lOO
Politične  stvari.
Mestni odbor ljubljanski.
Dne 18. t. m. dal je zopet ljubljanski mestni odbor povod, da se v javnosti mnogo piše in govori o njem in to zarad sklepa, da se tržni red predloži c. kr. deželni vladi še enkrat v potrjenje le v slovenskem jeziku , in ko bi vlada ne hotela rešiti samo v slovenščini predloženega tržnega reda, imajo se storiti vsi postavni koraki za varovanje pravic mestnega zbora, kateri edini ima odločevati o uradnem jeziku mestnega magistrata.
Ta predlog sprejet je bil z 10 glasovi zoper šest, in glasovali so zoper gg.: Murnik, Križnar, Rav-nihar, Žužek, dr. M ose in J. Kušar.
Ne dopušča nam prostor ponatisniti obširnejega poročila o tej zadevi ali pa celo še na drobno popisati vso dotično obravnavo.
Kdo ima v tej pravdi prav, c. kr. deželna vlada, katera zahteva tudi nemški tekst „tržnega reda* , ali pa večina mestnega zbora, katera sklicevaje se na samoupravo, noče spolniti tega vladnega naročila, o tem izrekle bodo sodbo morebiti za to poklicane ob-lastnije. — Toda tudi mi nočemo zamolčati svojega stališča v tem vprašanji, in to enako v pravnem, kakor v političnem oziru.
1. S pravnega stališča prizna poročilo samo, da ima c. kr. deželna vlada po §. 70. obrtnega reda pravico potrjenja tržnega reda, kateri je ustanoviti krajnim potrebam primerno.
Po teh neomejeno širokih besedah postave bilo bi težko dokazati, da bi c. k. vlada ne smela za pogoj potrjenja staviti razun notranjih rečnih prememb, katere bi bile po njenih mislih potrebne, tudi take vte-meljene pogoje, kateri zadevajo bistveno pomenljivo obliko, kakoršna je ravno jezik.
Nam se zdi, da ni krajnim potrebam ljubljanskega trga neprimerno, ako vlada zahteva tržni red tudi proglašen v nemščini, in da se v ta namen tudi v potrjenje predloži „tudi" v nemščini.
Da je tako, to prizna poročilo odsekovo samo naravnost trdeč, da strogo izvršuje ravnopravnost glede obeh jezikov in katero še celo ni nasprotno, ako bi se tržni red proglasil v laščini in hrvaščini, katero pa ob enem po vsi pravici toži, da je poprejšnja protina-rodna večina mestnega zbora, na pr. sprejela in prijavila klavnični regulativ od dne 27. avgusta 1881. leta samo v nemščini, ravno tako srečke ljubljanskega mesta posojila izdala v sami nemščini.
Enako opravičene bi bile, oziroma so pritožbe zoper dotično vlado, da je tako enostransko postopanje dopustila, v kolikor bi ji bilo po postavi mogoče one krivice zabraniti.
Ako pa gotovo vsak narodnjak prizna, da je bilo ono ravnanje krivično, tedaj pa nikar ne posnemaj m o onega, kar tako živo in po pravici obsojamo. V kolikor se gre pri tržnem redu za živinski trg, sme po §. 9. postave od 29. februarija 1880. leta, štev. 35 c. k. deželna vlada oziroma ministri notranjih zadev, trgovine in pa poljedelstva izdati tržni red „po zaslišanji dotične občine".
Poročilo odsekovo prišlo je do svojega konečnega predloga poglavitno zato, ker trdi: „da je c. k. deželna vlada postopala čisto neopravičeno in nepo-stavno, ker je hotela mestnemu magistratu predpisovati, v katerem jeziku mu je uradovati in je tako posegla v kompetenco mestnega zbora".
Ta zatožba je pred vsem v popolnem nasprotji z besedami vladnega odloka, kateri edino le naroča : „— mit
dem Auftrage-------die Viehmarktordnung itd.-------in
beiden Landessprachen — vorzulegen".
Zahtevanje, da naj se gotova priloga ene vloge predloži tudi v drugem deželnem jeziku, je vendar mnogo menj, kakor pa trdijo besede poročila „predpisovati", v katerem jeziku mu je uradovati. — Ako bi se bil odlok obračal zoper slovensko vlogo, in na pr. zahteval tudi nemško vlogo, tedaj bi se moglo smatrati, da je bil odlok obrnjen zoper slovensko uradovanje, tako pa sodimo mi in mislimo, da lahko sodi vsak nepristranski bralec, da je vlada zahtevala nemšk prevod samo v korist samouprave mestnega zbora znamenom, da naj bi bil tržni red tudi po viadi izdan glede nemškega teksta prav po volji zborovi.
