dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	št. 12/XVI11 december 1981
Leto se izteka
Samo še nekaj dni je pred nami in zopet bomo ocenjevali prehojeno pot. Leto 1981 je bilo leto polno sprememb, ki so se dogajale iz dneva v dan. Poslovne odločitve, katere smo teamsko kreirali, so bile nemalokrat brez osnovnih ekonomskih zakonitosti. Svetovna gospodarska kriza nas je tako prizadela, da tudi z največjim prizadevanjem in znanjem nismo bili kos uresničevanju postavljenih ciljev. Res je, da nimamo kaj očitati poslovnim uspehom, toda ti bi bili občutno boljši, če bi bili pravočasno oskrbljeni z zadostnimi količinami kvalitetnih surovin. Pomanjkanje teh in ostalih materialov je povzročalo določene zastoje, nenehno spreminjanje organizacije dela ter izrednih naporov zlasti strokovnih služb, katerim so poverjena dela in naloge vodenja ter organiziranja proizvodnega procesa. Kljub težkim razmeram se moramo za dosežene uspehe zahvaliti vsem delavcem, ki so se z razumevanjem prilagajali menjajoči se situaciji.
Ce v strokovnem teamu in med delavci ne bi bilo toliko zavzetosti, bi bili rezultati zagotovo takšni, kot so pri mnogih, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali celo z izgubo. Tudi v bodoče, zlasti naslednji dve leti, se nam ne obeta nič dobrega. Še in še bo potrebno povečati izvoz na konvertibil-
no področje. V tujini so seznanjeni z našo situacijo, zato tudi pritiskajo na znižanje cen, kar vpliva na dohodek, če se pa ta zmanjšuje, so posledice znane. Naši politiki bijejo boj za trdne in trajne projekcije, ki bi bile osnova za planiranje. Mislim, da je skrajni čas, da si nalijemo čistega vina, da se bo vedelo, kdo pije in kdo plača.
Naši delovni ljudje se ne ustrašijo težav, le kot samoupravi j alci hočejo in morajo vedeti, kdo in kaj mora vsak postoriti, da pridemo iz te zagate. Naj bo jabolko še tako kislo — sami smo ga pridelali in le sami moremo izboljšati sorto. Mi v naši delovni organizaciji smo pripravljeni prevzeti svoj delež. Ne izogibamo se obveznostim, vedno smo napravili več in bolje in tudi v bodoče bo tako. Hočemo le, da bi bilo to breme enakomerno porazdeljeno. Samo složni in enotni bomo kos problemom, katere iz dneva v dan bolj občutimo.
Naši delovni ljudje se ne izogibajo dela, kot se to dogaja v nekaterih drugih deželah. Želimo samo, da smo preskrbljeni z materiali, ki so osnova za delo. Visoka priznanja tako domačih kot tudi tujih kupcev samo potrjujejo, da je naše strokovno znanje na nivoju, ki je enak tistemu v najrazvitejših državah. Na tujih trgih dosega mo cene, ki niso nižje od svetovnih. Tudi produktivnost in
organizacija dela je vzorna. Pogoji dela ter sredstva za delo ustrezajo današnji stopnji razvoja. Vse to smo naredili delovni ljudje »Dekorativne«. Vemo, da tudi v bodoče lahko še marsikaj storimo, izboljšamo na vseh področjih. Zato so naše želje za leto 1982 z ozirom na situacijo skromne. Želimo, da bi bili čimbolj zdravi. Želimo delati, toda pod normalnimi pogoji. Želimo takšnih projekcij, ki bodo zagotavljale delovni organizaciji socialno varnost. Na kratko povedano, želimo red in disciplino na vseh nivojih, tako političnih kot gospodarskih.
In kaj ne želimo Nočemo, da bi se ponavljalo protekcio-naštvo. Nočemo, da bi se sredstva delovne organizacije, ki
V letošnjem letu smo v času od januarja do novembra prodali naših izdelkov v vrednosti 1,402,024.000 din oziroma 6,723.891 t. m dekorativnih tkanin, medtem ko smo v istem obdobju proizvedli 6,652.517 t. m dekorativnih tkanin. Večji fizični obseg prodaje lahko pripišemo prodaji blaga iz zaloge iz leta 1980.
Močan trend v prodaji je odraz konjunkturnega povpraševanja pohištvene industrije na domačem trgu kot tudi manjšega obsega proizvodnje zaradi težav pri preskrbi z osnovnimi surovinami.
Pomanjkanje s surovinami pa je v letu 1981 pustilo predvsem posledice pri našem izvozu na konvertibilno področje. Neredna preskrba s surovinami, na katero smo naleteli že spomladi 1981, je povzročila izpad že planiranega izvoza predvsem na tržišča Avstralije, Zahodne Nemčije, Švedske in Finske in ga do konca leta nikakor ne bomo mogli nadomestiti.
Ko stopamo z našimi planskimi in operativnimi načrti v novo poslovno leto, lahko ugotovimo, da je naš proizvodni asortiment — kolekcija 82 — zelo kvaliteten. Na letošnjem
dobro in gospodarno posluje, prelivala v tako imenovane »prioritete«. Priznamo prednosti prehrani, energetiki, zdravstvu in prometu. Ne moremo pa priznati nekaterih gigantov, ki so večno v izgubah, niso pa življenjskega pomena.
Naša želja je tudi, da v letu 1982 s samoupravnim sporazumevanjem /napredujemo na področju dohodkovnih odnosov tako z dobavitelji kakor porabniki naših tkanin. Samo na tak način si lahko zamišljamo našo nadaljnjo pot in socialno varnost.
Vsem dekorativnem in njihovim svojcem želim uspešno 1982. leto.
Vaš generalni direktor Janez NEBEC
sejmu pohištva v Beogradu smo dobili za prikazano kolekcijo najvišje priznanje — zlati ključ. Tudi mnenja naših poslovnih partnerjev na Danskem, Švedskem in Finskem so bila izredno pohvalna glede nove kolekcije.
V letu 1982 nameravamo predvsem močno povečati naš izvoz na konvertibilno področje, to je npr. kar 1 mio t. m, na klirinško področje (to je predvsem izvoz v SZ) pa naj bi izvozili 500.000 t. m.
Tako velika obveza za izvršitev zahtevnih nalog pa bo predvsem odvisna od normalne preskrbe s surovinami. Ključni problem bo dohodkovno oz. devizno povezovanje z našimi dobavitelji, ker v primeru, da jim ne bomo mogli odstopiti zadostnih deviznih sredstev, tudi ne bomo prejeli naročenih surovin v zadostnih količinah.
Prodajna služba vidi v letu 1982 kot eno svojih prioritetnih nalog razviti z našimi kupci dohodkovne odnose (v deviznem poslovanju), ker samo tako bomo omogočili nemoteno poslovanje celotnega kolektiva.
Mitja Kus
•k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-k-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-k-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-k-k-K-K-K-K-KI
Vsem delavkam in delavcem DEKORATIVNE želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1982
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije DO DEKORATIVNA

Prodaja v letu 1981
Štirideset let naše armade
Rojstvo naše armade se je pravzaprav začelo julija 1941, ko je KPJ pozvala ljudstvo k oboroženi vstaji proti okupatorju. 7. julija 1941 so v Beli crkVi v Srbiji odjeknili prvi streli. Ta dan so hoteli žandar-ji ujeti narodnega heroja Žiki-co Jovanoviča, ki je pozval ljudstvo k vstaji. Nanj so naperili cevi pušk, -toda heroj je bil hitrejši. S pištolo je ustrelil dva žandarja. Streli ‘so odjeknili kot grom, ki se je širil preko hribovite Šumadije in pozival ljudstvo k vstaji. V začetku je bil to boj za orožje. Goloroki partizani so si priborili orožje žandarjev, nedioev-eev, domobrancev, ustašev in fašistov. Iz oboroženih borcev so nastali partizanski odredi. Prve partizanske enote so obrnile cevi na okupatorjeve garnizije v mestih.
Črnogorci so v nekaj dneh osvobodili skoraj vso Črno goro. V začetku septembra so partizanski odredi v Srbiji osvobodili Užioe in Čačak,
Že končujemo staro leto in načrtujemo delo v prihodnjem letu. V sedanjih, za gospodarstvo težkih stabilizacijskih časih je načrtovanje proizvodnje in poslovanja še veliko bolj pomembno. Zastavljeni cilji in rezultati so tako tesno povezani, da vsako odstopanje lahko hitro poruši naše doslej še vedno zelo gospodarno poslovanje.
Moj namen je v tem sestavku opisati plan proizvodnje za leto 1982 ter potrebne dejavnike, da se bo proizvodnja odvijala nemoteno.
Delovni koledar za leto 1982 kaže, da bomo v proizvodnji delali 253 delovnih dni. Kolektivni letni dopust bomo imeli v dneh od 19. julija do 6. avgusta, ostale dneve letnega dopusta pa bomo koristili med letom, tako da v proizvodnji tega ne bo čutiti. Delali bomo 16 delovnih sobot, od teh bo sobota, 13. marca, solidarnostna. Redno vzdrževanje klima naprav, kotlov ter ostalih strojev in naprav, ki sicer tečejo neprekinjeno v treh izmenah, bodo odgovorne službe opravile lahko v dneh od 24. do 27.
Užičko Požego, Ložnico, Ljubo-vijo, Bajin-o Bašto, Gornji Mila-novac im veliko drugih mest. Tako je nastalo osvobojeno ozemlje, imenovano Partizanska republika. Njeno središče so bile Užice. V Užicah se je takrat nastanil glavni štab NOV in POJ s tovarišem Titom. Partizansko republiko je takrat varovalo 25.000 partizanov.
Okupator ni čakal križem rok. Nad ljudstvom je izvajal represalije. Partizansko republiko je napadlo nekaj stotisoč vojakov. V najtežjih bojih so partizane zahrbtno napadli Mi-hajlovičevi četniki, ki so bili skupaj s partizani na osvobojenem ozemlju.
Sovražnikova premoč je bila prehuda in tovariš Tito je ukazal umik proti Sandžaku. Partizani so odšli preko Zlati-bora in Nove Varoši. V Rudu so se srečali s črnogorskimi partizani, ki so prišli iz Plevi ja. Takrat je tovariš Tito ustanovil Prvo proletarsko brigado,
aprila, v času kolektivnega letnega dopusta ter ob koncu leta —■ t. j. v terminih, ko bo proizvodnja stala.
