------
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
55. Kurentovanje soustvarjalo več kot 8500 nastopajočih
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
Jubilejno, 55. Kurentovanje je letos potekalo med 2. in 17. februarjem. Program z več kot 100 različnimi prireditvami, razstavami in koncerti je soustvarilo več kot 8500 nastopajočih. Samo na 55. nedeljski mednarodni pustni povorki (Karnevalfestu) se je skozi mesto sprehodilo 80 pustnih skupin s kar okrog 2800 maskami, od tega 24 skupin kurentov in 16 mednarodnih skupin iz devetih držav: Belgije, Bolgarije, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Slovaške in Senegala.
Povorka je bila - tako kot je
bilo tudi pričakovano - najbolj obiskana prireditev letošnjega Kurentovanja, saj si jo je po besedah organizatorjev ogledalo več kot 55.000 obiskovalcev. V obeh glavnih povorkah, na sobotnem otvoritvenem Etnofestu, kjer nastopijo tradicionalne maske, in na Karnevalfestu, so se zvrstili pustni liki iz kar 15 držav.
»Letos smo na Ptuju v desetih dneh zabeležili ponovno več kot 100.000 obiskovalcev,« navaja podatke vodja Kurentovanja in podpredsednik Združenja evropskih karnevalskih mest FECC Branko
Brumen, ki se je ob tej priložnosti tudi zahvalil vsem sodelujočim, tako ustvarjalcem tega največjega dogodka na Ptuju kot gostom, ki so prišli na Ptuj prav zaradi kurentovanja. Kot vsako leto je umetniško dogajanje obarvala mednarodna likovna prireditev ekstempore Ptuj karneval 2015. Etnologi, novinarji in fotografi pa so na že 4. Srečanju kulturne dediščine Slovenije, letos pod naslovom Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev, odprli zanimivo debato na temo žive mojstrovine državnega pomena, med katere sodijo tudi naši kurenti.
Pred začetkom 55. mednarodne pustne in karnevalske povorke
so župan Miran Senčar, Branko Brumen in Andrej Klasinc,
predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Slovenije, v Mestni hiši sprejeli med drugimi naslednje goste: evropski poslanki Romano Tomc in Patricijo Šu-lin, poslanki Državnega zbora RS mag. Alenko Bratušek in Suzano Lep Šimenko, veleposlanike in predstavnike veleposlaništev v RS iz Združenih držav Amerike, Slovaške in Madžarske, delegaciji pobratenih mest iz Banske Štiav-nice in Burghausna, podžupana MO Ljubljana Dejana Crnka ter lastnika in glavna urednika dveh avstrijskih časopisov.
(se nadaljuje na strani 27)
Foto 1: Na 55. nedeljski mednarodni pustni povorki se je skozi mesto sprehodilo 80 pustnih skupin. Med karnevalskimi skupinami je 1. mesto zasedla skupina Gostilna pod klopotcem - KTD Klopotec Soviče. Foto 2: Drugo mesto so zasedla Piščeta - TD Sodinci. Na povorki se je v svojih kreacijah in koreografijah ter doživljanju karnevalskega duha predstavilo več kot 2700 udeležencev, prav tako pa so se v svojih opravah predstavili dosedanji princi ptujskega karnevala, etnografske skupine z Dravsko-Ptujskega
polja, iz Haloz in Slovenskih goric, pihalne godbe in učenci ptujskih osnovnih šol.
Foto 3: Gostujoča skupina iz Makedonije, iz Strumice, z imenom Božanski vrt, ki je bila z lokvanji prava paša za oči za 55.000 gledalcev nedeljske mednarodne povorke.
Foto 4: Skupina iz Vrnjačke Banje iz Srbije se vsako leto odzove na povabilo Ptujčanov. Letos so prišli s skupino Marionete.
2
UVODNIK
p
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Podprimo kulturno dogajanje z obiskovanjem prireditev
Najkrajši mesec, a za naše mesto med najbolj pestrimi v letu, se je iztekel. Doživeli smo tradicionalno, 55. Kurentovanje, v okviru katerega je potekalo tudi 4. Srečanje kulturne dediščine Slovenije, v tem mescu pa smo praznovali še osrednji slovenski kulturni praznik - Prešernov dan.
Spominjam se, kako smo se v osnovni šoli vsako leto februarja učili o našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Znali smo res veliko o njem. Vedeli smo za njegove uspehe in neuspehe, neuslišano ljubezen do Primicove Julije, na pamet smo se učili njegove pesmi in jih recitirali na šolskih proslavah ter pri likovni vzgoji risali njegov portret. V srednji šoli se je kulturno udejstvovanje v okviru izobraževalnega sistema še razširilo. Spodbujali so nas k obiskovanju kulturnih dogodkov in tudi k temu, da smo v njih sodelovali sami. Vse do zaključka srednje šole so nas v svet kulture vodili drugi, nam ga predstavljali in nas zanj navduševali. Z vpisom na fakulteto se je spodbujanje k obisku različnih kulturnih prireditev s strani šolstva končalo. Koliko se bomo kulturno udejstvovali, je postalo odvisno le od nas samih. Obvezna domača branja so se končala, ni bilo več obveznih izbirnih vsebin, v okviru katerih smo morali obiskovati prireditve. Za spremljanje kulturnega dogajanja sem se morala sama bolj potruditi. V času študija je zame nastopil čas učenja kulture dialoga. Za kulturo dialoga se zdi, da danes ob raznovrstnih nasprotjih postaja vse bolj pomembna. Znati zagovarjati svoja stališča in prisluhniti mnenju drugega ni tako preprosto.
Kultura zame pomeni priložnost za sprostitev in uživanje ob lepem, po drugi strani pa tudi odgovornost, da sama k njej kaj prispevam - z delovanjem v prostovoljnih društvih, obiskom prireditev in razvijanjem kulture dialoga. V Mestni občini Ptuj na primer delujejo številna ljubiteljska društva, kjer se lahko posamezniki udejstvujejo (s petjem, dramsko igro, plesom, likovnim in glasbenim ustvarjanjem, poustvarjanjem zgodovine ...) in tudi tako pripomorejo k razvoju kulture na Ptuju. Tovrstnega dogajanja je na Ptuju ogromno in vsak lahko najde kaj za za izražanje svoje kreativnosti in svojo dušo. Se pa žal najde marsikdo, ki ima veliko povedati o tem, kaj na Ptuju manjka in kaj bi bilo še treba postoriti v našem mestu, sam pa ne naredi prav ničesar. Ob tem je na srečo veliko več tistih, ki manj govorijo o tem, kaj je treba narediti, in to preprosto raje storijo.
Za večletno uspešno in tudi požrtvovalno udejstvovanje na kulturnem področju se že leta v Mestni občini Ptuj ob kulturnem prazniku podeljuje priznanja, plakete in oljenke. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku, ki je bila tokrat v nekdanjem dominikanskem samostanu, je bila dobro obiskana, in to kljub zelo opozorilnim vremenskim napovedim za tisti dan. Bodo tako obiskane tudi prireditve ljubiteljskih kulturnikov, ki veliko prostovoljnih ur dela vlagajo v razvoj dejavnosti in društev? Ne nazadnje se tudi ptujsko Kurentovanje opira na številna prostovoljna društva, katerih člani v ohranjanje kulturne dediščine in poustvarjanje pustnih šeg in navad vlagajo ogromno svojega časa in truda. Potrditev in zahvalo za njihovo neumorno udejstvovanje ste jim lahko izkazali z obiskovanjem pustnih prireditev v mestu in okolici. Kajti že z majhnim udejstvovanjem lahko naredimo veliko zase in za svoje bližnje ter si tako popestrimo dneve, hkrati pa izkazujemo podporo kulturnemu dogajanju.
Mateja Tomašič
MISEL MESECA
»Pogled naprej, k najbližji in najbolj oddaljeni prihodnosti, je nujen, da lahko resnično vidimo sedanjost, katere pravi pomen se najprej pokaže v kontekstih, ki pridejo in prihajajo.«
Ladislav Hejdanek
SPREHOD PO VSEBINI
Slovesnost ob kulturnem prazniku in podelitev priznanj
Sprejem Janija Zagorška
Mladinski delavci iz 12 držav o delovni
mobilnosti v EU
Razstava sedmih fotografov v galeriji Magistrat Sprejet proračun, težak 29 milijonov evrov Svetniki Mestnega sveta MO Ptuj v tekočem mandatu
Energetske izkaznice razburjajo lastnike stavb Cestni podhod pod Osojnikovo cesto zaključen aprila
Turistično društvo Ptuj ob otvoritveni pustni povorki
Razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta
Pse je treba na javnih površinah voditi na
povodcih, iztrebke pa pobirati
Andrej Božič, letošnji prejemnik velike oljenke
V	muzeju ni vse po starem
Srečanje kulturne dediščine Slovenije 2015 Devet ur branja verzov Tomaža Šalamuna Jubilejna razstava Jožeta Foltina MGP na Dnevih komedije in na Tednu slovenske drame
Oroslav Caf (1814-1874) - 2. del
Muzikafe je zbirališče pozitivnih idej in svetovljanske umetnosti
Predsednik Slovenije sprejel vodji projekta
Gratae posteritati
Gastronomske in hotelske storitve
Iz Ekonomske šole Ptuj - 1. del
Tradicionalni literarni večer Mojim narodom
V	Plesnem centru Mambo zaplesali v 21. leto delovanja
Nogometni živ žav na Ptuju
Učenci Olgice uspešni v projektu Pedagoške
akcije
Med obiskovalce razdelili več kot 1500 porcij obare
Tradicionalna dražba slik Leo kluba Bejži, čopič, kurent gre
Športnika leta 2014 MO Ptuj Mina Markovič in Blaž Rola
Gibanje in uravnotežena prehrana bistvena temelja za zdravje
Vzdušje v karnevalski dvorani je bilo tudi letos odlično
Naslovnica: Ples kopjašev na nedeljski povorki Foto: Srdan Mohorič
4
6
7
8 8
10 12
13
13
14
14
15
16
17
18 18
19
20
21
22 22 23
23
24
25
26 26
27
28 29 32
Ptujčan po programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih
skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov. Ptujčan v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/ptujcan.
Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Katja Gonc Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj, mag. Darja Harb Lista župana dr. Štefana Čelana, Jožef Lenart SDS, mag. Sonja Purgaj SD, Dejan Klasinc SMC, Jožica Težak DeSUS, Peter Pribožič NSi, Slavko Kolar Mladi in upokojenci za delovna mesta, Branko Brumen SLS, dr. Vlasta Kokolj Voljč Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič.
Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marke-tinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET
Slovesnost ob kulturnem prazniku in podelitev priznanj
V veliki dvorani kongresno-kulturnega središča dominikanskega samostana na Ptuju je 5. februarja potekala osrednja slovesnost Mestne občine Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostna govornica je bila dr. Darja Koter. Ob tej priložnosti so zaslužnim kulturnim ustvarjalcem podelili priznanja - plakete Zveze kulturnih društev Ptuj, oljenke in veliko oljenko MO Ptuj.
Bronja Habjanič
Ptuj ni le pojem, je prostor z dušo, je mesto, je življenje in je priložnost
»Ob tem dnevu se prvenstveno poklanjamo veličastju Franceta Prešerna in njegovim preroškim verzom, kot jih je med drugim zapisal v Krstu pri Savici in z njimi prebudil pokončnost slovenskega naroda ter postal sinonim procesov osamosvajanja. Častili smo ga mnogo prej, kot je bilo januarja 1945 določeno, da bo 8. februar praznik slovenske kulture. Od tega dne je minilo 70 let. Ideja je najbolj završala med takrat še partizanskimi umetniki na osvobojenih ozemljih, ki so se v pričakovanju skorajšnjega konca vojne na ta dan pripravljali z vso ustvarjalno vnemo.
Slikar France Mihelič, še nekaj let prej profesor risanja na ptujski gimnaziji, naj bi prav ta dan v li-nolej vrezal Prešernov portret in ga odtisnil v trajen spomin. Prvi Prešernov dan pa ni bil le sij svetlega obzorja, posebno ne tam, kjer je vojna še vedno kazala ostre zobe. Ob zahodnem obzidju ptujskega pokopališča so Nemci tega dne ustrelili dvajset talcev. Na mestu zločina je sicer spominsko obeležje, žal z že zdavnaj zbledelimi napisi.
Ptuj ni le pojem, je prostor z dušo, je mesto, je življenje in je priložnost. Kdor je pozoren, vse to začuti in najde navdih, da mu pomaga v boju za obstanek in boljšo prihodnost. Gradili so ga pripadniki različnih kultur, ga oblikovali in mu ustvarjali zunanjo in notranjo podobo. Ptujska veduta je odraz arhitekturnih elementov, medtem ko so meščani srž duhovnih svetov. Tod so živeli mali in veliki ljudje, med njimi številni posamezniki, ki jim je mesto ponudilo ustvarjalni užitek in prostor
Foto: Langerholc
presežkov.
Med svetlimi liki, ki so na Ptuju osmislili svoje tuzemsko poslanstvo in se povzpeli med Slovence najvišjega kova, je Anton Sovre. Prav te dni, ko je njegov prevod Iliade doživel toliko pozornosti in znova navdušil, se ga spominjamo tudi kot nekdanjega profesorja ptujske gimnazije, ki je prav na Ptuju, v stanovanju v vili Karel ob Grajeni, leta 1921 končal svoj prvi prevod velikega antičnega dela - Kralj Ojdipus in se zapisal antični zgodovini. Morda ga je zanjo navdušil prav Ptuj. Anton Sovre, veliki filolog in prevajalec, je za prevod Iliade leta 1950prejel Prešernovo nagrado.
Ptuj je zaslužen, da so tudi danes med nami someščani, katerih sadovi so plod različnih talentov in trdega dela. Eni ustvarjajo poklicno, drugi priložnostno, sami ali v skupini isto mislečih. Prav vsi pa sledijo svojim notranjim vzgibom, ki so nam dani ali spodbujeni od zunanjih dejavnikov. Čeprav se zdi, da smo v zadnjih letih premalo storili, da bi Ptuj ohranil svojo nekdanjo vitalnost, smo priče razcvetu poustvarjalne dejavnosti v obliki festivalov in drugih kulturnih dogodkov, ki beležijo presežke najvišjih vrednosti. Nekatere med njimi prav danes nagrajujemo. Srčno upam, da bo Ptuj v bližnji prihodnosti zmogel podpirati smele ideje umetnikov in kulturnikov ter jih prepoznal kot ključne člene družbenega napredka in kultivira-nega okolja, kakršnega si meščani Ptuja zaslužimo in želimo.
Na Prešernov dan, praznik slovenske kulture, podeljujemo nagrade za vrhunske dosežke na profesionalni ravni, s priznanji pa počastimo tudi tiste, ki se z različnimi oblikami umetnosti srečujejo kot ljubitelji in prav tako dosegajo
Oljenko je za izredne dosežke na glasbenem področju prejel Mladen Delin.
zavidljive rezultate. Vsem prejemnikom nagrad in priznanj iskreno čestitam in se jim zahvaljujem za njihov tehtni prispevek k ptujski kulturi. Naj ob tem izrečem vedno aktualne Pindarove verze 'Sreča je nagrada prva, druga dober glas, a kdor pridobil si je oboje, si spletel venec je najlepši',« je med drugim v svojem nagovoru povedala slavnostna govornica dr. Darja Koter.
Andrej Božič - prejemnik velike oljenke
Slikarja Andreja Božiča, ki se je rodil leta 1944 v Zagrebu, živi in dela pa na Ptuju, so Umetniško društvo Stara steklarska, Galerija FO.VI in Mestno gledališče Ptuj predlagali za prejemnika velike oljenke zaradi njegovega nadvse uspešnega slikarskega dela in za retrospektivno razstavo na Ptuju, ki je bila na ogled novembra in decembra lani. Z razstavo je umetnik obeležil svojo 70-letnico in 25-letnico razstavljanja.
Andrej Božič je slikar in član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in član Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Boži-čevo umetniško delo v občini in državi pušča močne sledi. Njegovi slikarski začetki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Od takrat do danes je na 26 samostojnih in 40 skupinskih razstavah naredil neverjeten likovni razvoj in opus. Fantastični akvareli, ki so še danes pojem kakovosti, v razvoju Božičevega slikarstva zagotovo pomenijo vrhunec, s katerim pa se slikar ni zadovoljil. Njegove slike
so videli v slovenskih in tujih galerijah. Božič je med letoma 1989 in 2014 razstavljal na Ptuju, v Ljubljani, Mengšu, Idriji, Murski Soboti, Kranju, Slovenj Gradcu, Majšperku, Trbovljah, Ljutomeru, v Avstriji in na Hrvaškem. Za svoje umetniško delo je leta 2006 dobil ptujsko mestno priznanje -oljenko za dosežke na kulturnem področju.
Andrej Božič je imel v zadnjih 25 letih že vrsto pomembnih in obsežnih preglednih in retrospektivnih razstav. Omenimo jih vsaj pet: Razstava akvarelov v Miheli-čevi galeriji na Ptuju (1999), Pregledna razstava slik v Miheličevi galeriji na Ptuju (2004), razstava Mogoče - je mogoče v Graslovem stolpu v Slovenski Bistrici (2006), razstava Mogoče, mogoče ne II v Miheličevi galeriji in galeriji Magistrat na Ptuju (2009), razstava Iskanje v Majšperku (2012). Omenjene razstave so pomembne zaradi dvojega: z njimi so njegovi slikarski sopotniki in kritiki dobili natančen vpogled v njegovo slikarstvo, publika pa je sledila razvoju njegove poetike - predvsem pa so oboji evidentirali obdobja slikarskega razvoja in zorenja. Naj ob tem spomnimo na izjemno retrospektivno razstavo v hali Q-centra na Ptuju, s katero A. Božič ni pokazal le svojega talenta, marveč tudi obsežen izbor slikarskih del (akrilov in akvarelov) iz preteklega obdobja. Temu izboru je dodal še serijo akrilnih slik Iskanje II, nastalih leta 2014, ki jih avtor doslej še ni razstavljal. Skratka,
4
IZ MESTNE HIŠE
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Andrej Božič je z omenjeno razstavo, kakršne na Ptuju še ni bilo, dokončno postavil meje svojemu likovnemu izrazu, obiskovalcem razstave pa jasno pokazal, da sodi med najboljše umetnike ne samo na Ptuju, ampak tudi v širšem okolju.
Ojlenko sta prejela tudi zakonca umetniškega društva Dom Kulture.
Oljenka za Kulturno-umetniško društvo Dom kulture
Društvo je bilo uradno ustanovljeno pred petimi leti. Nosilca pobude sta zakonca Benčevič, pod društvo pa se podpisuje Stanislava Vauda Benčevič, kostumo-grafka, samozaposlena v kulturi, vsestranska in mednarodno uveljavljena umetnica.
Dom kulture je priljubljeno središče žanrsko raznolikega dogajanja v osrčju starega mestnega jedra. Na leto organizira in ustvari okrog 60 dogodkov, umetniški program pa presega klišeje običajnih organizatorjev, saj privablja nekomercialne projekte, ki so plod kreativnih in inovativnih avtorjev izven pričakovanih vzorcev. Program obsega izvirne produkcije glasbene, gledališke, likovne in literarne umetnosti ter predstavlja živahen pretok aktualnih umetniških gibanj na nacionalni in tudi mednarodni ravni. V ptujskem Domu kulture so doslej nastopili domala vsi pomembnejši akterji sodobne slovenske kulturno-ume-tniške scene, kamor sodijo tudi eksperimentalni projekti, ki razvijajo umetniško fantazijo in spodbujajo drugačnost. Njegovo občinstvo se iz leta v leto povečuje, postaja zahtevnejše in vse bolj poznaval-
sko, kar je dokaz več, da društvo spodbuja danes tako potrebno in vse bolj cenjeno vseživljenjsko izobraževanje. Dom kulture je prepoznavna blagovna znamka, o njem pišejo relevantni kritiki in umetniki, ki v svojih komentarjih poglobljeno razpravljajo o vsebi-
i-Benčevič za dosežke Kulturno-
nah in izvedbenih ravneh izvajalcev, večinoma v superlativih.
Društvo ima od začetka delovanja jasno vizijo in skrbno prečiščene cilje, zato je postalo pomemben in nepogrešljiv del kulturne ponudbe mesta Ptuja. S svojo svežino in aktualnostjo predstavlja živo vez med umetniki in občinstvom, je sinonim kreativnosti in simbol medkulturnega povezovanja.
Oljenka slikarju Jerneju Forbiciju
Jernej Forbici živi med domačim Strniščem ter italijanskima Benetkami in Vicenzo. Slikarstvo je študiral na Accademii di Belle Arti v Benetkah. Diplomiral je pri profesorju Carlu Di Racu leta 2005, leta 2008 pa zaključil še specialistični študij. S svojo izjemno energijo in predanostjo slikarstvu je izstopal že v času študija.
Jernej Forbici je zagotovo eden najbolj uspešnih slovenskih slikarjev, ki razstavlja po celem svetu, redno pa tudi v Sloveniji - na Ptuju, v Mariboru, Strnišču in v Majšperku - in ki ga zastopajo ugledne zasebne galerije v Italiji in Avstriji. Značilno zanj je, da je po eni strani zavezan domačemu Strnišču, ki predstavlja osrednji motiv njegovega slikarstva, po drugi strani pa je njegov umetniški
kredo svetovljansko odprt za vse-človeško stisko sodobnega časa. J. Forbici se je že kot študent zavezal k slikanju ranjene pokrajine v okolici tovarne aluminija v Kidričevem. Forbici to pusto pokrajino dokumentira s fotoaparatom, fotografije pa uporablja tudi kot predloge za slike, ki so pogosto izjemno velikih dimenzij. Svoj slog je oprl na romantično krajinsko slikarstvo, ki ga metjejsko povsem obvlada. Naslovi slik so povedni in se pogosto sklicujejo na biblična besedila.
Jernej Forbici pa se je v sodobni likovni tvornosti uveljavil tudi kot izjemen organizator. Najbolj cenjen tovrstni projekt je festival Art Stays, ki od leta 2003 poteka v našem mestu. Starodavni Ptuj, ki očara z bogastvom preteklih stoletij, poleti s polnimi pljuči zadiha najsodobnejše likovne prakse. Jernej Forbici je kot uspešen promotor dosegel, da o festivalu poročajo osrednji slovenski časniki in revije, kar je seveda zelo pomembno za ugled in kulturni utrip našega mesta. V času pusta pa že tradicionalno, letos sedmič, organizira mednarodni slikarski ekstempore Ptuj karneval.
