RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Nina Kolarič •
Začetek v Kongu O Stran 15
Nogomet • Zajc in Fink v CM Celje
O Stran 15
Po mestni občini Ptuj • Za poplačilo dolga kratkoročni kredit
O Stran 4
Politika
Ptuj • Mudi se Hrvaški, ne Sloveniji
O Stran 5
Po naših občinah Sv. Tomaž • Bi
vseeno lahko malo popili?
O Stran 5
v
Štajerski
Spodnje Podravje • Rožnik - čas cvetenja in prijetnih vonjav
Bezeg - zdrav in vsestransko uporaben
Ker nam vreme še vedno ni naklonjeno, je treba čas izkoristiti pač za druga opravila, pri katerih nas kakšna kaplja dežja ne bo motila.
Potem ko je akacija odcvete-la, je čas, da si natrgate bezgovo cvetje, saj je zdravo in vsestransko uporabno. Njegova koristnost in uporabnost ter celo zdravilnost a so že od nekdaj znani. Nekateri ga še danes radi ocvrejo v nekoliko gostejšem testu kot za palačinke, saj je prav okusno. Sveži cvet črnega bezga (Sambucus nigra) je pripraven tudi za izdelavo domačega sadnega sirupa, medtem ko je posušeno bezgovo cvetje idealno za kuhanje čaja, ki vam bo v dolgih zimskih večerih omilil nahod, kašelj ali vam pomagal pri obilnejšem potenju.
Zato je vsekakor modro, če si boste - tako kot Petkovi iz Me-zgovcev ob Pesnici - obogatili svojo domačo lekarno tudi z be-lo-rumenim bezgovim cvetjem. Če boste zamudili, pa si boste lahko konec avgusta privoščili še bezgove jagode. Te surove sicer niso užitne, saj povzročajo slabost in drisko, sok iz preku-hanih bezgovih jagod pa je z dodatkom sladkorja in citronske kisline zdrav in prav okusen.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Javna tribuna
Janši bo vzeta še ena igračka
V hotelu Mitra na Ptuju je bila 31. maja javna tribuna o arbitražnem sporazumu, katere sklicatelji so bili dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Dejan Levanič, poslanec državnega zbora, Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj, Miran Meško, predsednik SD Ptuj, Miro Vamberger, predsednik MO Zares - nova politika Ptuj, in Gorazd Žmavc, predsednik pokrajinskega odbora DeSus Ptuj-Ormož.
Juršinci • Z 32. redne seje občinskega sveta
Zakaj bi morala biti voda (toliko) dražja?!
Juršinski občinski svet se je na ponedeljkovi seji največ časa ubadal s tremi točkami dnevnega reda, ki so se pravzaprav vse nanašale na upravljanje bodoče vodovodne dejavnosti in novo predloženo ceno za plačilo vode, čeprav so bila poimenovanja točk hudo strokovno-znanstvena.
Sklicali so jo, da bi se volivke in volivci lažje odločili za podporo arbitražnega sporazuma, ki predstavlja pomembno zgodovinsko odločitev za Slovenijo, da se v korist obeh držav reši mejno vprašanje, ki že 18 let obremenjuje medsosedske, gospodarske in politične odnose med Slovenijo in Hrvaško. Na javni tribuni so predstavili argumente v podporo arbitražnemu sporazumu. Udeleženci javne tribune so prepričani, da ta prinaša najboljše za rešitev mejnega vprašanja. Arbitra-
žnemu sodišču nalaga, da določi mejo, določi stik Slovenije z mednarodnimi vodami in določi plovbni režim. Pri tem pa mora upoštevati mednarodno pravo, načelo pravičnosti, vitalne interese Slovenije, načelo dobrososedskih odnosov, relevantne okoliščine in zgodovinska dejstva.
Argumente za podporo arbitražnega sporazuma, ki so bili hkrati tudi odgovori nasprotnikom sporazuma, je predstavil poslanec DZ Dejan Levanič.
O Stran 2
V bistvu pa je šlo zgolj za to, da je Komunalno podjetje (KP) Ptuj pripravilo izračun novih cen vode po kubičnem metru, upoštevajoč dejstvo in zahtevo državne zakonodaje, da morajo občine za vodovodno infrastrukturo (popravila in vzdrževanje vodov) skrbeti same, Komunalno podjetje Ptuj oziroma bodoči koncesio-nar pa bo skrbel le za storitve dobave vode. Iz predloženih novih cen je bilo takoj jasno, da gre za približno 30- do 35-odstotno podražitev, kar je juršinske svetnike takoj dvignilo na noge.
Župan Alojz Kaučič je sicer že pred tem razložil, da ideja o ustanovitvi Interesne zveze
občin, ki naj bi se ukvarjala oz. poskrbela za izvedbo vseh potrebnih koncesij, ni dobila zadostne podpore županov, zato je propadla, namesto tega pa naj bi zdaj mariborski Inštitut za lokalno samoupravo pripravil skupni koncesijski akt za vse občine, najprej za oskrbo
z vodo. V tem aktu naj bi bilo, kot je povedal župan, določeno tudi nadomestilo za občine z vodnimi viri - globinskimi vodnjaki: »Nova cena vode pa je, kot vidite, sestavljena iz dveh glavnih postavk, omrežnine in vodarine.
O Stran 3
Ptuj • Javna tribuna o arbitražnem sporazumu
Janezu Janši bo vzeta se ena igračka ...
V hotelu Mitra na Ptuju je bila 31. maja javna tribuna o arbitražnem sporazumu, katere sklicatelji so bili dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Dejan Le-vanič, poslanec državnega zbora, Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj, Miran Meško, predsednik SD Ptuj, Miro Vamberger, predsednik MO Zares - nova politika Ptuj, in Gorazd Žmavc, predsednik pokrajinskega odbora DeSus Ptuj-Ormož.
Sklicali so jo, da bi se volivke in volivci lažje odločili za podporo arbitražnega sporazuma, ki predstavlja pomembno zgodovinsko odločitev za Slovenijo, da se v korist obeh držav reši mejno vprašanje, ki že 18 let obremenjuje medsosedske, gospodarske in politične odnose med Slovenijo in Hrvaško. Na javni tribuni so predstavili argumente v podporo arbitražnemu sporazumu. Udeleženci javne tribune so prepričani, da ta prinaša najboljše za rešitev mejnega vprašanja. Arbitražnemu sodišču nalaga, da določi mejo, določi stik Slovenije z mednarodnimi vodami in določi plovbni režim. Pri tem pa mora upoštevati mednarodno pravo, načelo pravičnosti, vitalne interese Slovenije, načelo dobrososedskih odnosov, relevantne okoliščine in zgodovinska dejstva.
Argumente za podporo arbitražnega sporazuma, ki so bili hkrati tudi odgovori nasprotnikom sporazuma, je predstavil poslanec DZ Dejan Leva-
Uvodnik
nič. Pri tem je izpostavil, da je v sporazumu posebej zapisan odločilni datum 25. junij 1991, ko je Slovenija tudi v celoti nadzirala Piranski zaliv. Po tem datumu namreč noben pravni dokument ali izjava nima pravne podlage za arbitražno sodišče, tako tudi ne enostranska izjava Hrvaške, ki jo je Slovenija zavrnila s sprejemom svoje. O tem pa tudi ni nikogar obveščala. Na trditev o prevelikem tveganju z arbitražnim sporazumom (za katerega je tudi Janez Janša v polemiki priznal, da boljšega besedila še ni bilo, lahko pa bi bilo po njegovem še boljše, da z njim tvegamo preveč, da bomo izgubili morje, da bo luka Koper zaprta v zaliv) pa v poziciji odgovarjajo, da arbitražni sporazum nima vpliva na plovbo v luko Koper. To namreč ureja Anconski dogovor, ki določa, da se proti severu pluje po hrvaških in slovenskih vodah, proti jugu pa po italijanskih.
Na trditev, da je arbitražni sporazum slab, ker se bodo ar-
Politika ne bo spala niti poleti
Mitingovanje, ki smo mu bili priča te dni zaradi arbitražnega sporazuma, ki je dodobra razdelil Slovence, najbolj seveda po zaslugi nesposobne politike, se pred nedeljskim vreliščem počasi umirja. Danes bodo padli še zadnji zastori na številnih odrih, zatem pa bodo teatralni izbruhi potihnili, že zaradi volivnega molka.
Razen soočanj v medijih in slabo obiskanih tribun, kjer je večina strank udeležence štela na prste, na to, da bo v nedeljo referendum o reševanju mejnega vprašanja med dvema državama, ne spominja prav nič. Plakatna mesta so ostala v glavnem prazna, razen opozicijskih. Politiki gre za prestižno vprašanje zaslug pri reševanju vprašanja nacionalnega pomena, ki bi ga Slovenci morali reševati enotno. Zaradi nedeljske odločitve, kakršnakoli že bo, se v ponedeljek ali torek ali v bližnji bodočnosti še ne bo nič zgodilo, vse se bo dogajalo potem, ko bo Hrvaška vstopila v EU.
Veliko bolj kot referendum bo Slovence pritegnil zaključni šov Slovenija ima talent. V resnici pa se bosta v Sloveniji prvo junijsko nedeljo dogajala dva šova: politični in zabavni. S to razliko, da bo slednji zagotovo zasenčil političnega.
Na ptujskem političnem parketu pa je še vse gladko. Pozicijske stranke so združno opravile javno tribuno o arbitražnem sporazumu, na kateri so govorili prepričanim. Tiste, ki so ostali doma, bodo poskušali še prepričati, da v nedeljo oddajo svoj glas za referendum. Tudi opozicijske stranke so na terenu pozivale za glas proti sporazumu. Zato v tem času ne eni ne drugi nimajo časa, da bi volivcem razkrili svoje ase za jesenske volitve. Tistim, ki te dni spremljamo vse arbitražno dogajanje, se počasi dozdeva, da opozicija več ne spi, da si želi v boj za župansko mesto. Poletje na Ptuju ponuja na desetine prireditev, le obiskati jih bo treba in tam opaziti kandidate, vmes pa bo treba na plan potegniti še kakšnega okostnjaka, da bo tekma zanimivejša.
Majda Goznik
Z javne tribune o arbitražnem sporazumu, ki je bila 31. maja v hotelu Mitra na Ptuju
bitri zaporedno odločali o treh točkah, in da bo Slovenija zato izgubila stik z odprtim morjem, je odgovor, da zaporedja ni, odloča se o vseh treh točkah, odločitev pa bo ena sama in ne tri; tudi stik bo. Arbitražno sodišče je boljše od mednarodnega sodišča v Haagu, ker odloča tudi po kriteriju načela pravičnosti, Haag ne; arbitraža upošteva datum 25. junij 1991 in zgodovinske okoliščine ter mora določiti stik Slovenije z odprtim morjem, Haag pa tega ne bi; v arbitražo enega člana sodišča imenuje tudi Slovenija, za Haag pa ne. Če se arbitražno sodišče ne bi držalo določil arbitražnega sporazuma in ne bi določilo stika Slovenije z mednarodnimi vodami, Sloveniji tudi ni potrebno spoštovati odločitve arbitraže.
Arbitražni sporazum je zgodovinska priložnost, da se rešijo odprta mejna vprašanja, da se otresemo statusa quo in rešimo dostop do mednarodnih voda, so še posebej poudarili na javni tribuni v hotelu Mitra.
Ptujski župan Štefan Čelan absolutno podpira arbitražni sporazum: »Za podporo poskušajmo prepričati čim več ljudi, ker se, če referendum pade, v tej pregreti situaciji druge države ne bodo ukvarjale z nami, če se bomo izkazali kot nekorektni, neverodostojni partnerji. Utrpeli bomo politično in gospodarsko škodo.«
Gorazd Žmavc pa je povedal, da druge poti ni, Slovenija si ne more privoščiti nekredi-bilnosti do EU in Hrvaške. Gre za pomembno vprašanje prihodnosti.
Kdo si bo lastil zasluge
Pri arbitražnem sporazumu ne gre več za strokovno, temveč politično bitko pri njegovi interpretaciji, gre pa tudi za to, kdo bo imel zasluge za rešitev mejnega vprašanja na morju in kopnem s sosednjo Hrvaško, je dejala Lidija Majnik, ki je prepričana, da gre za vprašanje, ki bi ga morala rešiti že prva, De-
mosova vlada. Volivke in volivci naj odločijo po svoji vesti, če pa je bil referendum že vsiljen, je treba glasovati za. Od tega, kakšna bo volilna udeležba, bo odvisen uspeh referenduma; osebno si želi, da bi uspel, je poudarila na okrogli mizi.
Miran Meško pravi, da bo arbitražni sporazum prinesel mir in sožitje ob meji in znotraj držav ter pošteno in pravično mejo med državama. Miro Vamberger iz Zaresa pa se je zavzel za to, da se stopi med ljudi, da se jim argumentirano predstavijo prednostni arbitražnega sporazuma. Tudi oglaševalske aktivnosti bi kazalo okrepiti, kajti na Ptuju so izobešeni le plakati opozicije. »Če bomo uspeli ljudem povedati resnico,« je poudaril, »bo referendum uspel. V arbitražnem sporazumu je zapisano vse, kar je politika v preteklosti zahtevala.«
Danilo Toplek, ki je bil med udeleženci okrogle mize, pravi, da ne dvomi v to, da referendum ne bi uspel. S tem
Središče ob Dravi • Obisk ruskega atašeja
bo Janezu Janši vzeta še ena igračka, da bi opozicija kovala svoj kapital na račun nerešenega mejnega vprašanja. Časa za rešitev so imeli dovolj. Boris Miočinovic pa je bil mnenja, da bi glede na zgodovinske, kulturne in gospodarske korenine bila najboljša rešitev tega problema, ki bi prinesla pravične meje, če bi o tem odločali avtohtoni prebivalci na območju Goriške in Tržaške pokrajine, Reke s Kvarnerski-mi otoki in Istre.
Vojo Veličkovic je poudaril, da bo na referendumu glasoval za, ker si tako kot mnogi drugi želi, da se mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško dokončno reši, in ker si ne želi, da bi prišlo do neljubih dogodkov in bi šele potem iskali arbitre za rešitev spora. Vprašal je tudi, ali bo Janez Janša prevzel osebno odgovornost, če arbitražni sporazum ne bo sprejet in za uveljavitev svojih treh alternativnih rešitev. Viktor Markovič je povedal, da računa na to, da bo referendum pozitiven, čeprav ne bo lahko. Ljudi je potrebno nagovoriti, da gredo v nedeljo na volišča, da bo referendum uspel, ker bo potem v politiki tudi lažje delati.
Za strnitev vrst pred nedeljskim referendumom so se zavzeli še nekateri drugi udeleženci javne tribune, ker je po njihovem prepričanju v nedeljo treba uspeti, kajti arbitražni sporazum prinaša doslej najboljšo rešitev za odpravo odprtih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško.
MG
Usoda se je krojila tudi v Središču
V soboto, 27. maja, je občino Središče ob Dravi obiskal vojaški ataše Ruske federacije, polkovnik Vladimir Krnjenko. Ob tej priložnosti so mu predstavili dogodke iz vojne za Slovenijo 1991 v Ormožu, Središču ob Dravi in na Kogu.
Gosta je sprejel župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko s sodelavci. V Središču se je vojaški ataše seznanil z zgodovino tega kraja in občine na meji s Hrvaško, si ogledal muzej NOB in tamkajšnjo Oljarno. Gostu iz Ruske federacije so predstavili tudi krajevne značilnosti, med njimi seveda vinorodne Ormoške gorice, kmetijo Puklavec v Zasavcih in ormoško vinsko klet. V neuradnem srečanju so vojaškemu atašeju predstavili tudi »veteransko zbirco« in mu ta promocijski dvojček tudi poklonili.
Pri pripravi zanimivega dogodka je bilo neprecenljivo sodelovanje občine Središče ob Dravi, še posebej župana, ki je gosta sprejel, in ormoške vinske kleti, kjer so pripravili ogled in pokušnjo svojih proizvodov. V priravi in izvedbi sprejema atašeja so sodelovali tudi Občina Ormož, Zgodovinsko društvo Ormož in Oljarna Središče ob Dravi ter sodelavci iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Vsem se je predsednik Združenja Miran Fišer posebej zahvalil.
MF
Vojaški ataše Ruske federacije polkovnik Vladimir Krnjenko (v sredini) je z zanimanjem prisluhnil predstavitvi dogajanja ob slovenski osamosvojitveni vojni na območju Središča ob Dravi in Koga.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: MG
Foto: MF
Juršinci • Z 32. redne seje občinskega sveta
Zakaj bi morala biti voda (toliko) dražja?!
Juršinski občinski svet se je na ponedeljkovi seji največ časa ubadal s tremi točkami dnevnega reda, ki so se pravzaprav vse nanašale na upravljanje bodoče vodovodne dejavnosti in novo predloženo ceno za plačilo vode, čeprav so bila poimenovanja točk hudo strokovno-znanstvena.
Foto: SM
Foto: SM
Svetnica Dragica Toš Majcen: »Zakaj pa Komunalno podjetje Ptuj nekoliko ne zniža svojega prihodka, storitve distribucije vode - recimo za višino omrežnine?!«
V bistvu pa je šlo zgolj za to, da je Komunalno podjetje (KP) Ptuj pripravilo izračun novih cen vode po kubičnem metru, upoštevajoč dejstvo in zahtevo državne zakonodaje, da morajo občine za vodovodno infrastrukturo (popravila in vzdrževanje vodov) skrbeti same, Komunalno podjetje Ptuj oziroma bodoči koncesio-nar pa bo skrbel le za storitve dobave vode. Iz predloženih novih cen je bilo takoj jasno, da gre za približno 30- do 35-odstotno podražitev, kar je juršinske svetnike takoj dvignilo na noge.
Podražitev zaradi omrežnine in znižanja cene vode za podjetja
Župan Alojz Kaučič je sicer že pred tem razložil, da ideja o ustanovitvi Interesne zveze občin, ki naj bi se ukvarjala oz. poskrbela za izvedbo vseh potrebnih koncesij, ni dobila zadostne podpore županov, zato je propadla, namesto tega pa naj bi zdaj mariborski Inštitut za lokalno samoupravo pripravil skupni koncesijski akt za vse občine, najprej za oskrbo z vodo. V tem aktu naj bi bilo, kot je povedal župan, določeno tudi nadomestilo za občine z vodnimi viri - globinskimi vodnjaki: »Tiste občine, ki se s tem skupnim koncesijskim aktom ne bi oz. ne bodo strinjale, bodo morale namestiti merilne naprave za pretok vode in potem pač same skrbeti za vodooskrbo. Nova cena vode pa je, kot vidite, sestavljena iz
Župan Alojz Kaučič se je na vse kaj vse je razlog za višje cene z šno; svetniki bodo o podražitvi direktorja ptujske Komunale Jo:
dveh glavnih postavk, omrežnine in vodarine, pri čemer je omrežnina prihodek občine, ki ga bo namenjala za vzdrževanje in gradnjo oz. obnovo vodovodne infrastrukture, vo-darina pa je prihodek konce-sionarja. Od tod deloma izvira višja cena za plačilo vode.«
Svetnikom pa takšna razlaga nikakor ni šla v račun, zmrdo-vanje nad višjo ceno se je še nadaljevalo, vprašanja, zakaj, pa tudi. Kaučič (ki, mimogrede, sedi v NO KP Ptuj) je zato nadaljeval razlago: »Omrežnina je pač nujni sestavni del cene, to pa je posledica državne zakonodaje, ki je pristojnosti za vzdrževanje in lastništvo vodovodne infrastrukture prenesla na ramena občin.
Drugi dejavnik, ki tudi vpliva na podražitev vode, pa je spet posledica državne zakonodaje, saj se po novem cena vode obračunava enako za gospodarstvo in negospodar-
etege trudil svetnikom razložiti, vodo, vendar na koncu neuspe-ločali šele po natančni razlagi ta Cvetka na prihodnji seji ...
stvo. Doslej so gospodinjstva plačevala vodo precej ceneje kot podjetja, odslej pa je cena za vse enako. Kot lahko vidite iz priloženih podatkov, je bila prej cena enega m3 vode za gospodarstvo 0,8230 evra, za gospodinjstva pa 0,5547 evra. Po novem se cena izenačuje na 0,6337 evra za vse porabnike enako, kar pa v praksi pomeni, da se bo cena vode za podjetja znižala in to za kar 23 %! Po drugi strani se bo cena vode zvišala za gospodinjstva za 14 %!«
V višji ceni tudi odškodnine za kmete na VVO 1
Tudi takšna, že kar podrobna in dokaj jasna razlaga novih nastavitev cen vode svetnikov še vedno ni zadovoljila. Oglasila se je Dragica Toš Majcen: »Mislim, da bi bilo nujno, da pridejo pristojni iz Komunalnega podjetja in nam natančno razložijo, zakaj takšen dvig cene! Kot je zapisano v tem dokumentu, bo za povprečno porabo 14 m3 vode na gospodinjstvo poslej treba plačevati 13,53 evra, doslej pa je bil ta znesek 10,95. Kot je razvidno iz postavk te cene, si KP za
izvedbo storitve distribucije vode obračunava kar 7,7 evra! Zakaj je to tako velik strošek? In zakaj ga ne morejo vsaj nekoliko znižati na račun omre-žnine, ki sicer znaša 2,95 evra? Saj so tudi doslej morali skrbeti, pri nižji ceni, za distribucijo vode in za vzdrževanje vodovodnega omrežja, odslej pa je to strošek občine in je itak zajet v omrežnini?!«
Tudi ostali svetniki so dali jasno vedeti, da jim res ni jasno, zakaj bi se toliko podražila cena vode, in da tega zlepa ne bodo podprli. Kaučič je ponovno poskušal z razlago, da je del podražitve vezan na izenačenje cen vode v gospodarstvu in negospodarstvu, potem pa vendarle razkril še drug dejavnik: »Saj ste že slišali, da bo potrebno plačevati odškodnine oz. nadomestila kmetom na prvih vodovarstvenih območjih (VVO 1), kjer je kmetovanje izjemno omejeno. V to ceno je tako zajet tudi ta strošek, ki ga pač mora poravnavati koncesi-onar, pa kdorkoli že bo!«
Toda vse Kaučičeve razlage in pojasnila niso prinesle rezultata; svetniki so se pač še vedno nagibali k stališču, da takšne podražitve v recesiji ne bi smelo biti in pika. Na županovo vprašanje, ali bodo t. i.
Poslovni načrt KP Ptuj (z novimi cenami) potrdili ali ne, so odkimavali z glavami, Kaučič pa je poskusil še zadnjič: »Če tega ne bomo potrdili, bo treba v občini sprejeti poseben odlok, s katerim bomo sami iz proračuna zagotavljali sredstva za obnovo in vzdrževanje vodovoda, ker potem pač ne bomo mogli obračunavati omrežnine gospodinjstvom. Tega se pa morate zavedati; občina bo za vzdrževanje in popravila ter vse drugo morala poskrbeti!«
To, kar je povedal Kaučič, pa sploh ni edini problem; namreč: slabe 3 evre omrežnine zna biti odločno premalo za novogradnje oz. zamenjave cevi v dotrajanih vodovodnih sistemih občin. Zgolj navaden izračun pove, da manjša občina z recimo 600 gospodinjstvi lahko iz naslova omrežnine zbere ubogih 18.000 evrov letno, kar ni niti za dobrih 200 metrov novega voda ... Torej se zna v prihodnje, sploh tam, kjer bodo potrebne večje naložbe v dogradnje ali obnove vodovodnega sistema, višina omrežnine še zviševati ali pa bodo občine morale denar zagotoviti na račun manjših naložb v ceste ipd.
Kakorkoli že in kljub več
poskusom Kaučiča, da svetniškemu zboru razloži, zakaj bo cena vode višja, se niso pustili prepričat in so ostali pri zahtevi, da naj jim pride odgovarjat na vprašanja kar direktor KP Cvetko, šele potem pa se bodo odločali kako in kaj naprej.
Kritika redarske službe in nesprejetih OPN
Podobno kritični so bili tudi do dela redarske službe. Slišati je bilo, da sicer redar prihaja tu in tam v občino, pač v skladu z razporedom ur, da pa od te službe ni nobene koristi, saj morajo za varnost občinskih prireditev še vedno poskrbeti sami oz. preko drugih služb, da redarja ni tam, kjer bi moral biti, se pa znajde tam, kjer ni ravno potreben ipd. Svojo kritiko so svetniki zaključili z zahtevo, naj na naslednjo sejo pride vodja redarske službe z natančnimi podatki, kje, kako in koliko ur so opravljali svoje delo v občini, sicer pa so se tudi strinjali, da je takšna re-darska služba še en velik „strel mimo" državne zakonodaje, sploh v takšnih majhnih občinah, kjer praktično ne igra nobene vloge, treba pa jo je pač plačevati ...
Tretja večja kritika je ponovno letela na nepotrjene občinske prostorske plane (OPN), ki zavirajo individualne gradnje in razvoj občin nasploh; Ka-učič je ob tem povedal, da se vse skupaj ne ustavlja na ptujski Skušni občinski upravi, ampak predvsem na okoljskem in kmetijskem ministrstvu, od koder so že pojasnjevali, da imajo precejšnje kadrovske težave oz. pomanjkanje kadrov, svoje k nesprejemanju OPN pa prispeva še kmetijsko ministrstvo, ki za vsako ceno ščiti kmetijska zemljišča.
»Povem vam lahko le to, da imamo zdaj velike težave, ker ne moremo več po hitrem postopku umestiti v OPN zemljišča za gradnjo nujno potrebne čistilne naprave v Gabrniku. Dobesedno vse stoji. Rečeno je bilo sicer, da naj bi bili občinski OPN potrjeni do konca tega leta, vendar se bojim, da ne bo tako!«
Svetniki so tako zahtevali, da naj jim pride natančno situacijo in možnosti potrditve OPN v letošnjem letu (kot je bilo od vlade obljubljeno) razjasnit in pojasnit Stane Napast - spet na naslednjo sejo. Čeprav tudi Napastova razlaga, kakršnakoli že bo, ne bo rešila situacije. Občinam tako pravzaprav pri izvedbi nekaterih nujnih projektov ne preostaja drugega, kot da kaj enostavno naredijo „na črno" ...
Pirat bo še naprej ogrožal varnost Juršinčanov
Poročali smo že o zapuščenem bivšem gostišču Pirat v centru občine, ob krožišču, mimo katerega vodi tudi šolska pot. Občina Juršinci je v želji, da nevaren objekt odstrani in na tej lokaciji uredi trg, nepremičnino kupila na drugi dražbi, vendar se je lastnik pritožil zoper nakup oz. potek dražbe. Drugostopenjsko sodišče je pred dnevi pritožbi (bivšega lastnika) ugodilo, bojda zato, ker je odvetnik tožečega v pritožbi dokazoval, da je bil na dražbi prodan tudi del objekta, ki je črnogradnja in se torej ne sme prodajati. Zadeva je tako predana v razsojo nazaj na prvostopenjsko sodišče, juršinski župan in svetniki pa so se ob informaciji držali za glavo, zanimalo pa jih je tudi, zakaj ni bila izvršena odločba o rušenju, ki jo je že pred precej časa izdal pristojni inšpektorat. Župan na to seveda ni mogel odgovoriti, je pa povedal, da kupnine še niso dobili vrnjene in da je vprašanje, kdaj bo „zadeva Pirat" rešena, saj bo tudi morebitna ponovna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je občina lastnik nepremičnine, zelo gotovo izzvala ponovno pritožbo nekdanjega lastnika na zadnjo možnost - vrhovno sodišče. »To bo trajalo potem še nekaj let, preden bo jasno, kako in kaj. In do takrat lahko prvo malo večje neurje nevarno stavbo zruši, še bolj nevarno pa je, če bo dele itak razpadajočega objekta veter prevrnil na kakšnega mimoidočega, otroka! Kdo bo potem nosil odgovornost?« so se spraševali jezni in razočarani svetniki z županom na čelu.
Ptuj • Rok za poravnavo dolga se izteče 10. junija
Za poravnavo dolga Snežiču kratkoročni kredit
Do 10. junija mora MO Ptuj poravnati dva milijona evrov dolga podjetju Meltal - Rado Snežič. Dogovor o tem je bil sprejet na Okrajnem sodišču na Ptuju 26. maja. »Odločili smo se, da bomo dolg, ki je znižan za skoraj celotno vrednost glavnice, ta znaša 259.650 evrov, poplačali v enkratnem znesku, s kratkoročnim kreditom, v nasprotnem primeru bi lahko ogrozili katero od vitalnih ptujskih investicij in lahko tudi izgubili evropska sredstva » je te dni povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi poplačila dolga podjetju Meltal lastnika Rada Snežiča ne bo ogrožena nobena ptujska investicija, so dejali na razširjeni politični koordinaciji v Mestni hiši na Ptuju.
Po skoraj dvajsetih letih sodnih bitk se zadeva Snežič zaključuje. Kratko je potegnila MO Ptuj z drugimi občinami na Ptujskem, naslednicami nekdanje občine Ptuj. Sodišče je odločilo, da je potrebno dolg v višini nekaj čez 2,2 milijona evrov poravnati. Do 10. maja ste imeli možnost, da se dogovorite za poplačilo dolga. Kako boste izvedli plačilo in kako se bo dolg delil?
»Po skoraj dvajsetih letih pravdanja smo doživeli, vsaj po mojem mnenju, zelo nerazumno sodno prakso slovenskih sodišč, ki je Mestni občini Ptuj kot izvršilnemu naslovu naložila plačilo 2.267.975,50 evrov dolga. Preko odvetniške pisarne, ki Mestno občino Ptuj zastopa v tej zadevi, smo takoj vložili revizijo izvršilne sodbe, ta pa
Program bodo pripravili v sodelovanju z vsemi društvi na območju četrtne skupnosti, o njihovem sodelovanju se bodo dogovorili v kratkem, je povedal predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh. Že po tradiciji bodo pripravili bogat program športnih, kulturnih in drugih prireditev, vključno z mednarodno likovno kolonijo. Do praznika želijo izvesti tudi dve preplastitvi cest v Podvincih v skupni dolžini 900 metrov in modernizirati odsek ceste v Kicarju v dolžini 300 metrov.
Če bo šlo vse po načrtih, bo v kratkem prišlo tudi do začet-
žal ne zadrži izplačila naloženih obveznosti. Zato smo se s podjetjem Meltal - Rado Snežič takoj pričeli pogajati.
Podjetju so bile ponujene številne možnosti poplačila v obliki nepremičnin in zemljišč. Žal se predstavnik podjetja Rado Snežič ni strinjal z nobeno od ponujenih oblik. Hkrati smo sodišču predložili tudi vse zakonske podlage, ki nam omogočajo postopno praznjenje občinskih računov. Pri pregledu vseh ponujenih možnosti smo ugotovili, da bi tak način plačevanja močno oteževal samo delo tako v Mestni občini kakor tudi drugih zavodih. Najbolj bi bile ogrožene tiste investicije, ki so sofinancirane iz evropskih skladov. Neplačevanje občinskega deleža pri tovrstnih investicijah bi lahko privedlo do zastoja projektov in s tem celo do vračanja že prido-
ka gradnje Slovenskogoriške ceste; dela bodo začeli na četrti etapi v Novi vasi, kjer so pridobljena vsa zemljišča. Razpis se je iztekel 13. maja. Ponudbe je oddalo 11 izvajalcev. Po izboru najboljšega ponudnika, to naj bi se zgodilo v teh dneh, bo treba počakati še na 10-dnevni pritožbeni rok. Tudi razpis za cesto v Podvincih naj bi bil kmalu objavljen, gradili jo bodo v dveh etapah.
Dom krajanov Rogoznica, ki je kulturno in družabno središče v ČS Rogoznica, pa bodo dokončno uredili s podelitvijo desetletne stavbne pravice zasebnemu investitorju »za po-
bljenega evropskega denarja. Zato smo na razširjeni politični koordinaciji sklenili, da je najbolje dolg poravnati z enkratnim plačilom, a pod pogojem, da nam podjetje Meltal prizna določen popust. S tem predlogom smo
trebe dozidave in rekonstrukcije objekta kulturne dvorane in ureditev parkirišča«, so sklenili ptujski mestni svetniki na 39. seji. Stavbno pravico bodo podelili na osnovi predhodno izvedenega javnega zbiranja ponudb. Najugodnejšemu ponudniku bodo stavbno pravico podelili za obdobje desetih let.
Rogozniški Dom krajanov, ki je v celoti last MO Ptuj, so v preteklosti že obnavljali s sredstvi proračuna. Ker pa želijo vlaganja pospešiti in ga čim prej dokončno urediti, so se odločili za podelitev stavbne pravice oziroma obnovo v okviru javno-zasebnega partnerstva. Na podlagi cenilnega poročila so določili letno nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice, ki znaša slabih 22 tisoč evrov. Izračunali so ga na predpostavki, da se poravna v enkratnem znesku v začetku obdobja. Na dan ocenjevanja je sedanja vrednost stavbne pravice, izplačane v enem znesku za obdobje desetih let, znaša1a 74 tisoč evrov. Poskrbeli pa bodo tudi za etažno lastnino, ki je vzpostavljena na nepremičnini, tako da bo opravljeno zemljiško knjiženje zasebnega lastnika.
MG
uspeli in dolg znižali za skoraj celotno vrednost glavnice, ki znaša 259.650,34 evra. Na Okrajnem sodišču na Ptuju smo 26. maja 2010 sprejeli dogovor o poravnavi dolga v višini 2.000.000,00 evrov, ki ga moramo poravnati do 10. junija 2010.«
Slišati je, da v občinah, zavezankah plačila, niso najbolj navdušeni, da bi sodelovali pri poplačilu dolga. Kako boste to izvedli?
»V dogovoru smo zapisa-
Predlog za likvidacijo so delničarji družbe na pobudo uprave na skupščini že potrdili, direktor Muralesa Stanislav Škalič pa ga upravičuje z obrazložitvijo, da je prodaja v letošnjem letu padla za več kot 30 odstotkov. »Lani je šlo v stečaj nemško podjetje, s katerim je bilo realiziranega okoli 1,5 milijona evrov prometa, tudi z obstoječimi nemškimi partnerji se je promet občutno zmanjšal, največji padec prometa - kar 31 odstotkov - pa beležimo na slovenskem trgu. Iz preteklih analiz je razvidno, da v prihajajočih poletnih mesecih zaradi sezonskega nihanja promet lahko še dodatno pade, tudi do 30 odstotkov.«
Škalič je skupaj z družinskimi člani večinski lastnik družbe, njegov predlog reševanja družbe z likvidacijo pa so delničarji podprli s 95 odstotki glasov, zato je predlog za vpis
li, da je to skupni dolg vseh občin naslednic nekdanje Skupščine občine Ptuj in ga bomo poravnali v skladu z določili, zapisanimi v delitveni bilanci. Iz tega naslova znaša dolg Mestne občine Ptuj dobrih 600 tisoč evrov, preostali dolg se porazdeli med druge občine. V dosedanjem delu smo občine vedno znale poiskati skupno rešitev, zato verjamem, da bo tudi v tem primeru tako. V življenju pač obstajajo dobre in slabe stvari. Prave prijatelje pa spoznamo ravno v težkih, ne pa v lepih časih. Upam, da bodo to načelo upoštevale vse občine.«
Možna tudi tožba na evropsko sodišče
Sodni mlini so dolgo mleli. Se boste glede nerazumnega roka postopka morda pritožili, ne glede na to, da boste dolg med tem že poplačali?
»Kot sem že povedal, smo na pravnomočno izvršbo takoj vložili revizijo. V dogovor s podjetjem Meltal pa smo pristali pod pogojem,
likvidacije v sodni register že posredovan.
Murales je znan po izdelovanju kakovostnih masivnih stolov in kuhinjskih miz, po podatkih poslovanja v letošnjih prvih štirih mesecih letošnjega leta pa se je nabralo za okoli 43 tisoč evrov izgube, s tem da je bil vse skozi v veljavi skrajšan delavnik. Kot zatrjuje direktor Škalič, podjetje ni zadolženo, likvidacija pa ne pomeni, da je s poslovanjem firme tudi konec. Menda nameravajo proizvodnjo nadaljevati - kako, v kakšni obliki in s koliko zaposlenimi delavci, pa bo znano v naslednjih dneh. V delovnem razmerju je 150 delavcev, napoveduje se občutno zmanjšanje, na uradu za delo naj bi se znašlo tudi do 30 delavcev. Največ bo odvisno od prvega moža Muralesa Stanislava Škaliča, saj mu je skupščina zaupala tudi nalogo likvidacijskega upravi-
da se podjetje pred sodiščem obveže, da bo vrnilo vsa sredstva v primeru uspešne revizije ali ob morebitni uspešni odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ministrstvo za pravosodje pa smo obvestili, da bomo v primeru neuspešnih sodb v Sloveniji tožbo proti državi vložili tudi na evropsko sodišče. Prepričani smo namreč, da je zaradi opravilne nesposobnosti slovenskih sodišč nastal dolg iz naslova obresti v višini 1.970.375,25 evrov.«
Kaj nas bo vse skupaj naučila ta zgodba?
»Upam in verjamem, da bo primer te sodbe dober poduk vsem upravnim in političnim delavcem, ki se morajo zavedati lastnih odgovornosti. Prelaganje odgovornosti na civilnodružbena gibanja se zagotovo ne izplača in mnogokrat tudi nima pravne podlage. Sklicevati se zgolj na pravice in ob tem pozabiti na odgovornosti je nespametno početje. Če bi namreč upravni organ storil vse tako, kot mu je veleval zakon, ne pa ulica, te tožbe ne bi bilo.«
MG
telja. Škalič si v prihodnje veliko obeta od sodelovanja s sosednjo Avstrijo, ki po statističnih podatkih ogromno denarja namenja pohištvenim izdelkom. Že do jeseni naj bi odprli svoj prodajni salon v Gradcu.
Niko Šoštarič
Foto: Črtomir Goznik
Dom krajanov Rogoznica bo obnovljen v okviru javno-zasebnega partnerstva.