V proizvodnji bo režim dela podoben letošnjemu. V osnovnih oddelkih, kjer proizvajamo tkanine, bomo obratovali v treh izmenah (v visoko-produktivni Gtinne tkalnici) redno v dveh, občasno pa v treh izmenah v ploski tkalnici.
ponos bodoče jugoslovanske vojske. Za komandanta je bil postavljen Koča Popovič, za komisarja pa Filip Kljajič-Fiča.
V vasi Gaočani so proletarce pričakali Italijani. Komaj nastala brigada se je spustila v boj. Proletarci so zmleli fašiste. Zajeli so 120 vojakov, nekaj minometalcev in težkih strojnic, veliko pušk in drugega orožja ter streliva. Ta ognjeni krst je vlil borcem še več vere v zmago. Z ujetimi Italijani so nadaljevali pohod skozi vzhodno Bosno.
Komandanti in komisarji pa so oboiroževali nove borce z zaplenjenim orožjem in ustanavljali iz prostovoljcev nove udarne bataljone. Iz teh enot je tovariš Tito ustanovil v Čajniču Drugo proletarsko brigado, nato Tretjo pri Plevlju, pa Četrto in Peto na Stjepan polju.
Do konca leta 1942 je nastalo še nekaj brigad in divizij. Ljudska vojska je takrat štela čez 150.000 borcev. Proti tej mladi vojski pa so takrat po-
Pletenina »naj bi« obratovala v dveh izmenah (oddelek Ra-schel pliš) oz. v eni izmeni (Ra-schel zankasta pletenina). V tem »naj bi« se skriva bojazen, da tako kot letos za pletilnioo ne bo vedno dovolj surovin iz razloga, ker bo v prvi polovici prihodnjega leta potrebno še vso surovino za zankasto pletenino uvoziti, za drugo polletje pa naj nam bi teksturiran nylon 6.6 dobavljala že domača tovarna Yulon. Tudi za pliš pletenino je večja verjetnost, da stroji ne bodo polno izkoriščeni, ker ta vrsta proizvodnje zahteva širši barvni asortiment malon česane preje in tekstu-
slali fašisti čez 680.000 svojih dobro oboroženih vojakov, pa tudi 170.000 ustašev, četnikov in domobrancev. Toda mladi proletarci, čeprav se jih po številu ni dalo primerjati s premočnim sovražnikom, so zmagovali in spet zmagovali in prenašali zastavo svobode iz kraja v kraj. Borili so se v vseh letnih časih, podnevi in ponoči v vseh krajih naše domovine. Konec leta 1943 je štela že 300 tisoč borcev. Spomladi leta 1945 pa je v borbah za končno osvoboditev sodelovalo že več kot 800.000 oboroženih vojakov nove jugoslovanske armade.
Tako je iz ene same brigade, rojene v majhnem mestecu Rudo pred 40 leti, zrasla naša ljudska armada. Močna kot granit, iz katerega je tudi spomenik v mestecu Rudo in na katerem piše:
»22. december 1941. leta. Na tem mestu je tovariš Tito, ko je ustvarjal temelje nove jugoslovanske armade, ustanovil Prvo proletarsko narodnoosvobodilno udarno brigado«.
In kakšna je naša armada? Moderna, čvrsta in predvsem ljudska.
Dušan Vidmar
riran poliester za temeljne osnove.
S takim načinom dela bi izdelali 7,120.000 t. m oz. 9 milijonov 765.000 kv. m. tkanin Razmerje količin posameznih tipov tkanin je: ploske tkanine	48	odst.
pliš tkanine	42	odst.
pliš pletenina	7	odst.
zankasta pletenina	3	odst.
Za to količino proizvedenih metrov potrebujemo 4,500.000 kilogramov surovin.
Razmerje vrst surovin: bombažna preja	12	odst.
stanična preja	51	odst.
sintetična preja	36	odst.
volnena preja	1	odst.
Nabaviti tako količino surovin v zelo širokem asortimentu različnih debelin in barv prav gotovo ni enostavno. Seveda je vse odvisno od politike izvoza v tekstilni industriji. Če bodo zopet	izvažale	tudi
predilnice, potem bodo domače tkalnice nezadostno oskrbovane, med njimi tudi naša, saj v lastni predilnici proizvedemo komaj 20 odst. potrebne preje.
Sicer ni moj namen pisati o nabavi in njeni problematiki, vendar je zadostna in redna oskrba s surovinami osnovni pogoj za dobro organizacijo dela v proizvodnji, za solidno izvrševanje in izpolnjevanje sprejetih naročil za domače in tuje kupce. Surovine morajo
Kako bomo delali v prihodnjem letu
biti tudi ustrezne kvalitete — tudi to je eden od pogojev za kvaliteto in produktivnost naših izdelkov in naprej za solidnost do kupcev.
Pa vendar po trenutni situaciji sodimo, da bodo težave, tako s količinami kot tudi dovolj kvalitetnimi surovinami. Zato se bomo morali bolj kot kdajkoli doslej potruditi, da bomo te surovine čim bolj racionalno in učinkovito vgradili v naše izdelke, da bomo delali bolj kvalitetno, da bomo tudi iz slabega materiala izdelali kvalitetne izdelke. Čeprav se to sliši malo nenavadno, se bomo morali truditi, da bo to postalo resnično. Material bomo morali bolje pripraviti za tkanje (kva-litetneje previjati, snovati oz. dodatno previjati), proces tkanja več kontrolirati, napake v tkanini odklanjati — popravljati strokovno in kvalitetno, tkanine — predvsem pliše pa obdelati tako, da bo končen iz-gled čim lepši in uporabnost tkanine na primernem kvalitetnem nivoju.
Zato je za vse pripravljalne in dodelavne faze v tehnološkem procesu težko dati prognozo, kako bomo delali. Obseg delovnih ur načrtujemo na ravni letošnjega, verjetno pa bodo nihanja.
Ob vseh problemih pa bomo morali proizvesti večje količine za konvertibilni trg, ki
je zahtevnejši v pogledu kvalitete, rokov, pestrosti. Vsaj 15 odstotkov proizvodnje namreč moramo izvoziti na zahodna tržišča, 7 odst. pa v ZSSR, ki tudi postaja iz dneva v dan bolj zahtevna.
Poleg potrebne preje bomo potrebovali za načrtovano proizvodnjo še precejšnje količine barvil in kemikalij, saj povečujemo proizvodnjo surovo tkanih plišev — v programu je kar 1/3 proizvodnje pliš tkalnice predvidene za kosovno — kontinuirano barvanje. Ker so vsa barvila in večina kemikalij za to proizvodnjo iz uvoza, lahko tudi tu pričakujemo določene težave. Da bomo vso izdelano proizvodnjo primerno embalirali, nam plan embalaže pokaže kar 27 milijonov po-
trebnih sredstev. Čeprav doslej nismo govorili o vrednostnih veličinah, jih posredujemo pri embalaži. Zneski za materialne stroške, med katere sodi tudi embalaža, močno naraščajo in ne bo odveč, če ob razmišljanju »kako bomo delali v prihodnje« sklenemo tudi, da bomo bolj šitedili z vsemi vrstami materiala, od surovin, pomožnih sredstev za barvanje, rezervnimi deli, pisarniškim in embalirnim materialom. Vsak prihranek s tega področja predstavlja ob izredno visokih cenah večje učinke.
Enako velja za izgube, ki jih imamo zaradi slabe kvalitete. Te se že nekaj let sučejo okrog 2 odst. od bruto vrednosti proizvodnje. Ker pa rastejo cene našim izdelkom, so
te izgube iz leta v leto večje in so za prihodnje leto predvidene že v višini 40 milijonov dinarjev.
Če jih uspemo zmanjšati samo za eno desetino, je to že 4 milijone dinarjev. In kje lahko lažje prihranimo kot pri »spoštljivem« ravnanju vsakega tkanega centimetra blaga? Tako lahko včasih odrežemo nekaj cm več ob zaključevanju kosa in vendar je vsak cm naših tkanin vreden že skoraj 3 dinarje.
Za omiljen je predvidenih težav v prihodnjem letu pa ni zanemarljivo omeniti tudi naš odnos do koristno izrabljenega delovnega časa. Sleherni v delovni organizaciji naj se zaveda, da je plačan za 7,5 delovne ure, da vsaka zamuda, predčasen odhod oz. zapuščanje delovnega mesta veča stroške vsakega našega metra. Kako bomo uresničili zgoraj opisane cilje in premagovali težave, če niti te zavesti nimamo, da bi ves delovni čas res koristno izrabili. Disciplina, red in delovna zavest so kot črka A v abecedi, začetni in osnovni pogoj za uspešno delo in življenje vsake delovne organizacije. To pa je edino odvisno od nas samih in če kje, imamo pri tem vse možnosti, da v prihodnjem letu delamo drugače kot doslej.
Marjana Gregorčič
Napake surovih tkanin lahko tudi popravljamo...
Za kratek opis dela pri popravljanju naših tkanin sem se odločila zaradi spoznanja, da delavci, ki delajo na drugih fazah in dela svojih sodelavcev ne poznajo, pogosto napačno sodijo o zahtevnosti oziroma nezahtevnosti del.
Pri prevzemu surovega blaga se ugotovijo na prevzemalni mizi napake, ki so nastale v tkalnici zaradi slabe kvalitete materiala iali pri tkanju. Kontrolor pri prevzemu mora takoj obvestiti odgovorno osebo o napakah, ki se dajo odpraviti ali zmanjšati. Prevzeto blago se odloži na mesto, odkoder ga raznašale! potem razdelijo med popra vij alke. Kvaliteta surovega blaga je zelo različna. Pri istem artiklu in iz istega stroja so v vsakem kosu drugačne napake: ločimo jih po vrstah, dolžini in pogostosti. Večkrat je slab material kriv slabe kvalitete: neenakomerna preja, spotegnjena preja, vozli, zadebe-line.
Pri vzorcih je prisoten tehnolog iz priprave dela in inštruktor iz šivalnice. Ugotovi se
vrsta in pogostost napak, ki so v prvih kosih. Izdela se tehnološki predpis za popravljanje.
