili, ino skoz lerplenje polerditi. Tudi sv Marcelino je ter- plenja veliko objiskalo. Znotrajna žalost ino zvunajno obrekvanje hudobnih ljudi je veliko nadlog njej delalo. Poterpela je, ino se tola¬ žila, rekoč: ,,C e bi ravno pred ljudmi nedolžni bili, vender pred Bogam ni nobeden zadosti cist. — N T a smertni po¬ stelj je svojim tovaršicam djala , ki so se okolj nje milo jokale: ,,Ne jokajte; dozdaj je Bog v* meni prebival, od sedaj bom pa jez v’ njem prebivala.“ — Sluzi le ior zvesto, deklica moja, svojimu Bogu, lehko boš cisto ohranila svojo dušo ino telo-, božji fem- pel boš, ino sv. Duh bo v’ tebi prebival. V' tvojim serci Bog prebiva, Dokler cisto vest imaš: Božja roka te zakriva, De se v’ hudo ne podaš. 35. Sv. Matilda, 1 z g 1 e d lepe sesterne ljubezni. Sv. Matilda, brumna devica, ni le sama bogaboječo živela, ona je tudi za svojiga brata Aleksandra skerbela, ki je bil štiri le¬ ta mlajši od nje. Merzele so ji vse posvetne nečemernosli, pa tudi bratu jih je perstudili si perzadevala. Bog je Matildi pomagal, de je sveta sestra tudi svetiga brala imela. Ka¬ ko lehko bi srečna vsaka hiša, vsaka kluhfa bila, naj bi se bratje ino sestre med scbd v' resnici ljubili, pred hudim svarili, ino v' dobro nagovarjali, kakor sv. Matilda svojiga brata. Kedar je njeni brat že odrastil, pa tudi posveten biti začel , ga je enkrat Matilda na¬ govorila , rekoč: „Saj veš, ljubi moj bra¬ tec! kako mene izvelicanje tvoje sker- bi. Kako slabo je pa najno živlenje Jezusovimu podobno! Kje je naj na ponižnost, katere bi se imela od nje- 108 ga nav učiti? Kje je n a j n o v b o 11 v o , ka¬ tero nama on v’ besedi ino v’ d jan ji perporoča? Kje je križ n a j n e poter- pežlivosti, ki bi ga imela za njim no¬ siti? —- V bog a j me, ino odpovejva se goljiifnimu svetu, ki naj za pel j uj e, i n o celo le h ko pogubi! 11 — Z genjenim sercam ji bralec odgovori; „V’resnici spoznam, de je zamene to posvet¬ no živ’enje zlo nevarno; bojim sc za svoje izveličanje. Tebi se perporocim, de me vo¬ diš; v’ vsim le hočem vbogati.“ Kakor sta sklenila, sta tudi sveto živela, zaničvala pre¬ grešno veselje, ino sta srečno en drugimu v’ nebesa pomtigala. Svela dolžnost je, de starejši bratje ino sestre svoje mlajši vučijo, svarijo in hiidiga var jejo. Pa tudi velik greh je , če vidijo hu¬ do delati jih, pa molčijo , ali njihove pregre¬ he st arijam , ali drugim predposl d v lenim za¬ krivajo.j ravno listih grehov se deležni stori¬ jo. Sc hujši je, ako slareji svoje mlajše brale ino sestre draiijo, tepejo . pohitjšajo , ali clo v ’ neznane pregrehe zapeljajo. Toraj vbogajle svoje starejše brate ino sestre, pa le v pravičnih rečeh, ino varjle se hiidiga od njih namčili. Lepa je, lepa med brati ino sestram’ 1 j u b e z n, Grešna prijaznost pa strašna bol e zn. 109 3©. Sv. Monika. Izg led i z v el i ča n s It i ga posvarjenja. Sv. Monika je per svojih stariših vino točit hodila. Vsak den je po malim tako dol¬ go piti poskušala, de se ga je preveč pervad- la. Imeli so staro pošteno deklo, ki ni dopu¬ stila otrokam vse jemati, tudi ne brez potre¬ be jesti ino piti, kakor bi botli. Enkrat ste se z’Monikoj sporekle 1), ino dekla jo je očitno pijanko imenovala. To je mlado deklico toljko v’ serce zabolelo, de se je per priči tej hudi navadi za vselej odpovedala. Omožila se je, pa je hudobniga moža ime¬ la: alj vsa krotka ino pohlevna, se je lehko z’ njim zastopila. Imela je zaliga sina Avguština, ki je bil scer visoko učen; alj slabo je živel. Sv. Monika jo pa tako dolgo molila, ino se jokala za njega , de ga je skoz svoje solze pre¬ rodila. Svet škof ino imeniten cerkven očak je postal. Veselo je v’ njegovih rokah vmerla. Vsak človek ima svoje slabosti; kaj de bi se tudi vsak posvariti dal! Alj malokdo se z' lepim da posvarili; le jezijo se, ino sovražijo svoje svarivce. Dokler pa človek pregrehe svoje ne spozna , se ludi poboljšali ne more. Zatorej pravi moder mol: „Boljši je očitno zvarjenje, kakor pa skrita ljubezn ; boljši so 1) Skregale, tio rane nunCod prijallov dane, kakor kušleji tisti- ga, ki nas sovraži. Huda navada se lehko premaga, C e te poboljša nje le ne odloga. Z7- Sv. Neža. I z g I e d nepremaglire device. Kaj deviški stan velja, kako se zapeliv svet premaga, nam sv. Neža lepo, de nic lepši, pokaže. Bila je v’Rimi bogatih stari- šov hčer, že v’ svojim trinajstim leti toljko zala ino ljubezniva , de je veliko snubcov ime¬ la. Med vsemi jo hoče Prokop, rimskiga ob¬ lastnika sin, za svojo imeti. Pošilja ji na dom mnogotere ino drage dare, pa še ne pogleda jih, ino mu vse nazaj pošle. Začel je za njoj laziti, da bi njo premotil; alj zapo¬ dila gaje rekoč: ,,Poberi se siten zapeli- rec, ino ne misli, de bi devica se tebi vdala, kije Gospodu vsi ga sveta za¬ ročena. Ciste duše so zaklad ali šac nebeškiga Ženina, ino nevmerlivost je njihova juterna.“ 1) — Zapiši si deklica le besede globoko v' svoje serce, ino tudi ti zapelivcam tako odgovori. 1) Del, 111 Iz nečiste ljubezni rado nevsmileno sovra- ženje izvira. Ker sv. Nežo premotiti niso mogli, jo nevernimu sodniku zatožijo, deje kristjana. Oblastnik njej vse obeta, kar je kolj lepiga ino dobriga; pa tudi z’ strašnimi mukami ino z’ gro- zovitnoj smertjoj ji žuga: alj vse zastonj. Jezus Kristus je moj ženim, je s v. Nežadja- la, on, kateriga mati je devica, kateri- mu angeli služijo, ki je lepši ko son¬ ce ino luna. C e njega ljubim, sim ne¬ dolžna, kedar se njega doteknem, sim čista, ker njega v z e m e n , devica osta¬ nem. Le temu s v o j i m u Bogu hočem zvesta ostati, le v’ njega vervati, ino z’ njim poročena bili. On je moj, ino jez sim njegova. Kakor mlada ino sla¬ ba sim, močna bom vender zadosti svojimu Ženinu živeti ino vmreti. Gnali so njo pred malikvavski altar, de bi po ajdovsko aldovalal); pa niso nje pergovo- rili, ne persilili. Pokrižala se je, v’ nebesa roke povzdignila, ino vse premagala. — Oblast¬ nik jo vkaže v' nesramen hram peljati, ino razvujzdanim mladcnčam dati, de bi ji devisl- vo vzeli. Neža se tudi tega ne vstraši, ter pravi: Jezus moj Gospod mene pozabil ne bo. On čistim ljubim rad pomaga, ino ne bo dopustil telo oskruniti, 2) katero je njemu posvečeno. Ona moli, božji angel njo zakriva, ino nesramni mla- l) Ofrevala, 2) Omad^žali, 112 denči se pogledali se nje ne zvupajo. Samo eden njo z' nespodobnim ocesam pogleda; alj per priči ga božja roba zadene, ino se zver- ne. Sv. Neža pa za njega prosi , ino ga zpel oživi. — Tak močna je sveta čistost; božji angel je nje poseben varh. Le tam, kjer nečist ogenj poprej v' dekliškim serci gori, se devistvo več vbranili ne more, de bi v' hudi perloznosti ne pogorelo. Serdit sodnik jo obsodi na germadi sež¬ gati. Sereno je na germado stopila. Visoko ino šroko je planino švigalo, bežali so trino- garji 1); sv. Neža je pa v’ sredi goreče ger- niade brez vse škode stala ino molila, kakor cista duša, ino ogenj se nje ne prime. — Po tem jo obsodi, de bo ob glavo djana. Ve¬ selo, kakor nevesta k* poroki, na sodno mesto gre; ljudje se za njo milo jokajo, le ona sve¬ te pesme poje.— Tudi rabelnu 2) se je toljko vsmilila, de ji ni glave vsekati mogel. Sereno ona ljude’m reče, ki so jo ožalo- vali: „Kaj me mudite! moj Ženin bo razžalen, de me tako dolgo čaka. Naj mene prejme, ki me je poprej isvolil.“ Trepetaje še rabel stoji, alj ona mu serc- nost pergovarja, rekoč: „Kaj čakaš vmo- riti telo, ki je tak nesrečno bilo, do- pasti očem, za katere ne maram. Ne boj se mene vmoriti, saj se po smerti začne za me boljši, večno živlenj e.“ 1) Markovci ali belici. 2) Fiajmanu. 