Ptuj • Priprave na praznik ČS Rogoznica
V	pričakovanju največjih in nujnih investicij
V	ČS Rogoznica so začeli priprave na letošnje krajevno praznovanje. Osrednje dogajanje bo 5. septembra, so se odločili na 30. seji sveta 25. maja.
Ljutomer • Kaj se dogaja v Muralesu
Zaradi težav Murales v likvidacijo?
Kljub odličnim lanskoletnim poslovnim rezultatom se je družba Murales iz Ljutomera na začetku letošnjega leta znašla v hudih težavah in je tik pred likvidacijo. Kako je to mogoče, potem ko je lansko leto bilo zaključeno s 170 tisoč evri čistega dobička?
! Bi tudi vi | pokojninsko J varčevali v 3. { pokojninskem j stebru?
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Ptuj • Javna tribuna SDS o arbitražnem sporazumu
Mudi se Hrvaški, ne Sloveniji
V Mestnem kinu na Ptuju je bila 1. junija javna tribuna MO SDS Ptuj z naslovom Zakaj moramo glasovati proti arbitražnemu sporazumu. Gost je bil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, pridružil pa se mu je Miroslav Luci, ki je oktobra lani zaključil svoj veleposlaniški mandat v Beogradu, za omizjem pa sta bila še predsednik MO SDS Ptuj Rajko Fajt in predsednik SDM Ptuj Matjaž Murko. Javne tribune so se udeležili člani stranke, njeni simpatizerji in nekateri drugi.
Dimitrij Rupel je pozval k tehtnemu premisleku o glasovanju o arbitražnem sporazumu, ker je najprej treba vedeti, kaj prinaša in kaj pomeni, šele nato naj sledi odločitev na podlagi premisleka in razumevanja, ne na podlagi neke politične floskule ali političnega navodila. Ptujča-nom ni prišel dajat navodila, prišel se je pogovarjat o problemih med državama, o katerih se je trebna resno pogovarjati. Očitno smo se o tem do trenutka, ko je pred vrati referendum, premalo pogovarjali.
Arbitražni sporazum je mehanizem, dokument, s katerim Slovenija in Hrvaška, državi, ki imata odprta nekatera vprašanja, prepuščata odločitev o državni meji nekomu tretjemu, v tem primeru arbitražnemu sodišču. To, da smo prišli do arbitražnega sporazuma, s katerim naj bi rešili vprašanje meje, je na nek način logično, pravi Rupel. Osemnajst ali devetnajst let smo se pogovarjali, poskušali vse mogoče, da bi dosegli sporazum o državni
Za to so nameravali uporabiti državna sredstva. Nedavno pa so izvedeli, da bo kmalu objavljen razpis za sredstva za razvoj podeželja, v okviru katerega bodo investicije sofinancirane ne le 50, ampak kar do 85 %. To jih je premamilo, da so spremenili svoje dosedanje načrte. Kajti kot jih je večina razmišljala, poskusiti je treba, morda pa jim sredstva le uspe dobiti, kajti neposkušati bi bil greh.
meji s Hrvaško, a ni šlo. Ponudbe, kakršne so zapisane v sporazumu, so bile Sloveniji v preteklosti dane že večkrat, a so bile doslej za slovensko stran nesprejemljive. Ta arbitražni sporazum rešuje mejo bolj po okusu Hrvaške kot Slovenije.
Slovenija je gospodarsko odvisna od svojega edinega pristanišča Kopra; da ima neposreden teritorialni izhod na mednarodno morje, je zanjo zelo pomembno. Ne sme si privoščiti, da bi bila pomorsko prikrajšana država. Ko bi se ji enkrat zaprla pot na odprto morje, bi bila prikrajšana država, v primerjavi s Hrvaško bi postala manjvredna, drugorazredna pomorska država. Slovenija želi ohraniti neposreden teritorialni izhod na odprto morje, Hrvaška pa ima očiten interes, da ji to preprečuje.
V Sloveniji še vedno obstaja šola mednarodnih pravnikov, ki je že v preteklosti trdila, da je Slovenija pomorsko prikrajšana država, da pravzaprav nima neposrednega
Zaposleni v občinski upravi so obljubili, da se bodo pri pripravi dokumentacije za razpis zelo potrudili, vendar so opozorili, da na ta denar upa mnogo slovenskih občin. Na koncu so se svetniki odločili, da bodo modernizacijo občinske javne poti Koračice-Rakovci prijavili na razpis za državna sredstva po 23. členu v celoti. Cesta se bo pričela urejati po prejemu sklepa o dodelitvi sred-
dostopa do odprtega morja, da ji takšen neposredni teritorialni izhod na odprto morje pravzaprav ne pripada, pri čemer so se sklicevali na resolucijo ZN, ki za teritorialno morje državi določa teritorij 12 milj od kopnega. Po Ruplovem pa gre zgolj
stev, vsekakor pa v tem letu. Moderniziral se bo cel odsek v dolžini 1037 metrov, investicija pa je vredna 180.000 evrov. Pri Sv. Tomažu pričakujejo, da bo država primaknila okoli 131.000 evrov.
Potrdili so tudi novelacijo projekta za izgradnjo pločnika in razsvetljave. Gradnja se bo premaknila v prihodnje leto, saj še ni jasno, kdaj bo objavljen razpis za razvoj podeželja na kmetijskem ministrstvu. To je bil edini projekt, ki sodi v ta okvir in so zanj pripravljeni potrebni papirji. Vrednost investicije po tekočih cenah znaša 98.256 evrov.
Svetniki so prejeli tudi informacijo o varnostih pojavih, ki jo je posredoval komandir PP Ormož Edvard Cvetko. Opozoril je, da je lani število kaznivih dejanj na območju občine Sv. Tomaž poraslo za čez 35 %. Največ je kaznivih dejanj zoper premoženje, na drugem mestu pa zoper zakonsko zvezo, družino, mladino, ki predstavlja skoraj 20 % vseh kaznivih dejanj s področja
za številko, saj resolucija ne prepoveduje, da se državi med seboj dogovorita tudi drugače. Temu pa Hrvaška ves čas nasprotuje.
Prepričanje, da je Slovenija pomorsko prikrajšana država, Rupel ocenjuje kot škodljivo. Ker smo 19 let mi-
kriminalitete. Še posebej pri primerih nasilja v družini, ki jih je pri Sv. Tomažu precej in so akterji znani, policija ne pozna tolerance in izvede najstrožje ukrepe, je povedal Cvetko. Zmanjšalo pa se je število kršitev predpisov s področja, ki ureja javni red in mir: zabeležili so jih 48. Prometnih nesreč je bilo 16, enako kot leto poprej. Svetniki so poskušali nekako apelirati na komandirja, da gre za vinorodno območje, na katerem ljudje ves dan delajo na polju in da bi morda morali policisti to pri svojem delu upoštevati. Komandir je bil poln razumevanja za delovne navade okolja, vendar povsem neomajen v prepričanju, da volan in alkohol ne gresta skupaj. Svetnike pa je opozoril na zelo živahno dogajanje v občini na področju prepovedanih drog. Opozoril je, da so zasvojenci vedno mlajši in odvisni od vedno hujših drog. Povedal je še, da je Sv. Tomaž nedavno dobil tudi novega vodja policijskega okoliša Aleša Meška.
Viki Ivanuša
slili drugače, želeli doseči neposreden dostop Slovenije do odprtega morja, nismo mogli priti do sporazuma. Ta arbitražni sporazum je kapitulacija, umik, popuščanje; je nekaj, česar si Slovenija v tem trenutku ne bi smela dovoliti. Slovenija je bila v relativno dobrem položaju, v soočenjih pred volitvami je bilo posebej poudarjeno, da se mora mejno vprašanje rešiti pred vstopom Hrvaške v EU. Imeli smo v rokah nek adut, a ga je sedanja oblast odvrgla brez posebnega učinka.
Arbitražni sporazum je za Slovenijo škodljiv, nejasen in dvomljiv. Ne bi ga smeli sprejeti, ker je slab, ker je nastal v nekem nepremišljenem trenutku, ker je razdvojil Slovence. Tako razdvojeni nismo bili že dolgo časa. Slovenija je bila vedno uspešna takrat, ko je bila enotna.
Arbitražni sporazum je slab, ker v resnici ne rešuje vprašanja mej, uvaja neki »stik«. Pravniki si glede tega, kaj bo stik pomenil za Slovenijo, niso enotni. V bistvu arbitražni sporazum rešuje vprašanje hrvaškega vključevanja v EU. Slovensko teritorialno morje mora segati tako daleč, da se po njem lahko pripeljemo do mednarodnih voda, je posebej poudaril Rupel. Slovenija potrebuje rešitev, ki bo trajna, enakopravna. Tega pa arbitražna sporazum ne prinaša.
Nekateri pravijo, da je skrajni čas, da se ta sporazum sprejme, ker če pade, tako dobre priložnosti ne bo nikoli več. To ni pravi argument. Po padcu sporazuma
bo nastala situacija, v kateri se bomo mnogo lažje pogovarjali in pogajali, nastala bo nova, olajšana situacija, v kateri ne bo mogel Sloveniji nihče nič očitati, saj bo zgolj branila svoje nacionalne interese. Bolj kot Sloveniji se mudi Hrvaški, ki je na poti v EU, za Slovenijo pa je nujno, da se o mejnem vprašanju poenoti. »Pri šibkih ljudeh in pri majhnih narodih se pogosto dogaja, da spore z močnejšimi ljudmi ali narodi 'ponotranjijo' in se sprejo sami s seboj. Mislim, da si spora s samim seboj ne smemo privoščiti. Spor je nekoristen, ker nas dela šibke in vodi v shizofreno situacijo. Slovenija se mora poenotiti glede svojega nacionalnega interesa pri reševanju mejnega vprašanja s sosednjo Hrvaško,« je poudaril Rupel. O mejah med državama se bo odločalo potem, ko bo Hrvaška že članica EU.
Miroslav Luci se je v svojem delu razprave osredotočil na gospodarski del in na očitke, da je prejšnja vlada nevoščljiva sedanji, ki je pripeljala do tega sporazuma. Gospodarski del je ob političnem pri tem vprašanju prevladujoč. Takšna hitra rešitev mejnega vprašanja se slabo odraža tudi na gospodarskem področju. Če Slovenija ne bo imela prostega teritorialnega morja, se bodo plinski in naftni vodi ognili slovenskega ozemlja. Pretok plina in nafte je pomemben zaradi koncesij. Vprašanje mej bi morale države nekdanje Jugoslavije reševati skupaj, ne pa vsaka posebej, Hrvaška nima rešenih vprašanj z nobeno od svojih sosed. Imamo vse adute, da zadržimo stanje, kakršno je. Stanje je znosno, nikamor se ne mudi. Ni evropske države, ki bi imela povsem rešene meje. Vsi čakajo na ugodne trenutke, da vprašanja rešijo s soglasjem. Meja na morju in na kopnem je za vsako državo izjemnega pomena, zato pri tem ne more biti hitrega reševanja, je poudaril Luci.
Nekaj vprašanj so Dimitriju Ruplu zastavili tudi udeleženci javne tribune. V glavnem so se sukala okrog kopenske meje, kjer je še več problemov kot na morju, v sklepnem delu pa je Rajko Fajt pozval k dobri udeležbi na referendumu in k pravilni odločitvi.
Sv. Tomaž • 28. seja občinskega sveta
Bi vseeno lahko malo popili?
Svetniki občine Sv. Tomaž so bili na 28. seji pred precejšnjo dilemo: za letos so namreč načrtovali ureditev pločnika, razsvetljave in kanalizacije v centru kraja ter modernizacijo dela ceste Koračice-Rakovci.
Dornava • Pred 15. občinskim praznikom
Največ za ceste in dvorano
V občini Dornava so v minulem letu izvedli kar nekaj naložb, med največjimi pa je gotovo izgradnja vaško-gasilskega doma na Polenšaku, ki ga bodo slovesno predali namenu točno teden dni po letošnjem 15. občinskem prazniku.
S projektom izgradnje novega doma se je občina lani uspešno prijavila na razpis za razvoj podeželja in pridobila dobrih 138.000 evrov, večinski delež pa bo dodala iz lastnega proračuna. »Po oceni bo dokončna ureditev vaško-gasilskega doma na Polenšaku z ureditvijo okolice zahtevala okrog 700.000 evrov,« je o finančno najzahtevnejši dornavski naložbi minulega leta povedal župan Rajko Janžekovič in ob tem dodal, da so nekaj denarja primaknila tudi polenška društva, ki bodo imela svoje prostore v novem objektu.
Sicer pa so v Dornavi precej postorili tudi na cestni infrastrukturi: »Razširili in preplasti-li smo cesto skozi center občine, od regionalne ceste mimo občinske zgradbe do krožišča ter nazaj mimo Vile pri lipi in mimo šole. Ob tem smo uredili tudi isto nivojsko peš pot, kar je veliko optimalnejša rešitev od klasičnega pločnika ne le s finančnega vidika, ampak tudi z vidika dejstva, da to cesto pogosto uporabljalo varovanci
Zavoda dr. Marijana Borštnarja, ki so gibalno omejeni, pogosto tudi na invalidskih vozičkih. Hkrati z modernizacijo te ceste, ki je zahtevala približno 95.000 evrov, smo položili v zemljo tudi električno napeljavo ter uredili dodatno javno razsvetljavo povsod po centru občine, kjer je pač še manjkala. Prav tako smo zgradili povsem novo vodovodno omrežje za zaselek sedmih hiš v Lasigov-cih, kar je bilo nujno potrebno, projekt pa je zahteval dobrih 41.000 evrov. Dokončano je tudi krožišče pred gasilskim domom v Dornavi, kjer je občina dela sofinancirala v višini približno 55.000 evrov, končan pa je tudi 234.000 evrov vreden projekt komasacije Ptujsko polje II, kjer je občina sodelovala s 47.000 evri plačila DDV. Na območju zložb kmetijskih zemljišč pa bomo zdaj uredili še potrebne kmetijske ceste, ki bodo tudi zahtevale okrog 100.000 evrov,« je o že izvedenih naložbah minulega leta povedal župan Janžekovič.
Občina pa je bila letos izje-
Župan Rajko Janžekovič: »V tekočem letu bomo s sofinanciranjem iz razpisa za Južno mejo modernizirali preko šest kilometrov cest, predvidena pa je še gradnja vaško-kulturnega doma v Dornavi.«
mno uspešna tudi na razpisu za t. i. Južno mejo, kjer je dobila odobrene kar vse štiri cestne projekte: »Res je, da smo z rezultatom lahko zelo zado-
Finančno najzahtevnejša naložba minulega leta je bila izgradnja novega vaško-gasilskega doma na Polenšaku; skupaj z ureditvijo okolice bo zahtevala okoli 700.000 evrov.
voljni, je pa uspešnost kandidature gotovo pogojena tudi z zelo dobro pripravljenimi projekti in utemeljitvami. Letos se bomo tako lotili modernizacije treh cestnih odsekov v skupni dolžini 5,2 kilometra, gre za t. i. žamensko cesto, cesto od regionalke mimo Zavoda in pokopališča ter glavno cesto od Dornave do meje z Gorišni-co skozi Mezgovce. Naslednje leto pa bomo iz teh sredstev - skupno so vsi štirje projekti ocenjeni na dobrih 670.000 evrov, občina pa bo dodala le vrednost DDV - uredili še zadnjo od štirih cest v samem naselju Mezgovci.«
Potrjene samo naložbe s finančnim pokritjem
Precej sredstev so namenili tudi za izdelave projektnih dokumentacij; po besedah župana je priprava dokumentacije za Občinski prostorski načrt doslej zahtevala 60.000 evrov, narejena je tudi že dokumentacija za izgradnjo vaško-kultur-
ne dvorane v centru občine, kjer so v pridobivanju gradbenega dovoljenja: »Ta projekt je ocenjen na 1,5 milijona evrov, z njim pa se bomo prijavili na peti javni poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP), od koder bomo počrpali dober milijon evrov, gradnja pa je seveda predvidena v naslednjem letu. Prav tako imamo pripravljeno kompletno dokumentacijo za dogradnjo šestoddelčnega vrtca in nekaj učilnic; s tem projektom se nameravamo prijaviti na napovedan razpis šolskega ministrstva. Če ne bomo uspešni, bo gotovo potrebna racionali-
zacija predvidene izvedbe ter ponovni razpis za podelitev stavbne pravice, tako da se bo vrtec najverjetneje začel graditi v naslednjem letu, nikakor pa za to naložbo ne smemo porabiti več od projektantske ocene, to je okoli 1,6 milijona evrov,« je še napovedal župan.
Večjih nadaljnjih načrtov razvoja občine v prihodnje pa ni želel napovedovati: »Letos so lokalne volitve in nikakor bodočemu vodstvu občine ne nameravam naložiti finančnih bremen načrtovanih naložb, ki ne bi imele finančnega pokritja. Itak še vedno plačujemo kredit za kanalizacijsko omrežje, ostal je še del dolga za odplačilo nove občinske stavbe. Zato lahko napovedujem le tiste naložbe, za katere smo uspeli pridobiti razpisna, torej državna ali evropska sredstva in mislim, da je teh že kar nekaj za leto ali dve vnaprej. Jasno pa je, da bomo ob že omenjenih večjih naložbah tudi v prihodnje urejali cestno mrežo v občini, čemur bomo letos namenili tudi denar iz 23. člena Zakona o sofinanciranju občin, ob tem pa se na strehi naše šole že postavlja tudi sončna elektrarna, v prihodnjih dneh pa se pričakuje še tehnični prevzem dokončane Vile pri lipi, kjer je precej stanovanj že prodanih, nekaj pa jih je še na voljo,« je zaključil Rajko Janže-kovič, ki vabi vse občane na osrednjo občinsko proslavo v nedeljo popoldne ob 18. uri v šolski telovadnici.
SM
éíRGflÉ
{
SANDI PETEKs.p. ELEKTROINŠTALATERSTVO
2252 Dornava 62, GSM: 041/598 253
Iskrene čestitke ob prazniku občine Dornava!
		RENAULT
		
Vsem občankam
in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik.
AVTOHIŠA Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
MIROSLAV SLODNJAK..
DORNAVA 24, TEL.: 02/755 25 31, GSM: 041/755 253
AVTOSERVIS, AVTOLICARSTVO-AVTOKLEPARSTVO
mm o mm
mmmmi
m ipim
ZAVAROVALNICA MARIBOR
NITVE ŠKOD
Bg|H VOZIL
Občanom občine Dornava in cenjenim strankam
iskrene čestitke ob občinskem prazniku
Občankam in občanom Občine Dornava čestitam ob 15. občinskem prazniku.
Vljudno Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v nedeljo, 6. junija 2010, ob 18. uri v telovadnici OS Dornava.
Zupan Rajko Janžekovič
Foto: SM
Foto: SM
Podlehnik • Sedmi praznik občine
Letos mrliška vežica, nato se vrtec
V Podlehniku so v minulem letu največji investicijski del proračuna namenili modernizaciji cest in nakupu zemljišča za ureditev središča občine. Po besedah župana Marka Maučiča pa bo v prihodnjem letu na vrsti izgradnja mrliške vežice in nato še vrtca.
„Lani smo z uspešno kandidaturo na razpisu Južna meja pridobili 400.000 evrov za ureditev ceste Zgornje Gruškovje-Ložina, občina je dodala vrednost DDV v višini 80.000 evrov. S tem denarjem smo asfaltirali nekaj preko 2,5 kilometra ceste, dodatno uredili dva kilometra makadamske ceste, ob tem pa smo sanirali še tri kilometre dovozne poti na gradbišče in pol-kilometrski cestni odsek na meji. Tako smo skupaj pravzaprav uredili 5,5 kilometra makadamskih cest in pol toliko še asfaltirali, vse iz tega programa. Ob tem smo, s sofinanciranjem in pomočjo občanov, asfaltirali še tri krajše odseke cest v Zg. Jablov-cu in Podlehniku v skupni izmeri dobrega kilometra in pol, pri čemer je bil finančni delež občine slabih 90.000 evrov," je najpomembnejše cestne posodobitve minulega leta povzel župan Maučič ter ob tem dodal, da so že pripravili temeljenje in tampon za še kilometer ceste Podleh-
nik-Sedlašek, ki bo asfaltno prevleko dobila letos. V minulem letu so dokončali tudi ureditev notranjosti športnega objekta v športnem centru, letos naj bi uredili še okolico, prav tako se je začela obnova viničarskega muzeja na Gorci: „Muzej je bilo nujno pokriti, sicer bi ga dež dobesedno uničil. Občina je za dogradnjo in pokritje stavbe namenila 40.000 evrov iz proračuna, sicer po bo celovita obnova stala okrog 100.000 evrov. Letos se bomo s tem projektom obnove prijavili na razpis IPA in na razpis kmetijskega ministrstva za razvoj vasi in upam, da bomo uspešni." V neposredni bližini obnavljajočega muzeja pa je podlehniško Turistično društvo z veliko lastnega dela in sofinanciranjem iz programa LAS postavilo lesen etnografski muzej oz. etnografsko zbirko na prostem.
Sicer je bilo tudi letos na prioritetni listi občinskih vlaganj nadaljnje urejanje cest, vendar občina ni uspela na
DUCATUS d.o.o.
družba za gradbeništvo, trgovino, promet, posredništvo in storitve
Dežno pri Podlehniku 5a, 2286 Podlehnik Tel./fax: +386 2 768 3820 GSM: 041 343 936 040 292 040 el. naslov: ducatus.d.o.o@gmail.com
DEMIT FASADE
Iskrene čestitke ob prazniku občine Podlehnik! Poslovnim partnerjem In cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Podlehnik! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje!
Občina Podlehnik
Spoštovane občanke in občani občine Podlehnik!
Ob 7. občinskem prazniku vas vabimo na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 5. junija, ob 18.00 uri v prostorih večnamenske športne dvorane v Podlehniku.
Zupan občine Podlehnik Marko Maučič
Zupan Marko Maučič: „Letos bo osrednja naložba izgradnja nove mrliške vežice, drugo leto je na vrsti štirioddelčni vrtec."
letošnjem razpisu za t. i. Južno mejo, zato so predvidena lastna sredstva namenili v drug pripravljen projekt, mrliško vežico in ureditev pokopališča na Gorci: „Res gre za že dolgoletno željo in potrebo občanov, saj je sedanja vežica v razsulu. Projekt novogradnje na sedanji lokaciji je že pripravljen, vežica bo v tlorisu podobna trojiški cerkvi, ocenjena vrednost novega objekta pa je okoli 200.000 evrov, kar je ravno toliko sredstev, kot smo jih planirali za lastno udeležbo ob morebitni izvedbi cestnih projektov iz naslova Južne meje. Gradbeno dovoljenje je že izdano, v prihodnjih dneh bomo preko razpisa izbrali izvajalca in predvidevamo, da se bosta rušenje stare vežice ter gradnja nove začela v poletnih mesecih."
Bodo pa se še pred letošnji zimo v Podlehniku lotili sanacije še najbolj nevarnih cestnih plazov, ki jih je po besedah župana Maučiča skupno preko 24: „Gre za manjše in večje plazove, vendar jih bo treba sanirati, saj bodo sicer v kratkem času postali vsi veliki plazovi. Zaenkrat imamo ponudbo za sanacijo petih največjih plazov, ki znaša kar 50.000 evrov!"
Ob tem, kot pravi župan Maučič, se pripravlja tudi projektna dokumentacija za nov štirioddelčni vrtec, ki ga občina še nima. Energetsko varčni vrtec se bo prigradil k stavbi osnovne šole, na lokaciji sedanje stare šolske telovadnice, ki jo bodo porušili: „S tem projektom se bomo prijavili na letošnji razpis Regionalnih razvojnih programov (RRP), predvidevamo, da bo to konec avgusta ali morda oktobra. Nov objekt bo, glede na načrte, zidan in nadstropen, tako da bodo vrteški prostori v pritličju, v zgornjem nadstropju pa bomo uredili še nekaj prostorov za potrebe zaposlenih v javnem zavodu. Ocena vrednosti projekta še ni znana, naj bi se pa gibala okoli 1300 evrov na kvadratni meter, kar pomeni, glede na
V Podlehniku so v minulem obdobju največ denarja vlagali v modernizacije cest; samo lani so asfaltirali skupno preko štiri kilometre cest ter na novo urezali in gramozirali še okoli 5,5 kilometra.
celotno kvadraturo, naložbo v višini približno 1,2 milijona evrov, z opremo in zunanjimi igrali vred."
Za naslednje leto pa je v občinskem planu še nadaljevanje komunalne ureditve hektarja zemljišč, kjer se bo v bodoče oblikovalo središče občine: "Letos bomo na tem
zemljišču uredili meteorno kanalizacijo in dostopno cesto, ostalo bo na vrsti naslednje leto, ko bo jasno, kakšna bo poravnava s ptujsko Kmetijsko zadrugo glede vaškega doma. Del tega zemljišča bomo namreč v zameno za lastništvo dali zadrugi, za drug del zemljišča pa je še odprto
vprašanje, ali bo izbran za gradnjo doma upokojencev ali bomo enkrat v prihodnje tam zgradili večnamensko občinsko stavbo z zdravstvenim domom, zobozdravstveno ordinacijo, pošto ipd.," je še povedal župan Marko Ma-učič.
SM
Podlehnik • Trojiško žegnanje
Praznovanje jih je združilo
Trojičani so ponosni na haloško katedralo, ki stoji nad podlehniško dolino, posvečena pa je sv. Trojici. V nedeljo, 30. maja, pa so praznovali godovni dan cele župnije, zavetnika sv. Trojice in samostana.
Priprave na župnijsko slovesnost so trajale cel teden. Slovesno mašo je vodil p. Franc Murko v somaševanju p. Tomaža Majcna in domačih duhovnikov, p. Janka Gašperiča in p. Damjana Tikviča. Ob vzpodbudni pridigi in ljudskem petju ob spremljavi orgel, na katere je zaigrala Marija, so se v telo-vski procesiji podali od oltarja do oltarja. Procesijo so spre-
mljali ljudski pevci in pihalni orkester KD Podlehnik pod vodstvom Milana Feguša.
Žegnanjska slovesnost je priložnost, da se župljani bolj povežejo med seboj, saj ima vsak svojo vlogo, svoje mesto in s svojim življenjem prispeva k rasti skupnosti. Ob tem pomembnem dnevu sta bila prisotna tudi župan Marko Maučič in podžupan Ivo Ban,
ki sta vse prisotne nagovorila in se vsem zahvalila za dobro sodelovanje, kajti v tem času občina Podlehnik proslavlja svoj občinski praznik.
Po maši in procesiji so člani ŽPS in župljani pripravili družabno srečanje z zakusko, ki so jo s petjem pospremile pevke Trstenke, na ljudske instrumente pa so zaigrali Haloški veseljaki TD Podlehnik.
Zdenka Golub
Foto: SM
Foto: SM
Foto: ZG
Ormož • 33. redna seja občinskega sveta
Potrdili osnutek za bioplinarno
V Ormožu se v zadnjem času vse vrti okoli bioplinarne. Zapleti so znani: opozicija ne želi umestitve objekta v industrijsko cono, investitorju pa je bilo prav to očitno že nekdaj obljubljeno, saj že nekaj časa sponzorira ormoške rokometaše. Zgodba se vleče kot jara kača in situacija ne meče lepe luči na gostoljubnost okolja do vlagateljev.
Politične opcije so v minulih tednih iskale možne rešitve, sestajali so se pri županu in na posebnih strankarskih koordinacijah. Kajti v osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož je bilo pomembno dvoje: poleg bioplinarne je sprememba odloka potrebna tudi Carreri, ki lovi roke, saj mora do oktobra zadostiti nekaterim zakonskim obveznostim in brez sprejetega odloka tega ne more.
Svetniki opozicije so bili v veliki dilemi, saj glasovati proti bioplinarni hkrati pomeni zapirati možnosti Carreri. Svetniki koalicije pa so se borili predvsem s kadrovskimi težavami. In tako se je seje, na kateri naj bi se naredil korak naprej ali nazaj v tej zgodbi, udeležil tudi Franc Zemljič, svetnik SDS, ki je v zadnjem času dvignil veliko prahu. Kar nekaj sej je »šprical« s takšnimi in drugačnimi opravičili, zato je njegova prisotnost dvignila napetost dogajanja in vsi so nestrpno pričakovali, kaj se bo zgodilo. Do novinarjev Zemljič ni preveč zgovoren in raje modro molči, vendar je pri samem glasovanju povedal vse: glasoval je namreč tako kot svetniki opozicije, proti ponujeni spremembi lokacijskega načrta. Na ta
način se je tehtnica v občinskem svetu prevesila v korist opozicije, razmerje moči v dvajsetčlanskem svetu je bilo ponovno 10 proti 10 kot na začetku mandata. In ko je že izgledalo, da bo opozicija tukaj izborila točko, se je zataknilo pri Veroniki Vrbnjak, svetnici Desusa. Pri samem glasovanju se je sicer prijavila, a menda ni bila dovolj hitra, da bi, preden je župan zaključil glasovanje, pritisnila še za ali proti. Nekateri to pripisujejo nervozi ob pomembnem glasovanju ali nespretnosti, drugi pa dvomijo. Vrbnjakova je sicer takoj glasno zahtevala ponovitev glasovanja, vendar ji župan ni ustregel. Z vso gotovostjo pa lahko trdimo, da je bilo prisotnih 20 svetnikov, glasovalo jih je 19, 10 za spremembo in 9 proti. Do prihodnje seje bo uprava pripravila predlog odloka, saj mora preiti še eno fazo odločanja v občinskem svetu in to pomeni, da so najbolj vroče seje šele pred nami. Župan Sok je povedal, da bo uprava pripravila predlog, v katerem bosta vključeni obe spremembi, ki zadevata bio-plinarno in Carrero.
Koncesionarji nezadovoljni
Direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zu-panič Domajnko je svetnike seznanila s problematiko
Yes ( 10 ) :
-	HEBAR MARTIN
-	CAJNKO JOŽEF
-	TRSTENJAK EMIL
-	ANTOLIČ RADO
NO { 9 ) :
-LUCI BOGOMIR
-	FAFULIČ ZLATAN
-	PEVEC ANA
Abst. { 0 } :
Total of voters :
Won Voters < 1 ) : - VRBNJAK VERONIKA
DR. KOLMANIČ SIMON KOLENKO VALERIJA OZMEC OLGA
mag. ZEMLJIČ FRANC PODGORELEC STANISL KOSI SLAVKO
mag.VAUPOTIČ TANJA ŠUMENJAK BRANKO ŠPINDLER CILIKA
HERGULA JOŽEF PIGNAR STANKO TRAMŠEK MIROSLAV
19
Foto: Viki Ivanuša
Izpis glasovanja o spremembi lokacijskega načrta
javnega zdravstva. Ta se na državnem nivoju zaradi gospodarske krize izraža v obliki varčevalnih ukrepov, ki pa zaenkrat v ničemer ne spreminjajo obsega pravic uporabnikov, niti priznanih pravic iz naslova kolektivnih pogodb zaposlenih v zdravstveni dejavnosti, razen zamika odprave plačnih nesorazmerij in ukinitve delovne uspešnosti. Delež izdatkov za osnovno zdravstvo se vsako leto, kljub deklarativni javni podpori, tiho in konstantno znižuje v skupnem deležu vseh izdatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje, saj je delež za osnovno zdravstvo leta 2001 znašal 18,2 %, leta 2008 pa le
16,8 %, je povedala Domajn-kova. V tem istem času se je delež za bolnišnično oskrbo s 43,7 dvignil na 48 %.
K splošni slabi situaciji v osnovnem zdravstvu je v ormoškem zdravstvenem domu prišlo dodatno še to, da je bila za tretjino dejavnosti podeljena koncesija in je bil dom potisnjen na rob preživetja. Direktorica je povedala, da se ob 68 zaposlenih včasih že postavlja vprašanje obstoja doma. Kadrovsko so namreč podhra-njeni, pa tudi številni zaposleni so mladi in so pogosti porodni dopusti in bolniške, ki iz tega izhajajo. Kljub temu se dom vsako leto uspe izpogajati za kakšen doda-
Ptuj • Prisluhnili Jazz poslušalnici
Jazzovski večer za Ptujcane
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj in Rotary club Ptuj sta 27. maja v koncertni dvorani šole pripravila Jazz poslušalnico z glasbenimi gosti LeKap quartet.
Takšna poslušalnica ni bila prva, saj so izvedli že dva podobna projekta v sodelovanju z zagrebškim jazz klubom.
Potem ko je zasedbo LeKap qurtatet ravnatelj šole Štefan Petek videl v Varaždinu, so se odločili, da bo tema tokra-
Ženski vokal je zastopala Lela Kaplowitz.
tnega dogodka ženski vokal v jazzu. »Želimo predstaviti glasbo, ki je mogoče v ptujskem okolju malo manj znana. Vse to lepo sovpada s prizadevanji, da bi na naši šoli ponujali tudi jazzovsko glasbo. S prvim septembrom bomo poskusno vpisali nekaj učencev na jazz inštrumente,« je pojasnil ravnatelj.
Četrtkov dogodek je poleg poslušanja zasedbe ponujal tudi nabiranje znanja o tej glasbeni zvrsti. Uvodoma je namreč obiskovalce skozi zgodovino ženskega vokala v jazzu popeljal Mladen Mazur, velik strokovnjak s tega področja. »Zanimivo je, da je bilo zmeraj veliko več ženskih pevk
kot moških in še danes je tako - 40 takih, ki snemajo in so zelo pomembne v tukajšnjem jazzu, je samo v Evropi,« je povedal Mazur, ki je predavanje o tej zapleteni zgodovini začel v tridesetih letih prejšnjega stoletja z Billie Holiday.
Po predavanju je bil čas za zasedbo LeKap quartet, v kateri prepeva Lela Kaplowitz, v kvartetu pa delujejo še pianist Joe Kaplowitz, basist Damjan Grbac in bobnar Tonči Grabu-šic. Vsi skupaj so bili na Ptuju prvič. »Pravkar sem izvedela, da je to zelo staro mesto. Vesela sem, da sem tukaj in zelo je lepo,« je povedala energična pevka.
Polona Ambrožič
ten program, s katerim pokrivajo izpade dohodka na drugih mestih.
Na občino Ormož pa je bila naslovljen tudi dopis o problematiki javnega zdravstva, ki so ga poslali zdravniki in zobozdravniki koncesionarji. V njem so župana opozorili, da je bil v zdravstvu z aprilom enakomerno zmanjšan celokupni dohodek za 2,5 %, kar znaša skupno 4000 evrov na tim v osnovni zdravstveni dejavnosti na letni ravni. Problem pa je menda nastal, ker so jim bila odvzeta sredstva za nazaj, ki so jih že porabili za poslovanje. Ker so koncesionarji prav tako izvajalci javne službe, bi želeli, da bi jim občina na področju obvladovanja stroškov pomagala. Moti jih zlasti dogovor, po katerem so se obvezali uporabljati prostore in usluge služb zdravstvenega doma. Menijo, da morajo za najete prostore plačevati nenormalno visoko najemnino. Za najem kvadratnega metra skupaj z drugimi pripadajočimi stroški znese menda 15 evrov na kvadrat. Pri tem pa naj bi jim menda na trgu ponujali prostore na elitni lokaciji v Ormožu (center Holermuos) s številnimi parkirnimi mesti, ki so sedaj hud problem, za 8 evrov. Prav tako so nezadovoljni s cenami laboratorijskih storitev in storitev v zobotehnič-nem laboratoriju.
Svetniki so se razgovorili o omenjeni problematiki vsak s svojega uporabniškega stališča. Vekoslav Kosi pa je koncesionarje opozoril, da je koncesija podjetniška odločitev in da morajo koncesi-onarji nositi tudi podjetniški rizik. Vesna Mele, ki je sku-
paj z Marto Ranfl zastopala koncesionarje, je bila nad povedanim ogorčena in je poudarila, da se za koncesije niso odločili zaradi denarja.
Pri alkoholu tolerance ne bo!
Komandir Edvard Cvetko pa je na seji podal tudi informacijo o varnostnih pojavih na območju občine Ormož v lanskem letu. Lani so policisti na območju občine zabeležili za čez 25 % več kaznivih dejanj kot leto poprej. Med 315 kaznivimi dejanji je skoraj polovica zoper premoženje. Za 56 % se je povečalo tudi število ovadenih pri državnem tožilstvu, med njimi čez 40 % povratnikov. Zabeležili so tudi 286 kršitev, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost premoženja. Obravnavali so tudi osem požarov, sedem nenadnih smrti, pet samomorov in tri delovne nesreče.
So pa Ormožani v minulem letu vozili previdneje, za kar 13 % se je zmanjšalo število prometnih nesreč. V njih je bilo udeleženih 176 oseb, od katerih je ena izgubila življenje. V nesrečah je bilo udeleženih kar sedem otrok in prav toliko mladoletnikov. Ormožani so pihali skoraj dvakrat tako pogosto kot leto poprej. Na celotnem območju delovanja PP Ormož so policisti alkotest ponudili 2.579-krat, rezultat pa je bil pozitiven 215-krat. Kar 105 oseb so pridržali do iztreznitve, zasegli so 10 vozil in začasno odvzeli 153 vozniških dovoljenj. Policisti so lani izrekli 446 opozoril, 2.204 glob, 71 posebnih plačilnih nalogov, 16 odločb v hitrem postopku in 204 ob-dolžilne predloge. Z ilegalnimi prestopi že nekaj let ni prehudih težav. Lani je tako na območju občine mejo poskušalo ilegalno prečkati 16 oseb, za kar 30 % manj kot leto poprej.
Svetniki so imeli kar nekaj pripomb čez delo policije, predvsem glede velike prisotnosti policijskih patrulj. Komandir je to označil za potrebno in poudaril, da čuvajo zadnjo mejo EU. Prav tako je jasno povedal, da tolerance glede pijače za volanom ne gre pričakovati. Pri razlagi odločitve, kdaj naj se policist odloči uporabiti opozorilo namesto kazni, pa je bil manj jasen in je očitno bolj v domeni subjektivne presoje.