Najbolj obsežna skupina so artikli, ki se popravljajo. Popravljamo vozle, tanke niti, za-debeline, zrahljane ali zategnjene niti, zatrgane votke, manjkajoče votke, spotegnjene niti, zanke, mreže, osnovne pretrge in drugo. Izvlečemo vse tuje primesi, kot so: rastlinski ostanki, torice, neprebarvana vlakna, naletke, prisuke in sploh vse, kar moti izgled tkanine. Napake v tkaninah so zelo različne. Včasih se enaka napaka v različnih artiklih popravlja po dogovoru z inštruktorjem ali izmenskim.
Imamo nekaj artiklov, kjer imamo popravljanje in pregled na popravljalnih mizah. Te artikle sicer popravljamo, vendar vodimo to kot pregled, ker je večina kosov lepih.
Pri pliš tkaninah popravljamo le nekaj artiklov, večino pa samo pregledujemo na pregledovalnik strojih, kjer odpravimo napake. Tudi pri ploskih tkaninah imamo nekaj artik-
lov, pri katerih napake popravimo pri pregledovanju.
Pri nekaterih pliš artiklih ni potrebno, da se kosi pregledujejo, zato jih že na prevzemu pripravimo za nadaljnjo obdelavo v apreturi.
Na kvaliteto popravljanja ima velik vpliv popravljalkina vestnost, natančnost in spretnost. Napaka, ki ni lepo popravljena in moti videz tkanine, se bonificira, če pa ostane napaka nepopravljena, se mora popraviti naknadno, kar je včasih že prepozno. Nekatere tkalske napake pa se vseeno ne morejo popraviti tako, da bi ostale neopažene, zato se kljub popravljanju označijo — bonificirajo.
Za popravljanje potrebujemo ročni pribor: škarje, kvalitetno pinceto, razne vrste šivank in pikerico. Popravi j alka mora imeti ustrezno prejo iste barve in številke. Paziti moramo, da je tudi ista partija.
Popravljeno blago se pregleda na pregledovalni mizi, kjer se slabo popravljena ali nepopravljena mesta dobro vi-
dijo. Če je v kosu več takih napak, se vrne popravi j alki, posamezne napake pa popravi pregledovalka ali pa pokliče popravljalko k pregledovalne-mu stroju, kjer popravi napako. Ko je blago pregledano, se sortira za nadaljnjo obdelavo.
Adjustiranje gotovega blaga je obenem končna kontrola blaga pred uskladiščenjem. Pri adjustiranju se napake bonificirajo. Če je teh napak preveč (po JUS-standardu je na 6 m dolžine dopustna 1 B), potem se določi odst. popusta. Popust gre v breme oddelka, kjer je napaka nastala. Če je blago slabo popravljeno, je popust na popravljalnico. Nepopravljenih napak ne smemo bonificirati, ampak jih moramo popraviti v adjustirnici (če jih je več, se kos vrne).
Normative pri ročnem popravljanju postavljamo izkustveno statistično, pri tem pa zaradi različnih ročnih spretnosti in raznovrstnih napak nihajo v večjih območjih kot pri strojnem delu.
Marica Grabner
Volitve v letu 1982
Vsake štiri oziroma dve leti potekajo tudi v naših TOZD in DSSS volitve delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Lj ubij a na- Si š k a in volitve delegatov v skupščine SIS družbenih dejavnosti oziroma v organe upravljanja. Leto 1982, v katerega bomo kmalu stopili, je tudi 'leto volitev. Ker volitve niso tako pogoste, čas pa nam neusmiljeno briše spomin, je prav, če v tem članku osvetlimo, kakšen je postopek volitev.
V spominu imamo najbrž vsi, da postopek volitev ni enostaven, medtem ko se posamez-
nim se določi dan volitev in tudi dan, od katerega začno teči roki za izvedbo posameznih volilnih opravil. DS imenuje tudi volilno komisijo, ki jio sestavljajo predsednik, tajnik in en član, vsak od imenovanih pa ima svojega namestnika. Volilna komisija opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravo volitev, ugotavlja, ali je kandidatna lista sestavljena v skladu z zakonom, imenuje volilne odbore in nadzoruje njihovo delo, ugotavlja in razglaša izid volitev ter poroča o njih DS. Ena od pristojnosti volilne

nih dejanj, ki so potrebna, da se približamo cilju, torej izvolitvi predlaganih kandidatov, le težko ali sploh ne spominjamo.
Brtavni viri, ki urejajo postopek volitev, so Zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah dela (Ur. list SRS št. 23/ 77), Zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS št. 24/77) ter statuti TOZD in DSSS.
Postopek volitev lahko razdelimo v dve fazi, in sicer na kandidacijski postopek in volitve.
Bistvo kandidacijskega postopka je določitev kandidatne liste. Kandidacijske konference se sklicujejo po posameznih delih delovnega procesa, in sicer na pobudo osnovne organizacije sindikata, tj. najmanj 15 dni pred dnevom valitev. Kandidacijsko konferenco sestavljajo vsi delavci iz posameznega dela delovnega procesa in na njej določijo najmanj toliko kandidatov, kolikor naj bi jih bilo izvoljenih. Predlog kandidatne liste pripravi osnovna organizacija sindikata.
Vsak od predlaganih kandidatov mora dati pismeni pristanek na svojo kandidaturo.
Postopek valitev pa se pravzaprav začne s sklepom DS TOZD oziroma DSSS, s kate-
komisije je torej tudi ta, da imenuje volilne odbore. Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana, vsak od njih pa ima tudi svojega namestnika. Volilni odbor se postavi za vsako volišče, njegova naloga pa je, da skrbi za pravilnost in tajnost volitev na samem volišču.
Kandidati se na kandidatni listi pišejo po abecednem redu, posebej za vsak del delovnega procesa. Kandidatno listo se pošlje volilni komisiji TOZD oz. DSSS najkasneje 10 dni pred dnevom glasovanja. Kandidatni listi je treba priložiti tudi zapisnik o poteku kandidacijske konference in zapisnik o delu sindikata pri pripravi kandidatne liste. Če eliminiramo možnost, da so pri sestavi kandidatne liste kakšne nepravilnosti, razglasi volilna komisija kandidatno listo skupaj s svojo ugotovitvijo, da je lista v skladu z zakonom, in to najmanj 5 dni pred dnevom valitev.
Samo glasovanje se opravlja na voliščih. Na glasovnicah so navedena imena vseh kandidatov po posameznih delih delovnega procesa, na enak način, kot so bili kandidati navedeni v kandidatni listi. Možno je, da je lista odprta ali zaprta. Če je lista odprta, se glasuje tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom tistih kandidatov,
za katere se želi glasovati. Namreč, če je lista odprta, je predlaganih večje število kandidatov, kot pa jih je potrebno izvoliti. V takem primeru je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število glasov.
V primeru zaprte liste se glasuje tako, da se obroži besede na glasovnici »glasujem za« ali pa »glasujem proti«, pri čemer se lahko prečrta posamezne kandidate. Zaprta lista namreč pomeni, da je število kandidatov na glasovnici istovetno s številom delegatov, ki naj bi bili izvoljeni. Volilni odbor mora napisati zapisnik o samem poteku dogodkov na volišču in ugotoviti izid glasovanja na volišču. Potem ko so končane volitve na vseh voliščih in ko volilna komisija dobi poročila z vseh volišč, ugotovi izid glasovanja. Poročilo o izidu volitev poda DS TOZD oziroma DSSS. Opisana pot pa je možna samo v primeru, če volilna komisija rna nobenem od volišč ni ugotovila kakšne nepravilno-
sti. Če se taka nepravilnost ugotovi, se morajo volitve ponovno opraviti na tistem volišču, kjer je bila nepravilnost ugotovljena. S tem ko volilna komisija poda svoje poročilo DS, so volitve končane.
Opisan potek volitev, ne glede nia to, da j,e podan v precej skrajšani obliki, nam ne osvetli vsega truda, ki ga morajo nekateri vložiti v to, da volitve potekajo v redu. Sklicevanje sej, pisanje sklepov, priprava glasovnic, ugotavljanje izida glasovanja, predstavlja le nekaj tega dela. Veliko napora predstavlja pravilna izbira kandidatov, pri čemer bi morali na kandidacijskih konferencah s konstruktivnimi predlogi sodelovati vsi udeleženci konference, kajti ni vseeno, kdo bo posredoval in zastopal naša stališča na sejah skupščin in organov upravljanja. Volitve se torej bližajo, prav bi bilo, če bi o slednjem vsi razmislili.
Nada Jamnik



A
/
/ I
t II
P
Z


0
********
Prav gotovo je bilo pričakovanje novega leta 1972 za vse naše delavce nepozabno doživetje. Silvestrski večer je z nami preživel tovariš Tito in nam zaželel srečno novo leto.
Proizvodno delo — sestavni del usmerjenega izobraževanja
Uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju terja od organizacij združenega dela med drugim tudi organiziranje in izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse.
Za uresničitev takšnega izobraževanja, kot ga potrebuje naša družba za svoj razvoj, je potrebno izvesti vrsto vsebinskih in organizacijskih sprememb v izobraževalnem sistemu. Taka sprememba, ki pomeni konkretno povezanost izobraževanja z delom in uveljavljanje načela, da je usmerjeno izobraževanje izobraževanje za delo in samoupravljanje, je uvajanje usposabljanja z delom in na delu kot obvezne sestavine vzgojnoizobraževalnega dela po vseh programih za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe. Usposabljanje z delom in na delu pa se izvaja kot proizvodno delo oz. delovna praksa.
Obseg proizvodnega dela oziroma delovne prakse in navodila za organizacijo tega dela določijo uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti z vzgojnoizobraževal-nimi programi. Pri tem morajo upoštevati obseg proizvodnega dela oz. delovne prakse, ki ga določa skupna vzgojnoizobra-ževalna osnova za prvi dve leti izobraževanja. V okviru skupne vzgojnoizobraževalne osnove bodo učenci opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso v 1. in 2. letniku strnjeno, to je v desetih delovnih dneh 80 ur, in sicer:
—	učenci prvega letnika bodo praviloma opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso v drugem polletju šolskega leta tako, da bodo v devetih ciklusih lahko opravili obveznost vsi učenci;
—	učenci drugega letnika bodo praviloma opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso v prvem polletju šolskega leta.
Proizvodno delo oziroma delovna praksa je programirana skladno z izbrano učenčevo usmeritvijo ter usmeritvenim učnim načrtom predmeta osnove tehnike in proizvodnje. Izvajalo se bo v neposrednem proizvodnem procesu tako, da bodo učenci vključeni neposredno v delo in naloge proizvodnega oziroma delovnega procesa.