Tako pa še, po naši misli brez pravega in zadostnega vzroka, poročilo skriva za strahom, „da bi s priznanjem opravičenosti vladnega ukaza ob enem priznal, da so v Ljubljani edino slovenske vloge neopravičene". — Ta strah pa vsaj pri sedanji deželni vladi in mislimo tudi po mnogobrojnih lastnih skušnjah mestnega zbora res nikakor ne more biti vtemeljen, ker ne dvomimo, da je mnogo edino slovenskih vlog mestnega magistrata do vlade, bilo gladko rešenih brez ugovora.
2. S političnega stališča poiskati je v prvi vrsti jedro vprašanja, za katero se tukaj gre in to bo rešitev vprašanja gotovo polajšalo.
Poročilo sicer v tem oziru ne loči razlogov, temveč jih navaja te in druge vrste, ker govori začetkom o žaljenji narodne enakopravnosti, koncem poročila pa vendar naglasa posebno žaljenje občinske samouprave po vladi.
Ker pa vendar poročilo samo pripozna, „da sedanji mestni zastop skrbi za to, da se v magistratnem urado-vanji strogo izvršuje ravnopravnost glede obeh deželnih jezikov", dalje: ;;da s sklepom tiskati tržni red v slovenščini , ni še izrekel, da bi se ne izdal tudi nemščini", tedaj se nam kaže, da vsa pravda ni toliko vprašanje jezika ali narodnosti, kakor bolj vprašanje samouprave.
Ker smo zgoraj pokazali, da postava c. kr. vladi daje oblast, v tem slučaju segati v samoupravo občinsko, toraj se kaže, da s tega stališča predlog odsekov ni vtemeljen.
Ako se pa vendar-le hoče jezikovno ali narodno vprašanje staviti v prvo vrsto, moramo vendar tudi mi opozoriti na sledečo analogijo: Mestni zbor izvršuje pri posvetovanji in sklepanji tržnega reda v svojem krogu nekakovo svoj na kratko rečeno, po s ta vodaj ni posel, v tem oziru je deloma po vsem samoupraven, deloma pa je postavodajna oblast njegova odvisna od višjega potrjenja, deloma pa predlaga zbor samo svoje nasvete in vlada potem ukrene bodi-si v smislu nasvetov ali pa nasprotno.
Pri tržnem redu je mestni zbor ali v zadnjem ali predzadnjem slučaji in odločilno besedo ima gotovo vlada. V enakem slučaju je na pr. deželni zbor kranjski glede deželnih postav in glede takih sklepov, ki potrebujejo višjega potrjenja. In tam je, kakor znano, v obeh slučajih , zmiraj skleniti bodi-si postavo ali drug sklep v obeh deželnih jezikih. To so imele vse narodne večine pa tudi manjšine deželnega zbora, pa ni-
kdar nihče tega ni smatral za žaljenje narodne enakopravnosti, akoravno brez dvombe vsaj tako, kakor ljubljanski mestni zastop, tudi deželni zbor odločuje uradni jezik deželnih uradov.
Mi ne[ dvomimo, da vsi odlični narodnjaki, k i so bili, in oni, ki so še zdaj udje deželnega zbora, niso imeli menj živega čutja, ne menj žive ljubezni za slovensko narodnost našo, in vendar vsaj do zdaj še nismo čuli, da bi bilo tako sklepanje (v obeh deželnih jezikih) do sedaj dalo povod k pravdi, kakoršno na dan spraviti, se je posrečilo finančnemu odseku mestnega zbora ljubljanskega.
Zdi se nam toraj prav nesrečen konec več kot trimesečnega posvetovanja finančnega odseka ali pa premišljevanja njegovega poročevalca, da je tržnemu redu dal pečat narodnostne rešitve.
Gospoda, kam pridemo po tej poti?! Nam se skoraj dozdeva, da nekateri gospodje ne morejo več prenašati, da imamo vLjubljani narodni mestni zastop, da imamo take zastope po vsi naši deželi, da imamo na čelu deželne vlade moža izvedenega in nam pravičnega, kakoršnega nismo in ne bodem o imeli nikdar več. — Mi sklepamo to nesrečno našo pravdo z živo in odločno prošnjo: komur je boljša bodočnost in blagor našega slovenskega naroda pri srcu, nikar ne hodi po potih, katere nas vodijo k razporu, k osla taljenj i, k osramotenji! — Naši nasprotniki se ra-dujejo nad takim početjem. — Kje je vendar klub narodnih mestnih zastopnikov, ako treba, zakaj ne reši tako važnih vprašanj kljub deželnih narodnih poslancev !
101