Viki Ivanuša
Ormož • Okrogla miza v podporo Gimnaziji
Gimnazija si mora izboriti svoj prostor
Na Gimnaziji Ormož je potekala okrogla miza o nadaljnji usodi šole. V pogovoru različnih akterjev, ki imajo v rokah usodo šole, so želeli najti nove ideje, možne poti in rešitve. Zaposleni na šoli se zavedajo, da je glavno delo na njih samih, a brez širše podpore okolja menijo, da ne morejo graditi napredka šole. Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec je zaprosila prisotne, naj okolje spremeni svoje mnenje o šoli, začne verjeti vanjo in ji s tem da možnost obstoja.
Vse oči so bile seveda uprte v ministra za šolstvo Igorja Lukšiča, kajti v Gimnazijo Ormož se letos namerava vpisati vsega 18 dijakov in v okolju je prisoten strah, da bi utegnilo ministrstvo potegniti kakšne odločne poteze. V tej luči se zdijo dodatni programi za šolo povsem nedosegljivi.
Minister Lukšič je pohvalil iniciativo ravnateljice in povedal, da ne misli, da je bil dogovor predhodnika, ministra Zvera, z lokalno skupnostjo slab: »Menim, da je bil narejen v dobri veri, da se z dodatnimi programi da najti rešitve. Vendar treba je pogledati širše - kaj se dogaja v slovenskem šolstvu. Populacija pada in naša politika se bo morala usmeriti v to, da obdržimo obstoječo srednješolsko mrežo, programe, ki že imajo močne korenine, uspešen učiteljski zbor in rezultate. Če bi v Ormož pripeljali nov program, bi se zanj odločilo tudi nekaj bodočih gimnazijcev in s tem ne bi naredili nič. Ogrozili pa bi bližnje šole, ki so doslej črpale dijake s tega območja. Lani sva se z ravnateljico dogovorila, da napolnimo dva oddelka gimnazije in to nam je uspelo. Letos pa se je situacija poslabšala. Če na šoli ne delujeta po dva oddelka, ni možno, da bi gimnazija lahko polno živela.«
Lokalne skupnosti podpirajo gimnazijo
Gimnazija Ormož ima relativno ugodno situacijo, saj jo lokalne skupnosti treh ormoških občin podpirajo. To so potrdili tudi župani Alojz Sok, Mirko Cvetko in Jurij Borko. Odločili so se iz občinskega proračuna pokriti prevoz dijakov v šolo. Pri tem pa so opozorili na nekorektne poteze sosednjih šol: ljutomerska gimnazija menda dijakom z ormoškega konca plačuje prevoz.
Anton Žumbar, predsednik aktiva ravnateljev, je povedal, da vsi pričakujejo, da bodo okoliške osnovne šole naredile čudež: »Trudimo se po svojih močeh, a pri tem smo omejeni. Trend vodi v večje centre - na Ptuj in v Ljutomer. Leta 1993 se je v Sloveniji začel upad števila rojstev, takrat smo prvič za-
beležili pod 20.000 rojstev, šele leta 2009 se je stanje rojstev spet popravilo. Vmes je populacijska luknja in učencev je na splošno manj. Rešitev težav Gimnazije Ormož vidimo v tem, da se uvedejo dodatni programi.«
Melanie Centrih, ravnateljica sosednje ptujske gimnazije in vodja konzorcija splošnih gimnazij, je bila drugačnega mnenja. Meni, da ima Gimnazija Ormož svoj prostor, a čas ni primeren za dodatne programe. Zagovarja vpis na gimnazije, še posebej po pogovoru na Zavodu za zaposlovanje, kjer je slišala kritike, da gre toliko otrok v gimnazije in so brez nadaljnjega študija praktično nezaposljivi. Zanimiv pa je bil naslednji podatek, namreč od tistih, ki so opravili maturo, uspešno konča prekvalifikacijo v najkrajšem času 95 % maturantov in le 12 % tistih, ki so končali srednjo strokovno šolo. Čudi jo tudi nizek odstotek vpisa v gimnazijo: »Ne vem, zakaj bi bilo v Ormožu le 18 otrok primernih za gimnazijo, saj v drugih, manjših krajih zapolnijo vseh 60 razpisanih mest. Letos 9. razred končuje 140 osnovnošolcev v vseh treh občinah, ki gravitirajo v ormoško gimnazijo. Ta številka čez šest let pade na 90 - takrat se bomo 'tepli' za otroke.«
Opozorila je, da se Ormo-žani pogosto odločajo za šolanje na gimnazijah v drugih krajih. Tako se je devet otrok vpisalo v gimnazijski pro-
gram na Ptuju, osem pa v Ljutomeru. »Nekaj otrok vedno želi v svet in to je prav, a ne toliko. Svetovalni delavci na osnovnih šolah bodo morali biti bolj prepričljivi. Ormo-žani se bodo morali začeti zavedati, da je njihova gimnazija kvalitetna šola in da so lahko ponosni nanjo. »
Otroci naj bi se šolali doma
Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec je povedala, da je naše okolje idealno za občutljiva leta odraščanja otrok, ki ga lahko mladi preživijo v varnem zavetju doma skupaj s svojimi starši. Šolanje v Gimnaziji Ormož to otrokom iz lokalnega okolja omogoča tudi v srednješolskem obdobju. Otroci tako ostajajo dlje v družinski skupnosti, prihranjeni pa so jim tudi napori dnevne migracije.
»V naši gimnaziji se trenutno šola okrog 170 dijakov, kar predstavlja problem v delovanju, hkrati pa prednost, saj lahko navežemo pristen stik z vsemi dijaki in njihovimi starši in se vsakemu individualno posvetimo. V gimnaziji močno čutimo upad prebivalstva in rojstev. Ormož je deprivilegirano okolje, na vrhu lestvice brezposelnosti, brez delovnih mest in perspektive, socialni status prebivalcev je nizek, mladi pa imajo enake potrebo po šolanju kot drugod,« je povedala ravnateljica. Zaskrbljujoč je zlasti podatek, da se v ormoškem okolju v gimnazijski program vpisuje okrog
20 % populacije, slovensko povprečje pa znaša čez 40 %. V podobno majhnih okoljih, kot so Črnomelj, Slovenska Bistrica, Kočevje, Slovenske Konjice, tamkajšnje gimnazije napolnijo svoje razrede in odstotek vpisanih v gimnazijske programe se giblje od 30 do 55 %. »Zakaj pri nas zaostajamo, zakaj ne spodbujamo znanja? Dvigniti bo treba izobrazbeno strukturo v okolju. Le v sodelovanju z osnovnimi šolami in podporo okolja bomo lahko ta nespodbuden trend obrnili,« je prepričana ravnateljica, ki vpis domačih otrok na sosednje gimnazije doživlja kot nezaupanje, nepripadnost in nepodporo šoli.
Svoje so povedali tudi starši sedanjih učencev in tistih, ki so šolanje na Gimnaziji Ormož že končali. Irena Me-ško je pozvala starše, da širijo svoje pozitivne izkušnje in dober glas o šoli, kajti če ne bo lokalne pripadnosti, bo okolje še bolj na repu, kot že itak je. Jožica Vnučec, predsednica sveta staršev in mati treh dijakov, ki so že končali šolanje ali se še šolajo na Gimnaziji Ormož, pa je poudarila, da bo treba otrokom veliko prej kot v 9. razredu pokazati prednosti domače gimnazije in poskrbeti, da bo le-ta imela podmladek: »Marsikdo pri nas misli, da ni sposoben za gimnazijski program. Otroke je treba naučiti biti zahteven do sebe in jih vzpodbuditi v razmišljanju, da so sposobni marsičesa.«
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Razkrižje • Kanalizacija - največji projekt
	.TR" -J*".- "A" '		■ ,<«' T
H		*	
Obmejna občina Razkrižje je tik pred zaključkom uresničitve največjega projekta kanalizacije - celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure. Na območju šestih naselij te občine gradijo primarni vodi v skupni dolžini nekaj več kot osem kilometrov, po zaključku projekta konec leta pa bo kanalizacija priključena na novo mehansko-biološko čistilno napravo s kapaciteto 2000 populacijskih enot. Zgradili so jo na Gibini in je pred poskusnim obratovanjem. Celotni projekt, ki zajema ob občini Razkrižje še pet prekmurskih občin, je ocenjen na nekaj več kot 27 milijonov evrov, od tega na Razkrižje odpade okoli tri milijone evrov. Sredstva so bila pridobljena iz Kohezijskega sklada (1,5 milijona evrov) in ministrstva za okolje (715 tisoč evrov), razkriški občinski poračun pa je dodal 764 tisoč
evrov.
NS
Veržej • Podelili občinske nagrade
Na slovesni prireditvi ob 11. občinskem prazniku je župan občine Veržej Slavko Petovar podelil občinska priznanja. Priznanje z denarno nagrado je prejela Alojzija Kozar iz Veržeja, ki že vrsto let opravlja pomembno poslanstvo na humanitarnem področju, dobitnika pisnih priznanj pa sta Vinko Kapun in Anton Cimerman. Sicer pa v občini veliko pozornost namenjajo izgradnji javne turistične infrastrukture v Banovcih, ki zajema pločnike, sprehajalne steze, meteorno kanalizacijo, ulično razsvetljavo in preplastitev cest. V vseh treh naseljih občine (Veržej, Banovci, Bunčani) bodo letos in v prvih mesecih prihodnjega leta zaključili izgradnjo vodovodnega omrežja. Po županovi oceni je to najpomembnejša naložba v 12-letnem obdobju delovanja veržejske občine.
NŠ
Dornava • Koncert 0PZ IN MPZ
Konec minulega tedna sta se zbranim v avli dor-navske osnovne šole s pesmijo predstavila otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Metke Za-goršek, za popestritev letnega koncerta pa so s svojim nastopom poskrbeli še učenci, ki obiskujejo izbirni predmet ansambelska igra. Na violini je otroški pevski zbor spremljala Lea Lajh, na frulici Tajda Špes in Jana Meško, kot solisti pa so se izkazali Jernej Petek, Sergej Rojht, Ina Krajnc in Rahela Škrinjar. Člani ansambel-ske igre so navdušili s priredbama skladb Sreča na vrvici in Rivers of Babilon, nato pa so zapeli še pevci Mladinskega pevskega zbora. Na kitari sta jih spremljala Mihael Pečak in Metka Zagoršek, na frulici Sara Horvat in Špela Bratuša, na klavirju pa Melani Golob in Klemen Lah. Kot solistke so nastopili Andreja Žgeč, Ines Prejac in Adriana Štebih, na bobnih pa Marsel Veselič.
Foto: NS
Foto: NS
Foto: SM
Borl • Na ogled edinstvena razstava
Vinska arhitektura - sožitje starega in novega
V viteški dvorani gradu Borl je še dober teden odprta izjemno zanimiva razstava modelov prenove haloških domačij in gradu Borl, ki so jo pripravili študentje arhitekture Tehnične univerze iz Gradca pod vodstvom več mentorjev. Razstavo so poimenovali Vinska arhitektura v Halozah.
Obiskovalci razstave si lahko ogledajo več različnih modelnih rešitev prenove haloških domačij z dogradnjami, namenjenimi predvsem turistični dejavnosti, kletarjenju in vinogradništvu.
Kot je povedal koordinator projekta, arhitekt Lovrenc Cvetko, gre za predstavitev koncepta strategije revitalizacije celotnih Haloz: „V ta namen smo z našimi študenti izbrali nekaj tipičnih lokacij v Halozah, z upoštevanjem tipi-ke terena in haloške stavbne arhitekture. Koncept revitalizacije ne temelji zgolj na obnovi, ampak predvsem na sožitju starega in novega, stare in nove arhitekture s poudarkom na sožitju turizma in vinarstva. Na gradu Borl, ki je prav tako
Prejeli smo
zajet v projekt, smo predvideli ureditev vinarske šole, medtem ko so študentje na ostalih izbranih lokacijah prikazali, kako bi se lahko domačije obnovile in dogradile. Izdelanih je bil cel spekter modelnih rešitev, v katerih se prepleta tradicija in sodobnost, s čimer želimo dokazati,da je sožitje starega in novega prava pot za revitalizacijo te pokrajine, namesto stihijske gradnje, ki jo je opaziti danes."
Cvetko je ob tem še povedal, da predstavljen projekt revitalizacije Haloz temelji na vzoru južne Štajerske, ki se je dobri dve desetletji nazaj znašla v zelo podobnem stanju kot so danes Haloze: „Tam so s pomočjo državnih skladov zelo uspešno obnovili in dogradili
Lovrenc Cvetko: »Sožitje starega in novega v stavbni arhitekturi Haloz je prava pot za revitalizacijo te pokrajine.«
stavbni fond in podobno bi lahko naredili tudi v Halozah. Res pa obstaja ena razlika oz. ovira v zelo togih in rigidnih pred-
Eden izmed modelov obnove tipične haloške domačije z dogra-dnjo prizidka.
pisih Zavoda za spomeniško varstvo. Ta razstava, ki jasno kaže sožitje starega in novega, je zato deloma namenjena tudi tem strokovnjakom, da si
lahko ogledajo, kako kvalitetna je lahko rešitev v tovrstnem sožitju," je še povedal Cvetko in ob tem dodal, da že razmišljajo tudi o izdaji posebnega zborni-
ka na temo revitalizacije Haloz in vinske arhitekture.
Razstavo je po uvodnem pozdravu cirkulanskega župana Janeza Jurgca odprla profesorica Ingrid Frank, ki je prav tako izpostavila, da zgolj obnova starega in ohranjanje tradicije za vsako ceno ne pomeni prave rešitve. Med drugim je tako poudarila, da je prav, da se ohranja tradicionalna arhitektura, z dodatkom elementov sodobnosti, ki je ne rušijo, nima pa smisla ohranjati tistih elementov tradicije, ki so se že izkazali kot nefunkcionalni. Po njenih besedah rekonstrukcija ni in ne sme biti le posnetek starega stanja, ampak pomeni kritično refleksijo, kaj velja ohraniti in kaj vseeno ne.
SM
Kondominij na Ormoškem jezeru?
Iz prispevka novinarke V. I. o zborovanju nasprotnikov Arbitražnega sporazuma (AS) v Ormožu je možno razbrati, da nekaterim lokalnim političnim veljakom ne gre za rešitev mejne problematike s sosednjo državo, ampak želijo izkoristiti referendumsko kampanjo za svoje dnevne politične potrebe in pri tem jim ni tuje niti zavajanje javnosti tudi s takimi neslanostmi, kot je ideja o »skupnem Ormoškem morju« kot argumentom za nasprotovanje AS.
Pri tem pa se ne zavedajo svoje nedoslednosti pri svoji ideji o »ormoškem kondominiju« in svojem ravnanju nasploh. Od gorečih strankarskih pripadnikov bi človek pričakoval, da bodo spoštovali stališča svojih strankarskih vodstev, ki pledi-rajo ponovno po sporazumu Drnovšek -Račan pa čeprav so se mu leta 2005 z Brionsko izjavo v škodo Slovenije nekritično odpovedali, zdaj pa očitno prepoznali kot doslej najkvalitetnejšo rešitev za Slovenijo.
Ne glede na to, da je sporazum Drnovšek-Račan žal preteklost, se govorci na omenjenem zborovanju v Ormožu upravičeno bojijo, da bi arbitraža sprejela nekatere dobre rešitve iz omenjenega sporazuma tudi za razmejitev na ormoškem območju. Zaradi tega si je vredno bolj podrobno ogledati definicijo razmejitve med državama po sporazumu Drnovšek-Račan na območju ormoškega jezera in reke Drave (citat): »Od tu poteka po sredini stare struge reke Drave do (tč.22, Mehika) in od tu proti zahodu pod Jurkovcem do vznožja nasipa Ormoškega jezera (tč.23). Dalje poteka pod severnim podnožjem nasipa do vrta hiše ob jezeru (tč.24), preide na sredino jezera in po sredini do sredine mostu Ormož-Virje. Po zahodni strani mostu preide na desno obrežje kanala Drave in poteka po njem do Meke (tč.25), ter mimo kote 195,8 (Brezji otok) v smeri proti zahodu do tč. 26.«(ko-nec citata)
Omenjena razmejitev teme-
lji na dveh kriterijih in sicer da umetne vodne površine, ki so posledica izgradnje hidroelektrarn pripadajo državi v kateri se nahaja hidroelektrarna in načela mednarodnega prava o sredinski črti pri vodnih razmejitvah. Na tak način je Slovenija pridobila celotni odvodni kanal HE Formin, občina Ormož pa bistveno večje pravice iz naslova koncesijske dajatve za energetsko izkoriščanje reke Drave, saj je koncesijska dajatev v polovici odvisna od obsega vodne površine v občini. Poleg tega je Sloveniji pripadlo na tej osnovi cca 14 ha zemljišča pod Jurkovcem preko katerega poteka cesta v gramoznico. Ob navedenih dejstvih pa je potrebno še upoštevati, da bi s tako razmejitvijo Sloveniji-beri Ormožu bila omogočena turistična in športna plovba od ormoške čolnarne pod mostom pa vse do HE Formin, Hrvaška pa bi morala prevzeti celotno skrb in odgovornost za vzdrževanje Ormoškega jezera, ki žal predstavlja zadnjo slovensko greznico. Pred leti ugotovljena
vsebnost težkih kovin v mulju in ribah v Ormoškem jezeru je bila naravnost zastrašujoča, da ne govorimo o katastrofalnem stanju ustij reke Pesnice, Sejan-skega potoka in do nedavnega tudi ustja Lešniškega potoka.
Drugo težavo imajo nasprotniki AS s razmejitvijo po sporazumu Drnovšek-Račan med državama na območju Gomile pri Kogu-domačija Magdič, za katero se prav tako bojijo, da bi bila upoštevana pri arbitraži.
Definicija razmejitve na na tem območju po sporazumu Dr-novšek-Račan glasi (citat):«Od tu poteka preko Slovenskih Goric mimo Šprinca in Globoke v dolino potoka Presi-ka. Nadalje poteka po potoku, po vzhodni strani ceste Presika - Štrigova ter po vzhodnem robu kolovoza proti Magdiču (tč.18).«
Na tak način bi Slovenija pridobila dve parceli in s tem obstoječo cesto do domačije Magdič. Ker so problem do omenjene domačije nasprotniki sporazuma izkoriščali za najprimitivnejše oblike pred-
volilnih kampanj v preteklosti in porabili nepotrebno in negospodarno javna sredstva za izgradnjo nepotrebne nove ceste se bojijo, da bi bil upoštevan sporazumni dogovor o razmejitvi med državama na tem odseku meje. Brez dvoma bo slej kot prej izstavljen račun za tako ravnanje.
Vsega navedenega do sedaj zaradi spoštovanja interesov Slovenije ni bilo možno javno povedati pa čeprav bi bilo potrebno zlasti, ko so ormoški lokalni politični veljaki neuspešno iskali neobstoječe tajne dokumente, tudi s pomočjo informacijske pooblaščenke, s katerimi bi želeli diskreditirati tiste, ki nam je uspelo vse od osamosvojitve naprej identificirati
in uveljaviti pristne ormoške in slovenske interese in to tako, da ni bilo navskrižja med državnimi in lokalnimi interesi. Pri tem se današnji lokalni deklarirani nasprotniki AS niso ozirali na ugled in interese okolja, ampak jih je izključno zanimalo kako delikatno mejno problematiko uporabiti v funkciji oblasti. Ker so pa nasprotniki AS obelodanili sporazum Drnovšek-Račan so mi na tak način omogočili predstavitev njegovih eventualnih posledic na lokalnem ormoškem območju.
Ob tem je primerno in potrebno odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj se ni zgodila ormoška, boljše središka, Plovanija. Splošno je znan problem umestitve v prostor hrvaškega mej-
domačija BAJUK
- točlia i.-u Drnovšeh-Račafl ■ veljavna državic meja
meja po sporazumu Drnovšek - Ratan
Presfca - i nigov.:. Kolovoz
nega prehoda Plovanija? Nekaj podobnega se je leta 1991 zgodilo s prehodom Središče ob Dravi. Odgovorni so nas poklicali v Ljubljano in nam na dveh fotokopijah označili parcele, ki ji je potrebno pridobiti v 48 urah za potrebe mejnega prehoda. Vsa opozorila in protesti, da gre za napačno lokacijo, so bila zavrnjena kot neumestna. Tudi v trimesečnem moratoriju, ki je sledil napadu jugoslovanske vojske in v katerem je bil improvizirani mejni prehod v Središču ob Dravi uničen, odgovornih v Ljubljani ni uspelo prepričati o zmotni izbiri lokacije. Kljub argumentiranim protestom je bil po inerciji leta 1991 zgrajen relativno drag mednarodni mejni prehod, katerega lokacija bi lahko bila tako usodna za slovenske interese kot Plovanija. Napaka je bila popravljena ob neprestanih opozorilih šele z vstopom v schengensko območje. Le o nepotrebnih stroških oziroma zapravljenem denarju nihče ni hotel slišati.
Odgovornim v Ljubljani se je kljub nespornim zaslugam za osamosvojitev zgodila tudi kaka napaka,ki je bila usodna za našo lokalno območje. Ne tega ne onega se ne sme zamol-čati in dobro bi bilo, če bi se tega ormoški lokalni politični veljaki, ki nasprotujejo rešitvi mejne problematike s sosednjo državo, zavedali tudi odgovornosti njihove politične opcije za znižanje ranga ormoškega mejnega prehoda iz mednarodnega v meddržavnega, kar je povzročilo Ormožu nepopravljivo gospodarsko škodo.
Vili Trofenik
Foto: SM
Ptuj • Mednarodni simpozij o mestnih elitah
Elita si vedno želi predvsem moč
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 27. in 28. maja potekal mednarodni simpozij pod naslovom Mestne elite v srednjem in zgodnjem veku med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino. Organizirali so ga Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Zveza zgodovinskih društev Slovenije - Zgodovinski časopis v sodelovanju z MO Ptuj in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Tema, ki je povezala raziskovalce iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, je z različnih vidikov skušala obravnavati mestne elite na območju med vzhodnimi Alpami, severnim Jadranom in Panonsko nižino. V mestih so se namreč srečevale in prepletale različne socialne, etnične, jezikovne, verske, poklicne in številne druge skupine. To je dajalo mestom značaj kompleksnih socialnih organizmov, znotraj katerih je odločilna vloga pripadala manjšim skupinam - mestnim elitam, ki so imele v rokah skoncentrirano najrazličnejšo moč.
O simpoziju smo se pogovarjali z doc. dr. Dušanom Mlacovicem z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava novoveško zgodovino jugovzhodne Evrope. Na simpoziju je govoril o poznosre-dnjeveški koprski eliti in zgodovinskih virih. Dr. Mlacovic je pred zaposlitvijo na Filozofski fakulteti delal v ZRS Bistra Ptuj. Od takrat s Ptujem stalno sodeluje, MO Ptuj ga je pritegnila tudi v projekt Adhoc, ki je v zaključni fazi izdelave.
Osnovni namen tega projekta je vzpostaviti mehanizme za to, da se bodo lahko razmerja v starem ptujskem mestnem jedru pričela spreminjati, da bo v nekem srednjeročnem obdobju funkcioniralo kot učinkovito jedro mesta Ptuja. To ne bo lahko in se tudi ne bo zgodilo čez noč. Na nek način bi se moral ta projekt dotakniti slehernega Ptujčana. V MO Ptuj na osnovi študije, ki je bila zaključena pred dvema letoma, pripravljajo načrt, nabor ukrepov, ki naj bi privedli do takega stanja.
Ukrepi so heterogeni, ni enoznačnosti in ne da se udariti po mizi kot bog, da se bo že jutri vse spremenilo na bolje. Gre za serijo novih odlokov, vključevanje v mednarodne projekte, s katerimi se bodo reševali posamezni objekti v mestnem jedru, pripravo dokumentacije in sinhronizacijo prometne študije o tem, na kakšen način naj funkcionira promet v starem mestnem jedru, ki je del projekta o prometni ureditvi v mestni občini, in serijo drugih ukrepov. Vsi ti dokumenti so v zaključni fazi priprave, zato podrobnosti še

' » / >

Foto: Črtomir Goznik
Doc. dr. Dušan Mlacovic. »Vsako mesto je, kar zadeva elite, primer zase.«
niso znane.
Doc. dr. Mlacovic, kako je prišlo do organizacije in izvedbe mednarodnega simpozija o mestnih elitah v srednjem in zgodnjem novem veku med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino?
»Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani je pred tremi leti začel projekt, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS z naslovom Ume-ščenost elit večjih slovenskih središč v ekonomske in družbene tokove v regiji v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku. Že takrat smo kot zaključek našega projekta načrtovali mednarodni simpozij,
Sveta Trojica • Podelili občinska priznanja
Ob prazniku grbi in zahvale
Praznovanje četrtega občinskega praznika Trojičanov, ki je potekalo med 21. in 30. majem, je doživelo vrhunec v petek, 28. maja, z osrednjo prireditvijo, na kateri so podelili tudi občinska priznanja.
Kot je na takšnih proslavah navada, so obiskovalci poleg ogleda kulturnega programa prav tako spoznali letošnje dobitnike občinskih priznanj. Zlati grb Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki se podeljuje za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe
in dosežke, pomembne za razvoj in ugled občine, je prejela Adelina Neuvirt, upokojena učiteljica razrednega pouka, ki je bila in je še dejavna na številnih področjih.
Srebrni grb, ki se podeljuje za pomembne enkratne dosežke, je dobil vokalni kvin-
tet Završki fantje, ki je lani praznoval 25 let delovanja. Zasedba je namreč tesno povezana s Sveto Trojico in je tudi pripomogla k promociji te občine. Srebrni grb so podelili tudi Francu Rojku, več kot 40-letnemu članu gasilskega društva, ki je tudi preko 20 let
Foto: arhiv občine:
Trojiški župan Darko Fras med dobitniki vseh treh grbov
njegov predsednik, ter Andreju Dvoršaku, ki je svoje življenje posvetil glasbi.
Za koristno in požrtvovalno delo v bivši krajevni skupnosti in sedanji občini je srebrni grb prav tako prejel Peter Leopold, za pomembno življenjsko delo na področju pospeševanja obrti in podjetništva na območju Slovenskih goric in za svoje dosežke na področju grafičnega oblikovanja ter založništva pa Ivan Štrakl.
Bronasti grb je šel v roke mlade ustvarjalke Nike Ar-nuš, Julijane Padovnik za njen prispevek z izdajo knjig Šopek za spomin in Moje pesmi ter Branka Lupše, člana Prostovoljnega gasilskega društva Gočova, ki je med drugim zaslužen za dosežene uspehe tekmovalnih desetin tega društva v letu 2009.
Na proslavi so podelili še plakete občine Janezu Halo-žanu, Jožefu Ploju, Feliksu Perku, Francu Vindišu ter gostilni Na griču. Dobitniki zahval občine pa so postali Alojz Gregorec, Marija Klobasa in Terezija Petrič.
Polona Ambrožič
na katerem bi s kolegi iz tujine razpravljali na podobne teme, z elitami iz njihovih krajev zato, da bi jih lahko primerjali med seboj, in da si na takšen način ustvarimo celovito sliko o vpetosti naših elit. V našem projektu smo se osredotočili predvsem na Ptuj, Ljubljano in Koper. Edino smiselno pa se nam je zdelo, da takšen simpozij izvedemo v kraju, kjer ni takšnih institucij, ki bi se ukvarjale s temi vprašanji, je pa najbolj reprezentativen, ko gre na našo temo, in to je Ptuj. Ptuj je v središču mesta, vsaj kar zadeva formo, ostal takšen, kot o njem danes razpravljamo.«
Kaj pa je znanega o ptujskih elitah?
»O ptujskih elitah je na simpoziju govoril Boris Hajdinjak, ki se ukvarja s ptujskimi gospodi. Ti so gospostvo obvladovali v poznem srednjem veku, zato se je osredotočil na njih. Povedal je tudi nekaj o ljudeh, ki so pod gradom sestavljali elito, in na kakšen način so se vključevali v politično življenje v mestu in gospodarske tokove. V zvezi s tem smo imeli tudi dve komplementarni predavanji: Bruno Škreblin iz Zagreba je govoril o urbani eliti zagrebškega Gradca v 15. in v prvi polovici 16. stoletja, Tone Ravnikar iz Maribora pa je govoril o zgodovini brežiških in sevni-ških elit v tem času. Izpostavilo se je, da so bili ptujski meščani gospodarsko vpeti v delovanje teh dveh krajev.«
Za Ptuj kot pomembno regionalno središče Slovenije
Kaj ste ugotovili, ko ste primerjali naše elite z elitami držav, iz katerih so bili udeleženci mednarodnega simpozija? Kje so stične točke med temi elitami?
»Slovenski prostor je bil v času, o katerem govorimo, izrazito tranziten, zato je bila elita teh velikih središč vpeta v tisto gospodarsko dejavnost, ki je veletrgovske tranzitne narave. Sploh pa to velja za Ptuj. V tem kontekstu je elita teh središč vpeta zelo živo v ekonomsko dogajanje, na drugi strani pa ugotavljamo, to niso samo ugotovitve simpozija, da moramo na te elite, kljub temu da smo izbrali tri največja središča, gledati kot na elite malih mest, ki nimajo takšne akumulacijske moči, da bi se odražale tudi z neko večjo politično močjo; to je podobno kot danes.«
Kakšno sporočilo ugotovitve simpozija prinašajo za današnji čas?
»Aktualno sporočilo za današnji čas je, da je za zagotovitev
dobrega stanja potrebnih zelo veliko aktivnosti, predvsem pa gospodarskih, ki se morajo ves čas povezovati s političnimi težnjami. Če to apliciram na Ptuj, mislim, da se je na Ptuju vredno boriti za to, da postane pomembno regionalno središče na Slovenskem.«
Kaj pa lahko povemo o današnji eliti - je takšna, kot je bila nekoč?
»V nobenem primeru ne, ker je tudi politično delovanje v današnjem času formalizirano precej drugače kot takrat. Danes smo vasi, ki izpolnjujemo pogoje biti volivci, v proces vladanja vključeni tako ali drugače. Govorim formalno, takrat ta formalna vključenost ni obstajala. Tisti, ki so imeli gospodarske predispozicije, meščani, ki pa niso vsi prebivalci mesta, peščica torej, so bili vključeni v vladanje in so tudi imeli možnosti biti izvoljeni v najvišje mestne organe. Danes je to bistveno drugače. Obstajajo pa elite, ki proces vodijo, tega pa se ne da zanikati. Vsi vemo, da je to povezano z največjo ekonomsko močjo v kraju. Vsi tudi vemo, katere so največje firme na Ptujskem.«
Ali lahko rečemo, da današnje elite uživajo ugled?
»Elita si vedno želi predvsem moči. Dokler je moč, je ugled. Mislim, da je to nerazdružljiva dvojica. Vidimo, da tisti znotraj elit, ki padejo, hitro izgubijo tudi ugled. Gre za precej dinamičen proces, ni ugleda v kontekstu, o katerem je govorimo, brez neformalne ali formalne politične moči.«
Kaj boste vpisali med zaključke letošnjega simpozija in čemu bodo služili?
»Osnovna ugotovitev je, da so naše glave polne stereoti-pov. Izkazalo se je, da je vsako mesto primer zase, ne samo glede opredeljevanja elit, ampak tudi za funkcioniranje elite in tistega dela prebivalstva, ki to ni. Že ta ugotovitev je precej dragocena. Same debate so bile precej plodne in dolgotrajne. Mislim, da nas bo ta simpozij spodbudil k dobremu zaključku projekta. Še pred koncem leta bo izšel zbornik simpozija in serija daljših besedil, v katera bomo vsi udeleženci vključili spoznanja s tega simpozija. Eno od presenečenj letošnjega simpozija je, da so majhne Brežice v poznem srednjem veku imele del, v katerem je bilo devet plemiških stolpov, ki pa niso bili vključeni v mestno obzidje. To je nekaj, kar danes v turistični obliki poznamo v italijanskem San Geminu, pri čemer gre v brežiškem primeru za visoke zidane hiše, ne pa za stolpe v današnjem pomenu besede.«
MG
Ptuj • Koncert ob predstavitvi zgoščenke Essaouira project
Orientalsko-balkanska poslastica
Essaouira project je izdelek več slovenskih glasbenikov, ki z raznolikimi akustičnimi inštrumenti izvajajo glasbo orientalskih in balkanskih ritmov ter melosov. Nastal je na pobudo Ptujčana Marka Korošca, ki ga je navdušilo potovanje po arabskih deželah, v katerih se je srečal s posebnim glasbilom - arabsko lutnjo. Rezultat zanimivega sodelovanja je zgoščenka, ki so jo med drugim predstavili 29. maja v ptujskem Centru interesnih dejavnosti.
Glasbeni projekt je izdelek glasbenikov Marka Korošca, Damirja Mazreka, Andreja Hr-vatina in Luke Hermana Gai-serja, nastal pa je tudi v sodelovanju z mednarodno priznano glasbenico in multiinstrumen-talistko Bajso Arifovsko iz Makedonije.
»Zasedbo smo ustanovili v letu 2007. Približno leto pred tem sem namreč potoval po arabskih deželah (bil sem v Maroku, Siriji in Turčiji), kjer sem odkril arabsko lutnjo oziroma oud, kasneje pa potem raziskoval arabsko in orientalsko glasbo ter je veliko napisal. Nato smo se dobili z glasbeniki iz Maribora in Ptuja ter posneli zgoščenko v Skopju, v Makedoniji pa smo tudi igrali. Tam se nam je pridružila mednarodna priznana in uveljavljena Bajsa Arifovska,« je pojasnil pričetek skupne poti Korošec.
Igranju v Makedoniji je sledila mini turneja po Sloveniji in sčasoma so na nastope začeli vabiti razne goste. V soboto je bil z njimi Vasko Atanasovski (sopran saksofon in flavta).
»Naša stalna zasedba je takšna: Mazrek in Hrvatin sta na tolkalih, Gaiser na kontrabasu, sam pa igram arabsko lutnjo in makedonsko tamburico. Ko ne nastopamo z Bajso, vedno povabimo enega solista,« je dodal sogovornik.
Glasbeniki so na Ptuju predstavili zgoščenko, ki so jo po-
Osnovna zasedba zanimivega glasbenega projekta Essaouira project (od leve): Luka - Herman Gai-ser, Marko Korošec, Damir Mazrek in Andrej Hrvatin.
sneli pred tremi leti, saj so šele pred šestimi meseci zanjo našli založbo - Gogo iz Novega mesta. »Nastopali bomo še naprej, razmišljamo pa tudi, da bi začeli kmalu snemati material za novo ploščo.«
Svojo glasbo opisujejo kot sintezo orientalskih in balkanskih ritmov ter melosov, ki jih izvajajo na akustične inštrumente. »Vse to združujemo v celoto. Igramo tradicionalne inštrumente in smo eni redkih v Sloveniji, če ne edini, ki igramo to zvrst na tak način,« je prepričan Marko, ki prav-
zaprav ne ve, zakaj ga privlači takšna glasba. Po njegovih besedah je namreč v osnovi kitarist, izhaja iz rock in blues voda, zdaj pa študira še jazz kitaro v Celovcu: »Ko sem šel na to potovanje, sem se enostavno zaljubil. Verjetno naprej v inštrument, torej v oud, potem sem začel ustvarjati ... Pa tudi dobra družba nas povezuje v zasedbi in ustvarjanje glasbe, ki nam je všeč.«
Njihovo skupno ustvarjanje nosi tudi zanimivo ime, ki ga je dobilo po majhnem obmorskem mestecu v Maroku, v ka-
terega so se v šestdesetih oziroma sedemdesetletih zatekali najrazličnejši umetniki in tam ustvarjali. »Recimo Jimi Hen-drix je tam napisal skladbo Castles Made of Sand, menda naj bi bil tam svoj čas tudi Bob Marley ... Skratka, gre za tako umetniško mestece, v katerem sem pred leti dobil inspiracijo za to glasbeno zasedbo,« je povedal Korošec, ki je vesel, da so do zdaj s svojimi nastopi sprožili same pozitivne kritike, zato z veseljem ustvarjajo dalje.
Polona Ambrožič
Velika Nedelja • Spet igrajo na prostem
Pridi gola na večerjo
Vsem, ki se veselite svetovnega nogometnega prvenstva, pa še ne veste, kaj bi počeli ob večerih, ko ne bo zapovedan žogobrc, so velikonedeljski amaterski gleda-liščniki pripravili super komično igro na prostem z naslovom Pridi gola na večerjo.
Prva predstava na prostem bo že nocoj, ponovitve pa bodo še 5., 12., 13., 19. in 20. junija, vedno ob 20.30, na že znanem atraktivnem prizo-
rišču med velikonedeljskim gradom in cerkvijo. Člani in članice KUD Simona Gregorčiča so zabavno besedilo Marca Camolettija naštudirali že v
Foto: Viki Ivanuša
Komičnih zapletov v igri Pridi gola na večerjo ni in ni konca. Posnetek je z gostovanja v Ormožu.
zimskem času. Prvotno je bil za glavno vlogo določen Tonček Lah, ki je besedilo tudi prenesel v prleški pogovorni jezik, a je zaradi zdravstvenih težav njegovo vlogo moral prevzeti režiser Anton Žumbar. Komedija govori o zakonskem paru iz mesta, ki preživlja proste dneve v podeželski počitniški hišici. Žena Ana (Mihaela He-bar) namerava obiskati svojo mamo, ki živi več kilometrov stran. Zato si mož Tone (Tonček Žumbar) povabi prijatelja Štefana (Andrej Vaupotič) in ljubico Bernardo (Mateja Gašparič). Preko kuharske agencije najame še kuharico (Aleksandra Dominko), da bi jim skuhala večerjo. Toda žena nenačrtovano odpove obisk pri mami in ostane v hišici. Situacija se nenadoma zaplete, saj ima vsak svoje skrivnosti in ne želi, da bi zanje izvedel partner. Zapleti, ki sledijo, prinašajo veliko nenadnih preobratov
in komičnih situacij. Komični zaplet doseže svoj vrhunec, ko po kuharico pride mož Fran-ček (Andrej Primužič), da jo odpelje domov.