Učenci matematično-naravo-slovne, družboslovne, pedagoške in kulturološke usme-
ritve bodo v prvem letniku opravljali proizvodno delo neposredno v delovnem procesu materialne proizvodnje. S programi teh usmeritev bo opredeljeno, na podlagi katerih usmeritvenih učnih načrtov predmeta osnove tehnike in proizvodnje se bo izvajal pouk osnov tehnike in proizvodnje v teh usmeritvah (npr. na podlagi usmeritvenih učnih načrtov v kovinsko-predelovalni, metalurški, elektro, gradbeni, lesarski, agroživilski, gozdarski, tekstilni, kemijski, usnjarski ipd. usmeritvi). V skladu s to opredelitvijo bo potrebno izbrati ustrezne organizacije združenega dela, v katerih se bo za te usmeritve izvajalo proizvodno delo.
Proizvodno delo oz. delovno prakso v drugem in naslednjih letnikih bodo učenci praviloma vseh usmeritev opravljali na področju del, za katere se bodo izobraževali. Učencem moramo omogočiti izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse na tistih področjih dela, za katere se učenci po posameznem programu izobražujejo.
V prvem letniku bo proizvodno delo oz. delovna praksa praviloma v funkciji usmeritve, v drugem in naslednjih letnikih pa v funkcijski smeri.
Za izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse je potrebno iz tehnološkega procesa izbrati tista dela in opravila, ki jih bodo učenci glede na psihofizične sposobnosti in zakonska določila lahko opravljali in jim bodo hkrati omogočili spoznavati tehnološki proces v širših družbenoekonomskih vidikih.
Učenci bodo pri proizvodnem delu spoznali tehnološki proces in organizacijo dela v določeni panogi tako, da bodo v času celotnega izobraževanja v srednjem izobraževanju spoznali tehnološki proces v celoti. V prvem letniku zato zanje izberemo samo dela in naloge, ki predstavljajo del tehnološkega procesa in sicer taka, ki učencem ob neposrednem opravljanju dela omogočajo vsebinsko zasnovo s predmetom osnove tehnike in proizvodnje, spoznavanje tehničnih in tehnoloških osnov proizvodnega oziroma delovnega procesa ter samoupravne organiziranosti organizacije združenega dela. Za naslednje letnike pa se dela in naloge izbirajo tako, da omogočajo širjenje spoznanj iz prvega letnika in razvijanje
zmožnosti za vse bolj samostojno opravljanje del in nalog v izbrani smeri.
Proizvodno delo oziroma delovna praksa mora biti organizirana tako, da bodo udeleženci izobraževanja z opravljanjem dela neposredno v delovnem procesu s svojim delom ter rezultati tega dela lahko prispevali k dohodku temeljne organizacije ali delovne skupnosti. To izhodišče utemeljuje načelo, da zagotavljajo prostorske, materialne, kadrovske in druge pogoje za neposredno izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse organizacije združenega dela.
V okviru teh pogojev so zlasti:
A)	neposredni materialni pogoji za organizacijo in izvajanje delovnega procesa (delovni prostori, delovna sredstva, predmeti dela, sredstva osebne zaščite pri delu ter druga sredstva varstva pri delu)
B)	z zakonom določene minimalne pravice udeležencem izobraževanja:
—• varstvo pri delu v skladu s posebnimi predpisi,
—	zavarovanje za primer nesreče pri delu,
—	nagrade udeležencem izobraževanja v skladu z njihovim prispevkom k dohodku temeljne organizacije,
—	prehrano za učence.
Na kratko bi prikazal, katere naloge morajo opraviti organizacije združenega dela, v katerih se bo izvajalo proizvodno delo oziroma delovna praksa.
1.	Zagotovitev kadrovskih pogojev
—- izbor strokovnih delavcev,
—	njihovo imenovanje,
—	zagotoviti imenovanim udeležbo na seminarju;
2.	Določitev tipičnih (primernih) del in nalog za izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse;
3.	Uskladitev samoupravnih aktov OZD z zakoni;
4.	Sprejem samoupravnega sporazuma o opravljanju proizvodnega dela oz. delovne prakse;
5.	Sklenitev pogodbe z vzgoj-no-izobraževalnimi organizacijami o opravljanju proizvodnega dela oz. delovne prakse;
6.	Zagotovitev materialnih pogojev;
7.	Zagotovitev toplega obroka ;
8.	Zavarovanje za primer nesreče pri delu;
9.	Sprejem učencev in ureditev njihove evidence;
10.	Izvedba uvajalnega seminarja za učence
—	zgodovina razvoja OZD,
—	organiziranost in dejavnost OZD,
—	razvoj in delovanje samoupravljanja v OZD,
—	družbenopolitične organizacije v OZD,
—	varstvo pri delu,
—	požarna varnost,
—	namen in cilj proizvodnega dela oz. delovne prakse,
—	organizacija in izvedba proizvodnega dela oz. delovne prakse;
11.	Seznanitev udeležencev izobraževanja s konkretno delovno nalogo;
12.	Seznanitev s konkretnimi nevarnostmi ter osebnimi zaščitnimi sredstvi;
13.	Spremljanje izvajanja in vrednotenj a dela;
14.	Obračun in izplačilo nagrad učencem;
15.	Obveščanje izobraževalnih organizacij o poteku in rezultatih proizvodnega dela oz. delovne prakse.
Milan Kočar
Namensko varčevanje za rešitev stanovanjskega problema
Osnovni pogoj za rešitev stanovanjskega vprašanja je dolgoročno načrtovanje rešitve lastnega stanovanjskega problema. Mnogi mladi ljudje o tem sploh ne razmišljajo. Ko pa nastopi čas, ko si ustvarjajo družino, se nenadoma pojavi vprašanje: Kako rešiti stanovanjski problem? Mnogi se pojavijo v kadrovski službi, češ tu sem, pa me rešite! Ti se ne zavedajo, da delovna organizacija nima prostih stanovanj in da veljajo določena merila za dodelitev stanovanj. V bodoče bo položaj še težji in ni misliti, da bi kdaj imeli toliko stanovanj, da bi ga posamezniku dodelili v nekaj dneh.
Osnovni pogoj za nakup stanovanja je lastni delež, ki je obvezen tudi pri dodelitvi družbenega stanovanja. Do lastnega deleža najlaže pridemo z namenskim varčevanjem. V Ljubljanski banki velja od oktobra 1981 nov Pravilnik o stanovanjskih posojilih občanom, iz katerega povzemamo nekatera pomembna določila.
Banka daje posojila po tem pravilniku za:
—• pridobitev, nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš od proizvajalcev stanovanj ali organizacij, pooblaščenih za te posle ali od komunalnih oziroma drugih organizacij, ki zagotavljajo nove nadomestne stanovanjske enote pri pridobivanju in urejanju gradbenih zemljišč;
gradbenih konstrukcij, elementov, instalacij, sanitarne opreme, ali izvedbo kvalitetnejših toplotnih izolacij oziroma racionalnejšega sistema ogrevanja, povečanje stanovanjskih površin oziroma stanovanjskih prostorov, brez stanovanjske opreme;
—	pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih;
—	plačilo odškodnine ob pridobitvi stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše od pooblaščene organizacije;
—	plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše;
—• nakup starih stanovanjskih enot od fizičnih oseb pod pogojem, da prodajalec obvezno porabi kupnino, dobljeno iz posojila in namensko privarčevanih sredstev kupca, le za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot prek banke.
Vsota vseh posojil občana za stanovanjsko enoto pri bankah, stanovanjskih skupnostih in družbenopravnih osebah lahko znaša pri:
—	blokovni zadružni graditvi in nakupu etažnega stanovanja 80 odstotkov;
—	zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov;
•—■ graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov;
—	prenovi 80 odstotkov
—■ nakup družbenih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, od stanovanjskih skupnosti, kadar kupujejo ta stanovanja mlade družine, ki stanujejo v njih;
—	graditev stanovanjskih hiš;
—	prenovo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki obsega uvedbo, obnovo ali zamenjavo
od predračunske vrednosti oziroma končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 kv. metrov.
Najdaljša doba vračanja je:
—	za posojila na podlagi namenskega varčevanja 20 let;
—	za posojila na podlagi vezave dinarskih sredstev ali
dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz 15 let;
— za posojila za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju 5 let.
Občan dobi posojilo, če namensko varčuje najmanj dve leti.
V ta namen sklene z banko pogodbo o varčevanju, v kateri določita predvsem višino
privarčevanih sredstev in varčevalno dobo.
Občan lahko namensko varčuje:
— z enkratnim pologom;
—z rednimi mesečnimi pologi.
Občan, ki namensko varčuje dinarska sredstva, dobi po končani varčevalni dobi posojilo in vrača posojilo po naslednji lestvici:
Varčevalna doba	Posojilo izraženo z odstotkom od pnivarč. zneska (brez obresti)		Doba vračanja posojila za izračun meseč, anuitete prvih petih let	Dejanska doba vračanja posojila	
let	z rednimi mesečnimi pologi	z enkratnim	. . pologom		let	mesecev
2	140	180	12	11	
3	190	230	14	12	6
4	240	290	16	14	—
5	300	360	18	15	5
6	400	470	20	16	9
7	450	530	22	18	1
8	500	600	23	18	9
9	550	700	24	19	2
10 in več	600	800	25	20	—
Občan vrača posojilo v me-			ta poveča za	12,5 odstotka, po	
sečnih anuitetah, ki		so prvih	desetih letih	pa še za 12,5 od-	
pet let odplačevanja		nižje, po	statika prve mesečne anuitete.		
petih letih se mesečna anuite-	Vladimir Kočevar
Volilna konferenca OOZK TOZD »Predilnica« Laško
Izteklo se je obdobje v OOZK, po katerem komunisti pregledamo svoje delo ter na podlagi ocen sprejmemo nov program dela za naslednje mandatno obdobje. Na konferenci, v referatu in razpravah je bilo ugotovljeno, da je premalo kritičnosti in ocen posameznikov v organizaciji. Zmanjkuje nam poguma, ko moramo obravnavati določeno osebo. Tako je bilo na seji poudarjeno, da bi morala biti ZK politično, idejno in akcijsko enotna organizacija. Poudarjeno je, da smo politično sicer enotni, idejno slabi, akcijsko pa najslabši. Vzrok slabe akcijske enotnosti je treba iskati v slabi idejni enotnosti. Tudi komunisti premalo razpravljamo v OO o vprašanjih življenjskega pomena. Do posameznih vprašanj se vsi ne izjasnjuje-mo, tako se dogaja, da smo tudi glede najbolj vitalnih zadev neučinkoviti.