113 Po tem je molila, rekoč: Hvalim tebe o Bog, de si me greha varval. Vzemi mojo dušo, o Gozpod, ki je tebi draga bila, ino katero si toljko lju¬ bil. Zadobila bom, kar sim vselej željela; k' tebi grem, kateriga sim vselej ljubila. —Vsekal je rabel glavo, ino v’ svete nebesa je njena čista duša zletela, nedolžna kakor lepa ovčica, katero na podobi zravno sebe ima. Oh kako lep je čist rod, poln časti pred Bogam, ino pred ljudmi! Device so zlahen cvet svete ker sanske cerkve. Ohranile devi-š- Ivo , ljube deklice, ina dokler v’ svet zakon ne stopite, bodite neveste Jezusove. Serčno se vojskujte za deviški venec j ako ga enkrat zgu¬ bite, cel svet vam ga ne more povernili več. Glej, de ne zmoti V’ tvoji lepoti Tebe, o deklica, spačeni svet; S e r č n o se brani, Čistost ohrani: Jezus, tvoj ženin, te hoče imet'. Sv. IT o tb n r ^ a. Izgled poštene keršanske dekle. Na Tiroljskim , zlo vbogih , pa bogaboje¬ čih ljudi, je Notburga v’ eni grašini za ku- 10 114 harco služila. Bila je vsa pohlevna, pridna, ino vsim dobra. Gospa so ji perpustili vsak den med vboge razdeliti, kar je gospodi per- mizi ostalo. — Tako druzinče 1 ) ne sme go- spodarjam brez vedenja jemati, ino vbogajme dajati ; le kar sebi perterga, ali pa sprosi, to brez greha drugim da, Po smerti stare gospe je mlada gospa Oti- Ija ostankov vbogim dajati prepovedala, ino je vkazala jih v’ pomije metati. To je vsmileno Notburgo močno v’ serce bolelo. Vsako ne¬ delo ino zapovedan praznik je z’suhim kruham ino z’vodo za dobro vzela, svoj del pa vbogim dala, de bi saj enkrat v’ nedelo jih poživila. Alj tudi to je Otilji merzelo. Notburgo per gospodu toži, de potepuhe ino kradlivke v’ grašino vadi: Gospod Notburgo enkrat per- čaka, viditi, kaj vbogajme nosi. Ona mu po¬ kaže nekoljko svojiga malca, ino pa ciiterco ali flaško vina, ki ga je vbogim perhranila. Gospod pa tego vidil ni, ampak je svoji go- spej povedal, de je le oblancov ino pa luga nekoljko Notburga nesla. Na to seže gospa vsa serdita nad Notburgo, kakor bi bila ona gospoda goljfala, ji da slovo, ino zapove, se na ravnost iz grada pobrati. Poterpežlivo Notburga svoje reci pobere, ino se ravno odpravlja, kar Otilja naglo zboli. Zatorej še Notburga ostane, hudobni gospoj ljubeznivo streže, jo prosi ino opominja, 13 Posel. 115 naj se z’ Bogam spravi, ino svojo dušo osker- bi. Po smerti gospe še le grašino zapusti. — Kako lepo je, tajistim dobro storiti, ki nam hudo hočejo! Taki so pravi otroci Očeta ne- beškiga. Notburga k’ kmetu v' službo gre, prid¬ no dela, zvesto Bogu služi, ino parv veselo ino srečno živi. Grašino 1) je pa z’ Notbur- goj tudi vsa sreča zapustila; nesreča za ne- srecoj je gospoda zadela. — Tako je bogabo¬ ječa družina velika hišna sreča, pa tudi ma¬ lopridni hlapci in dekle nar reči nesreča) ino boljši , de kamen na tistim mesti lezi , kjer razberzdano druzinče sedi, ki celo hišo po- hujša , de božji zegen ali blagoslov od hiše beži. Zapušen gospod je Nolburgo spet v' služ¬ bo prosil, ino njej obljubil, de bo kakor nek¬ daj po svoji volji vbogajme delila. Ino glej, v’ enih letah je bilo per gradi spet vsiga dovolj. Notburgi se je posledna ura perbližala, ino lepo mirno je v’ Gospodi vmerla. Vbogi so za njoj jokali, kakor za svojoj materjoj; njene dobre dela so jo pa v’ nebesa spremile, kjer zdaj svoje plačilo zavživa. Kar dobriga vbogajme tukaj deliš, Povernjeno tamkaj v’nebesih dobiš. \j Grad. 116 39. Sv. Apolonija. Izgled goreče ljubezni do Jezusa. Sv. Apolonija ali Polona je bila v’ Aleksan¬ driji na Egiptovskim doma. Od svojih mladih ldt je kakor kristjana pošteno ino cisto živela Grozovitni neverniki so njo zgrabili, pred malika peljali, ino hotli persiliti, de bi svojo vdro zatajila, ino Jezusa preklinjala. Alj ona je sercno odgovorila: „Jezus Kristus je pravi Bog; njega m or m o moliti, ne preklinjati . 44 Na to so ji z' pestmi ino z’ kamnjam vse zobe izbili. Zavolj tega se še zdaj za posebno priprošnico v’ zobnim bolenji cesti. — Za nas bi bilo bolje, de bi nas vselej kdo raj po zobih v daril, lo se pravi posvaril, kedar kaj nespodobniga govorimo, kakor de nas posluša, ali clo pomaga klafali: ino druge ob- rekali. Za vsako prazno besedo bomo enkrat odgovor dajali. Hudobni malikvavci so sv. Polono iz mesta vlekli, veliko germado naredili, ino žugali njo živo sežgati, ako Jezusa ne zataji. Ona si ne- koljko oddihne, ino kedar jo zopet vprašajo, raj sama v’ ogenj gre, kakor bi sv. vero zataji¬ la , ino v’ večen ogenj prišla. — Tako šiva vera ino prava goreča ljubem vse mar tre za Jezusa raj prelerpi, kakor njega zgubili. Nikolj ne bo na zgubi, Ki Jezusa prav ljubi. 117 40. Sv. Potamjana. Izgled svete deviške sramožlivosti. Sv. Potamjana ja imela neverniga, malo- pridniga gospodarja, ki je nečisto živel, ino hotel tudi z’ svojoj dekloj prešestvati. Z’ dob¬ rim ino hudim njo nagovarja, de bi z’ noj svoje gerdo djanje napravil, pa zvesta služav- nica božja se mu ne vda, ino hoče rajši vmrcti, kakor zgubiti svojo nedolžnost. — Ta¬ ko je za sluzevne nar bo/jši služba, nar vedi nesreča ; ako pošleniga zaderzdnja per hiši ni. Boljši je matiji sluziti , in bornej živeli , ulj per poŠelnih ino bogaboječih ljudeh. Nar reči nesreča je greh. Nesramen gospodar je svojo pošteno dek¬ lo hudobnimu oblastniku izročil, in njega pla¬ čal , naj jo vmori. — Ni ostali pošteni ker- šenici več per laki hiši, kjer nesramno moš¬ tvo njej po čistosti streže, zakaj iz gerdiga zapelvanja se nevsmileno preganje začne: ino težko brez stovesa neha. Nevsmilen oblastnik njo hudo rnarlra ino sili, de bi Kristusa zatajila, ino svojimu gospo¬ darju povolji storila; žuga njo tudi vojšakam v’ osramotenje dati; alj nič ni z’ njoj opravil. Na njeni serčen odgovor zapove nekimu voj- šaku Bazilidu njo k’ smerli peljati. Obsodil njo je, de bo do goliga islečena, ino v’ kotel vrele smole vtoplena. Sramožliva devica se je 118 več vstrašila nesramne isleke, kakor vrele smole. Lepo je roke povzdignila, ino toljko prosila, naj jo saj oblečeno vmorijo, de so ji dovolili. — Veselo se po tem rabelnam v’ roke da, ki jo po malim od nog do glave cele tri ure v' vrelo smolo spiisajo, dokler svo¬ jo čisto dušo Bogu izroči. Tudi Bazilidu, ki je njeno sramožlivost pred razvujzdanim , nevernim ljudstvam branil, je nebeško krono izprosila. — Deklice! vučile se od sv. Polamjane deviške sramozlivosli. — Sakrivajle spodobno svoje lelo, ino pošteno se oblačitej nespodobna noša, ino nesramno %a- derČanje nedolžnost mori. Blagor vam , ki sle ino ostanete čisliga serca, Boga bole gledale. Sramožlivost je device Ljuba zarja juter na, Če nje nima tvojo liče, Si devištvo vgasnila. 41. Sv. Regina. Izgled bogaboječe pasterice. Sv. Regina je žlahne, pa ajdovske stariše imela. Mati ji je na njenim porodi vmerla. Dali so jo neki keršanski dojki v’ amstvo ali dojstvo; od nje bila je v’ keršanski veri podučena: ino po tem keršena. Kedar jo 119 neverni oče damu vzeme, ino zve, de je krist¬ jana, njo ves serdit k’ njeni dojki od hiše za- žane. Dobra ženka je jo rada pod streho vze¬ la , ino Reginca ji ovce na deželi pase. — Oh boljši je na kmetih med nedolžno j živin - coj biti, kakor po gradih ino mestih per za- pelivcih živeti. Svoje nedolžno veselje ima scer vsak slan, nar lepši pa kmetiški, naj bi prav v njim živeli. Z’ veselim sercam je sv. Regina svojo ma¬ lo čedo pasla, ino božje reci premišlovala. Rada je na Jezusa mislila, ker se tudi dober pastir svojih ovčic imenuje; prosila ga je , de bi tudi ona bila njegova zvesta ovčica. Premišlovala je srečne pastirce na Betlehem¬ skih planjavah, 1) ter jih je v’ duhi gledala, kako so per jaselcah Jezusovih klecali, ino Od¬ rešenika svojiga molila. Darvala je tudi ona ljubimu Jezusa svoje serce, ino mu je obljubi¬ la zvesta vselej ostati. — To so lepe ino svete reci sa fante ino deklice na paši. Od lakih naj bi za kratek čas pogovarjali se j angeli božji bi se z’ njimi veselili. Alj pogosto se pastirji ino pasterice na paši g er do saderzijo , nesram¬ no norijo, se skrivši ostudnih reči vučijo, ino greh delajo, ki v’ nebo vpije, ino se še imeno¬ vali ne sme. Bog se vsmili takih mladenčov! Deželski oblastnik je po tistim kraji hodil, je zalo Regino spoznal. ino njo vzeti hotel. Ravno je bila v’petnajstim leti; v’ nevern zakon 1) Ravninah. 