GDK: 238:174.7 Picea abies, Abies alba, Abies grandis, Larix sp., Chamaecyparis lawsoniana, Pinus strobus Analiza in primerjava nasadov različnih drevesnih vrst v Zabreginju Edo KOZOROG* Izvleček Kozorog, E.: Analiza in primerjava nasadov različnih drevesnih vrst v Zabreginju. Gozdarski vestnik, št 611990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit '1 O. Obsežni nasadi v Zabreginju so eni izmed prvih na območju SGG Tolmin, ki že kažejo rezultate neposrednih "premen. Objekt je še posebej zani- miv za raziskavo zaradi velikega števila uporablje- nih drevesnih vrst pri osnovanju nasadov. V nalogi skuša avtor analizirati dosedanjo rast nasadov po drevesnih vrstah, izsledke pa primer- jati z rastjo malodonosnega pionirskega stadija in z avtohtono bukvijo. Na koncu primerja rast po- membnejših drevesnih vrst tudi z izsledki drugih raziskav po Sloveniji. 1. UVOD Osnovna usmeritev našega gozdarstva je sonaravne gospodarjenje in optimalna izkoriščenost proizvodnih sposobnosti goz- dnih rastišč. Kljub temu pa je bilo v zadnjih desetletjih osnovano ogromno umetnih na- sadov na gozdnih površinah, v glavnem z neposredno premeno malodonosnih goz- dov. Prve generacije teh nasadov so že v fazi, ki zahteva premišljene odločitve na podlagi poznavanja razvoja lesnih zalog in prirast- kov. Edine izkušnje pri tem so nasadi iz obdobja, ko se je pri nas še uveljavljala stara nemška šola. Zato za nasade le približno vemo, kdaj kulminira povprečni dobni volumenski prirastek, še manj pa, kakšen je vrednostni prirastek, saj za umetno vnešene drevesne vrste običajno * E. K., dipL inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo, 65220Tolmin, Brunov drevored 13, YU. Synopsis Kozorog, E.: Growth Analysis and the Compa- rison of Plantations of Different Tree Species in Zabreginj. Gozdarski vestnik, No. 6/'1990. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 1 O. Extensive plantations in Zabreginj are among the first in the region of the SGG Tolmin (Forest enterprise Tolmin), where the results of direct conversions can already be seen. The plantation especially deserves to be the object of investiga- tion due to a great number of tree species taken into consideration in planlation planning. The paper tries to give an analysis of the plantation growth up to the present according to tree species and a comparison of the results thus gained with the growth in a pioneer stage of poor yield and the autochthonous beech. Finally, the growth of important tree species is compared with the results of other researches in Slovenia. ne veljajo tablice donosov. Pravzaprav še nimamo izdelanih ustreznih tablic, ki bi veljale za najpomembnejše drevesne vrste v naših naravnih sestojih. Šele začeli smo se ukvarjati tudi z menjavanjem generacij oz. obnovo umetnih nasadov, da v drugi generaciji ne bi bistveno poslabšali pro- izvodnih sposobnosti rastišč. Resnica je namreč, da smo se do sedaj v glavnem ukvarjali s tehniko snovanja (BOŽIČ 1986, ELERŠEK 1986) in nego v pNih razvojnih fazah v umetnih nasadih (BOŽIČ 1985, BOŽIČ 1986). 2. NAMEN IN CILJ RAZISKAVE L. 1986 je bila opravljena raziskava o premeni slaboraslih breginjskih gozdov (BOŽIČ 1986). V elaboratu avtor glede na rodovitnost tal in glede na njihovo izpostav- ljenost eroziji razvršča površine za pre- mena po intenzivnosti v štiri lesnoprodukcij- G. V. 6/89 281 PRIKAZ POVRŠIN UMETNIH NASADOV V !Ab liE GIIUL ?O )OOtL~I>< ~ v.v•ka 1 ~I.J tt:J l!ilZEl "':1i - gtll$ki}'!