Oljenka Mladenu Delinu
Pianist, vokalist, producent in aranžer Mladen Delin je diplomiral na pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasba, in na glasbeni akademiji v Banjaluki, smer klavir. Iz klavirja se je izpopolnjeval v Beogradu, Londonu in Parizu ter opravljal specialistični študij pri znamenitem ruskem pianistu Konstantinu Boginu na Akademiji sv. Cecilije (Bergamo, Italija). Pevsko pot je začel pri Ondini Otti Klasinc in Dragici Kovačič (PEF v Mariboru), Nataši Nahti-gal (Slovenija), Jeremyju Brucu (Združene države Amerike) in Leli Kaplowitz (Hrvaška). Leta 2003 je prevzel glavno moško vlogo v muzikalu Joshua (Stefansplatze na Dunaju). Študij petja, klavirja in aranžiranja je nadaljeval v ZDA. Koncertiral je v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Je umetniški direktor glasbenega festivala Ar-sana Art Ptuj in koncertnega cikla Arsana.
Leta 2006 je na Ptuju ustanovil
Društvo za glasbeno umetnost Arsana in še isto leto zagnal koncertni ciklus, ki je zasnovan mul-tidisciplinarno in obsega glasbene stile klasične, etno, jazz in world glasbe najvišjega ranga, ob tem pa skrbi za neformalno izobraževanje mlajše in odrasle publike.
Leta 2009 je začel organizacijo poletnega festivala Arsana, ki je umeščen v vsa notranja in zunanja prizorišča mesta Ptuj in je do danes ponudil 350 koncertov klasične, jazz, etno, world, pop instrumentalne in vokalne glasbe, gostil 3000 umetnikov mednarodnega slovesa in privabil več kot 150.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, Evrope in drugih celin. Kot producent se podpisuje pod številne lastne produkcije, kot so Zgodba o tangu s Stefanom Mi-lenkovichem in Markom Ha-tlakom, mednarodno priznana vokalna skupina Vox Arsana, glasbeno predstavo Živalski karneval, Twisted jazz project in otvoritveni spektakel EPK 2012 Kurentova svatba, kjer je povezal 130 nastopajočih v avtorski muzikal, kar ima posledično vseslovenski in mednarodni pomen.
Je tudi glasbeni pedagog in motivator mladih, predvsem pa inkubator novih idej. Čez leto v okviru društva ponuja neformalno glasbeno izobraževanje in s pomočjo umetnostne terapije pomaga ljudem s težavami v duševnem zdravju, poleti pa skupaj s pianistom Konstantinom Boginom organizira mednarodno glasbeno akademijo in vokalni jazz kamp, ki sta do sedaj privabila več kot 400 mladih umetnikov iz 15 evropskih držav, pod mentorstvom priznanih svetovnih glasbenih pedagogov in interpretov.
V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoni-ča, mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj pod vodstvom dirigentke Jožice Lovrenčič Lah, baletni oddelek Glasbene šole Ka-rola Pahorja Ptuj pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc z nastopajočimi plesalkami Aljo Rozman, Zalo Vogrinec, Janjo Oro-vič, Kajo Čelan, Sabino Tepuš in Zarjo Škrjanec, Romana Zele-njak - vokal in Dejan Štuhec -klavir. Scenarij in režija prireditve sta delo Petra Srpčiča.
5
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET
Sprejem Janija Zagorška, najboljšega študenta MO Ptuj
Na zadnji delovni dan januarja je župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar skupaj s sodelavci sprejel Janija Zagorška, najboljšega študenta Mestne občine Ptuj za študijsko leto 2013/2014. Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad najboljšima študentoma dodiplomskega in podiplomskega študija MO Ptuj je namreč za študijsko leto 2013/2014 na podlagi razpisa Janija Zagorška izbrala za najboljšega študenta MO Ptuj. Ta je z nadpovprečnimi študijskimi uspehi v skladu s kriteriji razpisa dosegel najvišje število točk.
Milena Turk
Kot najboljšemu študentu do-diplomskega študija mu je župan Miran Senčar podelil medaljo -grb na steklu Mestne občine Ptuj in denarno nagrado v vrednosti 600 evrov. Ob tem mu je čestital za nadpovprečno ustvarjalnost in motiviranost ter odličen prispevek tako na študijskem kot na praktič-
Foto: Denis Hrga
nem področju in za participacijo v družbi nasploh.
Jani Zagoršek je 5. septembra 2014 diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru z diplomskim delom Razvoj upogibnega orodja za izdelavo avtomobilske komponente pod mentorstvom izrednega profesorja
Obvestilo o podeljeni koncesiji oskrbe s pitno vodo
S 1. januarjem 2015 sta bili Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., podeljeni koncesiji za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V skladu z navedenim je račune za te dejavnosti januarja 2015 začelo izdajati Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Občani lahko kljub tej spremembi še vedno nemoteno plačujejo te račune na mestni blagajni na sedežu Javnih služb Ptuj, d. o. o., na Ulici heroja Lacka 3, Ptuj.
Cena storitev obeh obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb je sestavljena iz cene za opravljanje storitev javne službe in cene omrežnine.
Cena za opravljanje storitev oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ostaja nespremenjena. S 1. januarjem 2015 je prišlo do spremembe subvencioniranja omrežnine pri oskrbi s pitno vodo, ki po novem znaša 65 %. Pri odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode bo do spremembe cene in višine subvencioniranja omrežnine prišlo s 1. marcem 2015. V skladu s prejšnjo ureditvijo je za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti veljala 100-odstotna subvencija, ki bo po novem znašala 65 %. To pomeni, da se je v preteklosti omrežnina v 100 % subvencionirala iz proračuna mestne občine, v skladu z novo ureditvijo pa je to subvencioniranje predvideno v višini 65 %, preostanek plača uporabnik.
Za občane to pomeni, da se bodo cene opravljenih storitev za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v skupnem znesku v povprečju dvignile za okrog 5,80 evra z DDV za najpogostejši vodomer.
Mestna občina Ptuj
Jani Zagoršek sprejema grb na steklu MO Ptuj.
doktorja Stanislava Pehana.
Izbira teme diplomskega dela je bila tesno povezana z opravljanjem obvezne strokovne prakse v podjetju, ki se ukvarja z izdelavo avtomobilskih komponent za avtomobilsko industrijo. Najprej se je lotil samostojne izdelave delav-niške risbe orodja. Po uspešnem ciklu priprave orodja je začel razvijati upogibno orodje za izdelavo avtomobilske komponente. Ker je težnja v proizvodnji, da je izdelava čim hitrejša, si je zamislil tudi izmetni mehanizem.
V razvoj upogibnega orodja je bilo vloženega ogromno dela, znanja in izkušenj. Korak za korakom ga je gradil in izboljševal do njegove aplikacije v proizvodnji avtomobilske industrije. Najbolj je ponosen na uporabnost diplomske naloge, saj razvito upogibno orodje služi svojemu namenu v podjetju T. C. Jakl v Središču ob Dravi, kjer izdelujejo komponente za končnega avtomobilskega naročnika Mercedes-Benz.
Jani Zagoršek si je med študijem prizadeval pridobiti čim več raznovrstnega znanja in se lahko pohvali z uvrstitvijo med 5 % najboljših študentov Fakultete za strojništvo v Mariboru. Poleg rednega študija je aktiven prostovoljec in pomaga soljudem v stiski in nevarnosti. Že 15 let je aktiven gasilec in bolničar Civilne zaščite Mestne občine Ptuj. Kot pravi sam, bi izjemne uspehe na obeh področjih težko definiral, verjame le, da je poslanstvo njegovega prostovoljstva pomoč sočloveku v
nevarnosti.
Jani Zagoršek je na sprejemu povedal, da prihaja iz družine v Spodnjem Velovleku, kjer imajo doma avtomehanično delavnico, tako da je že od otroštva v stiku z delovanjem strojev. Zbrani v kabinetu ptujskega župana smo mu z zanimanjem prisluhnili, ko je doživeto razlagal, kako je potekalo iskanje prakse, opravljanje le-te in izdelava diplomske naloge. Za podjetje T. C. Jakl je izvedel po naključju. Pravzaprav je v tretjem letniku želel obvezno prakso opravljati v sredini, kjer delajo razvojno, in ko je iskal tovrstne informacije, je izvedel za podjetje T. C. Jakl. Najprej je tam spremljal, kako se izdelujejo orodja. Nato ga je na osnovi delavniške risbe, ki jo je prav tako pripravil sam, izdelal. Omogočili so mu, da je sledil celotnemu postopku izdelave nekega orodja. Po zaključku izdelave jih je prosil, ali bi lahko pri njih delal diplomsko nalogo. Tako je s svojimi idejami napravil novo orodje. Njegova diplomska naloga je torej rezultat sodelovanja - z roko v roki - med stroko in neposredno proizvodnjo. Tudi po končani diplomski nalogi je med počitnicami spet poiskal delo v proizvodnji. Želi si, da bi postal konstruktor ali projektant. Nima natančne usmerjenosti oziroma želje, kje v strojništvu bi se zaposlil, lahko bi bilo v avtomobilski industriji, lahko kje drugje v strojništvu. Dobil je tudi že povabilo za zaposlitev, vendar
se je odločil za nadaljevanje študija.
6
IZ MESTNE HIŠE / OBVESTILA	V | 1	27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Mladinski delavci iz 12 držav o delovni mobilnosti v EU
Kulturno-izobraževalno društvo Študent je v sodelovanju s CET Platformo iz Hrvaške med 2. in 10. februarjem na Ptuju gostilo projekt »Youth Labour Mobility Online« (Online mobilnost mladih). V okviru sedemdnevnega usposabljanja so za 24 mladinskih delavcev iz več evropskih držav 6. februarja pripravili tudi sprejem v Mestni hiši.
Mateja Tomašič
Foto: Denis Hrga
Mladinski delavci na sprejemu v Mestni hiši.
Projekt Online mobilnost mladih je sedemdnevno usposabljanje, ki je na Ptuju združilo 24 mladinskih delavcev in voditeljev iz Bolgarije, Hrvaške, Italije, Litve, Makedonije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Španije, Združenega kraljestva in Slovenije. Namen usposabljanja je mlade podučiti o možnostih in priložnostih s področja delovne mobilnosti v EU in o spletnih orodjih za promocijo tovrstne mobilnosti.
»Udeleženci usposabljanja so se seznanili z različnimi priložnostmi za delovno mobilnost mladih, kot so EURES, predpisi in skladi EU, omejitve, podpora in pravice državljanov EU. Prav tako bodo spoznali spletna orodja za promocijo mobilnosti, uporabo spletnih platform in orodij ter različne pristope za delo z različnimi ciljnimi skupinami mladih ljudi (visoko izobraženi, brezposelni, mladi z osnovno stopnjo izobrazbe, podeželska mladina, mladi, ki ne obvladajo tujih jezikov...). Z namenom zagotavljanja nadaljevalnih aktivnosti smo mlade usmerili v vključevanje v podobne projekte in jih poskušali opogumiti, da organizirajo lastne aktivnosti znotraj svojih
organizacij. Prav tako bodo lahko novo znanje in izkušnje uporabili za promocijo teh aktivnosti. Preko spletne strani, ustvarjene pri projektu, pa bodo vsi zainteresirani partnerji projekta dobili dostop do spletnih orodij in priročnika, ki ga bodo ustvarili udeleženci projekta,« je pojasnila koordinatorica projekta Špela Težak.
Metode dela pri usposabljanju so bile kombinacija različnih metod neformalnega izobraževanja in so združevale simulacije, predstavitve, debate, študije dobrih praks, delo v skupinah, individualno delo, igre vlog in javno nastopanje. V projekt so preko javnih dogodkov vključili tudi brezposelno mladino s Ptuja. Organizirali so niz delavnic, odprtih za javnost, na katerih so predstavili orodja za spodbujanje mobilnosti in priložnosti za mlade znotraj EU. Prav tako so k sodelovanju povabili Zavod RS za zaposlovanje, Urad za delo Ptuj ter Center za informiranje in poklicno svetovanje. Usposabljanje financira program Evropske komisije za mlade Era-smus+, ki ga v Sloveniji zastopa Zavod Movit NA Mladina.
V Mestni hiši je udeležence pro-
jekta Online mobilnost mladih sprejela direktorica občinske uprave mag. Vlasta Stojak in jim izrekla dobrodošlico v najstarejšem slovenskem mestu: »Počaščeni smo, da ste za izvedbo projekta izbrali našo občino, da vas lahko tukaj gostimo, se z vami pogovarjamo o praksah v vaših državah in primerjamo načrte in rešitve za mlade v Sloveniji z rešitvami v vaših deželah. Na Zavodu za zaposlovanje sem delala več kot 20 let, tako da mi je problematika, o kateri govorite tukaj, blizu. Za zaposlovanje in izobraževanje mladih je povezovanje narodov Evrope na skupnem trgu dela zagotovo prihodnost Evrope. Vi ste tudi verjetno tisti, ki boste izbrisali meje med evropskimi državami in fakultetami, ustvarjali skupni trg dela ter se verjetno bolj selili, kot so se morale generacije pred vami. Zagotovo je ena od prioritetnih tem EU mobilnost in zaposljivost mladih. Brezposelnost mladih v evropskih državah je zelo različna. Po mednarodni organizaciji dela Slovenija sodi v sredino te lestvice. Dejstvo je, da bodo evropski in državni projekti šli v smer spodbujanja večjih po-
vezav mobilnosti izobraževanja in ukrepov za spodbujanje zaposlovanja. V dolgoletni praksi sem ugotovila, da so najboljše rešitve za nas tiste, ki jih sami zaznamo v lokalnem okolju in jih poskušamo uresničiti v državni in evropski politiki. Zato so tovrstna združevanja in srečanja, kot je vaše, zagotovo prava pot. Tudi v naši občini imamo mladinske organizacije CID, KPŠ, mladinski svet, s problematiko mladih pa se ukvarjamo tudi v naši hiši in v ZRSBistra Ptuj.«
Maja Erjavec z oddelka za negospodarske javne službe je dodala, da je Mestna občina Ptuj pridobila listino Mladim prijazna občina. Denarno podpirajo področja mladih na različnih segmentih, kot so kulturno, zdravstveno, izobraževalno in socialno-varstveno. Na sprejemu so zbranim predstavili tudi delovanje Centra interesnih dejavnosti in Kluba ptujskih študentov. Med drugim pa so mladinski delavci na Ptuju ujeli utrip Kurentovanja, saj so si ogledali mednarodno FECC Etnofest srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask ter en večer rajali v karnevalski dvorani.
Obvestilo o eRačunu Javnih služb Ptuj
Javne službe Ptuj odslej vsem strankam omogočamo prejem eRa-čunov, saj smo postali registriran izdajatelj elektronskih računov. eRačun je račun, izdan v elektronski obliki, ki enakovredno nadomešča klasični račun v papirni obliki.
Prejemanje računov v elektronsko banko uredite v svoji elektronski banki. Za prijavo potrebujete le sklicno številko (referenca) iz enega izmed zadnjih prejetih računov. Poglavitna prednost eRa-čuna ob prijaznosti do okolja je tudi preprosta uporaba, saj lahko račun poravnate z nekaj kliki in imate ob tem dober pregled nad prejetimi računi ter arhivom plačanih računov.
Stranke, ki račune plačujete preko neposrednih bremenitev (traj-nikov), ali tisti, ki ne uporabljate spletne banke, se lahko odločite za prejemanje računov v svoj elektronski nabiralnik (e-pošto). Obrazec za vključitev najdete na spletni strani www.js-ptuj.si.
Blaž Mahorič
7
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET
Razstava sedmih fotografov v galeriji Magistrat
V okviru 4. Srečanja kulturne dediščine Slovenije smo na Mestni občini Ptuj vzporedno organizirali še fotografsko razstavo sedmih avtorjev z naslovom Kulturna dediščina skozi oči fotografov in novinarjev, ki jo je 4. februarja v galeriji Magistrat v Mestni hiši slovesno odprl župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar.
Milena Turk
Dr. Naško Križnar, upokojeni raziskovalec na Inštitutu za narodopisje, ZRC SAZU, je na odprtju predstavil namen razstave, izbor fotografov in pomen njihovega dela pri raziskovanju in preučevanju ter predstavljanju kulturne dediščine najširši javnosti. Pri organizaciji in postavitvi razstave je sodelovalo tudi KUD Art Stays.
Svoja dela do 4. marca v galeriji Magistrat razstavljajo Boris Farič, Andrej Furlan, Primož Hieng, Stojan Kerbler, Žiga Ko-ritnik, Branko Lenart in Anton Mlakar. Ti so s fotografskim aparatom iz različnih vzgibov in razlogov, vede ali nevede, sledili in
Foto: Črtomir Goznik
beležili podobe snovne in nesnovne kulturne dediščine v različnem geografskem prostoru in času. Na fotografijah so zabeležili stavbno dediščino na vaseh in krajino na podeželju, torej elemente bivalne kulture, sakralne objekte, kraje spomina, pokopališča in spomenike, delovne šege in navade, šege in navade prazničnega cikla, pustne obrede, maske in njihove obhode ter predstavitve le-teh na organiziranih sprevodih, predmete iz antične preteklosti, tovarniške delavce pri opravilu ...
Prav tako so različne fotografske zvrsti razstavljenih del in pristopi - od reportažne, dokumentarne do
Iz odprtja razstave 4. februarja, župan Miran Senčar in dr. Naško Križnar s fotografi.
umetniške fotografije, kjer sta pomembnejša estetski vidik in emo-tivno razmerje med fotografom in objektom upodabljanja.
Fotografija je medij, ki ima veliko pričevalno moč in doseže velik krog publike ter vpliva na njihov odnos do kulturne dediščine, zato je za raziskovalce le-te zanimivo, kako fotografi razumejo in se lo-
tevajo beleženja posameznih elementov kulturne dediščine.
Nekateri razstavljajoči fotografi so pred odprtjem razstave na posvetovanju na ptujskem gradu tudi nazorno utemeljili in razložili svoja ustvarjalna izhodišča, ki njihovim delom dajejo status sistematičnih fotografskih pristopov.
Na 4. seji mestnega sveta sprejet proračun, težak 29 milijonov evrov
Staša Cafuta Trček
23. februarja je potekala 4. redna seja Mestnega sveta MO Ptuj, na kateri je 28 prisotnih mestnih svetnikov obravnavalo devet točk dnevnega reda. Največ časa so namenili točki, kjer so na koncu vsi soglasno sprejeli dopolnjen predlog Odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2015.
Naj spomnimo, da je predlog proračuna MS obravnaval na 2. seji sredi decembra lani in ga nato posredoval v javno obravnavo, ki se je zaključila 14. januarja letos. Višina proračuna MO Ptuj za leto 2015 znaša 29.303.039,06 evra. Predvidene večje investicije bodo: Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja (3 mio. evrov), Izgradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka (1,8 mio. evrov), Dominikanski samostan - II. faza (1,4 mio. evrov), Energetska obnova OŠ Olge Meglič (250.000 evrov), OŠ Breg (110.000 evrov),
Ureditev parkirišča "P in R" na Zadružnem trgu (897.294 evrov) in Podhod Borovo (300.000 evrov).
Pred glasovanjem so vodje svetniških skupin imeli možnost komentirati proračun. Dr. Štefan Celan (Lista ŠČ) je dejal, da je proračun najbolj smiseln in optimalen, da pa so takšen proračun načrtovali, ko je bil še sam župan. Janez Rožmarin (NSi) je pripomnil, da bi morali iz proračuna zagotoviti sredstva tudi za leseno brv čez Studenčnico, saj se ta projekt vleče že vrsto let. Helena Neudauer (SDS) si želi, da bi bila v načrtu tudi kakšna nova investicija in ne samo nadaljevanje že načrtovanih. Pripomnila je še, da upa, da bo občina tudi kaj privarčevala, na primer pri nadurah in pri nabavi avtomobila. »Želela bi, da bi bilo več sredstev namenjenih za obnovo javne infrastrukture in tudi za obnovo poslovilnega prostora na pokopališču.« Branko Kumer (SMC) je opozoril, da bi morali
najti rezerve za ustvarjanje pogojev za delovna mesta z dodano vrednostjo. Ptuj je namreč v republiki pod povprečjem, kar se tiče takšnih delovnih mest, ki preko dohodnine prinašajo manj denarja v občinski proračun. »V proračunu nisem prepoznal razvojnega naboja,« pa ugotavlja Miran Meško (SD). Milan Krajnik (DeSUS): »Več sredstev bi morali nameniti starejšim in turizmu.« Miša Pu-šenjak (SLS) pa želi, da se cena omrežnine ne bi povečala, saj to prizadene socialno šibke, ki jih na Ptuju ni malo. »Morali bi nameniti več sredstev urejanju mestnih vpadnic, pločnikov in kolesarskih stez,« je opozoril Marjan Kolarič (SDS) in v nadaljevanju izpostavil primer nedavne prometne nesreče v Grajeni zaradi ostrega in nepreglednega ovinka. Župan je odgovoril, da je problem omenjenega odseka že predal v reševanje. Rajko Fajt (SDS) je opozoril, da nižanje števila s tri na dva ni do-
bro, in da se moramo zavedati, da je pomembno mladim omogočiti opravljanje prakse v javni upravi.
V točki Pobude in vprašanja je beseda tekla tudi o urgentnem centru na Ptuju, ki se po besedah nekaterih politikov na ravni države in medijev ukinja. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj in svetnica Metka Petek Uhan je povedala, da nujna medicinska pomoč ostaja na Ptuju. Nekaj svetnikov je opozorilo, da bi Ptujčani, posebej politiki na državnem nivoju, morali enotno nastopiti in se uskladiti glede dajanja izjav o tej zadevi, saj prihaja do dezinformacij.
Svetniki so z večino sprejeli soglasje k spremembi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v MO Ptuj. Z večino glasov so sprejeli tudi sklep o višini subvencioniranja cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
8
MESTNI SVET / STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
KULTURA	p	27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
okolja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v MO Ptuj. Miša Pušenjak (SLS) je v razpravi ponovno opozorila, da ni pravi čas za zmanjševanje subvencij, Branko Kumer pa, da moramo razmišljati, da bo prišel čas, ko bo višina subvencije nič, in da bi moral socialno šibkim v teh primerih priskočiti na pomoč
Center za socialno delo Ptuj.