130 z’ nevernikam vdali se h o tla ni, ino mu je ol- krito sercno povedala, de je kristjana. Zbu¬ dim ino z' dobrim njo nagovarja , ker,sansko vero zatajiti, ino njega vzeli; alj ona Jezusu zvesta ostane. Vkaže jo tako nevsmileno bičati ali tepsti, de sejeclo nevernikam vsmilila, ino po tem v’ječo potisniti; alj ječa se je razsvet¬ lila ; ino ona ozdravlena bila. Drugi dan njo zopet pred sodnika perpel- jajo; ino kedar se zmotiti dala ni, jo z’ želez¬ nimi grebenmi raztergajo, z’gorečimi baklami palijo, ino v’ rnerzlo vodo pomakajo. Kedar ona v’ nar hujših marlrah Boga hvali, se glas iz nebes zasliši: „Bali (pridi) Piegina, de boš deležna krone Izveličarja svo¬ ji ga!“ — Na te glas se je nad osem sto ne¬ vernikov preobernilo. — Tako bo izveličan , kdor do konca zvest ostane. Dve rože e cvetijo iz zemlje v’nebo: Lilja nedolžnosti bela; R u d e c a ko kri bo z r a v n 1 i 1 j e lepo Roža terplenja cvetelo. 48. Sv. Roza, Izgled deviške potdrpežlivosti. V’ Ameriki, v’ novim deli sveta, je bila sv. Roza rojena. Vbožniga stanu je bila, jpa lepiga obličja; za to so njo Rozo imenovali. 121 namesti Izabele, po kateri je keršena bila. Rozi pa ni dopadla telesna lepota, ki deklice tak rada vkane ali ogoljfa, ino v'nesrečo per- pravi. Skerbelo njo je pošteno, bogaboječe serce; za to se terdo postila, ino je rada mo¬ lila, po izgledi svete Katarine Seneske, katero si je v’ svojim živlenji posnemati izvolila, ter je sklenila za vselej v 1 deviškim stani ostati. De bi se grešne nevarnosti zognila, ni hotla v’posvetne tovaršije zahajati, ne po navadi dru¬ gih razvujzdano živeti. Za to so njo malovred¬ ni ljudje certili, 1} zasmehvali, ino gerdo ob¬ okali. Alj vse je voljno prenesla, ino vesela bila za Jezusoviga imena del preganjana biti. Sv. Roza je tudi za svoje stariše pridno delala, ino jim je kakor pridna bučelica ali čebelica živeš nosila. —Kedar je pa vidila, de bi za njo prenevarno med zapeljvimi ljudmi živeti bilo, je šla v’ klošter svetiga Domini¬ ka , de bi Bogu bolj zvesto služila. — Tako naj vsaka deklica kraj zapusti, kjer bi se tež¬ ko greha ovarvala. Kdor nevarnost ljubi, bo v’ nevarnosti končan. Človek pa brez vse skušnjave biti ne more; v' njej se človeška čednost poterdi. Tudi Roza je imela veliko skušnjav, alj vse je z’ božjoj pomocjoj sercno premagala. — Tudi mi svoje skušnjave lehko premagujemo, ako le hočemo: „Bog nas ne da črez našo moč skušali. 1) Sovražili. 11 i t% De bi sv. Roza v’ čednosti popoinama do- rastla, ji Bog hudo bolezn posle. Voljno je vse bolečine terpela, ino pogosto zdihovala, rekoč: „0 ljubeznivi Bog! le pošli mi težav, pa tudi svojo ljubezn v’ mojim serci poterdi!“ Mlada v' letih, pa bogata r’ čednosti, je svoje živlenje polna ljubezni v’ Jezusa sveto sklenila. Bog svoje ljube pogosto objiše, jim poši¬ lja dušne ino telesne težave, ino jih tudi hu¬ dobnim ljudem preganjali da ; alj srečna duša, ki svojo skušnjo dobro obstoji, zakaj l. nje bili vredni, ino potrebni ? i. t. d. F. Crez dobre dela telesne ino dušne milosti. VIi nisim potrebnim kruha* dala? — ne poso¬ dila — bolniku ne postregla? — se za nedolžnig* ue ponesla? in dobriga, kedar bi lehko, ne stori¬ la? i. t. d. — Ali nisim koga v’ hudim podučila? — ne posvarila? — ne potolažila? — ne za žive ia mertve molila, kedar sim imela priložnost? i. t. d. G. Crez dolžnosti svojga stanu. Ako si per starišah; Kako si jih vbogala? — jim veselja ali žalosti naredila? Ali jih za odpu- šanjc prosila, kedar si jih razžalila? i. t, d. Ako si v’ službi: Ali si pridno ino vselej zvesto delala, ne na oči, temuc zavolj Boga, ki bo tebe enkrat plačal? — Ali nisi z’ svojim sta- nam nedovoljna? — ne poterpežliva? Ali si ne že¬ liš drugih stanov, katerih ti Bog odločil ni? Ako si gospodinja, ino podložne imaš: Kako ih svojim domačim za potreben živež, obleko ino plačilo — kako za potreben nauk skerbela ? Ali nisi komu potuho dajala? Ali si dopustila, de bi se bil per hiši greh delal? — Ali sl gledala, de so podložni pridno v’ cerkuv hodili? Ali moliš do¬ ma njimi pred jedjo, po ! jedi, zjutraj alj saj ■večer? Ali pogledaš po noči, če so moški ino. 18 » ženske doma? Ali nisi dopustila, de bi se bilo pod tvojoj strehoj nesramno govorilo ino pohujšo- valo? i. t. d. — Ali se vpiraš za božjo čast? — Ali se v’ vsili rečeh božji volji izročiš ? H. Zadnic še prašaj: 1, Kdaj sim bila zadnokrat per spovedi? 3, Koljkokrat sim od zadne dobro storjene spovedi te alj uni greh storila ? v' kakih okoljšinah ? i. t. d. %. Sim se od posIe’dne spovedi pohujšala, ali po¬ boljšala z’ božjoj pomocjoj ? 4. Ali sim pokoro, ino vse’, kar so mi spovednik naročili, zvesto dopolnila? De se boš ložej vsiga spomnila, le pomisli , kodi si od zadnje spovedi hodila, z’ kom si bila, kaj se je na tem alj onim kraji govorilo, godilo i. t. d. ? Po sprašovanji vesti prav živo svoj grešen slan poglej, kako si nehvaležna Bogu, sama sebi p« sovražna; razjokaj se, ino pravo živo grevengo obudi. II. K s a n j e alj g r e v e n g a. Iz globočine svoje nevrednosti klicem z’ zgublenim sinam: Oce! grešila sim, zgubila tvojo prijaznost, zapravila sladek mir svoje vesti, sim sama sebe nesrečno storila, ino vec 190 vredna nisim se imenovati tvojo dete. Oh, kamo se hočem zdaj podati, kakor k’ svojimu Očetu naza'j. O moj Bog, žal so mi vsi moji grehi, ne loljko za to, ker sim nebesa zgulila, ino pekel zaslužila, ampak nar več za to, ker sim tebe razžalila, nar veči lepoto ino dobroto; de sim te¬ bi ljubi Oče, nepokorna bila, ki mene (oljko lju¬ biš. Oh , de bi ne bila tebe nikdar razžalila! O moj vsmileni Jezus! ki si se na Petra milo ogledal, kieri je tebe trikrat zatajil, ino si Magdaleni, očitni grešnici, vse grehe ljubez¬ nivo odpustil, pogledaj milostivo tudi na me; de bom z'Petram svoje grehe milo objokala, z/ Magdalenoj odpušanje zadobila, ino spet tebe črez vse ljubila. Amen. III. Terdno naprejvzetje , alj sklep poboljša n j a. V’živi ljubezni do tebe, o moj Bogi lerd- no sklenem se prav spokoriti, ino svoje živ- lenje vredno poboljšati. Odpovem se vsim grešnim navadam* vse slabe iovaršije bom za¬ pustila , vsih hudih priložnost se zvesto var- vala, vse skušnjave skerbno premagala, tebe o Bog! bom vedno pred očmi imela, ino se tudi malih grehov varvala, de tvoja ljubezn v’meni ne vgasne, ino me sv. Duh ne zapusti. Cisto se hočem vsih svojih grehov spovedati, vsako storjeno škodo, kar mi je mogoče po¬ praviti, ino od te dobe tebi, o Bog! prav zve- sto služiti. Rajši hočem vmreli, kakor še več v’ grehu žireti. O moj Jezus! daj meni svojo pomoč, de bom vse to zvesto storila, kar sim sklenila. Amen. IV. Cista spoved. K’Očetu pojdem ino porečem: Oče! gre¬ šila sim, tebi nehvaležna bila, gerdo sim te zapustila; alj vzemi me spet za svojo nar manj¬ ši deklo. Pred namestnika božjiga bom po¬ kleknila , se njim vsili svojih grehov obtožila, kakor sim njih pred Bogam kriva. O Gospod, bodi milostiv meni vbogi grešnici ! Amen. Spoved lepo začni, rekoč: Prosim če poprej križ storijo, reci: Zahvalim) duhovni oce! z« svet žegen , de se svojih grehov prav ino či¬ sto spovem. — Ce je časa, moli očitno spoved: Spovem se Bogu vsigamogočnimu, materi božji Mariji devici, vsim svetnikam ino njim: namestnik božji! kar sim grešila od zadnje spovedi, ki je bila: (Ne pozabi povedati, kdaj jc tvoja zadnja spoved bila) z’ mislijoj, z’ besedoj , z' djanjam, ino zamudoj dobrih del. — Obtoži se grehov po redi deset zapoved božjih i. t. d. kakor si vest izprašala. — Ne tožuj drugih ino peršon ne imenuj, z’ katerim si grešila. — Povej, katerimu grehu si nar več vdana, ino ne zamolči nobeniga! Povej ali si zadnobart odvez« dobila, ali si vse dopolnila, kar ti je bilo naloženi¬ ma, ali si se poboljšala, alj pohujsala. — Spoved »kleni, rekoč: Leti, ino vsi moji grehi, ki