Celje - skladišče D-Per
III 5/1990
lil!
1119900924.2
5RIINJSKI ■ OBČIN
Leto XIII Številka 2 Februar 1990
Občinska matična knjižnica v Žalcu je ob slovenskem kulturnem prazniku dobila kar dve veliki priznanji. Eno je bilo sicer namenjeno njej za njeno delo — Savi-nova nagrado s plaketo, za drugo veliko presenečenje pa je poskrbela njihova knjižničarka Alja Bratuš, ki je za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado za študente. V svoji nalogi, ki jo je delala s kolegico Alenko Želik iz Nove Gorice, je primerjalno obdelala najpogostejše narečne napake pri učenju slovenskega jezika v osnovni šoli. Iskrene čestitke!
T. TAVČAR
PODPIRAM POBUDO ZSMS, DA SE IZ IMEN SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA IN SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA ČRTA BESEDA »SOCIALISTIČNA«.
Prebivalcem naše občine se zahvaljujemo za zaupanje in podporo v tej akciji.
SKUPAJ SMO USPELI.
1. februarja 1990 je ustavna komisija Slovenije sprejela našo pobudo.
ZSMS ŽALEC
Tako je predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik nazdravil Julijani Kač ob 101. rojstnem dnevu.
Foto: T. T.
Minuli torek je sto prvi rojstni dan praznovala Julijana Kač s Polzele, ki je najstarejša Polze-lanka in občanka naše občine.
Spomini, ki so se nabirali skozi vsa leta dolgega življenja, ob takih priložnostih privrejo na dan in sogovorniki, predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik, predsednik sveta KS Polzela Slavko Resnik, predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak in Danica Antloga, ki so sla-
vljenko prav na rojstni dan obiskali, so imeli kaj poslušati.
'Julijana se je rodila na Polzeli v kmečki družini in delo je kmalu postalo njena vsakdanjost. Tudi pozneje, ko se je poročila, je bilo tako. Rodila je dve hčerki, Hedviko in Marico, skrbela je zanju, za moža in dom. Sicer pa je bilo med vojno.
Sedaj živi pri hčerki Marici in zetu Juliju Palirju. Pravi, da ji ob
skrbni negi in ljubezni, ki jo je deležna, ne manjka ničesar. Čeprav je Julijano v precejšnji meri zapustil sluh in je tudi noge ne ubogajo več tako kot bi morale, še vedno živo pripoveduje o dogodkih iz svoje zgodnje mladosti in zrelih let.
V imenu bralcev in uredništva ji želimo, kaj drugega kot — zdravja.
TONE TAVČAR
Prispevek za zaklonišča je treba ukiniti
Položnice, ki so jih občani dobili te dni za plačilo prispevka za izgradnjo zaklonišč, so povzročile precejšnje razburjenje. Slišati je pripombe, da je izgradnja zaklonišč že zdavnaj nesmiselna, saj mnogi nimajo sredstev za osnovno preživetje. Občani se hudujejo seveda na občino, vendar neupravičeno, ker ta prispevek zahteva republiški zakon. Namenska poraba sredstev pa je v pristojnosti občinskih organov. Že večkrat smo dobili pojasnilo da z zbranimi sredstvi ni mogoče kdo ve kaj zgraditi, zato so delegati občinske skupščine že lani dali pobudo republiški skupščini za moratorij zakona, ki pa ni bila sprejeta. Torej zakon še vedno obvezuje občan za ta prispevek, čeprav je jasno, da je nesmiseln.
Končno odločitev pa bo treba izbojevati v republiški skupščini. Delegatom v republiški skupščini v imenu prizadetih nalagamo nalogo, da zahtevo občanov pono-
vno zastavijo v delegatskih klopeh. Stališče skupščine Krajevne skupnosti Žalec je namreč jasno, prispevek za zaklonišče je treba ukiniti.	jk
VIKTOR ŽAKELJ V ŽALCU
23. februarja 1990 ob 18. uri bo v občinski matični knjižnici potekal razgovor z Viktorjem Žakljem, podpredsednikom Socialistične zveze Slovenije o prihodnosti slovenske družbe in nalogah socialistične zveze.
Garažna hiša v Žalcu
Garažno hišo v Žalcu bo za trg gradil Ingrad Žalec. Znana je tudi cena, in sicer 52.533 din za garažo v pritličju in 47.820 — din v nadstropju. To je cena na dan 31. 01. 1990, ki pa se lahko poveča za podražitve (drsna skala za fe-
bruar) in prispevek za elektropriklju-ček. Dodajmo še, da Ljubljanska banka nudi kredit na 5 let s 14-nimi obrestmi, in sicer 300 % na vložen depozit. Prijava zbira Krajevna skupnost in Ingrad GO Žalec.
»Strokovnjaki« nas v zadnjem času zasipajo s podatki, ki Slovencem prerokujejo zloveščo prihodnost. Zaradi nizke rodnosti naj bi namreč izumrli. Pa jim le stežka verjamemo, saj se kaj podobnega v človeški zgodovini še ni zgodilo. Če pa bomo Slovenci prvi, pa bomo ver-jento vanjo, v človeško zgodovino namreč, vpisani z zlatimi črkami. Pa ne, da bi se nam v zadnjem času odprle oči in bi naenkrat spoznali hudo nevarnost, ki nam grozi, vzroke za množično razpravljanje o abortusu je treba iskati drugje. Gre za politiko, za »lov na človeške duše«, kakor temu pravi kolega Bojan Kranjc s celjskega radia. Generator vsega pa so versko navdahnjeni, konzervativni in mnogokrat tudi šovinistični opozicijski krogi, ki se predstavljajo preko stranke z imenom Slovenski krščanski demokrati. Nimam namena odrekati Cerkvi in njenim zagovornikom pravice, da razpravljajo o tej temi. Ne bi bilo demokratično. Ne bi pa jim smeli dovoliti, da bi oblikovali koncepcijo restriktivne politike na tem področju.
Kolikor vem, ima vsaka ženska pravico, da je resnična lastnica svojega telesa in s tem tudi svoje rojevalne funkcije. Tudi v ustavi imamo zapisano, da je pravica človeka, da odloča o rojstvu otrok. Če pa nekateri mislijo, da ženska ni človek, je treba v ustavo dopisati, da je odločanje o rojstvu otrok pravica človeka in žene. Če hočemo povečati nataliteto, bo treba najprej spremeniti demografsko politiko, oz. se bo treba začeti ukvarjati s to problematiko. Vse pa se seveda zatakne pri materialnih sredstvih, denarju, ki je še kako pomemben za spodbujanje večje rodnosti. Pa se prerekamo, ali bomo uvedli nov davek, ki naj bi po eni verziji zajel celotno prebivalstvo, po drugi pa samo samce, ki so zaposleni. Se pravi, da je rojstvo otroka zelo pomembno za družinski proračun. Če ga imaš, so ena lačna usta več. Če ga nimaš, ti bodo pa denar vzeli, da bi ga lahko dali tistim, ki otroke imajo. Lepa zmešnjava. Pri vsem skupaj pa je pomembno tudi to, da imamo opravljen preizkus za upravljanje z letali, saj lahko čez čas razpišejo davek na ne-pilo-te, ko se bodo odločili zgraditi še kako supersonično letalo. Popolnoma pa je razumljivo, da pred kratkim ni bilo nobenega problema pri 3 % davku za armado, pa čeprav v zadnjem času nihče od slovenskih mladcev ne služi vojnega roka v matični republiki.
Da se vrnemo k splavu, število le-teh od leta 85 upada, leta 1988 pa je bilo rojenih 25.591 otrok, število dovoljenih splavitev pa je bilo 17.335. Pri tem gre v večini za ženske iz t.i. srednjega sloja, ki bi jih s prepovedjo splava pahnili v še večjo socialno bedo, ta pa bi se odrazila pri vzgoji in preskrbi otrok. Zato naj si nihče ne dovoli, da bi si prisvajal pravico, ki jo ima dobra polovica milijona slovenskih žensk, kolikor jih je po statističnih podatkih iz leta 88 fertilnih oz. v rodni dobi. Dušebriž-nikom pa priporočamo, naj odstranijo ovire v družbi, ki nam onemogočajo, da bi imeli toliko otrok, kolikor si jih želimo. In naj jih tistih 35 % žensk, ki so se med vsemi, ki so zanosile, odločile za splav, ne moti preveč. V njih namreč ne leži skrivnost izginotja slovenske nacije.
B. Lobnikar
Vrednostni papirji tudi v Juteksu
Spremenite svoj odnos do denarja — Postanite partner Juteksa
Juteksovi delavci so se odločili za hitrejši gospodarski razvoj že pred leti, z rezultati pa smelo stopajo v Evropo 92. Za uresničitev zastavljenih ciljev v letošnjem letu pa so se odločili tudi za izdajo vrednostnih papirjev oziroma obveznic, ki jih lahko z današnjim dnem dobite v poslovnih bankah in seveda v Juteksu. Vse dodatne informacije lahko dobite v finančni službi delovne organizacije.
Sicer pa nudijo posamezne obveznice, ki so nominirane v DEM.
V primeru reorganizacije podjetja v delniško družbo bo obveznice mogoče zamenjati tudi v delnice, torej je obveznica konvertibilna. Z nakupom obveznic lahko skladno z veljavno zakonodajo uveljavljate davčne olajšave za leto 1990. Za izdane obveznice jamči podjetje z vsem svojim premoženjem.
Spremenite svoj odnos do denarja — POSTANITE PARTNER JUTEKSA
Razpisujemo obveznice v dinarski protivrednosti 1,500.000 DEM v apoenih po 250 DEM, 500 DEM in 1000 DEM
Obveznice prinašajo 11 % letne obresti, ki se izplačujejo vsakih 6 mesecev za nazaj.
Nakup obveznic bo potekal do 30. marca 1990
v Juteksu, Hmeljarska 1, Žalec; A-banki d.d., Ljubljana, Titova 32; KH banki d.d., Ljubljana-Žalec, Kardeljeva 12 in Ljubljanski banki, SB d.d., Celje, Vodnikova 2.
JUTE KS
Pojdite z nami
•	SEJMI: »IHM« Manchen — od 15 do
16. marca
»FIERAGRICOLA« Verona -
od 16. do 17. marca
•	RIM — 22. maree
•	AMSTERDAM — 26. aprii
of complete ah tourist "il service
•	MILANO — »Sejem mode« marec
•	DUNAJ: »Kiss me Cate« —
»Fantom Opere« —
OT\
Telefon: (M3) 714-155
-Invalnica Žalec
Kako bomo volili v letu 1990?
.
Z odlokom predsednika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 43/89) so bile razpisane splošne volitve delegatov skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter volitve predsednika in članov predsedstva SR Slovenije.
VOLILI BOMO:
8. APRILA 1990
—	predsednika predsedstva SR Slovenije
—	člane predsedstva SR Slovenije
—	družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije
12. APRILA 1990
—	delegate zbora združenega dela republiške skupščine in občinske skupščine
22. APRILA 1990
—	drugi krog volitev predsednika predsedstva SR Slovenije (25. člen zakona o volitvah in odpoklicu predsednika in članov predsedstva SR Slovenije — Uradni list SRS, 42/89)
—	drugi krog volitev v zbor občin skupščine SR Slovenije (89 člen zakona o volitvah — Uradni list SRS, 42/89)
zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine
—	Zvezni zbor skupščine SFRJ
Razpis volitev je bil 8. januarja 1990. Od tega dne tečejo vsi roki za volilna opravila po Zakonu o volitvah v skupščine ter po Zakonu o volitvah in odpoklicu predsednika in članov predsedstva SR Slovenije.
30-dnevni rok oz. podaljšan rok za predlaganje kandidatov oz. list kandidatov po 43. in 44. členu zakona o volitvah je potekel.
Z novo določbo sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v skupščine pa je dana možnost predlaganja kandidatov še na samem zboru volil-cev.
Zbori volilcev bodo potekali:
•	v krajevnih skupnostih od 20. februarja do 3. marca 1990
•	v podjetjih, drugih organizacijah in skupnostih od 27. februarja do 10. marca 1990
(vsi roki za zbor združenega dela so se po spremembi zakona o volitvah v skupščine podaljšali za 7 dni, pri čemer pa se dan volitev, 12. april — ne prestavlja)
Zakon o volitvah v skupščine je uvedel tudi način kandidiranja s podpisovanjem, kar predstavlja nov način določanja kandidatur,
Določanje kandidatur s podpisovanjem poteka na naslednji način:
—	delovni človek oz. občan, ki ima aktivno volilno pravico v volilni enoti, izpolni obrazec št. 1 ter ga podpiše pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice (obč. sekretariat za občo upravo in notranje zadeve — soba št. 16). To velja za predsednika in člane predsedstva SRS, zbor občin in družbenopolitični zbor republiške skupščine ter zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine
—	za zbore združenega dela se podpisujejo obrazci v kadrovskih službah in drugih ustreznih službah v podjetjih in organizacijah ter skupnostih
zavedamo se svojih korenin
Razgovor s predsednikom občinske organizacije ^ZKS — stranke za demokratično prenovo
— za zbor združenega dela za kmete, obrtnike in delovne ljudi v samostojnih poklicih se podpisujejo obrazci pri Upravi za družbene prihodke (soba št. 32)
Ob predložitvi obrazca v potrditev se je potrebno izkazati z osebno izkaznico. Na obrazcu morajo biti izpolnjene vse rubrike z osnovnimi podatki ter označbo, za kateri zbor oziroma skupščino bo dana podpora, ter številka volilne enote.
Za republiške zbore so določene volilne enote v zakonu o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine SR Slovenije in zvezni zbor Skupščine SFRJ (Uradni list SRS, št. 42/89)
Za zbore občinske skupščine so določene volilne enote z odlokom o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 1/90, 3/90).
Za kandidiranje predsednika in člana predsedstva SR Slovenije volilne enote ni.
Delovni človek oz. občan lahko odda na obrazcu št. 1 podporo samo za eno funkcijo, to pomeni, da lahko hkrati podpiše več obrazcev, vendar za različne zbore različnih skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Podporo lahko odda za isti zbor iste skupščine samo enkrat.
Delovni človek oz. občan, ki je na predpisan način verificiral svoj podpis na obrazcu št. 1, odda potrjen obrazec občanu, skupini občanov ali politični organizaciji ali komu drugemu, ki namerava vložiti kandidaturo na način določanja kandidatov s podpisovanjem.
Kandidatura se vloži na predpisanem obrazcu (obr. št. 8 ali 10) in se dobi na sedežu občinske volilne komisije.
Kandidaturi mora biti priloženo soglasje kandidata ali kandidatov, da sprejema oz. sprejemajo kandidaturo. Priloženo mora biti najmanjše, z zakonom določeno število potrjenih obrazcev št. 1.
Rok za oddajo podpore s podpisovanjem obrazcev je	
za: — zbor krajevnih skupnosti in zbor občin	17.3.1990
— zbor združenega dela republiške in občinske skupščine	24.3.1990
— družbenopolitični zbor republiške in občinske skupščine	11.3.1990
— predsednika in člane predsedstva SR Slovenije	9.3.1990
Tretji način predlaganja kandidatov je določanje liste kandidatov za družbenopolitični zbor.
Liste kandidatov za družbenopolitični zbor lahko določijo organizacije delovnih ljudi in občanov, ki so registrirane kot politične organizacije skladno z določili Zakona o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89). Listo kandidatov določi organizacija po postopku, določenem s pravili te organizacije.
Politične organizacije, ki imajo na dan vložitve liste najmanj 500 članov s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, lahko vložijo liste kandidatov za družbenopolitični zbor v vsaki volilni enoti. To dokažejo s kopijo pravilno sestavljenih pristopnih izjav pri republiški volilni komisiji oz. s potrdilom organa, pri katerem je organizacija registrirana.
Liste kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine lahko vloži politična organizacij_a, ki ima tudi manj kot 500 članov in ima sedež na območju občine Žalec.
Zapisnik o delu organa, ki je določil listo kandidatov, se skupaj z listo (obr. št. 13) in s soglasji vseh kandidatov pošlje do 11. marca 1990 predsedniku občinske volilne komisije, ki ima sedež pri Skupščini občine Žalec.
Socialistična zveza
»V demokracijo s srcem in razumom«________________________
J M krajevnih skupnostih še naprej nepogrešljivi
Sredi minulega meseca se je po več desetletjih svojega frontnega značaja tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva spremenila v samostojno politično organizacijo in se odpovedala popularno rečeno dežnikarstvu. Na poti svojega političnega zorenja, katerega korenine segajo v čas NOB in njegove osvobodilne fronte, ki je po Kidriču bila država v državi, se je preimenovala v Socialistično zvezo in sprejela program z naslovom Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje. Temeljni cilji njenega programa pa so suverena Slovenija, demokratična Jugoslavija in združena Evropa. Hkrati z republiško organizacijo pa so svojo vlogo spremenili tudi po občinskih in krajevnih organizacijah. Tam torej, kjer je življenje, delo in ustvarjalnost.
Zveza komunistov Slovenije se je zaradi svoje preteklosti in hitro razvijajočega pluralizma odločila za korenite vsebinske spremembe, drugačne oblike in metode dela, na zadnji konferenci pa tudi za spremembo imena. Zveza demokratične prenove pa seveda še ni rekla zadnje besede. Kako se novonastala stranka prenavlja v občini, smo se pogovarjali s predsednikom občinske organizacije Francem Tratarjem.
»Čeprav bo težko zaradi 45-let-ne preteklosti in navad, bomo morali najprej odmisliti in se povsem ločiti od dosedanje Zveze komunistov in se kar najhitreje organizirati v novi organizaciji. Predvsem bomo morali naše okolje prepričati za cilje nove organizacije, ki ima svoje korenine v čebinskem izročilu. Uspeh pa lahko dosežemo le s trdim delom, rezultati pa bodo osnova za naš obstoj in seveda tudi razvoj. V tem izredno zahtevnem času, ko so pred nami tudi volitve, se moramo maksimalno angažirati za prodor naših ciljev in aktivnost članstva. Zaupanje pa §i moramo pridobiti v čim širšem krogu občanov, tako znotraj organizacije kot tudi izven nje. Občinska organizacija trenutno šteje 1400 članov, ki so povezani v osnovnih organizacijah. Do konca aprila moramo ukiniti osnovne organizacije v upravnih organih in drugih družbenih institucijah, do konca leta pa še v združenem delu. Člane bomo povezali v krajevne organizacije. Bolj kot organizacijske spremembe pa so pomembne vsebinske, povsem pa moramo spremeniti oblike in metode dela. Kje vse nas v občini žuli čevelj, nam je vsem bolj ali manj jasno, najpomembneje pa je, kako se bomo lotili problemov. V obljubah skušamo biti realni, praznih je bilo v preteklosti preveč, cilje torej
Franc Tratar
zastavljamo na realni materialnih pogojih občine. Zaupanje občanov moramo graditi na viziji napredka in hitrejšega razvoja. Zavedamo se, da ciljev ne bo lahko uresničevati s programi in parolami, ampak predvsem s trdim delom in sodelovanjem vseh naprednih sil. Predvsem pa bomo morali preokreniti našo miselnost in sedanje navade. Člani Zveze za demokratično prenovo se na sedanjem tržišču političnega sistema zavedamo bremena preteklosti, zato so očitki o dani prednosti v pripravah na volitve neupravičeni. Zavedamo pa se predvsem svojih in narodovih korenin, v njih zaupamo in zanje se bomo morali boriti tudi v bodoče. Program, ki ga je sprejela naša stranka, bomo dopolnili z nalogami, ki so specifične za naše okolje. Rezultati bodo seveda odvisni od naših in skupnih naporov, Evropa zdaj pa je gotovo cilj vseh napredno mislečih. Prepričan sem, da smo nadobri poti k temu cilju in pričakujem, da se nam boste pridružili. »S to mislijo je zaključil odgovore na naša vprašanja predsednik občinske organizacije ZKS — stranke za demokratično prenovo.	jk
Pred dnevi nam je v roke prišel program Občinske _ konference Socialistične zveze Žalec in program krajevne organizacije Prebold. Brez kakršnegakoli navija-štva moramo priznati, da oba celovito, jasno in prepričljivo govorita o socializmu, drugačnem od sedanjega, ki bo pripeljal našo družbo v boljše, človeka vrednejše življenje. Sam program, pod geslom V demokracijo s srcem in razumom, je Socialistična zveza Žalec predstavila v dveh delih. V prvem načeloma poudarja vse značilnosti dela Socialistične zveze Slovenije, ki se bo dosledno zavzemala za človeške vrednote. Njena naloga bo še naprej prisluhniti stiski ljudi, krepiti humanost med ljudmi in se ob globalnih družbenih temah posvečati predvsem vsakdanjim vprašanjem iz dela in življenja ljudi in njihovemu reševanju. V drugem delu programa pa nazorno razkriva, za kaj se bo v občinski skuščini zavzemala njihova organizacija oz. stranka. Po programu sodeč se je SZ trdno zavzela za nekatera konkretna stališča, ki jih bo preko svojih delegatov v DPZ občine želela dosledno zagovarjati ter tudi uresničevati. Nedvomno se nova stranka ne odreka številnim demokratičnim dosežkom, ki si jih je vendarle izborila — še zlasti v zadnjih letih — v dosedanjem svojem razvoju. Vsekakor pa je njen pogled uperjen k novim ustvarjalnim ciljem. Socialisti-
čna zveza potrebuje člane, ljudi z vsemi njihovimi problemi, interesi, željami in zahtevami, za katere se bodo zavzeli mnogo bolj kot doslej, kar je razumljivo glede na bodoči sistem in konkurenco. Čeprav nekateri sodijo, da zamujajo s svojo prenovo, pravijo, da nikakor ne, saj so mnogim subjektom pomagali do samostojnega političnega prostora, kar so bili dolžni storiti. Prav tako pa ne mislijo svojega prostora prepustiti nikomur drugemu. To pa tudi zato, ker je iz volilnega programa jasno razvidno, da si je SZ Žalec trdno zastavila cilje za nadaljnjo delo. Njihov program ni utopičen, kot sami pravijo, ampak pragmatičen in naravnan na stiske občanov danes. Če je bil cilj ustanovitve OF, kot predhodnice SDZL, osvoboditev slovenskega naroda, je njihov cilj danes lepše, boljše in človeka vredno življenje občanov.
Kako bo Socialistična zveza delovala v krajevnih skupnostih pa je lepo razvidno iz programa že uvodoma omenjene preboldske organizacije. Program je razdeljen na šest temeljnih točk, ki govorijo o skrbi za materialno in duhovno bogatejše življenje, o urejanju odnosov, o maksimalnem upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nadalje je govora o zagotavljanju pravnega reda, kjer se med drugim zavzemajo za javnost dela in možnost javne kontrole, za ohra-
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC
RAZPIS
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Žalec vabi krajevne organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva v občini Žalec, da oblikujejo predloge za podelitev
Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Priznanja OF podeljuje organizacija SZDL posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnejšega pomena v razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti:
—	pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh,
—	za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
—	pri uresničevanju ustavno opredeljenih dužbenoeko-nomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema ter uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Priznanja OF podeljujejo organizacije SZDL 27. aprila, ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Izjemno je možno ta priznanja podeliti tudi ob drugi priložnosti — ob življenjskih jubilejih, upokojitvah in podobno.
Letos bo Občinska konferenca SZDL Žalec podelila skupaj deset priznanj.
Predloge za srebrna priznanja OF, ki jih podeljuje Občinska konferenca SZDL, naj pošljejo predlagatelji iz prvega odstavka tega razpisa najkasneje do 31. marca 1990 Občinski konferenci SZDL Žalec, predloge za bronasta priznanja pa Krajevni organizaciji SZDL v tisti krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat deluje.
Žirija posebej opozarja krajevne konference SZDL, naj skladno z določili pravilnika o podeljevanju priznanj OF podeljujejo priznanja ob praznovanju obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, to je na proslavah, ki jih prirejajo ob dnevu spomina na ta zgodovinski dogodek.
Predlogi morajo poleg nekaterih osnovnih podatkov vsebovati še utemeljitev, zato jih posredujte na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobite pri Občinski konferenci SZDL Žalec.
Žirija
za podeljevnaje priznanj OF pri OK SZDL Žalec
f—ivobc A~iim
vobodni indikati lovenije
Odbor za pripravo 12. kongresa ZSS je razpravljal o gradivih zanj in predlagal republiškemu svetu ZSS kot podlago za nadaljnje marketinško delo naslednje:
—	na kongresu naj bi sprejeli novo ime organizacije: Svobodni sindikati Slovenije
—	geslo kongresa: Zame gre, za moje znanje, delo in pravičnost
—	sindikat je interesno-stanovska organizacija članstva
—	dvanajsti kongres ZSS naj bo hkrati prvi kongres Svobodnih sindikatov Slovenije
—	kongres Svobodnih sindikatov Slovenije naj bo 6. in 7. aprila 1990 v Ljubljani v Cankarjevem domu
nitev skupščine KS kot najvišjega organa odločanja in kontrole v KS. Pri tem se zavedajo, da bodo morali odnose v kraju oblikovati sami, prav tako pa zavračajo vsakršno vsiljevanje ali prikrojevanje krajevne samouprave za trajno in zagotovljeno financiranje KS. Glede javne uprave pa zahtevajo takšne delavce, ki bodo znali negovati kulturne odnose do občanov, kjer ne bodo kratene njihove pravice in kjer ne bo nepotrebnega potovanja iz pisarne v pisarno. V četrtem delu temeljnih točk je govora o kraju kot složni družini uresničevanja skupnih interesov. Pri tem se zavzemajo za enakomeren napredek vseh naselij in vasi. Posebno pozornost pa namenjajo razvoju hribovitih predelov, razviti želijo dobre oblike sodelovanja s pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki živijo v KS, enako tudi s predstavniki verske skupnosti. V primerih odločanja ali opredeljevanja do vitalnih interesov kraja pa bodo vztrajali na referendumskem odločanju. To in še več je zapisano v programu krajevne organizacije socialistov v KS Prebold. Kako bo v praksi, pa je sedaj še preuranjeno napovedovati.