Komedija ima izjemen tempo, ki gledalcu ne da miru vse do konca, ko že misli, da se ne more zaplesti nič več, a se vendarle lahko ...
Igralska zasedba je odlična, saj med šestimi nastopajočimi ni šibkega člena. To se je odrazilo tudi z nastopom na regijskem srečanju odraslih gledaliških skupin s področja Ormoža, Ptuja, Lenarta in Slovenske Bistrice, ki je bilo nedavno v Studenicah. Za nastop so bili izbrani med 23 amaterskimi skupinami. Anton Žumbar je dobil priznanje za najboljšo glavno moško vlogo in Aleksandra Dominko nominacijo za najboljšo stransko žensko vlogo. Režiser je še posebej zadovoljen, da jim je to uspelo doseči s predstavo, ki sodi med zahtevnejše in se je lotevajo le boljše amaterske zasedbe. Sedaj pa napeto čakajo, ali se bodo že drugič v zadnjih letih uvrstili tudi na državno tekmovanje, kamor je povabljenih le šest najboljših amaterskih predstav letošnje produkcije.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
To bi morali znati na pamet - odrasli!
Na temo varstva okolja, ekologije je najti veliko različne literature v knjižnicah in v knjigarnah, npr.: Igrajmo se ekologijo; Šolska enciklopedija Ekologija; 100 preprostih stvari, ki jih lahko naredite za rešitev Zemlje; 50 preprostih stvari, ki jih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje; zbirka Izboljšajmo svoje okolje; zbirka Zelena knjižnica; Ekologija v zbirki Svetilnik; Kam z odpadki?; zbirka S prvo malo enciklopedijo do učenosti, Načrt za zeleni planet; Šolski ekološki vodnik, Okolje in ekologija ... Predvsem za mlade in najmlajše bralce se poučne in leposlovne knjige ter brošure množijo kot gobe po dežju. Kar je pravzaprav nekoliko čudno, ko pa je odrasel svet tisti, ki se vede tako nespodobno, da je skoraj ves planet en sam smetnjak! Koliko planetarne svinjarije (naj mi prašiči oprostijo) omogočajo, povzročajo in razvijajo ekonomije odraslih! Odrasli človečki nagovarjajo svoje mladiče h plemenitemu odnosu do narave, sami pa jo vidijo le z dobičkonosnimi očmi. Pfej!
Zato današnjo izbranko Knjigarnice, čeprav je namenjena mladim bralcem z velelnim naslovom: Postani ekofa-ca!, priporočam najprej odraslim! In ob tem pomišljam, kako bi se odzvali odrasli na knjižne naslove: Postani ekoa-ta!, Postani ekomama! Postani ekolice! Postani ekobabica! Postani ekodedek! Postani ekodirektor! Postani ekopred-sednik! Postani ekofris! ...
Novost Postani ekofaca! je podnaslovljena s 100 stvari, ki jih lahko narediš, da rešiš planet in na naslovni strani je v polju založbe natisnjen tisti znameniti rumeni okvirček, ki je mnogim ljubiteljem spoznavanja narave in družbe najbolj znan s TV-ekrana, s pripisom National Geographic. Kot avtorici sta navedeni Kim McKay in Jenny Bonnin. Z druge strani naslovnice izvemo, da je knjiga natisnjena na ekološkem papirju, ki ima poseben certifikat FSC (logotip spremlja zapis), ki zagotavlja, da za vsako posekano drevo za predelavo v celulozo posadijo novo drevo. No, to je pa lepo! In pomislim, če bi imel Ptuj ekožupana, bi to pomlad krepko privil stanovalce na Volkmerjevi, ki so zakrivili sečnjo prelepega, tridebelnega drevesa, pa tiste komunalce, ki tako nemarno in v živo, leto za letom, domala obglavljajo velika drevesa po mestu. Če bi imeli ekožupana, bi dal popisati drevesa in bi jih zaščitil pred trenutnim hortikulturnim navdušenjem ptujskih meščanov . In staro mestno pokopališče, ki daje, zanemarjeno, kot je, sicer zavetje mnogim pticam, bi ekožupan dal urediti v zeleno oazo miru, oddiha in spomina. Jasno, brez sečnje pokopališkega grmičevja in drevja, v veselje pticam in ljudem.
Zraven pojasnila o certifikati FSC je ob logotipu še kratek zapis o Društvu National Geographic Society, ki je bilo ustanovljeno leta 1888 kot neprofitna znanstvena in izobraževalna organizacija. Le-ta sodi med največje tovrstne na svetu in doseže več kot 285 milijonov ljudi po vsem svetu s svojim uradnim mesečnikom National Geographic, z drugimi revijami, z že omenjenim TV-kanalom, z dokumentarci in radijskimi oddajami, filmi, knjigami, cedeji, devedeji in drugimi nosilci informacij. National Geographic je do sedaj financiral več kot 8000 znanstve-no-raziskovalnih projektov in podpisal tudi izobraževalni program za boj proti zemljepisni nevednosti.
Po uvodnih besedah in kazalu je na bogato, privlačno ilustriranih in oštevilčenih straneh najti sto napotkov otrokom. Kot vabilo k branju sem izbrala naslove:
2.	Spustu sonce blizu.
3.	Reciklažni hrošč.
10. Postani umetnik hitrega preoblačenja.
13. Štiriminutno prhanje.
19. Sušenje na prostem.
21. Pridelano doma.
23. Farma črvov bo pojedla moj kakec?
33.	Pogovarjaj se o svetu.
34.	Piši politikom.
35.	Knjige s sporočilom.
36.	Prepričaj se na lastne oči.
41.	Ali to res potrebuješ?
42.	Ne nasedaj reklamnim trikom.
43.	Gore embalaže.
47.	Podpiraj domače pridelovalce.
48.	Okoljsko ozaveščeno nakupovanje.
50. Kupuj slovenske izdelke.
Za Slovenijo je knjigo izdala založba Rokus Klett, prevedel jo je Primož Trobevšek.
Liljana Klemenčič
petek • 4. junija 2010
Kultura, izobraževanje
Štajerski	13
Ptuj • Predstavitev nove sezone v Mestnem gledališču
Obujeni duh, ki bo navdihoval
V ptujskem gledališču napovedujejo prihajajočo sezono 2010/11 za gledališko leto, kot ga še ni bilo. Na oder bo med drugim prinesla pet novih premier in obuditev uspešne predstave izpred več kot deset let, živahne bodo prav tako ostajale dejavnosti gledališkega studia, likovne galerije Tenzor in Akademije MgP. Ob koncu leta pa jo bo obogatil še festival Monodrama Ptuj 2010.
»V lanskem letu nam je uspelo ponovno prebuditi duh ptujskega gledališča v tem pozitivnem smislu. V prihodnji sezoni pa je naš cilj tega duha spustiti iz steklenice, da bi oplajal in navdihoval. Za prihodnjo sezono smo pripravili kar šest novih premier, ena bo pravzaprav reciklaža predstave, ki je bila velika otroška uspešnica pred več kot desetimi leti,« je pričel tiskovno konferenco, na kateri so predstavljali bodočo sezono, direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP) Peter Srpčič.
Sezono bodo tako v septembru začeli z dvema tekstoma, namenjenima mlajši publiki. Prva predstava je Gravža režiserke Ivane Djilas in popularnega avtorja Ro-alda Dahla, znanega tudi po knjigi Matilda in njeni filmski upodobitvi. Po njegovem tekstu so v ptujskem gledališču uprizorili že Gregorjevo čudežno zdravilo, ki je bilo po Srpčičevih besedah zelo uspešna predstava: »Verjamem, da bo tudi Gravža prikupna simpatična zgodba o
Godalika je v osnovi kvartet, ki postaja vse bolj opazen v določenem krogu glasbenikov in slovenskem prostoru na splošno. »Gre za sestav štirih godalcev, kot pove že samo ime,« je pojasnila Jerneja Ždrale, ki v zasedbi igra violino. Poleg nje je v skupini na tem glasbilu še Klemen Bračko, z violo nastopa Matjaž Sekne, z violončelom pa Klemen Hvala.
nagravžnih ljudeh.«
Naslednja premiera pa bo pravzaprav svečana stota ponovitev predstave Oj, čudežni zaboj. »Ta je na našem odru svetle trenutke doživela konec devetdesetih let. Med tem časom so takratni otroci odrasli, kar pomeni, da se je publika zamenjala, mi pa bomo zamenjali dva od treh igralcev in to delo ponovno obudili. Tako skorajda brez stroškov dobimo predstavo, ki jo lahko ponovno ponudimo naši publiki. Zakaj ne bi stvari reciklirali tudi v gledališču? Ogromno denarja se namreč troši za delanje predstav, ki se potem malo igrajo,« je prepričan Srpčič.
Sezona se bo nato nadaljevala z že osmim Festivalom monodrame, ki bo potekal med 25. novembrom in 5. decembrom.
Letošnja pomembna novost je poimenovanje nagrade za najboljšo monodram-sko uprizoritev, ki bo na predlog Društva prijateljev Ptuja, delujočega v Ljubljani, po novem nosila ime Zlatka Šugmana. Na tak način bodo
Tej stalnici se večkrat pridruži že skorajda peti član, basist in komponist Nino de Gleria.
Tako je bilo tudi na ptujskem koncertu, ko sta poleg njega s stalnim sestavom nastopila še Luka Ropret na kitari in Neža Trobec na vokalu.
»Naš celoten današnji repertoar je sestavljen iz uglasbene (večinoma) slovenske poezije, torej
v MGP počastili spomin na tega izjemnega umetnika, ki po rodu tudi izvira iz okolice Ptuja in je svojo igralsko pot pričel prav na deskah tukajšnjega gledališča. »Upamo, da bo to postala pomembna in cenjena nagrada v slovenskem gledališkem prostoru za to najbolj elementarno gledališko zvrst, pri kateri se igralec sooči z gledalci,« je dodal direktor.
V pričakovanju fantastičnih igralskih zasedb
Naslednja premiera v novi sezoni bo januarja, ko bodo na oder postavili predstavo Picasso modernega ameriškega avtorja Jefferyja Hat-cherja, ki jo bo režiral Miha Alujevič. Zgodba je postavljena v čas 2. svetovne vojne, ko gestapovska zasliševalka
-	umetnostna zgodovinarka
-	pokliče na zaslišanje k sebi Pabla Picassa. »Predstava ne bo samo napeta, ampak tudi poučna,« je povedal Srpčič.
Sledila bo uprizoritev moderne klasike Strežni jašek
del Kosovela, Menarta, Gradnika ... Komponist večine te uglasbene poezije je Nino de Gleria,« je pred koncertom še povedala Ždralejeva.
Glasba Godalike je sicer kljub klasični zasedbi nekonvencio-nalna in težko opredeljiva, saj se v njej prepletajo primesi jazza, etna in klasike.
Polona Ambrožič
Harolda Pinterja. »Gre za tip predstave, pri katerem dajemo možnost mlajšim, še ne toliko uveljavljenim avtorjem, da pokažejo svoj talent. Na našem odru tako gostimo mladega režiserja Jerneja Kobala, sina znanega Borisa Kobala. Kot mlado gledališče je prav, da damo priložnost tudi mladim avtorjem, saj je v Sloveniji premalo tega odprtega prostora, v katerem bi se lahko ti ustvarjalci preizkušali in dokazovali,« je pojasnil direktor.
V nadaljevanju sezone bosta prišli na vrsto tudi dve predstavi, ki se uvrščata v program Evropske prestolnice kulture (EPK). Prvega od projektov, ki bo predstavljen v okviru tega programa, so v ptujskem gledališču že uprizorili - gre za predstavo Žabe režiserja Jerneja Lorencija, ki je do sedaj doživela devet ponovitev.
»Predstavi, ki bosta sledili, sta prav gotovo presežek v umetniškem, organizacijskem in estetskem smislu,« je dejal Srpčič. Prva bo postavitev Shakespearovega Hamleta, ki se ga bo lotil režiser Sebastijan Horvat. Nastala bo v sodelovanju z Mestnim gledališčem ljubljanskim, z njo pa bodo počastili petdeseto obletnico dela igralca Radka Poliča - Raca. »On je vse življenje trdil, da ne bo nikoli igral Hamleta, in ker se za-rečenega kruha največ poje, je prav, da svoje umetniško ustvarjanje tudi sklene s to vlogo.«
Režiser Horvat pa je sicer že večkrat sodeloval z MGP in je med drugim edini, ki je dobil Borštnikovo nagrado za predstavo, narejeno tukaj: Raztrganci/učenci in učitelji. »Hamlet bo, podobno kot Žabe, malo vznemiril in razgibal slovenski gledališki prostor. Zasedba bo resnično fantastična, ob Poliču bodo še Marko Mandič, Jožica Avbelj, Gašper Tič, Ana Dolinar ...,« je pojasnil glavni
mož ptujskega gledališča.
Po novem abonmaji tudi za dijake
Tretja predstava, ki torej sodi v okvir projektov EKP, pa je Plavtova Aulularia ali komedija o loncu, ki jo bo režiral Boris Kobal, nastala pa bo v sodelovanju s Hrvaškim narodnim kazalištem Varaždin. »Gre za postavitev klasične rimske komedije. Kobal je ne samo odličen gledališki režiser, ampak tudi zelo prefinjen mislec, dober satirik in komik, ki bo znal tej klasični umetnini dodati dovolj modernih osti, da bo lahko zaživela tudi v današnjem času. Glavno vlogo do odigral legenda jugoslovanskega gledališča in filma Mustafa Nadarevic,« nas je seznanil Srpčič.
V prihodnji sezoni bodo prav tako nadaljevali z nekaterimi novostmi, uvedenimi v tej. Za gledališki studio, ki so ga obudili po nekaj letih zatišja, upajo, da bo pripravil že svoje prve predstave, ostaja seveda tudi Galerija Tenzor na gledališkem stopnišču, pa tudi predavanja Akademije mgP, ki potekajo vsako drugo nedeljo in jih vodi Petja Janžekovič, magister filozofije, ki popelje obiskovalce v svet Dantejeve Božanske komedije. »Ta predavanja naj bi bila na koncu izdana tudi v knjižni obliki. Ge za doktorat iz filozofije, ki ga v živo predstavlja Janžekovič,« je pristavil direktor.
Seveda bodo še vedno na ogled nekatere ponovitve, med njimi že omenjene Žabe (ki so do sedaj vedno napolnile dvorano, Srpčič pa jim celo napoveduje pridobitev kultnega statusa), Strahec, Travnik čarobne lepote, Pravljično srce, Pika, kje je tvoja nogavica, Kuhinja po meri, Prav baba, Mama ni ena sama.
Sicer pa bo jesen (natančneje september) prinesla
tudi možnost vpisa v abonmaje, pri katerih je letos novost dijaški abonma. Tako so že začeli sodelovati s ptujsko gimnazijo in šolskim centrom, saj želijo zadovoljiti tudi te starostne skupine.
»Kar se abonmajev tiče, zaenkrat napolnimo eno dvorano odraslega in dve dvorani otroškega abonmaja. Naša želja in upanje je, da bomo skozi leta kvalitetnega dela uspeli povečati to število in nek realni cilj je, da bi do konca mojega drugega mandata imeli vsaj dva abonmaja polna,« je povedal Srpčič.
Kmalu »facelifting« gledališke stavbe
Kar se po njegovih besedah na splošno obiskovanja predstav tiče, pa se tudi njim pozna recesija: »Uspelo nam je ohraniti samo število prireditev, poznalo pa se je pri gostovanjih odraslih predstav, kar pomeni, da se te dražje, zahtevnejše predstave preprosto niso prodajale. Tukaj je bil upad praktično za polovico. Podobno opažajo tudi druga gledališča. Število prireditev smo uspeli prihraniti, ker smo več delali doma in manj gostovali okrog.«
Kot je povedala Ana Strelec Bombek, koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev v MGP, pa gre ravno Srpčiču zahvala, da ni projektov precej manj, saj mu tudi v tem času uspe uspešno pridobivati sponzorje.
Letni proračun gledališča sicer znaša okoli 800.000 evrov z lastnimi prihodki in najemnino, ki se giblje okoli 300.000 evrov, denar gre tudi za plače zaposlenih, vzdrževanje hiše in podobno. »Programskega denarja, s katerim razpolagamo za pripravo projektov, je okoli 200.000 evrov,« je zatrdil Srpčič. V letu 2009 so tako za gledališke projekte porabili okoli 158.000 evrov, letos jih bodo okoli 200.000, kar je po direktorjevem mnenju denar, ki ga kakšno veliko nacionalno gledališče porabi za eno predstavo. Finančna sredstva, ki jih dobijo od Ministrstva za kulturo, pa se gibljejo okoli 125.000 evrov.
Zadnja tema na tiskovni konferenci je bila sama gledališka stavba, za katero je bil, kot je povedal Srpčič, pred kratkim zaključen razpis glede estetske prenove dvorane in dokončanja fasade, s katerima naj bi gledališču vrnili dušo. »Da bi to spet postalo mestno gledališče, namreč rabi en 'facelifting',« je v svojem slogu zaključil direktor.
Polona Ambrožič
Ptuj • Koncert uglasbene poezije
Zagodla Godalika
Tokrat je oder Doma kulture Muzikafe na sobotni večer, 29. maja, zasedla zasedba Godalika.
Podlehnik • Trstenke s tretjo zgoščenko
Trikrat tri je devet, vsaki mora svojo pet
Znane podlehniške ljudske pevke Trstenke so se javnosti minuli petek zvečer predstavile s svojo že tretjo zgoščenko, ki je nastala v devetih letih skupnega prepevanja. Ducat pevk pod vodstvom Lojzke Mere pa ima velike načrte tudi za naprej.
Na tretji zgoščenki z naslovom Trikrat tri je devet, vsaki mora svojo pet, je 15 pesmi odpelo 12 članic Tr-stenk: Jožica Trafela, Danica Jelen, Tinka Merc, Marica Junger, Olga Šega, Kristina Habjanič, Micika Jus, Anica Lozinšek, Angela Krajnc, Le-nika Gabrovec, Milka Jelen in seveda vodja Lojzka Merc, ki je ob izidu zgoščenke povedala: „V naši sestavi imamo dve novi pevki, Jožico Trafe-la in Danico Jelen, ki sta se nam priključili potem, ko je zaradi družinskih obveznosti prenehala peti z nami ena izmed naših pevk. Na naši novi zgoščenki kar 12 pesmi pojemo po načelu 'trikrat tri', kar pomeni, da vsak pevka začne peti naprej, tri pesmi so še dodane, od katerih pa je ena prava posebnost, saj je zapeta na način, ki se mu pravi 'na tretko'. Gre za zelo stari način petja, štiriglasje, ki je bilo razširjeno in poznano samo v tem podlehniškem delu Haloz in pa v Leskovcu ter okolici. Danes ni več nikogar, ki bi znal zapeti tako. Prav zato smo se odločile, da to obudimo in ohranimo za prihodnje rodove. Pomagati pa smo si morale po notnem zapisu, ki sem ga uspela dobiti na SAZU v Ljubljani," je o posebnostih zapetih skladb na zadnji zgoščenki povedala Merčeva. Trstenke se sicer lahko ponašajo z res dobrim poznavanjem tehnike ljudskega petja, zlasti haloškega;
tako so tega učile tudi udeležence na strokovnih seminarjih, januarja v Ljubljani, aprila pa v Mariboru.
Redki so, ki še znajo peti 'na tretko'
Petje 'na tretko' je sicer po besedah Merčeve izjemno zahtevno in ga ne more odpeti vsak: „Pri ženskem tri-glasju se v petju 'na tretko' en glas povzpne visoko navzgor nad ostale. Največkrat pride v oktavo z basom, čeprav ni vedno nujno v oktavo, tudi včasih malo drugače. Bistveno je, da gre za izjemno visok glas, ki ga ne more odpeti vsaka pevka s sicer visokim glasom. Sama sem prvič ta način petja slišala pred petimi desetletji na enih kolinah, ko sem se iz Vidma preselila v Podlehnik; v Vidmu tega načina petja nismo poznali. Ko sem to petje slišala prvič, meje kar spreletelo, res je delovalo kot nekaj prvinskega. Takrat še tudi nisem vedela, da je to posebnost tega območja Haloz, šele danes to vem. Tega načina petja ni nikjer drugje v Sloveniji. Seveda tudi moški lahko pojejo 'na tretko', prav tako pa mora biti vodilni moški glas izjemno visok," je haloško spe-cifiko štiriglasnega petja na kratko opisala Lojzka Merc in ob tem tudi priznala, da so imele Trstenke kar nekaj
Pevke Trstenke (Jožica Trafela, Danica Jelen, Tinka Merc, Marica Junger, Olga Šega, Kristina Habjanič, Micika Jus, Anica Lozinšek, Angela Krajnc, Lenika Gabrovec, Milka Jelen in vodja Lojzka Merc) so pred dnevi izdale že tretjo zgoščenko ljudskih pesmi.
težav, da so se tega res dobro naučile, sploh od začetka, saj tega nobena pevka ni več poznala. Jim je pa na koncu, tudi s pomočjo not, uspelo, kar dokazujejo v pesmi Na goro visoko, ki jo bodo v živo odpele tudi na medobmočni reviji ljudskih pevcev naslednjo soboto v Ormožu.
Trstenke so sicer v prejšnjih letih izdale že dve zgoščenki, prvo z naslovom Pti-čica, kje si to pesem slišala in drugo z naslovom Vse je veselo, kar živi: „Pojemo izključno ljudske pesmi, vseh vrst, tudi takšne, ki so jih v naše kraje prinesli vojaki ali popotniki od drugod. Besedila aktivno zbiramo, sama
tudi zapisujem vsa ustna izročila in tako smo lani izdale tudi pesmarico ljudskih pesmi, za v prihodnje pa želimo oz. imamo v načrtu izdati zbornik ljudskih pesmi, kjer bi bile zbrane in zapisane res vse zdaj znane ljudske pesmi, da bodo vsaj zapisane. Doslej imam zbranih preko 100 besedil ljudskih pesmi, besedila se naučimo, melodije pa pevke kar vemo, so ohranjene v našem spominu iz otroških dni, ko se je to veliko prepevalo. Včasih kakšno melodijo slišimo tudi preko radijskih valov, poleg tega pa je na voljo že nekaj malega pesmaric z notnimi zapisi in tako gre," pravi Lojzka Merc.
Trstenke redno vadijo skupaj enkrat tedensko, ob petkih, v prostorih domače osnovne šole, s katero so podpisale pogodbo, da v zameno za uporabo prostorov izvedejo dva ali tri nastope v šoli: „Menim pa, da se zanimanje za ljudsko petje počasi razširja tudi med mlajše rodove; v naših vrstah imamo pevko, staro 40 let, večinoma pa so naše članice stare okoli 50 let, najstarejša jih ima 75. Težava ni toliko v nezainte-resiranosti žensk za ljudsko petje, ampak bolj v njihovi preobremenjenosti, vpetosti v vzgojo otrok, skrb za družino in službo, zato več prostega časa za svoje intere-
se te ženske najdejo šele, ko otroci odrastejo. Trenutno nas je itak že 12, kar je dovolj za eno skupino. Imamo pa že dogovor z ravnateljem naše podlehniške osnovne šole, da bomo jeseni, če bo dovolj interesa med učenci, začele učiti ljudsko petje kot interesno dejavnost."
Svojo tretjo zgoščenko, ki so jo sofinancirale s pomočjo sponzorjev in občine, so Trstenke predstavile v petek zvečer na koncertu v pod-lehniški dvorani krajevnega doma, kamor so v goste povabile še ljudske pevce Kopače iz KFD Podlehnik in ljudske godce Društva upokojencev iz Velike Nedelje.
SM
Videm • Tamburaški orkester na odru
Letni koncert s - talenti
Že po tradiciji se videmski tamburaši Kulturnega društva Franceta Prešerna pod dirigentsko paličico Jožeta Šmigoca (večinoma je sicer dirigent sploh ne uporablja, ker ga člani orkestra dokaj dobro ubogajo) enkrat letno predstavijo domačemu občinstvu na t. i. letnem koncertu, na katerega vedno povabijo tudi goste. Tako je bilo tudi v soboto zvečer, le da so tokrat koncert podredili šovu talentov.
Prva se je kot tekmovalka na koncertu 'Videm ima talent' hotela predstaviti kar domačinka Manja Vinko; posebej se je opravila v komaj nekaj kože pokrivajočo cingljajočo seksi opremo trebušne plesalke, vendar ji vodja prireditve (in orkestra) takšnega »talentiranega« nastopa ni dovolil, kljub temu da sta sicer odlična prijatelja in da je Manja njegova desna roka pri vodenju društva kulturnikov, kar pa ji žal ni prav nič pomagalo ...
Oportunizem velikega šefa pa se je še bolj izkazal z zahtevo, da na tokratnem koncertnem šovu talentov lahko nastopijo le tisti, ki znajo zaigrati kakšnega od instrumentov Letni koncert videmskih tamburašev je letos potekal po »scenariju« oddaje Slovenija ima talent; naj-(in morda kaj malega zapeti) nesrečnejša med nastopajočimi je bila voditeljica Manja (na posnetku skrajno desno), ki se ni smela
i. , .' v p,I)' predstaviti s trebušnim plesom, ampak je morala pihati po notah tamburašev ...
Tako ubogi, razočarani Ma- ____ _
nji ni ostalo drugega, kot da se - na žalost publike - spet spodobno obleče, in ker pač ni znala zaigrati na nobenega od tamburaških orodij, ji je na koncu uspelo preprositi šefa, če si lahko izpolni vsaj drobno željo in malo popiha v frulico, da pač ne bi prišla na koncert čisto zastonj. No, to pa je bilo že bolj po volji selektorja, ki ji je potem omogočil, da je kar nekajkrat ob spremljavi tamburašev pihnila tako v frulico kot celo v žvrgolec (lončeni instrument v obliki ptičke).
Ostali »prijavljeni« gostje velikega koncerta so imeli več sreče, saj so vsi po vrsti zadovoljevali in presegli kriterije ter pogoje nastopa na odru. Občinstvo so tako s svojimi nastopi Poleg domačih tamburašev, seveda) navdušili: violinistka Špela Turk, harmonikar Rajko Verban-čič, duet Alex & Tadej s tremi odpetimi pesmimi, igralci gledališča Vrtca Ptuj s ske-čem Dobri angeli, posebno mesto na tokratnem nastopu pa so imeli gostje iz Hrvaške - tamburaška skupina KUD Bednja pod vodstvom Emila Štrasserja (ki je dokazal, da se
da »koncertirati« tudi z dvema žlicama).
V zadnjem delu večernega koncerta pa so ob instrumentalni spremljavi domačih tamburašev zapeli še: Milena Gabrovec, Metka Ostroško, Dejan Krajnc in Nataša Tro-bentar.
(Na informacijo o zmagovalcu večera v redakciji časopisa še vedno čakamo ... menda se je nekaj hudo zapletlo med žiranti in najverjetneje finalista do naslednjega leta ne bo.)
SM
Foto: SM
! Prostovoljno, | investicijsko, j ter rentno | pokojninsko | zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Bojan Flis
»Uspeh je priigrala celotna ekipa«
Stran 16
Padalstvo
Ptujčani za 1 cm ob stopničke ...
Stran 16
Gimnastika
Letna predstavitev Gim-nastičnega društva Ptuj Stran 17
Agility
Pasji živžav v premagovanju ovir
Stran 17
ZNK Dornava
Nogomet nas združuje -že tretjič
Stran 18
Ptuj
31. kros Vrtca in 3. medobčinski kros
Stran 19
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Nina Koiarič, AK CP Ptuj
Sezono začela na Črni celini
Po slabem letu dni odsotnosti iz atletskih aren zaradi poškodbe gležnja je Nina Kola-rič prvič nastopila v srcu črne Afrike, v mestu Brazzaville v Kongu. Svoj prvi nastop na Črni celini, na mitingu afriške atletske zveze, pred polnim stadionom, je članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj opravila nad pričakovanji trenerja Gorazda Rajherja, ki se mu je po dalj časa trajajoči negotovosti zaradi poškodbe gležnja svoje varovanke odvalil kamen od srca. V močni konkurenci je s skokom 636 centimetrov zasedla četrto mesto. Svoje vtise z nastopa v Kongu je Kolaričeva strnila za bralce Štajerskega tednika: »Sama sem kar zadovoljna s prvim nastopom, saj je resnično težko začeti tekmovati po več kot enem letu borb z bolečinami in še težje ob misli, da ne moreš biti gotov, da je bolečina že preteklost. Sam gleženj mi na
tekmi ni povzročal težav, kar me resnično veseli. Nekaj težav mi je povzročal le zalet in sama izvedba skoka, saj nekako še nimam pravega občutka za skoke in zalet, kar se na koncu pozna tudi pri sami dolžini skokov.«
Cilj za njeno prvo tekmovanje v sezoni je bil, da skoči več kot 630 centimetrov in da se vrne domov brez občutka bolečin v gležnju. »Oboje se je izpolnilo, tako da sedaj bolj optimistično gledam naprej. Sedaj vem, da sem fizično dobro pripravljena, potrebno je samo še sestaviti celoten mozaik skoka in si vrniti pravi občutek za skoke,« je dejala Kolaričeva. Pri tem je imela v mislih predlansko sezono, ko je dosegla državni rekord 678 centimetrov.
Kar se pa tiče samega tekmovanja, je bilo kar naporno, pravi Kolaričeva in dodaja: »Sama pot v Afriko me sicer ni utrudila in imela sem dovolj časa, da sem se spočila. Organizatorji
Rezultati:
1.	Renata Medgysova (SVK) 6.54 metra
2.	Victoria Tigau (ROM) 6.46 metra
3.	Deyane Deloach (ZDA) 6.44 metra
4.	Nina Kolarič (SLO) 6.36 metra
so se ušteli pri sestavi urnika za skok v daljino, saj smo tekmovalke na začetek skoka v daljino čakale debelo uro na soncu pri 35 stopinjah. Nato so nam sodniki dodelili dobrih 5 minut za poizkusne skoke; nikakor se jim ni dalo dopovedati, da potrebujemo več časa.«
Nasploh je bila organizacija »afriška«, pravi Kolaričeva. »Sodnica, ki je imela delo merjena vetra, ni bila vešča dela na ve-tromeru. Stvar, ki je bila najbolj moteča, pa je bilo neravno zaletišče, pa tudi ob odrivni deski je bila luknja.« V prvi se-
Nina na zaletišču skoka v daljino pred polnimi tribunami stadiona v Brazzavillu
riji je stopila ravno v omenjeno luknjo, zaradi česar je skok meril manj kot šest metrov. V drugem poizkusu je skočila 611 centimetrov, nato so sledili trije prestopi, najdaljši skok 636 centimetrov pa ji je uspel v zadnji seriji. Razmere na
Nogomet • Labod Drava
Zajc in Fink iz Drave v CM Celje
Iz ptujskega nogometnega kluba še naprej prihajajo zelo skope informacije, precej več jih o igralcih prihaja iz drugih klubov. Tako sta prva, ki sta uradno zapustila Labod Dravo, napadalec Gorazd Zajc in vratar Gregor Fink, ki sta prestopila v CM Celje. Fink je bil najboljši posameznik ptujske ekipe v spomladanskem delu prvenstva in je s svojimi obrambami velikokrat reševal ptujsko barko, Gorazd Zajc pa se je po poškodbi vrnil v začetno enajsterico. Odhaja tudi Ekpoki, ki mu je s ptujskim klubom potekla pogodba.
Zajc je na Ptuju igral kot posojen igralec Maribora. "Ko sem pripel na Ptuj, sem bil vesel priložnosti, da lahko znova igram v 1. SNL. To se je videlo tudi na igrah, saj sem v začetnem delu hitro dosegel štiri zadetke. Verjetno bi lahko v takšnem slogu nadaljeval, a sem se poškodoval in sledilo je dolgo okrevanje," se je Zajc spomnil ptujskih začetkov: "Zelo mi je žal, da nismo vsaj ostali v ligi. Mnenja sem namreč, da smo imeli ekipo, ki je bila sposobna še kaj več. A splet okoliščin je hotel, da tega nismo uresničili in tako odha-
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Zajc je v dresu Laboda Drave v sezoni 2009/10 dosegel pet zadetkov.
jam iz Ptuja z nekoliko grenkim priokusom. Za to so krivi tudi vodilni možje, ki se po koncu prvenstva niso oglasili v slačil-nici in nam povedali o načrtih kluba. Igralci smo bili tako prepuščeni sami sebi in jasno je, da si jih precej želi poiskati priložnost v novi sredini."
Vi ste si jo našli v Celju, pri trenerju Duričiču. "On je bil prvi, ki mi je v Mariboru ponudil priložnost v članski ekipi, zato je bil to kar pomemben faktor pri moji odločitvi. Obenem pa se dobro zavedam, da pri njem ni popuščanja; treningi so zelo intenzivni in le s trdim delom si lahko izboriš mesto v ekipi. Sam sem pripravljen na ta izziv in se ga veselim," je povedal 22-letni nogometaš iz Dogoš, ki je že zelo zgodaj neuspešno poskusil srečo v Italiji, pri Sieni. "Sedaj se morata le še Maribor in CM Celje dogovoriti o mojem statusu, sam sem se s Celjani že dogovoril o vseh podrobnostih."
Vratar Fink je bil najprije-tnejše presenečenje spomladanskega dela prvenstva v dresu Laboda Drave. Z nekaterimi obrambami na začetku spomladanskega dela prvenstva je sam držal priključek s tekmeci. Čeprav so ga na Ptuju želeli zadržati za dalj časa, jim to očitno
Foto: Črtomir Goznik
Abdul Razak Ekpoki je zadnjo tekmo za Labod Dravo odigral v Ljubljani.
ni uspelo ...
Spremembe se dogajajo v številnih prvoligaših, saj si vsi želijo čim prej formirati ekipe, s katerimi bodo startali v priprave na novo sezono. Poleg že omenjenih Celjanov so precej aktivni v Mariboru, saj so po prodaji Miheliča in Školnika na Portugalsko že našli štiri okrepitve: iz Kopra prihajata Rajčevič in Viler, iz Gorice Cvi-janovič, iz hrvaške Cibalie pa Pavličič. Blizu Olimpije naj bi bil Ermin Rakovič, Nenad Pro-tega, športni direktor in tudi trener Interblocka, pa se je raz-šel z Jocom Pečečnikom.
Jože Mohorič
skakališču je oteževal še veter spremenljive smeri, Kolaričevi je pihal večinoma v hrbet, kar je povzročilo, da je raztegovala korake v samem zaletu, zaradi česar je bila hitrost ob odrivu nižja od želene. A pod črto je najboljša ptujska športnica za-
Nogomet
dnjih let zadovoljna z doseženim. Poleg tega pa »je bilo lepo tekmovati pred skoraj polnim stadionom, čeprav nekje daleč v črni Afriki, kar je v Sloveniji težko doživeti,« sklene Kolari-čeva.
Uroš Esih
Reprezentantje na Ptuju
V	torek je selektor slovenska nogometne reprezentance objavil dokončen seznam 23 igralcev, ki bodo nastopili na SP v JAR (spremembo lahko prinese samo kakšna poškodba - v tem primeru lahko pride do zamenjave). Iz širšega seznama so bolj ali manj pričakovano izpadli Mirnes Šišič, Darijan Matič in Dejan Kelhar.
V	sredo popoldan so reprezentantje že prispeli na Ptuj, kjer bodo pričakali petkovo zadnjo pripravljalno tekmo z Novo Zelandijo v Ljudskem vrtu (20.45). Po njej bodo v nedeljo, 6. 6., iz brniškega letališča poleteli proti prizorišču SP.
Izredno zanimanje za reprezentanco
Kar 46 odstotkov Slovencev in Slovenk si namerava ogledati tekme slovenske nogometne reprezentance, je pokazala raziskava Inštituta za raziskovanje trga in medijev, Mediana. Zanimanje za nogomet pa je pred SP v Sloveniji še večje, saj si dodatnih 27 odstotkov moških in sedem odstotkov vprašanih žensk namerava ogledati prav vse tekme.
Največ slovenskih ljubiteljev nogometa si bo tekme ogledalo iz domačega naslanjača, kar 77 odstotkov, lokali pa bodo najbolj napolnjeni z moškimi v starosti 25-34 let. Tistih, ki jih nogomet ne zanima, oziroma tekem ne bodo gledali, je v Sloveniji 15 odstotkov.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Pred SP vlada za slovensko reprezentanco veliko zanmimanje.
Nogomet • Bojan Flis, trener Aluminija
»
Uspeh je priigrala ekipa
«
V pravkar končanem prvenstvu v 2. SNL so nogometaši Aluminija iz Kidričevega zasedli 3. mesto, s samo točko zaostanka za drugo uvrščenim Triglavom iz Kranja, ki si je v dodatnih kvalifikacijah z ljubljanskim Interblockom priigral prvoligaško vstopnico. O tem, ali bo prvak 2. lige, ajdovsko Primorje, dobil licenco za igranje v 1. SNL, ni treba preveč dvomiti, saj za licence pač ne veljajo zelo strogi kriteriji. Dejstvo je, da so Kidričani v pravkar minuli sezoni izpustili iz rok najmanj 2. mesto s slabšimi igrami v prvem delu prvenstva, ko so v Kidričevem imeli pravo »razprodajo« točk. V drugem delu je bilo drugače, predvsem v zaključku prvenstva, ko so Kidričani visoko premagovali vse tekmece.