m jih vem, ino ne vem, so mi iz serca žal, ker sim Boga, svojo nar veči dobroto raz¬ žalila. Terdno sklenem z’ božjoj pomočjoj svoje živlenje poboljšali, ino za svoje grehe pravo pokoro storiti. — Prosim za potrebno pokoro, ino za odvezo, če sim nje vredna. Poslušaj zvesto , kaj te podvučijo ino pokore naložijo; z’ ponižnim sercam se podverži \8iniu. kar z’ tebo sklenejo. Kedar po spovedi nad tebo molijo , še enkrat obudi grevengo ino terdno pred- vzetje. Po spovedi, kedar odvezo dobiš, moli: O neskončno vsmilen Bog! kako nesrečna bi bila, ino kaj bi vboga grešnica začela, ako bi toljko vsmileniga Očeta ne imela v’ nebesih! Povedala sim namestniku božjimu ves svoj greh: ino vesele Jezusove besede sim zaslišala: ..Za v upaj moja hčer, tvoji grehi so ti odpušeni:“ Zatorej pa tudi nočem nikolj grešiti več, de mi kaj hujšiga ne pergodi. Po spovedi, kedar odveze ne dobi«! Oh, jez vboga nespokorjena grešnica! kako strašno sim grešila, de me namestnik božji niso vredne spoznali grehov odvezati. Oh , še sim zgublena ovčica v’ nevarni pusavj pogub- lenja. Jezus moj pastir, ki sim ga nehvaležno 193 zapustila, za me ne mara, dokler se v’resnici ne poboljšam. Nisim še vredna k’ njegovi sveti mizi perstopiti, ino zavžiti njegovo presveto telo. — Oh, ponižno spoznam, de sim vse to zaslužila; ino namestnik božji, ki imajo en kluc spokorjene grehov odvezati, imajo tudi drugi kluc nespokorjenim grehe zaderžati; kar so tudi meni po pravici storili, de svoj žalo¬ sten grešen stan spoznam, se prav spokorim ino vredno poboljšam.—Oh, kaj bom storila vboga srotica! V’ tvojo sveto voljo se podam, ino obljubim vse na tanko dopolniti, kar so meni spovednik naložili. Oce,tepime! saj me dober Oče tepeš. Le samo to te lepo prosim daj mi, de se prav spokorim, iz celiga serca k* tebi povernem, svoje gerde pregrehe zapustim, sad prave pokore pernesem, de se v’prihodno odveze vredna storim, ino postanem zopet prija- telca božja! O Jezus, sin Davidov! ki si prišel jiskat, kar je zgubleniga, vsmili seme! O Ma¬ rija mati mila, de si moja vsmilena mati, ska- ži se! Vsi ljubi angeli, svetniki ino svetnice, prosite vi za me! Jez pa bom jokala ino na božjo milost klicala, dokler zopet per Bogu vsmilenje najdem. Amen. V. naložena pokora- Opravi naloženo pokoro, kakor hitro moreš ino cisto tako, ko je tebi naročena. Posebno ne po¬ zabi, če jo ve c dni opravljati imaš. — Vse težave poterpi v’ duhi pokore ino se pobolšauja ne sramuj. 17 194 K e dar naloženo pokoro vsaj, kar so ti pred sv. ob- hajilam opraviti vkazati, opraviš, moli: Neskončen večni Bog, Oče vsiga vsmilen- ja! veči je milost tvoja, kakor razžalenje moje. Spet si me objel, ino vzel za svojo hčer med število svojih otrok, po zasluženji mojiga Je¬ zusa, Ivojiga ljubiga Sina, kir je za moje gr ehe na s. križi vmerl. Spet lehko tebe z’ otroškim zavupanjam klicem: ljubi Oce! One daj, de bi tebe kdaj več zapustila! Jezus vsmileni, ki si iz ljubezni domene svojimu namestniku oblast dal, meni moje grehe odpustili, koijko zahvalo sim tebi dolžna. Oh, ti moja večna ljubdzn! daj de bom tebe vselej ljubila, ino nikdar vec ponovila tvojih ran skoz svoje pregrehe. Ne bom se veselila zapeliviga sveta, ampak le tvojiga križa se bom hvalila, ker sim skoz tvojo smert na kri¬ ži vsmilenje najdla. Sveti Duh , posvecovavec moje duše , ki si me vsih mojih grehov očistil, mi oblačilo posvečejoče gnade dal , ino moji duši ljubi mir vesti zopet podelil, o prebivaj vselej v' mojim serci, ino lepšaj ga z’ svojmi darmi, de bom vredna biti tvoj sv. lempel. Ino vi angeli bošji! veselite se z’ meno, ino hvalite Boga , de sim per njem zopet vsmilenje najdla. Nesite solze moje žalosti, ino izdihleje moje pokore pred veličasten tron milosti božje; enkrat pa zanesite mojo dušo v’ naročje Očeta nebeškiga. Amen. 195 3lIII. Sveto obhajilo. Keršanska duša! kedar se k’svetim obhajilu per- pravljaš, misli si Jezusa per zadhi večerji v’ sredi svojih apostelnov, kako jih ljubeznivo vuci, jim daja zavžiti svoje telo ino kri, rekoč: ,,To delajte v’ moj spomin." V’tim spomini Jezusa v’ presvetim resnim telesi pozdravi, ino reci: M O L I T U V pred svetim obhajila m. Bodi pozdravlen preljubeznivi Jezus, v’ nar svetejšim zakramenti! ki se nam v’ podobi kruha vživati daš. Bodi pozdravlen , moj Go¬ spod, moj vučenik ino zveličar! ki si iz ljubezni do mene rojen bil, na križi za me kri prelil, in si zapustil moji duši v’ živež svoje lastno telo ino kri. Obudenje vere. O moj Jezus! ve'rjem , de si kakor Bog in človek v’ presvetim rešnim telesi pricejoc, d6 bom tebe zdaj prijela, svojiga Gospoda ino Boga, kakor so tebe nekdaj prijeli tvoji vucenci per zadni večerji, kedar si kruh v’ svoje svete ino cestitlive roke vzel, ga posvetil, razlomil, ino jim dal rekoč, „Prejmite ino jejte vsi, zakaj to je moje telo, ki bo za vas dano." —■ Vse terd- no verjem, kar me skoz svojo sveto cerkuv vu- ciš. O moj Bog! poterdi me v’ tej sveti veri 5 daj mi v’njej sercno živeti ino vmreti, zdaj pa vredno prijeti Jezusovo presveto telo. 196 Obudenje v u p a n j a. Terdno zavupam, moj Zveličar, de "me zavergel ne boš, vbogo revno grešno stvar, temuc mi grehe odpustil, ino me vredno tstoril per tvoji mizi tebe prijeti. Saj mene vabiš, h’ tebi priti, bi sim z’težavami obložena; de me poživel (pokrepčal) boš. Vse terdno vupam, bar si ti obljubil, večna resnica ino dobrota, de mi boš na tim sveti vsiga dal, bar mi je h’ izveličanju potrebniga; tukaj tebe vredno za* vživati, enkrat pa tamkaj tebe gledati. Vsiga tega se veselim. 0 moj Bog! povzdigni moje terdno zavupanje. Obu denje ljubezni. Tebe iz celiga serca ljubim, iz vse moči, črez vse reči, ker si me toljko ljubil, de si nebesa zapustil, na zemljo prišel. Za mene vmerl, ino mi iz ljubezni svoje presveto telo zavživati daš. Oh, de bi ne bila tebe nikolj razžalila, ino ne ranila tvoje ljubezni! Zdaj pa obljubim tebe ljubiti; ljubiti tudi svojiga bliž- niga, dopolnili zvesto tvoje zapovedi, ino poka¬ zati, de tebe ljubim. Oh moj Bog, ti večna jjubezn ! naj tebe vredno ljubim. Amen. Obudenje poželjenja. Moje truplo potrebuje vsakdanjiga kruha, de ne oslabi; tudi moja duša zdihuje po nebeškim krubi, ki nam ga Jezus ti sam deliš, ker go¬ voriš: „Jez sim živi kruh, ki sim prišel iz 197 nebes. Kruh, ki ga bom jez dal, je moje meso. Kdor zavživa moje meso , ino pije mo¬ jo kri, ima večno živlenje; ostane v’ meni, ino jes v' njem.“ Ti, o Jezus! si vinska lerta, ino jez sim tvoja mladika. Ako ne bodem z’tebo sklenjena, se bom posušila, ino bom v* večen ogenj ver- žena. Le če v’ tebi ostanem, bom rodila ve¬ liko sadu za večno živlenje; brez tebe nič ne zamorem. Oh, tak pridi, ino oživi me, svojo mladiko, skoz svojo sveto meso ino kri! Ljubi Ženin moje duše, ti zdaj k’ meni prideš, ki si svetlejši ko sonce, kralj večne časti! Oh, kako se pa hočem tebi jez perbii- žati, ki sim v’ popak: rojena, ki sim dozdaj le v’ grehi živela, ter nisim vredna tebe pod svo¬ jo streho sprijeti! — Hudobni Judaž je tebe kuš- nil, ino izdal; ravno to bi tudi jez storila, ako bi po nevrednim zavžila tvoje presveto telo- Ne bilo bi mi v’izvelicanje, ampak v’obsodbo vecniga pogublenja. Kdorkolj nevredno te kruh je, ino kelh Gospodov pije, se nad telesam ino kervjdj Gospodovoj pregreši, ino si pogublenje je ino pije, ker ne razloči telesa Jezusoviga. Skoz nevredno obhaljilo bi moja duša oslabela, ino vmerla vekoma. — O moj Jezus, tega ne daj! rajši hočem vmreti, ko po nevrednim tebe prijeti. — Alj ne boj se duša moja! glej tvoj kralj pride krotek 1) ino ponižen , v'podobi beliga i ) rohi..Viiu 198 kruha, ne pogubljat, ampak tebe zveličat. Ako ravno nisi vredna, saj si vender njega po¬ trebna: on bo tebe vredno storil, ker njega ljubiš. Svojim vučencam je noge vrnil, ino jih očistil, preden jim je dal zavžiti svoje meso ino kri; tudi tebe bo očistil ino posvetil, de boš vredno