In za konec. Kakorkoli že, potrebno je reči, da se tako v občinskem kot krajevnem programu opazi, da SZDL oz. sedaj SZ ni več dejavnik za vse, temveč odločna in pogumna ter samostojna politična organizacija, ki gre odločno na volitve s svojimi kandidati. S kandidati, ki s svojim strokovnim, političnim in moralnim ugledom jamčijo, da se bodo kot delegati v novi skupščini borili predvsem za človeka, delavca, intelektualca, občana. To pa so počeli tudi že prej, čeprav morda manj
Na Polzeli socialdemokrati
Prejšnji teden je bil na Polzeli ustanovni sestanek KO Socialdemokratske stranke Slovenije, Polzela. Na tem ustanovnem zboru, ki se ga je udeležilo kakih petdeset krajanov, in to ne samo s Polzele, temveč tudi iz drugih krajev žalske občine, je prisotne najprej pozdravil Janko Gedli-čka, član iniciativnega odbora za ustanovitev Socialdemokratske stranke, nato pa je spregovoril Silvo Drevenšek, predsednik območnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije Celje, ki je govoril o programu te stranke. O poteku volitev je govoril Anton Rojc in poudaril, da so za njih te prve demokratske in svobodne volitve velikega pomena. Izbrali so tudi kandidate za zbor KS in družbenopolitični zbor občinske skupščine. Za prvega predsednika so izbrali Marjana Brusa. Na sliki: Z ustanovnega sestanka socialdemokratov na Polzeli.
TONE TAVČAR
opazno. V volilni boj stopajo brez posebnih negativnih hipotek, žal jim je le, da do teh sprememb ni prišlo že prej, saj nam bi bilo marsikaj prihranjeno.
D. Naraglav
Juteks na poti v Evropo 92
Cilji: Odprta vrata strokovnjakom, kakovost proizvodov in ekologija
Študentje: Potencial ali obrobje družbe?
Preteklo leto je bilo za kolektiv Juteksa zelo uspešno, zastavljene cilje, ki so bili precej zahtevni, pa so celo presegli. Tudi načrt za letošnje leto so smelo zastavili, z vedno večjim zaupanjem na domačih in še zlasti tujih tržiščih pa so na dobri poti v Evropo 92. Sicer pa direktor Juteksa pravi :
»V preteklem letu smo vrednost načrtovane proizvodnje in prodaje presegli in je znašal 41 milijonov dolarjev. Kar 81 odstotkov vrednosti smo ustvarili na tujih tržiščih, od tega dve tretjini na konvertibilnem. V primerjavi z letom 1988 pomeni ta rezultat povečanje za 32 odstotkov ob 12 odstotnem povečanju zaposlenih. Uspešno smo opravili prvo fazo prestrukturiranja proizvodnega programa z nadaljnjim ukinjanjem proizvodnje jute, razširitvijo in modernizacijo proizvodnje talnih oblog, z novim programom preciznih tehničnih monofilov, razširitvijo in modernizacijo proizvodnje netkanega tekstila ter z začetkm razvoja skupne proizvodnje ' avtooblog z nemškim partnerjem.
Za letošnje leto smo prav tako smelo zastavili načrte, ki pa so
naslednji: rast proizvodnje in prodaje je zastavljena za 27 odstotkov s približno enako tržno strukturo kot v preteklem letu. To pa nam bo omogočilo ekonomsko jačanje podjetja na poti prestrukturiranja proizvodnega programa. Skrb za kakovost in inovativnost izdelkov z merili evropskega in svetovnega trga zahteva zmanjšanje vseh vrst stroškov, še zlasti na področju transporta, porabe energije, surovin in reprodukcijskih materialov. V tem letu načrtujemo tudi osvojitev skupne proizvodnje prve faze avto-oblog v vrednosti 15 milijonov DEM. Ustanovili naj bi tudi mešano podjetje za proizvodnjo talnih oblog v Leningradu, razmišljamo pa tudi o mešanem podjetju v ZRN
Odločili smo se za emisijo obveznic v znesku milijon in pol
DEM, ki bo predstavljala nov in pomemben vir poslovnih sredstev. Naš motiv je zaupanje članov kolektiva, poslovnih partnerjev in drugih v Juteks. Če pa prihranke posameznikov usmerimo v gospodarstvo namestò v porabo, pa je namen toliko pomembnejši. Sredstva obveznic bomo koristno in rentabilno uporabili za cilje v letu 1990, naši poslovni rezultati pa so dovoljšen porok za zaupanje. Z reorganizacijo dela in poslovanja ter s programsko tržnimi in profitnimi enotami zastavljamo letošnji program, razmišljamo pa tudi o prvih korakih uvajanja evropskega delovnega časa. S tem pa bomo morali spremeniti sistem nagrajevanja, v katerem bodo bolj poudarjeni rezultati dela. V celoti bomo vpeljali integriran, računalniško podprt sistem s PC mrežo računalnikov. Še posebno skrb pa bomo namenili ekologiji dela in okolja. Za vse te cilje bomo odprli vrata strokovnim in sposobnim kadrom, ki so bistveni pogoj za dosego zastavljenih ciljev.«
jk
Pogovor s Sonjo Lokar
Zakaj je razpadla ZKJ in kakšna bo ZKS v bodoče?
Na to temo je v prostorih gasilskega doma v Žalcu potekal razgovor s sekretarko predsedstva CK ZKS Sonjo Lokar, katero je povabilo v Žalec predsedstvo občinskega komiteja ZKS Žalec. Tako vsebina aktualnih vprašanj kot tudi osebnost, kakršna je Sonja Lokar, je privabila v dvorano gasilskega doma precejšnje število tako komunistov kot tudi nekomunistov. Res pa je tudi, da je avditorij pogrešal nekaj ključnih osebnosti gospodarskega in družbenopolitičnega življenja občine. V dveumem razgovoru je bila osvetljena tudi manj vidna plat dogajanja na 14. izrednem kongresu ZKJ in tudi stališča slovenskih komunistov do teh dogodkov, ki so pripe-
ljali do razkola ZKJ.
»Zveze komunistov Jugoslavije ni več. Noč 22. januarja bo ostala zapisana kot datum, ko je dejansko razpadla jugoslovanska partijska organizacija«, je dejala Sonja Lokar v začetku svojega uvodnega govora. »To pa nikakor ni bilo lahko dejanje, saj večina slovenskih delegatov z menoj vred ni pričakovala, da bo prišlo do takšnega razpleta«. Na vprašanje, zakaj so ji po odhodu prišle solze na oči, je Sonja Lokar odgovorila, da je pač ženska in je reakcija čustvene narave, ki se ji ni mogla upreti, saj je bilo to vendarle slovo od nečesa, kar je vseskozi nosila v sebi. Kot ženski pa ji verjetno tega nihče ne zameri. Ploskanje, s katerim so bili pospremljeni slovenski delegati iz dvorane kongresnega centra Save, je bilo torej tudi ploskanje koncu neke organizacije, čeravno pa ga pred tem lahko pripisujemo tudi drugim pomenom. Na vprašanje, ki je bilo postavljeno že večkrat, tudi v Žalcu, zakaj niso kongresa zapustili že prvi dan, pa je Sonja Lokar dejala: »Odločitev ni bila lahka. V začetku smo še upali, da bomo dosegli vsaj minimalno soglasje in odpravo preglasovanja v Zvezi komunistov. Vendar nam je že po razpravi o dnevnem redu kongresa postalo jasno, da se razkolu ne bo dalo
izogniti. Potem, ko delo po komisijah ni bilo več mogoče in ko smo zahtevali njihovo prekinitev in plenarno zasedanje, ki nam je bilo še edino upanje, da spremenimo tok in izid kongresa, smo že bili odločeni zapustiti kongres, tudi če plenarno zasedanje ne bo dalo rezultatov«. Odločilen korak so slovenski komunisti naredili v najbolj pravem trenutku, o čemer govorijo kasnejši dogodki, vključno s prekinitvijo kongresa.
V nadaljevanju pogovora je Sonja Lokar spregovorila o ZKS v bodoče in njeni možni odločitvi po konferenci. Vsekakor pa se bo zavzemala za evropsko kakovost življenja, kar opredeljuje tudi njihov program. »Temeljni cilj ZK Slovenije je zagotoviti stabilen prehod Slovenije in Jugoslavije v demokratično evropsko državo«, je dejala Sonja Lokar in nadaljevala, da so temu podvrženi tudi vsi njeni koraki v strategiji in taktiki. Sicer pa raznovrstnih razmišljanj na pogovoru s Sonjo Lokar ni manjkalo. Že na začetku razprave je dvignilo temperaturo razmišljanje enega izmed borcev glede revanšizma in rehabilitacij nekdanjih nasprotnikov v drugi svetovni vojni in razkrivanja dogodkov, za katere je nedvomno potrebno, da se raziščejo,.vendar ne na račun tistih borcev NOB, ki
so umirali in dajali svoja življenja za svobodo. Sonja Lokar je na to odgovorila, da se ZKS zavzema,, da se raziščejo in zgodovinsko presodijo vsi povojni dogodki, se po možnosti poskusijo popraviti krivice, hkrati pa nikakor ne more biti govora o enakovrednem obravnavanju borcev in tistih, ki so bili na strani okupatorja. Glede sprave pa je dejala, da so tisti, ki se niso kompromitirali, bili še otroci ali pa so se rodili po vojni in se nimajo s kom spravljati, saj niso krivi za početje svojih prednikov. Sicer pa so v razpravi menili, da je slovenska delegacija na kongresu ravnala odločno, pogumno in v korist tako slovenskega naroda kot celotne demokratične javnosti Jugoslavije.
In za konec še misel, ki je bila že večkrat izrečena, pa jo velja še enkrat ponoviti. Če bo Zvezi komunistov Slovenije, skupaj z drugimi organizacijami, uspelo zagotoviti miren prehod v novo demokratično obdobje, se ji utegne zgoditi, da se ne bo zapisala le v zgodovino, ampak bo postala
V vsaki družbi sodobnega civiliziranega sveta so študentje simbol napredne misli, kljubovanja, družbenih gibanj in seveda tudi bodočega jett seta. Zakaj temu ni tako v našem kraju, so se upravičeno spraševali ne le tisti, ki se spominjajo drugačne vloge žalskih študentov, ampak tudi študenti sedanje generacije.
Marko Laznik in Matjaž Omladič predstavljata novo vodstvo Kluba študentov. Študentje še razmišljajo kako stanovsko, kako družbeno in kako politično. Odločajo se za kolektivni vstop v ZSMS, ki jim omogoča medijsko reprezentacijo in zniževanje nekaterih materialnih stroškov. Hkrati pa študentom posameznikom ostaja pasivna politična svoboda, to je članstvo v katerikoli stranki.
Po organiziranju brucovanja v Goldingu prejšnji mesec, ki si ga ne bomo zapomnili kot medijski dogodek in kulturno atrakcijo leta, so pač zasnovali letni načrt, ki obsega:	prireditev študent-
skega večera (četrto soboto v marcu), izlete, športne tečaje »surfanje, jadralno padalstvo, alpinizem. ..), predavanja (s potovanj, o vseh poljih človekovega življenja), okrogle mize (v marcu ali aprilu o štipendijski politiki in problemih študentov) in predvsem družbena promocija v okolju, v katerem bodo živeli in delali. Ta vstop v neposredno življenjsko okolje in ekonomiko je toliko težji, kolikor bolj je družba negativno nastrojena znanju (kadar vladajo neizobraženi), kolikor bolj je njihova vrednost v družbi poznana le zaradi brucovanj plesnih večerov in rednih petkovih sestajanj. Po mojem mnenju in tudi po ravnanju novega vodstva sodim, da si savinjski študentje želijo vstopa v našo družbo, da svoje znanje vnovčijo in s tem tudi nam pomagajo.
. Dobra volja Kluba študentov lahko z odhodom sedanje generacije poide, če se kot družba ne bomo prav odzvali na njihov klic in želje. V občini smo prepotrebni dobrih kadrov in si ne moremo privoščiti njihovega odhajanja drugam. Menim, da je torej skepsa sponzorjev do študentskega kluba sicer na mestu, ni pa ravno spodbudna. Vsem nam je jasno, da je zaupanje odnos trajne narave, čeprav ne neskončen, in z značajem dvojnosti (dveh ali več strank). Materialna možnost, omogočanje delovanja so koraki, ki jih naj naredi družba in nato pričakuje odziv. Osnovni so: prostor, kjer bi se lahko sestajali in nemoteno izvajali dejavnosti, vpliv na štipendijsko in izobraževalno politiko (to preko ZSMS), upoštevanje kvalitete kadrovskega potenciala, statusa študentov ali drugih akterjev v politiki (socialni, vrednostni) in pogoji za diplomirance.
Vse to bo brezvoljnost študentov odplaknilo in jih prestavilo v vlogo in mesto akterjev družbenega razvoja in napredka.
G. V.
pomemben politični dejavnik tudi v sedanjosti. Konferenca 4. februarja v Cankarjevem domu, ki je prinesla osamosvojitev in dokončno odcepitev od ZKJ, pa je še korak dalje k temu razmišljanju.	D. Naraglav
Janez Grmek
Gostinstvo na Vranskem oživlja
Pred dobrim mesecem je Janez Grmek, obrtnik iz Domžal, podpisal pogodbo z Goldingom o dvanajstletni najemnini treh gostinskih objektov na Vranskem: restavracije Slovan z vrtom in gospodarskim poslopjem, bazena Vransko in gostinskega objekta ob magistralni cesti Celje Ljubljana v Ločici. Med pogovorom, nam je povedal, kakšne načrte ima.
»Za začetek sem na vrtu pri restavraciji Slovan odprl trgovinico s sadjem in zelenjavo, ki so jo Vranšani zelo dobro sprejeli.« Poleti bo vrt zopet uredil kot točilnico, saj bo zaprl restavracijo, ki je potrebna renoviranja. V njej bi rad poleg kuhinje in točilnice uredil tudi zgornje nadstropje, kjer bi bilo prostora za okoli 20 ležiš, v eni sobi pa bo uredil tudi biljard klub, ki bo deloval na principu klubskih kartic. V kuhinji pripravljajo hrano za industrijska objekta na Vranskem, rad pa bi ponudil tudi a la carte ponudbo. V ta na-
men je že najel kuharskega učitelja, ki utrjuje znanje kuharjem v kuhinji. V gospodarskem poslopju poleg restavracije pa se Vran-šanom obeta nova trgovina. Na avtobusni postaji bo uredil kiosk s hitro hrano, čez nekaj časa pa naj bi tam zrasel bistro za mlajšo populacijo. V Ločici bo Janez Grmek razširil kapacitete za okoli 60—70 sedežev na terasi in za enako število znotraj objekta, saj želi, da bi bil objekt namenjen vsem potnikom, ne pa samo voznikom avtobusov in predvsem tovornjakov, kakor do sedaj. V tem objektu bi rad preko kooperacije odprl tudi botique z usnjeno konfekcijo. Pri bazenu pa je še največ težav, saj je treba poleg urejanja okolice pregledati še sam bazen, ki mu do nemotenega obratovanja manjkajo še čistilne naprave. Kljub vsemu pa upa, da bo bazen letos obratoval pravočasno. Vse to in še kaj čaka Vran-šane v kratkem.
L. B.
a/tst/e/iira Žia&č
ulica Ivanke Uranjekove 6.63310 Žalec
Po daljšem času smo se na Delavski univerzi Žalec odločili, da vam v svojem kotičku ponovno začnemo predstavljati naše dejavnosti. Upamo, da vam bomo s tem pomagali, da se boste lažje odločili za izobraževalno obliko, ki vas zanima.
Zadnja leta med ljudmi zelo narašča potreba po znanju tujih jezikov. To je opaziti tudi v naših jezikovnih tečajih, ki po številu slušateljev postajajo vedno bolj obiskani. Zato vam danes predstavljamo novost s tega področja. To je video tečaj angleškega jezika za otroke z naslovom MUZZY IN GONDOLAND. Izdal ga je BBC London in je eden najboljših tovrstnih didaktičnih kompletov. Otroci ob zabavnih junakih risanke z video kasete in ob prijetni glasbi s kasete igraje spoznavajo osnovne pojme jezika. Komplet dopolnjujejo živopisane slikanice, delovni zvezek — pobarvanka in pesmarica. Avtorji filma so z izjemno tenkočutnostjo izkoristili vse prednosti video medija. Tečaj je primeren za otroke od 6—10 let.
če ste starejši, pa vam ponujamo naslednje jezikovne
tečaje:
—	začetni video tečaj nemškega jezika — 60 ur
—	začetni tečaj angleškega jezika — 60 ur
—	nadaljevalni tečaj angleškega jezika — 60 ur
—	tečaj angleškega in nemškega jezika za telefoniste in tajnice — 20 ur
—	tečaj nemškega jezika za gostinske delavce — 30 ur
—	tečaj nemškega jezika za upokojence — 30 ur (lahko v dopoldanskem času)
Na izbiro pa imate še druge naše tečaje, kot npr.:
—	nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja — 30 ur
—	kuharski tečaj — 20 ur
—	strojepisni tečaj — 40 ur
V naši plesni šoli BOLERO imamo prosta mesta še v skupinah za jazz, aerobiko in družabni ples.
Prijave za vse izobraževalne oblike sprejemamo na DU Žalec do 5. 3. 1990, vsak dan od 7.00—16.00 ure ali po telefonu 711-417. In ne pozabite: z znanjem ste človeško bogatejši.
VAŠA DU ŽALEC
Volilni program SKZ podružnice Žalec
Prvič v zgodovini našega socializma imamo možnost, da smo vsi, ki nam je kmetija edini ali pa bistveni vir dohodka, sami krojimo kmetijsko politiko. V republiško in občinsko skupščino bomo izvolili ljudi — kmete, ki živijo med nami, ki so z nami in jim zaupamo. Na teh mestih se odloča o najpomembnejših kmetijskih vprašanjih. Naši izvoljeni delegati bodo trdno stali na stališču, da o kmetijstvu odločajo samo ljudje, ki se nanj tudi razumejo. Konec naj bo eksperimentiranja vseh vrst.
Naš volilni program je sestavljen iz treh delov:
—	širši — Slovenija, Evropa, YU
—	občina Žalec
—	kmetijska politika
Prva dva dela se nanašata neposredno na vse nas, ki živimo na tem
obmoqu. Za izvedbo tega programa smo pripravljeni sodelovati z ostalimi članicami DEMOS-a — združena opozicija ter z ZSMS, ne moremo pa sodelovati s komunisti in socialisti, kateri so edini krivi za situacijo, v kateri smo se sedaj znašli.
Tretji del našega programa je za nas bistven in ga bomo tudi samostojno predstavili.
ZA DEMOKRATIČNO DRUŽBO
Zavzemamo se za popolno uveljavitev vodilne parlamentarne demokracije, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin, za pravno državo, civilno dužbo ter za odpravo vpliva politike na gospodarstvo.
Smo za materialno in duhovno bogatitev človeka, za svobodno izražanje
veroizpovedi, skrb za materialno ogrožene ljudi.
Zahtevamo, da se denar iz naslova »za nerazvite« najprej porablja na nerazvitih območjih občine Žalec, nato Slovenije. Zavzemamo se za slovenski nacionalni program, ki bo vseboval prehod v tržno gospodarstvo s popolno vključitvijo Slovenije v Evropo, z Jugoslavijo ali brez nje.
Zavzemamo se za demoKratično urejeno družbo, za kar nas zavezujejo lastna moralna načela, krvave žrtve in druge posledice revolucije. Prizadevali si bomo za resnico o preteklosti in za popravo vseh krivic, ki se sploh še dajo popraviti. Zahtevali bomo rehabilitacijo tistih, ki so bili obsojeni po krivem. Zahtevali bomo objektivnejši prikaz zgodovine in deztdeologizacijo šolskih učbenikov.
Občinska uprava
Zavzemamo se, da se občinska uprava preuredi v prožno in ekonomsko upravičljivo skupnost, v kateri bo vsak upravni organ tudi dejansko prevzemal odgovornost za svoje delo, ki mu ga bo naložila skupščina občine. Občina potrebuje občutno bolj strokoven kader, ki bo ob boljšem in resnejšem delu omogočil popolno demokracijo in javnost dela.
Gospodarstvo
Občina je gospodarsko obubožana. V to jo je pripeljala napačna gospodarska strategija v velikih industrijskih in kmetijskih obratih. Izhod iz te situacije vidimo v hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva. Tu bi morala občina dati osebam gamacijo za vlaganje ter velike davčne olajšave, ki bi dolgoročno
prinesle občini bistveno več, kot sedanje davčne klešče. Smo za razvoj lahke, predvsem pa čiste industrije. Turizem
V turizmu moramo slediti zahtevam turistov. Zavzemamo se za nadaljnji razvoj privatne turistične ponudbe, vključno z uvajanjem kmečkega turizma na hribovitem in čudovitem območju naše občine.
Kultura, zdravstvo, šolstvo, komunala	''
Zavzemamo se za nacionalni program. Smo za uvedbo privatne iniciative oziroma konkurence tudi v zdravstvu in šolstvu. Potrebno je zavarovati vso kulturno dediščino pred propadom. Smo za kakovostno in z evropskimi standardi usklajeno in povsem depolitizirano šolstvo.
Socialni program
Zavzemamo se za programe zaposlovanja mladih in za socialne programe za nezaposlene delavce in njihove družine. Zavzemamo se za ugodnosti vsem slovenskim družinam z večjim
številom otrok. Hkrati se zavzemamo tudi za večjo skrb za ostarele občane. Krajevne skupnosti
Smo za krajevno skupnost kot osnovo za vsakega občana. Mislimo, da je prihodnost občine odvisna od razvoja vsake ulice, vasi, kajti to je človekovo bivalno okolje. Smo za nadaljno praznovanje občinskega praznika, ki omogoča občasno povečano financiranje tudi obrobnih vasi naše občine. Zavedamo se, da so občani pripravljeni vlagati oziroma delati tam, kjer vidijo rezultate dela.
Ekologija
Zavzemamo se za zdravo, neoporečno hrano. Zavzemamo se samo za strokovne posege v naravo. Odpraviti moramo vsa divja odlagališča. Obstoječi industriji je potrebno vgraditi čistilne naprave. Zavzemamo se za postopno zapiranje JE Krško ter za čistilne naprave termoelektrarn v Šoštanju in Trbovljah. Doseči moramo prepoved emisije škodljivih plinov v tovarnah celjske in zasavske regije.
Lepote naše doline so poznali
že naši predniki
V prejšnji številki Savinjskega občana smo se podali tisočletja nazaj v našo zgodovino, danes pojdimo dvesto let nazaj. Ob koncu 18. stoletja, v času razsvetljenstva. se je ljudem odprl nov pogled na zemljo, ki jih je obdajala. Tisti redki izobraženci in literati, ki so delovali pri nas. so sebi in drugim odkrivali slovensko zemljo. Svoja opažanja in vtise na potovanjih so zapisovali in objavljali ter jih na ta način posredovali drugim.
Med popotniki, ki so opisovali našo dolino, je bil tudi Janez, Anton Zupančič (rojen 1785 v Ljubljani, umrl I. 1833 v Kopru). Leta 1809 je začel poučevati na celjski gimnaziji, poučeval je do I. 1819. ko je odšel v Maribor in nato v Koper. Med bivanjem v Celju je potoval po bližnji in daljnji okolici Celja in med drugim napisal delo Izlet iz Celja v Solčavo. Delo je izšlo trikrat: leta 1816, 1823 in I. 1826. Potopis je iz nemščine prevedel prof. Peter Weis in ga objavil v mesečniku Obč. konference SZDL Mozirje Savinjske novice.
Izlet je Zupančič s prijateljem opravil septembra 1815. Med drugim je.Zupančič zapisal:
»Potovanje v res premalo znano Solčavo sva s prijateljem že dolgo načrtovala. Takoj ko so mu uradni opravki dovoljevali, se je tudi on odpravil na pot.
Zapustila sva častitljivo Celje in s parom ognjevitih vrancev poletela čez krasne travnike po lepi Savinjski dolini navzgor. Na levi strani ceste je božjepotna cerkev Marija Petrovče, ki je znana po čudoviti legendi o zaročnem prstanu barona Miglia na prstu deviške Matere Božje. Nekaj naprej stoji s knežjim okusom zgrajeni grad Novo Celje. Na desni strani na prijaznem griču je Zalog, ki se od nedavnega blešči v obnovljeni lepoti (danes graščine ni več, po geslu »grad gori, grof beži« smo po II. svetovni vojni dopustili, da se je sesula). Naprej vodi cesta skozi trg Žalec. Ta kraj dolguje svoj izvor, čeprav so temu oporekali, najbrž eni od tukajšnjih Saških kolonij Karla Velikega. Ko je Hartman od Turna leta 1442 na ukaz cesarja Friderika IV. s 600 možmi hitel na pomoč močno obleganemu mestu Ljubljani, je pri križu nedaleč od Žalca naletel na vozove Friderika Celjskega, naložene z zakladi, kajti grof je ravno hotel prenesti svoje dragoceno imetje,, iz gradu Zovnek v mnogo bolj utrjeno Zgornje Celje. Hartman od Turna je po manjšem spopadu zaklad vzel in moštvo si je razdelilo bogat plen, v katerem je bilo veliko draguljev, zlata in ostalih dragocenosti. (O tem piše tudi Valvazor v X. knjigi Slave vojvodine Kranjske, lani smo praznovali 300-letnico izida te knjige). V času reformacije so bili prebivalci Žalca kljub vsem nasprotnim ukazom deželnega kneza tako trdovratno vdani lute-ranstvu in svojemu spoštovanemu pastorju Weidingerju, da je bilo treba tukajšnjo molilnico spu-
stiti v zrak (Zupančič misli tu na protestantsko cerkev v Govčah, ki je bila januarja 1600 porušena).
Ob zadnjem francoskem vpadu leta 1809 so nekateri grabežljivi francoski vojaki upali, da bodo našli v magistralni blagajni zaloge denarja. Toda ker so se čutili v svojim pričakovanjih popolnoma prevarane, so v jezi uničili vse tamkaj hranjene listine, med katerimi so bili privilegiji in drugi ne nevažni zapiski. Tako je bil ta kraj (Žalec) oropan virov svoje zgodovine.
Blizu Žalca leži stara župna cerkev Gotovlje.
Naprej ob cesti leži šele pred nekaj leti ustanovljena poštna postaja Šempeter (tu je bila postaja že v 18. stoletju, na postaji so prepregali konje na poti z Dunaja v Trst. Šempeterčani še danes vestno čuvajo kamen s te ceste, čuvajo ga tako, da ni dostopen javnosti). Na gričevju.desno od tod je Novi Klošter, ki ga je Friderik Celjski leta 1449 podaril dominikancem, cesar Jožef II. pa ga je (I. 1787) razpustil. Ta kraj je veliko trpel ob napadu Turkov leta 1480 in tudi ob kmečkem uporu I. 1516, ko so nekateri njegovi prebivalci na najbolj grozovit način izgubili svoje življenje.
Po stari, toda doslej še ne potrjeni pripovedki, naj bi med Šempetrom in Novim Kloštrom nekoč stalo rimsko svetišče boginje Ju-none. Res se najdejo tu in tam še rahle sledi starih ostankov, tudi tlak in kovance so že našli. Izkopavanje bi lahko privedlo do bistvenejših odkritij.