Nato je sledila točka, kjer so soglasno sprejeli sklep o potrditvi letnega programa dejavnosti gospodarskih javnih služb podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., za leto 2015 in seznanitev z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju posamezne gospodarske javne službe. Martin Mlakar
(Lista MS) je ocenil, da poročilo ni pripravljeno v skladu z računovodskimi standardi in da ima pomisleke glede vsebinskega dela poročila.
Sklep o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Ptuj je bil sprejet soglasno. Na seji sta bila potrjena tudi man-
data dvema novima članoma MS MO Ptuj: namesto mag. Vlaste Stojak je prišel v MS Andrej Lazar (SD), namesto Patricije Kovačec pa Tanja Meško Tonejc (Lista MS). Župan je svetnike obvestil, da je izbral dva podžupana: Marjana Kolariča (SDS) in Go-razda Oreška (Lista MS).
Spoštovane občanke in občani,
sto dni in več je minilo od volitev. To je čas, ki ga novoustoličeni potrebujejo, preden začnejo udejanjati program, ki so ga predstavljali pred volitvami. Budno spremljamo dogajanje in moramo priznati, da je iniciativa bolj medla in neprepričljiva ali bolje rečeno - je ni. SLS kot tradicionalna stranka zagovarja vrednote trajnostnega razvoja in s tega stališča ne more pristati na proračun, v katerem zaznavamo 20-odstotni upad prihodkov in 8-odstotno zvišanje stroškov javne
uprave na račun novih zaposlitev. Že v prejšnjem mandatu nismo bili naklonjeni ravnanju občinske uprave, ki je ustoličila vodjo kabineta župana, sedanja pa za povrh želi še profesionalnega podžupana. Župan ima pravico ustoličiti nekaj svojih kadrov, vendar naj kot dober gospodar razmišlja tudi o tem, kam umestiti po njegovem »odslužene«. Pričakovali smo tudi več podpornih spodbud na področjih podjetništva, obrtništva in kmetijstva, predvsem samozaposlovanja, kajti samo spodbujanje obstoječih potencialov bo prineslo blagostanje in napredek.
Mestni odbor SLS Ptuj
Tppeiler V iskanju trdne finančne podlage
Za uspešno delovanje občine, zagotavljanje kakovostnih storitev občanom in uresničevanje investicij je ključno, da ima občina uravnotežen in realističen proračun. Svetniška skupina se je s prilivi in odlivi v občinsko blagajno začela ukvarjati z nastopom mandata. Trenutni izziv za sestavo učinkovitega finančnega načrta občine so predvsem projekti, ki se jim je občina v svoji prejšnji sestavi zavezala in ki
so se po strokovnem pregledu pokazali predvsem kot finančno breme. V svetniški skupini menimo, da bo pot do proračunske stabilnosti še dolga in dosegljiva le v sodelovanju z drugimi svetniškimi skupinami. Po sklepu župana je občinsko financiranje določeno za prve tri mesece tega leta, tako da strokovno razpravo o proračunu, vključno z amandmaji mestnih četrti, nadaljujemo.
Mestni odbor Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj
Mladi forum socialnih demokratov
V soboto, 24. januarja 2015, je na Ptuju potekala ustanovna konferenca Mladega foruma SD Ptuj. Socialni demokrati tako po nekajletnem zatišju na območju območne organizacije Ptuj, ki zajema 16 občin, ponovno obujamo svoj podmladek. Verjamemo, da bo novo vodstvo širilo vrednote socialne demokracije ter krepilo pomen solidarnosti in tovarištva. Vemo, da bo novo vodstvo dosledno opozarjalo na problematiko mladih in trdno stalo na stališču, da so dobre rešitve lahko sprejete le s konstruktivnim dialogom.
Predsedstvo MF SD Ptuj sestavljajo: predsednik Miha Da-miš (Ptuj), podpredsednica Natalija Vidovič (Videm), tajni-
ca Karmen Kolarič (Gorišnica) ter članice in člani predsedstva Sašo Brec (Dornava), Alen Karo (Destrnik), Tilen Ter-buc (Ptuj), Borut Solina (Markovci), David Kelenc (Gorišnica), Eva Žunkovič (Kidričevo) in Saša Horvat (Gorišnica).
Ženski forum socialnih demokratov
Vabimo vas na srečanje Ženskega foruma SD, ki bo v nedeljo, 8. marca 2015, ob 16. uri v prostorih Grajske ulice 2 na Ptuju.
Ob prihajajočem prazniku dneva žena vsem Ptujčankam iskreno čestitamo!
Socialni demokrati, občinska organizacija Ptuj
Obvestilo o razpisih Mestne občine
V februarski številki Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj sta objavljena naslednja razpisa:
Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti neprofitnim organizacijam in društvom v Mestni občini Ptuj za leto 2015 »borci, častniki, veterani« in
Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa v Mestni občini Ptuj v
Ptuj
letu 2015.
V marčevski številki Uradnega vestnika bo predvidoma objavljen Javni razpis za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, v aprilskem Uradnem vestniku pa Javni razpis za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj - za naziv častni občan, naziv zaslužni občan, zlata plaketa in plaketa v letu 2015.
Uredništvo Ptujčana
9
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
PRIREDITVENI VODNIK
Člani Mestnega sveta MO Ptuj v mandatu 2014-2018
Fotografije:
Staša Cafuta Trček
in osebni fotoarhivi
Dr. Darja Koter, Lista Mirana Senčarja Za Ptuj
Darko Rojs, Lista Mirana Senčarja Za Ptuj
Gorazd Orešek, Lista Mirana Senčarja Za Ptuj
Julija Tepež, Lista Mirana Senčarja Za Ptuj
Klemen Rutar, Lista Mirana Senčarja Za Ptuj
Mag. Martin Mlakar, Lista Mirana Senčarja Za Ptuj
Nataša Vuk, Lista Mirana Senčarja Za Ptuj
Tanja Meško Tonejc, Lista Mirana Senčarja Za Ptuj
Mag Darja Harb, Lista župana dr. Štefana Čelana
Jure Hanc, Lista župana dr. Štefana Čelana
Marjan Cajnko, Lista župana dr. Štefana Čelana
Metka Petek Uhan, Lista župana dr. Štefana Čelana
Dr. Štefan Čelan, Lista župana dr. Štefana Čelana
Tatjana Vaupotič Zemljič, Lista župana dr. Š. Čelana
Helena Neudauer, Slovenska demokratska stranka
Marjan Kolarič, Slovenska demokratska stranka
Rajko Fajt, Slovenska demokratska stranka
Sonja Pučko, Slovenska demokratska stranka
Andrej Lazar, Slovenski demokrati
Miran Meško, Slovenski demokrati
Nuška Gajšek, Slovenski demokrati
Branko Kumer, Stranka Mira Cerarja (SMC)
Polonca Enci, Stranka Mira Cerarja (SMC)
Milan Krajnik, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
10
MESTNI SVET / OKOLJE IN PROSTOR
KULTURA	p	27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Silvestra Gorjup, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Janez Rožmarin, Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi)
Slavko Kolar, Mladi in upokojenci za delovna mesta
Miša Pušenjak, Slovenska ljudska stranka (SLS)
Robert Šegula, Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj
SVETLE TOČKE
Bronja Habjanič
Fotoarhiv bolnišnice
Dijaki programa aranžerski tehnik bodo sklenili dogovor o sodelovanju s ptujsko bolnišnico in tudi v prihodnje skrbeli za lepši videz na posameznih oddelkih.
Dijaki in dijakinje Šolskega centra Ptuj, smer aranžerski tehnik, so v prazničnem decembru pomagali pri okrasitvi bolnišničnih oddelkov. Izdelali so vrsto lepih aranžmajev, ki so jih skupaj z bolnišnično vzgojiteljico Vanjo
Okrasitev v bolnišnici Ptuj
Žuran porazdelili po posameznih oddelkih in tako polepšali božič-no-novoletni čas pacientom in zaposlenim. Aranžmaji dijakov in dijakinj so nastali pod mentorstvom profesorice Vesne Emer-šič.
Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj, Vesna Emeršič in direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič pa so se dogovorili, da sodelovanje še nadaljujejo in tako bodo tudi vnaprej skrbeli za okrasitev bolnišničnih oddelkov ter s tem pripomogli k še hitrejšemu okrevanju pacientov.
Urejanje grajskega hriba in čudovita vsakoletna okrasitev pustnega Ptuja
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
V tokratni svetli točki se bomo dotaknili tudi pusta, saj želimo pohvaliti vse osnovne šole - učenke, učence in učitelje - ter vrtce, vzgojiteljice in malčke, ki se vsako leto odzovejo povabilu občine
in pripravijo pustno okrasitev, s katero okrasijo stavbe, izložbe, hodnike in posamezne prostore v mestu. Prav tako gre pohvala vsem posameznikom, ki vsako leto samoiniciativno popestrijo iz-
ložbe oziroma stavbe v času pusta. S tem vsi izjemno pripomorejo k celostni pustni podobi Ptuja.
Druga svetla točka pa je urejanje grajskega hriba. S sečnjo bolnih, starih in poškodovanih dreves bo ponovno lepo viden naš veličastni grad. Naj spomnimo, tako sta po-
vedala gozdarja na fotografiji, da so bili zadnji, ki so skrbeli za drevesa na tem delu grajskega hriba, vojaki nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki so živeli v neposredni bližini vojašnice na Vičavi.
11
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
PRIREDITVENI VODNIK
Energetske izkaznice razburjajo lastnike stavb
Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Bistven del energetske izkaznice ni zgolj podatek o rabi energije, temveč predlagani ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti, ki so del energetske izkaznice. Vse novogradnje in obstoječe stavbe morajo po določilih Energetskega zakona pridobiti energetsko izkaznico samo v primeru prodaje ali oddaje stavbe v najem za več kot eno leto.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Kakšen je njen namen in kdaj je obvezna
Lastniki nepremičnin lahko s pomočjo energetske izkaznice vidijo energetsko učinkovitost svoje stavbe in se seznanijo z ukrepi, kako izboljšati izkoristek dovedene energije in s tem posledično znižati stroške, kupci oziroma najemojemalci pa dobijo neodvisno strokovno oceno o energetski učinkovitosti stavbe in se z njeno pomočjo lažje odločijo za nakup ali najem.
22. marca 2014 je začel veljati novi Energetski zakon (EZ-1), ki določa, da je lastnik nepremičnine obvezan pridobiti energetsko izkaznico v primeru prodaje nepremičnine in v primeru oddaje nepremičnine v najem za več kot eno leto. V primeru najema stanovanja bo potrebna predložitev izkaznice samo v primeru novega najema, torej če je najemnik imel začasno ali stalno prebivališče že prej na naslovu, za katerega se sklepa najem, najemodajalec izkaznice ne potrebuje, in v primeru oglaševanja nepremičnine pri prodaji ali oddaji v najem.
Zaščita kupca in najemnika
Ob nakupu pralnega stroja, hladilnika, pomivalnega stroja se zmeraj pozanimamo, kolikšna je poraba energije. Ravno tako je poraba goriva pri avtomobilu že dolgo časa obvezen podatek ob prodaji. Nepremičnine pa do sedaj niso imele ustrezne in poenotene osnove za primerjavo energetske učinkovitosti, in to je eden glavnih motivov za uvedbo energetske izkaznice. Od sedaj naprej bo lahko vsakdo že pred nakupom ali najemom ocenil, do kakšne mere je stavba varčna. Vsi si želimo imeti
varčno hišo ali stanovanje, saj to pomeni manjše stroške vzdrževanja in bivanja. Pri izboljševanju energijske učinkovitosti pa se velikokrat znajdemo pred dilemo, kje sploh začeti. Ob izdelavi energetske izkaznice vašo hišo pregleda neodvisen strokovnjak, ki vam je v sklopu izdelave izkaznice dolžan priporočiti tudi najučinkovitejše ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti. Tako boste lahko na licu mesta dobili strokoven in neodvisen nasvet.
Kako pridobite energetsko izkaznico
Energetsko izkaznico izdelujejo neodvisni strokovnjaki z licenco na zahtevo stranke. Cena energetske izkaznice je sestavljena iz prispevka za izdajo energetske izkaznice in stroška izdelave energetske izkaznice s strani izdajatelja. Osnova prispevka za izdajo energetske izkaznice je odvisna od namembnosti, velikosti stavbe in števila posameznih enot stavbe. Strošek za samo izdelavo energetske izkaznice je odvisen od posameznega izvajalca. Podroben seznam vseh izdelovalcev najdete na spletni strani energetskaizkaznica. si/seznam-izvajalcev/.
Glede na vrsto stavbe oziroma namen njene uporabe ločimo dve vrsti energetskih izkaznic:
1.	Računska energetska izkaznica, ki se določi na podlagi izračunanih energijskih kazalnikov rabe energije stavbe. Izda se za novozgrajene stavbe in obstoječe stanovanjske stavbe.
2.	Merjena energetska izkaznica, ki se določi na podlagi meritev rabe energije. Izda se za obstoječe nestanovanjske stavbe.
Veljavnost izkaznice je 10 let. Če se energetska učinkovitost stavbe
Nepremičnine do sedaj niso imele ustrezne in poenotene osnove za primerjavo energetske učinkovitosti, in to je eden glavnih motivov za uvedbo energetske izkaznice.
spremeni, lahko stranka zaprosi za izdajo nove energetske izkaznice pred potekom 10 let. Posamezna stavba ali njen del ne more imeti dveh ali več veljavnih izkaznic. V stavbah z več posameznimi deli se energetska izkaznica izda za celotno stavbo. Energetska izkaznica se lahko izda za posamezni del stavbe, kadar tehnične lastnosti stavbe in vgrajenih sistemov omogočajo celovito analizo energetske učinkovitosti posameznega dela stavbe. Če je energetska izkaznica izdana za celo stavbo in za posamezni del te stavbe, se za veljavno upošteva energetska izkaznica, izdana za celotno stavbo.
Energetska izkaznica ni obvezna za vse stavbe
Pridobiti jo bomo morali samo v primeru, če bomo stavbo (ali stanovanje) prodajali ali oddajali v nov najem (daljši od enega leta). Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem, pa energetske izkaznice ne potrebujejo. Energetsko izkaznico je treba pridobiti tudi za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino, večjo od 500 m2, od 9. julija letos pa bo ta površina 250 m2. Energetska izkaznica tudi ni potrebna za stavbe ali posamezne dele stavb, ki so že oddani. Poleg tega zakon predvideva nekaj izjem, kot so recimo stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ali stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti.
Predvidene tudi globe
Pri prodaji in oddaji stavbe ali njenega posameznega dela v najem mora lastnik zagotoviti, da se
pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti stavbe ali njenega posameznega dela iz energetske izkaznice, saj se z globo v višini 250 evrov za prekršek kaznuje lastnik stavbe ali posameznega dela stavbe, če pri prodajanju in oddajanju stavbe ali posameznega dela stavbe v najem ne zagotovi, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti stavbe ali posameznega dela stavbe iz energetske izkaznice.
V primeru javnih zgradb mora biti energetska izkaznica nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi lokalnih skupnosti oziroma organizacije in so v skladu z uredbo, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena. Z globo v višini 1000 evrov se za prekršek kaznuje upravljavec stavbe ali posameznega dela stavbe, če v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m2, ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, ne namesti veljavne energetske izkaznice na vidno mesto.
Izkaznice za stavbo ali njen posamezni del ni treba predložiti pri oddaji v najem za obdobje, krajše od enega leta, prodaji v primeru izkazane javne koristi za razlastitev, prodaji v postopku izvršbe ali v stečajnem postopku ter pri prodaji ali oddaji nepremičnine, ki je v lasti RS ali lokalne skupnosti prešla na podlagi sklepa o dedovanju.
12
K-
OKOLJE IN PROSTOR / TURIZEM	fT
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Cestni podhod pod Osojnikovo cesto zaključen aprila
Gradbena dela so v zaključni fazi, končana so v 90 odstotkih, potrebna so še obrtniška, keramična in zaključna dela.
Besedilo in foto: Ivan Stopajnik
Slovenija je prevzela obveznost za gradnjo in posodobitev železniške infrastrukture, skladno s sprejetimi mednarodnimi dokumenti o razvoju železniške infrastrukture. Na podlagi teh dokumentov je Slovenija sprejela Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/96). V tem načrtu je obdelana prometna ureditev izvennivoj-skega prečkanja železniške proge Pragersko-Hodoš v km 17 + 631, kjer je predvidena izgradnja podhoda. Nivojski prehod NPr 17.7 - Ptuj, ki je na progi št. 40 (E69) Pragersko-Ormož v km 17 + 650.52, bo po izgradnji podhoda za pešce in kolesarje ukinjen.
Mestna občina Ptuj je 26. maja 2014 podpisala sporazum z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor. S sporazumom se je Mestna občina Ptuj zavezala pridobiti vso projektno dokumentacijo (PGD-projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja), odkupiti vsa zemlji-
šča, potrebna za gradnjo, prevzeti vse stroške morebitne potrebne odškodnine in gradnjo podaljšanja podhoda v delu, ki predstavlja razliko od osnovnega projekta podhoda za pešce pod železniško progo.
22. avgusta lani je bil podpisan Dogovor o izvedbi podaljšanja podhoda pod železniško progo na Ptuju in pod Osojnikovo cesto
v okviru izvedbe Modernizacije nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš. Podpisniki dogovora so: izvajalec Strabag, d. o. o., naročnik Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS ter sofinancer Mestna občina Ptuj. Vrednost ponudbe za podaljšanje podhoda znaša 392.882,41 evra z DDV.
Za potrebe nemotenega poteka prometa v času gradnje podho-
da in same regionalne ceste smo predvideli fazno zapiranje Osoj-nikove ceste, med katerim je bila tudi faza deviacije - obvoza v dolžini okrog 135 metrov čez parkirišče.
Trenutno je gradbišče v zadnji fazi zapore. Gradbena dela so zaključena v 90 odstotkih. Ostala so še obrtniška dela (keramika, dvigalo, razsvetljava ...) in ureditev okolice. Dela potekajo v skladu s potrjenim terminskim načrtom, od 18. avgusta 2014 do 15. aprila 2015.
Prečkanje Osojnikove ceste pri nekdanji trgovini Borovo je bilo leta črna točka za pešce. Z izgradnjo podhoda zagotavljamo varno pot za te udeležence v prometu.
Podhod ima dva vhoda in izhoda - iz smeri Čučkove ulice in parkirišča ob Osojnikovi cesti. Opremljen bo z dvema dvigaloma za gibalno ovirane osebe in s klanči-no za kolesarje (kolesarji potiskajo kolesa ob stopnišču). V skladu z Zakonom o cestah bo upravljanje podhoda prevzela Mestna občina Ptuj.
Turistično društvo Ptuj ob otvoritveni pustni povorki
Člani TD Ptuj smo se 7. februarja organizirali in na Slovenskem trgu pred TIC-om postavili dve stojnici. Vsem mimoidočim smo brezplačno ponujali kuhano vino in čaj, vse do konca povorke pustnih likov smo imeli živahno ponudbo. Poleg tega je bila na drugi stojnici ponudba pustnih krofov, kjer so lahko mimoidoči kupili prave ptujske krofe. Ponudbo je zagotovila trgovina Presta, ki je delno podprla tudi akcijo TD Ptuj.
Peter Pribožič, predsednik TD Ptuj
Člani TD Ptuj smo prostovoljno prispevali vino in čaj z namenom dobrodošlice vsem nastopajočim. Mimoidoči in udeleženci v povorki so zelo dobro sprejeli našo ponudbo, saj je bila to za nastopajoče edina konkretna ponudba na poti od mostu za pešce do Prešernove ulice. Stočili smo okrog 100 litrov kuhanega vina in 40 litrov čaja.
Povorka od Zadružnega trga mimo sedeža Mestne občine Ptuj do Slovenskega trga in naprej po
Fotoarhiv TD Ptuj
Prešernovi ulici ni potekala v skladu s pričakovanji in spet ni bilo poskrbljeno za to, da bi bilo več dogajanja in ponudbe na mestnih trgih. Skupine pustnih likov so od mostu za pešce do Mestnega trga stale v vrsti skoraj dve uri in nato v večjih presledkih zapuščale Mestni trg.
Člani TD Ptuj smo s svojo ponudbo na Slovenskem trgu pokazali, kaj je treba narediti v starem mestnem jedru ob takih priložno-
stih. Ni treba veliko, je pa dobro sprejeto s strani obiskovalcev in nastopajočih ter popestri dogajanje v starem mestnem jedru.
Slikanje, snemanje in nastopanje le na Mestnem trgu pred Mestno hišo za peščico ljudi ni glavni namen takšnih dogodkov, ampak je treba poskrbeti za več dogaja-
nja na trgih starega mestnega jedra, pri čemer se morajo aktivno vključiti tudi ponudniki, ob sodelovanju organizatorjev prireditve. Na ta način bodo tudi obiskovalci ostali več časa v starem mestnem jedru, kar bo prineslo večji učinek takšnega dogodka pri ponudnikih v mestu.
13
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
PRIREDITVENI VODNIK
Razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Vse aktivnosti človeka in narave potekajo v prostoru. Prostorsko načrtovanje je zato odgovorno in temeljno delovno področje, saj v veliki meri vpliva na ljudi oziroma opravljanje njihovih dejavnosti. Iz Zakona o prostorskem načrtovanju izhajajo pristojnosti občin na področju prostorskega načrtovanja, kot so določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena. Te pristojnosti občine definirajo z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) in za posamezna območja bolj natančnim Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
Izvedbeni del OPN vsebuje območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. Občina na osnovi sprejetih načrtov določa pogoje za vsak poseg v prostor, zato so vsebine teh načrtov zelo pomembne in tudi ena od temeljnih vsebin v sistemu PISO (prostorski informacijski sistem občine). Mestna občina Ptuj je v postopku sprejemanja OPN, in dokler OPN ne bo sprejet, so v
veljavi Prostorski načrti, sprejeti s prejšnjo zakonodajo.
Občinski prostorski načrt je temeljni prostorski akt lokalne skupnosti, ki je sestavljen iz strateškega dela (občina ga lahko sprejme tudi samostojno) in izvedbenega dela. Občina z OPN - ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev - določi cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena ter določi pogoje umeščanja objektov v prostor. Pri pripravi OPN oziroma njegovih sprememb in dopolnitev je treba upoštevati Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij.