Ocenjeno je, da je politično delo v TOZD dobro, posebej če gledamo gospodarske uspehe TOZD. V razpravi pa je bilo izrečeno mnenje, da je premalo političnega dela glede na tisto, ki so ga člani ZK vlagali v času sanacije TOZD.
Veliko je bilo razprav o preskrbi s surovinami TOZD. Glede na nestalnost dobav surovin v zadnjih štirih mesecih lahko pričakujemo, da se to tudi v prvih mesecih leta 1982 ne bo bistveno spremenilo. Izvozne obveznosti naših dobaviteljev bodo tudi v letu 1982 verjetno zelo visoke. Zato bomo morali biti v proizvodnji še bolj fleksibilni in prilagodljivi.
Dosedanjemu sekretarju tov. Jelki Kunej in sekretariatu OOZK TOZD je bila izrečena zahvala za vloženo delo in trud.
Izvoljen je nov sekretariat. Za sekretarja je bil izvoljen tov. Jože Kačur, za namestnika pa tov. Edvard Cepuš.
Božo Sola
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta se najlepše zahvaljujem delovni organizaciji za podarjeni denar namesto venca, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje.
Cilka Dravec
RAZSTAVA IZDELKOV CICIBANOV VVO KOSEZE
17. in 18. novembra 1981 so nam cicibani VVO Koseze pripravili razstavo izdelkov, ki so jih naredili v zadnjem času. Nekaj utrinkov z razstave je še enkrat pred vami.
Problem
\z • j »vi •!
počitniških
prikolic
Ob koncu dopustniške sezone imamo stalne probleme z ureditvijo, pospravljanjem in odvozom prikolic na zato določene parkirne prostore. Zadnja leta imamo prikolice samo v avtokampih Stella Maris in Medulin.
Ekipa iz TOZD Energetika in vzdrževanje, ki pride v avtokamp, da preuredi prikolice za prezimovanje, ugotavlja razne pomanjkljivosti prikolic, ki so jih zakrivili tako zadnji kot tudi prejšnji dopustniki.
Letošnja ekipa, ki je preurejala prikolice za prezimovanje, jih je našla v zelo slabem stanju. Vso peno, ki je na ležiščih kakor tudi prevleke bo treba zamenjati z novimi. Tudi nekateri predprostori so precej poškodovani. Na prikolicah so razbita okna, polomljena zapirala, razbita odbojna stekla, manjkajo jeklenke za plin, kabli za luči in še bi lahko našteval.
Prihodnja leta bomo morali takoj po sezoni urediti prikolice. Letos nam vreme ni bilo naklonjeno in smo bili pri pospravljanju zadnji. Problem je tudi pri prevozu prikolic na določen kraj za prezimovanje. Do sedaj smo jih prevažali s svojimi avtomobili. To pa je precejšnja obremenitev za avto, ker je teren precej mehak in med drevjem. Zato se moramo čimprej dogovoriti z nekim lastnikom traktorja za sodelovanje.
Dobro bi bilo tudi razmisliti, ali naj ostanejo prikolice v teh avtokampih ali jih postavimo drugam.
V naslednji sezoni bomo prikolice obnovili, nadomestili manjkajoči inventar, obenem pa tudi poostrili kontrolo nad uporabo in odnosom do prikolic.
Pavle Cankar
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prelepo darilo, tov. Sobi, direktorju TOZD in vsemu strokovnemu vodstvu pa za lepe poslovilne besede. Se enkrat hvala za vse.
Delovnemu kolektivu želim veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja tudi v bodoče.
Marija Dekleva
V pokoj je odšel Anton Jaklič
Že stalna praksa je, da z vsakim sodelavcem ali sodelavko naredimo kratek razgovor za naše glasilo (seveda, če je pripravljen odgovarjati na vprašanja) in tako sem imel razgovor tudi s tovarišem Antonom Jakličem. Ko sem mu zastavil nekaj vprašanj, mi je nanje rad odgovarjal. Pravi takole:
»V Dekorativni sem se zaposlil leta 1964 in sicer na stroju, ki je izdeloval zavese. Delo na tem stroju je bilo zaradi dela z grafitom tudi zelo umazano in je potekalo v 3 izmenah. Ko smo stroj demontirali, sem šel delat v barvarno kot pomočnik barvarja. Tudi tukaj sem delal v 3 izmenah. Prosil sem za prestavitev v tkalnico in ker so moji prošnji ugodili, sem delal kot vlagalec osnov. Ker pa so nastopile težave s hrbtenico im nogo, sem bil leta 1973 ocenjen kot invalid III. kategorije. Zdravstveno sem bil postavljen na lažje delo kot mazalec strojev. To delo sem opravljal vse do konca leta 1978, ko sem huje zbolel. Odšel sem v bolniško, sledila je operacija in zdravljenje v zdravilišču in ker se moje zdravstveno stanje ni nič izboljšalo, sem sedaj tudi invalidsko upokojen.«
Ko sem ga vprašal, kako se je počutil na delovnem mestu, mi je odgovoril, da zelo dobro in da je vsa dela, ki jih je opravljal, opravljal z zadovoljstvom in veseljem.
»Moji odnosi z nadrejenimi in s sodelavci so bili odkriti in tovariški, čeprav so včasih tudi nastopile razne težave, vendar smo jih s skupnim sporazumevanjem rešili v zadovoljstvo vseh.
Ob odhodu v pokoj želim vsem sodelavcem veliko zadovoljstva in osebne sreče ter veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu.«
Janez Tomažič
Predstavljamo vam
Delavski svet delovne organizacije je podelil posebno priznanje za izredno vestno delo gospodarsko planski službi, tovarišu Francu Kraglju, direktorju gospodarsko planske službe in tovarišici Slavki Merjasec, računovodji, pa za vzorno vodenje te službe. Predstaviti gospodarsko plansko službo je težko, saj bi se vse sprevrglo le v naštevanje dejavnosti te službe, kar pa samo delo, ki ga opravljajo, ne bi niti najmanj prikazali. Zato spoznajmo delo te službe iz pogovora, ki sem ga imela s tovarišem Francem Kragljem, ki je povedal o začetkih svojega dela v Dekorativni, o svoji poti skozi oddelke in službe in svojem sedanjem delu naslednje:
»V Dekorativno sem prišel marca 1959. leta kot tekstilni tehnik. Sprejela sta me tedanji direktor Rode in tehnični direktor Marjan Prebil. Pričel sem delati v tkalnici v remontni skupini, ki jo je vodil danes že pokojni Vinko Mrak. Na tem delu sem bil šest mesecev, moja naloga oziroma naloga remontne skupine pa je bila, na strojih narediti generalni remont, jih očistiti, zamenjavati razne ležaje. Po šestih mesecih so me poklicali k obratovodji in mi povedali, da bom pod-mojster v izmeni. V tej izmeni so bili mojstri z dolgoletno prakso — Bezlaj, Peklaj, Grum. Med sabo smo se lepo razumeli, čeprav sem bil sam takrat brez prakse in nisem vsega obvladal. Od njih sem dobil veliko pomoči, nismo bili le sodelavci, ampak smo postali tudi prijatelji in smo marsikatero uro tudi izven delovnega časa prebili skupaj. Spominjam se dogodka iz tistih dni, ko so bili še tkalski stroji gnani s transmisijo — jermena pa, ki so tekla od transmisijske gredi do stroja, so se večkrat trgala in
morali smo jih »štukati«. Tako se mi je zgodilo, da sem jermen, ki sem ga »štukal«, pozabil prekrižati in stroj se je seveda po »popravilu« vrtel nazaj. Na pomoč mi je še priskočil tovariš Grum kot mojster in po večurnem delu je en stroj uredil, da je normalno delal. Po nekaj urah pa je ugotovil, da sem jermen napačno zvezal. Seveda je bil zelo hud in komaj sem mu ušel.
Kmalu nato sem postal mojster v tkalnici, kjer je bilo zelo prijetno delati. Tkalke so bile vestne in pridne, čeprav so delale v hujših razmerah, med seboj smo se razumeli. Še danes se na srečanjih upokojencev spominjamo, kako je bilo tedaj, spominjamo se tega, da smo kot edini dodatek za delo v nočni izmeni dobili malico, in to kruh s pašteto.
1961. leta sem prevzel delovno mesto referenta za izobraževanje v kadrovsko splošni službi. Takrat smo zelo intenzivno delali na izobraževanju, predvsem smo izobraževali delavce za delovna mesta v proizvodnji (mojstre, podmojstre, vzdrževalce strojev). Na tem delovnem mestu sem se dobro počutil, imel sem teoretično podlago in nekaj prakse, istočasno pa sem se tudi sam izobraževal ob delu — obiskoval sem tečaje v okviru Višje kadrovske šole v Kranju, _ ki je predhodnica današnje Visoke šole za organizacijo dela. To znanje sem koristno uporabil, saj so nas predvsem učili metode poučevanja praktičnega dela. Tudi vsi strokovnjaki v delovni organizaciji so zelo radi sodelovali v procesu izobraževanja, veliko je bilo entuziaz-ma, honorarji so bili sila majhni. Največja želja je bila, da bi čimprej čimveč ljudi naučili bolj strokovno delati. Že tedaj se je namreč pojavila težnja po modernizaciji in zavedali smo se, da bomo morali obvladati
novo tehnologijo. Na tem delovnem mestu sem delal dve leti.
Zelo nepričakovano sem menjal delovno področje 1963. leta. Postal sem vodja priprave dela. V tem času smo morali izboljšati tudi organizacijo dela. V proizvodnji se je asortiment tkanin izredno povečal, kar je bilo seveda povezano z razvojem tržnih razmer, tj. ni se več proizvajalo po centraliziranem planu, ampak se je funkcija planiranja prenesla v delovno organizacijo in slonela na dejanskih potrebah tržišča. Poraba dekorativnih tkanin se je silno povečala, vzporedno s tem pa so rasle tudi naše kapacitete. To vse je pogojevalo potrebo po planiranju proizvodnje. Funkcijo organizacije proizvodnje in funkcijo obračuna proizvodnje je prevzela priprava dela, pozneje pa smo opravljali še naloge analize in statistike. To, zame novo delovno področje, je zahtevalo od mene novo znanje in zato sem se vpisal na Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, ki mi je omogočila, da sem lahko ta dela opravljal. Skozi obračun proizvodnje sem se povezal s finančno službo naše delovne organizacije in tako sem si nekaj ekonomskih znanj pridobil v šoli, nekaj pa z individualnim študijem ekonomije.
