K, ò ! A ! ÒAMflftLIOUnnr I Winounu
nguLsimt
Lt
12 SEE 1914
//^ ‘
Beilagen
<7
S" z
^ \	#’V K
/
Stev. 62.
Maribor, dne 11. septembra 1914.
Itwferina Usta: = Ctìte feto	.	.	K	Mb—
tal leta	.	.	B	5 —
C*trt leta	.	.	w	2-50
Mesečno	.	.	„	v—
Issai Avstrije: =
Celo leto	.	.	K	15'—
Passamente Številke a IO vinarjev. ::
Letnik VI.
~	i iluBae;
Inserat! ali oznanil»
se računijo po 12 vinarje? od 6 redne petitvrste: pd večkratnih oznanilih veüfs :::	popust
„Straža“ izhaja v poa deljek in petek popolisfe,
Rokopisi se ne vračaj«.
k	[I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se mor« govorki vsak dan od 11.—12. ure depoM.
Druga
pri Lvovu.
Bitka pri Lvovu se za nas ugodno razvija. — Naše čete udrle cez Drino v Srbijo. — Srbi udrli čez Savo v Slavonijo. — Rusi zopet prodirali v izhodni Prusiji, a bili odbiti. — Bitka pred Parizom se nadaljuje. — Nemci zavzeli utrjene postojanke pri
Verdunu. — Težka artilerija obstreljuje verdunske utrdbe. — Anglija in Franciju nameravata napovedati Turčiji vojsko. —
Novi papež nasvetuje mir.
Avstrijsfco=nisko bojišče.
Maribor, 11. septembra.
Naša arma/rla je, ojačena z novimi, svežimi četami, dne 9. septembra, kakor smo že v petkovi „St.“ poročali, začela napadati rusikle čete, ki stojijo na južni in severni strani Lvova. Poročila z bojišča, pravijo, da naša armada zmagovito prodira naprej. To poročilo se nanaša na dogodke, kji so se zgodili včeraj (četrtek) zvečer. Skoro gotovo so »tudi od tega časa naprej dosegle avstrijske čete zopet nove uspehe.
Za sedaj se še ne da presoditi, v kateri smeri je naperjeno glavno prodiranje avstrijske armade, a domnova se, da velja sedanja borba, ki bo gotovo buknila z vso silo na dan, boju za Lvov in za; mesto Mihajlov., Poročila z bojišča pravijo, da vladfaj v gla,-vnem taborišču naše armade veselo razpoloženje.. Iz tega se da sklepati, da bodo tudi uspehi naše armade in izid,velike borbe v Galiciji gotovo razveseljivi ne samo za našo junaško armado, ampak tudi za vse
domoljubno čuteče Avstrijce.
*
* *
Na ruskem bojišču ise bije sedaj bitka na nemški, kakor tudi na avstriiski bojni črti. Med tem, ko so v Galiciji začele naše čete po petdnevnem odmoru zopet napadati sovražnika, napadajo v Vzhodni Prusiji ruske čete nemške postojanke. Iz tega se vidi, da se je ruska armada po hudem udarcu pri 0r<-telsburgu zopet uredila.
Tudi v rusko-japonski vojski se je opazovala, da so Rusi po hudih porazih v.kratkem presledku že zopet dobili svojo napadalno moč nazaj. Celo poi uničevalni bitki pri Muikdenui so se Rusi zopet ojunačili in so pri mestu Schaho zavzeli svoje novo stališče. Pri Ortelsburgu so Nemci ujeli 100.000 Rusov in so uničili tri cele ruske vöjne köre*. Ako so Rusi sedaj zopet začeli napadati, so gotovo dobili novih o-jačenj. Nemci so pri Ortelsburgu porazili rusko armado, ki je štela 200.000 mož, armadi Dankll in Auf-fenberg pa med Vislo in jBugom rusko bojno silo, ki je štela skupno 500.000 voptHov. iTo so gotovo cini junaštvu, vendar odločilna bitka se še ni bila.