(Zupančič je to zapisal ob začetku 19. stoletja, v 20. stoletju med leti 1952—1956 je bilo v Šempetru odkrito rimsko grobišče — predpostavka potopisca se je tako uresničila).
Zahodno od Novega Kloštra je lep grad Šenek. Od tod se da uživati izredno mikaven pogled po najlepših predelih Savinjske doline. V bližini leži Polzela, nekoč komanda malteškega viteškega reda (malteški viteški red je nastal v času križarskih vojn — 12. stoletje — z namenom, da bi njegovi pripadniki skrbeli za romarje. Grad Komenda je bil v lasti malteških vitezov izpred leta 1323 do I. 1780. Polzela — Helensten — se prvič omenja v pisnih virih 19. 3. 1170). še vedno pripovedujejo pravljice o zakladu, ki naj bi bil tu zakopan.
Od Šempetra vodi poštna cesta naprej čez dolg lesen most (Groblja), ki povezuje oba brega Savinje. Z mostu se na levi vidi na griču župna cerkev sv. Pavla (Prebold) in nekaj naprej graščina Prebold, ki je bila do današnjih časov (I.	1806)	last družine
Schrottenbach. Med kmečkim prebivalstvom še živi pripovedka o mnogih z umetninami bogatih zgradbah, ki so nekoč obdajale ta grad in privlačevale radovedne popotnike.
Malo naprej od mostu na Savinji zapusti popotnik veliko (belo cesto Dunaj—Trst) cesto in jo
mahne na desno na tako imenovano gornjegrajsko cesto. Že mnogo poprej lahko na predgorju visokega Dobrovlja, ki omejuje Savinjsko dolino proti zahodu, vidi utrdbo Žovnik, iz katere izvira rod v naši zgodovini tako pomembnih Celjskih grofov ...« Potopisno nato opisuje, kako se je povzpel na grad in doživel enega najlepših razgledov v »lepi Spodnji Štajerski«, še zlasti proti večeru. Pisec zapiše, da je mati narava tu v Savinjski dolini izpraznila svoj rog izobilja. Opiše gorovje, ki zapira dolino, opiše mirne vasi, gradove, Savinjo, ki se po dolini vije kot »srebrna kača«. Pisec nato opiše zgodovino Celjskih grofov in nadaljuje, da je postal grad po izumrtju hiše Celjanov last raznih plemiških družin. Od leta 1817 je ta znamenita utrdba brez strehe, navaja potopisec. In nadaljuje: »Takrat je namreč današnji lastnik, gospod Jožef plemeniti od Novega Žovneka, v ravnini med Braslovčami, Žovnekom in Štrovsenekom (pri Gomilskem) zgradil čisto na novo v nekaj mesecih drugo graščino — kot bi jo pričaral s čarobno paličico. Ta ravnina od Braslovč do deželne ceste z Vranskega je bila večinoma opustela, toda gospod od Novega Žovneka jo je v kratkem naredil skoraj v celoti rodovitno.
Pod Žovnekom leži na nizkem griču prijazno posestvo Štrovse-nek in nato malo stran od gornjegrajske ceste župnijska vas Braslovče, zelo star kraj, katerega izvor sega najbrž še v čas karantanskih knezov.
Tu se cesta kmalu zaje v sotesko. Čez most, ki je bil vsaj še pred nekaj leti skoraj smrtno nevaren, prideš v vas Letuš (v pisnem dokumentu se Letuš prvič pojavi 26. 10. 1340).
Tako smo prepotovali Spodnjo Savinjsko dolino. Spoznali smo, kakšna je bila, oziroma kakšno je videl potopisec v začetku 19. sto-letja,skoraj dvesto let je že od tedaj, in primerjava z današnjim časom je zanimiva.
To ni edini potopis, ki so ga objavile Savinjske novice. Med drugim so objavile tudi potopis »Seidl v spodnještajerski Švici«. Tudi Seidl je bil profesor v Celju. Leta 1847 je izdal delo Potovanje po Tirolskem in Štajerskem. V njem navaja, da tudi Letuš hrani sledi iz rimskih časov, kakršne so našli tudi po drugih krajih Spodnje Savinjske doline.
Tudi Johannes Frischauf je leta 1877 izdal vodnik Savinjske Alpe. V Savinjske Alpe se je odpravil iz Celja, žal Spodnje Savinjske doline ne opisuje. Kasneje je obiskoval tudi naše gričevje, bil je npr. na otvoritvi koče na Mrzlici 1899. leta
Ob prebiranju teh zapisov lahko zaključimo, da je bila Savinjska dolina zelo poznana po svoji lepoti že več sto let nazaj.
Vir: Posamezne številke Savinjskih novic pripombe v oklepaju prevajalec potopisov Peter Weis in nekateri drugi viri.
F. Ježovnik
Planinstvo
Osmi planinski tabor bo na Zg. Jezerskem
Organizatorji osmega pionirskega in mladinskega planinskega tabora, ki bo v petih enotedenskih izmenah potekal na Zg. Jezerskem, bodo letos planinska društva G. Radgona, Kovinotehna, Laško, Prebold, PTT Celje, Slivnica, Šempeter, Zabukovica in Žalec. Predprijave za udeležence zbirajo do 1. marca v posameznih društvih, enako pa velja tudi za planinska društva iz MDO Savinjska, ki se želijo pridružiti. Informacije lahko dobite v vseh omenjenih planinskih društvih, pri PD Žalec pa vsak četrtek od 17. do 18. ure v društveni pisarni na Aškerčevi 13, Žalec (pri športnem stadionu).
PLANINSKE VESTI
•	PD Žalec obvešča, da je društvena pisarna odprta vsak četrtek od 17. do 18. ure, od 1. aprila do 1. oktobra pa od 19. do 20. ure. Članarina za odrasle znaša 40,00 din, za dijake in študente 20,00 din in za osnovnošolce in cicibane 10,00 din. Članarino lahko poravnate tudi na obeh planinskih postojankah na Bukovici in na Šentjungert-Gori ali na kateri od prireditev PD Žalec.
9 Planinski dom na Bukovici je odprt vsako nedeljo in ob praznikih od 11. ure dalje. Planinski dom na Šentjungert-Gori je odprt ob sobotah od 13. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 9. ure, ob posebnih priložnostih in po dogovoru pa tudi izven odpiralnega časa.
•	PD Žalec vabi svoje in seveda tudi ostale člane planinskih društev na ogled drugega slovenskega filma »Triglavske strmine«. Projekcija filma, posnetega leta 1932, bo v sredo, 28. februarja, ob 18. uri v kinodvorani žalskega kulturnega doma. Vstop prost! Vabljeni!
Bogat program izletov in akcij
Planinsko društvo Prebold dobiva z novim vodstvom, na čelu katerega je ponovno Adi Vidmajer, ki je predsedoval društvu v prvem desetletju njegovega dela, velik zagon in široko aktivnost. Dokaz za to pa so že izvedene akcije v minulem letu, pionirska planinska šola, letošnji rekordni pohod krajanov v njihov planinski dom pod Reško planino in ne nazadnje lično izdelan, pregledan in grafično oblikovan program aktivnosti za leto 1990.
V uvodnem delu predstavljajo Dom pod Reško planino s kratko zgodovino, govorijo o razgledu, ki kot na dlani odpira pogled iz vrha Reške planine na Savinjsko dolino in hribovje, ki jo obkroža, informirajo o dostopih, turah in izletih ter prehodih, ki se navezujejo na njihov dom. V nadaljevanju pa pod geslom Razvijajmo zavest in občutek dragocenosti zdravja nizajo aktivnosti, ki bogatijo njihov program v vseh smereh. Ob tem pa so tudi zapisali, da program aktivnosti zajema vse starostne kategorije in je s tem približan slehernemu krajanu — občanu. Sledi spisek planiranih pohodov, izletov in akcij, ki jih bodo ali pa so jih že, izvedli v tem letu. V drugem delu pod rubriko oz. naslovom Za vsakogar nekaj v našem društvu, ponujajo in predlagajo izlete ter pohode za neformalne skupine, delovne organizacije, skratka za vse, ki niso člani planinskega društva. Le te naj bi vodili izkušeni planinski vodniki, kar še posebno velja za zahtevnejše planinske ture — Sem pa sodi Triglav, Jalovec, Stol, Razor, pa tudi Ojstrica, Raduha, Korošica itd. Skratka to je le nekaj možnih variant pohodov in izletov, ki jih imajo v ponudbi planinskega programa zapisani preboldski planinci. Vse, ki bodo dobili v roke njihov program, pa ob koncu pozivajo, da sodelujejo pri izbiri svojih in njihovih želja ter se obrnejo s predlogi na Adija Vidmajerja, ali pa vsak četrtek od 19.30 do 20.30 ure v planinski sobi na sedežu KS.	D Naraglav
Pozabljena sloven-ska imena mesecev
Februar — svečan
Svečana mraz. malega travna (april) se poti obraz.
Toplota svečana, malega travna počiva brana.
Bolje je volka v hlevu imeti, kot o svečnici na soncu se greti.
Matija (24. 2.) led razbija, če ga ni, ga naredi.
Svečnica zelena, cvetna nedelja snežena.
Na svečnico lepo vreme, bo zima še dolgo v breme. Ako sneži, mrazota zbeži.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Krvodajalstvo
ODVZEM KRVI:
POLZELA:
9^ marec 1990 — od 7. do 15. ure, Zdravstvena postaja Polzela
Za krvodajalce še naprej en dela prost dan
V	zvezi s sprejetjem Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ. št. 60, z dne 6. 10. 1990) in njegovim členom 33, ki ureja proste dni darovalca krvi, je organizacija RK Slovenije sprejela stališče, da ostane za darovanje krvi še naprej en dela prost dan, hkrati pa je ponovno podala pobudo Republiškemu komiteju za zdravstvo in soc. varstvo, da sprejme in vnese v svoj novi zakon določilo, da je krvodajalec, ki daruje kri desetkrat, oproščen participacije zdravstvenih storitev.
RK Slovenije utemeljuje stališče s tem, da dva prosta dneva nista sprejemljiva iz ekonomskih razlogov, niti ni za to medicinske indikacije. V primeru dveh prostih dni bi se v začetku število krvodajalcev izredno povečalo, kar bi za gospodarstvo pomenilo veliko izgubo delovnih dni, izpad proizvodnje in gospodarske škode v zvezi s tem, kar pa v sedanjem težkem gospodarskem trenutku nikakor ni primerno. V naslednjem obdobju pa bi prav zaradi tega število krvodajalcev upadlo, prišlo bi do pomanjkanja krvi in mnoga življenja bi bila ogrožena.
Poudariti je treba, da je sedanji utečeni način zagotavljanja zadostnih količin krvi potekal nemoteno v celi Sloveniji in da večjih potreb po krvi ni, kar pa ne velja za ostale republike. Delovne organizacije naj se zato še naprej zavzemajo za kontinuirano število krvodajalcev, podprejo pa naj pobudo, da ostane za darovanje krvi še naprej en dela prost dan, več kot desetkratni darovalci pa naj bodo oproščeni participacijskih zdravstvenih storitev. Predvideva se namreč, da krvodajalci ne darujejo krvi zaradi prostih dni, temveč iz humanitarne zavesti reševanja življenj.
V	kolikor pa bodo delovne organizacije določilo zakona le vnesle v svoje samoupravne akte, prevzemajo tudi od-govorost za posledice.
Planinci na pohodih
V soboto, 10. februarjja so se planinci PD Žalec in Zabukovica udeležili že devetega pohoda po delu trase, po kateri je šla legendama XIV. divizija pred oseminštiridesetimi leti. Ta pohod je v tem smislu najstarejši, saj so po tej poti že dolgo tega bodili pionirji in mladinci iz Dramelj, pred desetimi leti pa so se jim pridružil še planinci, zlasti mlajši iz naše doline, in tako je ta pohod dobil vseslovenski pomen. Letos se ga je zaradi izredno lepega vremena udeležilo preko petdeset udeležencev iz Žalca in Zabukovice, individualno pa so se ga udeležili tudi planinci iz Polzele.
Poudariti moramo, da so pobudniki tega pohoda tudi iz naše dobne in dva izmed njih sta bila tod že desetič, ko pohod še ni bil verificiran. Drugo leto bodo stalni udeleženci prejeli tudi spominske plakete za desetkratno udeležbo. Tokrat bo tudi svečanost, ki bo ta jubilej proslavila na dostojen način.
U
Ni še vse izgubljeno
PREŠERNOV DAN, praznik slovenske kulture, je priložnost, da odpremo dušo svojega naroda, da pogledamo korenine, na katerih je zrasel naš rod, da pogledamo duhovno orožje, s katerim se je ohranil slovenski narod. To je kultura, to je kulturno bogastvo našega naroda.
Smo v naši občini odprli svoje duše, smo vsak pri sebi in vsi skupaj napravili inventuro, kaj imamo, kaj smo ohranili, kaj obdržali, kaj moramo še napraviti? Počastili smo prizadevne kulturne delavce, podelili Savinova odličja, svojo »kulturo« pokazali z izborom programa na proslavi, je bilo to vse?
Smo se spomnili, da je kulturno dejanje tudi obnova in ohranitev srednjeveškega obzidja pri sv. Jeronimu nad Vranskim? Stotine prostovoljnih ur je bilo vloženo v to delo, ohranjen je kulturni spomenik, ki dokumentira našo preteklost, boj slovenskega kmeta za obstoj, boj, v katerem je slovenski kmet dokazal, da ni hlapec, kot radi zapišemo za slovenski narod, temveč čvrsti mož v boju proti sovragu iz turških dežel. Kulturno dejanje je obnova Ant-logove hiše v Žalcu, obnova fasad po trgu, kulturna dejanja so obnove cerkva po naši dolini in še in še. Sploh vemo, koliko ljudje žrtvujejo, da ohranjajo to, kar imamo, da nam ohranjajo kulturno bogastvo? Sploh poznamo naše bogastvo? Vse prevečkrat se še ponavljajo prizori, ko pred neko farno cerkvijo razlagaš domačinom, da je v njihovi cerkvi izredno bogat oltar, pa izveš, da ga ni več!
Zato skušamo v Savinjskem občanu predstaviti to in ono iz kulturne zakladnice Savinjske doline in hvaležni smo, ko nas posamezniki opozarjajo na to ali ono. Na Vranskem so npr. iz neke stavbe sneli fresko, domačini pa se sprašujejo, kje je ta freska? Tov. Košenina nas je opozoril na propad in sekanje v drevoredu pri Plevnerh. To je v drevoredu, za katerega dr. Stopar trdi, da ima poleg drevoreda pri Novem Žovneku izredno kulturno vrednost. Hmezad, Ex-port-import je prenesel hmeljarski muzej v svoje poslovne prostore, zamudil pa priložnost, da bi ob prazniku slovenske kulture predstavil novo postavitev muzeja širši javnosti.
V KS Braslovče so povabili najbolj znane zgodovinarje in se pogovorili o preteklosti trga Braslovč.
Tov. Debelak iz Agnine je v Novo Celje povabil znane zgodovinarje in strokovnjake in pogovorili so se o izdaji monogra-
fije o Novem Celju in o zgodovini hmeljarstva, ob tem pa o izrednem naporu podjetja, da se ohrani in obnovi graščina.
Takšnih primerov je še veliko in so svetla točka v želji, da se spozna in ohrani naša dediščina.
Veliko je že pozabljenega.
Polistajmo po knjigi Milko Bizjak, Edo Škulj »Orgle na Slovenskem« (DZS 1985). V njej najdemo podatek, da je bila v Arji vasi znana orglarska delavnica. Orgle je izdeloval Franc Naraks, po domače Polajžer (1826—1907) in njegov sin Ivan Naraks (1869—1924). Ivan se je izučil pri očetu ter potem šel po stari rokodelski navadi po svetu. Orgle je najprej delal skupaj z očetom, potem samostojno. Ivan naj bi izdelal 12 orgel, popravljal pa je tudi stare. Najboljše je napravil za Teharje (1909). Bil je izboren mehanik, pri delu je uporabljaj samo izbrani les.
V Petrovčah je Franc Naraks izpopolnil orgle znanega mojstra Callida, ki so bile postavljene I. 1796. Izdelal je novi igral-nik, ni pa zamenjal ali odstranil niti enega starega registra. Pokazal je izredno spoštovanje do starega izdelka.
Napravil je orgle za župnijsko cerkev v Žalcu in v Gotovljah ter za cerkev v Andražu nad Polzelo.	_____
Kot rečeno je orglarsko delavnico Franca Naraksa prevzel njegov sin Ivan Naraks.
Ivan Naraks ni izdelal nobenih novih orgel v Savinjski dolini. Navedli smo primer delavnice, ki je delovala v naši dolini in ohranila marsikatero kulturno dobrino.
Če listamo po tej knjigi, lahko kaj kmalu ugotovimo, da sploh nismo vedeli, kakšne zaklade skrivajo naše cerkve.
Npr. na GORI OLJKI so orgle iz I. 1879.
PREBOLD: sedanja stavba župnijske cerkve Sv. Pavla je iz I. 1898, prejšne stavbe iz I. 1790,1762, prvotna iz 14. stoletja. Orgle so bile prenesene iz stare cerkve in so delo Jerneja Billicha iz leta 1846.
Za PETROVČE; cerkev je bila zgrajena I. 1655 kot triladijska gotska bazilika, ki je bila v 18. stoletju barokizirana, zapisali smo že, da orgle izvirajo .iz I. 1796.
Tako kot smo polistali po tej knjigi, bi lahko polistali po drugih knjigah in odkrili marsikaj iz Savinjske doline; lahko bi se sprehodili po dolini in občudovali ta ali oni kulturni objekt, ta ali oni naravni pojav. Ni še vse izgubljeno in prav je, da ohranimo, kar je še ostalo.
F. Ježovnik
Čebelarsko predavanje v Žalcu
V nedeljo, 4. februarja je v dvorani Skupščine občine Žalec predaval ravnatelj čebelarske šole iz Gradca g. Josef Ulz o zatiranju varoze in drugih čebeljih bolezni. V svojem predavanju je prikazal njihove izkušnje in ugotovitve ter ukrepanja zoper zajedavca varo-zo. Opozoril je, da je uspeh zatiranja varoze odvisen od našega vestnega dela, zdravljenja v predhodnem letu, kako smo se takrat držali doslednega načrtnega zdravljenja čebel zoper zajedavca varozo, kar je z grafoskopom tudi nazorno prikazal. Predvsem je poudaril, da ni uspešnega reševanja čebel samo s kemijo zaradi nastopajoče rezistence pri varo-zi, ki preživi naš poseg s kemijo, ampak moramo vzporedno z njo uporabljati še biotehniško metodo zatiranja varoze. Do teh spoznanj so prišli z laboratorijskimi raziskavami v letih 1986/87 zaradi ogromnih izgub čebeljih družin po varozi kljub intenzivni uporabi enostranske kemije. Zato so se odločili, da preidejo na kombinacijsko zatiranje varoze, biotehniške metode in kemije, ki druga drugo pri zatiranju varoze dopolnjujeta. Danes že imajo rezultate tam, kjer se čebelarji pridržujejo metode zdravljenja v kombinaciji biotehniške metode in kemije. Josef Ulz pravi, da v svojem čebelarstvu s 350 panji čebeljih družin in v šolskih s 600 panji čebeljih družin nima več bistvenih problemov zatiranja varoze in da kljub varozi čebelari normalno. Problemi med njihovimi čebelarji so še prisotni tam, kjer oklevajo s prije-
mom teh navodil in pri njih se še naprej vrstijo izgube čebeljih družin zaradi varoze. Povedal je, da pri zatiranju varoze v Avstriji uporabljajo 85% mravljično kislino, apistan ploščice, folbex VA in pe-rizin. Vsa ta sredstva uporabljajo šele v tretji dekadi meseca julija po končani glavni paši po iztoče-nju medu, nikdar pa pred iztoče-njem medu! Od pomladi do tretje dekade julija pa uporabljajo samo biotehnično metodo. Opozoril je na skrajno nevarnost uporabe-zdravil zoper varozo v času sezone medenja od pomladi do poznega poletja, ker nektar, prinešen v panj hitro absorbira te strupene substance in če se to vrši večkrat zapored v letnem času, bomo kaj hitro imeli oporečen med s temi substancami .To pa ne sme biti naš cilj. Ako želimo uživati zdrav, neoporečen med še čez 10, 20, 30 in 50 let, potem se moramo že danes posluževati kombinacije biotehnične metode in kemije. Povedal je še za zdravila, izdelana na bazi amitraza, ker so strokovnjaki v svetu ugotovili, da ti ostanki substanc v medu povzročajo razvoj rakastih celic pri ljudeh.
Še mnogo koristnega nam je povedal in dal napotke za bodočnost našega čebelarstva. Njegove izrečene besede pa so napisane za tiste čebelarje, ki se niso udeležili predavanja, da bi prisluhnili, kako naj se prav ravnajo pri čebelah glede zatiranja varoze za zdrav, neoporečen med.
Anton Rozman
Tudi mladi so pomagali pri gradnji telefonskega omrežja
Foto: T.T.
Gomilsko
Kmalu 79 telefonov
V teh zimskih dneh v KS Gomilsko hitijo pri izgradnji telefonskega omrežja za 79 novih naročnikov. Lahko rečemo, da jim gre na roke tudi vreme, saj je bilo treba skopati in zasuti več kot 20 km primarnega in sekundarnega voda. Veliko so delali udarniško. Več o tej zelo pomembni nalogi, ki so si jo zadali v tej krajevni skupnosti, nam je predsednik skupščine KS Gomilsko Franci PRAPROTNIK, ki je predsednik režijskega odbora za gradnjo telefona, povedal takole:
»S primarnim in sekundarnim vodom smo sedaj končali, z deli pa bodo pričeli delavci PTT Celje. Želja nas je, da bi izgradnja telefonskega omrežja za vseh 79 no-
vih naročnikov bila končana do krajevnega praznika 16. aprila. Ali nam bo to uspelo, še ne vemo. Povedati pa moram, da je bil naš telefon kar drag. Že lani jeseni so morali naročniki plačati del predračunske vrednosti. Računamo, da nas bo telefon po naročniku stal nekaj več kot 22 tisoč dinarjev.«
Poleg izgradnje telefonskega omrežja bodo na Gomilskem letos pričeli tudi izgradnjo mrliške veže. Sedaj bo treba najprej urediti potrebno dokumentacijo, nato pa bodo, verjetno jeseni, pričeli s prvimi deli. Del sredstev tako pri telefoniji kot za izgradnjo mrliške veže bo iz krajevnega samoprispevka.
T. TAVČAR
Žalec
109 let slovenskega gasilstva
Pred kratkim so se sestali člani Gasilskega društva Žalec na svojem. letnem občnem zboru, kjer so se pogovorili o svojem dosedanjem delu in zastavili nove na-.loge. Omeniti je potrebno, da društvo deluje že polnih 109 let in je najstarejše slovensko gasilsko društvo. Kljub temu, da je bilo veliko število vabljenih, se jih je zbora udeležilo samo nekaj; predstavnik SDP ZZB in GD Ložnice in Juteksa. V
V izčrpnem poročilu je bila poudarjena solidarnost in vključevanje predvsem mladih v gasilce. Preko članstva se širi in poudarja predvsem požarnovarnostna kultura, kako se je treba obnašati v bivalnem in delovnem okolju ter v naravi. Glede na število prebivalstva niso ravno zadovoljni s članstvom. Kljub temu pa se lahko pohvalijo, da je sedanje število članstva, ki je aktivno, tudi strokovno izvežbano, da lahko opravljajo tudi zelo zahtevne naloge na področju požarnega varstva. Zastavili so si sicer zelo pester program, od pregleda opremljenosti stanovanjskih hiš in stolpnic, pregledov in preizkusa hidrantne mreže, nadzora in izgradnje novih vodnjakov, vzdrževanja obstoječe opreme, skrbi za strokovno usposobljensot do raznoraznih tekmovanj in dela na OŠ v akciji Mladi gasilec. Vsekakor pa bodo posvetili pozornost proslavi 110-letnice slovenskega gasilstva v Žalcu. Žele prikazati svojo dejavnost v ustrezni brošu-
ri, ki bi jo izdali ob tej priložnosti. Naglašajo še vedno visoko narodnostno zavednost, kot so jo že od nekdaj imeli v svojih programih. Pri tem pa ne odrekajo sodelovanje s pobratenimi društvi z juga države.
Zaskrbljeni so zaradi alarmnega sistema, ki je bil osiromašen s prestavitvijo sirene iz Žalca na Pi-rešico. Pestijo pa jih tudi finančne težave, predvsem zaradi plačevanja visokih dajatev za tehnične preglede gasilskih vozil, saj jim bo to pobralo že tako skromna sredstva. Kaj bodo tu ukrenili občinski organi, ne vedo, bilo pt bi prav, da se v korist gasilcev odrečejo visokih taks, saj s tem omalovažujejo zagnanost in ljubiteljsko delo številnih gasilcev. Odrekanje taksam bi bil občuten prispevek k požarnemu varstvu s -strani upravnih organov v občini. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo ustrezno ukrepali. V jubilejnem 110-em letu žele zamenjati staro 5000 I cisterno z novo, ki bo odigrala pomembno vlogo pri oskrbi z vodo v kritičnih trenutkih. Nastanejo pa lahko še večji problemi, saj v dolini uporabljamo nekontrolirano številna škropiva, ki pa kaj hitro lahko zastrupljajo podtalnico. Upamo, da bodo gasilci v svojih hotenjih uspeli, saj je njihova dejavnost v službi ljudstva, kot to vedno sami naglašajo. Želimo jim, da bi v tem tudi uspeli, posebej še, ker slave spoštljiv jubilej.
I.J.
Šempeter
Splača se prihraniti vsak dinar
Savinjčani že dolgo let poznamo znamenito prodajalno Bunker blizu šempetrske železniške postaje, kjer je bilo mogoče v večjih količinah ceneje kupovati pijačo še v časih, ko se diskont prodajalne še niso tako razširile kot danes. To veliko skladišče je že lani jeseni razširil Merx — blagovni center, tako da je bilo mogoče poleg pijače kupiti še druge izdelke. Po besedah vodje tega skladišča oziroma diskonta Staneta Jezernika tako velikega obiska niso pričakovali. Ljudje so lahko kupovali neživilsko blago, detergente, kozmetiko alkoholne in brezalkoholne pijače, vloženo sa-
dje, zelenjavo, kompote, konzerve in galanterijo. Po novem letu pa so imeli diskont za nekaj dni zaprt. Potrebno je bilo preurediti del skladišča, da so dobili dovoljenje za prodajo sirov, suhomes-nih izdelkov, keksov, bonbonov, čokolad itd. Cene za posamezne izdelke so tudi do štirinajst odstotkov nižje kot drugod.