Konec 1969. leta je tedanja računovodkinja nenadoma zelo težko zbolela, zato sem po sklepu tedanjega upravnega odbora prevzel njeno delovno mesto kot vršilec dolžnosti. Moje delovno mesto vodje priprave dela pa je prevzela tovarišica Marjana Gregorčič.
Naloge v tej službi so mi bile v glavnem neznane in sem od začetka obupaval in že mislil pustiti. Sčasoma sem se v delo vpeljal. Izvršili smo določeno reorganizacijo te službe, tako da je bivše računovodstvo
preraslo v gospodarsko službo, katere naloga je bila vodenje knjigovodstva in gospodarjenje s sredstvi delovne organizacije. Pozneje je služba dobila še referat za makro planiranje in prerasla v gospodarsko plansko službo, v kateri se danes opravljajo	naloge	klasičnega
knjigovodstva in računovodstva, naloge financiranja poslovnega procesa, tj. finančna ope-rativa, nadalje analize poslovanja in makroplaniranja.
Sredi 80. let smo v delovni organizaciji ustanovili temeljne organizacije združenega dela in delovno	skupnost skupnih
služb. V zvezi s tem je bilo potrebno reorganizirati tudi gospodarsko plansko službo.
Naloga naše službe je, da spremlja vse poslovne procese v temeljnih organizacijah ter vsako delo in rezultate tega dela vrednostno izkaže. Poleg tega mora služba na osnovi analize preteklih dogodkov in doseženih rezultatov v preteklosti ugotavljati eventualna odstopanja od normale in jih prek sistema informiranja posredovati nazaj v proces proizvajanja, da bi se na ta način stvari izboljševale. Veliko je del in nalog na področju financiranja poslovanja. Tu gre predvsem za to, da se z razpoložljivimi sredstvi gospodari tako, da je temeljna organizacija vedno sposobna zagotoviti potrebne količine surovin in drugih materialov, to pomeni, imeti normalne zaloge za normalno obratovanje im cb tem biti sposobna poravnavati vse svoje obveznosti. Vsa leta smo s sredstvi primerno gospodarili in smo ohranili svojo likvidnost, tj. sposobnost plačevanja obveznosti tudi v časih, ko večina delovnih organizacij tega ni zmogla. Prav v letošnjem letu pa so se pojavile naše težave pri deviznem pokrivanju obveznosti. Splošna devizna nelikvidnost v državi je izredno prizadela tudi našo delovno organizacijo. V celotnem jugoslovanskem gospodarstvu smo uporabljali preveč uvoženih surovin in uvažali tudi preveč končnih izdelkov široke potrošnje. Skozi več let smo to svojo potrebo krili predvsem z deviznimi krediti, premalo pa smo izvažali.
Gospodarsko planska služba je bila pohvaljena s strani delavskega sveta delovne organizacije ob kontroli poslovanja, ki jo je naredila Služba družbenega knjigovodstva. Pohvala gre vsem delavcem v tej službi, ki se pri delu izjemno trudijo in tudi dosegajo zelo dobre rezultate. Izredna prizadevnost in pa strokovnost delavk, ki delajo v knjigovodstvu, računovodstvu
in v finančni operativi omogoča tekočo ažurnost dela, tako da v naši službi ne poznamo nadurnega dela niti ob izdelavi periodičnih niti ob izdelavi zaključnih računov. Vseh zaposlenih delavcev v naši službi je 24, od katerih večina dela v naši delovni organizaciji na svojem delovnem mestu že 10, 20 in več let. iPrav ta stalnost in pri-pravlj^enost vseh, da v vsakem trenutku poprimejo tudi za dela, ki niso v okviru konkretnega delovnega mesta, da tako nadomestijo drugo sodelavko,
hodnje skušali opravljati svoje delovne naloge korektno.
Ker smo ravno pred novim letom, izkoriščam to priložnost, da vsem svojim sodelavcev v delovni organizaciji zaželim sreče in zdravja. Ker so gospodarske razmere in pogoji, v katerih delamo, pokazali, da tudi v prihodnjem 1982. letu ne bo manjkalo težav, želim, da bi se vsi delavci Dekorativne maksimalno potrudili in predvsem z delom in z dobrimi rezultati premagovali težave, ki brez dvoma so pred nami. Želim
ki je trenutno odsotna, omogoča, da je delo tekoče in kvalitetno opravljeno. Prav zaradi teh lastnosti teh delavk menim, da je pohvala, ki jo je izrekel delavski svet delovne organizacije, zaslužena. Seveda pa nas tako kot vsaka pohvala, tudi ta obvezuje, da bomo tudi v pri-
Ekskurzija in Beti
Zavarovalna skupnost Triglav je oktobra dodelila industrijskemu gasilskemu društvu Dekorativna denarno nagrado za učinkovit poseg ob požaru v apretuni. Denar je bil namenjen za nagrade, vendar smo člani upravnega odbora predlagali, da se denar porabi za strokovno ekskurzijo v neko nam sorodno delovno organizacijo. Predlogov je bilo več, naposled smo se odločili za Niovo-teks v Novem mestu in Belokranjsko tovarno trikotaže Beti v Metliki.
Organizacija je bila poverjena tov. Krvini, ki je poskrbel za celotni potek in kontaktiranje z DO Novoteks in Beti. Domenjeno je bilo, da se organizira avtobus in se povabi tiste, ki so več svojega prostega časa namenili za varstvo pred požari kakor tudi nekaj tistih sodelavcev, ki so bili ob požaru zelo prizadevni, čeprav niso člani našega društva.
predvsem, da bi tudi v slabših pogojih ostali enotni in povezani s skupnim ciljem, zagotoviti vsakemu delavcu v Dekorativni delo in primeren osebni standard, delovni organizaciji pa nadaljnji razvoj in napredek, pa čeprav z malo krajšimi koraki.« Lilijana Makovecki
v Novoteks
Za ekskurzijo je bil določen
7.	november. Ob 6. uri zjutraj smo se zbrali pred tovarno, od koder je bil odhod ob 6.15. V oblačnem jesenskem jutru je bil naš prvi postanek v Trebnjem, kjer smo popili kavo in pojedli sedvič. Od tod smo nadaljevali pot proti Novemu mestu. Ob prihodu v Novoteks smo bili presenečeni nad sprejemom, katerega smo bili deležni. Ogledali smo sli gasilsko shrambo z dežurno sobo. Predstavnik društva nas je seznanil s poslovanjem delovne organizacije, njihovo proizvodnjo kakor tudi z vlogo gasilcev v DO. Udeleženci pa smo spoznali aktivnost gasilcev na raznih tekmovanjih in po zasedenih prvih mestih. Po krajši diskusiji smo si ogledali delovno organizacijo. Po končanem ogledu smo se zbrali v njihovi jedilnici, kjer so nam pripravili manjšo zakusko, kjer smo imeli priložnost za razgovore z njihovi-
Aktivnost ZK
V tem času intenzivno tečejo priprave na programsko — volilne konference, ki bodo izvedene do konca meseca decembra 1981 v vseh osnovnih organizacijah ZK. Na teh konferencah bomo ocenili, kako smo izvajali programe dela, ki smo si jih zastavili v začetku leta. Prav je, da se vsi člani dobro pripravimo in aktivno sodelujemo pri oceni našega dela. Izvolili bomo tudi novo vodstvo osnovnih organizacij ZK. Pripravili bomo programe dela za naslednje leto. Zelo pomembno je, kako bomo oblikovali naše usmeritve, kajti pred nami so dokaj zahtevne naloge, kot so: kongresa ZKJ in ZKS, skup-
ščinske volitve, volitve samoupravnih organov itd.
V razpravi je resolucija o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1981—1985 v letu 1982. Vsi plani se pripravljajo v dokaj težkih gospodarskih razmerah.
Mislim, da bi bilo potrebno ob tako pomembnih aktivnostih, kot so zgoraj navedene, organizirati tematsko konferenco za člane ZK, kjer bi se sestali vsi skupaj na ravni DO in se temeljito pogovorili o naših nalogah.
Podlaga za naše nadaljnje delo pa so stališča in sklepi 21. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.
Marija Murn
Obvestilo
Rdeči križ Slovenije vabi vse zdrave občane in delovne ljudi, da se v čimvečjem številu udeleže krvodajalske akcije ob koncu leta, in sicer bo za občino Ljubljana-Šiška odvzem krvi dne 30. decembra, za mesto Ljubljano pa dne 31. decembra 1981.
Redna krvodajalska akcija za našo DO v naslednjem letu je planirana dne 27. februarja 1982.
Kljub redni krvodajalski akciji v naslednjem letu vabimo člane naše DO, da se udeleže tudi skupne akcije, ki je organizirana za celotno občino Šiška.
Dajanje krvi je odraz humanosti in solidarnosti, zato pričakujemo, da se bomo odzvali v čimvečjem številu.
MT.
mi člani o delu in načinu organiziranosti. Tudi Novoteks posveča veliko pozornost aktivnemu delu gasilcev. Organizirano imajo stalno dežurno službo dveh gasilcev. Ugotovili smo, da se naše delo bistveno ne razlikuje.
Iz Novega mesta smo se peljali prek Gorjancev v Belo krajino, kjer smo si ogledali Beti. Sprejem je bil podoben kot v Novem mestu. Razdelili smo se v dve skupini in si ogledali delovni proces, po končanem ogledu pa smo si izmenjali nekaj misli o gasilski preventivi. V obeh delovnih organizacijah tekoča gasilska dela izvajajo poklicni gasilci, pri nas pa ta dela opravljamo člani sami ob svojem rednem delu.
Ko smo se poslovili, so nam predlagali, da si ogledamo tudi njihovo novo vinsko klet. S predlogom smo se strinjali in
njihov član društva je poskrbel vse potrebno za ogled kleti. V kleti nas je predstavnik odpeljal na kraj, kjer se začenja tehtanje grozdja, ugotavljanje kvalitete vse do tja, kjer se vino hrani. Same polnilnice pa iz sanitarnih razlogov ne smejo razkazovati. Slišali smo, katere vrste vin pridelujejo, kakšne količine in koliko tega tudi izvozijo. Po končanem ogledu so nas povabili m a poskušino vsake od teh vrst vin.