Pred sezono ali med njo so iz Aluminija odšli številni kakovostni igralci: Leon Črnčič, Bo-ban Jovič, Andrej Dugolin, Dejan Purišič ... Te so nadomestili s prihodi Gregorja Režonje, Marka Pokleke in z vključitvijo številnih mladih nogometašev, vzgojenih v lastni nogometni šoli. Z uspešnim zaključkom prvenstva so pokazali, da je bila to prava usmeritev. Bojan
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Flis, trener Aluminija: »Naslednjo obdobje bi lahko prineslo dobre rezultate.«
Flis, trener Aluminija, je bil eden izmed »glavnih krivcev« za uspeh Kidričanov. O minuli sezoni je dejal: »Tretje mesto je visoka uvrstitev in potrditev dobrega dela v našem klubu. Ponovno nam je malo zmanjkalo za drugo zaporedno igranje dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v 1. SNL. Potrebovali smo neko obdobje, da smo se ujeli in uigrali. Igrali smo lep in predvsem učinkovit nogomet, kar je privlačilo ljubitelje nogometa na tribune. Vse to so nam priznali številni nogometni
strokovnjaki in tudi tekmeci.«
Bi katerega igralca ob odličnih, učinkovitih nastopih v zadnji tretjini prvenstva, izpostavili?
B. Flis: »Nikogar ne bi izpostavljal, saj smo se pokazali predvsem kot odlična skupina. Ujeli smo se in v tem smislu tudi zaključili prvenstvo. Uspeh je priigrala ekipa in tako naj ostane. Veseli pa me, da so si moji nogometaši močno želeli uspeha, čeprav so bila srečanja, ko nismo bili pravi. A povsem jasno je, da vedno ne
Tenis • Matej Rus, TK Nes Ptuj
Tenis igramo z ljubeznijo
»
Igralci TK Nes Ptuj (s tem imenom Ptujčani nastopajo v ligi, sicer se klub imenuje TK Terme Ptuj) so brez poraza zaključili redni del prvenstva v 2. ligi - skupina B. S tem dosežkom so si priigrali možnost nastopa v kvalifikacijskem dvoboju s prvouvrščeno ekipo skupine A - Slovanom iz Ljubljane - za uvrstitev v 1. ligo. O tem uspehu smo se pogovarjali z igralcem Matejem Rusom.
Kaj je bilo po vašem mnenju odločilno za osvojitev 1. mesta?
M. Rus: »V prvi vrsti smo vsi dali od sebe svoj maksimum, veliko pa je k samim zmagam pripomogla naša zmagovalna miselnost. Verjeli smo vase in tako tudi pristopali k posameznim dvobojem. Poudaril bi velik delež domačih igralcev, kar je za naš majhen klub še poseben pozitivni moment.«
Izkazalo se je, da so bili znova Velenjčani vaš glavni tekmec za 1. mesto, letos pa ste jih premagali 4:3.
TK Nes Ptuj: Matej Rus, Goran Djurdjevič, Ivor Lovrak, Blaž Bizjak, Aleš Adamčič, Kristjan Krajnc, Karlo Pintarič in Samo Vršič. Trener: Zoran Krajnc
M. Rus: »Velenjčani so že nekaj let naši glavni tekmeci za napredovanje, tokrat pa smo jih ravno s prej omenjenim pristopom ugnali. Morda je dodal tudi trener Zoran Krajnc nekaj svežega vetra, vse skupaj pa je bilo dovolj za to zmago. V osnovi pa mislim, da so naše dobre igre plod ljubezni do tenisa; sedaj to počnemo zgolj iz čistega veselja do te igre, ob tem pa smo dobro fizično pripravljeni. Prav zaradi tega smo v nekaterih dvobojih dali od sebe več, kot smo sposobni in to je bila tista utež na tehtnici.«
Nekaj dvobojev, tudi odločilnega z Velenjčani, so odločile igre dvojic.
M. Rus: »Dvojice so se res izkazale za našega asa iz rokava.
«
Med sabo se igralci dobro razumemo, zato smo se vzpodbujali ob vsaki točki in . zmagovali.«
Kaj lahko pričakujemo od dvoboja s Slovanom, ki bo nastopil v vlogi favorita?
M. Rus: »V imenu celotne ekipe lahko obljubim le, da bomo dali od sebe maksimum. Ne bojimo se nikogar; na igrišču bomo pustili srce. Sedaj je osnovno, da se dobro regene-riramo in pozdravimo drobne poškodbe, tudi sam imam manjšo. Poskrbeti moramo tudi, da do dvoboja ohranimo sedanji ritem. Vstop v 1. ligo bi bil za nas zares velik uspeh.«
Matej je na koncu omenil še to, da ga ni strah za naslednike v klubu, saj se z mladimi dobro dela, veseli pa ga tudi širše zanimanje za tenis. »Včasih je tenis veljal za prestižni šport, sedaj pa se ta miselnost spreminja in lopar vihti vedno več rekreativcev. To je za nadaljnji razvoj te igre dobro,« je zaključil Matej.
JM
; >T»*»v J
iß

moreš odigrati vrhunsko.«
Iz Aluminija je odšlo kar nekaj nogometašev, sedaj se je zanimanje za nekatere še povečalo.
B. Flis: »Boban Jovič, Andrej Dugolin in tudi Kristjan Lipo-vac so odšli k Olimpiji, ki si je priigrala evropsko vstopnico. Z njimi bi bili vsekakor močnejši, morda tudi za kakšno točko bogatejši. Igralci, ki so prišli, Režonja, Pokleka, Bajlec in branjenje Lipovca, so dali ekipi svojo težo, priložnost pa so dobivali tudi mladi. Vse skupaj je bilo dobro, žal pa samo za 3. mesto. Pričakoval sem 2. mesto.«
Prvenstvo se je zaključilo in verjetno so misli usmerjene v novi ciklus.
B. Flis: »Če bi ostali v enaki ali vsaj podobni sestavi, bi lahko naredili veliko; lahko bi razmišljali tudi o izboljšanju letošnjega mesta. Nogometna šola v klubu dobro dela in Aluminij ni imel nikoli težav z zapolnitvijo članskega moštva. Vedno smo znali promovirati svoj lastni kader, kar že vrsto let uspešno izvajamo. Če bom ostal na trenerskem mestu, kar si seveda želim, bi naslednjo obdobje lahko prineslo dobre rezultate. S pripravami na naslednjo sezono pa bomo pričeli 2. julija.«
Danilo Klajnšek
Fotozapis
Sprejem za udeležence športnih iger šolarjev
Na Ptuju so 28. maja potekale 10. slovenske letne igre šolarjev, ki so združile okrog 400 mladih tekmovalcev iz 14 občin. Predstavnike mest, vodje ekip in člane komiteja Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev je sprejel tudi ptujski župan Štefan Čelan. Pozdravil jih je v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju, jim zaželel veliko športnih uspehov in da bi njihova
ideja, ki jih je povezala pred desetimi leti, še dolgo živela. Med gosti sta bila tudi Metod Klemenc, ustanovitelj prvih mednarodnih iger, in Miroslav Cerar, predsednik Slovenske olimpijske akademije in ambasador za šport, strpnost in ferplej.
Slovenske letne športne igre šolarjev so letos prvič potekale na Ptuju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sprejema v Mestni hiši sta se udeležila tudi ustanovitelj prvih mednarodnih iger Metod Klemenc (v sredini) in Miroslav Cerar, predsednik Slovenske olimpijske akademije in ambasador za šport, strpnost in ferplej.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Rus, TK Nes Ptuj
Padalstvo • Tekma svet. pokala na Grobniku
Ptujčani za 1 cm ob stopničke ...
Od leve: Aleksander Čuš, Peter Balta, Milan Kocik, Gorazd Vindiš in Boris Janžekovič
Foto: Dejan Veselič
Prejšnji vikend se je s tekmo v hrvaški Reki, natančneje na Grobniku, pričel nov boj za letošnji svetovni padalski pokal v skokih na cilj. Kot se za tekmo takega kova spodobi, smo bili ljubitelji padalstva priča izredno napeti tekmi.
Prva serija se je začela nekoliko manj optimistično za ekipo Aerokluba Ptuj, toda z vsako naslednjo serijo se je napetost stopnjevala, saj so se dobri rezultati kar vrstili; po peti seriji so celo prevzeli vodstvo v konkurenci profesionalnih ekip! Na žalost so fantje imeli malo manj sreče pri sobotni jutranji seriji, ko so nekoliko zdrsnili po lestvici navzdol. A ohranili so mirno kri in mirne noge. Vreme je zdržalo vse do velikega finala in osme serije, nato pa je narava s črnimi oblaki poskrbela za prekinitev prav pri boju za prva štiri mesta. Takoj po prekinitvi so skočili
Ptujčani in ekipno nabrali le zavidljive tri kazenske centimetre. Vseeno pa je bil v boju za stopničke »odveč« en centimeter ...
Po napetih osmih serijah so na najvišji stopnički stali Madžari (44 cm), na drugi reprezentanca Italije (50 cm), na tretjem mestu pa naša izbrana vrsta, Slovenija Elan (52 cm). AK Ptuj je pristal na nehvaležnem četrtem mestu (53 cm), po centimetrih precej daleč za njimi pa so bili na petem mestu Slovenija Flycom (68 cm).
Ob koncu tekme smo na stopničkah med posamezniki videli kar tri Madžare: 1. Tamas Banszki, 2. Attila Reczi in 3. Is-tvan Asztalos. Fantje Aerokluba Ptuj so imeli v ekipi v gosteh Slovaka Milana Kocika (8 cm), ki je zasedel 6. mesto, Gorazd Vindiš je bil 15. (10 cm), Peter Balta 21. (11 cm), Boris Janže-kovič in Aleksander Čuš pa sta
pristala na 27. mestu (12 cm). Dejan Veselič je bil v gosteh v finski ekipi. V kategoriji mladincev je dosegel deveto mesto. Med ženskami je, kot smo že (raz)vajeni, na stopničkah stala Slovenka Irena Avbelj, ki pa si je za spremembo zmago delila z Nemko Annett Luckler. Na tretjem mestu je bila Helena Janson iz Hrvaške.
Če potegnemo črto pod rezultati, smo lahko več kot ponosni na slovenske padalce, tako na reprezentanco kot na naš AK Ptuj, saj so se fantje res izkazali. Kljub temu da sta bila jutranja skoka za Ptujčane nekoliko slabša, je bilo ostalih šest serij toliko boljših. Kje so nabrali tisti nesrečni odvečni centimeter, pa niti ni toliko pomembno - nabrusili so si pete, utrdili samozavest, zdaj pa so že v mislih na naslednji tekmi, ki bo v Lescah.
Vesna Osterc
Šolski šport • Nogomet
Zmaga fantov z Brega
V Poljčanah je bila domača OŠ organizator področnega prvenstva v nogometu za letnike 1997 in mlajše, na katerem so ob domači ekipi nastopile še ekipe OŠ Gorišnica, OŠ Breg iz Ptuja in OŠ Antona Ingoliča iz Spodnje Polskave.
REZULTATI:
POLFINALE: OŠ Poljčane - OŠ Gorišnica 5:3, OŠ Breg Ptuj - OŠ An-
tona Ingoliča Spodnja Polskava 8:1. Tekma za 3. mesto: OŠ Gorišnica -OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 6:1. Tekma za 1. mesto: OŠ Breg Ptuj - OŠ Poljčane 3:2.
VRSTNI RED: 1. OŠ Breg Ptuj, 2. OŠ Poljčane. 3. OŠ Gorišnica, 4. OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava.
Danilo Klajnšek
Ekipa OS Breg iz Ptuja (stojijo od leve): Jan Pintarič, Patrik Trol, Boštjan Nahberger, Erik Zorec, Denis Hreljič, Roman Hasemali - trener; klečijo: Luka Zajšek, Anže Petrovič, Aljaž Bojnec, Nejc Ekart.
Šolski šport • Strelstvo
Univerzitetno DP v streljanju s serijsko zračno puško in pištolo za študente in dijake
V soboto, 22. maja 2010, je na strelišču v Ljubljani potekalo Univerzitetno državno prvenstvo za študente in dijake v streljanju z zračno
puško in s pištolo. Tekmovanja se je udeležilo tudi pet dijakov Gimnazije Ormož.
Petra Vernik (5. mesto) in Jan Šu-mak (4. mesto) sta streljala s puško, Grega Novak, Tilen Vnučec in Tomi Jevšovar pa so streljali s pištolo. Največ uspeha je imel Grega Novak, saj je postal državni prvak. Strelci, ki so nastopali v streljanju s pištolo, so bili tudi ekipno najboljši.
Anton Lah
Bowling • Podjetniška iiga
Odprt boj za zmagovalca
Dva kroga pred koncem letošnje podjetniške lige postaja pri vrhu vedno bolj vroče: prednost Tamesa je že skoraj v celoti skopnela in zasledovalci lahko znova upajo na preboj na vrh. Tja najbolj realno meri VGP Drava, ki ima v zadnjih dveh krogih najlažji razpored (merila se bo z dvema zadnjeuvrščenima ekipama) in lahko računa na popolni izkupiček 16 točk.
V tem krogu se je najbolj izenačen boj bil med Tamesom in db Transportom: tehtnica se je nagibala zdaj na eno, potem na drugo stran, na koncu pa je ostala v ravnovesju. Zanimivo je bilo tudi na srečanju VGP Drava -Saška bar: slednji so ekipno dosegli najboljši rezultat kroga, po točkah iz posameznih dvobojev pa prepričljivo izgubili ... Najboljši posamični rezultat kroga je dosegel Robert Šegula (Tames), tesno pa mu je sledilo kar šest igralcev.
Rezultati 13. kroga: db Transport - Tames 4:4, DaMoSS - Ra-dio-Tednik Ptuj 6:2, PSS - Mestna občina Ptuj 3:5, Talum - MP Ptuj 8:0, VGP Drava - Saška bar 6:2, Čisto mesto Ptuj - Elektro Maribor 6:2, Garant zavarovanje - Ilkos Candles 2:6, Da-Ma-Fin - Bowling center Ptuj 1:7. Rezultata zaostalih tekem: Garant zavarovanje - Mestna občina Ptuj 4:4, Tames - PSS 5:3.
1.	TAMES	13	2717	77	167,7
2.	VGP DRAVA	13	2759	75	168,8
3.	DB TRANSPORT	13	2749	74	169,4
4.	DAMOSS	13	2613	67	165,3
5.	TALUM	13	2664	67	159,0
6.	MESTNA OBČ. PTUJ	13	2673	61	155,6
7.	BOWLING C. PTUJ	13	2536	58 156,7
8.	SAŠKA BAR	13	2771	55	159,7
Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Robert Šegula (Tames) 759, 2. Bogdan Zelenik (Saška bar) 757, 3. Branko Ke-lenc (VGP Drava) 756, 4. Jože Vaupotič (VGP Drava) 751, 5. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 748, 6. Janez Rakuš (PSS) 746, 7. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 738, 8. Marko Drob-nič (Talum) 725, 9. Sebastijan Kotnik (db Transport) 714, 10. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 712.
9.	RADIO - TEDNIK 13 2463 54 155,3
10.	ILKOS CANDLES 13 2479 52 151,9
11.	PSS	13 2577 47 155,0
12.	GARANT ZAVAR. 13 2161 42 146,1
13.	ČISTO MESTO 13 2325 38 140,5
14.	MP PTUJ 13 2270 30 142,5
15.	ELEKTRO MB 13 2240 23 136,6
16.	DA-MA-FIN 13 1937 12 124,8 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) povprečje 184,9,
2.	Branko Kelenc (VGP Drava) 183,3,
3.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 181, 4. Robert Šegula (Tames) 179,1, 5. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 177,6, 6. Marko Drobnič (Talum) 174,6, 7. Andrej Vajda (DaMoSS) 174, 8. Aleš Korošec (db Transport) 173,4, 9. Milan Berghaus (db Transport) 172,3, 10. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 171,3.
Pari 14. kroga: ponedeljek, 7. 6., ob 19.00: Tames - Radio-Tednik Ptuj, db Transport - Mestna občina Ptuj, DaMoSS - Talum, VGP Drava - Da-Ma-Fin; torek, 8. 6., ob 19.00: PSS - Ilkos Candles, MP Ptuj - Čisto mesto Ptuj, Garant zavarovanje - Saška bar, Bowling center Ptuj - Elek-tro Maribor.
JM
Gimnastika
Letna predstavitev Gimnastičnega društva Ptuj
Gimnastika sodi med bazične športe. Osnovne prvine tega zahtevnega športa nam je v torek v športni dvorani Center prikazalo ptujsko društvo na sedaj že tradicionalni letni predstavitvi za leto 2009/2010. Svoje gibalne sposobnosti so prikazali otroci od tretjega do šestnajstega leta starosti; najprej smo videli nekaj vaj na parterju in nato so se generacijsko predstavili z različno težkimi skoki preko male prožne ponjave.
Skupno je na zaključnem delu pred kakšnimi dvesto gledalci nastopilo okrog petdeset mladih telovadk in telovadcev; sicer Gimnastično društvo Ptuj šteje okrog 110 članov. Otroci trenirajo štirikrat na teden in se osnove gimnastike učijo pri Nataši Kante Flanjak, Rikardu Flanjaku, Gordani Koletnik, Jani Simonič, Andreji Kante,
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s prireditve; na blazini skrajno desno je Tjaša Flanjak
Foto: Črtomir Goznik
Marija Beišak in Rikardo Fianjak
Tjaši Flanjak in Mariji Belšak. Slednja je tudi predsednica društva in je najbolj ponosna na najmlajše. Izvajajo tudi vadbo za starejše, ki jim ponujajo aerobiko in pilates - te vaje vodijo Anita Korošec, Nataša Kol-tak Ferčec in Anka Osterman.
Iz tekmovalnega vidika že nekaj let izstopa Tjaša Flanjak, ki pa je imela letos precej težav s poškodbo gležnja. Kljub temu je zablestela na odprtem prvenstvu v gimanstiki za mladinke v Renčah pri Novi Gorici, kjer je v orodni gimnastiki osvojila 3. mesto - to je največji uspeh mlade gimnastičarke v njeni
12-letni karieri. Za ta uspeh je odlično telovadila na parterju, preskoku, gredi in bradlji. Ptujske cicibanke so na državnem prvenstvu kot skupina osvojile v akrobatiki tretje mesto, medtem ko je med posameznicami celo zmagala Pija Panič.
Gimnastično društvo Ptuj že vrsto let spoznava mlade s tem težkim, a izredno lepim športom. Na Ptuju v zadnjih letih vlada veliko zanimanje za gimnastiko, nove člane pa bodo vpisovali v začetku septembra - na začetku novega šolskega ali športnega leta 2010/2011.
UR
Agility
Pasji živžav v premagovanju ovir
Agility je športna kinološka disciplina, ki je idealna aktivnost za človeka in psa. Vodnik teče s psom mimo zaporedno postavljenih ovir ter z različnimi glasovnimi ter gibalnimi ukazi vodi psa tako, da kar najbolj natančno in hitro premaguje ovire. Agility tako ni samo tekmovanje, temveč je lahko hkrati rekreacija, zabava in druženje. Zato ni naključje, da se z njimi ukvarja vse več ljubiteljev, tako pri nas kot po svetu.
Najpogostejši motivi za ukvarjanje z agilityjem so rekreacija, sprostitev ter ukvarjanje s psom. V tej disciplini lahko sodelujejo vsi psi, tako rodovniški kot tudi mešančki. Psi so razdeljeni v devet tekmovalnih skupin. Glede na stopnjo težavnosti postavitve ovir so skupine A1, A2 in A3, pri čemer je postavitev ovir A3 najzahtevnejša. Tudi vsaka težavnostna stopnja je razdeljena v kategorije: small, medium in large glede na višino psa. Posebej pa imajo še tri skupine za pasje veterane, Vsak pes mora parkur s postavljenimi ovirami z vodnikom preteči dvakrat. Zaporedje ovir postavi sodnik za agility in nikdar ne ponovi enakega zaporedja ovir.
Člani Kinološkega društva Ptuj so v soboto, 8. 5. 2010, pripravili 3. tekmo za državno prvenstvo v agilityju in 2. tekmo za kvalifikacije za SP. Tekmovanja se je udeležilo 145 tekmovalcev iz domala vseh slovenskih kinoloških društev in klubov ter gostje iz Hrvaške, Italije in Danske. Iz Kinološke-
ga društva Ptuj je tekmovalo sedem tekmovalcev, med njimi je bila najuspešnejša Mateja Geč s psičkom Donom, ki je v kategoriji A1 - Large dosegla med tridesetimi tekmovalci deveto mesto. Kljub velikemu številu udeležencev je tekma potekala tekoče in brez vsakršnih zapletov. Sodnica tekme je bila Darja Pezdirc.
Trije prvouvrščeni po skupinah so prejeli priznanja, pokale in nekaj hrane za svoje ljubljenčke - kosmatinčke. Vodja tekmovanja Elvis Denič se je ob koncu vsem udeležencem
in sodnici zahvalil za udeležbo in njihov prispevek k uspešno izpeljanemu tekmovanju.
Novice iz KD Ptuj
V organizaciji Kinološkega društva Maribor je bilo 24. 4. državno prvenstvo šolanih psov, ki se ga je udeležilo tudi osem tekmovalcev KD Ptuj. Bili so zelo uspešni: po osnovnem programu A so dosegli Eva Pacher drugo mesto s psič-ko Žižo, Gertrud Salzbrunn tretje mesto s psičko Cindy in Aleš Šimenko peto mesto s
Foto: Jasmin Mohorko
Utrinek s tekme v agiiitiyu
psom Buddyjem. Po programu B-BH je osmo mesto osvojil Bojan Debeljak s psom Binom in Milica Mohr deveto mesto s psom Arijem. Po programu IPO 2 pa Marjan Selinšek žal ni bil uvrščen.
Ptujčani so se udeležili tudi regijske tekme šolanih psov v KD Trbovlje (22. 5.): po osnovnem programu A je Aleš Šimenko osvojil prvo mesto s psom Buddyjem, Eva Pacher tretje mesto s psičko Žižo in Gertrud Salzbrunn šesto mesto s psičko Cindy. Po programu B-BH je bila Milica Mohr s psom Ari-jem sedma in Bojan Debeljak s psom Binom enajsti.
Ptujskim kinologom je uspelo urediti cestišče, ki pelje od Rance do društvenih prostorov KD Ptuj. Navoziti je bilo treba 160 m3 gramoza, pomešanega z asfaltom. Zahtevnega projekta jim zagotovo ne bi uspelo dokončati brez pomoči Mestne občine Ptuj in Primestne četrti Jezero, ki sta financirali 60 m3 materiala. Zato se jima kinologi iz KD Ptuj še enkrat lepo zahvaljujejo.
Društveni prostori so ponos društva in širšega mestnega okolja. Skrb za lepo urejeno okolje ter redno urejanje vadi-šča za šolanje pasjih ljubljenčkov je ena izmed temeljnih klubskih dejavnosti. Tudi pri zadnji akciji člani kluba niso stali križem rok in so v projekt prispevali vso potrebno fizično delo ter tako po svojih močeh in zmožnostih doprinesli k uspešno opravljenem delu.
Milica Mohr
Ženski nogomet • ŽNK Dornava
Športni napovednik
Nogomet nas združuje - že tretjič
■ ■ V^
Na nogometnem igrišču v Dornavi je v soboto potekala že 3. športno-zabavna prireditev Nogomet nas združuje, ki je v prvi vrst namenjena Ženskemu nogometnemu klubu Dornava. Tudi tokrat se je predstavila domača ekipa, ki se je v revijal-ni tekmi pomerila z moštvom ŽNK Pomurje. Treba je poudariti, da je bila organizatorjem v sklopu prireditve zaupana tudi organizacija zaključnega turnirja selekcij U-10 MNZ Ptuj. Sama prireditev je nedvomno uspela, tudi zaradi lepega vremena, organizatorji pa že kujejo načrte za prihodnjo sezono, ko nameravajo celotno zadevo še dodatno oplemenititi.
Veliko bolje v drugi sezoni
Ko so v Dornavi pričeli igrati ženski nogomet, je bilo veliko skeptikov, ki jim niso napovedovali dolgega obstoja. Ti so sedaj potihnili, saj so uvideli, da v Dornavi res dobro in resno delajo; dekletom so ponudili aktivno ukvarjanje z najbolj popularnim športom na svetu. V dveh letih nastopanja v ligaškem tekmovanju mlade nogometašice iz Dornave, njihovo starostno povprečje je zelo nizko, le malo čez 18 let, niso okusile slasti zmage. A se je kljub temu v Dornavi marsikaj spremenilo na bolje. Minulo sezono so mlade nogome-tašice iz Dornave zaključile v soboto, ko so se v prijateljskem nogometnem srečanju pomerile z ekipo Pomurja - Beltinci in v dobrem in kvalitetnem srečanju izgubile 1:4. Ob dnevu nogometa v Dornavi smo izkoristili priložnost za pogo-
Ekipa ZNK Dornava, desno je trener Mitja Serdinšek
vor s trenerjem ŽNK Dornava Mitjem Serdinškom, ki je o minuli sezoni dejal naslednje: „V klubu smo zadovoljni, in to kljub temu da nismo v 1. SŽNL osvojili nobene točke. Napredek v primerjavi s premierno sezono je več kot očiten na vseh segmentih, saj smo bili na kar nekaj srečanjih blizu zmage ali vsaj točke, toda pomanjkanje tekmovalnih izkušenj nas je stalo uspeha.«
Spremenilo se je število treningov, miselnost ...
M. Serdinšek: »V primerjavi s sezono pred tem smo vadili več. Dekleta so sprejela takšen režim dela in tako smo z veliko volje prestopili na višji nivo. Igralke so si postavile svoje cilje, prisotna je velika želja po uspehu; vse bomo še nadgradili v naslednji sezoni.«
Kar nekaj vaših deklet je zelo napredovalo, tako da so jih opazili tudi selektorji?
M. Serdinšek: »Za člansko
Mali nogomet
RLMN Haloze 2010
REZULTATI 5. ZAOSTALEGA KROGA: ŠKD Sestrže - ŠD Stopno 0:8, ŠD As Evroavto - ŠD Žetale 3:2, Pice-rija Gurman - ŠD Ptujska Gora 2:3, ŠD Medvedce - Planjsko 0:0, Piceri-ja Špajza - Stoperce 3:4, ŠD Cirkov-ce - ŠD Rim 1:4.
REZULTATI 8. KROGA: ŠD Medvedce - Picerija Gurman 4:6, ŠD As Evroavto - Picerija Špajza 1:2, Sto-perce - ŠD Cirkovce 1:8, ŠD Žetale
-	ŠKD Sestrže 0:2, Planjsko - ŠD Stopno 3:0, ŠD Ptujska Gora - ŠD Rim 0:5.
1.	ŠD RIM 8 6 1 1 29:9 19
2.	PLAJNSKO 8 5 2 1 25:6 17
3.	AS EVROAVTO 8 5 1 2 36:14 16
4.	ŠD MEDVEDCE 8 4 3 1 30:21 15
5.	PICE. GURMAN 8 4 1 3 32:20 13
6.	PTUJSKA GIRA 8 4 1 3 26:24 13
7.	ŠD ŽETALE 8 4 1 3 24:13 13
8.	ŠD CIRKOVCE 8 3 1 4 27:28 10
9.	ŠKD SESTERŽE 8 3 1 4 20:26 10
10.	ŠD STOPNO 8 2 2 4 20:21 8
11.	PICE. ŠPAJZA 8 1 0 7 14:39 3 12 STOPERCE 8 1 0 7 11:70 3
PARI 9. KROGA - PETEK, 5. 6., V ŽETALAH: 20.00 Picerija Špajza
-	Planjsko, 20.40 Picerija Gurman -ŠD As Evroavto, 21.20 ŠKD Sestrže
-	ŠD Medvedce, 22.00 ŠD Cirkovce
-	ŠD Žetale, 22.40 ŠD Rim - Stoperce, 23.20 ŠD Stopno - ŠD Ptujska Gora.
DK
DLMN Lenart A-liga
Rezultati 20 kroga (organizator: ZGD Slik. B. Goričan): ZGD Slik. B. Goričan - M-trgovina Lormanje 6:2
(1:1), KMN Sv. Ana ml. - SD Trnovska vas 3:0 (b. b.), KMN Sv. Troj i-ca-Leglja - ŠD Zavrh 1:2 (1:1), Orfej - ŠD Vitomarci 2:3 (0:1), ŠD Cerkv. Lotos ml. - ŠND Old Boys ml. 0:3 (b. b.).
1.	ŠD ZAVRH 20 17 1 2 99:36 52
2.	SLIK. GORIČAN 20 16 1 3 122:61 49
3.	M-T. LORMANJE 20 12 2 6 101:75 38
4.	SV. ANA ml. 20 11 1 8 83:55 34
5.	OLD BOYS ml. 20 9 0 11 91:104 27
6.	TRN. VAS (-1) 20 8 2 10 71:72 25
7.	VITOMARCI (-1) 20 8 2 10 73:82 25
8.	SV. TROJICA-L. 20 7 2 11 68:74 23
9.	ORFEJ 20 3 2 15 61:118 11
10.	LOTOS ml. (-2) 0 0 0 0 0:0 0 Prvak A-lige za sezono
2009/2010 je ekipa ŠD ZAVRH.
B-liga
Rezultati 23. kroga (organizator: KMN Vitomarci): KMN Vitomarci -KMN Cerkvenjak G. Pri Antonu ml. III 9:3 (5:1), NK Gočova - ŠD Ken-guru-Ilkos 0:3 (b. b.), KMN Sv. Trojica II - ŠD Selce 0:10 (0:5), ŠD Pernica - KMN Zavrh veterani 4:6 (1:4), KMN Sv. Trojica - DMNR Sandberg Faž - Vartom 1:9 (1:4), ŠD Žerjavci -Bavaria-It-Pernica 1:7 (1:3).
1.	DMNR SANDB.	22 17	2	3 136:78	53
2.	B-IT-PERNICA	21 17	1	3 156:65	52
3.	SV. TROJICA	21 17	0	4 224:71	51
4.	VITOMARCI	21 13	1	7 114:73	40
5.	KMN ZAVRH V.	21 12	2	7 100:85	38
6.	ŠD PERNICA	21 10	2	9 97:98	32
7.	KENGURU-ILKOS 21 10	1	10 86:74	31
8.	SLOV. GORICE	21 6	4	11 64:93	22
9.	ŠD ŽERJAVCI	22 6	4	12 54:91	22
10.	CERKV. ml.III	21	6	1 14	68:118	18
11.	ŠD SELCE	21	5	3	13	72:133	18
12.	SV. TROJICA II	22	2	2	18	64:197	8
13.	GOČOVA (-1)	9	0	1 8	32:78	0
UR
izbrano vrsto so že nastopile Katja Nežmah in Saša Ljubec, prva je tudi med reprezentant-kami U-19. V selekciji U-17 sta zraven Nuša Horvat in Patricija Golob, ki sta v sredo odšli na priprave na Roglo. Te letnice namreč čakajo kvalifikacije za EP, ki bodo potekale na Madžarskem. Torej imamo skupno kar štiri reprezentantke.«
Kaj pa se obeta v tretji sezoni nogometašic iz Dorna-ve v 1. SŽNL?
M. Serdinšek: »Želimo še napredovati in upam, da bomo vse to skupaj nadgradili s kakšnim uspehom. Priprave bomo pričeli 1. julija in bomo do pričetka prvenstva vadili
5- do 6-krat tedensko, odigrali nekaj srečanj, in to s klubi iz sosednje Hrvaške in našimi člani (Dornava), ki nam radi pomagajo. Dekletom to koristi in pridobivajo prepotrebne izkušnje.«
V ŽNK Dornava načrtujejo tudi ustanovitev ekipe U-14, obetajo pa si predvsem dobrega sodelovanja z MNZ Ptuj in predvsem s starši otrok. Kdo pravi, da ob dobrem delu v klubu, trmi deklet, staršev in drugih ljubiteljev nogometa ni možno tudi v ženskem nogometu narediti kaj večjega. A je za to potrebna podpora celotnega okolja ...
tp, Danilo Klajnšek
Nogomet • SML, SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 29. KROGA: Aluminij
-	Rudar Velenje 2:2, Triglav - NŠ Poli Drava 0:0, Bilje Renče - Luka Koper 0:2, Olimpija - Interblock 2:3, Simer šampion - Domžale 0:1, Mura 05 - Branik Maribor 0:0, HIT Gorica
-	CM Celje 1:1, Slovan - Nissan Ferk Jarenina 0:6.
1.	MARIBOR BR. 29 19 5 5 85:28 62
2.	HIT GORICA 29 17 6 6 80:40 57
3.	DOMŽALE 29 17 2 10 51:40 53
4.	SIMER ŠAMP. 29 15 6 8 64:31 51
5.	INTERBLOCK 29 15 4 10 83:56 49
6.	TRIGLAV 29 15 2 12 60:36 47
7.	LUKA KOPER 29 13 8 8 47:40 47
8.	ALUMINIJ 29 14 5 10 52:46 47
9.	RUDAR VELENJE 29 14 4 11 61:56 46
10.	POLI DRAVA 29 13 6 10 48:44 45
11.	CM CELJE 29 10 7 12 48:51 37
12.	MURA 05 29 9 4 16 34:68 31
13.	OLIMPIJA 29 9 3 17 43:68 30
14.	N. F. JARENINA 29 6 5 18 37:76 23
15.	SLOVAN 29 6 5 18 31:82 23
16.	BILJE -RENČE 29 3 2 24 31:97 11 ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 2:2
(2:1)
STRELCI: 1:0 Pučko (2), 2:0 Perger (5), 2:1 Bratanovič (30. z 11 m), 2:2 Umihanič (87. z 11 m) TRIGLAV - NŠ POLI DRAVA 0:0
9.	MURA 05 29	10	8	11	42:40	38
10.	N. F. JARENINA 29	10	7	12	51:53	37
11.	P. DRAVA PTUJ 29	10	4	15	42:54	34
12.	ALUMINIJ 29	9	4	16	33:49	31
13.	SLOVAN 29	8	6	15	37:52	30
14.	CM CELJE 29	7	7	15	36:59	28
15.	RUDAR (V) 29	6	9	14	19:64	27
16.	BILJE - RENČE 29	2	3	24	26:88	9
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 1:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Omerovič (75), 1:1 Dvoršak - Špehar (78) TRIGLAV - POLI DRAVA 6:3 (4:0) STRELCI: 1:0 Marijan (17. iz 11m), 2:0 Bojič (21), 3:0 Košnik (23), 4:0 Košnik (37), 5:0 Košnik (46), 6:0 Juvan (64), 6:1 Rakovec (76. z 11 m), 6:2 Pukšič (78), 6:3 Pukšič (82)
LIGA U-14
1. SKL
REZULTATI 28. KROGA: Aluminij
-	Rudar Velenje 1:1, Triglav - NŠ Poli Drava 6:3, Bilje Renče - Luka Koper 1:1, Olimpija - Interblock 1:3, Simer šampion - Domžale 1:3, Mura 05 - Maribor Branik 0:0, HIT Gorica
-	CM Celje 3:1, Slovan - Nissan Ferk Jarenina 3:1.
1.	INTERBLOCK 29 22 5 2 75:21 71
2.	MARIBOR BR. 29 18 7 4 55:10 61
3.	DOMŽALE 29 19 2 8 62:31 59
4.	HIT GORICA 29 18 4 7 64:35 58
5.	TRIGLAV 29 13 6 10 44:41 45
6.	OLIMPIJA 29 13 4 12 41:40 43
7.	LUKA KOPER 29 9 12 8 41:43 39
8.	SIMER ŠAMP. 29 11 6 12 42:48 39
REZULTATI 29. KROGA: NŠ Poli Drava - Aluminij 3:1, Nafta - Dravograd 0:1, Pobrežje Gradis - Nissan Ferk Jarenina 1:0, AHA EMMI Bistrica - Rudar Velenje 1:2, Železničar - Maribor Branik 2:2, Brežice - CM Celje 1:1, Simer šampion - Mura 05 0:0, Dravinja - Tehnostroj Veržej 3:0.
1.	MARIBOR BR.	29 26 2 1	111:12	80
2.	SIMER ŠAMP.	29 19	4 6	59:32	61
3.	BREŽICE	29 18 4 7	61:30	58
4.	CM CELJE	29 15	4 10	65:35	49
5.	NŠ POLI DRAVA	29 16 1 12	45:43	40
6.	MURA 05	29 15	2 12	48:48	47
7.	TEH. VERŽEJ	29 14	4 11	62:59	46
8.	DRAVINJA	29 13	6 10	63:41	45
9.	ŽELEZNIČAR	29 11 3 15	48:74	36
10.	DRAVOGRAD	29 11	2	16 45:52	36
11.	RUDAR (V)	29 10	5	14	31:48	35
12.	POBREŽJE G.	29 11	2	16 45:62	35
13.	ALUMINIJ	29 10	1	18 43:70	31
14.	NAFTA	29 9	2	18 47:62	29
15.	N. F. JARENINA 29 8	4	17	32:58	28
16.	A. E. BISTRICA 29 1	4	24	11:81	7
NŠ POLI DRAVA - ALUMINIJ 3:1
(3:1)
STRELCI: 1:0 Pajnkiher (22), 2:0 Ž. Krajnc ( 26), 2:1 Cafuta (28), 3:1 A. Krajnc (34)
Nogomet
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Stojnci - Zreče, Tehnostroj Veržej - Simer šampion, Šmartno - Tehnotim Pesnica, Odranci - Čarda, Mons Claudius - Malečnik, Tromejnik G Kalamar - Kotoška Dravograd, Kovinar Štore - Paloma.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Partizan Fram - Koroške gradnje; SOBOTA ob 17.00: KIV Vransko - LKW Jack Gerečja vas, Pohorje
-	AHA EMMI Bistrica, Podvinci - GIC Gradnje Rogaška, Trgovine Jager
-	Bukovci, Šoštanj - Boč Poljčane, Peca - Carrera Optyl Ormož.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Pragersko, Mar-kovci - Hajdina, Apače - Središče, Skorba - Zavrč, Oplotnica - Gorišni-ca, Videm - Dornava.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 22. KROGA - NEDELJA ob 10.30: Makole - Spodnja Polskava, Slovenja vas - Grajena, Podlehnik - Leskovec, Zgornja Polskava - Haj-doše, Cirkulane - Tržec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
30. KROG: NŠ Poli Drava - HIT Gorica (nedelja ob 17.30), FC Luka Koper - Aluminij (nedelja ob 18.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
30. KROG: NŠ Poli Drava - HIT Gorica (nedelja ob 15.30), FC Luka Koper - Aluminij (nedelja ob 16.30)
LIGA - U-14
30. KROG: Aluminij - AHA EMMI Bistrica (sobota ob 11.00), Maribor Branik - NŠ Poli Drava (nedelja ob 15.00)
Zaključek veteranske lige v Stojncih
MNZ Ptuj bo v nedeljo skupaj z domačim nogometnim klubom izvedla zaključek tekmovanja veteranskih lig. V Stojncih bodo nastopili prvaki vseh treh lig: Drava, Pragersko in Stojnci. PROGRAM:
15.00: Pragersko - Drava 16.30: Stojnci - Pragersko 18.00: Drava - Stojnci
19.30: podelitev pokalov ekipam in najboljšim strelcem
Nogometni kamp MNZ Ptuj
MNZ Ptuj - Komisija za Grassroots program organizira od 31. 7. do 4. 8. 2010 na Rogli šolo nogometa za igralce U-12 (letniki 1997 in 1998).
