Športno — rekreativna dejavnost komisije za oddih, šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZS je v začetku leta sprejela svoj delovni program in z njim nalogo, da ugotovi dejansko stanje športno-rekreativne dejavnosti v ozdih naše občine. Za realizarijo le naloge je bil iparca meseca za vse ozde izdelan vprašalnik o organiziranju športno-rekreativne dejavnosti in o slanju počitniških domov. Čeprav je bila odzivnost sprva majhna in je bila poirebna do-datna spodbuda na posvetih predsednikov \O OO Z.S, pa je bilo do oktobra vrnjenih 46 iz-polnjenih vprašalnikov. Komisi-ja, ki se je nato lotila analize vprašalnikov, je ugotovila, da iz njih izhaja dokaj realna slika o dejavnosti ozdov na tem področ-ju. Naj navedemo nekaj po-membnejših ugotovitev. V 46 ozdih (kolikor jih je vprašalnik izpolniko) se s športno-rekreativ-no dejavnosijo ukvarja 32 orga-nizatorjev amatersko 10 pa pro-fesionalno. Tudi izobrazbena struktura je slaba, saj kar 25 or-ganizatorjev ni strokovno uspo-sobljenih za tako delo. Zato imajo v ozdih organizirane predvsem tiste panoge, ki ne za-htevajo posebnega znanja pri vodenju (kegljanje, nogomet), manj pa je rekreacijske telovad-be. Iz analize povzemamo tudi podatek, da ima kar 40 ozdov te-žave pri organiziranju športno-rekreativne dejavnosti. Te te-žave so predvsem : pomanjkanje strokovnjakov, izmensko delo, pomanjkanje objektov, pre-majhna finančna sredstva, dislo-ciranost obratov. Zelo zaskrblju-joč je tudi podatek, da je kar" devet ozdov opozorilo na nezain-teresiranost delavcev za šport in rekreacijo, kar lahko povezu-jemo s podatkom o povprečnem številu aktivnih delavcev na po-dročju športa in rekreacije; 12 ozdov nima podatkov o številu delavcev pri enkratnih akcijah in kar 16 pri rednih vadbah. Komisija je z vprašalniki že-lela tudi ugotovili, kako ocenju-jejo ozdi delo komisije za šport, oddih in rekreacijo pri občin-skem svetu ZS oziroma pri 7.TKO, saj bi bile njih ocene in želje dober napotek za bolje delo. Žal je ob prvem vprašanju ostalo praznih 13 vprašalnikov, ob drugem pa kar 25. Kljub ne-popolnim odgovorom pa je ko-misija izluščila bistvene napotke za nadaljnje delo, pri katerem bo potrebno več strokovnih nasve-tov in predavanj. medsebojnega obveščanja, usklajenih tekmo-vanj. dostopnosti športno-re-kreativnih objektov in večja po-vezanost z ozdi tako kovnisije pri ohčinskem svetu /S koi komi-sije pri ZTKO. Ker je komisija z vprašalnikov želela ugotoviti tudi. kakšnc so možnosti organizirancga leto- vanja delavcev v ozdih, si po-hliže ogtejmo .>e te podatke. Kljub velikcmu številu počitni-ških domov in prikolic je zeloza-skrbljujoč podatek. da kar 12 do 46 ozdov nima organiziranega letovanja niti v ta namen ne združuje sredstcv. Čeprav gre v navedenih primerih za majhne organizacije (največ VV/), tega podatka ne smemo zanemariti, saj prav te organizacije želijo pomoč občinske komisije pri omogočanju uporabe zmoglji-vosti večjih organizacij, ki po podatkih iz vprašalnikov name-njajo za oddih skoraj kar 10.356,674 dinarjev (3 1 ozdov). Ugotovitve, ki izhajajo iz ana-lize, nalagajo komisiji, da se z vso odgovornostjo toti vpraša-nja, kaj storiti, da bi v ozdih izboljšaii oddih in športno-re-kreativno dejavnost. Nedvomno bo k temu pripomogla pobu-da komisije, da v ozdih z več kot 400 delavci športno-rekrea- tivno dejavnost vodi delavec profesionalno. Prav tako bodo na pobudo komisije organizirani izobraževalni lečaji, da bi šport-no-rekreativni delavci obogateti svoje znanje s tega področja. Posebno pozorno pa se bo komi-sija lotila obiskov v tistih ozdih, za kalere je iz vprašalnik^ov ugo-lovila, da potrebujejo pomoč in napotke za izboljšanje športno-rekreativne dejavnosti. Urcsničevanje sprejelih skle-pov in nalog je tudi narekovalo, da se je komisija odločila za or-ganiziranje posveta na to temo za vse organizatorje oziroma predsednike IO OO /S, na ka-lerem naj bi si v obliki izmenjave izkušenj in mnenj začrtali kon-kretne naloge in tako pripomo-gli k razvoju take športno-re-kreativne dejavnosli v ozdih, da bo postala neločljiv del delavče-vega življenja in dela. MARINA JUVANClČ