Postopek priprave OPN Mestne občine Ptuj se je začel s sprejemom sklepa župana v začetku priprave OPN marca 2008. Od 26. januarja do 27. februarja letos je potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN MO Ptuj. Hkrati je bilo razgrnjeno tudi gradivo okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja, izdelano za dopolnjen osnutek OPN MO Ptuj. Do razgrnjenega gradiva je zainteresirana javnost
Na javni obravnavi so sodelovali (z leve): Tatjana Gregorc iz podjetja Lutra, d. o. o., Peter Cafuta iz Mestne občine Ptuj ter Vekoslav Prejac in Tomaž Magerl, predstavnika podjetja URBIS, d. o. o. iz Maribora.
lahko dostopala v sprejemni pisarni Mestne hiše, elektronsko pa je bilo dostopno na prostorskem informacijskem sistemu občine. V tem času so imeli zainteresirani pravico dajati pripombe in predloge. Te oddane pripombe in predlogi bodo javno objavljeni, ko jih bo sprejel Mestni svet.
Osnutek OPN MO Ptuj je izdelalo podjetje Urbis iz Maribora, okoljsko poročilo je izdelal ICRO - inštitut za celostni razvoj in okolje, izdelovalec dodatka k okoljskemu poročilu pa je Lutra - inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Okoljsko poročilo je strokovna študija, v kateri se opredelijo, opišejo in ovrednotijo po-
membni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja, kulturne dediščine in možne alternative ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša.
V času javne razgrnitve so v prostorih Narodnega doma Ptuj izvedli javno obravnavo, na kateri so sodelovali Vekoslav Prejac in Tomaž Magerl iz podjetja Urbis ter mag. Dejan Zorec in Peter Cafuta kot predstavnika SOU SP oziroma MO Ptuj kot pripravljavca akta in Tatjana Gregorc iz podjetja Lutra, d.o.o., ki je predstavila okoljsko poročilo v imenu podjetja ICRO, d.o.o.
Pse je treba na javnih površinah voditi na povodcih, iztrebke pa pobirati
Velikokrat si ljudje želijo psa in tudi vedo, kaj to pomeni. Glede na videna ravnanja pa obstaja tudi nekaj takih ljudi, ki ne vedo, kaj pomeni imeti psa, in pustijo, da se ta sam sprehaja naokrog in jim ni mar za varnost teh živali in drugih ljudi, ki se sprehajajo v naravi.
Medobčinska inšpekcija SOU SP
Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, spoštujejo javno moralo, skrbijo za privlačen videz v občini in da ne opuščajo dejanj, ki so določena po Odloku o javnem redu in miru v Mestni občini Ptuj, s katerim
so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda in miru, zdravja in čistoče, okolja in zunanje podobe kraja. Pristojnost izvajanja nadzora nad izvrševanjem določb odloka je določena občinskim redarjem in inšpektorjem.
Medobčinska inšpekcija je v lanskih mesecih in v letošnjem januarju ob opravljenih rednih in izrednih nadzorih na javnih povr-
šinah naletela na pasje iztrebke, ki jih za svojimi kosmatinci vodniki psov niso pobrali. Občutek, ko stopimo na pasji iztrebek, ko nam nasproti prihaja ali okrog nas teka pes brez nadzorstva, ali ko nemočni opazujemo, kako se nekateri psi nenadzorovano sprehajajo in tekajo po javnih asfaltnih, zelenih in drugih površinah ter stanovanjskih naseljih, v človeku izzove mnoga neprijetna čustva. Zelo prijetno pa se je srečati z vodniki psov, ki znajo zanj poskrbeti (vodijo psa na povodcu in imajo pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov in jih tudi pobirajo), s katerimi lahko izmenjaš nekaj prijaznih besed in celo dovolijo,
da psa pobožaš. Vedo namreč, da če dobro ne poskrbijo za psa, se ta počuti zmedeno, in tudi to, da jih po odloku čaka predpisana globa v višini od 100 do 200 evrov.
Stanje nepobiranja pasjih iztrebkov se je v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno izboljšala, a je bilo vseeno v času nadzora ob pogledih na zelenico v določenih krajih (mestni park, Panorama, Tiha pot in na Župančičevi ulici ob bolnišnični ograji) še vedno zaznati veliko pasjih iztrebkov.
Glede na povedano in ugotovljeno se bo skozi vse leto izvajal poostren izredni nadzor tudi ob vikendih in izven rednega delovnega časa.
14
PTUJCANI
27. FEBRUAR / SVECAN 2015
Andrej Božič, letošnji prejemnik velike oljenke
Ob kulturnem prazniku je bila podeljena velika oljen-ka slikarju Andreju Božiču za izjemne dosežke in dolgoletno delo na področju likovnega ustvarjanja ter zasluge pri promociji Mestne občine Ptuj v širšem kulturnem prostoru. Predlog za podelitev priznanja so podali v Umetniškem društvu Stara steklarska Ptuj skupaj z Galerijo FO.VI in Mestnim gledališčem Ptuj.
Bronja Habjanič
Sodi med najboljše umetnike, tudi v širšem okolju
Andrej Božič živi in dela na Ptuju ter je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Ljubljana. V zadnjem času je zlasti odmevala retrospektivna razstava, ki je bila odprta med novembrom in decembrom 2014 in je obeležila slikarjevo 70-letnico in 25-letnico ustvarjanja.
Fascinantne kompozicije
»Retrospektivo slikarja Andreja Božiča ob sedemdeseti obletnici rojstva in petindvajseti obletnici prve razstave lahko mirno označimo kot samosvojo po različnih kriterijih, pričenši z improviziranim, ogromnim razstavnim prostorom v hali nakupovalnega središča Q-center na Ptuju, kjer enakovredno učinkujejo tako najmanjši (25 x 25 cm) kot največji formati (200 x 300 cm), obsegajoč izbor iz celotnega opusa, pregledno razvrščenega po ciklih, katerih vsak predstavlja določeno prelomnico, tako v oblikotvornem in motivno-tematskem smislu kot v tehnološkem oziru (akvareli na papirju, akrili na platnu in PVC-folijah, nerazstavljene instalacije ipd.). Na ogled so tako prvotni krajinski akvareli (impresije, dekonstruk-tivne ekspresije, ortogonalne asociativne abstrakcije), nato cikli, dopolnjeni z akrilno tehniko, kjer lahko spremljamo postopni prehod iz "zemeljskih" kvadratnih in pravokotnih okvirov v mikro- ali makrokozmične, sprva organske, nato krožne oblike, navezujoč vedno bolj na eksistenčna vprašanja bodisi o obstoju Stvarnika, o smislu življenja in svobodni volji (Robert Fulghum - timšel) ali o družbeni stvarnosti (George Orwell),
Foto:Langerholc
s kulminacijo v novejšem, popolnoma abstraktnem ciklu Iskanje I (Tovarna umetnosti v Majšperku, 2012) in nadaljevanju v tokrat prvič predstavljenem ciklu Iskanje U, kjer umetnik na dvometrskih in še večjih formatih ustvarja fasci-nantne, skorajda neoopartovske kompozicije med seboj prepletajočih se, presevajočih in prekrivajo-čih se krožnih likov s poudarjeno globinsko iluzijo in učinkom, kot bi slika opazovalca hipnotično srkala vase. Sprehod skozi kompleksno zastavljeno predstavitev celotnega Božičevega opusa zapusti vtis neprestano raziskujoče in dopolnjujoče se umetniške osebnosti, katere ustvarjalna energija se zdi neizčrpna,« je o Božičevem opusu zapisal likovni kritik Mario Berdič.
Samorastoče slike
»Na galerijskih formatih nam je avtor pripravil novo slikarsko presenečenje. Ko smo pričakovali, da bo svoja likovna iskanja nadaljeval v smeri multipliciranja geometrijskih teles - krogel, je avtor ponovno začel slikati le geometrijske like. Ohranil je krožne oblike, ki pa jih ne množi več samo v globino z naslikavanjem vedno novih elementov, temveč jih tudi (ali predvsem) množi in prekriva po vertikalni in horizontalni površinski ravni. S tem kompozicijo zastavi tako, da se slika "nadaljuje" čez robove in v prostor " neslike", čez rob nosilca slike in okvirja. Slika ustvari vtis, daje samo " citat" nikoli dokončane slike sveta, del samorastočega likovnega dela v nastajanju, kot da je avtor sliki (in sebi) pustil možnost, da se sa-modopolnjuje.
Načelo samorastoče slike deluje na dveh ravneh. Ko gledalec za vrhnjo sliko odkrije "podslikano"
Andrej Božič je v kratkem nagovoru zbranim sporočil, da svetloba in izhod iz tunela obstajata ter se zahvalil v imenu vseh prejemnikov nagrad.
sliko, odkrije tudi, da je pod to še ena in pod to naslednja. Torej je vedno znova na poti k novemu likovnemu " odkritju" in recepcija posamezne slike ni nikoli popolnoma zaključena. Podoben model je sedaj slikar ustvaril tudi na površini slike, ki jo je "podaljšal" čez vertikalni in horizontalni rob nosilca. Temu načelu " dela v nastajanju" ter samorastoče in sa-modopolnjujoče se slike je slikar dodal geometrično grafično " risbo", "načrt", ki prekriva vse naštete elemente. Grafična "risba", sestavljena iz polkrožnih linij, deluje zelo racionalno, hkrati pa daje občutek, da je pod/za njo realiziran samo del(ček) nekega večjega projekta, ki se rojeva. Iskanje II je serija slik, ki gotovo pomeni vrh dosedanjega ustvarjanja slikarja Andreja Božiča, presenetljiv premik v neskončnem prostoru umetnosti, o katerem lahko marsikateri - ne le slovenski - slikar le sanja,« je zapisal likovni kritik Milan Pirker.
Izjemna Božičeva slikarska sugestija
»Andrej Božič je slikar, ki je s svojo zadnjo pregledno razstavo na Ptuju (v veliki dvorani Q-centra) smiselno opredelil svoj ustvarjalni krog: od realistične podstati do konceptualizacije ideje o repeticiji forme, kroga kot univerzalnega principa v formalnem in filozofskem smislu. Božiče-va subjektivnost pogleda ustvarja slikarsko sugestijo, ki je odprta in razumljiva, vendar v pozici-
ji konteksta dramatična. V svoji enostavnosti slikar vse spoji v en znak, ki se skozi njegovo rotacijo zavrti v izraz in prostorsko topografijo forme. Slikarjeve podobe nakazujejo miselne mreže prein-terpretiranja osnovne ideje. Način razmišljanja sicer implicira nezavedno, a še zmeraj kot zavedni subjekt skozi artikulacijo specifičnega medija. Prosojnost forme, ki je značilna za Božičevo slikanje, se strukturira skozi materialnost nosilca slikovnega polja. Zato se lahko ustvarita globina in iluzija prostora. Univerzalnost oblik in monokromnost barve ne dopuščata širokih poetičnih interpretacij v smislu vsebinskih in formalnih izhodišč.
Božič je v svojem delu močno presegel osnove slikarstva tako v metjejskem kot v formalnem smislu in ju nadgradil z zelo premišljeno interpretacijo modernizma in principov formuliranja koncepta ne samo v idejnem, ampak tudi v izvedbenem smislu. Andrej Božič v tem trenutku zagotovo sodi med najbolj dejavne in zanimive slikarje na Ptuju,« pa o Božiču pravi akademski slikar Dušan Fišer.
Nagrada je »pika na i«
Božič je bil ob prejemu velike oljenke skromen, povedal je, da je to samo »pika na i« njegovemu dolgoletnemu delu na slikarskem področju in da je počaščen, da so v MO Ptuj opazili njegovo delo in ga nagradili s tako pomembno, življenjsko nagrado.
15
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Spoštovanemu prijatelju in sošolcu v slovo
Generacijsko srečanje 4. septembra 2014 ob 50. obletnici zaključka grafične šole je bilo obenem tudi slovo od našega sošolca Draga Zorca. Želja prisotnih, da se ponovno srečamo v polnem številu, ne bo uresničljiva nikoli več.
Družina, sošolci iz grafične šole ter številni prijatelji in znanci smo se 20. januarja 2015 na ptujskem pokopališču za vedno poslovili od Draga Zorca - velikega vzornika tiskarskega sveta. Rojen je bil v Placarju pri Ptuju 4. maja 1945. Otroška in mladostna leta je preživljal na Ptuju in v Kidričevem. Spoznala sva se v Mariborski tiskarni leta 1961. Želela sva postati knjigotiskarja, kar nama je tudi uspelo. Po zaključnih izpitih je Drago zapustil Maribor in nadaljeval delo kot tiskar v Ptujski tiskarni. Kljub stalni zaposlitvi ga je zanimala tujina.
Nekoč mi je zaupal, da je že kot otrok vrtel globus in sanjal o daljnem svetu. Želja po odhodu se mu je uresničila že po dveh letih dela v Ptujski tiskarni. Njegovi prvi destinaciji sta bili Avstrija in Nemčija. Ves čas mu je bila v veliko pomoč in podporo žena Dana, odločitve so bile premišljene in preudarne.
Drago je hitro ugotovil, da Evropa ni bila to, kar je pričakoval. Zato je Evropo tudi zapustil in se napotil v Avstralijo. Tam si je ustvaril dom, rodila se mu je tudi hči Sonja. Nato je leta 1977 ustanovil svoje podjetje. Po nekaj letih trdega dela in odpovedovanja je svojo tiskarno opremil z vrhunsko opremo in izbranimi kadri. S to potezo se je med tiskarji kmalu uveljavil. Vrhunske tiskovine, ki so prihajale iz podjetja Draga in Dane Zorec, z imenom D & D group, so navdušile tiskarski svet Avstralije, Kanade in ZDA. V tiskovinah se je zrcalila inovacija 12-barvnega tiska, s katerim se je postavil ob rob največjemu tiskarju Jesseju Williamsonu iz Dallasa v Teksasu, dobitniku številnih tiskarskih nagrad. Drago je z inovacijami v tiskarstvu nadaljeval: postal je prvi in edini tiskar sveta z osvojenimi 25 oskarji v tiskarstvu, od katerih so mu bili štirje namenjeni kot najboljšemu na svetu. Ob tem je prejemal tudi številna avstralska in mednarodna priznanja. Njegova zadnja inovacija v tiskarski tehniki je 12-barvni tisk, ki je bolj poznan in cenjen v svetu kot v Evropi, da o Sloveniji niti ne govorimo.
Mestna občina Ptuj mu je za vsa svetovna priznanja podelila mestni pečat Ptuja z likom sv. Jurija. Na zadnjem srečanju je povedal, da se na vrhuncu svojega poklicnega ustvarjanja umika, kot se spodobi. Življenjska želja pa mu je bila postaviti dom na enem izmed gričev v bližini rodnega Ptuja, kjer ga bosta razgled in piš vetra kadar koli zanesla tako v preteklost kot tudi v mirno in spokojno prihodnost. Ta velika želja se mu žal ni izpolnila.
Spoštovani Drago! Mirno počivaj v slovenski zemlji, ki te je tako nepričakovano sprejela v svoj objem. Mi pa moramo premagati žalost, ker si tako nenadno odšel, nikdar pa ne bomo pozabili, da si z nami živel.
Tone Terdin
V muzeju ni vse po starem
Metka Stergar, višja kustodinja-pedagoginja,
Foto: Martin Šteiner
Za muzeje velja stereotip, da so zaprašeni in se v njih nič ne dogaja. Poglejmo, ali se je v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož res ustavil čas.
Da je ptujski muzej atraktiven in mednarodno prepoznan, dokazujejo obiskovalci iz celega sveta, ki zadovoljni zapuščajo naše zbirke. Leta 2014 so jih občudovali popotniki iz kar 68 držav, tudi tako eksotičnih, kot so Madagaskar, Severna Koreja in Ekvatorialna Gvineja!
si je 40 otrok in staršev izdelalo muzejski koledar. Delavnico smo pripravili tudi za predstavitev ptujskega turizma na sejmu Turizem in prosti čas.
Februarja smo v zbirki mask gostili učence prve triade Osnovne šole Olge Meglič, ki so po ogledu rešili delovne zvezke ali izdelali papirnate kurente. Naša potujoča dvojezična razstava za otroke je v Mohorjevi šoli v Celovcu sloves ptujskih mask ponesla preko meje. Z muzejsko delavnico smo gosto-
Pohvala iz muzejske knjige gostov
Nič manj pomembni niso domači obiskovalci. Zanje smo decembra v Miheličevi galeriji odprli razstavo karikatur Aljane Primožič Fridauer, na Ta veseli dan kulture ponudili brezplačni ogled zbirk, pripravili program za družine in z javnim vodstvom predstavili razstavo Živeti z vojno, v ormoški enoti pa pripravili simpozij o 1. svetovni vojni. Na delavnicah smo gostili 190 otrok in staršev, kar 130 jih je napolnilo slavnostno dvorano ptujskega gradu ob brezplačnem ogledu lutkovne predstave.
Januarja smo predstavili publikacijo Minoritska zbirka o ostankih umetnin, ki so bili po 2. svetovni vojni rešeni iz ruševin samostanske cerkve. V Miheličevi galeriji smo odprli razstavo Jožeta Fol-tina. Ptujskim vrtcem in šolam smo ponudili pedagoški program o tradicionalnih pustnih maskah: obiskalo nas je 200 otrok, ki so si z Malim kurentom ogledali zbirko in izdelali lutko ali masko. Na brezplačnem Muzej skem vikendu
vali tudi v Lutkovnem gledališču Maribor.
Na Prešernov dan smo široko odprli vrata. Zbirke v ptujskem gradu si je brezplačno ogledalo 550 obiskovalcev, na družinski program je prišlo 80 otrok in staršev. V nekdanjem dominikanskem samostanu smo na Nedeljski matineji sodelovali v pogovoru o srednjeveških poslikavah. Živahno je bilo tudi v ormoški enoti, kjer so na javnih vodstvih predstavili zbirke, za pusta pa gostili otroško predstavo.
Na najpomembnejšem dogodku smo konec meseca javnosti s ponosom predstavili plod nekajletnega dela, več kot 400 strani obsegajoči katalog Razkošje na podeželju: pohištvo na ptujskem gradu, edinstveno publikacijo v slovenskem prostoru.
V muzeju tudi v naslednjih mesecih ne bo vse po starem. Nadejamo se dobrega obiska domačih in tujih turistov, ki si poleg privlačnega muzeja želijo tudi raznolike mestne ponudbe.
KULTURA
p
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Pesem združuje ljudi
Srečanje kulturne dediščine Slovenije 2015
Doc. dr. Stefan Celan, ZRS Bistra Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
V čudovitem ambientu ptujskega gradu smo februarja uspešno zaključili že četrto srečanje kulturne dediščine Slovenije. Program posvetovanja so oblikovale strokovne in raziskovalne usta-
nove: Inštitut za slovensko narodopisje - ZRC SAZU, Slovenski etnografski muzej in Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož. Nosilec in koordinator posveta je bilo Znan-stveno-raziskovalno središče Bi-
Posvet je bil tudi letos v prostorih ptujskega gradu.
stra Ptuj. Posvet je bil izveden v nekoliko okrnjeni vsebini zaradi bolezni nekaterih predavateljev.
Zanimivo je bilo spremljati prispevke novinarjev, ki so bili skoraj vsi neke vrste osebna izpoved o njihovem doživljanju posameznega kulturnega fenomena. Hkrati pa so skoraj vsi izražali njihovo notranjo moč in potrebo po posredovanju vseh možnih vidikov o kulturnem izročilu širši javnosti.
Ob referatih, ki so jih pripravili novinarji in fotografi, smo vzporedno v galeriji Magistrat organizirali tudi fotografsko razstavo. Organizatorji smo želeli prikazati čim širši razpon fotografskih pristopov k temi kulturne dediščine v najširšem smislu, od kulturne krajine do stavbarstva, ritualov, vsakdanjega življenja in dela.
Vsi predstavljeni fotografi so na-
Zbrane je nagovorila tudi Magdalena Tovornik, podpredsednica Slovenske nacionalne komisije za Unesco.
zorno utemeljili in razložili svoja ustvarjalna izhodišča, ki dajejo njihovim delom status sistematičnih fotografskih pristopov. Ni naključje, da so vse predstavljene fotografije sad dolgoletnega vztrajnega sledenja izbranim temam. Zato jih lahko razumemo tudi kot sestavni del raziskovanja kulturne dediščine. Strokovnjakom in laikom odpirajo uvid v subtilne razsežnosti kulturnih prvin.
Nataša Petrovič
Fotoarhiv JSKS OI Ptuj
Tako pravijo člani KD Budina - Brstje, ki so kulturni praznik, 8. februar, obeležili s proslavo in občnim zborom. V kulturnem programu so nastopili učenci Zaseb-
ne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Tea Strelec, Ana Marija Verdenik, Zala Vučak, Tinka in Tilen Munda, Prešernovega Povodnega moža in pesmi Marjete Skaza pa je recitirala Marija Munda.
Društvo, ki šteje 110 članov,
občnega zbora se jih je udeležilo kar 90, združuje ljubitelje zborovskega petja, prijatelje Moškega pevskega zbora Jezero. Zbor je bil ustanovljen leta 1999 kot sekcija Društva upokojencev Budina - Brstje, po desetih letih so se organizirali kot samostojno kulturno društvo. Prvi zborovodja je bil Ladislav Pulko, ki ga je bolezen žal premagala, njegovo delo uspešno nadaljuje Marija Stöger.
Redne vaje so namenjene vokalni tehniki, spoznavanju ljudskih in umetnih pesmi slovenskih in tujih skladateljev, pred nastopi pa
imajo tudi izredne in intenzivne vaje, udeležujejo se tudi izobraževanj JSKD. Zbor šteje 15 pevcev, redno nastopajo na Večerni pesmi, reviji za odrasle pevske zbore JSKD OI Ptuj, na različnih proslavah in drugih dogodkih. Lani je bilo takih nastopov osemnajst. Tudi v letošnjem letu bodo namenjali pozornost kakovostni rasti zbora, želijo si čim več nastopov, pripravili bodo tudi redni letni koncert - obiskovalci takrat dvorano v Domu krajanov Budi-na - Brstje vedno napolnijo do zadnjega kotička.
Naročanje preko spleta
s programom eFOTOLAB
LANGERHOLC.SI
PREŠERNOVA 2, PTUJ 02/773-16-71
Moški pevski zbor Jezero je zapel tudi na občnem zboru svojega društva.