Velike bitke, ki se bijejosedaj v prostoru med Vislo in Dnjestrom, nam bodo prinesle jasnost glede konečne odločitve na rusko-avstrijskem bojišču. Armada generala. Dankla se bori že od prejšnjega tedna) z močnim sovražnikom/.
Podrobna poročila o poteku sedanjih velikih bojev še sicer niso došla, vtendar se iz novega napado-valnega prodiranja naše armade vidi, dat1 se moči naše armade po dosedanjih bitkah in izgubah niso nič skrčile. Čakajmo z zaupanjem na poročila o, novih zmaigah naše junaške armade.
V naslednjem podamo poročila, ki so nam došla v petek, dne 11. septembra, popoldne:
Z bojišča, 10. septembra.
Naše čete zmagovito prodirajo. V avstrijskem glavnem taborišču vlada veselo razpoloženje. Danes so došli na bojišče (blizu bojne črte) vrliQvni poveljnik nadvojvoda Friderik z j načelnikom generalnega štaba generalom Konradom tar p r e s t o 1 o n a s 1 e-d n i Ic o m Karl Fr a n ci T o ž e i o m. Prestolonaslednik je ob tej priliki dobil krst s svinčenkami — (je bil prvič v ognju).
Nadalje prihaja z bojišča veselo poročilo, da je napadanje in prodiranj e naših čet že zelo n 'a uredovalo,
i Z bojišča, 10. sept. ob 10.80 zvege^.
Poročilo o ugodnem napredovanju naših čet v bojnem prostoru pri Lvovu je dokaz, 'da. je vodstvo naše armade izvrstno. Z izpraznjenjem Lvovai si je naša armada pridobila podlago za splošno zaželjeno srečno napadanje v Vzhodni Galiciji.
Mase napadanje napreduje.
Iz bojišča, 11. septembra., 9.15. predp.
Danes, v. petek' dopoldne, se n.rpe napadanje na severnem bojišču nadaljuje. Boji so zelo srdit!!. Naše prodiranje polagoma, a fetalno napreduje»
Prožnost naših čet je nepopisna.
Nadvojvoda Friderik in prestolonaslednik K.arl Franc Jožef na bojišču.
Dunaj, 10. septembra.
(Uradno.) Med danajšnjo bitko so prišli na bojišče vrhovni armadni poveljnik nafdvojvoda Friderik s selom generalnega štaba baronom Konradom He-cendorf in nadvojvoda prestolonaslednik Karl Franc 'Jožef.
Desetdnevna bitka pri Dublinu.
S severnega bojišča javljajo, Ctb( naše čete že čez 10 dni ljuto obstreljujejo Lublin. O začetku te-le bitke poročamo že v pondeljkovi „Straži“ in četrtkovem .„Slovenskem Gospodarju.“ Naše čete so izvršile ogromno obkoljevalno gibanje in se postavile severno od Lublina.. Sedaj je zmaga pri Lublinu edino še stvar vztrajnost1) in čisto gotovo je, Ida na to zmago ne bo treba dolgo čakati.
Plen Auffenbergove armade na Dunaju.
V sredo zvečer, dne 9i. t. m., in zjutraj četrtek dne 10. t. m., sta došla na Dunaj dva vlaka z ruskimi topovi in strojnimi puškami, ki jih je zaplenila Auffenbergovja armada. Prepeljali so jih v arzenal, ter jih najprvo preiskali, če so nabasani.. Posamezni topovi so bili v resnici Še nabasani, posledica ta,ko hitrega bega Rusov. ITopove bodo potem razstavili na Schwarzenbiergovem trgu, aa (trgu Marije Terezije in na Junaškem trgu.
Kako se Rusi boiujejo.
Di	ne 10. septembra poroča:	’	j a
Ji Ul.,, . ;<»	« u ruskega j«$p-
jf'v Usedanjih bojih, je t®j, da , bojujejo redne $hs-ke čete po vseh pravilih dostojnosti in se v tem oziru zelo odlikujejo ' od Srbov in Francozov. Glede hrabrosti ruskih čet ni nobenega dvoma, saj je ista že dokazana v neštetih bojih in vse nasprotne trditve ne morejo na tej resnici prav nič spremeniti, Ce je pa s hrabrostjo ruskih qet I še izdružena. človekoljubnost, je to vsega spoštovanja vredno. Dočim se avstrijske čete bozijo na j.ugu z divjaki, imamo na severu vojsko po vseh pravilih 1 vojaiške dostojnosti. Toliko resnici na ljubo!