Sledil je ogled gasilskega muzeja. Po ogledu muzeja smo si zaželeli kratkega počitka s kosilom. Malo po četrti uri smo se vračali proti domu. Tik pod vrhom Gorjancev se je pokvaril avtobus, treba je bilo počakati uro in pol, da je prišel drugi. Ko smo se vračali proti domu, je bila Dolenjska že prekrita s snegom.
Lojze KOGOVŠEK
Navodilo za dietno
prehrano
V	tej rubriki bomo skušali s pomočjo službe za napredek zdravstvenega varstva in zavoda za socialno medicino in higieno Maribor opisati nekaj vrst dietne prehrane za bolnike z raznimi vrstami obolenj.
V	današnji rubriki vam bomo predstavili:
I.	Navodilo za zdravo prehrano
II.	Dieto za bolnike z rano na želodcu in pri kroničnem katarju (s preveč želodčne kisline)
ZAVEDAJMO SE, DA JE USPEŠNO ZDRAVLJENJE ODVISNO PREDVSEM OD NAS SAMIH. ZATO BODIMO DOSLEDNI IN VZTRAJNI PRI DIETAH, KI NAM JIH PREDPIŠE ZDRAVNIK TER SE RAVNAJMO PO NAVODILIH!
I.	NAVODILO ZA ZDRAVO PREHRANO:
(hrano, ki ohranja, krepi in podaljšuje življenje)
1.	Upoštevajmo, da je zdrava prehrana le del zdravega načina življenja. Zdrava prehrana ob neustreznem ostalem življenjskem režimu nima pravega pomena in učinka. Pri zdravem načinu življenja upoštevajmo princip »3X8«: 8 ur dela (umsko, fizično itd.) 8 ur spanja in 8 ur aktivne in pasivne rekreacije (dela v gospodinjstvu, šport, trim, razni hobiji, itd.). Umsko in pisarniško delo zahteva aktivno rekreacijo.
2.	Vzdrževanje idealne telesne teže je predpogoj za zdravo življenje. Idealna telesna teža je tista teža pri določenem spolu, starosti, višini in konstituciji, pri kateri je življenjska doba najdaljša. Zaradi tega je važno, da pri preobilni telesni teži obvezno shujšamo, če pa smo zelo suhi, se okrepimo s krepko hrano. Shujševalno in krepilno dieto naj predpiše le zdravnik.
3.	Hrano uživajmo 5X na dan in ne manj kot 3X na dan.
4.	Priporočene dnevne količine posameznih živil za odraslega človeka so:
a)	mleko in mlečni izdelki: 1/2 1; nosečnice — 11; doječe matere -—■ 1,5 1 ali sir (30 g sira je približno kozarec mleka)
b)	Meso, ribe, perutnina itd.: Enkrat na dan! Nadomestimo ga lahko z jajci, sirom, legumi-nozami.
c)	Zelenjava in sadje:
Listnata zelenjava, najmanj enkrat na dan. krompir, enkrat dnevno; sadje, najmanj enkrat dnevno
d)	Kruh, žitarice:
Dva do štirikrat na dan kos kruha. En obrok mlevskih izdelkov (kaše, riža, testenin itd.) dnevno.
Mesna živila lahko nadomestimo tudi z žganci in mlekom, polento z mlekom, krompirjem in jajci itd.
Izogibajmo se čistih živil v večjih količinah:	sladkorja,
medu, marmelade, belega kruha, maščob, začimb itd. Uporabljajmo le fina olja ter maslo in margarino v zmerni količini.
Zelo mastne jedi in ocvrte jedi in jedi s svinjsko mastjo uživajmo le ob težjih fizičnih delih.
5.	Vsak obrok hrane naj upošteva »princip pestrosti«, to se pravi, sestavljen naj bo iz čim več različnih živil ali jedi.
6.	Zajtrk naj bo po možnosti nekoliko močnejši, a lahko prebavljiv. Sestoji naj se iz mlečne pijače ali bele kave ali čaja z mlekom, rezine kruha z maslom, margarino, marmelado ali salamo, šunko ali hrenovko. Ne sme vsebovati samo oglji-kohidratnie jedi in pijače npr.: čaj s sladkorjem in bel kruh.
7.	Dopoldanska malica naj bo kalorična in biološko dopolnilo zajtrku: mlečna pijača in sadje; ali sadje in keksi, v primeru beljakovinskega dodatka pri zajtrku; razne mesno-zele-njavne enolončnice itd.
8.	Kosilo naj bo sestavljeno iz juhe, mesne jedi ali druge jedi, ki nadomesti meso, zelenjavne prikuhe ali priloge, močnate priloge (krompir, riž, testenine, kruh itd.), zelenjavne solate ali sadja ali oboje. Sladke močnate jedi le kalorično in biološko dopolnijo glavni obrok hrane.
9.	Večerje naj bodo lahke ali vsaj eno do dve uri pred spanjem.
10.	V primeru bolezni naj zdrav dietni jedilnik sestavi zdravnik.
Primer jedilnika:
Zajtrk:
bela kava ali mleko kruh, maslo, marmelada mlečna kaša iz ovsenih kosmičev
ali polenta z mlekom kos sadja
Malica:
jogurt ali sir kruh, sadje hrenovka kruh
Kosilo:
juha z rezanci dušeno meso krompir
zelenjavna prikuha sladica
enolončnica z zelenjavo in mesom (drobovina) kruh sadje
Malica:
sadje
keksi
sadje
jogurt
Večerja:
Zelenjavno mesna solata, kruh
kozarec mleka sirček, kruh sadje
II.	DIETA ZA BOLNIKE Z RANO NA ŽELODCU IN PRI KRONIČNEM ŽELODČNEM KATARJU (S PREVEC ŽELODČNE KISLINE)
Glavni namen te diete je:
1.	Pomagati pri nevtralizaciji želodčne kisline. Hrana naj bo bazogen-a — alkalna.
2.	Izločiti hrano, ki draži rano oziroma želodčno sluznico:
a)	kemične snovi, ki vsebujejo preveč sladkorja, kisline, soli, začimbe;
b)	mehanske snovi, ki so v hrani, kot groba mišična vlakna, koža in otrobi;
c)	hrano in tekočine, ki so prevroče ali premrzle.
3.	Izločiti hrano, ki vsebuje: ekstrakte mesa, pravo kavo, ruski čaj, alkohol, ker dražijo želodčno sluznico in povečujejo želodčno izločanje.
Ker se stanje bolnika z rano na želodcu navadno spomladi in jeseni poslabša, priporočamo, da se tak bolnik drži diete posebno od marca do junija in od septembra do decembra. PREPOVED VELJA ZA VEDNO! Pacient naj je večkrat na dan, naj se nikdar ne naje. Zobovje mora imeti urejeno. Jesti naj začne zgodaj zjutraj, zadnji obrok pa poje ob 22. uri.
DOVOLJENO:
PIJAČE: razen ruskega ča-a vse vrste čajev, mleko, kava, slatine, sadni sokovi, kislo mleko, jogurt.
JUHE: vse vrste pasiranih zelenjavnih juh, juha iz telečjih kosti, kurja juha, sluzasta juha in močnata juha.
ZAKUHE: riž, rezanci, krpice, zdrob, vlivanci, ovseni kosmiči, kruhove rezine, ribana kaša, zdrobovi žličniki, močnik, ponvičniki.
MESO: mlada govedina, telečje meso, domači zajec, mlada jagnetina, mlada srna, nemastna sesekljana šunka, dietni izdelki.
DROBOVINA: jezik, telečje noge, telečja glava, priželjc, telečja jetra, možgani.
Meso naj bolnik uživa kuhano, sesekljano, pri dobrem počutju tudi pečeno.
RIBE: dovoljene so vse sveže morske in sladkovodne ribe.
ZABELA: surovo maslo in kuhano maslo, rastlinska olja, dobra sveža margarina, v skrajnem primeru zmes polovice svinjske masti in polovice masla, sladka in kisla smetana.
Dovoljene so le majhne količine maščobe, ker je težko prebavljiva.
ZELENJAVA: cvetača, špinača, korenje, sladka in kisla repa, kolerabica, mlad grah, mlad fižol v stročju, paradižnik, buče, pretlačen ohrovt, zelje, pesa, por. Pripravljamo jo samo kuhano ali dušeno z dietnim prežganjem ali bešamelom.
KROMPIR:	pire krompir,
zmečkan krompir, krompir v kosih, v oblicah.
SOLATA: mehka glavnata solata, motovilec, paradižnik (olupljen).
Zgoraj našteta zelenjava kot solata. Solato pripravljamo z oljem, s citrono ali sadnim kisom. Kdor je navajen, jo lahko dela tudi s smetano.
MOČNATE JEDI: vse mlečne jedi, testenine, domač in kupljen riž, polenta, kaša, zdrob, rahli cmoki (sirovi kruhki).
SLADICE:	razne kreme:
vanilij eve, karamelne, pudingove — čokolada. Rahlo, ne preveč sladkano pecivo, rahle močnate jedi, pripravljene z mlekom, s smetano, z jajci, moko, na primer razni narastki in pudingi.
KRUH: en dan star bel ali črn pšenični kruh, prepečenec, lahko tudi iz črne moke.
SIRI: skuta in vsi ostali nemastni siri: trapist, tolminski, bohinjski sir, ementalski sir.
JAJCA: kot dodatek k različnim jedem, samostojno le mehko kuhana.
SADJE: sveži sadni sokovi, olupljena nastrgana jabolka, pasirane breskve, banane.
KOMPOTI: ne preveč sladki, sveže pripravljeni, pasmam: jabolka, breskve, hruške, banane.
ZAČIMBE:	peteršilj, v
majhnih količinah majaron.
PREPOVEDANO:
Alkohol, črna prava kava, ruski čaj.
Vse mastne juhe, kisla juha, goveja juha. Razne težke in mastne zakuhe, npr. Ocvirkovi štruklji, f rita ti, ocvrt grah, mesni zavitek itd.
Prekajeno meso, klobase, salame, svinjsko meso, ovčje meso, divjačina, gosje in račje meso, pljučka, ledvičke, vampi, svinjska in goveja jetra, vse
Njene oči
(Romanca)
Približal se je večer. Pozno poletno sonce je pošiljalo zadnje žarke skozi veje in škrlatno nebo je pošiljalo svoj sijaj na okoliške vrhove.