>Of {6,2trJJ - J•IU /Mini • ~ \. i!ii'ill auglt111)1J (18.2/>l} !!al!! {ICJCI{)ffSO ((;.Strl) ~ itnii>Of,k(}fZ,bOr (1,21>:1) lE'C! ze fJf•meno ( 19,$1>C} ske oblike. Po 2Q-30 letih razvoja nasadov bi radi v raziskavi razčleniti dosedanjo rast najintenzivnejše oblike nasadov, tj. dreves- nih nasadov iglavcev s pri mešanimi listavci. Pri saditvi so uporabili več vrst, med njimi tudi tujerodne, zato bi radi ugotovili, katere najbolje izkoriščajo rastiščne potenciale. Preverili pa bomo tudi gozdnogojitvene ci- lje, ki so bili postavljeni za nasade ob snovanju. Za GE Kobarid namreč priprav- ljajo gozdnogospodarski načrt za obdobje 199Q-2000, v katerem bo mogoče uporabiti rezultate te naloge. Raziskavo pa bo mo- goče zaradi enakih metod dela upeti med izsledke drugih podobnih raziskav po Slo~ veniji. 3. METODA DELA Za terensko zbiranje in obdelavo podat- kov smo uporabili že ustaljene metode pri tovrstnih raziskavah (IGLG-BOŽIČ i 986). Ploskve s površino 200 m2 je začela izločati skupina z IGLG že l. 1988. Zakoličili so ploskve z naslednjimi drevesni mi vrstami: zeleni bor, orjaška jelka in dve ploskvi s smreko. V l. 1989 smo z delom nadaljevali in zakoličili še-ploskve z japonskim in sudet- skim macesnom, pacipreso, gorskim javor- jem ter navadno jelko. Tako smo v vzorec zajeli vse najpomembnejše drevesne vrste, ki so bile uporabljene pri snovanju nasadov v Zabreginju. Izbira ploskev je bila subjek- tivna, vanjo smo zajeli najuspešnejši del 282 G. V. 6/90 nasada z enakomerno gostoto- brez večjih vrzeli. Vsako ploskev smo na terenu zako- ličili (velikost 14,i4m x 14,14m), vsa dre- vesa pa označili z zaporednimi številkami. Nato smo vsakemu drevesu izmerili premer v prsni višini, višino drevesa, višino debla do p!Ve veje, premer krošnje ter določili drevesno vrsto, položaj drevesa, sestojno funkcijo, semenjenje, poškodovanost in pri- sotnost mladja. Pri vsaki ploskvi smo dodali še osnovne podatke o ploskvi, rastišču, snovanju nasadov, ter skico dreves na ploskvi. Ti podatki so bili najprej obdelani na računalniku na IGLG v Ljubljani po enotnem programu, nato pa še na AOP pri SGG Tolmin z analizo kovariance. Pri tem nam ' je pomagal Iztok Koren, dipl. inž. gozdar- stva. V drugem delu naloge pa smo želeli razčleniti še absolutno uspešnost rasti na- sadov. V ta namen smo najprej postavili podobno ploskev v pionirskem stadiju ter opravili enake meritve, rezultate pa primer- jali s prejšnjimi. Nato smo blizu nasadov poiskali čimbolj ohranjena sestoje na ra- stišču Querco-Luzulo-Fagetum. Po že do- delani metodi za ugotavljanje proizvodnih sposobnosti rastišč (KOT AR 1989) smo nato ugotavljali rastiščni indeks za ome- njeno gozdno združbo. V zadnjem delu naloge smo dobljene rezultate za pomembnejše drevesne vrste primerjali z rezultati drugih avtorjev, ki so se ukvarjali s podobnimi raziskavami v Sloveniji (BOŽIČ 1985). 4. PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA OBJEKTA Zabreginj je zahodno pobočje, ki enako- merno pada proti Nadiži in Črnemu potoku, ki sta mejna potoka z Italijo. Srednje Po- sočje z Breginjskim kotom je podnebne nekako v sredini med alpskim in obmorskim podnebjem. Območje leži med visokimi al- pami in predalpskim hribovjem, zato prevla- dujejo gorski vplivi. Z juga in zahoda imajo vpliv tudi nekateri topli vetrovi, ki celo leto prinašajo velike količine padavin. Tudi nizka nadmorska višina veliko prispeva k toplemu podnebju ter zmernim in kratkim zimam. Obravnavani gozdni kompleks je na slojih flišne formacije. V petrografskem pogledu jih ločimo na lapornvat apnenec, lapor in flišni peščenjak (BOZIC "1968). Leta 1968 so bile opravljene tudi podrobnejše pedolo- ške raziskave, pri čemer je bilo izločenih sedem talnih enot. Najbolj rodovitna sta koluvialna paramulrendzina in globoka kisla rjava tla, na njiju se nahaja večina nasadp~. Njihova rodovitnost je prav dobra (BOZIC 1968). Na obravnavanem območju prevladuje združba Querco-Luzulo-Fagetum Preglednica 1: Osnovni podatki o nasadih VIha VIha Glha Ploskev ma >10cm m2 189 pacipresa 