17
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
p
KULTURA
v
Devet ur branja verzov Tomaža Šalamuna
V
Stari steklarski delavnici so se člani Teatra III DPD Svoboda Ptuj preko video povezave vključili v svetovni maraton Jaz sem voda - poklon Tomažu Šala-
Amadeja Kokot
Ljubitelji poezije, prijatelji in pesniški kolegi z vsega sveta so se 3. februarja v Mini teatru in preko video povezave s pričetkom ob 15. uri poklonili velikemu človeku in velikemu pesniku Tomažu Šalamunu. Sodelovalo je skoraj sto ljubiteljev njegove poezije, pesnikov in prevajalcev iz vseh evropskih držav, Kitajske, Avstralije, ZDA, arabskih dežel itd.
Slišali smo njegovo poezijo v vseh teh jezikih.
Njegovo slovo je bilo, kot je zapisal in opozoril v svoji pesmi Prolog II »Opozarjam te torej, tvoja usoda ni jasna«, nejasno in prehitro. Za sabo je zapustil pol stoletja pesniške zakladnice. Iz te pesniške zakladnice so njemu v poklon na maratonskem večeru v Stari steklarski delavnici Ptuj pre-
ko video povezave brali tudi člani Teatra III DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom in mentorstvom Branke Bezeljak. Prebrali so tri njegove pesmi, med katerimi je bila tudi pesem Epilog, skozi katero nas bo Šalamun vedno opominjal: »... kar je edino važno: za nas gre, mi smo življenje. Za vse bo čas, če bomo vzdržali svojo, skupno človeškost.«
Javljanje preko video povezave je dodatno popestrila še Marija Hernja Masten, ki je navedla zanimivosti iz življenja družine Šalamun, po očetovi strani Tomaža Šalamuna namreč izvira s Ptuja. Po deveturnem branju iz njegove
petdesetletne pesniške zakladnice z lahkoto trdimo, da je pustil svoj odtis, o katerem bodo razmišljale še naslednje generacije. »Postavil sem mrtvega anofelesa na žamet, da bi laže razmišljal o minljivosti sveta.«
Ptujčani bi morali vsaj po njegovi smrti spoznati veličino tega pesniškega genija in opozoriti svetovno javnost, da so njegove korenine na Ptuju - morda s spominsko ploščo in poimenovanjem kakšne ulice.
Posnetki maratona so dostopni v arhivu MMC RTV SLO.
Jubilejna razstava Jožeta Foltina na ogled še do 8. marca
Jože Foltin je slikar - umetnik, ki ustvarja svoje intimne svetove že nekaj desetletij. Na tokratni, jubilejni razstavi smo v Miheličevi galeriji razstavili dela, ki so nastala med letoma 2004 in 2014. Ob pregledu obsežnega likovnega opusa se izluščijo trije ciklusi: pokrajine, kurenti in muzikanti.
Stanka Gačnik
Foltinove najnovejše pokrajine so upodobitve neposredne okolice domačega Ptuja: Haloze s svojo nikoli povsem raziskano valovito razgibanostjo terena, Donačka gora in Boč ter nekoliko oddaljeno Pohorje. Njegove podobe krajin se skozi osebni ustvarjalni razvoj nadgrajujejo z novimi likovnimi prijemi in iskanjem drugačnih rešitev, kar vodi v spreminjanje realnih podob v imaginarne, notranje svetove slikarja. Spremenila se je tudi barvna paleta, od nekdaj toplih, zemeljskih barv do aktualne, zelo atraktivne modre in pogumno vijoličaste. To daje podobam krajin neki skrivnostni, morda zastrašujoč pridih in hkrati subtilno lepoto in milino podob v dovršeni kompoziciji ekspresivne podobe postmodernističnega slikarstva. To niso več klasične podobe, odvisne od realnega časa in prostora, temveč so odsev slikarjeve osebne izkušnje in notranje izpovedi.
Med tradicionalnimi pustnimi
Foto: Boris Farič
liki s Ptujskega in Dravskega polja ter iz Haloz zagotovo izstopa kurent ali korant. S svojo mogočno in bogato opravo, v katero je odet, enkratnim, demonskim in magičnim obredjem nagovarja kurent na prehodu iz zime v pomlad prav vse, ki so mu kdaj koli prekrižali pot. Ustvaril je odlično tradicijo in neusahljivo zakladnico motivov, saj je skozi čas pritegnil vrsto najrazličnejših ustvarjalcev in poustvarjalcev. Temu se ni mogel ali se noče izogniti niti Jože Fol-tin. Vendar spet na svoj avtorski, sodobni način .
Korant
V preteklih likovnih upodobitvah ga je likovno zanimala predvsem korantova naglavna maska, kjer so izstopali velik nos in prodorne, žive oči. Potem je začel na podobe korantov nanašati najrazličnejši neslikarski material, kot prispodoba nespametnega sme-tenja in izgubljenosti primarnega
pomena motiva. To je ponazoril tudi z naslovi del, npr. Zares mrtvi kurent iz leta 1999. Danes so njegovi kurenti goli. V seriji podob iz leta 2012 je lik koranta povsem in brezsramno razgalil. Pred nami so skrivenčena, ekspresivna moška telesa, ki asociirajo na Križanega. Poze in geste figur nakazujejo nenavadno gibanje, so kakor v stanju ekstaze, ki nenadoma obmirujejo . Foltin jih je mojstrsko, navidezno spontano, ujel v podobe meditativnega obredja. Likovno se telesa korantov vzpenjajo v vertikalne kompozicije. Razpoznavna atributa, ki pravzaprav spominjata na koranta, sta le naglavna maska in ježevka. Vse drugo je nepotrebno. »Današnji koranti niso pravi,
so kičasti,« pritrjuje slikar, »to sem, kar sem, le kapa in ježevka«. Ali moramo temu kaj dodati?
Muzikanti
V maniri upodabljanja korantov kot moških golih teles pa se izlušči Foltinov tretji slikarski ciklus, to so muzikanti. Podobe figur, upodobljene v razgibanih kompozicijah, postavljene z jasno risbo in spontanimi obrisi na slikarsko platno, kjer se odstirajo nove oblike, asociirajo s svojo razgibanostjo in glasbenimi instrumenti na veselje in radost. Novost pri tem je, da s hipno risbo imenitno gradi tekto-niko in zdi se, kot da potegne oblike teles muzikantov iz abstraktnega ozadja podob v ospredje. Foltin
18
KULTURA
p
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
je pri upodabljanju t. i. ciklusa muzikantov spet povsem sledil svoji intuiciji v obredju slikanja, da je lahko izrazil popolnost v novih oblikah in barvah. Z razpršenimi barvnimi nanosi je slikarju uspelo ustvaril dinamične prehode med abstrakcijo in poudarjeno ris-
bo teles hkrati. In spet ta izjemna vijoličasta, magična barva.
Ob zaključku lahko rečem, da je Jože Foltin prav na področju figuralnega slikarstva in povsem nove barvne palete naredil največji presežek in korak naprej pri svojem likovnem ustvarjanju na področju
postmodernističnega slikarstva. V svojem ekspresionističnem slikarstvu se giblje med protislovji, ustvarjalno napetostjo in umirjeno lepoto upodobljenega. Njegove izbrane podobe so kot polje intimne komunikacije med notranjim in vidnim, so skrivnostne, a hkrati
zelo jasne oblike individualnega in intelektualnega avtorjevega obzorja na področju sodobnega slovenskega slikarstva. Pravijo, da umetnost v vsej svoji raznolikosti podob pravzaprav živi svoje življenje in velikokrat kaže pot v svobodo ...
MGP na Dnevih komedije in na Tednu slovenske drame
Mestno gledališče Ptuj tudi letos nadaljuje svoje uspešno poslanstvo. Lansko leto je bilo, kar se nagrad tiče, najbolj uspešno doslej. Na Borštnikovem srečanju so za predstavo Mrtvec pride po ljubico prejeli nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone, Ana Urbanc je za vlogo Prve Micike v uprizoritvi Mrtvec pride po ljubico v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj prejela nagrado za mlado igralko ter Branko Rožman nagrado za glasbo v istoimenski predstavi.
Bronja Habjanič
Fotoarhiv MGP
Z omenjeno predstavo se je Mestno gledališče Ptuj uvrstilo tudi na 38. dneve satire Fadila Hadžica v Zagrebu. Tokrat pa so se prvič kar z dvema predstavama uvrstili tudi v tekmovalni program celjskega festivala in prvič z dvema predstavama v program Tedna slovenske drame.
Dnevi komedije v Celju
Celjsko gledališče svoje tradicionalne dneve komedije letos gosti od 26. februarja do 14. marca 2015. V tekmovalnem programu se je 27. februarja s predstavo Roka Vilčnika Mali priročnik biznisa (Odpizdeka do tajkuna) v režiji Matjaža Latina predstavilo tudi Mestno gledališče Ptuj. Sedmega marca se bo v tekmovalnem programu ravno tako predstavilo ptujsko gledališče v koprodukciji s SNG Drama Ljubljana s predstavo Hotel Modra opica v režiji Mihe Nemca.
Znan že program 45. Tedna slovenske drame - MGP bo tekmovalo s predstavama Mrtvec pride po ljubico in Hotel Modra opica
Letošnje leto bo zaznamovalo več klasičnih besedil in manj
polprofesionalne produkcije. »Tokratni nabor je nekako bolj konvencionalen"od lanskega, ko je po "klasičnih" dramskih besedilih iz zgodovine slovenske dramatike nastalo razmeroma malo predstav, izrazito pa so prevladovale krstne izvedbe novih dram oziroma predstave, ki so v gledališko uprizarjanje prevajale izvorno "nedramske" predloge. Kar tri četrtine predstav je doživelo premiero na odrih slovenskih gledaliških ustanov, lani je bilo takih predstav le za tretjino,« je o izboru predstav za letošnji 45. Teden slovenske drame dejal Gregor Butala, selektor omenjenega gledališkega festivala.
Tekmovalni in spremljevalni program 45. Tedna slovenske drame je oblikoval na podlagi nabora 48 predstav (lani 45 predstav), od katerih se jih je na festival prijavilo 32 (lani 29). »Količina je skoraj identična lanski, kar daje slutiti, da se je število predstav, ki letno nastanejo po domačih predlogah, vsaj do določene mere ustalilo -in da se tudi siceršnji delež, ki ga zavzemajo v celoti slovenske gledališke produkcije, ne spreminja pretirano,« je pojasnil G. Butala. Letos je v primerjavi z lanskim programom predstav le malo produkcij polprofesionalnih in ljubi-
Nenad Nešo Tokalic v izvrstni predstavi Mali priročnik biznisa (Od pizdeka do tajkuna)
teljskih skupin, letošnje predstave pa obravnavajo aktualno družbeno stvarnost in tudi »večne« teme, ki izhajajo iz konkretnejšega premisleka sveta in časa, ki ju živimo, skozi majhne, individualizirane zgodbe. Na Teden slovenske drame se je uvrstila tudi predstava Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj Sve-tlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v režiji Jerneja Lorenci-ja, Marie Curie - Hysterie v režiji Tine Vrbnjak in izvedbi Društva S.N.G. in SNG Drama Ljubljana, v tekmovalnem programu pa sta tudi predstavi Dominika Smoleta Zlata čeveljčka v režiji Anje Suša in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega ter Mihe Nemca in Nejca Valentija Hotel Modra opica, ki jo je režiral Miha Nemec, uprizorili pa so jo v Mestnem gledališču Ptuj in ljubljanski SNG Drami.
V slovenskih gledališčih na leto uprizorijo okoli sto predstav, med njimi je po besedah selektorja Butale od 40 do 50 uprizoritev slovenskih dramskih besedil.
Zanimiv bo tudi mednarodni pro-
gram 45. Tedna slovenske drame, v katerem je pet predstav. »Veseli smo, da bomo lahko na letošnjem Tednu slovenske drame predstavili vse tri izvedbe Flisarjevega besedila Komedija o koncu sveta, za katerega je prejel Grumovo nagrado, in s to predstavo bomo tudi odprli Teden slovenske drame,« je dejala Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj. Gledališki festival, ki ga pripravlja Prešernovo gledališče Kranj, se bo začel 27. marca, trajal bo dobrih deset dni, vsak dan pa se bosta zvrstili po dve predstavi, ob 18. uri v stolpu Škrlovec Kranj in ob 20. uri v PG Kranj.
19
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Oroslav Caf (1814-1874) - 2. del
Oroslav Caf, slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, živel in služboval tudi na Ptuju
Hiša v Zgornjih Verjanah, v kateri se je rodil Oroslav Caf.
Vladimir Kajzovar
Foto: Jani Kajzovar
Zavzemal se je za jezikovno zbližanje vseh Slovanov. O tem je razmišljal v Novicah leta 1845. Odkrito pa si je želel, da bi se v slovenskem jezikovnem prostoru poenotila panonska vzhodnoslo-venska in alpska osrednjeslo-venska narečna in knjižna podlaga, na podlagi stare cerkvene slovanščine pa določila skupna norma. Leta 1846 je v Novicah izdal »Proglas«, naj mu lastniki besednih zbirk le-te pošljejo, da bi izpopolnil svoj slovar. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1848 zapisal, da bo dal vse svoje moči od sebe, tako kot vseučilišč-ni profesorji poudarjajo potrebo po lastni univerzi, da bo pomagal slovenskemu narodu pri njegovem razcvetu in bo ponudil svoj slovar, ki pa ga še ni končal.
O jeziku pa pravi: »Našjezikje v nekaterih vedah res neobdelan pa je v svojim obilnim koreninji vender tako bogat in izobražljiv - naš jezik od reke Rabe do morja - da se, ako že gotove izrazke zberemo, grešane duhu svojega narečja pri-merjeno sami dostavimo, ter si le v sili spohumljive ali celo umske od svojih sosednjih bratov v zajem vzememo, za vsako sleherno ume-nje skoraj popolna beseda lehko sklade ...« (Caf 1848: 111)
Zaveden in romantično predan svojemu narodu
O svoji zavednosti in romantični pripadnosti svojemu narodu spregovori v kratkem idealističnem pozivu v Kmetijskih in rokodelskih novicah, ko nagovori slovenske mladeniče in bodoče izobražence, da so se dolžni pridružiti svoji potlačeni in zavrženi »materi Slavi«, saj teče po njihovih žilah čista slovenska kri. Leta 1849 je v celjskih »Slovenskih novinah« še enkrat objavil prošnjo, da bi v listih zbirali in objavljali slovarsko gradivo. Caf je bil sam premalo odločen in slovar ni izšel, čeprav je bil do leta 1846 pripravljen.
Franc Miklošič je slišal za Cafo-vo bogato besedno zbirko, sam je
imel že pripravljene štiri zvezke, zato je prišel leta 1856 k njemu in mu ponudil izdajo slovarja pod njunima imenoma, dobiček pa bi si delila. Toda Caf je ponudbo zavrnil, saj je menil, da njegova zbirka še ni do konca dodelana. Več kot 60.000 besed je poslal v Ljubljano Matici, a dr. Janez Bleiweis je trdil, da Matica ni dobila Cafovih rokopisov. Njegovo gradivo je uporabil Pleteršnik za slo-vensko-nemški slovar. Sam Caf je označil svoje slovarsko delo kot svoje življenjsko delo.
Želel ostati v Framu
Ponujali so mu mesti profesorja na univerzi in podravnatelja semenišča, vendar je prosil, da bi ostal v Framu pri svojem študijskem delu. V Framu je tudi prevedel iz češčine Campejevega Robinsona mlajšega, knjižico predragi slovenski mladosti za uk ino kratek čas. V tem času je napisal več molitvenikov. Z zasluženim denarjem je kupoval druge knjige z jezikovnega področja. V Framu je bil osrednja narodnobuditelj-ska osebnost. Pomagal je ustanoviti občinsko bolnico, šolo, novo cerkev, drevesnico in trsnico ter farno knjižnico in tako poskrbel tudi za branje slovenskih knjig. S temi pridobitvami so bili framski prebivalci tudi bolj omikani od svojih sosedov. Sestavil je »Raču-nice« za šole in bil prvi, ki je uvedel matematično terminologijo. Dopisoval je v slovenske časnike, pogosto brez podpisa ali pod psevdonimom Belankin. Pisal je tudi v Slavische Jahrbücher, ki je izhajal v Leipzigu in se je v Avstriji bral na skrivaj.
V pisnih stikih je bil s priznanimi slovanskimi pisatelji, in kogar je vodila pot po naših krajih, se je ustavil pri njem v Framu. Caf je bil ugledna osebnost v takratnem znanstvenem in jezikovnem svetu. Na stotine pesmi je razširil med Framčani in od tiste dobe so Framčani med Pohorci najbolj izurjeni pevci. Framski kaplan Oroslav Caf je ostal kot katehet v lepem spominu publicistu, mecenu in vzgojitelju dr. Pavlu Turner-
ju, ki ga je v Spominih predstavil kot »slavnoznanega učenjaka v pravem pomenu besede po Božji milosti«. Bil je izredno blagega srca, velike ljubeznivosti in zelo skromen.
Cafov sosed v slivniški župniji je ob jurjevem leta 1851 postal Božidar Raič, ki je bil tja prestavljen iz Ljutomera. Raič je spisal še kot bogoslovec rusko slovnico in jo dal natisniti v Zagrebu. En izvod je poklonil Cafu in ga prosil, naj mu pomaga s svojim jezikoslovnim znanjem in gradivom. Caf ga je povabil, naj pride vsak teden na pogovor, kajti oba sta bila, kar se jezikoslovja tiče, tako rekoč samouka. Raič je zapisal, da je takrat bral Miklošičev »Codex Su-prasliensis«. Kar je v enem tednu predelal, je poročal Cafu, ki mu je pomagal streti težje »orehe«.
Leta 1859 se je moral Caf pod »sub obedientia sacerdotali« preseliti v Maribor, kjer je po vabilu Slomška prevzel mesto semeni-škega podravnatelja, profesuro na univerzi in dušno pastirstvo v semeniški cerkvi. Slovo od Frama je bilo stresno. Trstenjak se spominja, da ga je Caf obiskal v Mariboru in se s solznimi očmi potožil, kako težko je zapustil dotedanjo službo in svoje farane. V semenišču je zavzeto delal, vendar mu je zmanjkovalo časa za študij, tudi mestni zrak ga je dušil. Nekoč ga je obiskal škof Slomšek in opazil na mizi sanskrtsko knjigo. Pogle-
Spominska plošča na hiši v Zgornjih Verjanah 17
dal je vanjo in dejal Cafu, da se on na njegovem mestu tega ne bi učil. Cafa je mnenje močno prizadelo in je sklenil, da bo zapustil semenišče. Že pred tem je mislil, da so ga vtaknili v zavod, da bi ga odvrnili od njemu ljubega predmeta. Slomšek je opazil Cafov nemir in mu je zvišal plačilo za dva stotaka. Cafu denar ni veliko pomenil, niti ponujeno kanoništvo, za kar se je zahvalil. Da bi mu Slomšek vendarle pomagal, mu je ponudil pri ptujski mestni župniji beneficiat in naslov duhovnega svetovalca.
(se nadaljuje v prihodnji številki)
KULTURA / OBVESTILO
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Muzikafe je zbirališče pozitivnih idej in svetovljanske umetnosti
V aktualnem Lonely Planetu Slovenija je Muzikafe ocenjen kot »must see and explore« točka na Ptuju. V britanskem The Telegraphu pa poročevalec zapiše, ko izbira najboljše slovenske hotele in prenočišča, da se na Ptuju v omenjeni zgradbi počuti kot doma v dnevni sobi ter da bi najraje tukaj kar ostal, če bi le lahko.
Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček
»Do leta 2013, ko smo v obokani kleti Muzikafeja začeli mesečne Hude pokušnje, resno-duhovito-sočno-zabavne pogovore z literati in vinarji o njihovi ustvarjalnosti, tega zanimivega in malo tudi underground brloga vsakršnih ustvarjalnosti sploh nisem poznal. Zdaj sem se že okužil z njim. Čeprav nisem Ptujčan, ampak razpet med Ljubljano in Dolenjsko, se vse pogosteje podajam tja dol pod stare opečne oboke po novo mero dobre volje, ki jo izžarevajo zanesenjaška lastnika Igor in Stanka ter njuno pozorno, vljudno in vedno nasmejano osebje. Grem v podzemlje po tistih stopnicah po nujno dozo navdiha, ki ga potem kot somoderator pogovorov delim z obiskovalci Hudih pokušenj,« strne misli vinski publicist Jože Rozman o eni izmed najbolj prepoznavnih točk na Ptuju.
Najboljša izbira na Ptuju
Veliko Slovencev, s katerimi se pogovarjam, prizna, da si želijo takšnega lokala oziroma kulturnega središča tudi v njihovem mestu. Naj spomnimo, da sta se Stanka in Igor po enoletnem potovanju pred slabim desetletjem odločila, da bo svet prihajal k njima. Leta 2009 sta odprla vrata svojega doma gostom na Vrazovem trgu. Dom kulture Muzikafe je nemudoma postal stičišče multikulturnih dogodkov. Kavarna Muzikafe, sončna terasa, notranji atrij s travnato teraso, obokan kletni prostor, vse namenjeno raznovrstni kulturno-umetniški vsebini - koncertom, predavanjem, literarnim večerom, predstavam, plesnim performan-som, razstavam in delavnicam ali pa zgolj sproščenemu druženju ob dobri kavi. Od junija 2012 so na voljo tudi prenočišča z zajtrkom. Neodvisni slovenski blog www. slotrips.si pa piše, da je Muzikafe najboljša izbira na Ptuju!
Takšen prostor bi potreboval vsak kraj v deželi
Na Ptuju in tudi izven Ptuja Stanko in Igorja že vsi zelo dobro poznamo. Sta aktivna občana, ki sta z mnogimi pobudami spremenila določene dele našega mesta. Naj omenim le tri: igrišče za otroke v mestnem parku, izbira barv za železniški most, ki ga prenavljajo, in avtorska novoletno-pustna okrasitev v mestu (samo Ljubljana še ima pri nas avtorsko okrasitev, vsa druga mesta imajo žal industrijsko). O Ptuju se govori po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja tudi zaradi njunih projektov.