obhajala živ spomin njegove ne¬ skončne ljubezni. — Duša! glej tvoj Ženin pri¬ de ; učenik je tukaj ino te klice. Oh le pojdi, pojdi njemu naproti, ino nesi mu svojo serce! Redar k' obhajilu pozvoni. Oh moj Jezus! ti mene kličeš, ino me k’ svoji mizi vabiš. Z’ sercnim veseljam tebi na¬ proti grem, z’živoj veroj, z’terdnim zavupan jam, ino z’ gorecoj ljubeznjo. Obhajati hočem presveto večerjo tvoje neskončne ljubezni, ve¬ lik spomin tvoje smerti na križi. Prav očitno hočem spoznati, de v' tebe verjem, v’tebe zavu- pam, tebe ljubim, ino skoz tebe zveličana biti želim. Ako še najdeš kaj nad meno, de bi me tebe nevredno delalo, oj odvzemi, ino očisti me! Vsimu hudimu se odpovem, ino še enkrat se vsih svojih grehov očitno obtožim. Očitna spove t. Ketfar služavnik k 1 obhajilu konfiteor moli. Spovem se Bogu, vsigamogočnimu. Mariji vselej devici, sv. Mihelu arhangelu , sv. Janezu kerstniku ss. apostelnam Petru ino Pavlu, vsim svetnikam ino vam, duhouni oče! de sim veliko iy.9 grešila z’ 'm is le j o , % besedo , ino z’ djanjam: moj greh , moj greh, moj preveliki greh ! — Za to prosim s. Marijo vselej devico, sv. Mihela arhangela, sv. Janeza kerslnika, ss. apostelna Petra in Pavla, vse svetnike, ino vas duhovni oče! molite za me per Gospodu našim Bogu. Kedar ma.šnik odveza molijo, Vsmili se me večni Bog! vse moje grehe mi odpusti, ino večno živlenje daj, po Jezusu Kristusu , mojim Gospodu , ki zdaj pride mene zveličat. O Gospod ; jez nisim vredna, de pod mo¬ jo streho greš, ampak reci le besedo, ind ozdravljena bo moja duša. (Tako trikrat s’ muš- nikam reci, ino na persi poterkaj.) Telo Gospoda Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo v’ večno živlenje. Amen. Zdaj ponižno Jezusa želi-klici - prosi, ino vsli- šal te bo. Spodobno ga prejmi z’sveto častjo - molij- hvalij-svojo Ijubezn mu obljubi. On je tvoj Bog’, in tvoje vse. P o s *e tim obhajili. Moja duša poveličuj Gospoda , ino moj duh veseli se v’ Bogu svojim Zveličarju, ker se je ozerl (ogledal) na niskost svoje dekle, ino mi stori velike reci, on ki je mogočen, ino sveto njegovo ime. Moja duša, hvali Gospoda, in ne pozabi njegovih dobrot. — Vse tvoje grehe je tebi od¬ pustil, vse tvoje slabosti ozdravil. — Tvojo živ- 200 lenje je smerti rešil, in ti obilno vsmilenja skazal. Kakor se vsmili dober oče svojiga otroka, se je vsmilil tebe Gospod. Pridite, ino poslušajte vsi, ki se Boga bojite, jes vam hočem povedati, kaj je on moji duši storil. Najdla sim, kateriga moja duša ljubi, prijela sim ga ino ne izpustim ga več. — Do- nes je moji duši izveličanje došlo; prišel je moj Gospod v’ meni prebivat. Hvalite Gospoda vsi njegovi angeli ino slu- žavniki, ki njegovo voljo ztorite. Hvalite Go¬ spoda vse stvari po vsih krajih njegoviga go¬ spostva. Moja duša hvali Gospoda! Darovanje. Kdo sim jez, vboga grešnica, de moj Go¬ spod k' meni prideš, ino zdaj v’ meni prebi¬ vaš! Tvoja neskončna ljubezn to stori. O naj tudi moje serce gori, vneto od tvoje ljubezni! — Kaj bom tebi dala, o moj nebeški Gost, de bi tebi dopadla? kaj povernila tebi za vse, kar meni deliš? Nimam drujiga, kakor serce, ki tebe ljubi; to tebi dam; to je vse, kar svojiga imam. Naj tedaj ono, v’ veselje zamaknjeno, tebi hvalne pesme poje. O moj Jezus, serce mojiga serca , duša moje duše! naj, de bom za naprej le to že- ljela, kar ti želiš, vse to storila; kar me ti vuciš , de ne bom vec sama živela, ampak de Jezus ti v’ meni živiš. 201 Ponižna hočem bili v’ svojim zaderžanji, cista v’ svojim poželenji, poslena v’ svojini djanji, zadovoljna v’svojim slani, voljna v’ ter- plenji, ino v’ vsim svojim živlenji zvesta slu- žavnica tvoja. Kakor si se li nekdaj na kri¬ ži , ino zdaj v’ svetim obhajili vsiga meni v’ izvelicanje dal, se tudi jez tebi vsa, z’ dusoj ino z’ telesam darujem. Kdo me bo ločil ljubezni Kristusove? Ali nadloga? ali bridkost? ali lakota, ali golota? ali nevarnost? ali preganjanje? Zvesta sim si, de me ne bo ne smert, ne živlenje, ne dru¬ ga stvar ločila ljubezni božje, ki je v’ Jezusu Kristusu Gospodu našim. Perporocenje. Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri Kristusova, napoji me! Voda iz desne strani operi me! Terplenje Kristusovo , poterdi me ! O dobrollivi Jezus, vsliše me! V’ svoje sveto rane zakri me! Se tebe ločiti ne pusti me! Pred peklenskim sovražnikam varuj me! Ob uri moje smerti poklici me, De z’vsi mi svetniki bom hvalila te! Hvalila zdaj ino vekomaj! Amen. Ako še vtegueš se dalje v’ cerkvi pomuditi, po¬ novi kerstno obljubo, alj obljubo keršanske deviee : perporoci seMariji devici, angelu varhu, im svoji sv. patroui. Moli tudi za svoje stariše , za.brate, sestre, tovaršice, i. t. d.; pa tudi za verne duše v’jicah. 202 Ponovi j en j e k e r s t n e obljube. Vsigamogocni, večni Bog , nebeški Oče, stvarnik ino ohranjik vsih stvari! ti si rne po svoji božji podobi vslvaril, per svetim kersli prerodil, za svojga otroka ino za deležnico nebeškiga kraljestva sprijel:—Bog, Sin Jezus Kristus edinorojen vecniga Očeta! ti si za mene človek postal, na križi me vecniga po- gublenja odrešil, ino per svetim kersti za svo¬ jo sestro v’ sveto ker. cerkuv vzel, de bi me srečno v r nebeško kraljestvo perpeljal; — Bog sveti Duh, tretja peršona! ti si me per svetim kersti posvetil, ino mi v’ svetih zakramentih svojo posvecejoco gnado deliš. Presveta Tro¬ jica, v’ treh peršonah en sam Bog! v’ tebe verjem, tebe molim ino hvalim za vse, po¬ sebno pa za nar veči milost ino dobroto sve- tiga kersta, ki je velika ino imenitna, de ne kraljeva krona tako. O kako srečna sim, de si me v’ svojo sve¬ to cdrkuv poklical, me vsih mojih grehov oči¬ stil, ino mi vse dal, cesar za večno izvelican- je potrebujem. Kar sim nekdaj per svetim kersti po svo¬ jih botrih obljubila, to obljubo tudi zdaj z’ hvaležnim sercam ponovim. — Odpovem se hudiču ino vsimu njegovimu djanju , kakor tudi vsim zapelivcam, njegovim najemnikom. Odpovem se napuhu, vsim napčnim šegam, ino vsim drugim pregreham , kakor vsimu zape- livimu svetu. 203 Verujem v’ Boga Očeta, vsigamogočniga stvarnika nebes ino zemlje, verujem v Jezusa Kristusa , edinorojeniga Sina božjiga , ki je rojen bil, ino je terpel; verujem v’ svetiga Duha, sveto ker. kalol. cerkuv, gmajno (ob¬ čestvo) svetnikov, odpušanje grehov, vstajan¬ je života in večno živlenje. Po nauki svete ker. katol. zerkve hočem kakor pokorna hčer do smerti živeti, svete zakramente vredno prijemati, ino skoz te vrata nebeške v' večno izveličanje priti; po Jezusu Kristusu, Gospodu našim, skoz prošnjo Mari¬ je deviče, vsih božjih angelov, svetnikov ino svetnic, posebno mojiga angelja varha, ino moje patrone, svete I. Amen. Tri čednosti božje. Vera. Vsigamogočni večni Bog! jez v’ tebe Ver¬ jem , tebe spoznam ino molim svojiga praviga živigaBoga: Očeta, Sina ino svetiga Duha, v’ treh peršonah eniga samiga Boga. Verjem , de je Sin božji človek postal, za nas terpel, ino na križi vmerl; de bo pravične večno polonal, ino krivične večno poštrafal. Verjem vse, kar je Jezus vučil, kar so apostelni prid- govali , ino kar nam sveta mali kat. cerkuv za vervati oznanjuje; ker si ti, o moj Bog! vse to razoddl, ki si večna resnica ino modrost. O kako srečno me stori ta z. vera! V’ njej že- 204 Hm živeti ino v mre ti. O moj Bog! poterdi me v’ tej sv. veri. V p a n j e. O dobrotlivi, miloslivi Bog! jez terdno vupam skoz zasluženje Jezusa Kristusa, de mi boš pomoč dal, vsih mojih grehov se prav spokoriti, njih odpušanje zadobiti, tebi zvesto služiti , ino priti v’ večno zveličanje. Vse to zavupan, ker si vse to obljubil, ki si vsiga mo¬ gočen ino zvest v’svojih obljubah. V’ tim za- vupanji hočem živeti ino vmreti. O moj Bog! poterdi v’ meni mojo zavupanje. L j u b e z n. O moj Bog, ti večna ljubezni jez tebe ljubim iz celiga serca, iz cele duše, iz vse svoje moči, Čez vse stvari; ker si sam v’ sebi vse časti ino lubezni