Ostale podrobnosti razpisa in prijavnico najdete na spletni strani MNZ Ptuj (www.mnzveza-ptuj.si). Pisno prijavnico pošljite na naslov MNZ Ptuj, Čučkova 2, 2250 Ptuj, faks 748 15 37. Rok za prijavo je ponedeljek, 7. junij 2010.
Kajak-kanu na mirnih vodah
Slovenski pokal - Ptuj 2010
Brodarsko društvo Ranca Ptuj organizira slovenski pokal v kajakih in kanujih na mirnih vodah - Ptuj 2010. Tekmovanje bo v soboto, 5. 6., s pričetkom ob 10. uri potekalo na Ptujskem jezeru. Kategorije:
-	šola kajaka K-420: 200 m; roj. do 2000;
-	šola kajaka K-420: 2000 m; letniki 1998, 1999;
-	kadeti, kadetinje K-1: 2000 m; letniki 1996, 1997;
-	mladinci, mladinke K-1: 1000 m, 500 m; letniki 1994, 1995;
-	mladinci, mladinke K-1: 1000 m, 500 m; letniki 1992, 1993;
-	mladinci C-1: 1000 m, 500 m; letniki 1992, 1993. Tekmovanja bodo zaključena predvidoma ob 14. uri. Kontaktni osebi: Haris Hrenko (031 426 903) in Emil Mesarič (041 791 005).
Vljudno vabljeni!
Danilo Klajnšek, JM
NS POLI DRAVA: Megla, Jaušovec (Alex Krajnc), Bela (Pihler), Šoštarič, Ž. Krajnc, S, Krajnc, Vrbanec, Pajnkiher (Majcen), Hameršak (Fleten), Alen Krajnc, Rogina (Zupanič). Trener: Miran Ljubec.
ALUMINIJ: Šešo, Novačan, Kelc, Cafuta, Novak, Gerečnik, Podbre-žnik, Debeljak (Leva), Koren (Buhin), Miložič (Klobučar), Špehonja. Trener: Vladimir Ripak.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši U-14 NŠ Poli Drave Ptuj so v lokalnem derbiju ugnali vrstnike iz Kidričevega.
Foto: DK
Ptuj
Športni napovednik
Mali nogomet
10. Sandijev memorial
Ta vikend bo praznik malega nogometa v Vitomarcih - v petek bodo igrali člani za bogate nagrade, v soboto bodo na vrsti veterani, mladinci, dekleta in zabava.
V Vitomarcih ta konec tedna prirejajo že 10. jubilejni Sandijev memorial, turnir v spomin na preminulega igralca kluba Sandija Toša. Nočni turnir v malem nogometu (4 + 1) bo letos še posebej svečan, saj bodo v Vitomarcih obeležili tudi 30 let organiziranega delovanja na področju malega nogometa.
Program prireditve:
PETEK, 4. 6.:
19.30 - odprtje in pozdrav
20.00 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal
20.45 - ogled zadnje tekme naše reprezentance pred odhodom na SP Slovenija - Nova Zelandija na velikem platnu v šotoru ob igrišču v Vitomarcih.
Zagotovljen nagradni sklad petkovega članskega turnirja znaša 1.900 €:
1.	mesto: 1000 € + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 500 € + pokal
3.	mesto: 250 € + pokal
4.	mesto: praktična nagrada v vrednosti 150 €.
Pripravljene so tudi bogate nagrade za najboljšega igralca, vratarja in peterko turnirja. Prijavnina znaša 75 €. Informacije: 031/634-847, 051/367-899. Prijave sprejemamo na dan turnirja do 20.00 ali predhodno po telefonu.
SOBOTA, 6. 6.:
14.00 - turnir mladinskih ekip do 17 let
15.00 - veteranski turnir povabljenih ekip
19.00 - ekshibicijska tekma ženskih ekip
20.30 - svečana podelitev priznanj ob 30-letnici organiziranega igranja malega nogometa v Vitomarcih in 10. jubilejnem Sandijevem memorialu
21.00 - podelitev nagrad najboljšim ekipam in posameznikom na turnirju
Zabava z ansamblom Bič boys in gostom večera Damjanom Murkom. Bogat srečelov!
Za potrebe prireditve so organizatorji priskrbeli tudi veliki prireditveni šotor, tako da bo turnir ob vsakem vremenu!
Dosedanji zmagovalci turnirja:
2001	- KMN Mizarstvo Širovnik
2002	- KMN Branik Talci mesarija Fekonja
2003	- KMN Zlatarstvo Grabušnik Maribor
2004	- KMN Vitomarci Petlja
2005	- KMN Tomaž RTV Kupčič
2006	- KMN Vitomarci Petlja
2007	- KMN Bubi bar
2008	- KMN Torpedo Lenart
2009	- KMN Avtoservis Strašek
UR
Kickboks
Reprezentanca na svetovnem pokalu v Italiji
Na podlagi kriterijev za Izbiro reprezentance je selektor reprezentance Slovenije Bojan Korošec na širši seznam reprezentance, ki bo nastopala na svetovnem pokalu WAKO organizacije od 4. do 6. junija v Riminiju v Italiji, vpoklical 65 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 klubov v kadetski, mladinski in članski kategoriji. Iz Kluba borilnih veščin Ptuj potujejo na tekmovanje Sabina Kolednik, Matic Bedenik Raušl, Luka Vindiš in Tilen Abraham.
Tokrat potuje reprezentanca prvič pod vodstvom novega predsednika KZS Vladimirja Sitarja: »Tekma za svetovni pokal v Italiji velja za najmočnejšo v Evropi, saj vsako leto nastopa okrog 2000 tekmovalcev, letos pa pričakujejo več kot 2500 tekmovalcev. Na tekmovanje potujemo z ekipo, ki nima vseh najboljših posameznikov, saj je čas zaključnih izpitov v šolah. Glede na konkurenco in glede na to, da ne potuje kar nekaj naših odličnih tekmovalcev, kandidatov za medalje, se pričakuje okrog 7 medalj, kar bi bil lep uspeh in velika vzpodbuda za nadaljnje delo in treninge.
Od Ptujčanov največ pričakujemo od Sabine Kolednik, ki je najbolj izkušena in že dolgoletna članica reprezentance. Ostali naši tekmovalci iz Ptuja pa naj prikažejo čim boljše borbe in potem rezultat ne bo izostal. Žal zaradi obveznosti v šoli na prvenstvo ne potujejo Izidor in Filip Janžekovič, Anej Štrafela, Aleksander Kolednik, Tadej Valenko in Adriana Korez.«
Franc Slodnjak
31. kros Vrtca Ptuj in 3. medobčinski kros
Na igrišču enote Tulipan na Ptuju je 26. maja potekal že 31. kros Vrtca Ptuj in 3. medobčinski kros otrok. Na prvem je tekmovalo 90 otrok iz devetih enot Vrtca Ptuj. Na drugem pa 80 otrok iz vrtcev Juršinci, Markovci, Destrnik-Trnovska vas, Kidričevo, Ormož, Maj-šperk in Videm ter 20 iz Vrtca Ptuj. Letošnji kros so povezali s podelitvijo nagrad 22 otrokom iz enot Vrtca Ptuj za njihove slikarske izdelke na temo Poli&promet. Podjetje Perutnina se je z blagovno znamko Poli vključilo v projekt družbene odgovornosti z vedno aktualno in perečo problematiko. Otroke sta na letošnjem krosu ob Juhiju spodbujala tudi dva slona. Malčkom se je na krosu pridružilo tudi 23 delavk Vrtca Ptuj, ki so v okviru krosa opravile svoj krog tekmovanja.
V ekipi konkurenci je v kategoriji dečkov zmagala ekipa Vrtca Ptuj 1, v kategoriji deklic pa Vrtec Ptuj 2. Vseekipno je slavila ekipa enote Narcisa. Med dečki je zmagal Matej Poš Vinko (Mačice), med dekli-
Kickboks
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji kros Vrtca Ptuj je bil že 31. po vrsti.
cami Taja Lončarič (Tulipan). Pri dečkih je ekipno prvo mesto pripadlo enoti Mačice, pri deklicah enoti Trobentica. Na medobčinskem krosu je med
dečki slavila ekipa Vrtca Ptuj 1, med deklicami ekipa Vrtca Ptuj 2. Vseekipno je prvo mesto pripadlo ekipi Vrtca Ptuj 2. Na medobčinskem krosu je med
dečki zmagal Marko Poš Vinko iz ekipe Vrtec Ptuj 1, med deklicami pa Taja Lončarič iz ekipe Vrtec Ptuj 2.
MG
Priprave reprezentance Slovenije na Rogli
Reprezentanco Slovenije letos čakajo pomembni nastopi, in sicer na EP za člane v semi, light in full contactu, K1 in low kicku ter svetovno mladinsko prvenstvo.
V sredini maja je potekal na Rogli Barada camp, ki so se ga udeležili tudi kandidati za reprezentanco Slovenije. Kikboks zveza Slovenije je tako opravila letošnje prve skupne priprave. Priprave so na Rogli potekale pod vodstvom vrhunskih strokovnjakov: Willy van de Mortel (Nizozemska), Drew ONeal (Anglija), Zelg Galešič, Edi Viškovič (Hrvatska) in Tomaž Barada. Prisoten pa je tudi bil Dejan Zavec, ki je kljub opravljeni operaciji na kolenu pomagal pri vodenju treningov. Na Ro-gli sta bila prisotna tudi predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar ter selektor Bojan Korošec.
Kikboks zveza Slovenije je na Rogli pripravila tudi tiskovno konferenco, na kateri je bil tudi slavnosten podpis sponzorske pogodbe, ki sta
jo podpisala v imenu zveze predsednik Vladimir Sitar in predstavnik podjetja TOP TEN V Sloveniji Tomaž Barada. Gre za opremljanje reprezentanc Slovenije z opremo za obdobje štirih let.
Treningov so se udeležili skoraj vsi povabljeni. S pristopom in opravljenimi treningi je selektorska komisija zadovoljna in ugotavlja, da so prve priprave v polni meri uspele. Ravno tako je mnenje udeležencev zelo pozitivno in so z dobrimi občutki odšli na treninge v svoje matične klube.
Na pripravah so bili tudi štirje Ptujčani, ki so letos kandidati za nastop za reprezentanco Slovenije: Sabina in Aleksander Kolednik, Matic Bedenik Raušl, Adriana Korez ter Tadej Valenko in Timi Sitar. Žal se zaradi šolskih obveznosti priprav ni udeležilo kar nekaj kandidatov iz vse Slovenije, med njimi tudi Filip in Izidor Janžekovič, Luka Vindiš in Tilen Abraham iz Ptuja.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Podpis pogodbe na tiskovni konferenci na Rogli (Bojan Korošec, Tomaž Barada, Vladimir Sitar)
Kolesarstvo • KK PP
Mitja Serdinšek v Kranju blizu zmage
V nedeljo so na dirki Po ulicah Kranja nastopili kolesarji mlajših kategorij ptujskega kluba. Najuspešnejši je bil Mitja Serdinšek v kategoriji dečkov A, ki je zaostal zgolj za Jonom Božičem (Adria) in osvojil drugo mesto. Na 16 kilometrov dolgi progi so prvi trije kolesarji cilj prečkali skupaj, Manuel Benedik je s sedmimi sekundami zaostanka osvojil osmo mesto. Med dečki B je bil na isti progi najboljši perutninar Aleš Korpar na šestem mestu. Luka Sagadin je bil med še leto
mlajšimi dečki C (6,4 km) peti. Mladinci so bili bolj oddaljeni od zmagovalnega odra. Še največ možnosti za uvrstitev med prve tri sta imela starejša mladinca (44,8 km) Jan Kresnik (14. mesto) in Blaž Zelenko (16. mesto). V cilj sta prikole-sarila v času tretjeuvrščenega, a sta v sprintu po znamenitem Jelenovem klancu ujela le rep glavnine. Domačini so v tej kategoriji osvojili edino in celo trojno zmago (Bešter, Polanc, Bogataj).
UG
Rokoborba • DP v Lenartu Ljutomerčanom štirje najvišji naslovi
Na državnem prvenstvu v rokoborbi za kadete in člane v Lenartu so ljutomerski tekmovalci osvojili štiri najvišje naslove. Med kadeti sta državna prvaka postala Luka Štampar (-63 kg) in Ladislav Horvat (-100 kg), med člani pa Tibor Tenko (-60 kg) in Uroš Hlebec (-74 kg)
Pri kadetih so se na 2. mesto uvrstili Smiljan Kovač (-42 kg), Tomaž Kodela (-54 kg), Miha Štampar (-58 kg) in Uroš Hlebec (-69 kg), pri članih je naslov podpr-vaka osvojil Milan Plemenič (-96 kg), tretji pa je bil Niko Horvat (-96 kg).
NŠ
Planinski kotiček
Pohod Jezersko - Logarska dolina
Planinsko društvo Naveza organizira v soboto, 12. 6., pohod Jezer-sko-Logarska dolina.
Urnik pohoda: pohodniki se zberemo pred trgovino Žerak v Vidmu ob 5. uri, od koder se bomo odpeljali z avtobusom v smeri Jesenic.
Smer pohoda: pot bomo pričeli na Jezerskem pri Planšarskem jezeru ter nadaljevali proti Češki koči, Koči na Ledinah preko Jezerskega in Savinjskega sedla mimo doma na Okrešlju. Spustili se bomo proti Logarski dolini. Skupne hoje od starta do cilja je približno 7 do 8 ur.
Oprema: planinski čevlji, čelada, pohodne palice in osebna oprema primerna vremenu. Hrana in pijača iz nahrbtnika, možnost tudi v planinskih kočah.
Prevoz: 28 evrov. Vodili bodo vodniki PZ Naveza. Prijave sprejema tajnica PD Naveza Majda Forstnerič (041 604 490) in Danilo na sedežu društva (041 588 261). Želimo vam obilo prijetnih užitkov prekrasne narave v visokogorju!
Zamušani, Podgorci • Šesti pütarski praznik
Šampion Viktorin in šest prvakov
Letošnje ocenjevanje vin, ki ga je šestič zapored organiziralo društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar (DVVŠP), je bilo še posebej uspešno, saj je 60 članov društva zbralo kar 112 vzorcev; minuli petek pa so razglasili in nagradili šest prvakov sort, šampiona in pa pridelovalca najvišje ocenjenega vina tokratnega ocenjevanja.
Prispelih 12 vzorcev vin je ocenila strokovna komisija v sestavi Lidija Ruška, Cvetka Sakelšek, Slavko Žalar, Matija Kociper, Miran Reberc, Marjan Sok in predsednik Franc Bezjak, ki je bil hkrati tudi predsednik organizacijskega odbora. Med vzorci so bile zastopane skoraj vse sorte, ki so v sortnem izboru okoliša Štajerska Slovenija; največ je bilo po pričakovanjih zvrsti (27 vzorcev), po številu pa so izstopali še laški rizling
(17 vzorcev), sovinjon (16), renski rizling (13) in rumeni muškat (13).
„Razveseljivo je, da je ponovno dobro zastopan laški rizling, ki ga je v naših vinogradih največ, kar okoli 30% in ki daje odlična vina, posebej še posebne kakovosti. Omenjena vina posebne kakovosti so bila dobro zastopana tudi na letošnjem ocenjevanju; skupaj jih je bilo deset. Od mirnih vin so bili vsi vzorci letnik 2009, razen treh, ki so
bili letnik 2008 in penine letnik 2007," je najprej povedal predsednik komisije Franc Bezjak. Komisija je ocenjevala vina v skladu z zakonskimi predpisi in sprejetim pravilnikom o ocenjevanju vina DVVŠP, delo pa je bilo glede na število vzorcev in visoko kvaliteto zelo težko. Glede na dosežene rezultate in ocene, je bilo na koncu osem vzorcev odklonjenih, tri so bila bronasta odličja, 26 srebrnih in kar 69 zlatih odličij ter šest
Rumeni muškat kot sorta je sicer sorazmerno redka oz. slabo zastopana v vinogradih našega območja; kot je povedal predsednik DVSH Edi Hojnik, ga je najti med trtami v približno 6 do 7 odstotkih. To je tudi razlog, da je bilo na letošnjem turnirju rumenega muškata skupno prinesenih le 15 vzorcev vina te sorte, kar je po mnenju Hojnika zelo dobra udeležba, saj so jih pričakovali celo manj. Rumeni muškat sicer velja za najstarejšo sorto vinske trte, ki naj bi izvirala iz Perzije. V Sloveniji rumeni muškat uspeva v treh vinorodnih deželah; odlični so rumeni muškati v Halozah, Slovenskih goricah in mariborskem vinorodnem okolišu. „Rumeni muškat velja za zelo aromatič-no sorto, aroma pa se skriva
v jagodni kožici. Zato je zelo pomembno, da se pridela res zdravo grozdje, ki primerno tehnološko dozori brez botritisa. S poškodovano jagodno kožico oz. botritisom ni možno pričakovati dobrega rumenega muškata," je o zahtevnosti te sorte vin še povedal Hojnik.
V soboto zvečer, na finalni prireditvi v grajski kapelici, ki so jo s petjem popestrili Mladi veseljaki in Ludvik Maučič z recitali pesmi znanih slovenskih pesnikov, so organizatorji tako podelili tri najvišja priznanja za rumene muškate, t. i. kristalne kelihe - letos sicer v obliki steklenih bučk. Naziv prvaka rumenega muškata v kategoriji suhih vin je prejel Zdenko Šilak, prvak v kategoriji rumenega muškata - posluho vino je postal Zvonko Arnečič,.v
Borl • Osmi vinski turnir Mi in vino
Turnir rumenega muškata s tremi prvaki
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) je tudi letos organiziralo tradicionalni vinski turnir z naslovom Mi in vino, letos namenjen izboru najboljših rumenih muškatov. Drugič zapovrstjo pa je v okviru turnirja potekalo tudi tekmovanje za najboljšo (haloško) zvrst vina - s pogojem, da je vino pridelano v haloških vinogradih.
Foto: SM
Prejemniki nazivov prvakov sort in šampion letošnjega ocenjevanja.
velikih zlatih odličij.
„Glede na izid ocenjevanja in glede na pravilnik ocenjevanja vina smo podelili sledeče nazive: najvišje ocenjeno vino na letošnjem ocenjevanju je bilo ledeno vino laški rizling ki je dobil oceno 19,60 točke od 20 možnih, last vinogradnika Cvetko Dušana iz Mihovc. Najvišje ocenjeno vino letnika 2009 pa je laški
rizling - jagodni izbor z oceno 19,48, ki so ga pridelali v vinogradništvu Viktorin iz Za-mušanov. To vino je tudi šam-pion letošnjega ocenjevanja," je še povedal Bezjak.
Nazive prvakov posameznih sort pa so prejeli: Cvetko Tadej iz Mihovc za zvrst PT (z oceno 18,38),
vinogradništvo Viktorin si je ob naslovu šampiona pri-
pelo še dva naziva prvakov in sicer za laški rizling jagodni izbor (19,48) in za sovinjon 2009 (18,42), Trsad, trsnica Majcen je prejela naziv za šardone 2009 (18,32), vinogradništvo Reberc za renski rizling jagodni izbor 2009 (19,12), Golob Branko pa za rumeni muškat 2009 (18,52).
Kot je bilo na svečani podelitvi priznanj v petek zvečer v dvorani gasilskega doma v Zamušanih še slišati, si je posebno pohvalo in pozornost prislužila še zvrst vina Štajerski putar, zbrana od kar 60 vinogradnikov. „To vino je prejelo oceno 18.08, kar dokazuje, da so vinogradniki pridelali odlična vina, za kar jim iskreno čestitam in se jim obenem zahvaljujem za več kot 400 litrov zbranega vina. Sicer pa je tudi skupna povprečna ocena pozitivno ocenjenih vin letos znašala 18.12 točke, kar še enkrat dokazuje, da so vinogradniki v letu 2009 kljub vremenskim težavam pridelali in done-govali zelo dobra vina," je še posebej poudaril Bezjak in ob tem dodal, da so se letošnje zvrsti odlikovale po svežini, polnosti in uglajenosti okusa, še boljše pa so bile aromatič-ne sorte, z izrazito izraženo sortno aromo in cvetlico, pri čemer so posebej so izstopali muškat otonel in traminci. Pohval strokovne komisije pa so bile deležne tudi penine in predikatna vina.
SM
kategoriji posladkih rumenih muškatov pa je slavil Ivan Golob.
Precej več vzorcev se je ocenjevalo v kategoriji zvrst; med 21 vinogradniki, ki so dali svojo vino na ocenjevanje, pa sta tokrat najbolje ocenjeno vino pridelala Franc in Bojana Visenjak.
Vinski turnir bo naslednje leto namenjen renskemu rizlingu, ponovno pa bodo ocenjevali tudi zvrst. „Zvrsti nameravamo v prihodnje dati še več poudarka, saj je gotovo pametno investirati tudi v reklamiranje zvrsti, saj gre za naše tipično vino, ki je značilno za to območje in nas najbolj povezuje," je še povedal Edvard Hojnik.
SM
Cirkulane • Odprtje igrišča z umetno travo
Za učence, rekreativce
in športnike
V Cirkulanah so v nedeljo opoldne slovesno predali namenu novo urejeno igrišče z umetno travo. Igrišče je, kot je povedal župan Janez Jurgec, namenjeno vsem ljubiteljem športa; od osnovnošolcev do občasnih rekreativcev in članov domačega športnega društva.
Zmagovalci turnirja Mi in vino (od leve) v kategoriji rumenih muškatov: Ivan Golob, Zdenko Šilak in Zvonko Arnečič, skrajno desno pa sta zmagovalca v kategoriji zvrsti: Bojana in Franc Visenjak.
Naložba v ograjeno igrišče z umetno travo z reflektorsko osvetlitvijo, ki bo poslej omogočala vadbo in treninge ob vsakem vremenu, je zahtevala 100.000 evrov; polovico zneska je v igrišče investirala občina, pol pa sta prispevala Športna zveza Slovenije in šolsko ministrstvo. Kot je bilo slišati ob odprtju, so na to pridobitev športniki v Cirkulanah čakali že dolgo, poskušali so že v bivši skupni občini Gorišnica, a neuspešno, nato je občina Cir-kulane leta 2008 zaprosila za sofinanciranje pri Nogometni zvezi Slovenije in leto pozneje prejela pozitiven odgovor. Da je igrišče danes tako urejeno, kot je, pa so s svojim delom precej pripomogli tudi športniki. Seveda so nove pridobitve najbolj veseli prav slednji, zato je bilo na krajši slovesnosti ob odprtju, ki so jo s svojim nastopom popestrili učenci prve triade, pevka Sani in harmonikar Aljaž Belšak, zbrane pa je pozdravil tudi predstavnik nZs Stanko Glažar, slišati tudi pomenljivo misel: »Razvoj občine niso samo nove ceste in kanalizacija, treba je vlagati
tudi v ljudi, drugače se bodo ti le še odpeljali po novih cestah drugam ...«
Novo odprto igrišče z umetno travo so v prvih nedeljskih kapljicah dežja prve preizkusile članice cirkulanskega ženskega nogometnega kluba, ki je zelo mlad, a že žanje prve velike uspehe. Sicer pa naj bi to igrišče pomenilo začetek širšega urejanja večjega športnega centra v občini, kjer se načrtujejo v prihodnje zgraditi tudi slačilnice in druga potreb-
na infrastruktura.
Sam odprtje pridobitve spada v niz športnih (in drugih) prireditev ob letošnjem tretjem praznovanju cirkulanskega občinskega praznika, v okviru katerega je bilo izvedeno tudi strelsko tekmovanje za prvaka občine, tekmovanje v malem nogometu med vaškimi odbori, odbojka na mivki, osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj in plaket pa bo danes, v petek, ob 18. uri.
SM
■■■ ■ ■ : fe _
Foto: SM
Kako dobro se da igrati nogomet na novem igrišču z umetno travo v Cirkulanah, so najprej pokazale in dokazale članice uspešne domače ženske nogometne ekipe.
Foto: SM
Cirkulane m Tamburaši ponovno na Bavarskem
Križemkražem po mestecu Regen
Festival z zanimivim naslovom Drumherum (morda bi ga poslovenili v: Križemkražem ali Okoli in okoli) v mestecu Regen na južnem Bavarskem poteka že od leta 1998, in sicer vsaki dve leti na binkoštni vikend, ki ga v Nemčiji slovesno praznujejo in si z njim podaljšajo vikend. Cirkulanski tamburaši smo ga obiskali že pred štirimi leti in od tam prišli s samimi lepimi vtisi.
Tudi letos smo se z veseljem odzvali vabilu in se na petkovo jutro, 21. maja, odpeljali proti Bavarski. Po besedah organizatorjev je letos festival presegel samega sebe - sodelovalo je 350 skupin , ki jih je poslušalo preko 50.000 obiskovalcev.
Ko smo prispeli v Regen, smo se zelo razveselili pogleda na slovensko zastavo, ki je v vrsti med drugimi plapolala nad glavnim trgom v središču mesteca in s tem oznanjala, da smo na festivalu tudi Slovenci. »Griess eich God ihr Musikanten!« se je glasil veseli pozdrav v pristni bavarščini in je bil namenjen muzikantom iz vseh vetrov, ki smo tam predstavljali našo domačo ljudsko glasbo. Mi smo haloško tam-buranje in petje publiki predstavili v petek na dveh krajših koncertih v
nakupovalnem centru v Regnu in na enem daljšem v soboto, ki je potekal na odru Deželnega gospodarskega muzeja. Slednji je potekal tako, da smo se na odru izmenjavali s skupino Immergut aufgelegt, ki je igrala tirolsko glasbo. Publika nas je zelo toplo sprejela; polna dvorana poslušalcev je ploskala po naših ritmih in pripe-vala po naših melodijah.
Ko smo poslušali muziciranje skupin iz raznih delov Evrope, ki so svojo muziko izvajali po vseh vogalih in odrih Regna, smo z zanimanjem ugotavljali, kako se pokrajina določenih narodov odslikava v zvočni podobi njihovih (in naših) pesmi in skladb. Nemške in avstrijske gore so odzvanjale v zvončkih, oprekljih in kitarah, predirno in melanholično petje
Cirkulanski tamburaši na odru Deželnega gospodarskega muzeja v nemškem Regnu
ruskih pevk je odmevalo preko trga tako, kot je nekdaj najbrž preko step. In naše tamburice in (bolj ali manj) grleno petje v naših poskočnih pesmih so najbrž nosile nekaj haloškega sonca s seboj. Toliko raznolikosti in toliko zvočnega bogastva.
V brošurici s programom festivala so organizatorji zapisali, da ni naključje, da je ta festival umeščen ravno v binkoštni vikend. Po pripovedi apostolov so se na binkošti ljudje kljub različnim jezikom, ki so jih prvotno govorili, naučili razumeti drug drugega. Če to prenesemo na festival Drumherum - kljub različnim jezikom, ki jih govorimo, in različnim zvokom, ki jih izvajamo v svoji glasbi, je ljubezen do glasbe tisti »skupni jezik«, ki ga vsi poznamo in nas združuje.
Nada Polajžer
Daniel Zorko m Štajerec v Španiji (1.)
Proti Kataloniji
Španija ponuja človeku tisto vsebino in raznolikost v razmerju med ljudmi in naravo, ki jo išče vsak popotnik. Stereotipni temperamentni značaj slehernika je do potankosti kompatibilen s pestrostjo pojavov, ki nam jih kaže narava Iberskega polotoka. Če v vse to vpletemo še zgodovinska dejstva, pomeni to le še vprašanje časa, kdaj bomo vzeli culo pod roko in se odpravili tja. Tako sva storila tudi Kristijan in jaz.
Odločila sva se za 16-dnevno turo od Barcelone pa vse do skrajnega juga in nazaj do Madrida. Že pristanek v Gi-roni je obetal pestre dneve, saj je bilo na letalu kup glasnih Hrvatov, ki se vsi niso mogli zdrenjati na avtobus, ki
je vozil proti Barceloni, midva pa sva lepo udobno dobila prostor pred njimi in jim veselo kazala jezike. Hostel sva rezervirala malce izven samega centra, a z neposredno bližino podzemne železnice. Bilo je že proti večeru,
Ulični umetniki v Barceloni
Železniška postaja Franca - strateško pomembna v 19. stoletju
ko sva se namestila v nekajposteljno sobico in si seveda zaželela okrepčila v bližnji gostilnici, kjer sva do potankosti skovala načrte za prihodnje dni. Ko sva se vrnila v najino domovanje, sva že na ulici slišala nek kraval. Glej ga, zlomka, na sprejemnici je viselo tistih 10 Hrvatov, ki sva jih razorožila že na letališču, in s sočnimi vzdevki obkladalo ležernega receptorja. Zgleda, da so se malce usekali pri rezervaciji in ni bilo dovolj prostora za vse, tako da so se morali premestiti - sploh, ko so spet videli naju s širokim nasmeškom. Še ena zmaga za naju.
Barcelona je mesto, po katerem lahko aktivno križariš teden dni, pa ne boš videl vsega. Obdano je z nekaj griči, ki ima vsak svojo znamenitost in svojo zgodbo, arhitekturne mojstrovine govorijo same zase, velik vtis pa naredijo predvsem ljudje. Nihče noče govoriti ne angleško in ne špansko, temveč le katalonsko. Katalonci imajo že svojo ustavo, določeno mero samostojnosti, svoj jezik, svojo kulturo in so nekakšna 'država v državi', nekaj podobnega, kot je bila Slovenija federativni del bivše Jugoslavije. Odpravila sva se na znamenito ulico 'La Rambla', ki je centralni del vsega dnevnega in nočnega dogajanja in poteka od Katalonskega trga pa skoraj vse do obale. Tam preži nešteto 'umetnikov' na sprehajalce, da jim s svojimi vragolijami iz-mamijo kakšen evro. Tu so bili različni kvazinogometaši; umetniki, ki so se pobarvali v bron in predstavljali različne kipe; Balkanci, ki so z igro, kjer si ugotavljal, pod katerim kozarčkom je kroglica, molzli laične Katalonce. No, ko je mimo pripujsal kak miličnik, so hitro pospravili svojo kramo in se čez kako uro pojavili drugje. Zmagovalec dneva pa je bil možakar, ki sicer na prvi pogled ni bil nič posebnega. Od zadaj je izgledalo, da nosi modre kopalke, ko pa se je obrnil, pa je bil čisto gol, z narisanimi kopalkami. In ne samo to. Na svoj 'vemokaj' si je obesil neko utež in s tistim 'zvonom' ves dan bingljal na ulici. Predstava, da je kaj.
Ker naju tipičen turizem ni zanimal, sva se odpravila v pomorski muzej. Krasna zadeva: nekaj starodavnih jadrnic v naravni velikosti, en kup modelčkov, navigacijska oprema ter izjemna zbirka starinskih zemljevidov. Seveda sva takoj pokukala na naše območje in kaj sva zagledala tam?! Ti vrli Španci so na zemljevid iz 17 stol. vrisa-
Pri nas pa 'tamice' vozimo na odpad.
li neke rdeče kocke ter podobne kozla-rije in to prav tam, kjer dotični narod nima kaj iskat. So si malce prikrojili zgodovino, ti Španci ... Zares zanimivi zemljevidi še iz Kolumbovih časov, ki so skoraj do potankosti oblikovno in vsebinsko zadeli celine in države.
Malce sva se pomirila, ko sva zvečer gledala nogomet v ličnem lokalu. Zanimivo je bilo to, da sva z vsako rundo - piva seveda - dobila tudi vedno več hrane, ne da bi jo naročila. In to
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
zastonj. Od začetnih štirih smokijev, ki so bili itak obsojeni na smrt, sva po nekaj pirih prišla na velik lonec golaža, prijazna točajka pa se je samo veselo muzala. Cene vsega so približno na ravni naših, zato nekega finančnega šoka ni bilo. Razen ko sem si enkrat naročil kavo in mi je točaj zaračunal astronomsko postrežnino. Naj si jo vtakne nekam .
Nadaljevanje prihodnjič
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
»Afriška vas v Termah Ptul« barvita doživetja Afrike ob koncih todna In ob tokmoh slovenske Ubrano vrste
Ogledi vseh tekem SP, ustvarjalne delavnice za vse generacije, glasbeno plesni dogodki, potopisi, nogometne animacije... Od 10.6. - 11.7. v Termalnem Parku in Grand Hotelu Primus
Prava baba v Termah Ptuj
Amfiteoter Termalnega Parka Sobota, 12.6. in petek, 18.6. ob 21. uri Nakup vstopnic Mestnem gledališču Ptuj in recepciji Grand Hotela Primus
Celodnevna vstopnica za odrasle
za kopanlo, savna fltnes In malico	Termalni ari«
Od ponedeljka do četrtka do 24.6., v Termalnem Parku tudi v zunanjih bazenih: 13 € Za upokojence 50 % popust!
Sezonska vstopnica za kopanle v Termalnem Parku ; ^ :c V
Otroške in dijaške vstopnice v predprodaji že od 99 €! Več inf. na www.terme-ptuj.si Termalni - li.
Niste zadovollnl s svojo postavo?
/1 v
Termalni Parfe
■fe-*«PttÇ
s ! v
Termalni Parti
Urning
I
VMtfttç o"
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@termeftuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
A
Grand Hotel primus ~ **** £
Foto: NP
Kuharski nasveti
Kremne juhe
Koruzna kremna juha
Za 4 osebe potrebujemo: 100 g surovega masla ali margarine, 50 g koruznega zdroba, 750 ml čiste kurje juhe iz koncentrata, 250 g šampinjonov, 340 g koruznih zrn, 2 šopka drobnjaka, ščepec soli, ščepec sveže zmletega popra, 125 ml sladke smetane, 2 rumenjaka, 1 strok česna.
Polovico surovega masla ali margarine razpustimo v velikem loncu. Med nenehnim mešanjem v tankem curku dodamo zdrob in ga med nenehnim mešanjem malo popražimo. Zalijemo z vročo juho, lonec pokrijemo in juho na šibki vročini kuhamo približno 15 minut. Medtem šampi-njone očistimo, po potrebi na hitro operemo in nalistamo. Koruzna zrna iz pločevinke oplaknemo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Drobnjak oplaknemo pod mrzlo vodo, dobro otresemo in nastrižemo na 2 cm dolge koščke. V kozi-ci segrejemo drugo polovico surovega masla ali margarine, dodamo šampinjone, koruzna zrna in drobnjak in pražimo 5 minut. Odstavimo in imamo na toplem. Posolimo in popo-pramo. Smetano razžvrkljamo z rumenjakoma ter olupljenim in strtim česnom. Med moč-
nim mešanjem vlijemo mešanico v juho. Še enkrat segre-jemo, vendar juha nikakor ne sme več zavreti. Razdelimo jo na krožnike, naložimo na vrh opraženo zelenjavo in takoj ponudimo s francoskim kruhom.
Kremna juha iz bučk
Sestavine: 2 žlici olivnega olja, 1 žlica masla, 1 sesekljana čebula, 900 g bučk, 1 žlička origana, 600 ml zelenjavne ju-šne osnove, 115 g na kocke narezanega sira, 300 ml smetane, sol, poper.
Narežemo čebulo in bučke. V kozici segrejemo olje in maslo, da se spenita. Dodamo čebulo in na nizki temperaturi pet minut dušimo, da se zmehča, vendar ne porumeni. Večkrat premešamo. Dodamo bučke, origano, posolimo in popopramo. Na srednji temperaturi dušimo 10 minut, večkrat premešamo. Prilijemo jušno osnovo in med mešanjem zavremo. Temperaturo znižamo, posodo na pol pokrijemo in kuhamo 30 minut. Dodamo na kocke narezan sir in mešamo, dokler se ne stali. Juho pretlačimo ali zmeljemo. Nato dodamo smetano in med mešanjem segrevamo na nizki temperaturi, da se juha segreje, vendar ne zavre.
Tačke in repki
Neprijetne vonjave pri psih
Počasi prihajamo v najtoplejši del leta, ki nam najverjetneje vzbuja prijetne občutke s toplimi sončnimi dnevi in vročino. Kar nekaj bralcev je napisalo vprašanja glede neprijetnih vonjav, ki se predvsem v vročih dneh širijo iz njihovih živali, vendar ne izvirajo iz črevesja živali s plinjenjem, kot smo obdelali v enem od prejšnjih veterinarskih nasvetov. Zato bom v današnjem prispevku predstavil najpogostejše vzroke za neprijetne vonjave, ki jih lahko zaznamo oziroma se lahko širijo iz naših ljubljenčkov.
Zdrav in negovan kuža nima prav nobenega vonja. Pri dolgodlakih pasmah z gosto dla-

Kremna juha iz bučk
Brokolijeva kremna juha
Sestavine: 1/2 kg brokolija, 1 srednje velik krompir, pol čebule, strok česna, žlička moke, žlica olivnega olja, sol, poper.