Rusija je bila pripravljena.
Veliki boji, ki jih je med Vislo in Dnjestrom bila avstrijska armada z rusko armado, so potrdili, da je c. kr. poročevalni urad davno pred vojno poročal golo resnico, da je Rusija oborožena za naj-veeji boj. Ruska vlada je s tem, da je zadržala pod zastavami vojaštvo tudi še četrto leto in prirejala neprestano poskušne mobilizacije, le zakrivala svoje priprave za vojno, sicer pa, svoje čete vedno bolj pomikala proti avstrijski meji. Začetkom meseca junija je neki Nemec iz Petrograda v „Frankfurter Zeit.“ poročal o večjih paradah, ki so bile v Petrogradu, in pn katerih so bile'navzoče tudi sibirske brigade. Dopisnik „Frankfurter Zeitung“ je takrat svaril še svoje rojake, češ, priprave Rusije so velikanske. In tudi se je koncem meseca junija razvedelo,, da se v Kijewu zbirajo brigale iz oddaljenih krajev in da so bili zrakoplovi iz Kijew.a prestavljeni v bližino avstrijske meje. Sedaj poroča naš poročevalni urad, daje bilo že med prvimi ruskimi ujetniki, ki so prišli v roke avstriiski armadi, tudi sibirski strelci in kubanski ter celo turkest viski kozaki, torej vojaki celo iz takih pokrajin, o katerih se je splošno mislilo, da pri kaki evropski vojni sploh ne pridejo v poštev. S tem je tudi pojasnjen kratki, a srditi diplomatični boj, ki je nasfeil pred vojno in pojasnjeno je, zakaj je Nemčija tono hitro napovedala vojno.
Dnevna potrebščina avstrijske vojske.
Po podatkih s pristojnega) mesta potrebuje na dan avstro-ogrska armada v vojnem času 30.000 m.e-
terskih stotov provji.janta za moštvo. Za konje treba vsak 'dan 40.000 centov krme. Vslajkdanja potreba slar me znaša 80.000 centov. Poleg tega »potrebuje naša armada vsak dan ogromno število vozov, za katere je treba 300—400 000 konj. . Skupno število konj, ki' je potrebno pri splošni mobilizaciji avstrq-ogrsk'e armade, znaša 500.000. Ta račun odgovarja za armado 2 milijonov vojakov.
Naši vojaki pod Marijinimi zastavami.
Požun, 10. septembra.
Naši vrli vojaki iz Požuna, in okolice so hiteli na vojsko pod Marijinimi zastavami. Lepo misel je izprožila grolica Helena, Szapary, ki je tudi za ta namen največ žrtvovala. S pomočjo drugih dobrotnikov, ki pa. nočejo biti imenovani, so darovali vpoklicanim vojakom pet Marijinih zastav. Pater rektor Leopold Fiedler, družbe Jezusove, je daroval podobo Jezusovega Srca in i sv. Štefana, župnik pl. Csaykov-ski pa Marijino sliko.
Avstri j ske=srb s ko bojišče.
Srbi prekoračili Savo.
)	Dunaj, 11. septembra.
(Uradno.) Z avstrijskb-srbskega, bojišča prihaja poročilo, da je nekaj delov srbske armade prekoračilo Savo in udrlo v Syrmijo, kjer so se naše čer te srbskemu vpadu ustavile. Med tern, ko so Srbi u-drli na, severu na, avstrijska tla, so avstrijske Čete prekoračile Drino in vdrle v Srbija,
Syrmija je pokrajina v Slavoniji in leži na jugu med Savo in Donavo.