Odpiralni čas je ob delavnikih od 6. do 18. ure, ob sobotah do
17.	ure in ob nedeljah od 8. do
12.	ure.
V prihodnje pa načrtujejo še prodajo tekstilnih izdelkov in galanterije.
TONE TAVČAR
Trgovina in videoteka
ke, zatrjujejo pa, da vse po konkurenčnih cenah. Za bližajoči se praznik, 8. marec, bodo pripravili celo vrsto lepih daril, primernih za plitvejše in bolj globoke žepe.
V videoteki imajo okrog tisoč filmov za vse okuse, posnetke novih filmov in uspešnic, snemajo kasete in posojajo video playerje. Oba lokala sta ob cesti Šempeter — Polzela, kakih 200 m od odcepa z ljubljanske magistrale.
Povemo naj še odpiralni čas, vsak dan od 9. do 11. in od 13. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. in od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 11. do 12. ure.
T. TAVČAR
V Ločici pri Polzeli je Marija Divjak poleg videoteke Buco, ki posluje že nekaj časa, odprla še prodajalno, ki nosi ime »Pri kovaču«.
V trgovini nudijo gozdarsko in poljedelsko orodje, razne vrste sekir, motike, kopače in druga orodja najbolj priznanih proizvajalcev in kovaških mojstrov. Poleg tega ponujajo umetno kovane izdelke, sprejemajo pa tudi naro-za kovaške izdelke po meri so naoknice, ograje, stopnice Prodajajo tudi medeninasto opremo za dnevne sobe, predsobe, klubske prostore itd., poleg tega pa še razne vrste gospodinjskega stekla, tudi unikatne izdel-
Odkup živine, ki kmalu ne bi bilo!
Ni še dolgo tega, ko so kmetje robantili, povprek, na pokvarjenem kamionu ter transportnih prikolicah kmetov pa je mukala živina, ki je kmalu ne bi hoteli in bi se morala vrniti v domače staje. Zanjo bi sicer bilo to boljše, saj bi si tako podaljšala življenje, vendar pa za kmete, še zlasti iz Marija Reke, to ni bilo prijetno dejanje.
Že navsezgodaj zjutraj so natovorili živino na prikolice in jo s traktorji odpeljali v dolino, ob 12. uri pe še vedno niso vedeli kako in kaj. Ironija pa je še večja ob dejstvu, da je bila večina živine v reji od Agrotehnike Gruda, ki je sporočila dan odkupa, po živino pa jih kmalu ne bi bilo. S posredovanjem zadruge, ki se je znašla v neprijetnem položaju, je po več urah čakanja le prišel kamion. Da bi situacija bila še bolj brezhibna, pa se je ravno v Preboldu pokvaril in ni mogel več nikamor.
Sicer pa, konec dober in vse dobro. Živina je končno le prišla v prave roke, kmetje pa so se lahko s praznimi prikolicami vrnili domov. Izgubljenih ur, jeze in vsega, kar so ob tem doživljali, jim ne more nihče nadomestiti. Ostaja pa grenak priokus, ki se ga ne bodo kar kmalu znebili.	D. Naraglav
Takole je Roman Kozovinc pozdravil prve kupce v svoji trgovini DAJ-DAM v Gotovljah
V novi trgovini dobite vse potrebno
Trgovinica DAJ-DAM v Gotovljah 96, ki jo je pred nekaj tedni odprl Roman Kozovinc, bo prav gotovo olajšala nakupe mnogim Gotovlja-nom. V trgovini kupci lahko izbirajo med pestro ponudbo živil, med kruhom iz pekarne Brglez, pijačami, čistili, kremami, gospodinjskimi pripomočki in še marsičem drugim. Za mnoge artikle veljajo diskontne cene. Trgovina DAJ-DAM v Gotovljah je odprta vsak delavnik od 7. do 12. ter od 14. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure ter ob nedeljah od 7.30 do 11. ure.
Nekaj novega v Preboldu
Brane Kobal ve, kaj dela. Pred kratkim je v Preboldu, v neposredni bližini Blagovnice, odprl svoj fotografski atelje. Tako smo v Preboldu končno dobili svojega fotografa, ki nam fotografije izdela hitro, po konkurenčni ceni in najkvalitetnejše kar v domačem kraju. Oglasite se pri njemu, Brane Kobal pa bo prišel k vam tudi na dom, če se boste hoteli slikati ob domači mizi, ko slavite kaj lepega. Ime Kobal pomeni kvaliteto v fotografiji.
LB
Biljard — šport in zabava
Daj-Dam za Gotovljane
QUAN — trgovina, kjer lahko kupujete ceneje kot si mislite. Med mnogimi trgovinicami, ki so jih odprli v zadnjih dveh letih v Žalcu, je posebno mesto našla komisijska prodajalna in trgovina na drobno Quan na Kardeljevi 29 v Žalcu. Poznana je po tem, da je v njej resnično pestra izbira najrazličnejših artiklov za 20 do 30 odstotkov ceneje kot drugje. Tako prodajajo videorekorderje že za 5950 dinarjev. Kupcem so na razpolago tudi računalniki (od hišnih do PC-jev), različni ostali akustični aparati, oprema za diskoteke, avtoradii, video kamere, parfumi, umetniške slike, smučarska oprema, šolske torbe ... Da ima Andrej Lužnik, lastnik Quana, smisel za želje in hotenja kupcev, je dokazal tudi s tem, da prodaja tudi erotične pripomočke, ki jih zaenkrat na našem tržišču ni mogoče dobiti.
Še zanimivost o imenu in znaku prodajalne Quan. Idejo o imenu je lastnik dobil na daljnem vzhodu, znak pa pomeni nekaj, kar zapoveduje stari kitajski pregovor: V vsakem dobrem je nekaj zla in v vsakem zlu je nekaj dobrega.
V trgovini Quan, ki je odprta vsak delovnik od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure, je prav gotovo več dobrega kot slabega. Sicer pa so se lahko mnogi Žalčani in ostali v to že prepričali. Pokličete lahko tudi po telefonu na številko 713-565.
Peter Uplaznik
Roman Jurečki je v diskoteko Alibaba v Preboldu postavil biljardne mize in organiziral turnir. Pa to ni bil čisto navaden turnir, saj je potekal skozi celo 89. leto. Organizirali so tri kola, ki so potekala od aprila 1989, zaključni, finalni turnir pa so odigrali proti koncu leta. Na njem so nastopili vsi najboljši igralci biljarda, ki so odigrali 60 iger, da so lahko izvedeli, kdo je najboljši. Zmagal je Marko Hlačar iz Celja, drugi je bil Sašo Ravtar s Polzele, na tretje mesto pa se je uvrstil Robi Adič iz Celja. Sledili so Bojan Korošec,
Brane Šafarič, Peter Uplaznik, Sandi Štern ter Janez Selič. Da pa je bilo tekmovanje zanimivejše, so podelili zelo lepe nagrade. Prvi trije so dobili pokale, nagrajevali pa so tudi Gostišče Štorman, nočni klub Ramona iz Celja, Toper Celje, nekdo pa je dobil štiri kvadrate klinker ploščic iz Ljubečne. -Na koncu je treba povedati, da je bil turnir organiziran zelo dobro, pri čdfher gre največja zasluga organizacijskim sposobnostim Romana Jurečkega, ki vodi biljardni klub ter diskoteko Alibaba v Preboldu.
»Nimamo nobenega namenazganjati protikomunizma,« mi je v razgovoru dejal Milan Dobnik, predsednik žalske predvolilne koalicije z imenom DEMOS. Star je 45 let, izvira iz Šentjurja pri Celju, je poročen in je oče dveh otrok. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je sedaj že enaindvajseto leto zaposlen kot profesor zgodovine in zemljepisa na celjski gimnaziji. Je član SDZ in na morje nosi s sabo Prešerna. 6e je bil kdaj član komunistične partije, ga nismo vprašali. Saj to tako ni več pomembno.
Demos označujeta z definicijo per negation: antikomu-nistična koalicija. Kaj pa se skriva za tem imenom?
»Mi smo protikomunistična koalicija v toliko, ker so komunisti sedaj na oblasti. Slednjo bi radi prevzeli, da popravimo napake, ki so bile storjene v zadnjih petdesetih letih. Sicer pa nimamo namena zganjati protikomunizma ali kakšnega rasizma, ki je bil pri nas v praksi do sedaj. Za nas bo bistvena predvsem sposobnost človeka. Vsak naj uveljavi svoje pozitivne sposobnosti na kateremkoli področju. Gotovo pa je, da bo tudi po morebitni zmagi DEMOS-a na volitvah ostalo veliko komunistov na vodilnih mestih, saj vemo, da je veliko direktorjev komunistov, so pa zelo sposobni in ni razloga, da bi jih zato, ker so komunisti, kdo preganjal. Res pa je tudi, da bo čas prinesel spremembe tudi v Demosu. Moje mišljenje je, da se bodo nekatere od strank Demosa okrepile in postale vodilne v družbi, nekatere pa bodo mogoče celo izginile. Sedanja oblast je zelo dobro organizirana, mi pa delujemo kot amaterji, nimamo pa tudi materialnih možnosti, kar je velika ovira.«
Kakšno pa je razmerje do ostalih pretendentov na oblast, do ZSMS in Socialistične zveze Slovenije?
»Kar se Socialistične zveze tiče, je jasno, da je to samo podružnica Zveze komunistov, saj so bili do sedaj vsi funkcionarji
Socialistične zveze tudi člani Partije in tudi od nje postavljeni. Glede ZSMS pa je opredelitev težja, saj danes ni več interesantno biti partijski kader, za kar so mladinci nekoč služili, zato je pričalovati, da bo mladina iskala tudi druge zveze in je okoli nje manj dorečenega, kaj z njo oz. kakšen je odnos do nje. Pri opredelitvi posameznih strank pa je predalčkanje le teh na levo ali desno zastarelo. Pojem orihaja iz angleškega parlamenta, kjer so sedeli na desni konzervativci, na levi pa liberalci. Boljša opredelitev je na moderno in nazadnjaško oziroma na napredno in diktatorsko. Diktatura je zame stvar reakcije, partija pa spada v okvir reakcionarnih strank, in to že od nekdaj. Sama partija ni bila nikoli revolucionarna, kar je vidno iz rezultatov njenega vladanja v delu sveta. Tisti, ki je proti demokraciji, je nazadnjaški. Zame pa je demokratičen tisti, ki dovoli, da se vsaka štiri leta oz. v nekem določenem obdobju ljudje izjasnijo na svobodnih volitvah.«
Ali oporekate revolucionarnost Partije tudi med NOB?
»NOB je sigurno eden najlepših dogodkov slovenske in jugoslovanske zgodovine oz. zgodovine njenih narodov. Na žalost pa so pridobitve NOB nekateri izkoristili za svoje egoistične cilje, tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Partija je bila revolucionarna v toliko, v kolikor se je bojevala proti fašizmu. V tem, da so stremeli za tem, da dobijo oblast v svoje roke, in
Milan Dobnik
način, na katerega so jo dobili, pa je bila Partija že od samega začetka reakcionarna.«
Govorjenje o komunizmu in komunistih je preveč abstraktno. Znan vam je »železni zakon oligarhije«, ki velja tudi za vašo partijo.
»Mislim, da je železni zakon oligarhije politična nujnost. Že sama praksa iz zgodovine nam kaže, da se politiki rojevajo. To je posebna sposobnost, zame osebno najvišja sposobnost v družbi, ker politik odgovarja in ureja celotno družbo. Pri nas je do sedaj veljalo, da je politično slabo, kar se kaže v zahtevi, da se naj politika umakne iz gospodarstva. To je zastarela formula, saj je politika samo ena izmed oblik gospodarstva, je sigurno najpomembnejši gospodarski subjekt.«
Pretendirate na oblast v občini. Kaj lahko ponudite občanom, ki bodo, če bodo, volili za vas?
»Jaz ne pretendiram na politično vodstvo v občini Žalec. Samo slučaj je tak, da vodim Demos v Žalcu, ker je bila SDZ pač prva ustanovljena v tem okrožju. So
------------------------------------------------_____-----■
Marjan Dobovičnik
__________________________________________________________
Športnik, obrtnik in družbeni delavec
Strelstvo — šport, hobi in obveza hkrati
Čeprav v naši občini že polnih 12 let opravlja obrtno dejavnost in je tako rekoč naš občan, pa je verjetno še precej ljudi, ki vedo o Marjanu Dobovičniku zgolj to, da je obrtnik, ki zna prisluhniti in pomagati marsikateri organizaciji ali društvu. Ne vedo pa, da sta Marjan in njegova žena Heda vseskozi vpeta v strelski šport in da sta v njem dosegla zavidanja vredne rezultate. Prav to dejstvo pa je bil še en razi tg več, da smo se odločili za obisk v njuni obrtni delavnici v ulici Ivanke Uranjek v Žalcu.
Z Marjanom in njegovo ženo se poznam že vrsto let, vendar pa je tokratni obisk nekoliko drugačen kot običajno, saj gre za razkrivanje njegove športne poti, obrtništva, skratka življenja, ki je meni in drugim manj poznano. Že pred dnevi sem imel to namero, vendar je bil takrat poslovno zaseden z gosti in poslovnimi partnerji iz Zagreba. Tokrat ga zalotim v pisarni in vem, da bom svojo namero lahko uresničil.
Seževa si v roke, beseda da besedo in že sva v vrtincu dogajanja. Kaseta se suče in beleži najin pogovor. Marjan je prijeten sogovornik. Umirjeno, preudarno mu gredo besede z jezika. Zvem, da je v Celju končal poklicno šolo in da je ob delu končal srednjo šolo v Mariboru. Z njo pa se začenja tudi njegova pot obrtnika, in sicer najprej v Celju, sedaj pa že preko dvanajst let to počenja v Žalcu. Njihovi izdelki iz kovine in plastike so kvalitetni in cenjeni. Zadnja leta proizvajajo v glavnem dodatno avtoopremo, ki jo prodajajo po vsej Juoslaviji. V obratovalnici je zaposlenih 13 delavcev, ki spoštujejo drug drugega in zadovoljstvo je tako obojestransko. Marjan pravi, da je njihovo delo še precej ročno in zato je potrebno večje število zaposlenih. Delajo v eni izmeni, izjemoma je le en stroj, ki se ga je potrebno posluževati tudi v drugih časovnih terminih, saj njegova kapaciteta drugače ne bi zadoščala za normalno obratovanje.
Iz gospodarstva sva preskočila na njegovo športno pot, ki je pognala korenine že v najrosnejši mladosti. Začel je že leta 1951 in vse do danes je in bo ostal pove-
zan s tem športom, ki zahteva ostro oko in mirno roko. Marjan pa je vse to imel in tudi danes še ne vrže puške v koruzo. Polnih 15 let je bil v slovenski reprezentanci, bil 17-krat republiški prvak, trikrat so bili ekipni državni prvaki in še bi lahko naštevali. Tudi žena Heda, ki mu je vseskozi stala ob strani, je bila izvrstna strelka in se lahko pohvali z lepimi dosežki z republiških tekmovanj. In kako je sedaj, ko ne tekmujeta več? »Čeprav ne nastopam več, pa se strelstvu nisem odpovedal. Vpet sem v te tokove in vzgajam mlade strelce, za katere upam, da bodo dostojni nasledniki strelskega športa v Celju, ki je polnih 25 let imelo močno in uspešno strelsko tradicijo. Moram reči, da sem z njimi zelo zadovoljen, in da nam bo ob pomoči mojih prijateljev uspelo doseči zastavljene cilje in vrniti celjskemu strelstvu mesto, ki ga je še nedavno od tega imelo v slovenskem in jugoslovanskem prostoru.«
Tako moj sogovornik o svojem življenjskem športu, ki mu je prinesel veliko veselja, zadovoljstva in uspehov. Ne more in noče iz te kože, in prav je tako.
Ploščo obrneva ponovno na obrt, podjetništvo in politiko, ki postaja tema vsakdanjih pogovorov. Marjan Dobovičnik je že vrsto let tako ali drugače povezan z družbenopolitično dejavnostjo in ga lahko srečujemo v raznovrstnih organih, komisijah in delegatskih klopeh. Pri stanovski organizaciji pa je tudi podpredsednik Obrtnega združenja Žalec. Beseda bojkot se je ob mnenjih in stališčih mojega sogovornika kar sama od sebe znašla med nama in terjala odgovor. »Moram poveda-
Marjan Dobovičnik
ti, da je bilo naše sodelovanje s srbskimi organizacijami zgledno. Direktno ali posredno smo imeli kontakte že polnih petnajst ali osemnajst let. Ob bojkotu se je to sodelovanje okrnilo in ponekod tudi povsem prekinilo. Ob posredovanju mene in naših ljudi v zadrugi, v kateri delam že od leta 1972, smo uspeli ponovno navezati stike z našimi odjemalci. Po njihovih zagotovilih in tudi zadnjih naročilih, ki zopet prihajajo, se stanje spreminja. Zdi se mi, da so uvideli, da so ravnali napačno in da je čas, da popravijo, kar se še popraviti da,« je bil mnenja sogovornik.
Ura je že krepko čez dve popoldne. Delavnica sameva in tudi midva z Marjanom Dobovičnikom končujeva najin razgovor, ki ga skleneva z njegovimi željami in načrti. Tako kot vsi si tudi on želi, da bi se stanje v naši družbi normaliziralo in da bi za pošteno delo prejemali tudi pošteno plačilo. Upa, da bo sin nadaljeval njegovo dosedanje delo, ki ga plemeniti in postavlja v vrsto tistih, ki vedo kaj hočejo, znajo in zmorejo. Pa srečno Marjan, in še veliko zadovoljstva v strelskem športu in uspešnega dela pri obrtni dejavnosti!
D. Naraglav
pa najbolje organizirani kmetje v Kmečki zvezi. Demos nudi demokracijo v tem smislu, da se lahko ljudje izjasnijo, ali so z oblastjo zadovoljni ali ne, eden osrednjih problemov je cestna povezava z Ljubljano, potem ponujamo reformiranje šolstva, oživeti bi morali privatno kmetijstvo in odpraviti vsa veleposestva, navdušujemo pa se tudi nad ekologijo, kar pa je področje Zelenih.«
Kako vi osebno gledate na svet?
»To je težko odgovoriti v kratkem odgovoru. Poskušam zbrati vse tiste pozitivne tokove v zgodovini človeštva, ki lahko koristijo. Na področju ekonomije predstavlja marksizem velikega dinozavra, ki je ustvaril nek ogromen sistem, ki pa ni prinesel nič pozitivnega in je bil slepa ulica v razvoju.
V filozofskem smislu sem pristaš tako imenovanega agnostičnega fenomenalizma, saj o bistvu sveta nima smisla razmišljati, ker človekov rzaum ni sposoben rešiti teh vprašanj. Zato je bolje, da se ukvarjamo s samimi pojavi, fenomeni in jih skušamo rešiti kar najbolje. Zato so prerekanja o materializmu in idealizmu popolnoma brezpotrebna. Pri odnosu med ljudmi pa naj vsak uveljavlja svoje pozitivne sposobnosti. Tudi tisti, ki ustvarja dohodek, ga ne ustvarja samo zase, ampak tudi za družbo.«
Ali ne bi bilo čudno, da bi pri nas marksizem izgubil domovinsko pravico, eksistiral pa bi po zahodnoevropskih in ameriških univerzah?
»Ne mislimo nikogar preganjati, tako tudi marksizma ne, in ga nameravamo dovoliti tudi v bodoče. Naj ga ljudje študirajo in ga berejo. S tem nočem reči, da Marx ni česa kriv, Marx je kriv vsega, kar se je dogajalo, saj je naša praksa identična z njegovim naukom.«
Tako. To je šef predvolilne protikomunistične opozicije v Žalcu, ki se imenuje Demos. Na volitvah volite zanje ali pa za koga drugega. Kakor vam je ljubo. Tudi to je čar demokracije.
B. LOBNIKAR
WWWOWKJCXWlOOOOl
90 let Neže Smerdelj
Nahraniti dvanajst ust
HilllWifWWPOUUUUUOO
Pred dnevi je v Šempetru praznovala 90. rojstni dan Neža Smerdelj. Rodila se je v Planini pri Sevnici v številni družini. Poročila se je mlada s precej starejšim vdovcem in primožila šest otrok, potem pa imela še šest svojih. Vseh dvanajst sta z možem skrbno preživljala in vzgajala. Tako kot so otroci odraščali, so tudi zapuščali domače ognjišče in odhajali v svet. Hčerka Fanika je kot najmlajša bila najdlje doma in še danes je materi v veliko pomoč in oporo.
Neža ima devet vnukov in deset pravnukov, vsi otroci, tako primoženi kot rodni, vnuki in pravnuki jo radi in pogosto obiskujejo, česar je zelo vesela. Danes še veliko postori sama, rada kaj prebere, in to brez očal, preživlja pa se s skromno pokojnino, ki si jo je prislužila na poljih žalskega Hmezada. Upokojila se je leta 1957, moža pa je izgubila pri dvainsedemdesetih letih, medtem ko je bilo njemu 94 let.
V imenu uredništva Savinjskega občana in bralcev ji želimo, da bi še dolgo bila zdrava in zadovoljna ter tudi naša zvesta bralka.
TONE TAVČAR
V Žalcu krščanski demokrati
Minuli teden so se v dvorani Gasilskega doma v Žalcu zbrali na ustanovnem sestanku žalski krščanski demokrati. Ustanovni sestanek se je pričel z Zdravljico, nekaj pesmimi, ki jih ie zapel kvintet Lastovka, in jami.
V imenu pripravljalnega bora krščanskih demokratov v Žalcu sta govorila Franc Žolnir in Janez Cukjati. V imenu Slovenske krščanske demokracije jih je pozdravil Matjaž Puc, ki je med drugim poudaril: »Zavedati se moramo, da smo politična organizacija, ki bo s svojim programom nastopila v parlamentu, toda v parlamentu še nismo, do volitev pa ni več daleč, torej moramo nabirati članstvo, a poudarek mora biti na kvaliteti, ne kvantiteti...« O programu krščanskih demokratov je nato govoril Janez Lampret, predsednik krščanskih demokratov za celjsko območje.
Razprava je bila zelo živahna, saj je v njej sodelovalo več kot deset razpravljalcev. Ugotovili
Franc Žolnir, _____________
krščanskih demokratov
so, da je njihov program zelo podoben programom ostalih strank v Demosu.
Za predsednika žalskih krščanskih demokratov so izbrali Franca Žolnirja, za nove volitve v družbenopolitični zbor občinske skupščine pa so izbrali šest kandidatov.
T. TAVČAR
Zaupanje in zadovoljstvo mu pomenita največ
s svojimi pacienti
%
V .
'M
Na posnetku Štef
Če smo še pred dvema letoma z nezaupanjem gledali na učinkovitost bioenergije, pa tudi medicina je v javnosti nastopala precej polemično, sedaj na to čudežno zvrst zdravljenja gledamo povsem drugače. Posamezni primeri, ki pa jih je vedno več, nas vedno bolj prepričujejo v uspešnost dela tudi Štefa Šepada. Že dve leti namreč prihaja v Žalec, v hotelu Golding pa vsak četrtek od 13. do 17. ure z masažo brez iglic (akupreksuro) mnogim lajša bolečine. Že na hodniku, kjer so čakajoči pripovedovali svoje težave in uspešno premagovanje bolečin s pomočjo Štefove moči in znanja, je bilo slišati marsikaj zanimivega, kar večkrat meji že na čudež. Starejša ženica je tarnala nad bolečinami v sklepih in hrbtenici, moški srednjih let je pripovedoval, kako ga muči šum v ušesih. Družina iz Maribora je že kar reden gost v Žalcu, vsi pa šo s Štefovim delom zadovoljni. Če ne bi bili, seveda ne bi prihajali. Moški srednjih let mi je pripovedoval, kako so mu bolečine v komolcu povsem izginile in da sedaj zopet lahko uspešno igra tenis. Štefovo čudežno zdravljenje sem kasneje spremljal tudi v njegovi ordinaciji v hotelski sobi. .Zdravnik običajno najprej pregleda bolnikovo kartoteko, prisluhne pacientu, nato pa predpiše zdravila in zdravljenje. Štefovo vprašanje je
predvsem kaj in kje vas boli, nato pa se takoj loti masaže brez iglic. Z obema rokama kroži ob telesu in že po nekaj minutah vpraša, ali je bolje. Ženica, ki je v hodniku pripovedovala, da sama ne more vstati iz postelje, je po masaži brez težav vstala sama. Štef se je seveda zadovoljno nasmehnil, veliko zadovoljstvo pa je bilo opaziti tudi pri ženici. Tudi moški s šumi v ušesu je pritrdil, da mu je bolje. S Štefovom sva kasneje še’dolgo kramljala, naštel pa mi je še vrsto uspehov, ki jih je dosegel v tujini (večkrat zahaja v Nemčijo na delo in izobraževanje), pa tudi doma. Ogledala sva si tudi video posnetke, med njimi je najbolj zanimiv primer pacientke, ki jo je pičil klop. Postala je hroma in nema, mož (zobozdravnik) pa jo je na vozičku vozil od zdravnika do zdravnika. Po štefovi pomoči pa zopet sama hodi in govori. Ženska srednjih let je imela velike težave z glavobolom, ki pa je po petih posegih Štefa povsem izginil. Še bi lahko naštevali zanimive primere uspešne masaže brez iglic. Zaupanje, ki si ga je Štef pridobil z vztrajnim delom, torej pomeni tudi zaupanje obiskovalcev, ki tudi njemu pomeni največ. Zaupanje in upanje pa sta pomembna pogoja uspeha, zaradi katerega bolniki prihajajo od blizu in daleč.
jk
Ivica Čretnik
Mojca Pešec
Nada Mulej
Zenska v mlinu družbe in politike
Vprašanje žensk je bilo dolga leta omejeno za družbeno vprašanje in zvečino na problematiko družine, sociale in populacije. Letošnja pomlad bo dala ženskam tudi dejansko večjo možnost vključevanja v vse sfere odločanja in s tem tudi samostojno kro-jitev lastne usode.
Za mnenje, kaj mislijo o vlogi ženske v naši družbi in politiki, smo povprašali nekaj žensk:
Ivica Čretnik, ravnateljica OŠ Šempeter
Dejstvo je, da se je zgodovina dogajala in zapisovala kot moška zgodovina, v kateri so bile ženske izključene. Že zelo zgodaj so opozarjale na enakopravni položaj. Pa pustimo preteklost, obrnimo se raje v sedanjost. Prav položaj žensk kaže na doseženo stopnjo demokratičnosti v različnih družbenih in političnih ureditvah. Zato naj bi bila ženska v politiki formalno enako udeležena, kar je eno pomembnih vprašanj demokracije.
