Kosovo polje.
(1389)
Oj, ti polje, Kosovo ti polje,                 Oj, ti polje, Kosovo ti polje,
kaj v cvetovih mi žariš rdečih,           straŠna je povest cvetov krvavih!
kakor bi te krvca porosila,                  Naj li v veke gluha noč te krije,
porosila, v rožah se strdila?               nikdar več ti beli dan ne sije?
Vzdiše polje, Kosovo mi polje,             Mrtva srca, ki jih zemlja krije,
iz globine glas tožeč prihaja:              srca se junakov oglasijo:
,,Name padla črna je nesreča!            ,,Ne zdihujte, bratje, ne tožite!
Miloš Obilič je dal življenje,                 Kar je bilo, moralo je priti,
knezu Lazarju so vzeli glavo,              da zbudi, utrdi se spoznanje,
majka Jugoviča je sokole,                    kaj je robstvo in kaj je svoboda!
svoje je sinove žrtvovala.                     Naj srce se s srcem zvesto druži,
Nepregledna vrsta je junakov,             ena naj napaja vas Ijubezen,
ki so vame legli v smrtno spanje.     to Ijubezen je do očetnjave!
Našo zemljo — sveto očetnjavo —    Ako mi smo zanjo krvaveli,
robstvu v plen je dušman si osvojil,    živi borci se vojujte zanjo
našo je ugrabil nam svobodo,             in ponosni zanjo se žrtvujte!
križu blesk zastrli so mrakovi.           Kdor ne Ijubi domovine svoje,
Slepi guslar peva žalne pesmi            naj izdajico peklo pogoltne!
o uničeni domovja slavi,                      Kadar narod ves k osveti vstane,
ranjena odpevajo mu srca,                  sam si zopet pribori svobodo —
ki jih stiska bolečine groza,                takrat bomo mi pokojno spali,
v dušah zevajo globoke rane,             domovina si izleči rano,
v ranah nade neme pokopane .. ."    polje Kosovo bo maščevano!"
E. Gangl   .