* *
*
Syrmija je vzhodni del Slavonije med Savo in Donavo. Začenja se tam, kjer se Drina steka v Savo in se neha, v kotu, kjer se Sava steka v Donavo, Glavno mesto Syrmije je Vukovtejr. Me,d drugimi sirm-skimi mesti so najvažnejši še:	(Mitroviča, Zemun,
Ruma in Karlovica. Prebivalci Syrmije so večinoma Srbi. Sempatje, posebno v Rumi, so večje nemške naselbine. 'Mesto Ruma je pri zadnjih 'volitvah v hrvaški sabor izvolilo edinega nemškega deželnega poslanca,
V Donavi plavajo mrliči.
Iz Vidina in drugih bolgarskih i podonavskih mest poročajo, da v Donavi vidijo neprestano plavati, mrtva trupla srbskih voja.lkov, Boji ob Savi nam pa lahko razložijo to prikazen.
Nemško=rusko bojišče.
Rusi t©peni.
^ Berolin, 10. septembra, (Uradno.) Nemšici general pl, Hindenburg je porazil s svojo, vzhodno armado levo j krilo one ruske armade, ki se je še nahajala v vzhodni Prusiji in si s to zmago naredil pot, po k|at(eri bo mogel priti za hrbet ruski armadi Rusi so ustavili boj in se u-mrtajo na celi črti. Nemška vzhodna armada zasleduje Ruše v vzhodni smeri proti rekli Nj'empn.
Rusi bodo Varšavo branili.
Poljska poročevalna pisarna v Eerolinu javlja iz Varšave, da je ruski poveljnik mosta, general J. Turbin, izdal poseben okliic na varšavsko prebivalstvo V tem oklicu se naglašaj dalj je neresnična vest, da bi ruska armada zapustila) Varšavo» in da bi je ne branila pred sovražnikom, (Varšava, je utrjena in ruske cete jo bodo branj}! do poslednjega trenutka.
Nemško=franccsko bojišče
Usodepolni dnevi Francije.
Padle so francoske trdnjave kar ‘ zaporedoma, druga za drugo, poražene so bilie do seidaj. še vse francoske čete, toda do odločilne bitima, ki bi zapečatila usodo Francije, še je prišlo komaj te dni Bitka, ki se sedaj bije, v neposredni bližini Pariza, bo odločila usodo Francije. (Ostanki poraženih francosko-angljpških čet so se poslovili v bran kar trem nemškim armadam vzhodno od Pariza., kjer divja sedaj odločilni boj. Od izida tega hoja bo oci|v)isna naclalj-na usoda Francije. Vsa znamenja kažejo, da tudi še tokrat ne bo sreča mila Francozom in da bode tudi ta zadnji up Francozov splaval podvodi, Ce bo tudi tokrat Francija poražena, se bo monail del poražene francoske armade umakniti za utrdbe Pariza, središ-
ču in desnemu krilu pa ne bo drugega preostajalo, nego da uskoči na švicarska tla», sicer ga zajame glavna nemška armada pod poveljem nemškega prestolonaslednika!, ki se je južno-zahodno odi Verduna zarila kakor zaigozda. v francosko armado.
Pariz pred obleganj em,
Pariz se pripravlja na oblegapje. Vlada je odredili štetje prebivalstva, kolikor lie še ostalo v Parizu. V mestnih sprehajališčih se pasejo črede o-vac in goved, ki so namenjene za preskrbo posadke za dobo obleganja, Do konca prejšnjega tedna jje že zapustilo Pariz čez 800.000 oseb. Pariz Šteje sedaj komaj 2 milijona prebivalcev.
Obleganje trdnjave Verdun.
Beroltin, 10. septembra.
(Uradno.) Armada nemškega! prestolonaslednika je danes zavzela francoske utr jena postojanke ob ju-žno-zaliodni strani Verduna, Deli armade obstreljujejo južne utrdbe Verduna, Utrdbe obstreljuje že od včeraj težka artilerija.
Nemški princ padel na bojišču.
Princ Ernest Saksonsko-Meiningen, sin pred trdnjavo Namur padlega princa Lriderika, i je padel na francoskem bojišču. Pokopan je bil z vsemi vojar škimi častmi dne 20. avgusta v, Maubeuge n'a; Francoskem.
Rusija ne izkrca svojih čet v Franciji.