vreden. Ljubim tudi zavolj tebe svojiga bližniga svoje prijatele ino sovražnike, kakor sama sebe. Ti poznaš mo¬ jo serce, ino veš, de tebe ljubim. Za to mi je žal iz celiga serca , de sim tebe toljko razžalila. Ljubi Oče! odpusti mi vse moje grehe, ino ne zaverži svojiga otroka, ki tebe večno ljubiti želi. — Rajši hočem vmreti, ino vse lerpeli, kakor še tebe kda j več razžaliti. Nobena stvar me naj ne loči tvoje ljubzni. V tej ljubezni hočem živeti ino vmreti. O moj Bog ! pomnoži (pogmiraj)] v’ meni živ ogenj svoje ljubezni Amen. 205 Litanije od s 1 a d k i g a imena Jezusa. Gospod, vsmili se! Kriste, vsmili se! Gospod, vsmili se! Kriste, sliši nas! Kriste, vsliši nas ! Bog Oce nebeški, Bog Sin odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica en sam Bog, Jezus, Sin živiga Boga, Jezus, Sin preciste device, Jezus, nar mogocniši, Jezus , nar popolniši, Jezus, nar častilivši , Jezus, nar cudniši, Jezus, nar veseljši , Jezus, nar ljubeznivši, Jezus, čistejši kakor sonce, Jezus, lepši kakor luna, (mesec) Jezus , svetlejši kakor zvezde , Jezus, vse časti vreden, Jezus , nar ponižniši, Jezus, nar vbožneši, Jezus , nar krotkejši, Jezus , nar poterpežlivši , Jezus, nar pokornejsi, Jezus, nar čistejši, Jezus, ki čistost ljubiš, 206 Jezus, ki mir ljubiš, Jezus, naša ljube’zn, Jezus, izgled našiga živlenja, Jezus, naše perbežaljše , Jezus, ki naše duše ljubiš, Jezus, podoba čednosti, Jezus, izgled sretiga zaderžanja, Jezus, Oče vsih ybogih, Jezus, trošt vsih žalostnih, Jezus, bogastvo vsih revnih, Jezus , žlahten kamen , Jezus, hramba vse popolnosti, Jezus, dober pastir svojih ovčic, Jezus, zvezda na morji, Jezus , prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, veselje angelov, Jezus, kralj patrijarhov (očakov), Jezns, rasvetlovavc prerokov, Jezus, mojster apostlnov, Jezus , učenik evangelistov , Jezus, moč marternikov (mučenikov); Jezus, svetloba spoznovavcov, Jezus, ženin čistih duš, Jezus, krona vsih svetnikov, Bodi nam milostliv, zanesi nam o Jezus! Bodi nam milostliv, vsliši nas o Jezus! Od vsiga hudiga , reši nas o Jezus! Od vsiga greha, reši nas! o Jezus! Od svoje jeze, reši nas o Jezus! Od skušnjav hudobnida duha, reši nas o Jezusi vsmili se nas! 207 Od duha neeistoti, Od pregrešnih perložnost, Od prelomlenja tvojih svetih zapoved, Od večne smerti , Po skrivnosti svojiga svetiga vclovečenja, j Po svojim prihodi, Po svojim lojstvi, Po svojim gajžlanji, Po svojim kronanji, Po svoji smerti na križi, Po svojim znolranjim ino zvunanjim terplenji, Po svojim od smerti vstajanji, Po svojim v’ nebohodi, Po svoji nebeški časti ino veselji, Na prošnjo svoje presvete matere, Na procnjo vsih svojih svetnikov, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemleš, za¬ nesi nam, o Jezus! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, vsli- ši nas; o Jezus! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, vsmi- li se nas, o Jezus ! Kriste, sliši nas! Kriste vsliši nas! Gospod vsmili se nas! Kriste vsmili se nas! Gospod, vsmili se nas! M o 1 i t u v. O Bog, ki si castillivo ime našiga Gospo¬ da, svojiga edino rojeniga Sina Jezusa Kristu¬ sa, svojim vernim ljubeznivo ino sladko, hudob¬ nim duhovam pa, ki to sveto ime slišijo, straš¬ no storil; dodeli milostivno, de bojo vsi kteri resi naš, o Jezus! 208 to sveto ime na zemlji častijo, sladkost tvojiga trošta na zemlji prijeli, ino večno veselje ino zveličanje v’ nebesih vživali. Po ravno lem Go¬ spodu našim Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, kte- si z’ tobo živi ino kraljuje v’ edinosti svetiga Du¬ ha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Lauretanske litanije, odMarije device. Gospod vsmili se! — Kriste vsmili se! Gospod vsmili se! — Kriste sliši nas! Kriste vsliši nas! Oce nebeški, vsigamogocni Bog, Sin, vsiga sveta resni Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica , en sam Bog, Sveta Marija, Sveta mati božja , Sveta devic devica, Mati Kristusova , Mati milosti božje, Mati precista, Mali brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta , Mati ljubezniva , Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica premodra, Devica častitliva , Devica hvale vredna , Devica mogočna, Devica vsmilena , 209 Devica zvesta, Zgled pravice, (bogaboječiga živlenja) Sedež modrosti božje, Začctik našiga veselja (zavolj rojstva, Jezusoviga) Posoda duhovna, (polna dušnih darov) Posoda izvoljena (mali božjiga Sina) Posoda prelepa pobožnosti, Duhovna roža, (nar lepši med devicami) Turn Davidov, (naša mogočna brambarca) Turn slonokoslen (nar imenitniši ženskiga spola) Hiša zlata, (polna prelepih čednosti) 12 Skrinja miru ino sprave, (mati odrešenika, ki § nos je z’Bogam spravil, ino nam mir, dodelil) Vrata nebeške, (mati tistiga, ki nam je ne¬ besa odperl) Zgodnja denica, (ki si nam rodila Jezusa luč sveto) Zdravje bolnikov , Perbežaljše grešnikov , Tolažnica žalostnih , Pomoč keršenikov , Kraljica angelov, Kraljica očakov, (patrijarhov) Kraljica prerokov, Kraljica apostelnov, Kraljica mučencov, (marlernikov) Kraljica spoznovavcov, Kvaljica vsih devic , Kraljica vsih svetnikov. o )CT5 S» 18 za nas. 210 Jagnje božje, bi grehe sveta odjemlješ, zanesi nam o Gospod! Jagnje božje, bi grehe sveta odjemlješ, vsliši nas , o Gospod ! Jagnje božje bi grehe sveta odjemlješ , vsmili se nas, o Gospod ! Kriste sliši nas! — Kriste vsliši nas! — Gospod vsmili se! Kriste vsmili se! Gospod vsmili se! Oce naš i. t. d. Cešena si Marija i. t. d. Perporoeenje Mariji devici. M o 1 i t u v. Vsigamogocni večni Bog! bi si dušo ino telo cestite device matere Marije po djanji sve- tiga Duha vredno prebivaljše svojimu Sinu perpravil, daj, de bom, bi se njeniga spomi¬ na veselim, po njenih milostlivih prošnjah od prihodnih zlegov (hudih pergodov) in večne smerti rešena. Po Jezusu Kristusu Gospodu našim. Amen. V. Prosi za me sv. Jožef! If% De boni vredno Kristusovih obljub. M o 1 i t u v. Naj mi, prosim, o Gospod! zasluženje šenina tvoje presvete matere Marije pomaga, de bar moja slabost ne premore, po njegovih prošnjah mi bo dodeljeno, bi živiš in braljuješ z’ Bogam Ocetam in svetim Duham Bog od vebomaj , do vebomaj. Amen. 211 Molituv ker sanske device. Oče nebeški, neskončno vsmilen Bog, ki sveto čistost posebno ljubiš , ino vslišiš proš¬ nje nedolžnih duš; ogledaj se milo na mene svojga otroka, ki ponižno k’ tebi zdihujem, ino vsmilenje tvojo želim! — Ne prosim za posvetno lepoto, ne za veselje tiga sveta; samo nedolžnost mojiga serca daj mi ohraniti, naj le tebi dopadem, na zapelivimu svetu. —Ljubi Oče, varji me perviga greha; ako bi enkrat grešila, saj bi ne bilo zadnokrat. Pomagaj mi, kedar bom skušana in zapeljvana, de me sov¬ ražnik premagal ne bo. Naj ne pozabim de me ti vidiš, če mene ravno lema zakriva; vse je pred (ebo očitno. Sveta groza naj me objide, kedar se v'hudi perložnosti znajdem , de za krat¬ ko slast večniga veselja ne predam. — Zvesto se tebe primem, ljubi Oče, v'tvoje roke se izro¬ čim, naj nevesta tvojiga Sina ostanem. Ti mene vižaj. varji ino podpiraj, enkrat pa krono vselja večniga meni daj, po Jezusu Kristusu , tvojim Sinu ino Gospodu našim. Amen. Molituv keršanske s po kor niče. , . — ng> i - Ljubi Oče, ki nočeš grešnice smerti, am¬ pak želiš, naj se spokori ino živi; ogledaj j se milo na mene, svojo revno zgubleno hčer! — Tebe svojiga nar boljšiga Očeta sim nehvaležno 212 zapustila, ino sim služila prOgrešnimu svetu. Jezusu, svojimu ženinu sim nezvesta bila; za¬ pravlja sim angelsko oblačilo ljube čistosti, ki sim ga pdr svetim kersti prijela. Svoje telo, posvečen tempel svetiga Duha sim z’ gerdo pre¬ greho omamila, (ogerdila) ino nisim vredna več, de bi se tvoja hčer imenovala. Moje serce mene boli, ine moja vest mene peče, kedar pre¬ mislim , kaj sim storila, kaj sim zgubila! — Zgrešila sim pot nedolžnosti, ki ljubeznivo proti nebesam pelja; — o ne