Bila bi enakovredna udeleženka političnih odločitev v organizaciji, v vseh institucijah in mehanizmih političnega odločanja, v zasedbi delovnih in izobrazbenih mest, vsepovsod, kjer je premalo vključena. Enakopravno naj vstopi v javnost, to pa je naloga velikega preoblikovanja sedanjega časa.
Mojca Pešec, raziskovalka OC — FSPN
Družbeni položaj žensk v družbi je odvisen od položaja ženske, v družini, od odnosov med spoloma in položaja ženske kot oseb-
nosti. Ne bi ga smeli izenačevati s političnim položajem. Zavajanje s polepševanjem konferenčnih dvoran z delegatkami je dovolj prozorno, da ne izbriše meje med navideznim in stvarnim družbenim in političnim položajem žensk.
Modernizacija družbenega položaja žensk zakriva t.i. »tiho eksploatacijo« ženske. Ta je navidez zasebna, postavlja se kot ureditev odnosov med partnerjema, a je v bistvu globoko družbena, če hočemo, tudi politična. Namreč, kolikor je ženski kot naravna, predpisana in dodeljena produkcija rodu in domače (gospodinjsko) delo, v toliko se ženski odreka družbena pomoč, saj ji zaradi spola niso enakovredno dostopne progesije in kariere, namenjene moškim.
Socialistična doktrina je vprašanje položaja žensk v družini in domačega dela vedno puščala ob strani in večino žensk pripeljala do napornega dvojnega dela, dvojne obremenjenosti, ki jo ženske pogosto občutijo kot v sebi nasprotujočo.
Že dolgo je popolnoma jasno, da imajo ženske na točki prehoda od zasebnosti in partikularnosti v javnost, v politično življenje, neskončno mnogo težav. Te so zunanje, objektivne in notranje, subjektivne, ki sgtežje prevladlji-ve. Vstop v javnost je na začetku tako težak ravno zaradi tako pomembnih občutkov nekompeten-ce, nesamozavesti, ker je bila »javna beseda« ženske skozi zgodovino vselej težka in daleč.
Družbeni in politični položaj
žensk bo v bodoče odvisen predvsem od integralne skrbi za človeka, kjer bodo ženske (matere, dekleta) našle rešitev za svoje subjektivne predsodke, dvome, težave. Ženske morajo biti vključene v družbeno in politično življenje predvsem glède na strokovnost in ne na spol, glede na sposobnost in ne kot navidezno dokazovanje deklarativne enakopravnosti žensk v naši družbi. Nada Mulej, vodja izobraževanja ob delu (Delavska univerza Žalec)
Ženske v politiki? Vsekakor. Morda bi že s pomočjo svojih naravnih danosti, ki nam jih od otroštva dalje tako vceplja naša (večinoma) patriarhalna vzgoja, lahko marsikaj spremenile. Pravijo, da smo zibelke novih življenj in je zato naša usoda razdajanje na vse strani: družini, poklicu, družbi. S to svojo širokošrčnostjo bi gotovo imele več razumevanja za ekologijo (bomo rojevale otroke v izumirajočo naravo?), za svobodo človeka kot enkratnega individuala (tega smo se naučile ob vzgoji otrok) in več smisla za razporejanje družbenega dohodka (za to smo ostale izvedenke v svojih gospodinjstvih, kjer lahko delimo le zasluženo).
V vladavini žensk bi bilo gotovo manj agresivnosti, militarizma, zato pa več obzirnosti in odprtosti za mnenje drugih.
In če odmislimo vse omenjene stereotipe o ženskah — politika bi postala z njimi ob množici sivih oblek in kravat vsaj veliko manj — dolgočasna.
T.P.
Občinska organizacija Rdečega križa je v lanskem letu slavila dva pomembna jubileja, in sicer petintride-setletnico prve krvodajalske akcije ter petintridesetletnico Občinske organizacije, RK. Ta humanitarna organizacija združuje devetnajst krajevnih organizacij v 18-ih krajevnih skupnostih. V KS Galiciji delujeta dve Osnovrii organizaciji, dočim dve krajevni skupnosti še nimata lastnih organizacij. Za vse bi veljalo, da so izredno aktivne, saj se v tem tudi zrcali delo celotne občinske organizacije. Pohvaliti gre predvsem dejstvo, da ravno ta organizacija raste, čeprav v večini drugih organizacij beležimo upadanje dejavnosti. Organizacija RK deluje na področju socialno skrbstvene dejavnosti, zdravstveno preventivne dejavnosti, krvodajalstva in SLO.
V socialno skrbstveni dejavnosti se posvečajo predvsem skrbi za starejše, osamele in invalidne osebe. Obiskuje-; jo jih na domovih in nudijo ustrezno pomoč. Nekatere onemogle ostarele ljudi člani RK brezplačno oskrbujejo. Za ostarele osebe organizirajo vsakoletna srečanja po KS s skromno pogostitvijo. Žal pa za normalno delovanje nimajo ustreznega skladišča za rabljena oblačila. Zaradi tega se poslužujejo skladišč drugih društev.
Najbolj ogrožene pa pogosto napo-
tijo v takšna skladišča RK v Mozirju, Titovem Velenju in Celju. Zelo dobro pa so se angažirali pri solidarnostnih akcijah.
Preteklo leto so zbrali 27 starih mi-Ijard, ki so jih nakazali ogroženim v Laškem, Šentjurju in Halozah.
Sedaj ustanavljajo postaje RK po posameznih KS in tri takšne že uspešno delujejo v Žalcu, Preboldu in Šempetru.
V	to dejavnost pa spada tudi poizvedovalna služba, ki bo po potrebi začela tudi aktivno delati.
V	zdravstveno preventivni dejavnosti pa prirejajo razne izobraževalne tečaje kot so domača nega poškodovance, tečaj aktivne soseske pomoči, ter splošne tečaje za starejše občane. Doslej so organizirali predavanja o boleznih sodobnega časa, raku na plju-jčih, o zdravi prehrani, o aidsu in podobno. Prirejajo pa tudi predavanja za starše in šoloobvezne otroke, ki jih je lansko leto bilo kar 314 ur. Tudi na tečajih prve pomoči prvo uro vedno posvetijo preventivi in se s tem aktivno vključujejo v akcijo minus 10 %. Temu pa znatno pripomorejo aktivnosti podmladka na osnovnih šolah.
V	krvodajalskih akcijah, ki jih je bilo lani kar petnajst, z udeležbo 2129 krvodajalcev, so zbrali kar 865 litrov krvi. Tako se krvodajalstvo povečuje s 4 %
rastjo in povečanjem doze krvi. V preteklem letu so organizirali trinajst tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil ter sedem tečajev za učence 7. razredov osnovnih šol. Učenci sodelujejo na tekmovanjih mladih v SLO. Za ekipe prve medicinske pomoči Civilne zaščite pa je bilo organiziranih 21 obnovitvenih tečajev.
Iz rezultatov dela je vidno da občinska organizacija RK zelo uspešno deluje, s tem pa ni rečeno, da nimajo težav. Vsa koordinacija delovanja visi na ramenih enega delavca, težave pa imajo tudi s prostori. Manjka jim prostor za deponijo rabljenih oblačil, pestijo pa jih tudi ogromni stroški za poslovne prostore, in neprimerno visoka cena elektroenergije. RK je humana organizacija, stanovanjsko gospodarstvo pa tudi elektrogospodarstvo bi morala upoštevati njihovo voluntersko in humano delo in jih ne obremenjevati z nemogočimi izdatki, kot da je pomaganje samo njihova skrb. Pričakujejo tudi, da bo novo organizirana Zdravstvena skupnost imela vsaj toli-šno skrb, kot je bila doslej pri financiranju, sami pa zagotavljajo, da bo njihovo delo še naprej uspešno, saj so si tudi za letos zastavili zelo ambiciozen plan dela, ki ga bodo za pomočjo nas vseh sigurno realizirali.
IJ
Ni ga mleka kot je mamino
Draga mamica
Sedaj sem se že rodil in bolečine in strah so že za nama. Ali ne, da ni bilo vse tako hudo? Tudi jaz nisem užival, ko sem moral priti skozi tisti teman hodnik. Pri tebi je bilo vse tako toplo in mehko, a tu zunaj je vse tako tuje, hrupno in ostro. Pa saj si ti tu! Ko me stisneš k sebi, je tako lepo-zopet slišim tisto znano melodijo, ki me je spremljala celih devet mesecev, tisti znani tik tak tvojeqa srca.
Prišla sva domov in tu so nas počakali vsi, ki naju imajo radi-babica meni, da imam očke kot ati, druga zopet, da imam usta kot ti, dedek, da se vidi, da bom junak in zopet dedek, da sem prava Sneguljčica. Meni je pa tako vseeno-važno je, da sem suh, da mi je toplo in da si zraven mene ti.
Mamica, nekaj bi te prosil. Vem, da misliš, da takoj nekaj hočem in tečnarim, ko pa sem komaj privekal na ta svet. PROSIM — DOJI ME!
Mamica, tako lepo je piti tvoje mleko in še tako neznansko dobro je. Učene glave pravijo, da ima najboljše razmerje hranilnih snovi in da so njegove beljakovine najbolj primerne za razvoj mojih možganov. V sebi ima tudi obrambne snovi, da bom bolj zdrav in krepak. Se ne redim dovolj? Saj ni res! Ti si to samo misliš. Po tvojem mleku se bom zredil čisto prav. Vem, da ga takoj ni veliko. Mleko se tvori do šestega tedna moje starosti in ti ne smeš takoj obupati. Sicer pa, na začetku tudi dosti ne pojem. Piti moram na obeh straneh, kar ostane, pa izbrizgaj. Kaj praviš, da vse spijem? Tista ena kapljica, ki še ostane, bo drugič manj in kapljica po kapljici... Ali ješ dovolj? Pij dosti mleka, čaja, jej kompote, juhe, žgance, »šnite«. Ali imaš uvlečene bradavice? Kupi si podaljšek. Ti pokajo bradavice? Masiraj si
jih s frotirjem in kljub temu me doji. Nahodna si? Na nos si daj masko. Rojen sem s carskim rezom? Kaj potem? Ni res, da zato nimaš dovolj mleka. Te boli rana? Daj no! Saj tudi meni ni ugajalo, ko me je neka roka kar tako, meni nič, tebi nič potegnila ven (to je boljše, kot da bi se kaj Zgodilo).
Dovolj ti je mojega joka in dala si mi stekleničko. Nekaj je — jaz še ne znam govoriti, a vsak jok ne pomeni, da sem lačen. In kaj je v steklenički? Upam vsaj, da humana, bebimil ali aptamil. Saj je to dobro mleko in tudi pripravljeno prav za mene— a to ni to. Tvoje mleko daje tisto nekaj več, kar mi ne more dati še tako dobro pripravljeno umetno mleko. Pa še nekaj — stekleničko mi lahko da tudi nekdo drug, a jaz se še vedno tako rad stisnem k tebi, tako rad čutim toplino tvoje kože, gledam tvoje tople oči. Veš mama, z vsako kapljico svojega mleka mi daješ tudi delček svoje ljubezni, kar pa je v današnjem času avtomatizacije in hitenja še kako važno. Nikoli si ne bova več tako blizu. Pravijo, da rastem v bolj trdno osebnost, da se bom znal boljše postaviti življenju naproti.
Praviš, da res ni nič mleka? Vseeno me stisni k sebi — saj je vsaka kapljica dragocena. Ljudje že dosti znajo in zmorejo. Hodijo po luni.po-tapljajo se v globine morja. Nekaj pa še vedno ne vedo: kaj je tisto, kar naredi, da drobne celice oživijo. Tako tudi ne znajo narediti čisto pravo mamino mleko. Dojeni otroci so bolj odporni, redkeje zbolijo in če že, bolezen lažje premagajo. Dojeni otroci tudi cepljenje lažje prenesejo, te kapljice maminega mleka se poznajo dolgo, dolgo v otroštvu. Pravijo, da je to največja dota. Zato, daj mamica, POTRUDI SE! Kaj potem če si bolj debela. Še kako hitro boš shujšala, ko bom začel koracati.
In če res nimaš mleka? Prosim, daj mi, vsaj prve mesece, humano, bebimil, aptamil. Drage so — no pa saj bom tudi kasneje jedel in nobena zdrava hrana ni poceni. Mleko v prahu in kravje so tudi za nas (2/3), a zdaleč niso tako zdrava. Ne vsebujejo čisto nič vitaminov in železa. Ugotovili so celo, da kravje mleko povzroča drobne krvavitve. Po tem mleku pogosteje dobim izpuščaje — saj ne veš, kaj krava je, a danes med hrano pogosto dobiva tudi snovi, ki za mene niso primerne in če že ne takoj, pa imam lahko posledice kasneje.
Praviš, da je tvoje mleko bolj vodeno — res je, a ravno zato, ker vsebuje manj beljakovin, ker višek lahko okvari možgane. In kako pripraviš tisto mleko? Po navodilih, ki so na škatli. Kravje mleko in mleko v prahu moraš redčiti. Narediti moraš 2/3. To pomeni, na 100 ml mleka 50 ml vode in ena žlička sladkorja. (Namesto vode lahko vzameš tudi čaj.)
Dosti jočem? No še enkrat: vsak moj jok ne pomeni, da sem lačen. Mogoče si želim !e tebe ob sebi. No, tudi žejen sem. Za žejo mi daj čaja (najboljši je šipkov s kumino, z jane-žem in s koprcom). Vse otroke rado črviči nekje do tretjega meseca. Zato se dobijo kapljice za ublažitev. Neznansko mi ugaja, ko me gladiš po trebuščku.
Kaj praviš, da ne kakam?Če me dojiš, sem lahko pokakan pri vsakem previjanju ali pa enkrat na teden, pa bo vseeno še vse čisto prav.
To je za začetek — prvi dnevi. Kmalu naju bo prišla obiskat patronažna sestra Ona ti bo dala še nadaljnja navodila Ena resnica bo pa še naprej ostala:
NI GA MLEKA KOT JE MAMINO in zato MAMICA, DOJI ME!!
Tvoj dojenček
J
Abortus ne rešuje preživetja naroda
V	nastajajoči slovenski pluralni družbi se je pričel boj različnih mnenj, idej, programov. Začel se je tudi na enem najobčutljivejših področij, na skrbi, da bo slovenski narod izumrl.
V	slovenski javnosti je veliko prahu dvignil predlog krščanskih socialistov, da se sprejme restriktivna zakonodaja, ki bo posegla v svobodno nadzorovanje rojstev z ukinitvijo pravice do abortusa (tak je njihov prispevek k ohranjanju slovenskega naroda). Nič manj razburjenj pa ni povzročila nekonstruktivna razprava Socialistične zveze o prebivalstveni politiki. Ob koncu razprave (novo ime ni spremenilo njihove (ne) uspešnosti pri reševanju vitalnih vprašanj slovenskega naroda), smo zopet ostali presenečeni, saj vse kaže, da si bodo tudi v novih, pluralističnih pogojih, stare, bivše dužbenopolitične organizacije dovoljevale mlade »žejne prepeljati čez vodo«.
Prebivalstvena politika, torej tista, ki lahko reši naš narod, pa je veliko bolj obsežna in bolj integralna, kot pa sta vprašanji abortusa in davek na samce. V naših prizadevanjih bomo naleteli na odpor tistih, ki zagovarjajo stališče, da so ugodnosti za bodoče matere v novih podjetjih nezdružljive s tržno orientiranostjo le-teh. Tisti, ki imajo odrasle in preskrbljene otroke, pa bodo poskrbeli, da bo na tem področju kar-seda tako kot poprej, kjer nihče ni vedel, kaj se z mladimi v resnici dogaja. In nenazadnje bo vprašanje abortusa na žalost postal eno središčnih vprašanj, kjer bodo nove stranke pridobivale volilne glasove.
Slovencem pa je predvsem potreben celovit, objektiven in takojšen pretres te problematike. Na tem mestu predlagamo in podajamo nekaj tez v premislek:
— zagotoviti je potrebno svo-
bodno nadzorovanje rojstev in pravico do abortusa (zagotoviti tudi vzgojo in posvetovanje na tem področju,
—	rešiti je potrebno žgoča stanovanjska vprašanja mladih družin (krediti in možnost za urejanje starih in podstrešnih stanovanj)
—	zagotoviti boljšo kadrovsko politiko in sprejeti zakon, ki bo mladim strokovnjakom zagotovil delovna mesta (zmanjšati nestrokovnost, privilegije, urediti trajanje delovne dobe in odhod v pokoj itd.)
—	omogočiti mladim materam oziroma očetom daljši porodniški stalež, ki se bo povečal premoso-razmerno s številom otrok
—	mati pziroma oče naj sama odločata, ali bosta porodniško dobo izkoristila v celoti ali ne (specifični poklici itd.)
—	podaljšati porodniški dopust materam oziroma očetom razvojno motenih otrok glede na zdravniško priporočilo
—	zagotoviti denarno pomoč, prednost pri zaposlovanju in brezplačne vzgojnovarstvene usluge nezaposlenim staršem
—	omogočiti staršem — študentom, da se materi oziroma očetu podaljša redni rok študija za dobo porodniškega staleža, zagotovi denarna pomoč in brezplačne vzgojnovarstvene usluge
—	družinam, ki imajo štiri ali več otrok, se zagotovijo brezplačne vzgojnovarstvene usluge in druge ugodnosti.
Za izboljšanje prebivalstvene politike je nujno potrebno zagotoviti delovanje resornega organa, ki se bo ukvarjal s politiko skrbi za družino. Tega področja ni mogoče ločiti od integralne skrbi za otroka in mladino, saj vsa bistvena vprašanja in problematika izhajajo iz nezadostne skrbi za družino. Tak resorni organ bi moralo biti MINISTRSTVO ZA OTROKA, MLADINO IN DRU-
ŽINO. Sprejeti bi moralo program integralne skrbi za človeka:
1.	Za mlado družino (zakonca), ki še nima otrok, da bi jih lahko imela (zato pa morata zakonca imeti zagotovljeno zaposlitev, stanovanje, subvencije ob rojstvu otrok za spodbujanje natalitete: doklade, boljša politika porodniških staiežev itd.)
2.	Pomoč družini z otroki (različne oblike vzgoje in varstva, ko sta starša na delu ali v šoli, različne oblike vzgojnovarstvenih dejavnosti, namenjene potrebam staršev in otrok — občasno varstvo, nočno varstvo, vzgojne dejavnosti za otroke od 3. leta starosti do vstopa v šolo itd.)
3.	Servisne usluge za mater in očeta — pomoč pri gospodinjstvu, pomoč pri skrbi za razvojno motene otroke, družbena prehrana itd.)
4.	Skrb za otroke — šolarje v osnovnih in srednjih šolah (prehrana, prevoz, športno udejstvovanje, podaljšano bivanje, možnosti kvalitetnega preživljanja prostega časa — klubi, športna in druga društva, kulturne, tehnične dejavnosti itd.)
5.	Položaj študentov (subvencije za prehrano, prevoz, namestitev, kvalitetno preživljanje prostega časa itd.)
6.	Skrb za ostarele starše (zamenjava stanovanj za manjša, medsebojna sosedska pomoč, cenejša družbena prehrana, družabno življenje itd.)
Ministrstvo za otroka, mladino in družino bi se v svojem delovanju moralo povezovati z ministrstvi za delo, zdravstvo in socialno varstvo ter ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Tovrstno samostojno ministrstvo pa je nujno potrebno, saj je bila skrb za mlade vse do sedaj preveč razdrobljena, ni bilo mogoče ugotoviti, ali imajo mladi zagotovljene osnovne življenjske potrebe (biološke, izobrazbene, socialne in čustvene).
Prepoved ali omejitev abortusa, davek na samce (ob neskončnih vsotah, ki jih namenjamo v neproduktivna vlaganja in neaku-mulativne sklade ter zahtevah po novih in strahotno dragih orožjih) vprašanja obstoja in življenja slovenskega naroda gotovo ne bosta rešila.
Široka javna razprava naj doda nove poglede in rešitve, predvsem pa naj zagotovi, da področje intimnega življenja vsakega posameznika ne bo postalo podlaga, na kateri bodo nove stranke in zveze bile boj za oblast.
Mojca Pešec
Savinova odličja '89
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku	Savinowa priznanja so prejeli: Vesna Družinec, Jana
je bila v ponedeljek, 5. februarja, v Domu II . slov. tabora Žalec. Golob, Anton Lah, Marija Marovt, Nevenka Marovt, Jože Meh Prireditev je bila združena z odprtjem likovne razstave v avli Savinove plakete so prejeli: Janez Cukjati, Julijana Doma, ob 19.30 pa je bila podelitev Savinovih odličij, ki so jih Golob, Kinosekcija Svobode Žalec, Zdenka Markovič, Anton prejeli zaslužni kulturni delavci. Po podelitvi so si številni obi- Mlinarič, Moški pevski zbor Svobode Liboje, Zdenko Lešnik, skovalci lahko ogledali tudi predstavo MG Ljubljana Pesnikova Marjan Oblak, Andrej Urankar
žena prihaja (redna abonmajska predstava).	Savinove nagrade so prejeli: Občinska matična knjiž-
nica Žalec, Jaka Jeršič. Franci Laznik, Valerija Verdnik
Savinove nagrade za leto 1 989 so prejeli:
OBČINSKA	MATIČNA
KNJIŽNICA ŽALEC se je leta 1985 preselila v nove prostore, dobila novo opremo, kadre in vodstvo. Kljub finančnim težavam, ki ji tudi v bodoče ne bodo prizanešene, je prav po zaslugi svojega vodstva razširila in popularizirala dejavnost, ki je bila dotlej v dokaj skromnih okvirih. Poleg izjemne skrbi za vzorno izpolnjevanje osnovnega programa matične službe v občini ponuja knjižnica drugi del svoje dejavnosti bralcem na simpatičen in nevsiljiv način. Predvsem ji gre Savinova nagrada zaradi pripravljanja različnih in na visokem nivoju pripravljenih srečanj. Prostor in ljudje v OMK uživajo ugled med širokim krogom njenih stalnih obiskovalcev, najmlajših, pa malo večjih in tudi najbolj zahtevnih, spoznavajo lahko znane osebnosti političnega in kulturnoumetni-škega sveta, lahko se igrajo, tekmujejo .. . Prav zaradi kakovostne ponudbe pa nudijo OMK svojo pomoč tudi priznani delovni kolektivi in posamezniki.
JAKA JERČIČ poznamo kot dolgoletnega režiserja in zvestega vsemu, kar sodi h gledališču. Mnogo znanja in veselja je vsrkaval kot igralec v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer je obiskoval tekstilno šolo. Pot ga je leta 1965 pripeljala na Polzelo in tako se je tam začelo pisati novo obdobje dejavnosti pod vodstvom Jake Jeršiča. Ko prelistu-ješ njegove vzorno urejene albume, se izluščijo zanimivi podatki: o prvi režiji leta 1957 na Lopati v Celju, o sodelovanju na revijah, o vseh 23 režijah celovečernih del in skoraj brez števila enodejank, proslav in priložnostnih programov. Dvakrat je s svojo skupino sodeloval na republiškem srečanju, večkrat pa se je zavihtel do republiške selekcije. Jaka je član IO društva, področnega združenja GS Celje, odbora za gledališko dejavnost in komisije za ogled predstav. Izmed številnih priznanj pa s posebnim zadovoljstvom izbere Linhartovo plaketo, odličje ZG SS za življenjsko delo na gledališkem področju.
FRANCI LAZNIK se je v plesno dejavnost vključil pred 30 leti v Šempetru, kjer ves ta čas deluje odrasla folklorna skupina. Zaradi izredne predanosti dejavnosti je kmalu postal predsednik skupine, lotil pa se je tudi koreografije. Pod njegovim vodstvom je skupina nastopala doma, na različnih srečanjih. TV oddajah, v zamejstvu, ob sprejemanju tujih gostov itd. Skupina je tudi že prejela Savinovo nagrado. Franci Laznik je organizator in koordinator nastopov, predvsem pa izredno pribljubljen tovariš. Bil je predsednik KUD Svobode Šempeter. Vrsto let je član IO ZKO Žalec, bil je predsednik odbora za plesno dejavnost in v tem času je organiziral ter vodil mesečne plesne seminarje za vodje folklornih skupin. Skoraj nikoli ni odklonil sodelovanja, njegovemu razpoloženju se je bilo vedno lahko prilagajati. Če pa si ga ob koncu prireditve mimogrede vprašal za račun, je le zamahnil z roko.
VALERIJA VERDNIK je pred več kot 20 leti prišla v Griže, in s sabo prinesla veliko ustvarjalne in delovne vneme. Srečamo jo pri obnavljanju šole, obnovi letnega gledališča in kulturnega doma, s pridnostjo in skromnostjo je pridobila ljudi in denar za to, da se danes Griže lahko postavljajo z dobrimi pogoji za kulturnoume-tniško delovanje. Vedno jo srečujemo na čelu zahtevnih nalog: predsednica društva, predsednica skupščine Občinske kulturne skupnosti in drugih odborov ter komisij, ki so imele predvsem delovni značaj. Pod njenim vodstvom so se v Grižah udomačile kvalitetne prireditve, koncerti, opere, Mali pevski tabor, mlade vsako leto razveseljuje MIŠ-MAŠ. Čegrav ni več predsednica, pa ostaja nepogrešljiva v kulturniškem utripu kraja. Je članica ženskega PZ, kot predsednica skupščine OKS pa se je z vso ljubeznijo do kulture vedno argumentirano borila za njeno uveljavitev.
J. Ocvirk
Nasvidenje nad zvezdami
Gledališka predstava iz Tabora
Gledališče — povsod je z nami, povsod ga najdemo, v vsakem človeku je malo ali malo več igralca, v gledališču se človek razdaja za človeka; igra je najbolj domača umetnost slehernemu, najpreprostejšemu ali najbolj izobraženemu — oba se smejeta ali jočeta, oba jezita, pričakujeta.. . vendar, okusi so različni.