London, 10. septembra,
(Uradno.) Ruski poslaniki v Londonu zanika vest, ki pravi, da je Rusija izkrči'K a čete v Franciji.
Indijske čete na Francoskem.
Italijanskemu listu „Secolo“ se javlja iz Ženeve: Indijske čete pod poveljstvom angleških častnikov neprestanov prihajajo po železnični črti Marseille—Lyon—Pariz.
Ako je ta ženevska vest resnična, potem je to zopet nov dokaz, da ni s )mo Rusija;, »ampak tudi Anglija, že predilo so druge države na vojsko še sploh mislile, resno računala z vojsko in se na njo pripravljala, Kajti jasno jeT da traja več kot en mesec, predilo, se dajo v Bombava in drugih indijskih pristaniščih zbrati štcj/ilnejše voj$?Jk'e čete in se po ti dolgi pomorski poti spraviti v Marseilla, odkoder sedaj že korakajo v. bojno crto. Poznavalci pravijo, da Indija lahko odda. Franci j k večjemu kiajkih 150.000 mož, kar bi pač ne imelo posebnega upliva na potek cele vojske. S to ženevsko vestjo bi se zlagalo tudi i oročilo iz Londona, da je državni podtajnik za Indijo Roberts angleški zbornici naznanil, da so vsi indijsku rodovi ponudili Angliji svojo, pomoč v sedanjem boju,	, ■■
Nartvojvodinja Marija Terezija — strežnica v bolnici Rudečega križa.
Nadvojvoidinja Marija, Terezija je dodeljena na Dunaju ranocelniškemu oddelku Rudečega križa., rezervne bolnišnice št. 2, kot sitrežnica in opravlja letam navadna dela. kot vsaka, druga. Prepovedala je, da bi se jo nagovarjalo s kakim drugim imenom kol „sestra.“ Večkrat je po dnevni službi opravljala tudi nočno službo, pomagala prinašati v operacijsko dvorano in iz nje ranjence jn izrecno zahtevala, da se je ne oprosti od nobenegai Še tako težkega dela, ki ga je v bolnici treba, opravljati.
ki cesar odgovoril, da v sedanjem trenutlaUše nima casa misliti riia, to. Dalje pišejo španski ljsti' 'da so Angleži pri Helgolandu izgubili 14 od ,19 večjih bojnih ladij.	i
Skupen boj, skupen mir.
Neka uradna brzojavka iz Petrograda, poroča, da se je tudi Japonska, Belgija in Srbija» pridružila V Londonu slutenjem pogodbi med Anglijo, Francijo in Rusijo, da nobena teh držav ne bo sklenila sama za-se miru.
Kje so izdelali topove kalibra 42 cm.
Dunaj, 10. septembra,
(Uradno.) Da bo konec, raznih vesti o iz,voru velikanskih oblegovalnih topov kalibra 42 ,cm, se naznanja, da je izdelala, te topove nemška tvrdka Krupp v Essenu na Nemškem, možnarje motornih baterij pa avstrijska tvrdka Skoda v Pliznu na Češkem.
Resna beseda italijanskemu časopisju.
Italijansko’ društvo „Riunione Commerciale“, kojega namen je vzdrževanje prijateljskih odnošajev med Italijo in Avstrijo, obsoja Avstriji neprtjiazno pisavo nekaterih italijanskih časopisov, osobito onih v severni Italiji, ter jim očita, da so zatajila vsa temeljna načela italijanske narodne politike, ker sfa obe državi v gospodarskem oziru navezani druga 'na drugo.
Kaj pišejo španski listi?
Španski listi poročajo, da» je angleški kralj že prosil nemškega cesarja za mir, da, mu je pa nemš-
Raznoterosti.