daj, de bi tud terdo stezo ojstre pokore zamudila, kije zadno zavu- panje mojiga zveličanja. — 0 neskončno usmi- leni Jezus, ki očitne grešnice nisi zavergel, si Petra milo pogledal, ino razbojniku na križi svet raj obljubil, ogledaj se tudi na moje vjokano serce, vsliši svoje nevredne ovčice slab glas, ino vzemi me zopet za svojo služavnico, naj tvoja zvesta dekla se tebe vekoma ločila ne bom; ki živiš in kraljuješ z’Bogam Očetam , v’jedinosli svetiga Duha Bog na vekomaj. Amen. Perporočenje Mariji devici. Bodi češena premila Mati mojga Zveličar¬ ja, vsih devic devica, nebds ino zemlje kralica, mati čiste ljubezni, veselje ino zavupanje moje, bodi češena! - — K' tebi vpijem, Evina hčer, k’ tebi zdihujem iz te doline solz , nevarnosti ino skušnjav. — Pod tvojo pomoč perbežim, mati milosti božje, ne zaverzi moje prošnje 313 v’ mojih potrebah. Nevesta izvoljena Jezusa, tvojiga ljubiga Sina, in tvoja vredna hčer biti želim. — Oh oberni, preljubezniva mati, k’ meni svoje milostive oci. V’ vsih nevarnostih pod svet plajš mogočne priprošne svoje me za- kri. — Z - svojim Sinam me spravi, svojimu Sinu me perporoci, svojimu Sinu me izroči. Odobrotliva, o milostiva, o ljubezniva devica Marija: moja gospa, moja srednica, moja po¬ močnica ! Prosi za me sveta božja porodnica , de bom vredna Jezusovih obljub. Amen. Perporocenje Angelu varhu. Sveti Angel varh, meni za prijatela ino lovarša dan, de bi me spremljal ino vižal po nevarnim poti casniga živlenja, ino perpeljal iz te pluje dežele v’ Očetov dom vdeniga izve- licanja; lepo te pocestim, ino se ponižno tvoji- mu varsfu izročim. — Pomagaj mi, de v’ dobrim ne oslabim; varji me, de v’nevarnosti ne gre¬ šim, ino terdno me podpiraj, de vse vidne ino nevidne sovražnike svoje srečno premagam. — Skerbno me vodi po voski stezi svete čednosti k’ mojimu ljubimu Očetu, kjer zdaj pred njim stojiš, njegove božje obličje gledaš, moje mo¬ litve ino dobre dela njemu daruješ, ino za mene prosiš; naj de bom tudi jez z’ tebo ino z’ vsimi izvolenim’ neskonenimu Bogu večno čast ino hvalo pela. Amen. 214 Perporocenje svoji s. Patrom”. Izvoljena božja Svetnica, sveta I. moja po¬ sebna patrona, zvesta perjatelca ino mogočna priprošnica moja v’ nebesih, ki si srečno dose¬ gla , kar še jez v J nevarnosti jišem, ino že vživ- Ijaš, kar jez želim; naj tebe vredno pozdravim, ino se tvoji priprošni perporocim. — V’ naro¬ čji Očeta nebeškiga se zdaj veseliš , pred tro- nam milosti božje stojiš, se na mene svojo imenko na ta revno zemljo ogleduješ, ino me k’ sebi želiš. — Sprosi mi vsmilenje ino pomoč, de ne bom samo imela tvoje sveto ime, ampak tudi posnemala tvoje lepe čednosti; enkrat se pa z’ tebo veselila v’nebeškim kraljestvi , hva¬ lila ino šestila z’ vsim svetniki ino svetnicami Boga Očeta, Sina, ino svetiga Duha, kterimu bodi čast ino hvala vekomaj. Amen. Molituv za svoj ga spovednika. Jezus Kristus, moj Gospod ino zveličar! ki si svojim namestnikam svetiga Duha dal, ino jim nebeške kluce svoje oblasti zapustil, nas grehov odvezati, alj nam jih zaderžati; tebe ponižno prosim; razsveti svojiga služavnika, mojiga spovednika, de bojo vselej moj grešen stan prav spoznali, meni potrebne nauke dajali, modro svetvali, vredno pokoro nalagali ,”i n o me kakor moj angel varh po pravi poti pokore ino poboljšanja za tebo v’ večno živlenje peljali. 215 Poverni jim pa tudi vse poterplenje ino perza- devanje, ki ga z’ meno imajo; ter jim daj en¬ krat v' sredi svojih ovčic se v’ nebesih per tebi vekomaj veseliti. Amen. Molituv za žive sta ris e. Ako imaš le očeta ati mater živih, le za lijih reci: O Bog! ki mi stariše spoštovati zapovedu¬ ješ , ino dolgo, srečno živlenje za to na zem¬ lji obetaš; lepo te prosim, vsmili se mojiga ljubiga očeta, moje ljube matere. Poverni jim na duši ino telesi vse , kar meni dobriga storijo. Daj pa tudi meni svojo pomoč, de jih bom rada vbogala, jim veliko veselja v’ dobrim na¬ redila, enkrat se pa per tebi v’ nebeškim kraj- lestvi z’ njimi veselila. Amen. Molituv za mertve stariše. Večni Bog! ki si meni mojiga ljnbiga oče¬ ta, ljubeznivo mater vzel, ino jih k’sebi pokli¬ cal ; bodi zdaj moj vsmilen Oče, ino vsmili se rajnigaocta, rajne matere moje. Odpusti jim vse grehe, ki so jih lehko zavolj mene storili. Naj jim sveti večna luč lam v’ kraljestvi izvo¬ ljenih; naj počivajo v’miru. Daj pa tudi meni pravično živeti, srečno vmreti, ino za njimi k* tebi priti v’ večno veselje, kjer nas nobena smert več ločila ne bo. Amen. Molitu za vse žive. Vsigamogočni, neskončno vsmilen Bog, Oče mira ino ljubezni! ki želiš de bivši tvoji 21G srečni otroci kakor bratje ino sestre v’ lepim miru, zastopnosti ino ljubezni med sebo ži¬ veli; daj nam svojiga svetigaDuha, de nas na¬ polni z’ svojmi darmi. Prosim te za svoje to- varše in tovaršice, prijatele ino prijatelce, znan¬ ce ino znanke, sovražnike ino sovražnice; po¬ sebno pa za svoje domače; daj nam vsim pra¬ vično pamet, de bomo pošteno živeli, tebi zvesto služili, vsiga potrebniga za dušo ino telo imeli, enkrat pa k’tebi, svojimu Očetu , v’več¬ no izvelicanje srečno došli; po Jezusu Kristusu Gospodu našim. Amen. Molituv za vse verne mertve. O Bog vsiga vsmilenja, stvarnik ino odre¬ šenik vsih vernih! ki odpušanja deliš, ino na¬ še izvelicanje ljubiš; ponižno te prosim, dodeli mojim bratam in sestram, dobrolnikam ino dobrotnicam, tovaršam, in tovaršicam, znan- cam ino znankam , ki so pred meno se liga sveta ločili, po prošnji Marije device ino vsih svojih svetnikov, svoje vsmilenje. Odpusti jim vse gre¬ he, ino daj jim v’ družino svojih izvoljenih priti, de kar so vselej željeli, srečno dosežejo: tebe od obličja do obličja gledati , tebe zavživati: tebe častit ino hvaliti vekomaj. Za vse to tebe prosim po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, Gospodu na¬ šim, ki z’tebo živi ino kraljuje v’edinosti s: Du¬ ha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 217 I. Pesem m e veste Jezusove. 1. Veselj se zemlja in nebo, Z’ meno prepevaj prav lepo : Prelepo pesem Jezusu, Mojimu Iub’mu ženinu, 2. Iskala sim si ženina, Zmed fantov celiga sveta; Ljubezen so obetali, 1) Pa v’ greh so me zapletali. 3. Svarila me je moja vest: Ne hodi zapelivcam v’ pest; Nedolžnost zapeljujejo, Po tem jo zasmehujejo. 4. Dobrota njihova je greh , Veselje zapelivi smeh; Jih vodi, moti, in mori, Tak dolgo, de jih pogubi¬ li. Le bež’te, ino skrite se, Ve vse posve’tne deklice; Ljubezen vaša je le smrad, In ženin vaš je dušen tat. 6. Nebeško rožo čistosti, Marijin cvet nedolžnosti, Devištvo vam je lehko vzel, 2) Ker vas je kušnil 3) in obj^l. 1) Obešati, a) Deviški venec vam je vzel. 3) Poljubil. 19 7 . Žalujte le, in jokajte. 1) Vse zapeljane deklice; Veselo moje serce bo, In Jezusu ne da slovo. S. Se zjutraj zgodaj sprebudim, Veselo njega pocestim. Pohvalen bodi Jezus moj, Ki mene varval si nicoj. 9. Ker zlata zarja gori gre , So rožnate mi gore vse; >Se lepši oblačilo bo V’ nebesih mojo svatovsko. 2) 10. Za svetloj zarjoj vidim pa Marijo , mater Jezusa : Z’ devištvam je ogerjena , Za mene svetel venec 3) ’m«. 11. Iz serca sim zvolila njo, De veselj vodila 4) moja bo; Družice 5) pa device vse. In svatji 6) trume angelske 12. Za zarjoj vstaja soncice. Prelepo zlato sonce je: Se lepši vidim Jezusa, Ki se po sonci k 1 men' pelja. 13. .Se nese mi za juterno 7) Vso bogatijo angelsko, Za zlati perstan meni da Ljubezen svojiga serca. ,1} Jekajle se. S) Ohcefno. 3) Krancel. 4) Riušaiea •) Kranceljungfrave, GJOhcetuiki, 7) Likof. 21 !» 14. Prelepe rož’ce pisane. Moj ženin jih zasadil je: V’ nebesa ona gledajo . 1) Kjer moja večna svatba bo. 2) 15. Presladko ptice pojejo, Mi dobro voljo delajo , Ker sim nevesta Jezusa , Gospoda celiga sveta. IG. Kjerkolj se znajdem, kamor grem. Vesela sim, za to ker vem, De so per meni angelci, Moji zvesti prijateli. 