Mnogi glasbeniki so vzeli prostor za svoj in priznavajo, da je tukaj neka posebna energija, zato se radi vračajo. Skladatelj, saksofonist in flavtist Vasko Atana-sovski pravi: »Muzikafe je eden mojih ljubših prostorov v Sloveniji. Je prostor prijetnega, živega ambienta, kjer se družabno življenje bogati s koncerti, razstavami in pesniško-literarnimi večeri. Je zbirališče pozitivnih idej in svetovljanske umetnosti. Takšen prostor bi potreboval vsak kraj v deželi.«
Konec meseca je v obokanih kletnih prostorih potekalo potopisno predavanje društva Potuj in založbe Beletrina. Naslov predavanja Na kraju zapisano je literarni projekt slovenskega pesnika Aleša Štegra. Prvič ga je izvedel leta 2012 v Ljubljani, predlani ga je nadaljeval v Fukushimi na Japonskem. Lani je pisal ob robu študentskih protestov po ulicah glavnega mesta Mehike. »Ayotzinapa je ime, ki odmeva po vsem svetu. Brutalni umor 43 študentov je bil kaplja čez rob. Na deset tisoče izginulih v Mehiki v preteklih letih je s tem zločinom naenkrat vzniknilo iz navidezne anonimnosti, dobilo ime. Nasilje, ki to prelepo deželo pretresa danes, ponekod meji
Muzikafe je prostor prijetnega, živega ambienta, kjer se družabno življenje bogati s koncerti, razstavami in pesniško-literarnimi večeri. Je zbirališče pozitivnih idej in svetovljanske umetnosti.
na pritajeno državljansko vojno. Mehiški razvoj dogodkov, kjer korporacije, karteli in paravladne strukture prevzemajo oblast, grozi vsemu razvitemu svetu. Zato se ta zgodba dotika vseh nas,« je med drugim povedal literat, s katerim
se je pogovarjala Sanja Selinšek. Vse prihajajoče dogodke lahko najdete na njihovi spletni strani www.muzikafe.si ali na www.fa-cebook.com/domkulture.muzika-fe, lahko pa se naročite na novice na info@muzikafe.si.
Zanimivo na Ljudski univerzi Ptuj v marcu 2015
Torek, 3. 3., ob 11.00
Brezplačna delavnica izdelave čipk
Sreda, 11. 3., ob 16.00
Tečaj nemškega jezika za potrebe dela ali iskanja zaposlitve
Torek, 10. 3., ob 15.30
Usposabljanje za voznika viličarja
Sreda, 11. 3., ob 16.30
Tečaj angleškega jezika
Četrtek, 12. 3., ob 10.00
Novinarska konferenca ob pričet-ku novega mednarodnega projekta Mini MBA in Youth NGO Administration
Sreda, 18. 3., ob 15.00
Začetni tečaj računalništva
Četrtek, 19. 3., ob 16.00
Tečaj nemškega jezika
Četrtek, 26. 3., ob 17.00
Izdelovalec spletnih strani
Ponedeljek, 30. 3., ob 16.00
Tečaj ruskega jezika
21
KULTURA	p	27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Predsednik Slovenije sprejel vodji projekta Gratae posteritati
p
redsednik republike Borut Pahor je 4. februarja v predsedniški palači sprejel vodji projekta Gratae posteritati mag. Matjaža Neudauerja in Miro Petrovič.
Sporočilo za javnost iz KIP Ptuj
Direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer in
vodja Domoznanskega oddelka Mira Petrovič sta predsedniku Republike Slovenije v dar izročila faksimile in študijsko izdajo dela Žige Herbersteina Gratae posteritati iz leta 1560.
V razgovoru sta mu predstavila knjižne dragocenosti ptujske knjižnice, med katere nedvomno sodi tudi knjižna zapuščina rodbine Herberstein, ki je imela do leta 1945 v lasti ptujski grad. V Her-bersteinovi knjižnici je zavidljivo število del, katerih avtor je Žiga Herberstein, rojen v Vipavi. Njegova izjemna kariera mu zagotavlja trajno mesto v zgodovini kot enemu najslavnejših diplomatov 16. stoletja. Vojak, diplomat in
Foto: STA
velik humanist se je s svojim delom Moskovski zapiski zapisal v zgodovino, v poznih letih svojega življenja pa je izdal tudi nekaj, predvsem avtobiografskih, del, med katerimi se posebej odlikuje delo Gratae posteritati iz leta 1560. Omenjeni izvod hrani tudi ptujska knjižnica in je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov v svetu. Posebnost mu daje tudi žig Johanna Josefa grofa Herbersteina, ki priča, da je bilo delo sestavni del bogate knjižnice družine Herberstein na Ptuju.
Pri projektu, ki ga je z zneskom 16.000 evrov sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, so sodelovali dr. Matej Hriberšek, klasični fi-lolog, ki se je lotil prevoda iz latinščine s spremnim komentarjem,
Predsednik republike Borut Pahor se je za dragoceno izdajo zahvalil, hvaležnost pa je izrekel tudi snovalcem in avtorjem projekta, saj s svojim delom »na najbolj verodostojen način ohranjajo spomin na slovensko diplomatsko in politično zgodovino«. Poudaril je, da bo Urad svoj izvod hranil kot posebno dragocenost in jo bo ob Prešernovem dnevu, ko že tradicionalno v predsedniški palači poteka dan odprtih vrat, predstavil zainteresirani javnosti.
zgodovinar in arhivist dr. Dejan Zadravec, ki je predstavil družino Herberstein in njenega najznamenitejšega člana Žigo, konservator-ka dr. Jedrt Vodopivec Tomažič, ki je predstavila strukturo, material ter poškodbe in restavratorske
posege, ter umetnostna zgodovinarka dr. Polona Vidmar, ki je
podrobno obdelala likovno podobo knjige. Povzetki znanstvenih člankov so prevedeni v angleški jezik, saj je delo zanimivo tudi za mednarodno strokovno javnost.
Gastronomske in hotelske storitve
Nov izobraževalni program v Šolskem centru Ptuj na Biotehniški šoli
Vida Babšek, BŠ Ptuj_
Fotoarhiv Biotehniške šole
Na Biotehniški šoli Ptuj bomo v prihajajočem šolskem letu izvajali nov triletni poklicni izobraževalni program Gastronomske in hotelske storitve. V izobraževanje za poklic gastronom hotelir/gastro-nomka hotelirka se lahko vpišejo dijaki, ki so končali osnovno šolo ali program nižjega poklicnega izobraževanja ter sklenejo individualno pogodbo z delodajalcem, kjer bodo opravljali večji del praktičnega usposabljanja.
Splošne predmete, strokovne module in del praktičnega pouka bomo izvajali v šoli, večino praktičnih veščin in delovnih izkušenj pa bodo dijaki pridobivali pri delodajalcu oz. v realnem delovnem okolju. Predvidoma bodo v treh letih šolanja pri delodajalcu opra-
vili več kot 2000 ur praktičnega usposabljanja. Tovrstna oblika strokovnega izobraževanja omogoča stalno izmenjavo znanj med šolo in gospodarstvom ter prispeva k večji uporabnosti pridobljenih znanj in veščin. Gastronom hotelir se lahko na podlagi pridobljenega strokovnega znanja in praktičnih veščin zaposli v manjših ali večjih gostinskih podjetjih, hotelih, restavracijah, gostiščih, penzionih ali na turističnih kmetijah. Po zaključenem triletnem izobraževanju lahko najbolj uspešni nadaljujejo šolanje v poklicno-tehniškem izobraževanju (3 + 2) in pridobijo naziv gastronomski tehnik/gastronomska tehnica.
Gastronom hotelir/gastronomka hotelirka lahko opravlja delo kuharja, natakarja oz. oskrbnika gostinskih in hotelskih prostorov ter skrbi za namestitev, pogostitev in
Dijakinje pri praktičnem pouku v šoli
animacijo gostov.
Ker postaja v zadnjem obdobju tudi med mladimi delo v gostinstvu in turizmu vedno bolj priljubljeno, je nov izobraževalni
program nedvomno pomembna dopolnitev izobraževalnih možnosti na Ptuju in bo hkrati spodbuda k razvoju ptujskega oz. regijskega turizma.
22
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Pogled v izložbeno okno Ekonomske šole Ptuj - 1. del
Marjana Rajh, prof., v imenu aranžerk ŠC, EŠ Ptuj
Dragi osnovnošolci, tole pišemo za vas! Nahajate se v pravi poplavi različnih možnosti vpisa na srednje šole, včasih ste že odločeni, drugič spet ne veste, kaj bi! Razumemo. Z nami je bilo enako!
Sicer smo prepričani, da o našem programu aranžer veste veliko - a vseeno ...
Aranžer ali oblikovalec razstavnih prostorov naredi idejno skico in barvno študijo izložbe ali kakega drugega razstavnega prostora v prodajalni, v razstavnem paviljonu ali na razstavi.
Aranžer svetuje poslovodjem in prodajalcem, kako razporediti prodajno blago, da bi bilo bolj opazno in vabljivo za kupce. Pri tem uporabi fotografije, napise, dekorativne elemente, razna stojala in podstavke.
Oblikuje letake, plakate, oglase, vizitke, prodajne kataloge in embalažo. Sodeluje s službo za marketing ali s službo za pospeševanje prodaje pri usklajenem načrtovanju propagandnih akcij. Sodeluje z mediji, s tiskarnami in foto studii. Aranžer se lahko uspešno zaposli tudi v cvetličarnah ali na administrativnih delovnih mestih. Aranžer lahko ustanovi lastno podjetje za sejemske in razstavne postavitve, za oblikovanje, projektiranje in marketing.
Toliko na splošno o programu! Kaj se pa v resnici dogaja med poukom na šoli?
Če bi takole na tiho dopoldne lahko pokukali v aranžersko delavnico ekonomske šole, bi pomislili: » Ja, kakšen pouk pa je to?« Videli bi nas, kako v delavnici sproščeno sedimo okrog miz, neprestano nekaj režemo, lepimo, sestavljamo, se pogovarjamo, vstajamo, hodimo po razredu, se posvetujemo s profesorico Vesno Emeršič ali pa za mnenje sprašujemo sošolke ali pa internet! Marsikdaj bi v ozadju slišali glasbo, včasih je na mizah kaj sladkega ...
Tako nastajajo in so nastale čudovite umetnine in dekoracije, kot na primer dekoracija za jesenski
Fotoarhiv EŠ Ptuj
Coprniški živžav na OŠ Ljudski vrt, stojnica svetovni dan turizma na ptujski pokriti tržnici in vedno nove izložbe v šoli: jesenska izložba, drogerijska izložba, praznična tekstilna izložba in zanimivo zavita darila, praznične voščilnice, poslikani magnetki na prodniku itd.
Novembra nas je mentorica in profesorica Vesna Emeršič spodbudila, da smo sodelovali na likovnem, literarnem in fotografskem natečaju Medkulturni dialog, ki ga je ob dnevu človekovih pravic razpisalo Društvo za Združene narode za Slovenijo in ... dobili nagrajenko - našo dijakinjo Majo Lampret!
December je za nas aranžerje vedno poseben mesec! Najprej se pripravljamo na ogled božičnega sejma na Dunaju, ki se ga v okviru šolskega programa udeležimo vsako leto.
Tako so mimo nas polzele fantastične decembrske podobe Dunaja: Schonbrunn, Opernhaus, Rathaus, Stephansdom ... in veliko spomenikov bogate avstrijske zgodovine. A nas je čakala svetovno znana dunajska galerija Albertina, kjer se vrstijo razstave najslavnejših umetnikov. To leto smo lahko občudovali katalonskega slikarja, kiparja in lončarja Joan Miroja.
Popoldne pa končno ogled velikega božičnega sejma Christkin-dlmarkt pred mestno hišo. Vpijali smo vase barvitost in raznolikost sejma in kot »strokovnjaki« smo opazili in bili pozorni na marsikaj, kar je drugim sprehajalcem skrito! Bravo mi!
Božično vzdušje smo želeli prenesti tudi na šolo, zato je pet aran-žerk iz 4. letnika vodilo delavnice izdelovanja božičnih dekoracij, oblikovanja embalaže in zavijanja daril.
Aranžerke smo v predbožičnem času izdelale tudi praznično dekoracijo prostorov v Bolnišnici Ptuj.
Pa še nekaj, kar na prvi pogled (a samo na videz!) ni prav nič povezano z aranžerstvom: aranžerke 3. letnika imamo zelo rade živali. To ljubezen z nami deli tudi razredni-
Izdelava papirne dekoracije za jesenski Coprniški živžav
čarka, profesorica Vesna Emeršič - in tako se je novembra že drugo
Izložba
leto zapored zgodila Dobrodelna akcija zbiranja donacij za Zavetišče za male živali Maribor.
Dijakinje smo izdelale raznolike plakate ter izpeljale dobrodelno akcijo zbiranja hrane, odej, pri-boljškov in igrač. Kosmatince smo v Zavetišču tudi obiskale in jih z zbrano hrano in priboljški obdarile v petek, 19. 12. 2014 (malo smo prehitele celo Božička!).
O projektu Kako izboljšati izgled prodajaln Kompas Shop in o idejah šestih aranžerk za ureditev Kompas Shopa v Gornji Radgoni ter o Čarovniku Faustu pa več prihodnjič!
Berite nas! Pa-pa!
Tradicionalni literarni večer Mojim narodom
Mag. Renata Debeljak, organizatorka literarnega večera
Na OŠ Olge Meglič smo imeli 4. februarja že tradicionalni literarni večer z naslovom Mojim narodom, s katerim smo se letos ob slovenskem kulturnem prazniku spomnili na 100. obletnico prve svetovne vojne, ki ni prizanesla niti Ptuju. Učenci so skozi igro, recitacije, pripovedovanja, branja originalnih razglednic in pisem prikazali čas, ko nam je vladal Franc Jožef I., na Ptuju pa župan Josef Ornig. Tako so opozorili na temne dogodke na naših tleh, se sprehodili po soški fronti, omenili slovenske
vojake v Galiciji ter z Rudolfom Maistrom pokazali, kako hrabri smo bili takrat. Vmes so zazvenele vojaške pesmi, ki so jih spremljala godala in trobila. Program so obogatile gostujoče šole Breg, Borisa Kidriča Kidričevo in folklorna skupina vrtca iz Cirkovc.
Zaključek večera je bila predstavitev že 21. izdaje pesniške zbirke Prvi koraki, ki so jo obogatili likovni izdelki naših učencev. V njej so naši mladi pesniki znova dokazali, kakšni talenti se skrivajo v njih.
23
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
V Plesnem centru Mambo zaplesali v 21. leto delovanja
V vsakem plesu najdemo nekaj, kar nas pritegne, da ga vzljubimo in v njem uživamo. Plesni center (PC) Mambo Ptuj že 20 let ponuja najrazličnejše plesne programe, vanje pa je bilo v 20 letih delovanja več kot 12 tisoč vpisov otrok, mladih in odraslih, ki so želeli pridobiti plesno znanje. PC Mambo, družbo za izobraževanje in organizacijo prireditev, so ustanovili leta 1994 z željo ponuditi čim širšo paleto plesnega ustvarjanja za vse starostne skupine. Leto kasneje je bil ustanovljen še Plesni klub Mambo.
Mateja Tomašič
»Po končanem aktivnem plesanju standardnih in latinskoame-riških plesov ter večletnem tehničnem vodenju plesne sekcije pri DPD Svoboda Ptuj sem začutil, da je dozorel čas za korak naprej in nadgradnjo dotedanjega dela. Obseg in zahtevnost delovanja sta zahtevala več, kot smo takrat lahko opravili v obliki prostoča-sne dejavnosti. Metod Peklar kot profesionalec ter Božena Krivec in Zdenka Fajfarič kot pogodbeni sodelavki smo zaorali novo brazdo v plesnem ustvarjanju na Ptujskem, kjer smo standardnim in latinskoameriškim plesom ter rekreativnemu plesu, ki so imeli na Ptuju že dolgo tradicijo, dodali predšolsko plesno izobraževanje in show dance, ki se je v tistem času pod okriljem Plesne zveze Slovenije zelo razvijal, ter aerobiko kot rekreacijo za odrasle. Najeli smo dvorano v tedanji Krajevni skupnosti Bratje Reš (sedanja ČS Panorama) in septembra leta 1994 začeli ustvarjati novejšo zgodovino plesnega ustvarjanja na Ptuju,« se spominja začetkov Metod Peklar.
Prva sezona
V prvi sezoni so imeli dve skupini predšolskih otrok, štiri osnovnošolske in srednješolsko ter skupino aerobike, ki so delale po celoletnem programu. Ob tem so izvajali tečaj izobraževanja družabnega plesa za odrasle, saj so bili standardni in latinskoameriški plesi v paru zelo priljubljeni. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja so se v sklopu sekcije show dance začeli razvijati hip hop in drugi street plesi, ki so postali zelo priljubljeni predvsem pri mlajših generacijah in tako še
Foto: Črtomir Goznik
danes predstavljajo kar dve tretjini programa, ki ga v PC Mambo izvajajo z mladimi.
V sezoni 1999/2000 so odprli izpostavo v Ormožu, kjer so ponujali predšolsko in osnovnošolsko splošno plesno izobraževanje ter aerobiko za odrasle. Po treh sezonah so zaradi logističnih in kadrovskih težav izpostavo ukinili. Na ptujskem območju sodelujejo z vsemi ustanovami, ki so programsko sorodne ali izvajajo projekte, ki zajemajo plesno vsebino, to so Center interesnih dejavnosti, Sklad za ljubiteljsko kulturo, osnovne in srednje šole, Zavod za šport in Mestna občina Ptuj, več let pa so sodelovali tudi kot soor-ganizator in redni izvajalec zabavnega programa Kurentovanja. So tudi ustanovni član gospodarskega interesnega združenja Slovenije -GIZ Plesni svet.
Od ustanovitve že 12.000 vpisov
Plesni center Mambo se je ves čas razvijal in postal stalna izobraževalna ustanova na plesnem področju. V posamezni sezoni pri njih pridobiva plesno znanje okrog 350 predšolskih otrok ter osnovnošolcev in srednješolcev v celoletnih programih, ob tem pa skrbijo za redno plesno izobraževanje in rekreacijo odraslih v obliki plesnih tečajev in organizirane aerobne vadbe čez vso sezono.
»Danes je zelo malo Ptujčanov, ki ne bi poznali naše ustanove in dejavnosti, saj smo v letih od ustanovitve zabeležili več kot 12.000
vpisov v različne plesne programe. Ob tem smo posebej ponosni, da so z nami še v letošnji sezoni ljudje, ki so se nam pridružili že ob ustanovitvi, leta 1994. Naša sezona je razdeljena na tri semestre in ob zaključku vsakega organiziramo javno predstavitev, decembra prireditev Božiček pleše, marca dan odprtih vrat in junija zaključno letno produkcijo. Danes PC Mambo ponuja široko paleto
storitev od celoletnega plesnega izobraževanja za otroke od 3. leta naprej, zgornje starostne omejitve pa ni. Ob tem ponujamo tečaj za standardne, latino ali swing plese, izvajamo tečaje za zaključene skupine, otroško animacijo, organiziramo in izvajamo športne in kulturne dneve za šole, valetnike in maturante pripravimo za njihov slavnostni zaključek šolanja, nudimo individualno izobraževanje, tečaje za mladoporočence, rekreacijo za odrasle, za različne dogodke pripravimo in izvajamo plesni program ali organiziramo celotno prireditev za naročnika, nudimo svetovanje, tehnično pomoč na prireditvah in seveda organiziramo plesna tekmovanja ter revije,« pove Peklar.
13 sodelavcev, ki se redno izobražujejo
Za uspešno in kakovostno izvajanje programov skrbi 13 sodelavcev, ki se redno izobražujejo pod okriljem Plesne zveze Slovenije in
Fakultete za šport ter na dodatnih izobraževanjih tako doma kot tudi v tujini. Le z rednim izobraževanjem kadra lahko namreč poskrbijo, da iz leta v leto nadgrajujejo delo in rezultate. V vseh teh letih pa jim žal ni uspelo izpolniti želje po pridobitvi primernih prostorov za kontinuirano in kakovostno vadbo ter izvajanje njihovih programov, saj delujejo na kar štirih lokacijah po Ptuju, kar jim trenu-
tno predstavlja največjo težavo in ogroža nadaljnji razvoj dejavnosti. Tako bo energija vodstva v prihodnjih letih usmerjena v zagotavljanje primernih pogojev dela, mentorjev, učiteljev in trenerjev ter k dodatnemu izobraževanju in izpopolnjevanju, da se bodo udeleženci programov kljub slabšim pogojem dobro počutili in se radi vračali.
Ustanovitev Plesnega kluba Mambo
»Že v začetku leta 1995 smo spoznali, da bo našim plesalcem treba omogočiti nadgradnjo že pridobljenega plesnega znanja v PC Mambo ter jim omogočiti udeležbo na tekmovanjih. Februarja smo bili soustanovitelj in postali generalni sponzor novoustanovljenega Plesnega kluba Mambo Ptuj. Takoj ob ustanovitvi kluba smo se včlanili v Plesno zvezo Slovenije (PZS), Zvezo kulturnih organizacij Ptuj in Športno zvezo Ptuj ter tako preko PZS omogočili
Ob 20-letnici delovanja so v telovadnici OŠ Ljudski vrt mambovci izvedli pravi plesni spektakel, ki so ga poimenovali S plesom skozi življenje.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO
KULTURA	p	27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
našim plesalcem sodelovanje na tekmovanjih tako doma kot v tujini in pod okriljem Zveze kulturnih organizacij ter Sklada za ljubiteljsko kulturo sodelovanje na območnih in državnih srečanjih plesnih skupin,« dogodke izpred 20 let opiše Metod Peklar.
Ob tem so začeli sodelovati z Borutom Žuranom, ki je skrbel za športne plesalce standardnih in latinskoameriških plesov. Že v začetku naslednje sezone se jim
je priključil trener in mednarodni sodnik Franjo Kozar iz Maribora. S tem se je začelo obdobje največjih uspehov športnega plesanja na Ptuju.