52,5 51,8 15,5 ostalo 23,9 7,2 289 sud. mac. 47,3 43,8 10,0 ostalo 15,0 9,7 389 jap. mac. 153,2 149,8 24,5 ostalo 36,8 2,9 489 javor 251,4 251,4 32,8 smreka 3,4 3,2 3,4 588 smreka 309,3 301,7 47,5 ostalo 61,6 3,1 688 zel. bor 194,0 186,6 43,1 ostalo 788 orj. jelka 135,4 133,85 27,6 ostalo 16,7 5,9 888 smreka 377,0 368,0 52,3 ostalo 989 na v. jelka 76,5 58,4 35,3 ostalo 089 pion.st. 224,5 224,5 29,8 089bukev 306,2 306,2 42,6 Do sedaj je bilo na območju Zabreginja opravljenih že okoli 45 ha neposrednih pre- men z enajstimi različnimi drevesnimi vrstami {glej preglednica 1 ). Za preme no je predvidenih še okoli 20 ha malodonosnega pionirskega stadija. Meritveni prag je bil 7 cm, da pa bi bili podatki kasneje primerljivi s tabličnimi vred- nostmit smo v drugem stolpcu odšteli lesno maso osebkov pod 1 O cm. Kljub temu pre- senečajo precejšnje lesne zaloge nasadov, ki so večinoma v fazi mlajšega drogovnja- ka. Zgornji podatki seveda zaradi različne starosti med seboj niso primerljivi. Zato smo jih korigirali z dvosmerna analizo kova- riance na isto starost, pri čemer je bila kovarianta starost, spremenljivke pa temelj- nica, višinat premer krošnje in višina debla. Analiza kovariance je pokazala, da so viši- na, prsni premer in torej tudi lesna zaloga značilno različni po drevesnih vrstah. Zna- čilno različna sta tudi premer krošnje in višina debla (do prve veje), kar pa je odvi- sno predvsem od gostote nasada. Vendar pa je za vse drevesne vrste razen javorja in jelke značilno, da so drevesa precej vejnata in konična in da gre pri njih računati le s proizvodnjo po masi. Grafikon 1 prikazuje temeljnico in volu- men pri starosti 21,5 let. Iz njega je razvid- N/ha Alet Gostota Poškodovanost sajenja %osebkov 1250 16 1850 o 2150 16 o 900 19 1700 50 1800 19 o 1050 17 1725 45 450 17 o 850 33 1350 o 950 33 5 2050 21 2500 7,3 650 21 o 1900 18 2300 39,5 1250 19 1800 8 1300 19 o 2350 26 3600 4,3 5650 18 11400 1,8 1200 45 o 925 55 o G. V. 6189 28~ Grafikon 1 PRIMERJAVA LESNIH ZALOG IN TEMELJNIC PO DREVESNIH VRSTAH PRI ISTI STAROSTI 1\)!!-----·-- 50 -- ~-------··-~---~ o_~l~liii..A""- pnclpro~a jap. m~cG.IIon $11\r•lment, it would be wise to go on with such type of research work in the SGG Tolmin region. The influence of individual thinning methods on expen- ses and final yield, the varying of growing stock and increment throughout the production period and the time of culmination of the average age increment which determines the final cut will be of greatest interest for Slovene foresters in the future. Last but not !east, forest economic aims in these areas in the future generations should become the object of more interest test the high production capacities of these sites would not grow worse. LITERATURA 1. Božič, J. 1986: Premenaslaboraslih breginj- skih gozdov, elaborat, IGLG, Ljubljana. 2. Božič, J. 1985: Več lesa z intenziviranjem gozdne proizvodnje v Sloveniji, elaborat IGLG, Ljubljana. 3. Božič, J. 1986: Premena belokranJskih stelj- nikov v drevesne nasade iglavcev, Gozdarski vestnik, 1, 1986, Ljubljana. 4. Čaki, M. 1980: Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik, BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 5. Eleršek, L. 1986: Gostota sajenja pri umetni obnovi gozdov, GozdV, 1, 1986, Ljubljana. 6. Kotar, M. 1979: Prirastoslovje, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 7. Kotar, M. 1983: Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščeno- sti, Gozdarski vestnik, 3, Ljubljana. · 8. Kotar, M. 1989: Določevanje lesne pro- izvodne sposobnosti gozdnih rastišč, Gozdarski vestnik, 5, Ljubljana. 9. Halaj, J. 1987: Rastove tabulky hlavnych drevin, Priroda, Bratislava. 10. Zega, V. 1979: Gozdnogospodarski načrt za GE Kobarid, SGG Tolmin. G. V. 6189 287