V Taboru, kjer je jeseni začela z novim dèlom gledališka skupina, je bila januarja premiera Partljičeve komedije NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI v režiji Janeza Kozmelja. Zbralo se je precejšnje število mladih, pridnih in poslušnih igralcev, ki so prosti čas koristno preživljali ob večerih v hudo mrzlih prostorih gasilske sejne sobe v Lokah pri Taboru. Zaradi adaptiranja kulturnega doma v matični krajevni skupnosti se je skupina morala prilagajati. Vsa zahvala in čast gasilcem iž Lok, da so s svojim »na pomoč« lahko pomagali tudi kulturnikom (brez vode seveda). Če se vrnemo k mislim iz prvega odstavka (povzeto po Marjanu Belini), ugota-
vljam, da so se ustvarjalci predstave le-teh strogo držali. To — ni nič večIRežiser, ki si je v času študija prizadeval ukrotiti in naučiti prve znake gledališke abecede nekaj talentiranih zanesenjakov, je v svoji nameri uspel. Saj je bila predstava urejena, vse postavljeno na svojo mesto, (za-čuda — celo besedilo nikomur ni delalo bistvenih težav), le preveč zares je bilo vse: prikaz pogreba (s pesmijo, venci, gorečimi svečami) in značilnega vonja, ki ga izloča smrečje, pa malo predolgo žalovanje ob odprtem grobu, so prehudo poigravanje s čustvi zabave željnih gledalcev, ki so se za ogled komedije odločili morda v soboto zvečer ali nedeljo popoldne. Pogrebov se vsak boji. .. zato je tudi avtor besedila hotel vse zadeve spraviti pod komedijski šotor, kjer teče zabava na račun dogajanja po pogrebu. Vendar je bil namen dosežen, cilj zagotovo zgrešen.
Posamezni igralci pa so naravnost blesteli, čeprav v njihovi igri
ni bilo niti delčka nadgradnje lika, ki so ga predstavljali. Opazna je bila (prav pri slehernem) močna režijska r.oka, premalo hrabrosti za radikalne posege v besedilo in režijske prijeme, ubogljivost, pa tudi neizkušenost igralcev, kar je ob dejstvu, da so vsi začetniki, razumljivo.
Po predstavi, ki jo je skupina odigrala na Gomilskem v nedeljo, 28. januarja, je komisija za ogled gledaliških predstav (deluje pri odboru za gledališko dejavnost ZKO Žalec) z nastopajočimi opravila tudi pogovor. Vsekakor je razveseljivo, da se je Janez Koz-melj odločil, da bo kljub vsem težavam, ki so spremljale vaje, vztrajal do konca, da je ob sebi zbral mlade igralce, jim vcepljal prve korake in ljubezen do gledališča. Seveda ne gre vse naenkrat: počasi, in pa seveda brez prevelike mere samozadovoljstva, bodo taborski gledališčniki lahko kdaj z ramo ob rami ljubiteljskim dramskim skupinam.
Ko je, pa ni
IZNIČEN TRUD IN PRIČAKOVANJA
Tri, dva, pet. Toliko otrok se je dnevno odzvalo zabavnemu tednu, ki so ga drugi teden šolskih počitnic pripravili Občinska zveza Društev prijateljev mladine, Občinska konferenca ZSMS in Delavska univerza Žalec. Koliko dela, truda in pričakovanj je bilo vloženo v pripravo in izvedbo programa, ki mu ni oporekati kulturne ravni? Čemu torej tako slab odziv? Je posredi morda denarni prispevek, ki je vključeval tudi malico? Kdo bi vedel?! Dejstvo je, da pripravljenega programa sploh ni bilo moč izvesti, ker namreč tistih, ki jim je bil namenjen, sploh ni bilo. Organizatorji so iz dneva v dan zaman pričakovali večji obisk, a ga niso dočakali.
Šolski programi počitnic so bili bojda bolje obiskani in tudi Občinska matična knjižnica ni samevala. Čemu torej tako slab odziv tako dobremu programu? Leta nazaj je javna publiciteta kamenjala slabo pripravljene programe oziroma to, da se sploh ni nič dogajalo. Kritika je kar vpila po tem, kako nesposobni so odgovorni za pripravo takšnih programov. Danes jih imamo, in? Nič. Zatajili so tisti, ki so vsa leta pričakovali, da se bo kaj spremenilo. In se je. Se morda sedaj izgovarjajo na stereotipno miselnost o organizatorjih, ki so svoj čas res izvajali le programe prostovoljnih delovnih akcij, izobraževanja ob delu in socialnih reševanj šolskih počitnic.
Na koncu koncev pa so nam usta vse bolj polna tudi besed o tržnem obnašanju, pri čemer se ne zavedamo, da je prvi korak k temu tudi navajanje in osvajanje osnov kulturne ravni neke dejavnosti, v katere bi morali bolj usmerjati najmlajše, da bomo čez čas lahko od njih tudi več zahtevali. Tako pa jim nudimo standard, ne naučimo pa jih, kako do njega priti, da bo njihovo življenje polnejše, vrednejše, kul-turnejše in ne nazadnje tudi spoštljivejše.
V. Cerovšek
WWAJOqPOOOQOOOO
Jožica Ocvirk
Glasbeni ustvarjalci
Tantadruj?!
Potep skozi prostost vesolja
Ob poplavi popa in diskriminacijskih alter dogodkov, da ne govorim o sodobni ding-dong glasbi, ki povzdiguje glasbene imbecile v glasbenike številka ena (mežkofili), je spoznavni večer s skupino TANTADRUJ, zelo bogata izkušnja.
Aleš Hadalin, katerega (mimogrede) image FREAK OUT klošarja je bogata poživitev za drugače tako romantičen band, je pevec z veliko ljubezni do glasbe in s premalo samokontrole v trenutkih čustvene harmonije glasbenega izraza posameznih songov. Njegovo petje, igranje ustne harmonike in piščali morajo poslušalca s srcem obrniti njemu naproti. Dino Gojo, molčeči na-smejanko, iz katerega žari fluid simpatije in naklonjenosti svetu in ljudem, igra violončelo z isto umirjenostjo kot bi to človek predvideval, če bi ga gledal v obraz. Seveda pa je potrebno ugotoviti, da je violončelo prava poživitev in odpiranje vrat v vesoljno prostranost lirične izpovedi. Prav tako je taisti instrument idealna tovarna hudomušnih tonov za obujanje upov na neresnost življenja. Mateja Blaznik, carlysomonski look in predna-stopna napetost ji pripomoreta, da vizualno upodobi verigo pomiritve v bandu, je ne le olepšanje godbene zasedbe, temveč tudi tehnično dovršeno najboljši izvajalec tantadrujevske glasbe. Njen
glasbeni vložek je neprisiljen in zelo tenkočuten. Njen smisel ni samo v spremljanju inovativne glasbene ustvarjalnosti Boštjana Sokliča, ampak v tehničnem izpopolnjevanju sokitarista, ki zaradi energijske zasičenosti ne zmore zaokrožiti vsega svojega znanja in glasbene ljubezni v komade, za katere je v večini sam napisal glasbo. Boštjan Soklič je gotovo neopazni EL DORADO skupine TANTADRUJ. Njegov fluid je v njegovem izrazu ljubezni do vseh zvrsti glasbe, ki jih z dovolj od-štekano aroganco in potepuškim napuhom stke v glasbeni gobelin, ki bi mu dal naslov POTEP SKOZI PROSTOST VESOLJA. Komadi kot so Stol, Tantadruj, Gitano, El Dorado (besedilo E. A. Poe) in Sonet (besedilo Shakespeare), ža katere je glasbo napisal Boštjan (za Sonet Mateja), najbolj pričajo o potepu skozi prostranosti vesolja. Tudi hudomušni pesmi kot sta Hej, kupil si jaz pipo bom (J. Murn & B. Soklič) in Samomorilec in vrane (B. Vodušek & B. Soklič) ne zaobideta čustvene polnosti in duševne neuravnoteženosti Boštjana in Aleša, ki jo z malo dela umirjata Mateja in Dino.
TANTADRUJ so ne le poživitev sedanjega dogajanja v slovenski glasbi, ampak so korak naprej od Sedmine, Slovenske grude in skupine Kladivo, konj in voda.
Vučina S.
annnftftfywwwwwwHiAAAAKiiKwuiM »nnwyw
SOS za knjige ali bukvama v OMK
Dobro leto bo od tega, ko je ljubljanska Mestna knjižnica poskrbela za svojstven škandal: kar vagon njenih starih knjig je končal na odpadu. Slovenskemu bibliofilskemu društvu je takrat uspelo rešiti nekaj manj kot tono in pol knjig, ostale pa so ostale med starim paprijem. Knjižničarji sicer ne branimo kolegov, ki so starim knjigam namenili takšno usodo, a jih tudi ne obsojamo. V vsaki knjižnici namreč zmanjkuje prostora, tudi v naši, v vsaki knjižnici je kakšna knjiga, ki je desetletja ni nihče ne pogledal ne potreboval, vmes pa so bili še časi, ko so knjižnici vsiljevali, včasih tudi podarjali, kopice knjig revolucionarne teorije, prakse ter spominov. Tako so knjižne police natlačene z mrtvim kapitalom, ki je za sodobno knjižnico veliko breme. Sodobnost ne podpira nobene sentimentalnosti in prav je tako. Vendar smo bili tudi mi v zagati, ko je strokovnjakinja izločila takšno gradivo in mu nesentimentalno določila usodo odpada. Težko nam je bilo in nam bi še bi-
lo, zato smo se odločili, da bomo enkrat mesečno (vsak zadnji torek v mesecu od 12. do 18.
ure) za simboličen denar prodajali ali darovali knjige, ki bi jih sicer doletela enaka usoda kot tiste iz ljubljanske Mestne knjižnice.
Zatorej, če imate doma knjige, brošure, stare razglednice, ki ste jih nameravali dati v star papir, pridite, skupaj bomo vašim knjigam našli bralca, razglednicam pa občudovalca. Če boste knjige darovali, jih bomo tudi mi darovali bralcem.
Če pa so na vaših policah knjige, ki so vam v napoto, jih ne potrebujete, pa želite, da bi jih kdo še prebral, jih lahko podarite knjižnici. Veseli jih bomo.
Kot vidite, si z bukvarno ne želimo ustvariti boljših finančnih pogojev delovanja, z njo bomo le poskrbeli, da nobena knjiga ne bo zavržena, kajti ni je knjige, ki ne bi bila vredna branja.
Anka KRČMAR
yvwwwvwswwwwxAAAAAXxxxinfywvi
Zvesti kulturni tradiciji
MARKO SLOKAR, predsednik DPD Svobode Polzela
»Ohranjanje in razvijanje vsega slovenskega ter oživljanje bogate kulturne dediščine so brez dvoma naloge, na katere v prihodnosti ne bomo smeli pozabljati. Ob tem si bomo prizadevali v naše vrste pritegniti čimveč mladih, čeprav jih že sedaj ni malo. Še naprej bo naš cilj ponuditi gledalcem ali poslušalcem prijetne trenutke sredi obilice dela. Upam, da nam ne bo zmanjkalo volje do uresničitve zastavljenih načrtov in da bomo še naprej ostali zvesti polzelski kulturni tradiciji.«
T. TAVČAR
Pisma bralcev
V glasilu sem prebral, da je ZSMS Žalec predlagala preimenovanje ulice Bačka Palanka. Predlagam, da se napravi širša analiza poimenovanja posameznih ulic in se, če je potrebno, preimenuje tudi druge ulice. Zakaj npr. ukca Nikole Tesle v Žalcu? Vso spoštovanje temu velikemu znanstveniku, vendar imamo kopico domačih, zakaj se ulica ne imenuje po enem izmed npi? Kroži šala, da se imenuje ulica zato. ker tu živijo elektrikarji!
Ne navajate, kakšen predlog je bil izdelan za preimenovanje. Smo pa do-sedaj že pogrešali nekatera imena. Na primer Fran Kocbek. Leta 1881 je prišel za učitelja v Žalec. Že tedaj je rad zahajal v gore in kasneje v različnih delih opisal naše obrobje, poti in vrhove. Bil je prvi predsednik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Pod njegovim vodstvom je SP SPD ohranila Savinjske Alpe slovenske. Markirala so se pota, gradile koče in nemška planinska organizacija ni imela tu več kaj iskati. Tudi po od-
hodu v Gornji grad je ohranil stike z Žalcem. Na njegovo pobudo so Žalča-ni zgradili kočo na Mrzlici. Na njegovo iniciativo je bil v Žalcu ustanovljen odsek SP SPD, ki je zgradil cesto v Logarsko dolino.
Med drugim je napisal Vodnik po gorah in dolinah v Savinjskih planinah ter veliko delo Savinjske Alpe. Ogromno je pisal o planinstvu in poudarjal slovenstvo. Deloval je tudi na drugih področjih, zbiral je slovenske pregovore. prilike in reke in I. 1887 izdal knjižico Pogovori, prilike in reki.
Se veliko je zaslužnih imen. In če hočemo ime iz politike, potem imenujmo eno izmed ulic po Branku Diehlu, tesnemu sodelavcu Slavka Šlandra med obema vojnama. L. 1932 je bil član sekretariata okrožnega komiteja KPJ za Celje in Savinjsko dolino. Pozabili smo na Franca Hribarja, prav tako člana tega sekretariata, in še in še bi lahko naštevali.
F. Ježovnik
Ne morem si kaj. Ta članek, ki je bil objavljen v OBČANU januarja 1990 in zadeva ogrevanje v žalskih blokih, vsekakor zasluži odgovor uporabnikov.
Marsikdo, ki je ta članek bral, si je lahko mislil. »Glej jih, na toplem bi bili, le plačati se jim ne ljubi!« Zato želim, da se objavi tudi druga plat medalje.
Stanovalci v žalskih blokih so dobili za mesec januar 1990 kar tri položnice Komunale za plačilo ogrevanja. Prva akontacija, ki je bila anulirana, je bila višja kar za 120 % in ne za 76 %, kot je bilo objavljeno. Druga pa res samo za 10%. Toda, če upoštevamo drugo in tretjo položnico skupaj, je akontacijska cena ogrevanja za mesec januar 1990 za 145 % višja od decembrske.
Omeniti je potrebno tudi zadnjo podražitev 1. 12. 1989, ki je bila kar za 100% višja od novembrske cene ogrevanja. Predstavnik Komunale ni povedal, da stanovalci v žalskih blokih celo leto, tudi poleti, plačujemo akontacije na stroške ogrevanja, in ne boste verjeli tudi v sedmem in osmem mesecu in še naprej so se ti stroški kar za precej dvignili. V dokaz temu plačane položnice Komunali.
Zato smatram grožnjo o prenehanju ogrevanja sredi kurilne sezone kot grobo izsiljevanje Komunale in me je zelo prizadela, verjetno ne samo mene.
Upravičeno se sprašujem, kdo in kako se je obračal denar, ki smo ga, poleti od maja dalje, plačevali v ta na-
Lep pozdrav. Sem zunanji sodelavec Savinjskega občana. In teh sodelavcev nas je kar nekaj, saj v uredništvu ni zaposlenega poklicnega novinarja. Pri svojem pisanju se trudimo, da bi kar najbolje prikazali utrip in življenje v občini Žalec, v kolikor je to sploh mogoče predstaviti v časopisu, ki izhaja enkrat mesečno. Da pa ne pišemo samo o politiki, pa ste verjetno tudi že opazili. Res pa je tudi, da je politična participacija v času pred volitvami vroča tema, zato je tudi član-
kov na to temo več. Vsi zunanji sodelavci smo, jaz pa še posebno, veseli konstruktivne kritike in tudi grajanja, če je upravičeno. Samo tako bo naš časopis še boljši. Vendar sama kritika ni dovolj, ali kot bi rekli stari Grki: hic Rodus, hic salta. Vabim vas, da se nam pri ustvarjanju pridružite. Veselim se že vašega sodelovanja sami pa boste mogoče spoznali, da to delo le ni tako lahko in preprosto.
Brane Lobnikar
Kot kaže, ste v vašem časopisu začeli skrbeti tudi za zabavo bralcev. Tako so se lahko v zadnji številki vsi, ki vsaj malo poznajo slovensko književnost (in teh ni tako malo, kot morda mislite), nasmejali. Žal je bil to prizanesljiv nasmeh. Vzrok zanj je bila objava pesmice nadebudnega mladega -pesnika« Uroša Laknerja, ki vam je tako zvito prodal zelje s tujega zelnika.
Da mi ne boste očitali zlobnosti, prilagamo kopijo izvirnika. Kot vidite, gre za zelo nespretno »popravo« pesmi Ivana Minattija Naivna romanca, ki je izšla leta 1955 v pesniški zbirki Pa bo pomlad prišla. Morate priznati, da je, glede na ravnanje uredništva, naslov Minattijevbe pesmi zares simboličen in je zadel bistvo. Bistvo svojega opravila je ustrezno označil tudi »pesnik« Uroš, ki je svoj umotvor naslovil Lažna romanca.
Mlademu Urošu (prepričana sem, da je še rosno mlad) bi svetovala, da se že zdaj, ko stvari še hitro dojema, odvadi preprodajanja idej, čeprav je to pri nas priljubljeno opravilo. Uredništvu pa nasvet ni potreben, saj je dogodek sam na sebi dovolj poučen.
Se sreča, da živimo na Balkanu in da pesnik Minatti gotovo ne bere lokalnih časopisov, kajti če bi živeli drugje, morda kje na gnilem Zahodu, bi verjetno »avtor« in uredništvo hitro občutila, da tudi idej in občutij ni mogoče kar tako prodajati. Ker pa živimo na Jugu, kjer je tako vse naše, se ne bo zgodilo nič pretresljivega.
Želim vam (še) več uspeha pri delu in obljubljam, da drugič ne bom poredna.
Nada Mulej, prof.
Res je, kot pravite, da nam je Uroš Lakner zvito prodal zelje s tujega zelnika, res pa je tudi, da bi tudi tisti, ki vsaj malo poznajo delo v uredništvih, lahko vedeli, da avtor s svojim podpisom prevzema vso odgovornost za svoje pisanje, še posebej, če je to objavljeno pod rubriko Pisma bralcev, ki se objavljajo dobesedno. Žal nihče ni univerzalen, tako tudi mi ne, saj bi sicer Urošu prihranili razkrinkanje, zato mu naj bo to v opomin, drugim pa za primer, kako se ne sme delati.
Uredništvo
V življenju se srečujemo z raznimi problemi in ovirami, ki jih moramo tako ali drugače premagati. Če nam to ne uspe, smo poraženci. Vse večje neznanje se kaže ravno v politiki. Krmilo, na katerega je pripeta ta svojeglava gospa, vse prevečkrat uhaja iz rok naših funkcionarjev. Ona je vztrajna, vodstvo pa premalo pozorno in že je napaka tu. Zadnje čase se kažejo znaki vsaj malo večje sigurnosti in znanja v tej zahtevni stroki (vsaj v Sloveniji in Hrvaški). Ne bom govorila, kaj to pomeni, ker vsi predobro vemo, saj je demokratična politika zadnje čase osvojila že velik del prebivalstva.
Sami smo želeli in proglasili: Slovenec leta — politik, Slovenka leta — politik, vsi najbolj priljubljeni so, pa priznamo ali ne — POLITIKI! To je seveda vse lepo in prav, če se ne bi [>ri vseh teh slavah našel nekdo in nam oskrunil črno-belo zgodovino, ki so nam jo toliko let skrbno prekrivali- Pri tem seveda ne krivim mlajše ali novo zgrajene organizacije, ampak kot glavnega krivca obtožujem partijo s svojim takratnim vodstvom na čelu. Do tega trenutka je bila prikazana čmo-bela slika našega boja. To pomeni, da so na eni strani zmagoslavno korakali naši borci za svobodo-partizani, na drugi pa so bili ostali sovražniki, premagani in po našem prepričanju so bili največje zveri človeštva.
Torej so bili naši pogledi vseskozi popolnoma jasni in enaki. Partija je predstavljala nadljusko osebnost, brez kakršnega koli argumenta. Oku-
pator pa je bil morilec, mučitelj itd... Če pa vso našo preteklost skrbno pretehtamo in ob tem preberemo še knjigo tovariša Leljaka, nam marsikateremu zastane dih in potem šele spoznamo grozote našega preljubega slovenskega, pa tudi jugoslovanskega naroda in navsezadnje celega sveta. Ko spoznaš vsa trpljenja nedolžnega in hkrati zaničevanega naroda, te lahko stisne pri srcu in se ti po glavi porajajo misli, ki te ne puste spati.
Potem si šele lahko postavimo vprašanje: Ali me ni mogoče sram živeti v takšni pravni domovini? Odgovor ti leži na jeziku, vendar si ga ne upaš priznati. Tvoj [Kinos je užaljen in hkrati vsa tvoja naučena lekcija o zgodovini, ki ni hotela pokazati prave resnice. To je hujše kot koncentracijska taborišča, strašnejše kot plinske celice, slabše od obešanja in streljanja. Ta dejanja so resnično zverinska, vsa trpljenja so nedolžni ljudje prenašali počasneje, to je bilo mučenje, ki si ga ne moremo predstavljati. Irt pri takih krivicah moramo priznati, da je šlo za ljudi brez morale, brez pameti. Ko na koncu vse premislim in dobro pretuhtam, lahko odkrito rečem, da me je strah živeti v Jugoslaviji!
Dokažimo, da je vsak človek enakovreden drugemu, da med nami ni bistvenih razlik. Dvomim v enotna mišljenja naših narodov, upam pa v spoštovanje pravic človeka in svobodno Slovenijo!
Simona Križnik, Vransko
Hvala tovariš Brišnik, dà ste tako pozitivno odgovorili na moje pismo oziroma drugače rečeno; klicu na pomoč. Hkrati pa ste me spodbudili k na-daljnemu delu in upam, da ne samo mene, ampak tudi ostale krajane, ki jim je vsaj malo mar za rodni kraj. Upam, da bo kaj odziva in da se bo kmalu poznalo pri samem delu. Na koncu pa bi rada povedala svoje mnenje o vodstvu, ki se pridno skriva v svojem brlogu in čaka...
Ne vem, toda mislim, da ima vodstvo še vedno v rokah glavni adut in da se ne sme vse ljudske zahteve kar vreči v koš. Dokler je na vrhu, je dolžan delati in ustvarjati v dobro sebi in
narodu. To še ne pomeni, da pričakujemo vsa dela opravljena idealno, kljub temu pa bi lahko vsaj poskusili postoriti še kakšno dobro dejanje. Povsem normalno je, da je za določeno nalogo potreben čas in z njim se pojavljajo tudi določene napake, kar je še toliko bolj spodbudno za nadaljne. Če tega ne opravlja, ni sposobno voditi narod in kraj. Sicer smo pa tega vajeni gledati vsa leta, od kar pri nas vlada socializem. Upam, da se bodo te razmere spremenile s spomladanskimi volitvami in vsa sreča vodstvu, ki ga čakajo še težke naloge.
Simona Križnik Vransko
Članek, ki ga je objavil Leopold Rajh v januarski številki Savinjskega občana pod naslovom Rešitev Sipa je v drastično izboljšani, ne pa zmanjšani proizvodnji, je tak, da je v principu škoda reagirati nanj, vendar je prevladala teza, da del javnosti le ni seznanjen z vsemi dejstvi, ki so dokazljiva.
Tistim, ki ne poznajo zgodovine tovarne, moramo povedati, da Rajh nikoli ni »odšel« iz Sipa. Ko je 1. 4. 1982 postal predsednik združenja Agros, je ostal v isti pisarni v Sipu in še naprej »obvladoval« Sip. Sam je tudi postavil »novo« vodstveno ekipo, vključno z direktorjem, česar se več ne spominja. Da je farsa še večja, je že 1. 1. 1984 potegnil operativo Sipo-ve prodaje, uvoza in izvoza tudi »formalno« v Agros, k sebi, in sicer zaradi »boljšega obvladovanja«. Ostale članice Agrosa tega niso storile! Kako si sploh upa pisati o vseh nakopičenih izdelkih od Grobeljskega mostu do Žalca, o stvari, ki je bila izključno njegova domena in -strategija«?! Videti je, da je izgubil spomin na stisti dve leti. To »polomijo« je Sip že preživel, ni pa še preživel njegovih poslov v Italiji v višini 174 milijonov lir in na Poljskem cca. 300.000,— ameriških dolarjev, ki smo jih zaradi slabega trženja izgubili. Ne vemo pa še, koliko premoženja bo Sip izgubil zaradi bivšega tozda Krasmetal v Sežani, ki je šel v stečaj, čeprav je Rajh zatrjeval, kako je kot pravnik vse »zavaroval«. Tudi dolg Agroopre-me, ki znaša 6,2 milj. konvert. din za obresti, je posledica trženja, ki ga je vodil on. Še sedaj niso dokončno razmejene lastninske pravice za Agros, ki je tudi propadel, pa menda ne zaradi slabe proizvodnje v Sipu. Rajh pravi, da je »zapustil« bogat Sip, pozablja pa, da smo vsi mi, ki nas sedaj blati, tudi takrat opravljali enako delo. Kaže, da je bil direktor Rajh zaslužen samo takrat, ko so kupci v vrstah in z denarjem prosili za naše izdelke, zadnjim štirim letom dirketorovanja pa se odreka in vse poskuša naprtiti drugim. Toliko za osvežitev zgodovine.
Dogajanja v lanskem letu so izpod Rajhove-ga peresa predstavljena tako, da ne smemo molčati. Dejstvo je, da so se težave (blokade dobaviteljev, 20 dni blokiran žiro račun meseca avgusta) vlekle celo leto in bile večkrat obravnavane na delavskih svetih in drugih DPO. Do končnega zloma zgrešene poslovne politike je prišlo v mesecu septembru, ko so nam dobave ustavili vsi naši dobavitelji oziroma trgovine, saj nismo dobili niti vijaka več. Da ne bo nejasnosti: to so bili Kovinotehna Celje, Merkur Kranj, Jeklotehna Maribor, Metalka Ljubljana, Agrina Žalec. Hkrati se je popolnoma ustavila prodaja. Rajh to imenuje majhna nagajivost — koga? V tej situaciji je delavski svet terjal od Rajha program izhoda iz stanja, v kakršnem se je znašel kolektiv (seja DS 10. 10. 1989). Ker ga ni predložil, mu je izglasoval nezaupnico. Na seji je bil sam prisoten, glasovanje je bilo javno, za nezaupnico pa so glasovali vsi delegati oziroma vse samoupravne skupine. Namesto da bi kritiko sprejel, je po tem aktu užaljeno zapustil sejo z besedami: »V Sipu me ne boste več videli.« (Zakaj potem šele po treh mesecih spet ponuja svoje znanje kolektivu?) Rajh torej ni odšel iz Sipa zaradi spletkarjenja, ampak zaradi slabe poslovne politike in odločitve delavcev. Ker smo dolžni odgovoriti na njegove trditve, moramo povedati, da je tudi v času bolniškega staleža bil v firmi (dokaz prisotnosti so žigo-sne kartice in celo nadure!).