»Ob osvojitvi naslovov državnega prvaka so naši plesalci osvajali tudi Evropo in svet kot udeleženci finalnih tekmovanj tako na evropskih kot svetovnih prvenstvih. Ob tem se je Borut Žuran začel posvečati novi plesni zvrsti - hip hopu, ki je v tem času začel trkati na ve-
lika vrata plesne scene. Z mladimi in zagnanimi plesalci ter koreo-grafsko pomočjo Gene Zenellija iz Ljubljane je v sezoni 1998/1999 osvojil naslov vice državnih prvakov v kategoriji hip hop velike formacije - člani. S tem rezultatom smo si zagotovili vozovnico na svetovno prvenstvo in se iz Nemčije vrnili kot najuspešnejša slovenska ekipa z osvojitvijo četrtega mesta. Ob teh uspehih plesalcev smo postali v širšem slovenskem
prostoru znani kot eden najboljših organizatorjev plesnih tekmovanj in revij ter tudi tako Ptujčanom približali vso raznolikost in lepoto plesa. Leta 2007 se je kot koreo-grafinja, trenerka in strokovna vodja kluba zaposlila Hermina Žuran, ki še danes skrbi za nadaljevanje uspehov športnih plesalcev,« še pove Peklar in doda, da trenutno v klubu delujeta sekcija za moderne tekmovalne plese in sekcija za plesno rekreacijo.
Nogometni živžav na Ptuju
David Breznik
Fotoarhiv NK Drava Ptuj
Prvi vikend v februarju je bil v Športni dvorani Center 11. mednarodni zimski nogometni turnir, ki ga je organiziral Nogometni klub Drava Ptuj. V dveh dneh je igralo okrog 500 otrok iz 42 klubov iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Ptujska nogometna šola je imela svoje ekipe v vseh starostnih skupinah in domači fantje so tokrat imeli na svojem turnirju malo smole, a so kljub temu prikazali veliko nogometnega znanja.
V najmlajši starostni skupini U-8 so bili modri na koncu četrti, zmagala je ekipa Dinama iz Zagreba. Mladi nogometaši iz hrvaške prestolnice so bili najboljši tudi v kategoriji U-10, kjer je bila Drava šesta. Mesto višje so bili pri U-11 in zmage so se veselili igralci Domžal, ki so bili prvi tudi pri U-9, kjer pa Dravi ni šlo najbolje in je turnir zaključila na enajstem
mestu. Mladi ptujski nogometni upi si za prikazano zaslužijo čestitke, prav tako pa si čestitke zasluži tudi organizator nogometnega živžava, ki se je zelo izkazal.
Gledalci so na 11. mednarodnem zimskem nogometnem turnirju na Ptuju lahko uživali v odličnih tekmah in izjemnih potezah nogometašev. Te je prišel pozdravit boksarski šampion, in ker je turnir potekal v pustnem času, so otroke v dvorani na sredini igrišča pozitivno presenetili s svojim plesom tudi koranti iz Spuhlje in Borovec.
Ekipe Drave
U-8: Domen Arnuš, Lan Arnuš, Mai Modrič, Martin Marinkovič Borovnik, Lukas Čeh, Rok Jova-novič, Luka Jevtovič, Nejc Še-gula, Bor Kaučič, Aleks Repina, Urban Tetičkovič; trenerja: David Tomažič Šeruga in Marko Matič
U-9: Marko Voda, Teo Firbas, Domen Vidovič, Luka Matjašič, Jan Krajnc, Žiga Horvat, Mar-
Mednarodni zimski nogometni turnir na Ptuju
tin Marinkovič Borovnik, Lukas Čeh, Rok Kukovec, Alen Bratec in Luka Petek; trenerja: Boštjan Krajnc in Marko Barun
U-10: Nik Kolarič Gajzer, Sašo Lovrec, Jaka Glažar, Sandro Čeh, Rok Vajngerl, Jaka Antolič, Rok Cesar, Leo Čeh, Ali Sabur, Demi-an Rossi, Tian Kolednik, Spetin
Caraku; trenerja: Aleš Čeh in Matej Lenart
U-11: Miha Petrovič, Tristan Rossi, Jaka Domjan, Taras Mlakar, Klemen Mlakar, Bono Bez-jak, Žiga Krušič, Tjaž Sedič, Leo Čeh, Jaka Glažar, Sandro Čeh; trenerja: Aleš Čeh in Matej Lenart
Na Olgici zbirali igrače za Dnevni center za otroke
Da smo na Olgici res dobrodelni, smo že večkrat dokazali. Nazadnje v začetku januarja, ko smo obiskali Dnevni center za otroke in mladostnike Ptuj, kije preventivni program Centra za socialno delo Ptuj in društva Ars vitae, in jim podarili kup zbranih igrač.
Člani šolske skupnosti, ki jo sestavljajo predstavniki posameznih oddelčnih skupnosti, so v začetku letošnjega šolskega leta pripravili zares raznolik program dela skozi vse šolsko leto. Pomembno vlogo v omenjenem programu predstavlja tudi dobrodelnost. Tako smo okto-
bra zbirali hrano za hišne ljubljenčke, ki smo jo nato podarili Društvu proti mučenju živali Ptuj. Decembra, ki je sicer znan kot mesec obdarovanj, smo začeli zbiranje igrač za Dnevni center za otroke in mladostnike Ptuj. Akcijo zbiranja, v kateri so se še posebej izkazali naši najmlajši učenci, tj. učenci do 4. razreda, smo zaključili v začetku januarja tako, da smo se tri učenke, Andreja Stočko, Teja in Monja Sa-botin, predsednik šolske skupnosti, Matej Šilak, in naša mentorica, ga. Anita Peklar Selinšek, odpravili v prostore Dnevnega centra, kjer smo
jim predali zbrane igrače. Ob predaji je predsednik šolske skupnosti na kratko predstavil naš projekt zbiranja, nato pa se nam je ga. Metka Jurešič iskreno zahvalila in nam povedala še nekaj zanimivosti o Dnevnem centru za otroke in mladostnike.
Prepričani smo, da bodo naše podarjene igrače, kijih sami več ne uporabljamo, prinesle veliko veselja otrokom, ki jih potrebujejo.
Monja Sabotin, 7. a, OŠ Olge Meglič
25
KULTURA	p	27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / HUMANITARNOST
Učenci Olgice uspešni v projektu Pedagoške akcije
Vlasta Mlinaric, Vojko Jurgec, OŠ Olge Meglič Ptuj
Združeni narodi so leta 1992 razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov z namenom, da bi dosegli enakovrednost invalidov v družbi. Zavedanje, da so invalidi enakovredni člani naše družbe, moramo pri učencih razvijati že od malih nog, zato omenjeni tematiki dajemo na naši šoli, OŠ Olge Meglič, še poseben poudarek.
Tako smo se tudi v tem šolskem letu udeležili projekta Pedagoška akcija, ki ga vsako leto organizira Zveza delovnih invalidov Slovenije, s pomočjo katerega želi mlade izobraziti o potrebah invalidnih državljanov in njihovih pravicah pri enakopravnem vključevanju v družbeno življenje. V okviru projekta, v katerem je sodelovalo 61 osnovnih šol, so učenci s svojimi literarnimi in likovnimi prispevki na ustvarjalen način prikazali razumevanje invalidnosti. Komisija je imela težko delo, saj je morala med 646 prispevki iz vse Slove-
Fotoarhiv OŠ
nije izbrati le tista, ki so bila nato objavljena tudi v zborniku. Učenci naše šole so bili pri tem zelo uspešni, saj je bilo nagrajenih kar 24 naših učencev, v zborniku pa je objavljenih 14 njihovih prispevkov.
To pa ni edini način, na katerega pri naših učencih vzbujamo zavedanje o vlogi invalidov v družbi. Vsako leto ob dnevu invalidov decembra na obisk povabimo ljudi, ki so kakor koli gibalno omejeni v svojem življenju, ne vidijo ali ne slišijo ali pa imajo druge telesne ali duševne motnje v razvoju. Tudi v tem šolskem letu ni bilo nič drugače. Tokrat so nas že drugič obiskali člani Društva za šport invalidov Most.
Na posebni prireditvi, ki smo jo pripravili v šolski telovadnici za vse učence naše šole, nam je članica tega društva Silva Razlag predstavila življenje invalidov športnikov. Nato je Nevenka Do-
Spoznali smo tudi življenje invalidov športnikov.
bljekar poklepetala z Bogdanom Petkom, ki je tudi sam invalid, o pravilih igranja košarke z invalidskega vozička. Tudi naši učenci so imeli priložnost poskusiti, kako na tak način igrati košarko, in vsi so se strinjali, da to ni lahko.
Predstavili so nam še šah za slepe. Irena Mihalinec je pomagala dvema učencema, ki sta imela zavezane oči, postaviti šahovske
figure na svoje mesto in tudi onadva sta se strinjala, da je to precej zahtevno.
Prav je, da se učenci vsaj enkrat letno seznanijo z ovirami invalidov in spoznanjem, da lahko le-te z veliko volje in potrpežljivosti uspešno premostijo. Prav je tudi, da se že zgodaj zavejo, da so invalidi enakovredni člani naše družbe.
Med obiskovalce razdelili več kot 1500 porcij obare
Obarjada je tradicionalni projekt Lions kluba Ptuj, katerega idejni vodja je Slavko Visenjak. Gre za dogodek velikega dobrodelnega, kulinaričnega, karnevalskega in tudi družabnega pomena, ki poteka v času pustovanja na Ptuju na dvorišču ptujske kleti. Obarjada daje kurentovanju še dodatno dimenzijo. Dobrodelnost znotraj karnevalsko-festivalskega dogodka je namreč tista, ki daje tej prireditvi še poseben pomen.
Bronja Habjanič
Projekt Obarjade je največji dobrodelni projekt Lions kluba v celem letu
V kuhanju piščančje obare se vsako leto pomeri med petnajst in dvajset ekip, ki ob medsebojnem druženju kuhajo za dober namen. Razveseljivo je, da se dogodka udeleži tudi več članov prijateljskih Lions klubov iz Slovenije in tujine. V ospredju te prireditve ni tekmovalnost, pač pa dobrodelnost, a kljub temu se vsaka ekipa posebej potrudi, da bi bila njihova
Foto: Črtomir Goznik
obara najboljša. Piščančje meso vsako leto podari Perutnina Ptuj (za kuhanje obar je bilo porabljenih 150 kg perutninskega mesa), vse druge začimbe pa so skrivnost kuharskih mojstrov. Na voljo je bilo tudi 30 kg gotovih perutninskih izdelkov, mesnica Kokol pa je prispevala še 60 kg klobas za kuhanje. Da je dogajanje pred kuho, med njo in po njej še zabavnejše, s svojimi številnimi dobrotami dodatno poskrbijo sodelujoče ekipe. Tako ne manjka raznih klo-
bas, namazov, sirčka, domačega kruha in sladkih dobrot izpod rok skrbnih domačih gospodinj.
»Pomagamo z ljubeznijo«
»Letošnje humanitarne aktivnosti kluba potekajo pod geslom Pomagamo z ljubeznijo,« je povedal predsednik Lions kluba Ptuj Ivan Božičko. Od julija lani pa do letos so v humanitarne namene razdelili kar 20.000 evrov. Od tega so devet tisoč evrov namenili za obdarovanje otrok in družin v bo-žično-novoletnem času. Pomagali so članom Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj in Ozari, izvedli krvodajalsko akcijo, obeležili 100. obletnico začetka 1. svetovne vojne in obnovili spomenik, ki je bil postavljen ob začetku prve svetovne vojne, ter pomagali prizadetim v poplavi v Loški dolini. Za humanitarno dejavnost so v celoti namenili tudi 1500 evrov, ki so jih zbrali na svojem tradi-
cionalnem dobrodelnem plesu. Podarili so tudi dve celoletni štipendiji in vozovnici ter zagotovili del finančnih sredstev za udeležbo v programu javnih del ter s tem omogočili enoletno zaposlitev težje zaposljivi osebi. Prostovoljstvo pa ima v klubu še poseben pomen, saj so njihovi člani opravili kar 465 prostovoljnih ur dela.
Letos je sodelovalo 18 ekip
Na letošnji jubilejni, 10. Obar-jadi je kuhalo 18 ekip: Talum, Finakos group, MO Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Perutnina Ptuj, Perutninarska zadruga Ptuj, Tenzor Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Miv servis, Radio-Tednik Ptuj, VGP Drava Ptuj, Občina Markovci, Trgovine Jager, DBS in KZ Ptuj, Javne službe Ptuj, Sil-kem Kidričevo in Dominko, d. o. o. Medijski sponzor dobrodelne Obaijade je tudi letos družba Ra-dio-Tednik Ptuj.
26
HUMANITARNOST
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Pokušina obar, ki so jih pripravile ekipe.
Dobra volja in dober namen sta
bila dovolj, da je prijetno druženje traj alo vse tj a do popoldneva. Tudi tokrat so za obiskovalce, ki so se želeli pridružiti akciji, v klubu postavili skrinjice, kjer je lahko vsak daroval za dober namen po svojih najboljših močeh. Skupno se je na letošnji Obarjadi zbralo okrog de-
vet tisoč evrov.
Najboljšo obaro je letos skuhala ekipa Perutnine Ptuj
Sledila ji je ekipa Taluma, tretja pa je bila ekipa DBS in Kmetijske zadruge Ptuj. Nagrade najboljšim ekipam so tudi letos prispevali v
podjetju Suha roba Antona Pin-tarja.
V ocenjevalni komisiji so obare okušali Marko Volk, Roman Glaser, Danilo Toplek, Brigita Selinšek in Sebastijan Dobnik.
Lions klub Ptuj je ob 10-letnici Obarjade podelil 21 priznanj
Idejni vodja projekta je Slavko Visenjak, ki so se mu pred desetimi leti pridružili še Branko Brumen, Danilo Toplek, Ferdo Veingerl in Jože Cvetko, kmalu pa tudi drugi, ki so projektu ostali zvesti vse do danes. Ob 10-letnici delovanja projekta so se v klubu odločili, da vsem zaslužnim, tako sodelavcem, kuharjem kot tistim, ki skupaj z njimi vztrajajo v tem humanitarnem projektu že deset let, podelijo priznanja. Prejeli so jih: Janez Sok, Komunalno podjetje Ptuj, Marjan Kostanjevec,
MO Ptuj, Albin Promotion, Ra-dio-Tednik Ptuj, CP Ptuj, Suha roba Pintar, Tenzor Ptuj, PP Gostinstvo, Megamarketing, Talum, Zavarovalnica Maribor, Zaščita Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne, Ptujska klet, Mariborska plinarna, Perutninarska zadruga, VGP Drava Ptuj, Igor Rakuša in Perutnina Ptuj.
V prihodnjem letu tudi priložnostna razstava s foto utrinki vseh dosedanjih prireditev
Brez sodelujočih ekip in dona-torjev Obarjade tudi letos ne bi bilo, zato se v Lions klubu iskreno zahvaljujejo za vso pomoč. Ob koncu letošnje, 10. tradicionalne Obarjade so organizatorji napovedali, da bo prireditev v prihodnjem letu pospremila tudi priložnostna razstava s foto utrinki vseh dosedanjih prireditev.
Tradicionalna dražba slik Leo kluba Bejži, čopič, kurent gre
Februarja je v Mestnem gledališču Ptuj potekala dražba del, nastalih na že 11. likovni koloniji Leo kluba Ptuj Bejži, čopič, kurent gre. Tudi letos so v klubu nagovorili različne umetnike, ki so svoja dela podarili v dobrodelne namene. Tokrat so se sredstva zbirala za finančno in materialno pomoč socialno ogroženima družinama in njunim šoloobveznim otrokom z obrobja Haloz.
Bronja Habjanič
Foto: Vid Izlakar
Da dobrodelnost in pomoč sočloveku nista tuja tudi mladim, uspešno dokazujejo člani in članice Leo kluba. Svojemu prvemu večjemu projektu izpred zdaj že desetih let, likovni koloniji, ki so jo poimenovali Bejži, čopič, kurent gre, ostajajo zvesti že vsa leta v času pusta, ko njihovi starejši mentorji, člani Lions kluba, organizirajo Obarjado. Mladi leoti so s svojimi akcijami v minulih letih že pomagali Sožitju, Varni hiši, Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih ter številnim socialno ogroženim posameznikom.
Dobrodelna dražba likovnih del v Mestnem gledališču Ptuj
Leoti so 13. februarj a v Mestnem gledališču Ptuj izvedli dražbo slik,
Svoja dela so podarili Metka Kidrič, Mateja Pesek, Ina Lutarič, Tomaž Plavec, Tjaša Čuš, Franc Simonič, Ilenia Sautariello, Vesna Kamenšek in Barbara Gorjanc Satler. Pri izvedbi pa so pomagali Mestno gledališče Ptuj, PP gostinstvo, d. o. o., Vinarstvo Toplak in Ptujska klet, d. o. o.
Na letošnji že 11. dobrodelni prireditvi so dražili devet umetniških likovnih del. Brez slikarjev in slikark, ki so pripravljeni svoja dela podariti v dobrodelne namene, tudi letošnje dražbe ne bi bilo. Na fotografiji je predsednica Leo Kluba Maja Zupanič.
nastalih na likovni koloniji Bejži, čopič, kurent gre. Prodajali so dela mladih, še neuveljavljenih umetnikov in tudi dela že uveljavljenih. »Za nami je 11. likovna kolonija Bejži, čopič, kurent gre, to je naš največji projekt kluba, ki ga tradicionalno pripravimo vsako leto. Sledi mu še veliki pustni
žur, na katerega povabimo vse Leo klube iz cele Slovenije. Zelo sem vesela, da bomo ponovno pomagali nekomu, ki potrebuje pomoč. Letošnji izkupiček dražbe je namenjen dvema socialno ogroženima družinama in njunim šoloobveznim otrokom z obrobja Haloz, na katere smo naleteli pri božičnem obdarovanju družin. Na licitaciji smo uspešno prodali vseh devet del, letošnji izkupiček je 780 evrov,
na kar sem izredno ponosna. Moje vodilo v delovanju kluba je pričarati čim več otroških nasmehov — in to vedno znova uresničujemo,« je povedala predsednica Leo kluba Ptuj Maja Zupanič.
Licitacijo je vodila Eva C. Zi-met. Zbrane sta na dobrodelni dražbi nagovorila tudi predsednica Zveze Leo klubov Urša Golob in guverner Zveze Lions klubov Jurij Šarman.
27
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
PRIREDITVENI VODNIK
Športnika leta 2014 MO Ptuj Mina Markovič in Blaž Rola
Nagrado za življenjsko delo prejela Silva Razlag za 50-letno požrtvovalno delo v športu
V Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je potekala tradicionalna podelitev nagrad športnik leta 2014 Mestne občine Ptuj. Prireditev je potekala v organizaciji Zavoda za šport Ptuj, Mestne občine Ptuj in Športne zveze MO Ptuj. Nagrado za najboljšo športnico je ponovno prejela športna plezalka Mina Markovič, najboljši športnik v občini pa je postal svetovni teniški igralec Blaž Rola. Teniški klub je prejel priznanje za najboljšo žensko, Boks klub Ring Ptuj pa za moško ekipo. Nagrado za življenjsko delo je prejela Silva Razlag - za več kot 50-letno požrtvovalno delo na področju kegljanja, šaha in športa invalidov.
Bronja Habjanič
Minulo leto so zaznamovali izjemni rezultati naših športnic in športnikov
»Namen prireditve je, da na dostojen način nagradimo najboljše in se zahvalimo tistim, ki športnikom omogočajo pogoje za njihovo delovanje. Pri tem igra pomembno vlogo tudi Zavod za šport Ptuj, ki deluje že dvajset let in je osnovna ptujska športna institucija. Njegova osnovna naloga je in bo tudi v prihodnje zagotavljanje osnovnih pogojev za delovanje klubov in društev ter vseh športnikov. Ocena rezultatov ptujskega športa je tudi za leto 2014 pozitivna, tako po organizacijski kot tudi po tekmovalni plati. Razveseljevali so nas številni dogodki, od uspešne organizacije številnih športnih prireditev v MO Ptuj do izjemnih rezultatov naših športnic, športnikov in ekip,« je povedal Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj.
Podpora ni potrebna samo tedaj, ko si na vrhu
»Kot župan čutim veliko spoštovanje in odgovornost do vseh športnikov in športnic našega mesta. Z neskončno vztrajnostjo, željo po odličnosti, trdim delom in odpovedovanjem dosegate dobre rezultate, nekateri celo na mednarodnem prizorišču. Spremljanje rezultatov naših športnic in športnikov je vselej navdušujoče, kadar ti posegajo po vidnih rezultatih. A zavedati se moramo, da športniki naše podpore ne potrebujejo samo takrat, ko so na vrhu, ampak tudi na poti razvoja v vrhunskega športnika. Šport je po-
Foto: Kreativni laboratorij, d. o. o.
membno sredstvo razvoja osebnosti in hkrati pomemben kompenzacijski dejavnik negativnih civilizacijskih trendov. Prav zato si v MO Ptuj z različnimi projekti prizadevamo pridobivati sredstva za obnavljanje in novogradnjo športne infrastrukture. Še zlasti pomembni so projekti, ki množično vključujejo mlade inprivzgajajo sistem vrednot, kot so vztrajnost, pogum, odločnost, trma, ustvarjalnost, želja po odličnosti in znanju, borbenost. Vse to so odlike in nepogrešljive spremljevalke vsakega posameznika, ki želi uresničiti svoje cilje, naj si bo to na športnem ali katerem koli drugem področju,« je na prireditvi v svojem nagovoru povedal župan Miran Senčar.
Že peto leto zapored je priznanje za najboljšo športnico prejela Mina Markovič
»Nagrada mi pomeni priznanje za trdo delo v vseh teh letih, tudi vnaprej ne bom počivala, saj še vedno neizmerno uživam v plezanju. V lanski sezoni bi izpostavila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu, ki mi je po nekoliko zmedenem začetku sezone pomenila res ogromno. Takrat sem dobila potrditev, da sem na pravi poti, povrnila se mi je prava strast do plezanja. To se je v drugem delu sezone poznalo, saj sem praktično vse smeri, z eno samo izjemo, preplezala res odlično. Motivacije mi tudi za naprej ne manjka, saj mi plezanje predstavlja užitek. Ne glede na to, kakšne rezultate mi bo prinesla nova sezona, se je že
Fredi Kmetec, Miran Senčar, Mina Markovič, Dejan Zavec, Silva Razlag in Sandi Mertelj
neizmerno veselim,« je povedala Mina Markovič.