Brokoliju odrežemo steblo in liste in jih narezane skuhamo skupaj z olupljenim in narezanim krompirjem. Primešamo svetlo prežganje, ki smo ga pripravili iz olja, moke in čebule. Vse skupaj zmeljemo z me-šalnikom. Zalijemo do primerne gostote, solimo, pridamo brokolijeve cvetke in sesekljan česen ter kuhamo še 10 minut, da se skuhajo tudi cvetki. Po-pramo in postrežemo!
Špinačna kremna juha z limonino lupino
Sestavine: 450 g špinače, 1 srednje velika čebula, 1 srednje velik krompir, lupina 1/2 limone, 6 dl mleka, 50 g masla,
3 žlice sladke smetane, 4,5 dl zelenjavne osnove, sol, muška-tni orešček, 2 stroka česna.
Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. V posodi razpustimo maslo, na njem počasi pražimo čebulo in česen 5 minut. Krompir narežemo na kocke in dodamo praženi čebuli. Med mešanjem pražimo 1 minuto, nato pa prilijemo vročo zelenjavno osnovo. Zavremo in kuhamo 10 minut. Mleko zavremo, dodamo pol špinače, na vse skupaj pa drobno nari-bamo limonino lupino. Pokrito kuhamo 15 minut. Vsebino posode prelijemo v električni me-šalnik. Dodamo preostalo špi-načo in sesekljamo, da dobimo gladko zmes. Juho pristavimo, začinimo s soljo, sveže mletim poprom in naribanim muška-tnim oreščkom. Sladko smetano prilijemo po okusu, juho pa segrejemo pod vrelišče. Vročo juho nalijemo v segrete jušne skodelice in ponudimo, lahko s priljubljeno jušno zakuho.
Zbrala: AŠV
ko lahko pri živalih, ki so vlažne ali mokre, zaznamo nekaj drugačen vonj, ki pa izgine, ko se posušijo. Skratka, kužek, ki je negovan in občasno skopan, ne sme oddajati neprijetnih vonjav, kajti če jih, pomeni, da nekaj ni v redu z njegovim zdravstvenim stanjem. Neprijeten smrad se lahko širi kuž-ku iz ust, če ima precej zobnih oblog in kamna, kariesa in gnilih zob. V tem primeru pride do paradontalne bolezni z močnim vnetjem dlesni in zadahom, ki ga lahko zaznamo kar daleč od psa, smrad se širi v izdihanem zraku. Naslednji mogoč vzrok neprijetnim vonjavam so lahko težave z ušesi, z vnetjem in izcedkom iz ušes. Napisati moramo, da lahko psi s kroničnimi in gnojnimi vne-
... '. .
Foto: Črtomir Goznik
tji sluhovodov prav zaudar-jajo, saj jim gnoj neprestano teče iz ušes. V poletni vročini je smrad intenzivnejši in tudi možnost pojava črvov po koži in v sluhovodih zaradi obilice muh, ki obletavajo takega psa je velika. Psi, ki so tolerantni na bolečino, nam pogosto ne pokažejo vnetja s tresenjem glave ali praskanjem po ušesih, opazimo ali zavohamo le izcedek iz ušes. Nadalje so pogost vzrok neprijetnim vonjavam težave s kožo. Pod dlako se lahko razvijejo ekcemi, ki se v poletni vročini zelo hitro spreminjajo v gnojna kožna vnetja, ki so vsekakor vzrok za smrad. Tudi rane, pa čeprav male, na primer ugriz, ki samo rahlo poškoduje kožo, se poleti lahko spremenijo v gnojni absces po nekaj dneh po ugrizu. Na psu se ne vidi prav nič, le smrad se širi, ko pa se absces odpre, pa opazimo gnoj po dlaki. Če ima naš pes po koži glivice vrste mallasezia, lahko neprestano oddaja neprijeten sladkast vonj. Psi z dosti gubami po glavi in telesu lahko zaradi slabe, nepravilne in neredne higiene kožnih gub tudi smrdijo. Izcedek iz paranalnih vrečk pri zadnjični odprtini je prav tako zelo pogost vzrok nenadnemu širjenju neprijetnih vonjav iz našega psa. Če so le-te preveč
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
polne, se občasno spontano izpraznijo in povzročijo oster, zelo neprijeten vonj. Starejše živali, ki imajo težave z inkon-tinenco, lahko ob nevestnem lastniku, ki jih ne skopa, tudi zaudarjajo po urinu. Tudi določene presnovne motnje ali internistične težave, kot je nepravilno delovanje ledvic, jeter, lahko privedejo do neprijetnega vonja celega psa. Živali, ki so v uremiji, zaradi odpovedovanja ledvic, lahko imajo izrazit neprijeten vonj po acetonu. Tudi težave z rodili, kot je npr. gnojno vnetje maternice pri psičkah, z izcedkom, lahko privede do neprijetnega smradu.
Vse zgoraj omenjeno pomeni, da v primeru, da zaznamo pri našem kužku neprijeten vonj in ne vemo zakaj, vsekakor obiščemo veterinarja, da le-ta najde vzrok in ga odpravi. Kot sem že na začetku napisal, zdrav in negovan kuža ne oddaja prav nobenih neprijetnih vonjav. O pravilni negi psa, higieni zob in ustne votline, pogostnosti kopanja, izbiri šamponov, preventivni zdravstvenih pregledih, pa v naslednjem veterinarskem nasvetu. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
»Naj rejec drobnice 2010«
Društvo rejcev drobnice Haloze v sodelovanju z Kmetijsko-gozdar-skim zavodom Ptuj vabi vse rejce drobnice na območju Spodnjega Podravja, da se prijavijo na ocenitev in izbor naj rejca drobnice 2010, ki ga podeljuje DRD Haloze na dnevu rejcev Ovčje-kozji bal 2010, ki bo 3. julija na gradu Borl,
Dolane 1, 2282 Cirkulane.
Ocenjevalna komisija bo kandidirano »rejsko gospodarstvo« opredelila v dve kategoriji (A-rejec ljubitelj drobnice, ki redi do 15 glav drobnice, in B-rejec drobnice, ki redi nad 15 glav drobnice) in bo na dan ogleda ocenila stanje z oceno 1-5 naslednje kazalnike kakovosti:
PS1 - tehnologija reje (pogin, zdravljenja - hlevska knjiga, zunanji izgled - koža, parklji ...);
PS2 - bivalne razmere živali (hlev, staja, površina glede na GVŽ, zračnost, nastilj/gnojišče, sveža voda ...);
PS3 - pašniki, seniki (površina glede na GVŽ, parceliranje, obora, sveža voda ...);
PS4 - celostna podoba (pregledna dokumentacija, oznaka kmetije -rejca, prospekt, član, društva).
Zmagovalci v kategoriji prejmejo prehodni pokal, vsi udeleženci pa priznanje za sodelovanje.
Komisija sprejema prijave na naslov DRD Haloze do 15. 6. 2010 s pripisom NAJ REJEC DROBNICE 2010 na prijavnem obrazcu, ki ga lahko dobite v tajništvu društva (031 334 020) ali na spletni strani www.halo.si, info@halo.si, kjer bodo objavljeni pravila in rezultati ocenjevanja.
Komisija bo izvedla ocenjevanje po predhodni najavi od 20. do 25. 6. 2010.
Namen projektne naloge je sistematičen in celovit organizacijski pristop in večfazni razvoj spodbujanja rejcev drobnice k višji kakovosti reje, predelavi in trženju drobnice, ki ima za cilj večje ozaveščanje rejcev drobnice o poslanstvu, ki je vzreja drobnice na varen in ekološko usmerjen način in prepoznavanje potrošnikovih navad pri izbiri zdrave prehrane.
Višjo kakovost lahko načrtujemo in obvladujemo le po temeljiti in strokovni oceni stanja. Ocena stanja mora izhajati iz predpostavke, kot jo vidijo naši potrošniki, nadzorni organi - inšpekcije in strokovne kmetijske pospeševalne institucije.
Na osnovi takšne predpostavke smo pristopili k izdelavi modela in pravil izvedbe ocenjevanja po natečaju prijavljenih rejcev drobnice, ki želijo konkurirati pri izboru Naj rejca drobnice.
V prvi fazi želimo predvsem spodbuditi za prijavo na ocenjevanje člane DRD Haloze, v drugi fazi pa bo možno idejo razširiti na regionalno in nacionalno raven, morda celo širše, kar pa je pogojeno z določenimi stroški in pridobljenimi potencialnimi razvojnimi viri (Izhodna strategija vlade RS-ohranjanje podeželja,večja zaposljivost, Strukturni skladi EU ...).
S prijaznim odnosom do živali in narave vas vljudno vabimo k sodelovanju!
Nataša Unuk, KGZ Ptuj
http://ec.europa.eu
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju nudi »:> * * * « jj
za vas in vaše hišne ljubljenčke: j
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vale ribnike ter ribice v njihl
A IX/* | I A, s tem kuponom vam nudimo 10% popust I JAi pri nakupu v naši prodajalnil
Foto: ASV
Krvodajalci
15. april - Milica Kolarič, Mali Brebrovnik 53; Vladimir Borko, Obrež 61, Ormož; Betka Ameršek, Mihovce 55 a; Petra Zafošnik, Vodnikova 32, Slovenska Bistrica; Martin Vozlič, Zamušani 4; Franc Kokot, Tibolci 39; Marinka Vogrin, Kratka ul. 7, Miklavž; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Natalija Nežmah, Mariborska 37, Ptuj; Milan Avguštin, Lešje 37; Stanka Plohl, Grlinci 3 a, Juršinci; Mateja Majcen, Bratislav-ci 25 a, Dornava; Vesna Šalamija, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Darja Za-drevec, Janežovski Vrh 3; Tonček Pintarič, Brezovec 89, Cirkulane; Janko Kodrič, Bukovci 92 a; David Šenkiš, Žabjak 15; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Aleksandra Petek, Polenšak 15 b; Melita Krampelj, Polenšak 43; Janez Bu-kvič, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 26, Ptuj; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Prager-sko; Jožef Florjanič, Dornava 131 b; Ana Vindiš, Mala Varnica 4 b; Suzana Kurbos, Podvinci 49 b; Andrej Belšak, Podlehnik 2 d; Irena Cvetko, Mladinska 10, Kidričevo; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43 d; Irena Laura, Formin 47 a; Klementina Prevolšek, Tržec 2 b; Mirjam Pleteršek, Dragonja vas 22; Vida Gajser, Ul. 5. Preko-morske 6, Ptuj; Marjan Korpar, Mezgovci 53 a; Majda Klemenčič, Zagojiči 12 b; Gregor Ljubič, Paci-nje 27 a; Milica Petek Filipovic, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Leon Kaučevič, Apače 177 a; Srečko Paulina, Pre-žihova ulica 16, Ptuj; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Aleks Leben, Formin 47 a, Gorišnica; Marko Jaušovec, Spodnji Gaj pri Prager-skem; Miroslav Slodnjak, Dornava 24; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17; Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17, Ptuj; Štefan Jerenec, Dolena 53 a; Alenka Bukovič, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Matevž Šober, Moškanjci 90 a.
19. april - Simon Meško, Vi-čanci 5; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Borislava Munda, Strmec pri Ormožu 2 a; Tadej Šneberger, Mestni Vrh 22; Marjeta Kaisers-berger, Gorišnica 56 b; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84 a; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Franc Zupanič, Muretinci 14; Gorazd Vo-glar, Kraigherjeva ulica 5, Lenart v Slovenskih Goricah; Ernest Kokot, Moškanjci 51; Marjeta Sušec, Gubčeva 10, Ptuj; Dragica Emeršič, Poljska cesta 22, Ptuj; Neža Šilak, Mezgovci ob Pesnici 4; Viktor Jus, Žetale 74; Saška Zadravec, Kicar 116 a; Lidija Lozinšek, Gorišnica 56 a; Dragica Zagorec, Tibolci 14 a; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Brigita Vrtačnik, Zabovci 29; Mitja Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Vlado Bedenik, Kočice 25; Miran Kostevc, Brezovec 66 b; Vladimir Štagar, Zamušani 22 a; Marta Ambrož, Gajevci 17 c, Gorišnica; Igor Šeruga, Bevkova 8, Ptuj; Rok, Stater, Slomškova 24, Ptuj; Sandi Obran, Zamušani 41; Klarica Kraj-gar, Kraigherjeva 1, Kidričevo; Nataša Martinčič, Pacinje 26; Robert Pinterič, Ciglence 6 d; Vida Kova-čec, Formin 4 a; Franc Jus, Žetale 8 a; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b; Mateja Prša, Ulica 5. prekomorske 18, Ptuj; Majda Drumlič, Biš 8 a; Mitja Vodušek, Čermožiše 45; Marija Arnuš, Janežovci 10, Destrnik; Gregor Smolej, Majšperk 59; Darinka Kokol, Gruškovec 31; Gorazd Šket, Abramičeva 11, Ptuj; Drago Prelog, Mezgovci ob Pesnici 9; Marija Belšak, Gorišnica 58; Milena Belšak, Gorišnica 58; Milan Kun-čič, Spuhlja 67 b; Ivanka Zupanič, Muretinci 14; Marijan Milinovic, Cirkovce 49 a.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zvesta poslušalka
Vprašanje: Gospod Tadej, najprej vas lepo pozdravljam. Redno spremljam vaše svetovanje v Štajerskem tedniku. Ne vem, kje naj začnem ... (daljše pismo)
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da spadate med nekoliko občutljivejše osebe. S svojim znanjem radi pomagate. V življenju je že pravilno tako, da bi morali pomagati samo takrat, kadar vas ljudje za pomoč zaprosijo in nič drugače. Vaša največja želja je, da iščete alternativo in si želite biti drugačni od ostalih. Določenih stvari nočete postoriti namenoma, kajti želite biti opaženi in spoštovani. Bolj ko berem vaše pismo, manj mi je jasno, kaj želite v njem vprašati in povedati. Jasno pa je, da vas je strah nečesa, kar ne obstaja. Pomembno je, da se v prihodnosti izogibate razpotja dvojnosti. Nujno bo, da se do poletja odločite in si postavite meje in pravila igra. Tudi miselno beganje ni dobro, kajti trdna volja je po navadi tista, ki v življenju prinese pozitivne rezultate. Laž je nekaj, kar vas zelo boli. Po drugi strani nek zanimiv pregovor pravi, da se za dobrim konjem vedno kadi. Ni dobro, da se vdajate v določeno žalost - ampak je mnogo bolj pozitivno, da uvidite svetlo pot in najdete upanje. S svojim notra-
njim pogumom boste vedno sijali. Pustite ob strani »vaške čenče« in se podajte pogumno naprej po svoji poti. Živite v kraju, kjer se veliko govori in vendarle to ne sme biti ovira. Nakazano je, da si sami ustvarjate določene blokade in da iščete resnico na nepravi strani. Mnogo bolje bo, da stvari pozabite in ignorirate. Nujno je, da se boste povezali s svojo družino in hrepeneli po tistem, kar je lepo in prijetno. Zadeva se bo kmalu pozabila. Spodbudno bo vplivalo tudi odpuščanje in zaupanje, da za dežjem posije sonce. Srečno!
Šifra: Čebela
Vprašanje: Do konca leta 2010 si želim na Zavod za zaposlovanje -ali mi bo to uspelo?
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste oseba, ki je zelo čustvena in zavarovana vase. Celo svoje življenje ste bili pridni in se marljivo lotili zastavljenih obveznosti. Trenutno ste zelo zaskrbljeni in se bojite določenih omejitev. Po drugi strani se vedno bolj zavedate, da se samo počasi daleč pride. Dogodkov v življenju ne smete in ne
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
morete prehitevati. Ključnega pomena v vašem primeru je, da se umirite in da speljete stvari logično. Jasno je razbrati, da ne morete ničesar izgubiti in da je pomembna premišljenost. Na svojo službo ste navezani in ste bili v njej zelo radi. Sedaj čutite, da je čas za nove izzive in priložnosti. S svojo magnetično energijo sijete in tako vas imajo ljudje preprosto radi. Pogled v prihodnost nakazuje, da bo v roku števila dve (meseca) prišlo do ključne zadeve in da boste od tistega trenutka dalje na Zavodu za zaposlovanje. Dobro je, da se pogovorite z vodilnimi na svojem delovnem mestu in da jim predstavite svoj načrt - ki ga bodo tudi sami sprejeli.
Tako je pozitivno dejstvo, da se vam bo vaša srčna želja izpolnila. Zadeve se bodo konec koncev obrnile tako, da boste iz omenjenega imeli korist. Pomembno bo, da v sebi najdete svojo srečo in se ne bremenite s tistim, česar ne morete dobiti. Življenje v osnovi prinese vse in od vas bo od-
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (1)
Šola notranje luči
Nauk večne modrosti je star toliko kot človeštvo, je skupni vrelec modrosti, ki ima en Izvir. Duhovni nauki so se v okviru tradicionalnih verovanj, religije, filozofije, ezoterike, okultizma prenašali iz roda v rod, obenem pa so bili novim generacijam odkriti sodobnejši in širši pogledi na resnico, našo naravo in bistvo človeških življenj.
Če duhovne nauke primerjamo med seboj, lahko v njih odkrijemo rdečo nit, ki vsa spoznanja povezuje kot bisere na ogrlici. V različnih časovnih obdobjih so se pojavljali Veliki učitelji, Mojstri modrosti, ki so človeštvu prinašali vedno popolnejše nauke. In danes ni nič drugače, saj Šola notranje luči vedno sveti.
Nosilci luči
V vsakem obdobju, v kriznem ali mirnem, so prihajali Nosilci luči, Veliki učitelji, Avatarji, ki so človeštvu pomagali narediti nov korak v dojemanju sveta in lastne biti. Zgodovina jih pozna pod imeni, kot so Rama, Zaratrustra, Mojzes, Krišna, Konfucij, Buda, Jezus, Mohamed. Ljudem so povedali toliko, kot so le-ti lahko dojeli, in svoje uče-
nje prilagodili navadam in okolju, v katerem so delovali. Iz njihovih naukov so nastale velike religije, ki so v določeni meri popačile izvorno učenje in ga prilagodile za svoje potrebe. Nato so se ljudje v imenu vere in boga podajali v »svete vojne« in se pobijali med seboj. Verska nestrpnost je bila in je še vedno temelj mnogih nesoglasij in trpljenja na svetu, kljub temu da so njeni utemeljitelji pridigali o ljubezni, miru in bratstvu na Zemlji.
Veliki učitelji so se pojavljali tudi v »mračnem« srednjem veku, novem veku in učijo še danes. So neutrudni izvor modrosti, ki izžareva luč znanja v temo nevednosti in praznoverja. Na vzhodu, ki velja za dom prastare modrosti, kjer so bili mahatme ali Velike duše zmeraj živo prisotni v izročilu ljudi, so delovali Raman Ma-
Duševno zdravje
Poroka na željo staršev?
Po desetih letih zveze sta Marina in Tone dobila otroka. Odločila pa sta se, da se ne bosta poročila, ker sta prepričana, da en list papirja ne reši ničesar. Čeprav živita ločeno od staršev, pa ju tako njeni kot njegovi starši ne pustijo pri miru, češ da sedaj, ko imata otroka, je napočil čas, da svojo zvezo formalizirata. Ker se vsako družinsko srečanje v zadnjem času zaradi tega konča s prepirom, staršev ne obiskujeta več. Kako jim dopovedati, da ju njuna zveza osrečuje in da se ne mislita poročiti?
Starši obeh verjetno sledijo tradicionalnemu gledanju na družino, z veliko mero odgovornosti in se ne strinjajo z lah-kotnejšim in liberalnejšim pogledom na zakonsko skupnost in družino, kot ga pač imata Marina in Tone. Starši ne razmišljajo zgolj o listu papirja, temveč tudi o zavezi k odgovornosti za družino kot tako, ne le za njun odnos, temveč tudi skrbi za otroka in premoženje.
Če starši razmišljajo tako, potem bodo prepiri na družinskih srečanjih stalnica in bo življenje za vse mučno. Najbolje je, da se vsak od njiju pogovori s svojimi starši in argumentira jasno in enostavno svoja oz. njuna stališča in poudari, da na njih vztrajata. Morda bo to nekoliko omililo stališča staršev in bodo družinska srečanja postala za vse prijetnejša.
mag. Bojan Šinko
visno, kaj boste sprejeli in česa ne. Hrepenite tudi po pohvali in priznanju - ter ste hitro užaljeni, če omenjenega ne dobite. Spodbudno je tedaj, ko imate svetle misli in ko veste, da se iz vsake situacije nekaj naučite. Svojo službo boste do neke mere pogrešali in najti boste morali intere-
sne dejavnosti. Zelo dobro bo, da boste tudi veliko v družbi. Kmalu (že v jeseni) si boste poiskali tudi honorarno delo, ki vam bo pomagalo premagati osebno krizo. Zavedati se morate, da si morate svoje občutke zapisovati. Imejte se radi!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
haraši, Babadži, Yuktesvar, Jiddu Krišnamurti, Meher Baba, Yogananda, Prabhu-pada, Osho, Maharaši Ma-heš Jogi in še živeči Sai Baba. Mnogi od njih so odpotovali tudi na zahod, tako da je njihov nauk postal del svetovne zakladnice modrosti.
Na zahodu je bil nauk večne modrosti v srednjem veku pod nadzorom cerkve, ki ni dovoljevala drugačnih interpretacij resnice, kot jih je sama pridigala, v novejšem veku pa ga je do določene mere omejevala znastveno-materialistična miselnost, ki je zavračala vse, kar se ne da izmeriti ali otipati. Prosvetljeni mojstri, ki so delovali in še delujejo na zahodu, so Sant Germain, Emanuel Swedenborg, H. P. Blavatsky, Jakob Lorber, Elifas Levi, Rudolf Steiner, Thomsen Marthinus, Alice
Bailey, Benjamin Crème, Gabriella Wittek, Jerry in Ester Hiks idr.
Nauk večne modrosti
Duhovne nauke večne modrosti najdemo v religiji, filozofiji, okultizmu, ezoteriki. Kaj predstavljata prva dva pojma, ni treba posebej razlagati. Okultizem in ezoterika pa pomenita nekaj skritega, vendar skritega le za določen čas in ne za vselej. Ezoterika obravnava evolucijo zavesti (evolucijo telesnih oblik je obravnaval Darwin), medtem ko je okul-tizem veda o energijah, ki do tega procesa privedejo.
Eno temeljih vprašanj, ki se v nauku večne modrosti postavlja, je, kdo ali kaj je Bog in ali obstaja. Če poiščemo odgovor pri znanstveniku in ga vprašamo, iz česa je narejeno vesolje, bo odgovoril iz energije in jo opisal takole: »Nikoli je nič ne more ustvariti ali uničiti, vedno je bila in vedno je, je vse, kar je kdaj obstajalo in obstaja ter prehaja iz ene obliko v drugo.« Teolog bo na vprašanje, kaj je ustvarilo svet, odgovoril, da Bog in ga opisal z besedami: »Vedno je bil in vedno je, nikoli ga nič ne more ustvariti ali
uničiti, je vse, kar je kdaj bilo in bo in neprestano prehaja iz ene oblike v drugo.« Tukaj imamo enak opis, le izrazoslovje se razlikuje. Torej Bog je vse, kar obstaja. Manifestira se skozi stvarstvo, ki je ustvarjeno iz energij na določenih vibracijskih stopnjah.
Božja iskra se nahaja v vsaki stvari in bitju, torej tudi v človeku. Cilj človeškega življenja je postati uresničen Bog, ko se človeška zavest ukloni oz. preda božanski zavesti, ko človek gleda skozi božje oči in vidi, da »je vse zelo dobro«. Vesoljni zakon vodi vsako obliko življenja iz nižje k višji obliki, kar poznamo kot proces evolucije. Evolucijski napredek temelji na reinkarnaciji, procesu ponovnega rojstva. Da si pridobimo določene izkušnje in znanja, se vedno znova rojevamo v človeška telesa, pri tem zamenjujemo spol, raso, kraj, družbeni status, poklic. V inkarnacijo nas potegne še en veliki kozmični zakon, in sicer zakon karme ali zakon vzroka in posledice. Z znanstvenega vidika lahko rečemo, da gre za zakon akcije in reakcije. V krščanstvu je znan kot Jezusov izrek, da žanjemo to, kar smo sejali.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Po udarni prvi skladbi Naj te drugi ljubi kot uverturo v nepozaben začetek letošnjega vročega poletja glasbenik Samuel Lucas predstavlja novo pesem s svojega prvega studijskega albuma. Skladba z naslovom Oprosti mi je nastala v njegovem domačem okolju, ko je nekega turobnega dne brenkal na kitaro. Ustvaril je zanimiv refren, ga nemudoma prenesel na svoj diktafon, preostalo besedilo za pesem pa je ustvaril Igor Dajic. »V življenju je vedno treba znati tudi oprostiti. Ljubezen nasploh je lepa, a včasih tudi slepa. S to pesmijo želim prenesti sporočilo, da je v zvezi vedno treba upoštevati obe strani, obenem pa prisluhniti, kar ti narekuje srce. Če ima človek nekoga zares rad, mora stremeti k temu, da premaga še tako visoke ovire. Za veliko ljubezen se vedno izplača,«pravi Samuel, ki je ravno zaradi pozitivne energije v studiu Bunker pod producentsko taktirko Aleša Klinarja in Francija Zabukovca posnel še akustično verzijo pesmi Oprosti mi.
:k-k-k
Skupina MIT sestavlja mozaik z imenom Stik. Prvi album skupine, kije ugledal luč sveta natančno pred letom dni, dobiva svoje nadaljevanje. Fantje predstavljajo akustični projekt z naslovom AkuStik s prirejenimi skladbami iz prvega albuma in napovedujejo izdajo novega albuma, kipa bo drugačen, še bolj samosvoj in poseben. Širino svoje glasbe in besedil so posneli na inštitutu SAE, mix in mastering pa so, kot že prvič, zaupali pro-ducentu Željku Mladenovicu iz studia Apollo Music recording. Promocija albuma je bila minulo soboto v Kranju, v znanem Down Townu. Fantje so v celoti predstavili album, program pa so kulturno in zabavno povezovali improvizatorji Rok Bohinc, Sašo Stare in Nejc Šmit z Impro predstavo. Vrhunec večera je bil skupen nastop skupin MIT in Rock Shock, sledilo pa je še glasbeno presenečenje in zabava do poznih večernih ur. Med obiskovalce je skupina MIT prvih 100 CD-jev razdelila brezplačno.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. COTO & RUDI BUČAR - DAM TI JUTRO ; 9iiANKROCK - EO
8. KARMEN STAVEC ' - PRAVIŠ DA VES
7. IRIS - KRIVA 6. FLIRRT - PRED GREŠ, ŠE MAL OSTAN 5. ŠPELA GROŠELJ - MOČ SRCA 4. TINA VUNJAK - V DRUGI SOBI 3. SEBASTIAN - NE MUČI ME S POLJUBI
2. TABU - SUPERSONG 1. KALAMARI - NARIŠI VELIKO SRCE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Rusko in Lucienne Loncina
Vedno bolj priljubljeni glasbenik Rusko se uveljavlja tudi kot avtor skladb za svoje glasbene kolege. Tokrat je v sodelovanju z Lucienne Lončina in Alešem Zibelnikom spisal skladbo z naslovom Run To Be With You, ki jo izvaja najbolj poznana komentatorka šovov pri nas, Lucienne Lončina.
Do sodelovanja Ruska in Lucienne je prišlo po naključju. Lucienne je že dlje časa iskala nekoga s svežim pristopom do ustvarjanja glasbe - v mislih je imela nekoga, ki bo znal združiti angleška besedila in močan vokal z glasbo, ki ji bo pisana na kožo. Za Ruska je izvedela čisto slučajno. Takoj ji je prirasel k srcu zaradi njegovega internacionalnega balkan-poprock stila glasbe in sodelovanje je bilo rojeno.
Ideja za skladbo Run to be with you je nastala na dobrodelni prireditvi Zmigajmo se v organizaciji skupine, ki deluje za večje ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu, na kateri je Lucienne tudi nastopila. Skladba Run to be with you je namenjena podpori v težkih trenutkih, kot rama, na katero se človek lahko nasloni, ko mu je hudo. Besedilo je delno posvečeno tudi Lucienninem očetu,
saj se je pred kratkim boril, in z njim cela družina, proti resni bolezni.
Rusko je navdih za glasbo skladbe dobil pri Lucienninem besedilu in skupaj z aranžer-jem Alešem Zibelnikom ustvaril glasbeno podlago za globoko besedilo. Naj pa omenimo
še to, da je bas linijo skladbe odigral Cveto Polak, basist skupine Šank Rock.
Kdo je Lucienne Lončina?
Priznana pianistka, vokali-
Rusko in Lucienne Lončina
sta, vsestranska umetnica in avtorica številnih besedil se je z glasbo začela ukvarjati že v svoji mladosti. Po končani glasbeni akademiji v Londonu se je razvila v dovršeno pianistko in pevko. Glasbena kariera in ljubezen sta jo zanesli v Slovenijo. Lucienne je vsestranska umetnica, saj sklada in piše besedila za znane domače in tuje izvajalce, predvsem pa še vedno najraje nastopa bodisi sama kot pianistka ali ob spremljavi svoje male »combo« zasedbe. Čedalje večkrat jo lahko zasledimo nastopati skupaj z Big Bandom RTV Slovenija. Glasbena kariera jo je popeljala že na številne prestižne glasbene odre po svetu. Njen repertoar obsega več kot 700 skladb, najbolje pa se počuti v jazz glasbi oziroma baladah s soul, pop in latino dodatki. Lucienne je v svoji karieri sodelovala s številnimi tujimi kot tudi slovenskimi glasbeniki. Med slednjimi so: Nuša Derenda, Aya, Sank Rock, Jan Plestenjak, Magnifico, Karma, Rusko, Uroš Perič, Tangels, Plava Jabuka, Ylenia, Rudolfovo, Gianni Rijavec, Marino Legovič, Rebeka Dremelj, RTV Big Band, Rok Kosmač ... Lucienne Lončina je širši slovenski javnosti postala znana tudi kot žirantka resničnostne-ga šova Slovenija ima talent.
MZ
Filmski kotiček
Antikrist
Vsebina: Medtem, ko se On in Ona pod prho vdajata zakonskim strastem, njun nekajletni sin Nic zleze iz postelje in po nesreči pade skozi okno v smrt. Ona pade v globoko depresijo in dneve preživlja napolnjena s tabletami in v blodnjah. On je terapevt, zato se odloči, da jo bo ozdravil. Tablete zavržeta in se odpravita v svojo kočo v gozdu sredi ničesar, kjer se nahajajo njeni najglobji strahovi. Samo s soočenjem z njimi je ozdravitev možna, meni On, toda slab terapevt, kot je, ne ve, da je izvor vsega strahu in njene nesreče imel ves čas pred očmi ...
Lars von Trier je s tem filmom najbrž dokončno opustil svoj realističen pristop k snemanju filmov, slovito Dogmo
Antichrist
Igrajo: Willem Dafoe, Charlotte Gainsbourg Scenarij: Lars von Trier Režija: Lars von Trier Žanr: drama Dolžina: 104 minute Leto: 2009 Država: Danska
95. Že krasen uvodni prizor nakazuje uporabo najsodobnejše kamere, kasneje pa smo deležni posebnih učinkov (tudi računalniških), ki bi se lahko mirno kosali s Hollywoo-dom. Seveda pa bi Von Trierja podcenjevali, če bi pričakovali zgodbo in film, ki bi bili podrejeni prikazovanju zmožnosti najnovejše filmske tehnologije. Von Trier seveda zadevo obrne na glavo in v maniri dobrega filmarja tehnologijo podredi zgodbi.
Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre za patološko prikazano zgodbo, kot v nekakšni maniri slovenskih filmov starejšega kova, a za vso to nerazumljivostjo, čudnimi slikami, freudovskimi namigi, kriptič-nimi psihološkimi simboli in seksualnim ekstremizmom se skrivajo logični vzroki in posledice, urejena pravila in predvsem razumljiv smisel, vendar ključni element, ki ves navidezni kaos poveže v smiselno celoto, izostane vse do konca, zato se ves čas ogleda zdi, da gledamo zmešnjavo ali pa vsaj delno sestavljeno sestavljanko. Tudi brez globjega poznavanja človeške in predvsem ženske psihe ne bo šlo, kajti odnosi med Njim in Njo so ravno
hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v
DETEKTOR ZA DUHOVE!
obratni, ko jih film prikazuje, tudi proti koncu, ko se stvari obrnejo na glavo. Inherentna ženska sebičnost oz. zloba ter arhetipska moška potreba po dominaciji drug drugemu uničujoče pihata v jadra do skrajnosti, vse do krvavega konca, ko se dokončno osvobodita, a se s tem tudi orgazmično uničita, kljub Njenim poskusom, da bi se s kastracijo znebila svojega spola in se tako rešila. Toda ozdravitve ni, ker ni možna, kajti naš spol niso le genitalije, ta vir vsega lepega pa tudi vsega najslabšega v nas. Ves moreč proces je v filmu zastavljen in prikazan s kirurško natančnostjo in brezkompromisno sliko,
ki ničesar ne dopušča domišljiji, zato do konca filma ne bodo zdržali vsi.
Ekstremen film, ki se ukvarja z eksremnimi človeškimi čustvi. S tistimi najglobjimi v nas, ki pa so običajno dovolj dobro zadušeni, da nikoli ne splavajo na površino, če pa že, jih neskončna človeška moč zanikanja v funkciji osebnega preživetja hitro odpravi. Antikrist odmeve teh robnih čustev postavi v središče filma in jih navije do konca, zato je film, čeprav deluje precej realistično, fantazijski. Na srečo.
Matej Frece
Prestraši svoje prijatelje, ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Prenesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik še danes!
Pred tabo je neverjetna aplikacija Detektor laži, ki ni nič manj kot tvoj privatni detektor laži! Nikoli več ti ne bo nihče lagal! Oseba za katero meniš, l^da ti laže, naj govori v tvoj mobilnik in aplikacija bo analizirala njen glas, ter M ^^ko sporočila, če oselra laže.
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Fingerprint Matchmaker, Ghost Sensor in Detektor laži so zabavne aplikacije in ne podajajo resničnih rezultatov.
Foto: arhiv
Štajerski TEDNIK
TEMPELJSKI BIK
UMSKO DOJETJE, UVID
NASELJE PRI TOLMINU
FILMSKI REŽISER KUSTURICA
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC HUNTER
VAS POD KRIMOM
LESEN ROČNI LONČEK
ILOVICA (BELOKRANJSKO)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
DOMAČINKA, ROJAKINJA
OBOROŽENA KRAJA
MUSLIMANSKO ŽENSKO OBLAČILO
IZOBRAZBA
TROPSKI SAD AKTINIDIJE
NINO ROBIC
VOJAŠKA EDINICA
GLASILO STRANKE
MAJHEN PAJEK
KRAJ PRI RADENCIH
SPOJ PRI OBLEKI
SLIKAR (DUŠAN)
PRODAJALEC NA STOJNICI
OHRANJENOST
IVAN AHČIN
PACKA, MADEŽ
ABELOV MORILEC
BRITANSKI POLOTOK
PRIMANJKLJAJ
JUNAKINJA
WILLIAM RAMSAY
MASKA
DEL VODOVODNE NAPELJAVE
VPLIVEN ČLOVEK, VELEMOŽ
KMEČKO POSLOPJE, SENJAK
TATINSKA PTICA
IGRA S KARTAMI
STANE SEVER
OVRATNA RUTA
POGAČICA (STAR.)
RADO BORDON
DESKA PRI KRAJU HLODA
ZDRAVILNA PLOŠČICA
Ugankarski slovarček: BISUS = zelo fina lanena tkaina; ILOVAK = ilovica (belokranjsko); ŠČINA = trščica, iver; ŠTANTAR = prodajalec na stojnici (nižje pog.); TANCIK = slovenski slikar in rezbar (Dušan, 1923-1982); VOLARJE = naselje pri Tolminu; ŽRNOVA = naslje pri Radencih.
■e^ejs 'eAOJZ 'eu|do>| '^ues 'oe>jied '>jeAO|!
'}U|A '>puei 'e|gueq 'efoiieu 'e>jueíej>| 'g| jes 'eí|Jiu 'e^iuo 'qei 'gy 'se|6M 'epue 'j|LU3 'e>jíojeq 'a¡s 'epepA 'isoueAngo 'eAeuzods '^jujo^ez 'u|eiv 'eiuej '}se}e 'snsiq ;ouAejopoA la^uezu)) a) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 05. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
NEDELJA, 06. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 07. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 08. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 09.junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 10. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PETEK, 11. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
S svojo ognjeno energijo boste podarili drugim ljudem upanje. Zvezde bodo na vaši strani v ljubezni in na tem področju dogodkov ne boste smeli prehitevati. Finančni uspehi se bodo korak za korakom strmo vzpenjali. Prosti čas bo priložnost za sprostitev in za športne aktivnosti.
Sn BIK
Mesec junij prinaša paleto svežih Idej in zamisli. Iskali boste morebitne bližnjice In jih ne bo. V veliki meri vas bodo osrečili pogovori. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Na delovnem mestu boste v ospredju in pridobili boste zaupanje vodilne osebe.
DVOJČKA
Iskali boste svojo resnico. Obdobja osamitve bodo naravna oblika meditacije. Na delovnem mestu bo nekoliko nemirno. Popaziti boste morali na svoje besede. Diplomacija vam bo koristila in bodite bolj prožni. V ljubezni bo čas prijeten in poln romantike. V ospredju bo čustvena varnost.
RAK
Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Teden, v katerem bo zapihal svež vetrič. Spremembe se bodo nadaljevale in prihaja obilica ugodnih priložnosti. V poslovnem smislu se boste postavili na prvo mesto. Finančno stanje bo podobno gugalnici. Prisluhniti boste morali glasu srca!