V kakšni situaciji je bilo podjetje v lanskem letu pove tudi to, da je izvršni svet občine Žalec formiral skupino, ki je proučevala, kaj s Sipom v stečaju, in končno izjava vodje računovodstva Cokanove na seji DS 10. 10. 1989, da plač v oktobru ne bo (denar je potem v celoti zagotovila Ljubljanska banka). Po Rajhovem neumna prodaja naših izdelkov s popustom je delo Cveta Lorgerja, vodje komerciale. Predstavil in zagovarjal jo je na zasedanju DS,dne 18. 10. 1989. Istega strokovnjaka pa sedaj Rajh poziva, da pride nazaj v podjetje. Rajho-
va naklepanja, da bodo stotine delavcev ob kruh, se do danes niso uresničila, ni bil odpuščen še noben delavec. Resnica pa je, da je Rajhova »zasluga«, da je zaradi razpada Agrosa in stečaja tozda v Sežani ostala na Si-povih ramenih vsa režija, ki je delala v teh asociacijah. Rajhova »zaskrbljenost« za kadre_ je tragikomična. Že 16. 8. 1989 je IS občine Žalec v svojem dopisu med ostalim zahteval od podjetja pojasnilo, zakaj odhajajo strokovni kadri. Delavski svet je na seji 3. 10. 1989 obravnaval te odhode in kot repliko na vse to je isto vprašanje postavil Novi tednik v svojem članku »Velika usta so spregovorila« (7. septembra 1989), torej v času Rajhove polne vladavine.
Obtoževanja, sklicevanje na »napačne« informacije predsednika RIS, enostranskosti,pa osebna ponižanja, pisanja vsem republiškim organom.kupcem in javnosti pač gotovo niso v prid kolektivu, ki mu je Rajh s tem prizadel ogromno škodo. Tisti, ki smo v kolektivu ostali, sprejemamo svoj del krivde (tudi zaradi Raj-hovega vodenja) in se čutimo odgovorni, da Sipu vrnemo zbledelo slavo.
Kolektiv je uspel preživeti krizno obdobje z veliko napori in odrekanji. Uspeli smo pridobiti dobavitelje (Kovinotehno Celje in Jeklotehno Maribor), prodati zaloge izdelkov, sami zagotoviti izplačila osebnih dohodkov, oživiti proizvodnjo, delamo tudi vse sobote. In končno: Sipov žiro račun ni blokiran že tri mesece, čeprav je finančna situacija še zelo težka. Optimizem zbuja tudi, da je proizvodnja glede doseženega nivoja priznana navzven in si jo je na svojo željo ogledal velik del gospodarstvenikov Slovenije. Tudi na strojni fakulteti v Ljubljani je aplicirana pri študentih kot praktičen primer dobre organizacije.
Čas in ljudje bodo še razčistili vse, kar je potrebno, mi pa se odrekamo vsaki nadaljnji polemiki z Leopoldom Rajhom.
Delavski svet DO SIP ŠEMPETER
men, da se nabavi dovolj kurilnega olja za sezono kurjenja. O tem v članku niti besedice. Sedaj se piše samo o podražitvah v decembru. Ker ima Komunala monopol lahko grozi, da bo prenehala z ogrevanjem, če ne bomo pristali na poravnavo vseh stroškov in to brez vsakršnega obračuna, saj smo stanovalci prepuščeni na milost in ne-. milost Komunali, ki lahko podraži svoje ogrevanje kadar hoče, celo med poletjem, ko nas greje sonce. Kje je torej olje, ki smo ga plačali med letom? V omenjenem članku tudi piše, da Komunala lahko poveča cene ogrevanja le za 10 % glede na ceno z dne 19. 12. 1989. Tako r-iomror' -rahi+e>>roir~\ M o rt-n vi-
čevi ukrepi!
To se pravi, da Komunalci rušijo Markoviča, imajo pri tem vso podporo izvršnega sveta Žalec in dovoljenje za 145% podražitev stroškov ogrevanja. Kdo bo torej napravil red? Ali se v žalski občini tako izvaja reforma in ščiti občane? Kaj pa o vsem tem meni Služba družbenega knjigovodstva in inšpekcijske službe, pa seveda tudi izvršni svet, ki soglaša s cenami, ki jih zahteva Komunala. Zanimajo nas tudi cene v drugih občinah.
Prizadeta S. A., Žalec (naslov v uredništvu)
HOTEL ŽALEC
gostinsko in turistično podjetje
Sporočamo vam, da smo za vas in vaše prijatelje pripravili od 19. do 24.
TEDEN DALMATINSKE KUHINJE
Dalmatinski kuhar bo pripravljal izvirne dalmatinske jedi, za prijetno počutje pa bo poskrbela dalmatinska klapa Maraska. Pridite!
Hkrati vas vabimo na veselo pustovanje v soboto 24. in v torek 27. frebruarja. Čakajo vas pustna jedila in izbrana vina ob veseli glasbi, kakor tudi nagrade za najbolj veselo, najizvirnejšo in najlepšo masko.
VABIMO VAS TUDI NA PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA OB PRIJETNI GLASBI V RESTAVRACIJI IN OB CITRAH V KAVARNI.
VRATA HOTELA ŽALEC SO VAM ODPRTA -VSTOPNINE NI!
HOTEL ŽALEC
Pionirski kotiček
Želim, da ga spoznate Moj ata žge na les
Odločila sem se, da intervjujam svojega starega ata, ki se ukvarja z zelo zanimivim delom. Žge na ies.
Najprej mi ni hotel razkriti svojega mojstrstva, potem pa je le pristal, da mi izda nekaj njegovih skrivnosti. Naj ga še predstavim. Doma je v Letušu, ime mu je Ivan, piše se Marovt. Star je 78 iet, vendar mu leta uspešno pomaga premagovati njegova žena, ki mu ves čas dela stoji ob strani.
—	Kdo vas je navdušil za delo? Misel je prišla sama od sebe.
—	Koliko slik ste že naredili in za kakšne priložnosti? Glasom zapisa jih je bilo 227. Bile so za razne priložnosti: obletnice, poroke, rojstva, jubileje in razne druge priložnosti.
—	Ali radi žgete na les? V prostem času zelo rad, saj si s tem krajšam čas in uživam v tem delu in v uspehih.
—	Bili ste tudi dober pevovodja, saj ste vodili moški in ženski pevski zbor v Braslovčah. Kako pa je sedai z glasbo? Z njo se še vedno ukvarjam, vodim namreč domači pevski zbor PD v Letušu. Pišem pesmi in skladam. Svojih pesmi imam že ogromno in izdal sem. celo svojo pesmarico.
—	Kako nastane slika? Najprej pripravim les, oblikujem, izrišem, izsekam ali izrežem željeno besedilo, izžgem in zaščitim sliko s kemičnimi sredstvi (da ne porjavi). Delam v posebej urejenem prostoru ali pa kar v kuhinji.
—	Kakšno orodje uporabljate? Svinčnik, radirko, ravnilo, kladivo, razna dleta, žigalni aparat. Nekaj orodja sem moral kupiti tudi v Nemčiji.
—	Vam gre delo hitro od rok? Po razpoloženju.
—	Vam pri delu pomaga tudi žena? Ne, ker nima potrpljenja. Ima pa razumevanje.
—	Kako nastane ideja za sliko? Kar sama od sebe ali po naročilu.
—	Kaj pa motiv? Sliko običajno prilagodim starim slovenskim ljudskim običajem, izrekom in verzom.
—	Je to delo dovolj ovrednoteno? To delo, ki traja nekaj dni, tednov, ni dovolj ovrednoteno, saj zahteva precej potrpežljivosti, truda, skrbi in veselja.
—	Kje vse lahko srečamo vaše slike? Povsod po Sloveniji, nekaj tudi v Avstriji, Italiji, Ameriki, celo Argentini .. . Vodim tudi knjigo, v kateri so zapisani vsi podatki o velikosti slike, o verzu na njej, o porabljenem materialu, o stroških in času izdelave. Na vrhu so oštevilčene, da vem, koliko sem jih izdelal.
—	Koliko časa boste še vztrajali pri tem? Dokler mi bo dopuščalo zdravje, kajti veselja do dela je še dovolj.
Urška Marovt, OŠ Braslovče
Moj kuža Gajo
Med počitnicami sem se zelo dolgočasila. Naenkrat pa sem pomislila na kužka. Svojo željo sem povedala mamici in atiju. Začelo se je brskanje po časopisih, kjer so razni oglasi za prodajo živali. Ker naročamo samo Nedeljski dnevnik, sem si šla sposodit Delo. Nato smo se vsedli za mizo in začeli gledati ogiase. Naenkrat pa smo zagledali: PRODAM
PEKINEZERJA. Stekla sem po knjigo Vse o psih ter pogledala, kakšen je pekinezer. Bil mi je zelo všeč. V knjigi je pisalo, da je to kitajski pes, da je kljub majhni rasti odličen hišni čuvaj. Posebno rad ima otroke. Zavrteli smo telefonsko številko prodajalca. Zelo smo se začudili, ker je bil oglas iz Beograda. Po telefonu se je oglasil moški. Mamica ga je vprašala, če on prodaja pse. Odgovoril je, da. Dogovorila sta se tako, da bodo psa pripeljali že naslednje jutro z vlakom v Celje.
Ko sem se zbudila, sem se hitro oblekla in odpeljali smo se v Celje počakat željenega kužka. Toda z vlakom ob osmih psa ni bilo. Zelo sem bila žalostna. Komaj sem čakala do pol dvanajste ure. Vsa srečna sem zagledala sprevodnika, ki je v rokah nesel zaboj z mojim kužkom. Zelo mi je bil všeč. Odpeljali smo ga domov. Po rodovniku mu je bilo ime Dino. Kar naprej je spal in nič jedel. Dva dni kasneje smo ga že peljali k veterinarju v Mozirje. Dobil je injekcijo in lahko smo ga odpeljali domov. Toda že med potjo je Dino poginil. Poklicali smo veterinarja in ga vprašali, kakšno bolezen je imel. Povedal je, da je imel kugo, da je bolezen pospešil prevoz iz Beograda.
Obvestili smo prodajalca, da je pes poginil.Čez teden dni nam je poslal drugega. Temu pa je ime Gajo. Takoj ko je prispel, smo ga peljali na cepljenje proti kugi. Imel je zelo velik apetit in je bil vedno lačen. Rad je imel slaščice, zato je po treh tednih dobil tudi gliste. Ko je bil star tri mesece, je zaradi nepravilnega dvigovanja, samo za sprednje tačke, moral na operacijo pruha.
Sedaj je star sedem mesecev in je zdrav. Še vedno ima velik apetit. Najraje je meso, sir in palačinke. Trikrat na dan ga odpeljem ven na potrebo, ker je to hišni kuža. Čeprav je zelo majhen, se vedno oglasi, če se kdo približa hiši.
Imam ga zelo rada, čeprav moram vedno iskati svoje copate.
Veronika TAVČAR, OŠ Šempeter
Koze so koze
Tudi jaz sem, kot mnogi učenci naše šole, doma na kmetiji. Povsod kar mrgoli domačih živali; v enem hlevu prašiči, v drugem krave, konji, kokoši, race, mačke pa psi in še kaj. Najbolj zanimivo pa je pri našem sosedu, kjer imajo zraven vsega še ... koze. V čredi jih je okrog dvajset. Koze so seveda čisto »pridne«, kadar so v ogradi, čeprav tam nobeno drevo ni varno pred njimi. Tako vsakemu drevesu zmanjka listov, še preden prav ozeleni. Resnične težave pa se začno, kadar v ograjenih prostorih zmanjka paše. Takrat jih mora nekdo peljati na pašo in tam ves čas budno paziti nanje. Tega opravila verjetno ne sovraži nihče bolj kakor Jernej, ki jih mora pasti prav vsak dan, naj bo petek ali nedelja. Sosedov prvošolček bi se verjetno veliko raje igral s prijateljem. Ko bi te koze poznale vsaj malo miru! Tako pa zdaj enemu sosedu zmanjka solate, drugemu zelja, tretjemu repe . .., vsega pa so seveda krive koze in njihova požrešnost.
Res, koze so nagajive, vendar so tudi koristne. Kdor ne verjame, naj se prepriča, lahko si tudi sam kupi kozo in jo veselo pase.
Nataša Bergant, OŠ Vransko
Zaključek sindikalnih športnih iger
Športnikom Sipa pokal v trajno last
V soboto, 10. februarja je bila restavracija žalske Name prizorišče zaključka 26. sindikalnih športnih iger. S tem je bila športnicam in športnikom iz delovnih kolektivov žalske občine izkazana posebna pozornost in priznanje za njihove dosežke na področju sindikalnega športa in rekreacije. Krona vsega pa je bila razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, ki sama po sebi govorijo o uspešnosti minulih iger,
ki so kljub težavam v družbi opravičile svoj obstoj in so dobra iztočnica za letošnje 27. sindikalne igre, ki v tem mesecu že začenjajo svojo celoletno pot.
V uradnem delu, ki ga je vodila že stara znanka tovrstnih zaključkov, novinarka Novega Tednika in radia Celje Irena Jelen-Baša, so najprej naredili prijetno razpoloženje učenci žalske osnovne šole Peter Šprajc-Jur, ki so pripravili prijeten in zabaven kulturni program. V nadaljevanju pa je voditeljica Irena povabila pred mikrofon Vinka Banovška. dolgoletnega predsednika komisije za sindikalni šport pri OS ZSS Žalec. Marjana Dobovičnika, pod-
predsednika žalskega Obrtnega združenja, kateri so tudi prevzeli pokroviteljstvo tega zaključka, in pa Franca Kralja, predstavnika TKS oz. ZTKO občine Žalec. V prijetnem in sproščenem pogovoru, ki ga je spretno vodila in usmerjala Irena Jelen, smo zvedeli nekaj zanimivih podatkov tako s področja minulih sindikalnih športnih iger kot tudi o prizadevanjih obrtnikov pri tej dejavnosti, kakor tudi o njihovih pogledih na razmah obrti oz. o ustanavljanju novih, zlasti trgovinskih poslovalnic. Banovšek in Kralj sta bila vidno zadovoljna, ko sta govorila o igrah, o sodelujočih delovnih organizacijah, katerih število je bilo rekordno doslej, in o doseženih rezultatih. Oba sta se zavzela, da potekajo igre tudi v bodoče, saj bi v nasprotnem primeru bili vsi skupaj prikrajšani za pomembno športno-rekreativno dejavnost, ki daje pomembne rezultate tudi pri počutju in delovni sposobnosti sodelujočih v njihovem vsakdanjem delu. Obrtniki, ki jih je zastopal Dobovičnik, pa so obljubili. da bodo tudi v bodoče sodelovali in po svojih močeh pomagali pri ohranjanju teh iger.
Ob teh pogovorih pa je v domiselno dekorirani restavraciji, ki je dajala športni videz, prišel tudi trenutek, katerega je že vizualno napovedovala polna miza pokalov. To slavnostno podelitev sta opravila Forto Turk, sekretar OS ZSS Žalec, in Vinko Banovšek, ki se je ob koncu vsem športnicam in športnikom zahvali! za sodelovanje z željo po še večji aktivnosti, žalskim obrtnikom pa za razumevanje in pokroviteljstvo. Sledil je prijeten, zabaven in plesno obarvan družabni večer, ki mu je dajal ritem Edi Bahč oz. njegova sinova Bojan in Damjan, poznana pod imenom Duo Banana. Marsikomu bo zaključek 26. sindikalnih športnih iger ostal v lepem spominu tudi zaradi teh mladih glasbenikov, ki sta še os-
novnošolca, a zagnana, resna in igranja željna mladostnika s širokim glasbenim repertoarjem. Največji razlog za veselje, in to upravičeno, pa so imeli športniki in športnice Sip-a, ki so poleg številnih pokalov že tretjič zapovrstjo prejeli tudi prehodni pokal, ki bo odslej za vselej krasil njihovo vitrino.
In sedaj še rezultati za tekmovalni šport — Starejše članice: 1. Juteks Žalec in TT Prebold,. 3. SIP Šempeter. Mlajše članice: 1. TN Polzela, 2. SIP Šempeter, 3. VIO Žalec. Veterani: 1 OOS del. pri obrtnikih, 2. Sigma, Zabukovica, 3. Juteks Žalec. Starejši člani: 1. SIP Šempeter, 2. Juteks Žalec, 3. Aero Šempeter. Mlajši člani: 1. OOS del. pri obrtnikih, 2. SIP Šempeter, 3. Juteks Žalec.
Končni vrstni red za množičnost: I. skupina: 1. LIKO Uboje, 2. DPO Žalec in Komunala Žalec. II. skupina : 1. SO Žalec in Sigma Zabukovica, 3. Gradnja Žalec. III. skupina: 1. Juteks Žalec, 2. Aero Šempeter, 3. Garant Polzela. IV. skupina: 1. SIP Šempeter, 2. TN Polzeb. 3. TT Prebold.
DARKO NARAGLAV
Irena Jelen-Baša v pogovoru s Francem Kraljem, Marjanom Dobovičnikom in Vinkom Banov-škom. Predstavnik SIP-a Šempeter prejema prehodni pokal v trajno last.
r
v
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
ZA 8. MAREC
POSEBNA
UGODNOST
•	predelava starega zlata
•	izdelava po naročilu
•	graviranje
•	odkup starega zlata
10% popust
od 5. do vključno 8. marca^
Savinjski magazin Žalec
DISKONT V PIREŠICI
Potrošniki!
V Pirešici (pri Fervega) smo odprli nov diskont. V diskontu vas pričakujemo vsak dan, razen nedelje, od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Vabimo vas na ugoden nakup!
nama
VELIKA IZBIRA
Škarij za gospodinjstvo in vrtna opravila
semen
daril za 8. marec
Pri nakupu darila za praznik žena vam NAMA podari svež cvet tulipana, na-geijna ali narcise.
HMEZAD NAMA ŽALEC
Zaiec
Šlandrov trg
foto atelje za barvno in čmobelo fotografijo
Fotoamaterji !
Posnetke z vašega fiima vam izdelamo v treh dneh.
Telefon: 063/712-252
Se priporočamo!
Meskp, Soseska V. Žalec
tel.: 711-225
KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI
Na razpolago imamo vse vrste svežega mesa. Po posebno ugodni ceni ponujamo odlične domače piščance. Vedno imamo še svežo teletino in kakovosten holandski sir. Mesnica in delikatesa je odprta vsak delovnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Iz mesnice in delikatese Meško boste zagotovo odšli zadovoljni.
Se priporočamo!
VIKTOR PAJEK
SERVIS IZOLACIJE Popravila na vašem domu!
VAM SKRINJA TOČI, ROSI, LEDENI, SE NE IZKLAPLJA?
Pokličite servis za izolacije!
Telefon: 0627305-150, 413-606
Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnikov.
Tudi če se vašemu aparatu življenjska doba izteka, ga bomo usposobili, da bo deloval kot nov.
Prihranite si s tem 50 % elektrike!
GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO!
SERVIS
gospodinjskih aparatov
DUŠAN ZAJC, Šempeter 152
gorenje — elma — iskra — tiki — mikron
—	popravilo vseh gospodinjskih aparatov
—	popravilo in čiščenje BOJLERJEV s 3 mes, garancijo
Sprejem strank: od 10. do 16. ure
TELEFON :063/ 701-038
HITRO — KVALITETNO — KONKURENČNO — GARANCIJA
v. I
I
¥
M
'S
%
ft
. K.
Of.
HMEZAD AGRINA
Vsako nedeljo od 4. marca dalje
SEJEM
AVTOMOBILOV IN KMETIJSKIH STROJEV
na parkirnem prostoru BLAGOVNICE AGRINA
c
vt
&
'iš
C-
t.t
-C.':
-••'i.
Ml'
«
%
v*

Strelstvo
Prva republiika liga
V Hrastniku je bilo 7. kolo prve rep. lige vzhod, kjer sta se pomerili ekipa Hrastnika in Juteks Žalec. Slednji je srečanje izgubil za štiri kioge. Za ekipo Žalca so streljali: Justin Smrkolj, Mladen Melanšek. Bernard Martinovič in Jani Pukmajster. Najboljši strelec srečanja je bil Justni Smrkolj s 372 krogi. Ekipa Žalca pa vseeno ostaja na odličnem petem mestu, medtem ko bosta morali ekipi Celja in Uniorja iz Zreč prihodnjo sezono ligo zapustiti, saj sta na 9. oz. 10. mestu, kar pomeni selitev v drugo republiško ligo.
Priprave pionirjev na republiško ligo
Pionirji, strelci Juteks Žalec se pripravljajo na bližajoče republiško prvenstvo predvsem z udeležbo na raznih prijateljskih tekmovanjih. Tako so se v Žalcu pomerili z ekipo Celja, ki so jo premagali z rezultatom 676:628. Najboljši je bil Celjan Marko Seršen (174 krogov) pred Žalčani: Kristjanom Pukmajstrom (172 kr.), Alešem Klo-varjem. Matejo Derstvenšek, Simonom Vošnjakom in Kristjanom Pukmajstrom.
Novo vodstvo SD Juteks Žalec
Že konec preteklega leta so člani SD Žalec Juteks izvolili nove člane vodstva, in sicer za predsednika Janka Melanška, za tehničnega vodjo Justina Smrkolja, podpredsednika Dušana Novaka, tajnika Lucijo Klovar in gospodarja družine Janija Pukmajstra. Izvolitev novega vodstva je bila soglasna.
0. kolo prve rep. lige
Na strelišču Žalec sta se v zadnjem, 9. kolu prve repub. lige pomerili ekipi Žalca in Celja. Domačini so goste premagali z rezultatom 1452:1421 krogov. Najboljša strelca srečanja sta bila Bernard Martinovič in Jani Pukmajster s 366 krogi. Sicer pa so za ekipo Žalca streljali: Melanšek, Smrkolj, Martinovič in Pukmajster. To je bilo tudi zadnje kolo prve republiške lige vzhod, v kateri je ekipa Žalca zasedla odlično p^-to mesto, kar ji omogoča tudi nadaljnje tekmovanje v tej ligi.
Občinsko prvenstvo — vse kategorije
V organizaciji SD Juteks Žalec se je na strelišču v Žalcu končalo letošnje
občinsko prvenstvo v tekmovanju z zračno puško v vseh kategorijah. Največ uspeha so imeli strelci SD Juteks Žalec, saj so skoraj v vseh kategorijah zasedli najboljša mesta, kar je dokaz pravilnega in vztrajnega dela v tej družini. Rezultati: Člani ekipno: 1. SD Juteks Žalec (1108 kr.), 2. SD Slavko Slander Šempeter (1080 kr.), 3. SD Braslovče (1056 kr.). Posamezno: 1. Mladen Melanšek (372 kr.), 2. Štefan Ošep (369 kr.) in 3. Justin Smrkolj (369 kr ).
Mladinci ekipno: 1. SD Juteks Žalec (1066 kr.), 2. SD Bratov Hrvatin Liboje (992 kr.) in 3. SD Braslovče (885 kr.). Posamezno: 1. Dušan Novak (357 kr.), 2. Boštjan Vidmajer (357 kr.) in 3. Mišo Drofenik (352 kr ), vsi Žalec. Pionirji ekipno: 1. Juteks Žalec (506 kr.), 2. S. Š. Šempeter (464 kr.) in 3. Liboje (416 kr.). Posamezno: 1. Aleš Klovar (175 kr.), 2. Kristjan Pukmajster (167 kr.) in 3. Matej Krašovec (165 kr ), vsi Žalec Pionirke posamezno: 1. Mateja Derstvenšek (163 kr.),
2.	Petra Šoster (158 kr.), obe Žalec in
3.	Darja Svetko (149 kr.), Polzela.
Nov občinski rekord — pionirji
V	Hrastniku je potekalo tekmovanje pionirjev za prehodni pokal Steklena Kaplja 90, ki je štelo za posavski turnir, na katerem najboljši strelci dobijo točke za končno republiško uvrstitev. Med 17 ekipami je bila ekipa Žalca prva s 522 krogi, kar je hkrati tudi občinski rekord. Ekipo so sestavljali: Aleš Klovar, Simon Vošnjak in Kristjan Pukmajster, ki je med posamezniki osvojil odlično tretje mesto s 175 kr., Aleš Klovar je bil četrti s 174 krogi, Simon Vošnjak pa peti s 173 krogi. Čestitamo!
Dopisna liga za pionirje in mladince
V	Trzinu pri Ljubljani je bilo polfinale republiške dopisne lige, ki so se ga udeležili tudi pionirji in mladinci SD Juteks Žalec. Pionirke si žal s šestim mestom niso zagotovile udeležbe v finalu, omeniti pa velja 7. mesto Petre Šoster s 167 krogi. Uspešnejši so bili pionirji, ki so ekipno zasedli četrto mesto in se uvrstili v finale. V ekipi so bili: Simon Vošnjak, Aleš Klovar in Kristjan Pukmajster. V finale so se uvrstile tudi mladinke: Habjanova, Klo-varjeva in Flegova, ki so v polfinalu zasedle odlično tretje mesto.
-)P
Pridno vadijo
Nogometaši Partizana Hmezad Žalec se že nekaj časa pripravljajo na spomladanski del v I. slovenski ligi. O pripravah nam je novi trener Vlado Glinšek iz Celja povedal naslednje:
»Za nami je že petnajst treningov in sedaj bomo odigrali nekaj prijateljskih tekem. Treniramo trikrat tedensko, za prvo ekipo pa bo prišlo v poštev dvajset igralcev. Prve treninge smo imeli v telo jadnici OŠ Peter Šprajc-Jur, sedaj pa smo že na igrišču. Želja je, da obstanemo v ligi!«	j TAVČAR
Taborniška odreda na Gozdniku
Taborniška odreda Temni rovi iz Griž in Polde Eberl-Jamski iz Zagorja ob Savi sta splet medsebojnega sodelovanja iz leta 1989, ki se je pričelo z udeležbo tabornikov iz Griž na vodniškem tečaju, katerega je organiziral odred iz Zagorja. Ideja o skupnem zimovanju je dobila svoj epilog, ko se je na lovski postojanki Gozdnik v času zimskih počitnic zbralo 48 tabornikov iz obeh odredov.
In kaj smo delali? Predvsem smo se vsi skupaj nadihali svežega zraka, v Zasavju ga nimamo. Opazovali smo naravo, peli taborniške pesmi, osvajali razne veščine in se igrali razne igre. Štirje dnevi skupnega življenja so kar prehitro minili, vendar z obljubo, da se dobimo na letnem taborjenju v Omišu v času od 20. 7. do 5. 8. 1990.