Silva Razlag je posebej ponosna na rezultate invalidov
»Moja nasploh največja zmaga je ta, da sem pri sedmih letih stopila na svoje noge. Občutki ob prejemu nagrade so lepi, predvsem zato, ker je to nagrada za več kot 50 let dela v športu. Udej-stvovala sem se na več področjih, ne samo v eni panogi, in to je bilo opaženo. Priznanje bi želela deliti z vsemi, ki so z mano delali v vseh teh letih: s trenerji in strokovnimi sodelavci na moji športni poti, z vsemi, ki sem jih kasneje trenirala - brez njih ne bi bila takšna, kot sem sedaj. Posebej sem ponosna na rezultate, ki sem jih dosegla s športniki invalidi; samo medalj je več kot trideset. Kot svoj športni uspeh bi izpostavila uvrstitev v ke-gljaško reprezentanco Jugoslavije leta 1980 in nastop na svetovnem prvenstvu. Takrat sem se morala med devetdesetimi tekmovalkami uvrstiti med najboljših sedem, zasedla sem 5. mesto. To je nekaj, kar si vsak športnik lahko le želi. Kegljanje mi je tudi sicer najbližje, čeprav sem začela s šahom,« je dejala Silva Razlag.
Vodenje slavnostne prireditve je bilo zaupano Kristjanu Šmidu, pri podeljevanju nagrad pa so mu pomagali izbrani podeljevalci iz vrst nekdanjih športnikov in ob-
činskih funkcionarjev. Prireditev sta popestrili glasbeni točki članov Zasebne glasbene šole iz samostana sv. Petra in Pavla, flavtistki Pia Majerič in Anamarija Lajh, plesna točka plesalcev Plesnega centra Mambo Ptuj in predstavitev vadbe zumba iz Centra aerobike Ptuj, zaokrožila pa pogostitev in druženje z nagrajenci.
Nagrajenci športniki Najuspešnejše športnice: 1.
Mina Markovič (Športnoplezalni klub Plus), 2. Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj), 3. Tamara Zi-danšek (Teniški klub Terme Ptuj)
Najuspešnejši športniki: 1.
Blaž Rola (Teniški klub Terme Ptuj), 2. Dejan Zavec (Boksarski klub Dejan Zavec Boxing), 3. Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj)
Najuspešnejša ženska ekipa:
Teniški klub Terme Ptuj
Najuspešnejša moška ekipa:
Boks klub Ring Ptuj
Najuspešnejši športnik na področju športa invalidov: Franc Vaupotič (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj)
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa: Silva Razlag
Vsi nagrajenci bodo objavljeni na spletni strani Zavoda za šport.
28
ŠPORT / PRIREDITVENI VODNIK	f I 1	27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Gibanje in uravnotežena prehrana bistvena temelja za zdravje
Dandanes je pogosto težko uskladiti službene in družinske obveznosti, za športno rekreacijo pa nam pogosto zmanjka časa in tudi volje. Vendar v Centru aerobike poudarjajo, da se ne smemo odpovedati nečemu, kar nam pomaga, da ostanemo zdravi, nam dviga samospoštovanje, jekleni voljo in izgrajuje lep videz. Zato želijo z vadbami, ki jih ponujajo v Centru aerobike, spodbujati k športni aktivnosti, športni tekmovalnosti in zdravemu načinu življenja.
Mateja Tomašič
Začetki Centra aerobike kot sekcije Karate do kluba segajo v leto 1998, ko so začeli takrat zelo popularno skupinsko vadbo tai bo. Ob spremljanju in razvijanju novih vadb skozi leta zdaj v Centru aerobike ponujajo svetovne tren-dovske in lastne inovativne skupinske vadbe, kot so shape & step aerobika, step & dance aerobika, body pumping, zumba shape, zumba fitness, pilates, joga, joga-lates, tai ji quan ter joga obraza po metodi Savine Atai.
Fotoarhiv Centra aerobike
in s tem razvijalo svoje telesno in duševno zdravje,« je dejal Andrej Cafuta, predsednik Karate do kluba Ptuj.
Vsebina skupinskih vadb se spreminja, saj vaditelji vadbe prilagajajo v sklopu izobraževanj in spremljanja svetovnih trendov. Tako vadečim ponudijo vedno nove korake in vaje. Vse vadbe strokovno vodi osem licenciranih vaditeljev. Ti svoje znanje nabirajo na različnih športnih konvencijah po Sloveniji in tujini.
nom.
»Z jogo odpravljamo stres, ohranjamo telo vitalno in gibčno pomirjamo um ter lajšamo fizične in psihične tegobe. Z njeno poglobljeno vadbo začenjamo razumevati notranji mir, ki je naše naravno stanje. Pilates temelji na svojevrstnem zaporedju gibov, ki omogočajo oblikovanje, krepitev in daljšanje skoraj vseh mišic telesa brez uporabe telovadnih naprav. Tai chi chuan sodi med kitajske borilne veščine in ga lahko poimenujemo kar 'gibalna harmonija'. Izvajamo ga kot serijo sproščenih in gracioznih gibov, počasi, osredotočeni na trenutno dogajanje,« je pojasnil Andrej Cafuta. V delavnicah bodo obiskovalci spoznali strokovni teoretični del vadb in se v njih tudi preizkusili.
Med 14.00 in 17.30 bo maraton skupinskih vadb, kjer bodo obiskovalci spoznavali sodobne trende skupinske rekreacije, kot sta step & dance aerobika in body pumping. Te omogočajo posameznikom aktivno in zdravo preživljanje prostega časa in predstavljajo najsodobnejšo in učinkovito obliko vadbe, kjer so združeni posamezni elementi glasbe, zabave in rekreacije. Vse vadbe temeljijo na strokovnosti in zajemajo aerobno vadbo za krepitev in spodbujanje predvsem srčno-žilnega in dihalnega sistema. V drugem delu bodo vaje za moč, krepitev mišičevja, oblikovanje telesa in vzdržljivost.
V večernih urah bo potekal kar triurni mega zumba party. Zumba je zasnovana ob glasbi, ki v največji meri vsebuje vroče latino ritme
(merengue, salso, cumbio, reggae-ton, calypso in sambo), ki vadeče sprostijo in jim povrnejo energijo. Zumba je zasnovana tako, da ji lahko sledi vsak, ne glede na starost, plesno znanje in telesno pripravljenost, saj je kombinacija preprostih plesnih korakov na energično in seksi podlago latin-skoameriških ritmov. Pridružili se jim bodo vaditelji iz vse Slovenije in poskrbeli za nepozaben aktivno preživet večer.
»Maraton skupinskih vadb predstavlja obiskovalcem velik del zabave, medsebojnega druženja, rekreacije, spoznavanja novih oblik skupinskih vadb, novih prijateljstev in načina preživljanja prostega časa v slogu fit in zdrav sem. Ciljna skupina so dijaki, študentje in vsi, ki uživajo v sodobnih ritmih plesa, glasbe, zabave in fitnesa, združenih v celoto. Dopoldan bodo na voljo tudi otroško športanje ter delavnice o gibanju in prehrani, kjer bodo obiskovalci od strokovno usposobljenih posameznikov izvedeli, kako postati fit in zdrav, o zdravi prehrani in o nadomestkih prehrane ter kako se ti izdelki uporabljajo za čim večji učinek. Ves dan bo na voljo 'shop store', kjer bodo ponudniki športne opreme in prehrane ponujali najrazličnejše izdelke. Z veseljem vas pričakujemo, da se nam pridružite in se preizkusite v vadbah, ki morda postanejo vaš življenjski slog. Dodatne informacije o vadbah v Centru aerobike in o dogodku Spring break - Ptuj je fit najdete na spletni strani www.aerobika. net in na družabnem omrežju Fa-cebook,« še dodaja A. Cafuta.
V Centru aerobike ponujajo svetovne trendovske in lastne inovativne skupinske vadbe.
Povprečno posamezno skupinsko vadbo obiskuje okoli 20 va-dečih, med katerimi prevladujejo ženske. »Nekaj moških obiskovalcev imamo na skupinski vadbi body pumping, kjer vadeči dvigujejo uteži ob ritmu glasbe ter delajo predvsem na moči in krepitvi mišičevja. Skupinske vadbe izvajamo na več lokacijah na Ptuju in v Kidričevem. Osnovni cilji vseh so sprostitev in spodbujanje redne vadbe, razvedrilo in druženje. Želimo, da bi se čim več ljudi odločalo za šport v prostem času
Spring break in Ptuj - Ptuj je fit
28. marca bodo izvedli celodnevni dogodek FIT Spring break in Ptuj, ki bo temeljil na povezanosti, strokovnosti in združljivosti posameznih komponent, zdravem načinu življenja, spodbujanju prebivalstva k rekreaciji in zdravemu načinu. Med 10. in 14. uro bodo potekale delavnice in predstavitve bolj 'mirnih' skupinskih vadb, ki jih ponujajo v Centru aerobike, to so joga, pilatesa, joga obraza po metodi Savine Atai in tai ji qua-
koncert ob dnevu zena
DVORANA OŠ LJUDSKI VRT PTUJ v petek, 6. 3. 2015, ob 19. uri
Nastopajo:
KVATROPIRCI, DANIEL POPOVIC, HELENA BLAGNE
Vstopnice stanejo v predprodaji 9 evrov (eventim, TIC Ptuj, Radio Tednik Ptuj in frizerski studio Violeta na ZG. Hajdini), na dan koncerta pa 10 evrov (od 17. ure dalje pri vhodu v dvorano).
Milan Trol
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
PRIREDITVENI VODNIK
Dogodki v CID-u in Mestnem kinu Ptuj
Ponedeljek 2.
Ex-tempore Karneval 2015
Organizator Art Stays
Razstava bo odprta do 4. marca.
Paul Maar
Oj, čudežni zaboj
ob 10.00 za šole in izven
Ernst Lubitsch
Ko sem bil mrtev - komedija
Gostuje SNG Drama Ljubljana
ob 19.30 za abonma Tespis in Orfej ter izven
Feri Lainšček
Gajaš, arestant - ob dnevu žena
ob 19.30 za izven
Koncert in predstavitev solo plošče Tadej Kampl
ob 20.00 za izven
Ela Peroci
Muca Copatarica
Gostuje Lutkovno gledališče FRU-FRU
ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica
Tone Partljič
Natakarica Pepca
Gostuje Arssea Ljubljana ob 19.30 za izven
Philip Ridley
Pravljično srce
ob 11.00 za šole in izven
OIJSKD Ptuj
Območna revija plesnih skupin
Pozdrav pomladi
ob 17.00 za izven
Ranko Babic
Moška copata - komedija za pogumne
Gostuje Špas Teater Mengeš ob 19.30 za izven
Rok Vilčnik
Mali priročnik biznisa - ob materinskem dnevu Od pizdeka do tajkuna	P^e™ s
ob 19.30 za izven	Dnevno ažurirane pred
Telefon 02 749 32 50 (tajništvo in blagajna) Telefaks 02 749 32 51 Elektronska pošta info@mgp.si, www.mgp.si
Ponedeljek 9.
Nedelja, 8. marec, 18.00, Mestni kino Ptuj
Kaj pa Mojca? Za dan žena: za gledalke brezplačno
Kaj pa Mojca? je očarljiv celovečerni dokumentarni film režiserke Urše Menart, ki raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in v filmskih klasikah išče odraze spreminjanja položaja žensk v družbi.
Petek, 13. marec, 19.00, CID Ptuj
Otvoritev razstave udeležencev tečaja fotografije 2014/2015
Razstavljajo: Vojka Havlas, Vesna Zago-ranski, Maja Trafela Lubej in Jani Tišler.
Razstava bo na ogled do začetka aprila 2015. Vstopnine ni.
Sobota, 14. marec, 10.00, Mestni kino Ptuj
Kino vrtiček: Potepuh Tomaž & Dogodivščina v mestu za ostrenje čutov Filmska ustvarjalnica in igralnica Potepuh Tomaž je burleskna pravljica o petletnikih, ki se znajdejo sami v gozdu, ker njihova vzgojiteljica poje strupeno jagodo in se onesvesti. Naletijo na 14-letnega potepuha Tomaža, ki jih bo odpeljal nazaj k staršem pod enim pogojem - če pozabijo na vsa pravila, ki so se jih naučili v vrtcu! V ustvarjalnici in igralnici po projekciji filma se bomo odpravili na dogodivščino po mestu in pri tem ostrili svoje čute.
Sobota, 14. marec, 21.00, CID Ptuj
Tribute to Grunge
. Z nami bo obalni Pearl Jam tribute band Mookie ter Alice in Chains tribute band Dropped D, legendarne Nirvanine komade pa bodo obudili mladi lokalni bendi Rock Ladies, Nirvanisti in In Bloom. Vstopnine ni!
Petek, 20. marec, 21.00, CID Ptuj
Jazz v CID-u: Jam Session z zasedbo Jaka Kopač Quartet
Jaka Kopač je zaključil magistrski študij iz jazz saksofona na priznani Sibeliusovi akademiji v Helsinkih. Sodeloval je pri številnih evropskih in svetovnih projektih, kot so European Movement Jazz Orchestra, European Jazz Orchestra, New School Jazz Orchestra in Umo Big Band, ter z glasbeniki, kot so Jonathan Blake, Jimmy Owens, Doug Hammond, Danny Grissett, Vincente Archer, Benito Gonzales, Duško Gojkovič, Boško Petrovič, George Garzone in Len-nie Pickett. V CID-u bo jam session odprl s spremljevalno zasedbo ptujskih jazz glasbenikov. Vstopnine ni.
Sobota, 21. marec, 21.00, CID Ptuj
Jazz v CID-u: Karen Asatrian & Armenian Spirit
Karen Asatrian trenutno sodi v sam vrh evropske glasbene scene in je s svojimi projekti, v katerih združuje elemente jazzovske, klasične in etno glasbe, zanimiv v mnogih pogledih. Zasedba: Karen Asatrian (ARM)
-	klavir, vokal in kompozicija, Jaka Kopač (SLO) - saksofon, Bojan Krhlanko (SLO)
-	bobni, Jošt Drašler (SLO) - bas, Marko Korošec (SLO) - oud (arabska lutnja), Nuša Ofentavšek (SLO) - vokal.
Petek, 27. marec, 19.00, CID Ptuj
Butan - kraljestvo grmečega zmaja, potopisno predavanje Zorana Furmana
In še več! Več informacij o dogajanju v CID-u najdete na www.cid.si. Vse informacije o sporedu in zanimivih dogodkih v Mestnem kinu Ptuj vas čakajo na www.kinoptuj.si. Na obeh spletnih straneh se lahko prijavite tudi na e-obveščanje.
S sporeda Mestnega kina Ptuj
Februar v Mestnem kinu Ptuj prinaša:
Teden z oskarjevci, Bacek Jon film (sinhronizirano), Še vedno Alice (zlati globus, nagrada SAG in nominacija za oskarja za glavno žensko vlogo - Julianne Moore), Ritem norosti (Liffe 2014, 5 nominacij za oskarje - tudi za najboljši film), Birdman (9 nominacij za oskarje, 2 zlata globusa, 4 nagrade in nominacija za zlatega leva v Benetkah), Kaj pa Mojca? (nagrada Art kino mreže Slovenije na Festivalu slovenskega filma), Leviatan (Liffe 2014, zlati globus in nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film), Ostrostrelec (novi film Clinta Eastwooda, 6 nominacij za oskarje), Pepelka (dolgo pričakovana Disneyjeva pravljična pustolovščina), Eksotični hotelMarigold 2 (nadaljevanje uspešnice iz leta 2011) in še več.
Podrobnosti o sporedu Mestnega kina Ptuj najdete na www.kinoptuj.si/spored/.
Četrtek 5.
Sobota 7.
Sobota 7.
30
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
27. FEBRUAR / SVEČAN 2015
Foto 5: Skupina tradicionalnih kostumov iz Senegala iz Afrike je sodelovala v sklopu Afriškega foruma. Vodja skupine Ibrahim Nouhoum je napovedal, da bodo naslednje leto nastopili z afriškimi tradicionalnimi plesi.
Foto 6: Urzeln in Lola je ime skupine iz Romunije, ki je nastopila na sobotni otvoritveni etnografski povorki, na kateri so svoje obredje prikazali avtohtoni pustni liki s ptujskega območja, iz Slovenije in tujine. Letos se je povorke udeležilo kar 1700 nastopajočih iz osmih držav: Avstrije, Belgije, Bolivije, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Romunije in Slovenije. Povorko si je ogledalo okrog 5000 obiskovalcev.
Foto 7: Letos je prvič potekala tudi večerna tematska povorka. Tema so bili zombiji na petek, trinajstega. Potekala je po starem mestnem jedru, od Fuerstove hiše in se zaključila na ptujski pustni tržnici, kjer so najbolj izvirni prejeli praktične nagrade.
Foto 8: Zaposleni na občinski upravi že tradicionalno pripravijo na pustni torek tematsko »krizno« novinarsko konferenco ali izredno sejo. Letos so na izredni seji Vrha oblasti Cvetočega mesta Ptuj predstavili dokument z naslovom Strategija nadaljnjega razcveta Cvetočega mesta Ptuj. Naj spomnimo, da Ptuj kot največje pustno mesto na pustni torek »obratuje« do 12. ure. Na žalost ta tradicija počasi izumira, a priznati moramo, da bi bilo lepo, če bi ostala.
Foto 9: Ponedeljkove povorke veselih maškar se je udeležilo 1534 malčkov iz 29 vrtcev iz celotne Slovenije. Ravnateljica vrtca Ptuj Božena Bratuž je malčke tudi nagovorila in za medije dejala, da je vzgajanje v pustnem duhu pomembno, in prav to se trudijo z otroško povorko tudi doseči.
Foto 10: Letošnja novost na nedeljski povorki je bila tudi ta, da so nekatere skupine, tako kot Cigani iz Dornave (na fotografiji), po končani povorki malicali kar v mestu, na primer pred Muzikafejem. S tem so organizatorji Kurentovanja želeli, da gledalci dlje časa ostanejo v mestu. »To je koncept, ki ga nameravamo v prihodnjih letih nadaljevati,« je ob koncu kurentovanja dejal župan Miran Senčar.
31
Karnevalsko dvorano obiskalo preko 30.000 obiskovalcev
Letošnje tradicionalno, že 55. kurentovanje zapovrstjo je tudi tokrat privabilo številne mlade in tudi manj mlade, ki so se ob večerih zabavali v karnevalskem šotoru na Vičavi.
Bronja Habjanič
Foto: fotoarhiv PP, Gregor Ljubič
Za pester glasbeni program in odlično kulinarično ponudbo so tudi letos poskrbeli v Gostinstvu Perutnine Ptuj. Dogajanje v karnevalski dvorani je potekalo od 6. do 17. februarja. V petek se je zabava začela s koncertoma Severine in Modrijanov,
ko so obiskovalci šotor napolnili do zadnjega kotička. Sledila je sobotna zabava s Tonijem Cetinskim in Kingstoni. V sredo so organizatorji pripravili zabavo vseh generacij s Prljavim kazalištem, Djomlo in Mambo Kingsi, v četrtek so nastopili Danijela in Gadi. Naslednji petek je sledil Valentinov party z Gibonnijem in Rebeko Dremelj. V soboto, na vr-
Drugouvrščena skupina je dobila idejo v nanizanki Alo alo (v skupini 13 oseb).
huncu dogajanja, sta na največjem slovenskem pustnem plesu maske in druge obiskovalce zabavali skupini Magazin in Donačka. V ponedeljek je šotor rajal v ritmih skupine Ato-mik harmonik in Ivana Zaka, pustni torek pa se je zaključil z največjo štajersko pustno zabavo z Nedo Ukraden, Nives Celzijus in Čuki.
Letos je bil vsem obiskovalcem karnevalske dvorane na voljo tudi kurent bus, saj so bili organizirani prevozi na relaciji Maribor-Ptuj-Maribor, na Facebooku pa je potekala tudi nagradna igra za proste vstopnice.
V karnevalski dvorani sva se zabavali, hkrati pa tudi opravljali svoj novinarski posel Mateja in Bronja, novinarki Ptujčana, in tako združili prijetno s koristnim.
V celotnem trajanju kurentovanja je karnevalsko dvorano obiskalo preko 30.000 obiskovalcev. Vse pohvale za dobro organizacijo in izvedbo odličnih koncertov v karnevalskem šotoru pa gredo direktorju PP gostinstva, Dušanu Risu z ekipa
Prvonagrajena skupina sobotnega večera Kleopatra s sužnji (v skupini 25 oseb).
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
Ugodnosti v Termalnem Parku za vso družino
Ugodnosti veljajo do 30.4.2015.
Ponedeljek
Dan za otroke in mladino
-50% na celodnevno vstopnico
Sreda
Dan za upokojence
Plača 1, kopata se 2!
Petek
Dan za družine
Brezplačno kopanje za do 3 otroke v spremstvu 2 odraslih
Vsak petek
nočno kopanje od 20.00 do 24.00
Ortopedski pregledi priznanih ortopedov!
iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, UKC Ljubljana - Ortopedska klinika, SB Celje in UKC Maribor.
Cena prvega pregleda: 65 €, kontrola 30 €, blokada: 30 €. Ponovni pregled pri ortopedu: 40 €.
Info: 040 487 990, E: zdravstvo@terme-ptuj.si
Zimska ponudba kosil in večerij
v Restavraciji Zila v Termalnem Parku
lSamo 6 € po osebi l
Ugodna študentska prehrana s študentskimi boni skozi cel dan
11. sezona Primusovih vinskih zgodb
Doživite edinstven večer z okusno večerjo s štirimi hodi ob spremljavi izbranih vin gostujočih vinarjev, /j 6.3. ob 20. uri: Collio - Brda | 20.3. ob 20. uri: Lokalno in globalno P&F
Vstopnica: 20 € po osebi. Rezervacija omizja:T:02/7494 506
Poroke in poročni obredi, obhajila, birme ter druga praznovanja v Grand Hotelu Primus
Kontakt: predrag.canjko@terme-ptuj.si; GSM: 041 352 139
Termalni Park:
-30%
Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj
Grand Hotel Primus:
popust na celodnevno vstopnico od ponedeljka do četrtka. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugim i popusti izključuje. Kupon velja za 1 vstopnico. Kupon je veljaven do 31.3.2015 in od 7.4.2015 do 24.4.2015.
-30%
Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj
popust za kopanje in savnanje (4ure). Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 2 osebi ob enkratnem koriščenju. Kupon je veljaven do 30.4.2015.
Wellness:
-5€
Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj
popusta ob nakupu wellness storitev
nad 20 EUR. Ne velja za nakup
darilnih bonov in se z drugimi
popusti izključuje.
Kupon velja za 1 storitev.
Kupon je veljaven do 31.32015 in od
7.4.2015 do24.42015.
ič <
-jr