Izpred dež.-bramb. sodišča. Včeraj, 12. septembra, je bil iz preiskovalnega, zapora) izpuščen č. g. Franc Šegula, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
Kako žive sirote pokojnega nadvojvode prestolonaslednika? „Lidove Noviny“ pišejo: .Osiroteli otroci nadvojvode prestolonaslednika Frana Ferdinanda^ in sicer prinoa Maksimilijan in Ernest ter prin-cezirqa Zofija žive sedaj na gradu Chlumu pri Tre-bonju. Ž njimi stanujeta njih varuh grof Jaroslav, Thun in vzgojitelj pater Stauovsuv. 'Sirotke skoraj vsak dan posecajo dame visokega plemstva, Oiroci hodijo vsg»k dan na kolodvor Chlumec-Pilar in dajejo bogata darila vojakom, ki odhajajo na bojišče, ali na-njenoem, ki se vračajo z bojnega polja, Prav radi se razgovarjajo in -zabavajo z» otroci chlumeških meščanov. Pripomniti je namreč treba, da princi in prin-cezinje perfektno in docela gladko govore češki. Vse potrebščine za-nje se naročajo iz Budjejovic, in sicer s posredovanjem restavratorja „Pri črnem- konjičku“, V. Dedu a ra. Bednar je bil dolgo let restavrator v Chlumu in si je tu pridobil popolno zaupanje prestolonaslednikove rodbine.
* Žena ovadila moža. Pred vojnim sodiščem» v Vrat'slavi na Nemškem je bila obravnava proti učitelju angleškega jezika, Haraldu Vhyteju, ki ga je o-vadila njegova lastna žena, da je za angleške časopise pisal članke o nemški mobilizaciji. Sodniki! so ženo vprašali, zakaj da je ovadila moža. Žena je rekla, da iz domovinske ljubezni, češ, ona da je Nemka, mož pa Anglež, A glej, v časih take vojne, kakor je sedanja, v časih takega sovraštva», kakor je sedaj med Nemci vsplamtelo proti Angleški, pa je vojaško sodišče obtoženega Angleža oprostilo, češ, da je svoje Članke pisal pred vojno in da ne verjame njegovi ženi, da je iz domovinske ljubezni ovadila svojega moža.
Zadnja poročila.
V kateri smeri bo prodirala naša armada pri Lrvovu?
Cn.	i	Gradec, 12* septembra,.
NJG r a z e r V| o 1 k s b 1 ai 11 ü“ s e poroča, z
«MOTTPcr iiuriiif rnriifittTi*,TT*i*Tif^^
b io. j Ts^aTd a j e b r ž ki o n' £ smer pr odi r a -n j a a v »s ne i j s k| i h č e, t n a p te r jena proti B r o d ,y j u (Severozahodno od Lvova). 'S, t e m s e skoro goto v\h oče n ai e n i strani olajša ti| bo r b e (IJ\n k,To v e in Au.IJonber-
r u g i s t r a n i p, a stremi ta avstri jjskja n ato e ra mend »a še za tem, Id a s e g 1 a v, n a r» nm a r m a d a odcepi od vzhodne ru sak e a%,m a d e (pri Lublinu).
C e s e t a a v s t r i j s k i n a Č rt' posre^ č i, je zmaga naše armade goto v *a.
*
* *
Rim, 10. sept. Papež Benedikt XV. je izdal svojo prvo poslanico, ki bo obravnava velevažno vprašanje, kako se naj v Evropi zopet mir vpostavi.
London, 11. sept. List »Manchester Guardian« poroča, da znašajo dosedanje izgube Francozov na boji čih 80.000 mož.
Carigrad, 11. sept. List »Osmanische Lloyd« poroča, da se je v Indiji in Egiptu pojavilo revolucionarno gibanje proti Angliji.
Solun, 11. sept. Vedno z večjo gotovostjo se računa, da je vojna med Turčijo in Grčijo neizogibna. V tem slučaju bosta tudi Anglija in Francija napovedali Turčiji vojsko.
Berolin, 11. sept. Združene severno-ameriške države utrjujejo svoje utrdbe ob zahodni obali in jih oborožujejo z velikimi novodobnimi topovi. Častniki in mornarji so vpoklicani pod orožje.
Carigrad, 11. sept. Turška vlada je proglasila, da bo s 1. okt. odpravila vse kapitulacije (različnim državam podeljene predpravice, kakor cestne pošte, šole, sodišča za svoje državljane itd.). Med prebivalstvom vlada veliko navdušenje.