17. Naj bo že den, alj temna noč, Ge pride vsa sovražna moc, Se meni bat' potreba ni, Saj Jezus nad meno bedi. 3) 18. Jez nimam srebra ne zlata. Katerga svet tem svojim da, Zadosti srečna pa živim V’ Marijnim krili, 4) kjer sedim. 19. Pregrešen svet me ne Štirna . Pa tud ne maram jez za nja: Le tam v nebesih je moj dom , Kjer z’ Jezusam vesela bom. 20. Oj ljubi Jezus! prosim le, Nevesto svojo varji me; Po smerti, ženin moj, mi daj Nevesti svoji sveti raj! I) Se ozirajo. 2) Ohcef. 3) Živi , cuje. 4) Vararji.- 220 II. Hvalen bodi Jezus Kristus. 1. Ker zjutraj se zbudim, Nar pervo zgvorim: Hvalen bo d* Jezus Kristus! 2. De začne svitati, Me vabi klicati: Hvalen bod. 3. In ker oblačim se, Vsa moja misel je: Hvalen bod. 4. Po poti tud gredoč Pozdravim vse, rekoč: Hvalen bod. 5. Amen, odgovorim, Pozdravo če dobim: Hvalen bod. 6. Ker memo križa grem: V’ ponižnosti povem : Hvalen bod. 7 . <3e v’ cerkuv perhitim. Rekoč se poškropim: Hvalen bod. 8. Pozabiti ne smem , G’e v' kako hišo grem: Hvalen bod. 9. Ker vzemem spet slovo, Se poslovim tako: Hvalen bod. 10. Naj pijem ali jem, In zdrava k’ delu grem : Hvalen bod. 11. Gre delo mi od rok; In ga požegna Bog: Hvalen bod. 12. Ker delati neham, Se tebi v’ roke dam: Hvalen bod. 13. Ce mi po sreči gre, Zahvalim tebi se: Hvalen bod. 14. In kedar pa terpim; Tudi voljno zgovorim: Hvalen bod. 15. Za vsaki božji dar, Še tako malo stvar: Hvalen Lod. 16. Od tebe vse imam, Za vse ti hvalo dam: Hvalen bod. 17. Ker bliska in gromi, Me hvalili vuci: Hvalen bod. 18. Prežlahen rožen cvet Vuci me lepo pet: Hvalen bod. 19. Veseli ptičji rod Prepeva vse povsod: Hvalen bod. 20. Tud sonce prelepo Mi ozna nuj e to : Hvalen bod. 21. In luna z’ zvezdami Prijazno govori: Hvalen bod. 22. Naj zemlja in nebo, Naj vse stvari pojo: Hvalen bod. 23. In preden ko zaspim. Naj vselej ponovim : Hvalen bod. 24. Ce pa ražalim te: Zdihujem milo se: Hvalen bod. 25. Serce objokano Hvalilo tebe bo: Hvalen bod. 26. Ne boš zavergel me. Ce le pobolšam se: Hvalen bod. 27. Predober moj pastir. Za ljubi dušen mir: Hvalen bod. 28. Zdaj ino vsaki cas Ko moj veseli glas: Hvalen bod. 29. Ker pride enkrat smert, In bo moj jezik terd: Hvalen bod. 30. Moj duh te naj slovi Tam v’ dolgi večnosti: Hvalen bod’ Jezus Kristus! 30 222 III. C e s e n a si Marija! 1. Kar leze ino gre, Z’ meno prepevaj vse: L e š e n a si Marija! 2. Iz serca vsaki cas Boni spevala na glas: (Jesena si. S. Ker v’ jutru zazvoni, Me tebi pet’ budi: Lesena si. 4. Ke’r poldne spet zvoni, Pozdravit’ te veli:l) Lesena si. 5. Ker večno luc 2 ) svoni, Se tebi sporoči : Lesena si. (». Cel svtH razveselil, K’ je angel pocestil: Lesena si. 7 . Človeka Bog odtel, Ker je molit’ začel: Lesena si. 8. Hudimu je oblast Zaterla tvoja čast: Lesena »i. 9. Veselo teb' za to Kristjani spevljajo: Lesena *i. 10. Nej bode star alj mlad, Prepeva tebi rad: Lesena si. 11 . Kdor te za mater 'ms, To lepo pesem znai Lesena *i. y 1 ) Vuci. S) Verceruco. 12 . 13 . 14. 15 . 1 (>. 17 . 18 . 19 . 50 . 21 . 22 . 23 . 24 . za. 22 Nam žalost ohladi, V’ veselje spremeni: V' nebesih tam pojo To pesem angelsko: Na zemlji krog in krog Je pesem vsih otrok: Mešena si. Bogu se dobro zdi, Ce z’ serca se glasi: (lesena si, Sam Bog žegnuje nas. Za le veseli glas: (Mešena si. Zgubleno dete ni. O Y Ki mater prav cesti: (Jesena si. Če jišemo pomoč , Zdihujmo le rekoč: (5ešena si: Skušnjava odbeži, Ce se le oglasi: (Mešena si: Razveseli serce, Tol až v’ težavah je: (Mešena si. Tudi vso hudobno moc Premagamo rekoč: Češena si. In na posleden cas Nar slajši nam ho glas: (Mešena si. Slovo ho lehko vzel, Kdor je to pesem pel : Češena si. Njemu perstopla bo, Ki zadnic zdihnil to: (Jesena si. Bogu zrocila ga Lepo pozdravljena: Češena si. (Jesena si ■ e. esena si. 224 2<5- Kralica milosti! Naj le moj duh cesti. (Jesenu *i. 27. Ker pride smcrt po me, Tud mene vsmili se: Cesena si. 28. Pokaži mi takrat Svojiga telesa Sad: (Mešena si. 29. V’ nebesih te cestim Naj z’ petjam angelskim: Češe n a si. ilO. Ker pridem v’ sveti raj, Bom pela vekomaj: (Siena si Marija! Kazalo naukov, J z «• 1 e d o v i n o molitev k « r- 7 O sanski g a devištva. S (ra n Žlaisnost deviškiga stana - 7 Sovražniki ino sovražnice devištva - - 10 Prijatli ino prijatelce devištva 25 Izgledi božjih svetnic, devištva posebnih prija tel c 38 1. S. Agata, iz gl d d skušnjave premagati - 38 2. S. Ana, izgled srečne matere - - 41 3. H. Anastazja, izgled vsntilene žene - 42 4. S. Armela , izgled pobožne dekelce - 14 5. S, Barbara, iz^ldd spoznave božje - 46 O. S. Brigita, izgled poštene zakonske žene 48 7. S. Doroteja, izgled neveste Jezusove - 51 8. S. Elisabeta, izgled prijatelce vbogih - 53 9. S. Evdoksija, izgled kaj s. petje premore 54 10. S, Evirnsija, izgled deviške ponižnosti - 56 11. S. Evlalija, izgled keršanske seruiosti - 58 12. S. Evstohija, izgled pametne nošinje - 60 13. S. Fina, izgled deviške sramožlivosti - 61 14.. S, Flora, izgled kako dobre dela opravljali 63 15. S. Frančiška, izgled zakonske žene - 65 16. S. GeuofdV, izgled kmetiške dekelce - 67 226 — ) O ( — •Stran. 17. S. Helena, izgled dobrodarne kristjane 69 18. S. Hema, izgled keršanske gospodinje - 71 19. S. Izabela, izgled vsmilene device - 74 20. S. Jedert, izgled keršanskiga devištva - 75 21. S. Julija, izgled služavnice božje - 77 22. S. Juliana, izgled kersanske ljubezni - 70 23. S. Katarina mart. izgled modre device 81 24. S. Klara, izgled vucenke .Jezusove - 82 25. S. Kristina, izgled kerš. stanovitnosti - S4 26. S. Kunigunda, izgled svete zak. žene - 85 27. S. Lidvina, izgled poterpežlive deklice - 87 28. S. Lucija, izgled ciste device 90 29. 8 , Marija Magdalena, izgled poboljšanja 93 30. S. Magdalena odPaciz, izgled pridne šolarce 96 31. S. Marjeta, izgled kerš. stanovitnosti - 98 32. S. Marjeta Kortonska, izgled velike spo- kornice - - - - - “100 33. S. Marina, izgled praviga poboljšanja - jq.j 34. S. Marcelina, izgled deviške tovaršije - J05 35. S. Matilda, izgled sesterne ljubezni - 107 36. S. Monika, izgled izvelicanskiga posvarjenja jog 37. S. Neža, izgled nepremaglive device - 110 38. S. IVothburga, izgled keršanske dekle - 113 39. S. Apolonija, izgled goreče ljubezni - 116 40. .S. Potamjana, izgled deviške srainožlivosj! 117 41. S. Regina, izgled bogaboječe pasterice - 118 42. S. Roza, izgled deviške poterpežlivosti - 120 43. S. Rozalija, izgled izvelicanske samote- 122 44. S. Sinkletika, izgled deviškiga zaderžanja ,124 45. S. Tajda, zapelvanja žalosten izgled _ 126 46. S. Tekla, kako se Bog vclicesti - - 12S 47. S. Teodozija, izgled žive vere - - 130 48. S. Terezija, kaj branje bukov velja - 131 49. S. Uršula, izgled sesterniga posvarjenja 134 50. 8 . Veronika, izgled moliti ino delati - 13(> 51. . 8 . Ocilja, izgled tovaršije angelske - 138 62, S. Čila, izgled kmetiške deklice - - 140 ; \ . . ' * . ■S 'i ' ■ •■194 t -1 G** HM trni • -- ■ * * . *(uism$s - #f ■> 'iKir' i; j*# ifriflila IM 1 - ••; i >■■■ - t’ t»3 j:•:>•/ . t 'M • |pivs& rtjfh.ii«;*iaii «■ ( "i - : . i< m Miii ijgiilibsi in*. iuin n«4> is-Ti iftlilrsi li;>!s*u^ '!£ (f £ '*- ;';i , H' -j | - - - » ■ • i m ., u . 1 - iifcjiHj f>n<} l»9 viiilldl ih ’ f^tusii) oo jeleni. Je sti; Ja Mo * jr*nni: _^jnTmmz sRe UE.IraleaL 1 oJesTiC J?r.if6tt£. n , JUutjn P" f ' JUT Jflt _ ^ ^ f ZŠ ? r _ -Ker sjujrajfe i3> - dim, TNicr jjervDS^orvtj *= ir rm < EEpSiE^ c lt P j~_7 ~EEra_ = TTenTio cTJe- stlC t-O " ^ t c- ' -p i* r Jš'ef -- i‘iu!’JFFa ^ JeTjL JuicT Je - sn£ «. Jtui!! UT. ZhefKeuA A^Mkiaju . ! - f J? #-6 - Šr 3EEEpEŽ JJ Je se p MO u _ x£ _ P’ - 2 >iie [ V" - * ? Jt-eiLa =Jx IMa. r Š*e> -4=3- PS p-irr Mii preje T^r" ~t^b TL r * £-> =£ CLplul Jt _Ma . ''.-'v- s z -» , . ' . . < ' . ' ■ ' ■ / - - - En-:, \ , . . ... ■ - . . . I % / ■ - - v- ■ , - . ' - -'/& ' ■ . • . - ' . 'C' ■ .' 1 :■.' ... - -■■ ' v: ' ?■■■ . . - .. . . Vi ■ ■ ■ 1 * ' - - - ' \ 1 ■ ^ .. ' ■ ' , J /''■. -V •• -V ;J v ■ r :