Ona pa je gledala s svojimi velikimi očmi.
Bila je čisto blizu ...
Kot sleherni dan, ko se je bližal večer, se je pojavilo v njenih očeh nestrpno pričakovanje ...
Vedel je, kako ga ona potrebuje ...
Nehote je še sam pospešil korak, ko sta stopala proti koči... Ob sebi je začutil toploto in vonj njene kože... Ona pa ga je še kar naprej gledala ... Bila je nestrpna ... Čakala je, da jo bo pripeljal v kočo ...
... kot vsak večer ...
... in jo odrešil njenih muk ... ko bo občutila blažen mir olajšanja ... Končno sta prispela ...
Kar potegnila ga je v kočo. Bila je pripravljena . . .
. . . njene oči. . .
... njene oči so prosile ... prosim ... takoj.... Planšar Miha je ni hotel mučiti... Umil si je roke, vzel vedro in Lisko ročno pomolzel.
Tone TOMAŽIČ, Litostroj
konsarvirano meso, meso v solati.
Vse ribje konserve in mastne ribe.
Loj, slanina, zaseka, ocvirki, svinjska mast, vsa razbeljena maščoba.
Kislo zelje, nepretlačen ohrovt, fižol v zrnju, leča, grah, kumarice, paprika, redkev, čebula, česen, zelena, vsa v soli in kisu konserviraina zelenjava.
Temno gosto prežganje z maščobo je strogo prepovedano.
Pražen, pečen, ocvrt krompir (pommes frites), vsa močnata jedila iz krompirjevega testa, zelena solata, endivija, regrat, srbska solata, kislo zelje v solati.
Masleno testo: vanilijevi rogljiči. Listnato testo: različne paštete, kremove rezine, torte.
Koruzen kruh, svež bel kruh, ovsen kruh.
Ostri mastni siri: gorgonzola, parmezan.
Sodo, na masti pečena jajca, jajčja majoneza.
Vsako nezrelo, s sladkorjem vkuhano sadje, večje množine marmelade, orehi, mandlji, fige, rozine, sveže in posušene slive.
Paprika, poper, gorčica, surova čebula, surov česen.
pripravila Sonja Kosec
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Zdenka Brleč — predilnica 2 Danica Obradovič — predilnica 2
Alojz Vodišek — barvarna
DELOVNI JUBILEJI
10 let:
Marija Vukovič Nika Čamil
15 let:
Marija Mikec Terezija Rebselj Tatjana Rožanec
25 let:
Alojz Kogovšek Frančiška Hribar
ROJSTVA
Martina Maček — hči Ivana Vetrih — hči Ema Zavrl — sin Jana Lupine — hči
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD SUROVA TKANINA
Anton Jaklič — invalid, upokojitev
Ljuibinka Krstič -—• hujša kršitev obveznosti
DSSS
Marija Kristan — starostna upiokojitev
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta se najtopleje zahvaljujem sindikalni organizaciji za denar namesto venca in sodelavcem za denarno pomoč namesto venca, za izrečeno sožalje in sodelavki za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marjeta Mislovič
DECEMBER 1981
16.—20. Polarni zrak bo prodrl v srednjo Evropo in povzročil padec temperature in močno sneženje.
20.—25. Menjajoče se vreme s prodori južnih vetrov, ki bodo prinesli delne otoplitve.
25.—30. Prodor zračnih mas iz Atlantika, okrog 26. otoplitev, nato ponoven padec temperature.
31. Ponoven prodor severnih zračnih mas in ohladitev.
JANUAR 1982
1.—3. Umirjeno vreme, pretežno oblačno, le občasno razjasnitve in s tem tudi nekoliko milejše vreme. Noči in jutra hladna.
4.—7. S severnimi vetrovi padec temperature, posebno okrog polne lune. 9. že jasne noči z zmrzaljo.
Kakšno je bilo leto 1981 za vas?
— Slabo leto, ker smo začeli odplačevati tista leta, ko smo živeli predobro.
— Zadovoljen sem, ker sem bil zdrav.
— Slabo, namesto pečenke smo večkrat jedli zelje.
— Stabilizacijsko leto tudi v mojem žepu.
— Razen težav z vzgojo otrok in v službi zaradi pomanjkanja surovin je bilo dobro.
— Leto 1981 je bilo slabo, ker sem se »zapufal« na vseh koncih.
— V tem letu sem veliko delal, imel dosti denarja in sprejel pomembne življenjske odločitve.
— Bilo je prekratko, tako da mi je zmanjkalo časa za mnoge lepe stvari.
— Popolnoma nič drugačno kot vsa druga leta, samo leto dni sem spet starejši.
— V službi slabo, ker večkrat ni bilo materiala za vse tkalske stroje, jaz pa želim delati.
— Imel sem polno načrtov, vendar so skoraj vsi padli v vodo.
— Celo leto smo delali napake, vendar krivca ne najdemo nikoli.
— Srečen sem, ker v tem letu ni bilo vojne.
— Leto je bilo polno dvomov in v pričakovanju samih sprememb.
— Pričakovala sem veliko več v tem letu, vendar je nastala sama zmešnjava v gospodarstvu.
— Če sem skromen, lahko rečem, da je leto dobro mini-
lo, ker sem bil zdrav in je bil mir.
— Slabo, edino to je dobro, ker se še nisem poročil.
— Celo leto sem živel v strahu, kaj bo v naslednjem letu.
— Mislim, da smo preveč govorili in premalo naredili.
— Kljub vsem težavam mislim, da smo dobro zvozili, toda kaj nas čaka v naslednjem letu?
— V tem letu sem popolnoma osivel, s tem povem vse.
— Razočaran sem, ker se ljudje med seboj premalo spoštujemo.
— Zal mi je za vsako minuto leta 1981.
— Minilo, mi je še hitreje kot prejšnje leto.
— Zakaj bi tarnali, letos je bilo res še čudovito, pravijo, da slabo šele pride.
— V tem letu nisem nič videl, nič slišal in nič ne vem.
— Mislil sem, da bo šlo dobro, vendar ni šlo, zato sem razočaran.
— Čeprav smo celo leto govorili o stabilizaciji, se je tako obnašalo samo vreme.
— Bilo je lepo, bil sem zdrav, nikoli lačen in ni bilo vojne.
— Dosegel sem svoj življenjski cilj, zato sem srečen, vendar razočaran nad ljudmi.
— Žalostno leto, pogrešal sem toplino, ljubezen, ljudje se nimamo več radi in drug drugemu grenimo življenje.
— Bilo je težko, vendar ne tako, kot bo leto 1982.
— Srečno leto, ker znam lepo živeti, zato srečno vsem tudi 1982.
Nova
družabna
igra
matador
Matador je varianta domine, ki se igra samo v dvoje. Pred igro se določi, da se igra razvija samo v eno smer, ki jo igralca odredita poljubno. Začne kot pri domini igralec, ki ima najvišjo dvojno domino (pri nakupovanju) oziroma, ki ima domino 6—6 brez kupovanja.
Matador se igra tako, da seštevek polovic domin, ki prideta skupaj, znaša sedem. Če se je igra začela s 6—6, bo morala imeti prva domina polovico, na kateri bo samo ena pika.
Poseben primer je, kadar se na skrajnosti pojavi prazna polovica domine 0. Igra se takrat nadaljuje z matadorji, to je z dominami, pri katerih je seštevek očes na obeh polovicah 7: 1—6, 2—5, 3—4. Poleg tega se igra lahko nadaljuje še s četrtim matadorjem: 0—0.
Značilnost igre je tudi v tem, da je ni potrebno odpreti, četudi ima eden od igralcev ustrezajočo domino.
Zmaga igralec, ki prvi ostane brez domin, oz. tisti, ki ima domine z nižjim številom točk.
Anekdote
Na solunski fronti so na nekem sektorju izdajali vojaški list, ki so ga razmnoževali s pisalnim strojem. Da bi se dvignilo zanimanje za list, je uredništvo razpisalo nagradni natečaj za najboljšo zgodbo iz življenja v strelskih jarkih. Zgodba pa ne bi smela imeti več kot tristo besed, ker je bil prostor v listu zelo omejen. Prvo na-
grado je dobil avtor naslednjega prispevka.
V našem rovu imamo — oprostite — poljsko stranišče. Nekdo se je hotel pošaliti in je nažagal tram za sedenje .. . Do tu obsega pripoved osemnajst besed. Ostalih dvestodvain-osemdeset je izgovoril naš kaplar, ko je ves umazan prilezel iz luknje.
Fizik in matematik Albert Einstein je potoval z vlakom. V oddelek pride sprevodnik in zahteva vozne karte. Einstein išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod njo, toda listka ne najde. »Bom pa malo pozneje prišel«, reče prijazni sprevodnik, ki je prepoznal učenjaka.
»S tem mi ne boste dosti pomagali,« odgovori Einstein. »Če ne najdem voznega listka, ne bom vedel, kam potujem.«
Mlad Irec se je priselil v London, kjer se je vpisal v ugleden klub, da bi se tako prerinil v imenitnejšo družbo. Toda nihče ga ni hotel opaziti. Nekega dne je izvedel, da je predsedniku kluba umrla žena. Mislil si je, da bi bila to ugodna priložnost, da bi z izrazom sožalja lahko navezal pogovor z njim.
»Zelo mi je bilo žal, ko sem zvedel za smrt vaše žene,« mu reče.
»Ne razumem,« odvrne predsednik, »sem malce naglušen.«
Mladenič ponavlja sožalje vedno glasneje. Predsednik ga še vedno ne sliši. Naposled zavpije obupani Irec kljub očitajočim pogledom, s katerim ga je ošinila stara angleška gospoda v klubu:
»Izredno mi je žal, da ste pokopali svojo ženo.«
Žarek razumevanja obsije ledene črte starega Angleža:
»Ah, da. Moral sem. Ali niste vedeli, da je umrla?«
Angleško pisateljico Marie Corelli so vprašali:
»Zakaj se pravzaprav ne omožite ?«
Začudila se je:
»Da bi se omožila? Doma imam psa, ki zjutraj zarenči name, papigo, ki se ves dan dere in mačko, ki se celo noč klati, zjutraj pa se potihoma priplazi domov. Čemu mi bo potemtakem še mož?!«
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Ilriberšek, Ivica
Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Dukič, Janez Tomažič (odgovorni urednik)   to
številko uredila Lilijana Makovecki. Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.