V imenu tabornikov iz Zagorja bi se za zimovanje na Gozdniku želel zahvaliti ravnatelju osnovne šole Griže in tov. Jožetu, ki nam je vse dni zimovanja dostavljal vse potrebno za prehrano tabornikov. Šmon Janotu, starešini taborniškega odreda iz Griž pa želim veliko uspehov pri delu z mladimi taborniki, ki delamo v prepričanju, da je naše delo koristno, in v spoznanju, da svet nismo podedovali od staršev, ampak smo si ga sposodili od naših otrok.	Zvone Poznič
Planinski pohod
Planinska društva v naši občini prirejajo planinske pohode v vseh letnih časih in ker je udeležba kar velika je prav, da zapišemo nekaj preprostih resnic in zahtev o planinskem pohodu.
Le malokdo ve, da začnemo z novim letom s pohodom na Dobrovlje (PD Braslovče), znan je pohod krajanov na Marijo Reko in »ZDRAVJU NAPROTI«, vsako leto izmenoma z druge železniške postaje na Goro Oljko. Koledar planinskih akcij pa navaja še pohod na Dobrovlje (8/4), na Bukovico (27/4) in naslednji dan po mejah KS LIBOJE z zaključkom na Brnici. Nato sta nočna pohoda, prvi na Dobrovlje ob krajevnem prazniku in na predvečer praznika vstaje (21/7) na Goro Oljko. Zaključimo pa s pohodom ob spomenikih NOB (31/10) v organizaciji PD Zabukovica.
Je planinski pohod tekma, je ustrezna telesna dejavnost?
Tekma vedno vsebuje neko nasprotovanje, ki pa je v bistvu simbolično. Tekma naj bo srečanje in ne spopad. Tekmovalni duh naj bi bil sredstvo, ki olajša človeku, da premaga predvsem samega sebe, sredstvo za osebno obogatitev in napredovanje.
Naš planinski pohod je rekreativen. Vsaka rekreativna dejavnost, ki se goji zavzeto in z občutkom zadoščenja, je koristna. Ker pa je (množični) pohod povezan z družbo, je še prijetnejši in zato se naj ne izrodi v tekmovanje ali zagnano primerjanje prehojenih kilometrov ur hoje.
Pohodna dejavnost je ustrezna:
—	če se je treba za njo potruditi toliko, da ne preide v mučenje,
—	če se je veselimo in se ne silimo z njo,
—	če nam je prijetna, zabavna in spodbudna, ne pa le neko nujno zlo, prisila ali celo obsedenost,
—	če ne zanika naših življenjskih vrednot in nas ne spravlja v nasprotje s samim seboj.
Mora pa biti takšna, da zahteva od nas, da damo nekaj od sebe — zase!
In razmislimo malo o tem. Hitrost hoje mora biti prilagojena našim zmožnostim. Tako se naj oblikujejo skupine, one dirkaške, zmerne in počasne. Vsi morajo priti na cilj! Težave nastopajo na ozkih stezah, kjer ni možnega prehitevanja,
po snežni gazi____Za pohod se odločimo sami, ko smo prebrali razpis. Ta pa
mora biti dober in točen, tako o zahtevnosti hoje kot realnem času hoje. To moramo sedaj sami presoditi in se odločiti za udeležbo. Zavedati se moramo, da je hoja po planinskih poteh prijetna in zahtevna. Po visokogorju je povsem drugačna kot po teh naših gričih. TU je tudi izbira poti mnogo večja, tudi po neoznačenih lahko hodimo (vodeno ali ne). Za udeležbo se odločamo sami. Toda ko smo se odločili, smo se odločili tudi za pogoje, ki jih razpis ponuja in so tako za nas obvezujoči. Ker je hoja osnovni način gibanja, je torej življenjska vrednota ni m v nasprotju z nami. Če si jo vajen in željan, je ta hoja užitek
In ker hoja zahteva od nas nekaj energije, moramo dati nekaj od sebe, toda za sebe in in prav je, da hodimo. Da nam tudi novih moči za opravljanje vsakdanjega dela, morda z večjim elanom, da lažje premagujemo vsakdanje strese.
B. J.
Drugi mesečni turnir Stanetu Skoku
Na drugem rednem hitropoteznem turnirju ŠK Savinjčan iz Šempetra je premočno zmagal Stane Skok s 13,5 točkami pred Jožetom Peternelom z 11,5 točkami in Jožetom Štormanom, tudi z 11,5 točkami.
Občinsko prvenstvo osnovnih šol
Pred kratkim so na Osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru s pomočjo ZTKO Žalec izvedli kvalifikacijsko tekmovanje v šahu za mlajše pionirke in pionirje ter starejše pionirje in pionirke. Najboljši so se uvrstili na regijsko tekmovanjel ki bo po vsej verjetnosti v kratkem v Žalcu. Sicer pa smo letos pogrešali ekipe Žalca, Vranskega, Prebolda in Braslovč.
Rezultati — mlajši pionirji: 1. OŠ
Petrovče (9,5 točk), 2. OŠ Šempeter (9 točk) in 3. OŠ Griže. Pionirke: 1. IŠ Petrovče (5 točk), 2. OŠ Griže (4 točke) in 3. OŠ Šempeter (3 točke).
Skupaj je nastopilo 40 mladih šahi-stov.
Zmagal oče pred sinom
Šahovski klub je pripravil prvega od štirih turnirjev za hitropoteznega prvaka občine Žalec za leto 1990, na katerem je nastopilo 19 šahistov iz občine. Zmagal je oče Brinovec (15 točk) pred sinom Dušanom Brinovcem s 14 točkami in Turkom ter Uriskom s po 13 točkami.
Organizator drugega občinskega turnirja bo ŠK Savinjčan iz Šempetra.
Na turnirju so podelili tudi pokale za lanske prvake. Prvo mesto je osvojil ZORKO, ŠK Žalec, drugi je bil SKOK, ŠK Šempeter, tretji pa TURK, ŠK Žalec.
J. G.
Šport na kratko
V	I. slovenski odbojkarski ligi se je pričel drugi del tekmovanja. Odbojkarji Šempetra so presenetili v Izoli in gladko s 3:0 premagali istoimensko ekipo, Braslovčam pa so doma razočarali in srečanje proti Stavbarju ml. izgubili 3:0. Na lestvici,, po 12. kolu, so Šempetrčani šesti, Braslovčani pa zadnji.
V	Petrovčah je bilo občinsko tekmovanje v namiznem tenisu. Zmagovalci v posameznih kategorijah: pionirke posamezno Gerič (OŠ Petrovče), v parih Jese-nek—Kronovšek (OŠ Prebold), pionirji posamezno Kocjančič (Oš Žalec), v parih Kocjančič—Žagar (OŠ Žalec), v parih pri mladincih Žagar—Kocjančič (TVD Partizan Žalec) in v parih pri članih Mlinar—Gajšek (TVD Partizan Žalec).
Gašper Založnik, motokrosist, o katerem smo pisali v prejšnji številki, je bil izbran za državno reprezentanco v motokrosu do 21 let. Nastopil bo za evropsko prvenstvo, prva dirka bo že 18. marca v Italiji.
S tekmovanjem v kegljaški ligi nadaljujejo tudi kegljavci Hmezada in Tekstilne.,, Rezultata zadnjih srečanj: Rudar—Hmezad 5038:5093, Tekstilna:Krško 4814:4794.
Zbral: T. T.
Iz miličnikove beležnice
Prometne nezgode
Dne 20. januarja ob 15.15 je 24-letni voznik osebnega avtomobila Ž. J. v naselju Vinska gora na lokalni cesti v ostrem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levi vozni pas in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil 47-let-nega L. J.. V nezgodi se je hudo poškodoval 52-letni sopotnik v vozilu L. J., nastala pa je tudi večja materialna škoda.
Dne 21. januarja ob 3.30 je 21 -letni K. M. na lokalni cesti izven naselja Petrovče trčil v 19-letno peško H. J., ki je hodila po desni strani cestišča in je bila v trčenju laže poškodovana. Brezvestnega voznika, ki je po trčenju odpeljal dalje, so naslednji dan izsledili pred trgovino Avto Celje, kjer je nabavil novo vetrobransko steklo.
Dne 11. februarja je ob 13. uri na magistralni cesti v Arji vasi voznik osebnega avtomobila D. D. iz Celja zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v parkirano tovorno vozilo. Pri tem je eden od sopotnikov na kraju nesreče umrl, voznik in ostali sopotniki pa so bili hudo poškodvani.
Kazniva dejanja
—	neznanec je dne 26. 1. 1990 med 16.30 in 21.50 iz garderobne omarice v DO SIP Šempeter vzel denar in s tem oškodoval K. A. za 350 din.
—	dne 6. 2. 1990 se je oškodovanec O. A. v gostinskem lokalu Bistro-Stik v Petrovčah nahajal 15. minut. V tem času mu je neznanec s kolesa z motorjem ukradel čelado. S tem dejanjem ga je oškodoval za 700 din.
—	v času od 26. 1. do 29. 1. 90 je neznanec vlomil v tovorni avtomobil, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru v Rušah. Iz tovornjaka je odnesel dve potovalki in s tem oškodoval U. D. za 200 din.
—	v času od 15. 1. do 26. 1. 90 je neznanec v Zabukovici ukradel kovinski nosilec oz. napravo za priključitev snežnega pluga za stroj in s tem dejanjem oškodoval Smučarski klub Gozdnik Žalec za 5000 din.
—	v času od 1. 1. do 8. 2. 90 je neznanec v Dobrteši vasi vlomil v kamp prikolico in iz nje odnesel 50 I hladilnik, daljnogled, zavese, posodo idr. S tem dejanjem je K. M. oškodoval za 1000 din.
—	v noči od 7. 2. na 8. 2. 90 je neznanec s hodnika stanovanjskega bloka v Preboldu ukradel moško kolo, znamke rog-senior, temno zelene barve in oškodoval H. D. za 1500 din.
—	v času od 12. 1. do 16. 1. 1990 je neznanec iz delovnega stroja, ki je bil parkiran na delovišču kamnoloma v Libojah, odnesel dva akumulatorja in oškodoval R. F. za 6000 din.
—	dne 2. 2. 1990 ob 11.45 uri je neznanec v restavraciji na Polzeli naročil hrano, pijačo in cigarete. Ob plačilu se je izgovoril, da ima čeke v avtomobilu in da se bo takoj vrnil, vendar ga do današnjega dne še ni bilo. S tem dejanjem je DO oškodoval za 92 din.
—	neznanec je v času od 15. 1. do 28. 1.90 v Andražu oškodovancu P. S. iz zmrzovalne skrinje vzel 30 klobas ter nekaj vreč svinjskega mesa in ga s tem oškodoval za 300 din.
Stanje naših cest se iz leta v leto slabša kljub velikim prizadevanjem občanov, ki s svojimi finančnimi prispevki in prostovoljnim delom prispevajo za sanacijo ali asfaltiranje cestnih odsekov. Precejšen delež sredstev gre v ta namen tudi iz krajevnih samoprispevkov, iz združenih sredstev delovnih organizacij, ki imajo običajno v kraju svoj sedež. Zelo slaba je situacija tudi pri večjih prometnih površinah, ki bi morale biti obnovljene vsakih deset let in grav na njih se odraža tudi slika naše družbe in gospodarstva, sàj v velikih primerih niso odpravljene niti najbolj črne točke.
Kljub temu pa je bilo lani v naši občini obnovljenih in na novo asfaltiranih osem kilometrov lokalnih cest in 12 kilometrov javnih poti oziroma bivših nekategoriziranih cest in ulic. Zgrajenih je bilo 1100 metrov hodnikov za pešce in 1540 metrov površin za kolesarje in pešce. Tak nov odsek je tudi med Žalcem in Grižami ter med Žalcem in Novim Celjem. Hodniki za pešce pa so bili urejeni v Grižah ob Domu upokojencev, na Polzeli, v La-tkovi vasi ob regionalni cesti, v Pirešici pri osnovni šoli ih-v Žalcu ob progi do Novega Celja. Urejeni sta bili tudi novi avtobusni postajališči v Kapli in v Zajasovniku.
Vse to pa je zelo malo glede na potrebe za izboljšanje prometnih površin in v zvezi s tem prometne varnosti, kar se kaže predvsem v tem, da je premalo sredstev namenjenih cestnemu gospodarstvu. Zaradi slabega stanja cest se je lani zelo poslabšala tudi prometna varnost na naših cestah. V 201 prometni nesreči je umrlo 24 udeležencev, 69 jih je bilo huje in 76 laže poškodovanih. Proti 276 kršiteljem prometne varnosti je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku.
In kakšen je izid smrtnih žrtev po krajevnih skupnostih? Na Vranskem so bile štiri, v Žalcu, Braslovčah in Šempetru po tri, po dve v Petrovčah in v Vinski gori, po ena pa v Grižah, Taboru, Preboldu in v Vrbju.
Nekajkrat so bili vzrok temu neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in vožnja pod vplivom alkohola. Vse to je odraz kulture voznikov in ne le slabe opremljenosti vozil in slabega stanja cest.
Bodimo torej vzornejši udeleženci v prometu in prispevajmo s tem k večji varnosti in zmanjšanju prometnih nesreč.
J. Koštomaj
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
do 5. 3. 1990 Jakob t>lip, PongracŽl, Griže Tone Jager, Prebold 62/a, tel.: 723-097
Marko Dolinar, Griže 35, tel.: 712-844
Vlado Šuper, Vel. Pirešica 5/e Bogdan Pantner, Polzela 209
Opomba: Dežurni se nahaja na DO Komunala od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, prazniki), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate v nabiralnik pri DO, Nade Cilenšek 5, Žalec.
od	26.	2.	do	5. 3. 1990
od	5.	3.	do	12. 3.
od	12.	3.	do	19. 3.
od	19.	3.	do	26. 3.
od	26.	3.	do	2. 4.
STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE
Žalec, Vrečarjeva 3 telefon: 063/712-703, 712-261
Pogrebna služba »STRAHOVNIK« Žalec z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje storitve po konkurenčnih cenah:
—	široka izbira krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracija sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih hiš
—	ureditev kompletne dokumentacije
Na uslugo smo vam ob vsakem času!
Zahvaljujemo se za zaupanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta
IVANA PADRA
z Brega pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedpm, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala govornikoma, pevskemu zboru, IGD Tovarne nogavic Polzela, Združenju šoferjev in avtomehanikov ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Angela, sin Marjan in hči Irena
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi drage žene, mamice in orne
IVANE BEZGOVŠEK
iz Pongraca pri Grižah
(1937-1990)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in prispevke za maše.
Posebej hvala družini Golavšek in Bezgovšek iz Gotovelj, g. župniku, govornikoma, pevcem, godbi, TZO Gotovlje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu.
Žalujoči: mož Jože, hčerke Milena, Bojana, Majda z družino in sin Jože z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete
MARIJE STAKNE
iz Zg. Gorč 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so z nami čustvovali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevskemu zboru za odpete žalostinke, tov. Francu Kumru za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna hvala dr. Cukjatiju za trud v času njene bolezni.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mamice
TEREZIJE
PODLUNŠEK
iz Gornje vasi 41 pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Rizmalu in dr. Stankoviču, patronažnemu in ostalemu osebju ZD Prebold za lajšanje bolečin ob težki in kruti bolezni. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen obred, pevcem, godbi in tov. Hermanu za besede slovesa. Hvala kolektivom Savinjski magazin Žalec, Interna banka in HKS Žalec ter TT Prebold.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: mož Alojz s hčerkama Valerijo in Petro
Poslovno stanovanjski objekt v Žalcu
Na zemljišču meo Kardeljevo cesto in Aškerčevo ulico ter med Avtobusno postajo in Na-mo namerava GIP -GRADIS« TOZD GE Celje pričeti z gradnjo poslovnostanovanjskega objekta. Objekt je sestavljen iz lamel, ki potekajo v nizu tako, da bo v celoti predstavljal povezavo med starim delom in novim delom mesta, hkrati pa bo ustvarjal pravo središče mesta, kar bo doseženo s programom, ki je predviden.
V samostojnem objektu, ki bo'lociran vzporedno s Kardeljevo cesto, bodo prostori LB, v ostalih štirih lamelah, ki se bo-
do vrstile proti severu, pa bodo prostori Zavarovalne skupnosti Triglav, Kompasa, pošte, slaščičarne ter več različnih manjših prodajaln.
Tudi v 1. etaži (objekti bodo etažnosti od P + 1 do P + 3) so predvideni poslovni prostori, v ostalih etažah pa stanovanja, vendar v kolikor se bodo pojavile potrebe po dodatnih poslovnih prostorih, bo možno v času gradnje tudi te etaže predvideti za poslovne namene.
Z gradnjo se bo pričelo okvirno v mesecu aprilu 1990, vendar je rok pričetka odvisen od predhodnih del in postopkov, ki
še niso v celoti opravljeni.
Za realizacijo nameravane gradnje je namreč potrebna rušitev treh stanovanjskih hiš, katerim lastnikom je potrebno zagotoviti oziroma zgraditi nadomestne objekte. Lokacije nadomestnih stanovanjskih hiš so že določene in sprejete od prizadetih lastnikov nepremičnin, tako da bi se planirani pričetek gradnje april 1990 in dokončanje objekta avgust 1991 le lahko realiziral.
Na voljo so že nekateri poslovni prostori. Vse potrebne informacije dobite v GIP Gradis, Celje, telefon: 063/26-634.
S slovesnosti v preboldski farni cerkvi.
Kosova zlatoporočenca
Pred dnevi sta 76-letna Milka in 74-letni Ivan Kos, doma iz Prebolda, praznovala zlato poroko. Praznovala sta v krogu domačih, prijateljev in sosedov, obred zlate poroke pa je bil v preboldski cerkvi, kjer sta zlatoporočenca pred petdesetimi leti rekla svoj prvi »da«.
Zakonca Kos izhajata iz številnih družin, sama pa sta imela dva
otroka. Petdeset let skupnega življenja jima je prineslo yeliko dobrega pa tudi slabega, vendar se sedaj rada spominjata predvsem srečnih dni. Zlatoporočenca sta kljub letom še dobrega zdravja, imata že štiri vnuke in enega pravnuka.
Številnim lepim željam se pridružujemo tudi mi.
TONE TAVČAR
2. februarja 1990 je dopolnila devetdeset let Polona Žnidar iz Pongraca pri Grižah.
Srečati mater Polono pri njenih devetdesetih je pravi užitek. Kljub spoštljivi starosti še zdaleč ne
srečaš betežne starke. Da bi tarnala pod bremenom let? Ne. Ko prideš in se srečaš z njenimi očmi, je resnično tako, kot bi se pred tabo odpiral cvet. Okrog nemirnih ust oživijo gube smeha, oči postanejo svetle in radovedne. Gotovo se sprašuje, kdo je prišel. Prvi hip je še vedno v dvomih, a ko te spozna, zlepa ne uideš plazu njenega klepetanja. Vsega se spomni. Rada pove marsikaj.
Rojena je bila pri Sirkovih, druga od enajstih otrok. Težko življenje je vzgojilo njen značaj. Bila je pridno, pošteno, delovno dekle. Tako se je že pri triindvajsetih letih pisala Polauder. Nekaj let zatem je postala vdova in je sama-skrbela za otroke, nato jeznova stopila v zakon. Tokrat z Žnidarjem. Vseh otrok je bilo pet, dva sinova in tri hčere. Tega, da je prvega zaradi napora pri delu izgubila nekaj pred njegovim rojstvom, ne omenja rada. Tudi drugega moža je že izgubila, že dvaindvajset let je vdova, zaznamovana z nekaterimi krutimi udarci usode, a vendar nasmejana, klepetava, radovedna in polna elana. Preživela je nekaj generacij. Če si kdo od tistih, ki še zdaleč ne pričakujejo svojih devetdeset let, utegne vzeti čas, mu bo mati Polona kot pridna deklica povedala himno Avstroogrske v času Jožefa II.
Sedaj živi pri svojem sinu Ton-četu v Pongracu. Najrajši klepeta in prešteva svojih sedem prav-nučkov. Kolikor let se bo mati Polona še odločila biti z nami, ji želimo, da bi bila zdrava, vesela in v čim lažje breme.
Irena Štusej
Letošnja zima |e ie prav posebno naklonjena prodajalcem sadja in zelenjave na žalski tržnici. Le redek je bil dan, ko je bila njihova stojnica prazna. Žalske gospodinje zato skozi vso zimo niso imele težav z oskrbo sadja ali zelenjave, tudi ob sobotah čez cel dan in ob nedeljah dopoldne. Cene so le za spoznanje nižje ali takšne kot v prodajalnah in višje kot tiste na celjski tržnici, kjer je pač konkurenca večja. Na posnetku je Agroplodov prodajalec iz Makedonije, pri katerem se žalske gospodinje pogosto oskrbujejo, v zadnjem času predvsem s solato, ki je nikoli ne zmanjka. Manj gre v promet radič, ki je sicer lep, je pa cena zanj neprimerno višja.	Foto: T. Tavčar,
tekst: V. Cerovšek
PUSTNO RAJANJE	
Kulturno društvo VRBJE vabi 24. februarja 1990 v dvorano HME-	
ZAD Žalec na veliko pustno rajanje z an: se bo pričelo ob 20. uri.	sambkmt MARELA, ki
Najboljše maske bodo nagrajene, čaka jih okrog 500 nagrad, prva med	
njimi je hladilnik GORENJE. Predprodaja vstopnic Mladinska knjiga Žalec.	Vabljeni!
ZA 8. MAREC BREZPLAČNO VARSTVO OTROK. Občinska konferenca ZSMS Žalec bo za 8. marec podarila materam brezplačno varstvo otrok, in sicer ne glede na starost, da bodo ta čas lahko namenile zgolj sebi. Vse, ki jih tovrstno organizirano varstvo zanima, naj pokličejo na telefon OK ZSMS Žalec 714-216.
■	!	'	‘	'	'	;	■	■ i ■	______
MLADI UPOKOJENCEM
V Domu upokojencev na Polzeli preživlja jesen življenja nekaj več kot dvesto upokojencev. Mladi iz ZSMS v Žalcu so se odločili, da jim v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravijo kulturni program. Zbrali so se v
lepi stari dvorani graščine Senek, kjer prebiva del upokojencev, zbranim pa je najprej spregovoril sekretar Občinske konference ZSMS Žalec Gregor Vovk, v kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Vera Šlander iz Polze-
le, gojenci_ glasbene šole Rista Savina iz Žalca in recitatorji OK ZSMS Žalec. Za upokojence v domu je bil to lep dopoldan z željo, da pridejo še kdaj.
T. TAVČAR
Smreke
padajo
molče?
Nedeljski sprehajalci na Plevno v bližini Ložnice pri Žalcu so nas že večkrat opozorili na zaraščen in zanemarjen drevored, ki pa je sicer po številnih košatih iglavcih izredno zanimiv in ker je ta drevored zaščiten in predstavlja pomemben kulturni spomenik je prav, da lastnika Hmezad spomnimo na odgovornost in večjo skrb.
Opaziti je, da v tem drevoredu že manjka marsikatero drevo, nazadnje je baje v smreko treščila strela, da ne govorimo o zaraščenosti in neurejenosti, ki prav gotovo ni v čast upravljalcu tega izjemnega bogastva. Zasaditev novih smrek pa najbrž tudi ni »pretežka naloga« hmezadovih gozdarjev. Upajmo, da odslej smreke ne bodo več padale mol-
Griže so lep kraj. Poln zelenja in lepo urejen. To je krajanom Griž treba priznati. Pa se vedno najde kaj, kar moti to sliko. Če se v Griže pripeljemo iz smeri £ešč, lahko ob poti zagledamo razbit in odslužen avtobus, prometna tabla, ki označuje ime kraja, pa nas opozarja, da v Grižah nekaj grize. Vse to pa krajanom ne more biti v ponos.	Brane Lobnikar
Kozerija
Amerika, moja dežela!
Tam nekje za devetimi gorami, devetimi vodami je živelo pleme indijancev.
Vsak dan zjutraj so se ob pipi miru in kavici pogovarjali o življenju, ki jih tare, družini, kosilu, bogatem lovu (v jeziku biedoličnikov beri plača). Tako je bilo vse dotlej, dokler ni zapihal nov veter, tam nekje z zahoda. Ta novi veter je prinesel glasove o stvareh, ki jih rdečekožci doslej niso poznali, kaj šele okusili: svoboda, enakopravnost, ugovor vesti, demokracija in o tem, da se bledoličniki na zahodu vozijo v zlatih kočijah z malo lovske sreče. To je bil duh belega človeka, za katerega so indijanci slišali, vendar je bil to tako oddaljen cilj__
In tako so indijanski veljaki začeli vsakodnevni ritual malo drugače, oz. takole.
Slabo je, zelo slabo v naši rodovni skupnosti. Saj ne rečem, vsi smo si približno enaki, vendar vsi smo enako revni.
Lov je vedno slabši, saj bomo čisto obubožali.
Poglavar Smrdljivi mokasin nas zatira, pravi diktatorje. Kje je demokracija?
Indijanci bomo izumrli zaradi lakote pa tudi zaradi žensk, ker so postale emancipirane. S svojo glavo razmišljajo, koliko otrok bodo imele.
Bomo že še videli.
Naši simboli so zanič. Naš TOTEM z bikovo gla-
<	. : i t < I i f < I I I t « I I t I nil t
vo stoji tu že vrsto let. Potrebno mu je vsaj roge odsekati, če že ne kar celega odstraniti.
Naše perjanice je potrebno prebarvati z drugačno barvo.
Modrovanje bi se nadaljevalo, da niso najbolj vroče rdeče glave skočile na prostor, kjer je gorel taborni ogenj, in divje začele vpiti: podrimo totem, razbijmo bikovo glavo, zažgimo zastavo, hočemo demokracijo biedoličnikov, dovolj nam je zatiranja. Histerija je zajela cel tabor. Vsi so hoteli demokracijo, med, mleko... Tistih nekaj indijancev, ki se niso pridružili navalu čustev in evforiji, so z demokratičnimi prijemi prisilili k molčanju. Ugotovili so pač, da je za vse indijanske težave kriva ta peščica okorelih in zadrtih indijancev. Končno pa jih ne bodo vzeli zraven v Združene države Amerike, to je v obljubljeno deželo.
Indijanski poglavar pa je razmišljal takole:
Ali ni bila Amerika odkrita že leta 1492? Pa saj tudi to ne more biti res, saj moji predniki tu, na tej zemlji živijo že našteto zim in pomladi.
Bledoličniki so prišli na mojo zemljo kasneje, sedaj pa mi pišejo zgodovino in krojijo usodo. »Nak«, vse kar mi ponujajo bledoličniki, pa tudi ne more biti v redu.
F. Ž.
ritni it n i i t ti I ul :	^ .i ft t 'f -