LEV
■Tj Notranji nemir se bo stopnjeval. Previdno boste morali stopati naprej po svoji poti. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Nihanje v ljubezni se bo nadaljevalo, dokler boste trmasti. Narava bo vaša zaveznica in učiteljica. Pomembno bo, da boste našli tudi izzive in priložnosti v poslovnosti.
DEVICA
Raziskovali boste področje filozofije. Sledili boste sebi in tako odkrili zanimive premike naprej. Obdobje bo ugodno tako za učenje kot za pridobivanje znanja. Podpora srčnega izvoljenca bo nevidna roka, ki vodi iz teme. Pogovoriti se boste morali tudi o tistem, kar vas moti.
TEHTNICA
Za resnico in pravico ste se pripravljeni tudi boriti. Na delovnem mestu bo zagorela bakla uspeha. Potrudili se boste in doživeli določen razcvet v ljubezni. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim ljudem. Koristne učinke bo imela tudi fizična aktivnosti. Veselite se palete novih priložnosti!
ŠKORPIJON
Obeta se obdobje povečane čustvenosti in harmonije. Če boste prisluhnili glasu svojega srca, se obeta obilica skladnosti in romantike. Ljubezen bo prinesla prijetnosti in neizbežno prilaganje. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Res je, da iz majhnega raste veliko.
STRELEC
Kocka odločitve bo padla. Radi boste pomagali tistim, ki so v stiski. Veliko časa in energije boste namenili tudi raziskovanju drugačnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena tako vezanim kot samskim. Kovali boste načrte za prihodnost. Delo in delavne obveznosti vas bodo nekoliko obremenjevale.
KOZOROG
Sveža energija vam bo podarila krila. Načrte boste kovali in razvijali še naprej. Tako ne bodo zaostali uspehi. Sprejeli boste tudi prijateljev nasvet. Morebitne bližnjice bodo zavajajoče. Ljubezen prinaša obilico sprostitve. V prostem času boste zelo pridni in delavni.
VODNAR
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Radi boste pomagali tistim, za katere boste čutili, da so potrebni vaše pomoči. Obdobje bo tudi nemirno in svoje občutke boste hitro menjali. Odkrili boste, da vam bo izgubljeno energijo povrnila narava. Zdravilni bodo sprehodi v dvoje.
RIBI
Na platno življenja boste vnašali svetle barve. Pogovori prinašajo nek razcvet. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Duhovnost vam bo naravni eliksir. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in pomoč.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Pomagajmo si. Vsako sredo med 9. in 10. uro.
MODEL LADE
TRŠČICA, IVER
Trnovska vas • S prvega kmečkega praznika
Kosa se kleplje po jurjevem, drugače bo toča ...
Trnovska društva (Turistično društvo, Društvo ljubiteljev stare tehnike, društvo kmetic in PGD Biš) skupaj z Občino Trnovska vas so v nedeljo popoldne kljub dežju in vetru uspešno pripeljali do konca prvi kmečki praznik, ki so ga poimenovali Oča so koso klepali.
Pri klepanju kose »po babici« je bilo slišati, da se tega ne sme početi pred jurjevim, sicer se prikliče točo.
Košnja se je včasih začela že sredi noči, da je bila trava v prvem vročem dopoldanskem soncu že pokošena in so jo ženske lahko raztrosile in obračale.
Prikaz ročne košnje iz časov babic in dedkov se je seveda začel s klepanjem kose; ob tem opravilu je bilo slišati, da je bilo nekoč treba koso klepati po jurjevem, ker če se je klepanje slišalo prej, se je s tem priklicala toča. Sicer pa je treba rezilo kose klepati »po babici«, najboljše pa so bile tiste kose, ki so imele rezilo dolgo dober meter ali še kaj več, čeprav takšnih danes ni več. Tudi nasa-ditev rezila na »ratiše« je bila posebna umetnost; dolžina »ratiša« naj bi segala največ do
brade kosca, rezilo pa je moralo biti nataknjeno pod kotom 15 stopinj, da je bilo najlažje kositi. Nekoč so se kosci ročne košnje lotevali skorajda sredi noči, ko še ni bilo prehude vročine in toliko bolj zgodaj, kolikor večji je travnik je bilo treba pokositi. Ni bila redka tretja ura ponoči, ko se prve kose po požirku žganega za pogum in moč že zašvistele po zreli travi. Okoli osmih so si kosci prislužili »fruštuk«; ženske so iz na-košene trave naredile mizico in nanjo položile skledo s kislo
Tradicionalni »fruštuk« za kosce so gospodinje prinesle na travnik kar v košari na glavi in nato iz kupa trave naredile »mizo«, na kateri je bila obvezna: kisla juha z narezanim kruhom, krompirjeva omaka in narezano meso.
juho, vanjo narezale kruha, zraven pa dodale še »krompirov zos« in meso. Potem so se po navadi lotile raztrosa nakošene trave, pozno dopoldne, okoli desete ure, pa je konec košnje napovedal še obed; večinoma se je jedlo krapce ali gibanico, zraven pa vino ali jabolčnik -kaj je pač kdo premogel. Čeprav so moški košnjo zaključili dopoldne, s tem dela na travniku še zdaleč ni bilo konec, saj je bilo treba sušečo pokošeno travo še enkrat obrniti, kar je
bilo žensko delo, na koncu, praviloma naslednji dan, pa je sledilo še nalaganje sena na voz in odhod domov. Seveda so včasih med delom in po njem tudi veliko prepevali; katere pesmi in kako se je to slišalo, pa so pokazali oziroma odpeli ljudski pevci KD Trnovska vas in vokalni kvintet Društva upokojencev.
Letošnje organizatorje in sodelujoče v prikazu kmečkih opravil ob košnji trave in spravilu sena je sicer grdo zmotilo
jokajoče vreme; čeprav se prvim dežnim kapljam in rosenju animatorji niso hoteli pustiti, pa so prikaz raztrosa in obračanja trave vendarle morali prekiniti, saj je bil naliv prehud. To pa ni zmotilo ne obiskovalcev, ne akterjev prikaza. Pod streho bližnjega šotora so počakali na jasnejše nebo, vmes so odprli še razstavo starih kmečkih orodij in traktorjev, nato pa izvedli še napovedano tekmovanje za najboljšo ekipo
v košnji in spravilu, pa tudi za najboljšega kosca Trnovske vasi. Med sedmimi ekipami iz vaških skupnosti (VO) se je kot najboljša izkazala ekipa VO Bišečki Vrh pred ekipo VO Trnovski Vrh in ekipo iz VO Biš. Naziv prvega Naj kosca občine pa si je letos med desetimi prijavljenimi tekmovalci prikosil Alojz Knuplež pred Francem Pšajdom in županom Alojzom Benkom.
SM
Stoperce • Tradicionalni, 18. kmečki praznik
Prireditev postala polnoletna
Predsednik Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce Alojz Galun je z velikim veseljem na odprtju letošnje prireditve, kmečkega praznika v Stopercah ugotovil, da je z letošnjim letom prireditev odrasla, polnoletna, stara 18 let. In temu primerno je bilo domala vse - od bogatega in pestrega programa na prireditvenem prostoru pa vse do vremena, ki je organizatorjem letos šlo še posebej na roko.
Kot vsa leta doslej je bilo v dvorani krajevne skupnosti na predvečer praznika tudi letos lokalno ocenjevanje vina. Akreditirani in strokovno usposobljeni svetovalci s Kmetijske svetovalne službe Ptuj so letos ocenili 30 vzorcev vina, med katerimi so tudi tokrat prevladovale zvrsti, približno tretjino pa so predstavljala sortna vina. Še isti večer so rezultate računalniško obdelali in izdelali priznanja za podelitev naslednji dan.
V petek je bila v istem prostoru izvedena še okrogla miza na temo kmečkih pokojnin,
v OŠ kulinarična razstava na temo Živali iz testa, ob polni luni pa so izvedli še pohod.
Kmečki praznik v soboto se je pričel z demonstracijo specialne kmetijske mehanizacije Pasquali, kjer so bili predstavljeni sklopi samohodnih agregatov za spravilo trave na strmih terenih tega območja. Na prireditvenem prostoru je bil nato še prikaz uporabe hidravličnega cepilnika lesnih polen, razstavljeni pa so bili tudi vitli Krpan ter kmetijski traktorji. S svojo stojnico se je predstavilo tudi podjetje Meko.
Sv- ■■'7.j

Utrinek s tekmovanja v košnji
Vse dogajanje je popestril pester kulturni program, v katerem so nastopali učenci domače osnovne šole s predstavo, nastopile so ljudske pevke, plesalci folklornega društva KPD Stoperce ter moška pevska skupina Prešmentani falo-ti. Tudi članice aktiva kmečkih žena niso stale križem rok, saj so letos izvedle uspelo de-gustacijo svojih okusnih dobrot, ki jih znajo tako spretno pripraviti. V sklopu tega so predstavili tudi dan na kmetiji, vmes pa so veselo godli člani skupine Letonja. V nadaljevanju so izvedli še družabne igre na kmečko tematiko, kjer gre tradicionalno za tekmovanje koscev na predhodno izžrebanih parcelicah, ki jih morajo pokositi, in to čim prej, kar se da enakomerno v odkosu, s kar najlepšo obliko grebena in z lepimi robnimi linijami. Povemo lahko, da se je šest tekmovalcev nadvse trudilo in najuspešnejši med njimi je bil Rafael Hronek. Videli smo še preizkušnjo v varnem delu z motorno žago in tekmovalno podiranje smrekovega hloda na balon.
Sledile so razglasitve rezultatov in podelitev priznanj za najlepše urejene domačije v
Stopercah, priznanja tekmovalcem v različnih kmečkih igrah. Sklepni del prireditve so popestrile še spretnostne igre in nemalo težav so imele ekipe pri ponovnem sestavljanju drevesnega tnala, ki je bilo predhodno razrezano na veliko število sestavnih delov nepravilnih oblik.
Povemo lahko, da je prireditev ponovno izjemno uspela v vseh pogledih. Opaziti je mogoče, da ljudje s prireditvijo zares živijo in se trudijo zanjo vsak po svojih najboljših močeh. Na ta način uspeh ne more izostati. Veliko vloženega truda organizatorjev je bilo kar najboljše zagotovilo za to tradicionalno prireditev, ki ji vsebinsko venomer dodajo kaj novega. Nenazadnje je to ugotovitev mogoče razbrati z zadovoljnih obrazov vseh obiskovalcev. Končno pa se za prireditev ni bati tudi za v prihodnje; namreč prav prijetno je bilo spremljati tudi neumoren in vesel vrvež zares veliko otrok. Organizatorjem lahko končno zaželimo še veliko vsaj tako uspelih prireditev, kot je bila letošnja.
Jože Murko,
KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Prikaz delovanja cepilnika polen
Zetale • Dan druženja vseh generacij
Samo da je veselo ...
V	soboto, 15. maja, smo na OŠ Žetale že drugo leto zapored izvedli prireditev s sloganom Dan druženja in gibanja vseh generacij. Zaradi deževnega vremena je bil obisk manjši od pričakovanega, vendar smo kljub temu izvedli vse predvidene dejavnosti.
V	uvodu so se predstavili učenci 7. in 8. razreda s predstavo O makaronih, ki so šli na sprehod. Nato smo se vsi udeleženci podali na približno eno-urni pohod. Po vrnitvi v šolo sta Melita in Katja, članici 00 RK Žetale, zainteresiranim izmerili krvni tlak in sladkor. Osrednji del prireditve pa so bile šaljive spretnostne igre v telovadnici. V sproščenem vzdušju in ob obilici smeha so se v njih preiz-
kusili predstavniki vseh generacij. Ob koncu prireditve, ki so jo povezovale učenke 6. razreda, smo podelili priznanja in praktične nagrade najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu ter najštevilčnejši družini.
Miran Železnik
Foto: Miran Železnik
Utrinek z iger
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: J. Murko
petek • 4. junija 2010
Tednikove akcije, bralci pišejo
Štajerski	27
Iščete svoj stil	^
Stanka na sprehodu z otroki v safari oblačilih
Stanka Majcenovič se je za akcijo Iščete svoj stil prijavila že pred tremi leti. 31-letna ekonomistka je doma v Vareji (občina Videm), mamica dveh malčkov, zaposlena kot nabavna referentka v podjetju Panap. V prostem času rada prebere kakšno knjigo, pri srcu so ji tudi sprehodi, največ časa pa seveda nameni svojima nadebudnežema. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, ker je želela videti, kako jo vidijo strokovnjaki, kaj je tisto, kar je potrebno izpostaviti.
Stanki, ki že pozna strokovno nego kože, so v kozmetičnem salonu Neda najprej izmerili vlažnost kože. Nato so jo površinski očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in tudi uredili obrvi, da je obraz še bolj zasijal. Priporočili so ji uporabo intenzivno vlažne kreme glede na to, da je njena koža suha. V poletnih dneh bo za nego uporabljala kremo z zaščitnim faktorjem, ki jo bo nanesla tudi na dekolte. Koža pa ji bo hvaležna tudi za občasne domače maske iz sezonskega sadja in zelenjave. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje.
V frizerskem salonu Stanka se je za Stankino novo pričesko potrudila frizerka Danica
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
Slomškova 22 10 % popust v juniju *
Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Zorčič. Lase je najprej postrigla nekoliko krajše, zmehčala vso linijo, jo oblikovala mladostno, a še vedno praktično in nezahtevno za oblikovanje. Piko na i pa je pričeski dal preliv prelivajočih se medeno, rjave in bakrene barve.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom pudra, s katerim je prekrila cel obraz. Oči je poudarila v malo bolj živahnih zelenkastih tonih, veke pa obrobila s turkiznim črtalom. Na ličnice in ustnice je nanesla glos v rahlo rdečem tonu.
»Kratkolasa mamica dveh lumpov se je na akcijo Iščete svoj stil prijavila sama, močno jo je zanimalo, kako bi jo nali-čili, oblekli in uredili pričesko strokovnjaki za ta področja. Delo, ki ga trenutno opravlja, ji sicer ne pogojuje nekega kodeksa oblačenja, kar pomeni, da je izbira na njeni strani, oziroma danes na moji. Oblačila so iz trgovine Gin Tonic, ki že v izložbi ponuja nekaj zanimivih kosov za stilsko preobrazbo. Odločila sem se za enega od
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Stanka prej ...
. in pozneje
letošnjih trendov, safari stil. Športno safari krilo in jakno sem kombinirala z bombažno zračno tuniko. Krilo in jakna sta iz bombažnega platna in vsebujeta vse potrebne atribute, ki jih zahteva safari trend, našiti žepi, veliko okrasnih šivov, pas, ležerni model in seveda odtenek barve prsti, peska. K temu sem dodala tuniko z 'etno' potiskom, vendar v zelo umirjenih barvnih tonih peska in dodatka umazane roza barve.
Tunika je zelo primeren kos oblačila, saj z njo lahko na hitro zabrišemo določene pomanjkljivosti, naš videz in počutje sta popolna. Tuniko sem pri Stanki uporabila namesto bluze ali majice, rahlo zvezano pod pasom jo je oblekla preko
krila. Preko tega je oblekla še jakno, pri kateri je skoraj nujno imeti zavihane rokave, da dobimo pravi občutek sprehoda po puščavskem pesku. Piko na i današnji stilski preobrazbi so dali Alpinini sandali v umazano roza barvi, ki se zelo dobro dopolnjujejo z roza torbico, ki ima letos zapovedano dolgo naramnico in jo obvezno damo preko rame.
Stanka si lahko na hrbet nadene še kakšen nahrbtnik s hrano in pijačo, v eno roko vzame večjega korenjaka, z drugo pa potiska voziček z malčkom in se skupaj odpravijo na dolgi sončno (senčni) sprehod. Ob tem pa ne gre pozabiti na obvezen klobuk in sončna očala,« je Stankino stilsko preobrazbo predstavila stilistka Sanja Ve-
Foto: Črtomir Goznik
Stanka v oblačilih iz Gin Tonica, čevlji in torbica so iz Alpine
ličkovic.
V kozmetičnem
kazati tudi stopala, je pedikura
studiu prijetna in predvsem dobrodo-
. . ... c. , , , - šla storitev. Urejen videz nog Olimpic je bila Stanka deležna
izboljša splošno počutje, je po-pedikure. V teh popokani! vedala vodja studia Silva Čuš. dneh, ko se bodo morala po-	MG
Dornava • Četvorka in plesalci ZUDV
Brisanje meja med »drugačnostjo« in »normalnostjo«
Tudi letos je potekala na Ptuju v sklopu festivala European quadrille dance izvedba maturantske parade, kjer so bili med 500 mladimi že drugič zapovrstjo tudi plesalci in plesalke plesne skupine Varstveno-delovnega centra Dornava.
Zasluga za našo aktivno udeležbo na tej masovni plesni prireditvi gre profesionalnemu plesalcu in plesnemu učitelju Jerneju Brenholcu. Že drugo leto zapovrstjo prostovoljno, s svojo pozitivno naravnanostjo in empatičnostjo ter veliko mero strokovnosti plesalkam in plesalcem tako metodično kot didaktično približuje različne zvrsti plesa. Besede veselja, sreče, zadovoljstva so tiste, s katerimi so plesalke in plesalci opisali plesna druženja, ki so potekala z Jernejem med letom in ponovno obrodila vidne sadove integrativnega vključevanja v širše okolje. Vse to pa je vsakega izmed posameznikov dodatno osebnostno obogatilo in mu vneslo v življenje nove razsežnosti.
V kontinuiran proces izobraževanja odraslih uporabnikov spada tudi področje izražanja z umetnostjo, s paleto različnih vsebin, med katerimi pomembno vlogo zavzema ples. Predvsem ples
kot ustvarjalni gib, ki osebam s posebnimi potrebami zraven zadovoljevanja primarne potrebe po gibanju predstavlja
sredstvo izražanja, ustvarjanja in sproščanja. Ko govorimo o ustvarjalnem gibu, imamo v mislih povezanost med giba-
njem, notranjim doživljanjem in čustvovanjem na eni strani ter njegovo izrazno močjo na drugi strani.
Jernej s pripravljenostjo vključevanja v naš ustvarjalni proces, s poučevanjem in približevanjem različnih ple-
Plesalci zavoda Dornava z Jernejem Brenholcem
Foto: A. Spes
snih zvrsti ponudi plesalcem vpogled v novo razsežnost gibanja. Plesno gibanje namreč postaja pomembna estetska komponenta. Sprva plesalcem v občutenju nekoliko tuja, vendar s tisočerim ponavljanjem postaja vedno bližji element. Postopoma so plesalci osvajali slog, obliko, tehniko plesa in želeno v svojih zmožnostih tudi osvojili. Usklajeno, vendar vsak v svojem izrazu, s svojim pridihom. Druži nas energija skupnega ustvarjanja tako v plesu dvojic - plesu salse in angleškega valčka, še močneje pa, ko dva para, stoječa nasproti drugima dvema, oblikujeta navidezni kvadrat in se sliši glasba Straussovega Netopirja v plesu četvorke.
Resnično velik hvala Jerneju za pripravljenost deliti z nami svoje znanje, izkušnje, humor-nost in plesno gorečnost tako v mojem imenu kot v imenu vseh plesalk in plesalcev OE VDC Dornava.
Anita Špes, prof. def.
Stoperce • Z okrogle mize, ki je ni bilo
Kako naj kmet preživi s 170 evri pokojnine?
Stoperčani so minuli petek pripravili že 18. kmečki praznik, ki naj bi ga začeli z okroglo mizo na temo problematike kmečkih pokojnin. Toda, verjeli ali ne, na okroglo mizo ni bilo nikogar od vabljenih; ne predstavnikov kmečkega sindikata, ne predstavnikov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V prazni dvorani so sedeli le trije kmetje s svojimi življenjskimi zgodbami in kmetijska svetovalka Darja Artenjak ...
Uradni predstavniki kmečkega živ j a, zlasti še Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenje (KGZS), pa tudi ostala združenja, zveze ter sindikat sicer že dalj časa opozarjajo na vedno večjo socialno stisko kmetov, ki jo lahko predlog novega zakona le še poveča. Kmetje so v sedanjem sistemu za socialno varnost osnovno razdeljeni v tri skupine zavarovancev, in sicer v skupino zavarovancev, ki so zgolj zdravstveno zavarovani, nadalje tistih, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ožji in širši obseg), in tistih, ki so obvezno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Število kmečkih zavarovancev se je prepolovilo
»V obdobju globalizacije in gospodarske krize na svetovnem trgu se dohodkovni položaj slovenskega kmeta zelo poslabšuje in njegova plačilna sposobnost je nizka. Zavarovanci na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti predvidenih novih in dodatnih finančnih obremenitev za socialno varnost ne bodo zmogli, nesprejemljivo pa je tudi predvideno izenačevanje kmeta s samostojnim podjetnikom. Zato zahtevamo, da v postopku modernizacije pokojninskega sistema kmečki zavarovanci ohranijo vsaj tiste ugodnosti, ki jih imajo po obstoječem sistemu,« menijo v KGZS ter svoje
Kmet Franc Černejšek: »21 let sem plačeval prispevke za zavarovanje, danes pa naj preživim s 170 evri invalidske pokojnine. Kako? Če ne bi imel otrok in družine, nikakor ...«
trditve argumentirajo s podatki, da se je število kmečkih zavarovancev v letih med 2000 in 2009 prepolovilo; z nekdanjih 17.206 na lanskih 8.731.
21 let plačevanja prispevkov za 170 evrov pokojnine
Kakšne »ugodnosti« lahko imajo kmetje po obstoječem sistemu, pa najbolje pove življenjska zgodba Franca Čer-nejška, kmeta iz Žetal: »Na kmetiji sem delal 42 let, začel skoraj iz nič in počasi dokupo-val zemljo, da ima danes kmetija 27 hektarjev. 21 let sem si plačeval zavarovanje, od tega zadnjih deset let višji obseg, potem pa sem moral zaradi bolezni in poškodb v invalidsko pokojnino. Zdaj dobivam 170 evrov pokojnine in nisem upravičen niti do enega dodatka, ne do socialne pomoči, do ničesar! Kmetijo je prevzel sin, komaj shaja, ker so dohodki
zelo nizki. Bil sem pred kratkim štiri mesece v bolnišnici, če mi ne bi pomagali moji domači, ne bi preživel ... « Franca ob teh besedah premagajo solze, ki jih ne more več skrivati: »Takšno življenje po toliko letih trdega dela ... plačeval sem si za penzijo, zdaj pa nimam za živeti. To ni vredno človeka, jaz bi najraje umrl! Sram me je. Jaz res ne vem, kam to vodi, naj država že enkrat jasno pove, da naj kmetje raje crknemo!«
Franc Černejšek ni edini primer; takšnih je še več. Podobna usoda čaka tudi kmetico Matildo Žnidarko; ker je kmetija dovolj velika, si mora po zakonu obvezno plačevati pokojninsko in invalidsko zavarovanje: »Mesečno plačujem 113 evrov tega zavarovanja, ob tem pa še po 50 evrov mesečno za zdravstveno zavarovanje. Že vnaprej so mi povedali, da bo moja penzija zelo nizka, tam okoli 150 evrov ali nekaj več. Hotela sem že izstopiti
Ptuj • Zabava v Termah
Četrti Čarobni dan
Zadnjo majsko nedeljo je v Termah Ptuj potekal že četrti Čarobni dan - dogodek za vso družino, ki povezuje dobrodelno, zabavno in kulturno dejavnost z najrazličnejšimi delavnicami, nastopi in drugim dogajanjem.
Čeprav vreme ni bilo najboljše, to druženja družin na Ptuju ni zmotilo. Dogodki so si kar podajali roko, zato je vsak lahko našel nekaj zase. Ob obisku rimskega tabora, afriške vasi, Vilijeve športne dežele, kurentove dežele in kotička s čarobnimi dogodivščinami so obiskovalci uživali tudi v glasbenih nastopili nekaterih znanih slovenskih pevcev, ki so se jim pridružili še tamburaški orkester Cir-kovce, folklorna skupina PŠ Markovci in boksarski šampion Dejan Zavec.
Organizatorja dogodka sta bila Netvizija, d. o. o., Ljubljana in Terme Ptuj, s pomočjo obiskovalcev in pokroviteljev
pa bo ptujski Čarobni dan prinesel žarek upanja otrokom iz socialno ogroženih družin, ki jih bodo obdarili s športnimi
iz sistema, ker je bolje biti socialni problem in na koncu prejemati višjo državno pen-zijo, pa še socialne dodatke, ampak enostavno ne morem, nikakor. Višjega zavarovanja pa pri naših dohodkih na kmetiji tudi ne zmorem plačevati! Ne vidim prihodnosti, prav bojim se starosti!«
Nikoli zaposlenim višje pokojnine in pomoči kot kmetom?!
Prav dejstvo, da ljudje, ki nikoli ne daljo, niso v službah, nikoli ne plačujejo ničesar v pokojninsko in invalidsko blagajno, na koncu pa so upravičeni celo do višjih pokojnin in ostalih prejemkov, najbolj jezi kmete na robu preživetja. Upravičeno. Čeprav je res, da kmetje do svoje pokojnine pred tremi desetletji sploh niso bili upravičeni, pa je tudi sedanji sistem kmečkih pokojnin, v primerjavi z ostalimi socialnimi transferji, zelo nepravičen in zgrešen.
S takšnimi in podobnimi življenjskimi zgodbami se dnevno srečuje tudi Darja Artenjak, prav zato je želela sooblikovati predvideno, a propadlo okroglo mizo: »Na terenu vidim velikanske socialne stiske, vedno večje. Kmetje resnično obupujejo in ne vidijo več izhoda. In res se sama sprašujem, kako naj človek danes preživi z 200 evri pokojnine ali celo manj! Če ima družino, otroke, domače, morda še nekako gre, kako pa naj preživijo tisti, ki ostanejo sami? In če še zbolijo povrhu? Res je sramota, da kmet kljub plačevanju prispevkov in trdemu delu ne more dobiti višje pokojnine, nekateri pa lahko pridejo brez enega leta zaposlitve do višjih pokojnin in pre-
Matilda Znidarko: »Iz sistema kmečkega zavarovanja ne morem izstopiti, čeprav sem hotela. Raje bi bila socialni problem, kot pa da plačujem za penzijo, ki bo okoli 150 evrov. Strah me je starosti.«
jemkov. Menim, da je država s takšno socialno politiko zelo, zelo zgrešila in tudi nobena rešitev niso stavki, da si kmetje lahko pomagajo s kmetijo, nezaposleni in socialni problemi pa ne. Kako naj si kmet pomaga s kmetijo, če ne more več niti hoditi, niti delati?!«
Razpis za
invalidnost, smrt in bolniško kmetov
Vsaj kapljica v morje potrebnim pomoči bi lahko bil pred dobrim tednom objavljen razpis kmetijskega ministrstva za dodelitev finančne pomoči ob smrti, invalidnosti ali daljšem bolniškem dopustu kmetov. V skladu razpisa je 300.000 evrov, razpis pa velja za upravičence do enega leta nazaj: »Ta razpis je namenjen tistim kmetom, ki so bili v minulem letu nesposobni za delo najmanj štiri ali osem ur na dan, najmanj pol leta, zaradi bolezni ali poškodbe, v zadnjem letu dni. Upravičenci bodo lahko prejeli za vsak mesec dokazanega bolniškega dopusta z zdravniškim
spričevalom po 625 evrov za mesec. Nekdo, ki se je poškodoval dve leti nazaj, ni upravičenec, ne more kandidirati. Če pa je kmetu priznana invalidnost, od 50 % navzgor, lahko pridobi nadomestilo v višini do največ 7500 evrov, pač v odvisnosti od priznane višine invalidnosti. Sredstva iz tega razpisa pa so namenjena tudi ob smrti kmečkega zavarovanca,« je na kratko povzela bistvo razpisa Artenjakova in še povedala, da bo denar na voljo do porabe omenjenih 300.000 evrov: »To je pa kar past, saj ne vemo, ali bo ta fond porabljen v nekaj dneh ali nekaj tednih, morda celo mesecih. Sama imam primer kmetice, ki se je v lanskem letu poškodovala, še vedno je na bolniški in gotovo še bo nekaj mesecev. Vendar bova vlogo poslali zdaj takoj, pač za minule mesece, ker se sicer lahko zgodi, da denarja čez dva ali tir mesece, ko bo zaključila bolniški dopust, ne bo več. Tako bo lahko prejela vsaj nekaj denarja za nazaj, za prihodnje mesece bolniške pa pač nič.«
SM
Ormož • Novak ponovno v službi
rekviziti in nekaterimi aktivnostmi, ki jim bodo olepšali marsikateri trenutek.
MG
Opravlja vse naloge kot prej
Kot smo poročali, je policija konec marca zaradi storitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, po 186. členu KZ-1, zoper deseterico podala kazenske ovadbe.
Foto: Črtomir Goznik
Aktivnost osumljenih je policija spremljala od maja minulega leta in v obsežni akciji opravila 14 hišnih preiskav. V preiskavah so zasegli 2 kilograma konoplje, približno 400 komadov tablet amfeta-mina, 15 gramov amfetamina v prahu, približno 15 gramov heroina, približno 34 gramov hašiša in 100 mililitrov metadona. Zasegli so tudi kilogram paracetamola, ki ga preprodajalci dodajajo prepovedanim drogam za povečevanje koli-
čine in s tem posledično večanje zaslužka.
Zasegli so tudi veliko količino prepovedanih snovi v športu. Kar 18.106 kapsul ali tablet in 912 ampul različnih snovi kot so metandienon, testosteron, kofein, klenbuterol in druge. Kriminalisti so zasegli še 2.329 tablet, 409 kapsul, 32 ampul in 35 vrečk s praškasto snovjo različnih snovi. Gre za zdravila, ki niso na seznamu prepovedanih snovi, vendar niso registrirana v EU in se v
Sloveniji ne smejo prodajati.
Med priprtimi je bil tudi direktor Medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Boris Novak. Novak, ki je zadnja dva meseca preživel v priporu, se je v ponedeljek vrnil na svoje delovno mesto in opravlja vse naloge kot pred priprtjem, nam je povedal župan Alojz Sok. Postopek proti Novaku še ni končan, vendar o dogajanju sam ne želi dajati informacij.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Foto: SM
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
Z 8-SEDEŽNIM novejšim mercede-som opravljamo prevoze doma in v tujini (razna romanja - Medžugor-je). Edita Lesjak, s. p., Tržec 50 c, tel. 041 233 668.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, fax 02 787 88 31, 031 500 598; ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
CVETKA BOHINC, s. p., Lilekova ulica 1, 3000 Celje, bom z dnem 30. 6. 2010 prenehala poslovati kot samostojna podjetnica.
KMETIJSTVO
PRODAM kovinski koruznik dimenzije 6 m krat 2 m, širina 60 cm, ugodno tudi za lovce. Cena 130 evrov. Telefon 040 696 310.
PRODAMO tri bikce, dva simen-talca, eden črno-beli. Telefon 769 17 31.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 25 do 110 kg, prodamo, po dogovoru tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
PRODAM brejo kobilo in dvoletno žrebico. Telefon 041 864 976, po 19. uri.
KOSILNICO Gorenje muta, traktor Tomo Vinkovič in traktorsko rotacijsko kosilnico Sip 135 prodam. Telefon 041 565 005.
PRODAM dvoredni okopalnik koruze. Telefon 041 521 863.
KUPIM pajka na dve ali štiri vrete-na in tračni obračalnik. Telefon 041 261 676.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM več kubičnih metrov mešanih drv po ugodni ceni. Tel. 041 994 575.
PRODAM štiriredni obračalnik pajek. Župečja vas 25.
PRODAM nakladalko SIP PRP 2 -19 m3, z alu stranicami, kot novo, in nakladalko SIP senator 22 po delih ter silos kombajn Kemper super, enoredni. Tel. 051 368 302.
PRODAM suhe fosne hrast, češnja, jelka in smreka. Tel. 031 572 553.
PRODAM odojke. Tel. 796 4271.
PRODAM teličko simentalko, staro dva meseca. Tel. 041 333 691.
PRODAM prašiča za zakol, domače reje, težkega okrog 200 kg. GSM 051 394 199.
NEPREMIČNINE
PRODAM večje komfortno trisobno stanovanje po zelo ugodni ceni (cca. 750 eur/m2) na atraktivni lokaciji na Ptuju. Telefon 040 900 697.
KUPIM gradbeno parcelo na Hajdi-ni, 1000 m2. Telefon 041 559 205.
PRODAM mansardno stanovanje na Ptuju, 67 m2, 1200 €/m2. Tel. 051 412 042.
PRODAM parcelo v izmeri 8 arov v Drstelji. Tel. 040 847 511.
PRODAM trisobno stanovanje v I. nadstropju na Ptuju. Cena 86.000 €. Telefon 051 337 677.
PRODAMO hišo z lokalom ob avstrijski meji, na dobri lokaciji. Inf. na tel. 041 941 868.
GRADITELJI, v Lancovi vasi je naprodaj 26 a stavbnega zemljišča z vodo in elektriko, cena 22 €/m2. Tel. 041 270 438.
PRODAM dvodružinsko hišo v okolici Ptuja (4 km, Kicar), asfalt do hiše, lepi razgled nad Ptujem. Vse-ljiva takoj. Tel. 041 906 617.
PO UGODNI CENI oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
KUPIM HIŠO na Ptuju ali v okolici (10 km), staro največ 30 let, do 15 a parcele, dobro ohranjeno z urejeno dokumentacijo, okoli 80.000 €. E-mail: robi.kokot@gmail.com, tel. 031 597 416.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju v izmeri 773 m2, komunalno opremljeno (priključki vode, kanalizacija, elektrika na parceli) na mirnem kraju. Telefon 031 445 448.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
V	PTUJU v najem oddam enosob-no stanovanje ženski. Telefon 779 52 51.
V	NAJEM ODDAMO ali prodamo 1,5-sobno stanovanje. Tel. 031 320 616.
APARTMANI VUŠKOVIC, Supertar, otrok Brač, inf na www.apartmani-lada.com; e-mail: lada.vuskovic@ inet.hr. tel. ++385 91 760 94 78.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 €/ dan, tel. 041 764 693.
V	NEREZINAH na Lošinju oddamo apartma v juniju in od 7. do 17. avgusta. Tel. 031 320 616.
T m i ¡njiRi		III
Är 02/22 80 110 UBI		
ZOBOZDRAVNIK-ZASEBNIK
dr. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostiček, proteze in bela zallvka Možnost plačila ionarju. do 12 obrokov
IMENOVANA MARIJA HORVAT iz Kukave 56 opozarjam družino Kokol iz Kukave 49 a in Lovra Šeruga iz Kukave, da se mi pisno ali osebno opravičijo zaradi fizičnega obračunavanja in žalitve nad mano, Marijo Horvat, dne 29. 5. 2010 in 1. 6. 2010 v prisotnosti moje hčerke Natalije Horvat iz Kukave 56. V nasprotnem primeru bom sodno postopala. Istega dne, 1. 6. 2010, sem imenovana Natalija Horvat prišla domov k svoji mami z go. Nado Majal iz Slovenske Bistrice na ogled zemlje. Istočasno so se nad mano, Natalijo Horvat, in go. Nado Majal nedostojno in žaljivo obnašali Kokolovi: Ludvik, Danijel, Silva in Lovro Šeruga. Čakamo na opravičilo, v nasprotnem primeru sledi sodni postopek.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po tt. 0038549 372-605
£täjwifaz b odlika
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
DOM-STANOVANJE
ENOSOBNO stanovanje, komplet opremljeno, damo v najem zaposlenemu mlademu paru ali samski osebi. Tel. 041 667 750.
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
■ prilogo yt
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v junijski številki med ostalim preberete o vlogi folij in senčilnih mrež pri gojenju jagod, o plodovi moniliji pri koščičarjih. o sortah češenj, nadalje o delih v vinogradu junij, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi fižola in o ekološki pridelavi plodovk.
Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
www.tednik.si

Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zorica Tosič, dr.dent. med. V Majšperku
fm nt®
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
■ _ .=. 1	
1 PETKOV VEČER \	
1 Bodite nocoj	
1 t/ družbi oddaje	Á
H Z glasbo do srca z	do 1
1 na radiu Ptuj	1
1 z Marjanom	www.rodio-tednilcsi H
PAPIRNICA - TRGOVINA
AJCE
ZAKAJ PRI ZAJČKU ?
-	MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE
-	AKCIJSKE CENE
-	SUPER POPUSTI
-	DARILA ZA PREDNAROČNIKE
SPREJEMAMO PREDNAROČILA ZA DELOVNE ZVEZKE
PRI NAS LAHKO ODDATE NAROČILNICE KOPIJE NOVE IN SI POGLEDATE IZDELKE AJDA IN
NAHRBTNIKE IZ KATALOGA KOPIJE NOVE
PE: PTUJ - ULICA HEROJA LACKA 8 - 2250 PTUJ - TEL: 02 250 2486 - zalcek.Dtul@narclsa .si
PE: LENART - PARTIZANSKA CESTA 14 - 2230 LENART - TEL: 02 729 2716 - zajcek.lenart@narcisa.si
m oP MESTN0 * Večeri pod zvezdami R GLEDALIŠČE * . * • * • • . PTUJ . ^ . * ' .
informacije in rezervacije ✓"""S. Mestno gledališče Ptuj 02/749 32 50 r ** Terme Ptuj 02/749 45 06
K '/W/A
12. in 18. junija ob 21.00 v Amfiteatru v Termah Ptuj. • V primeru dežja je predstava v Mestnem gledališču Ptuj.
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo
:: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od
D Audi Allroad quattro 3.0 V6TDIDPF Tiptronic 2007 D Audi Q7 quattro 3.0V6TDI DPF Tiptronic
D BMW 730d Avtomatik D BMW 525d touring O BMW 320i D BMW 320d D Daewoo Nexia GL D Fiat Stilo 1.9 JTD Actual D Ford Fiesta Budget 1.3i O Ford Mondeo CLX1.6 D Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K D Mercedes-Benz A-Razred A 180 CDI Classic O Opel Tigra TwinTop Enjoy 1.416V D Opel Zafira Cosmo 1.9 CDTI D Peugeot 206 SWX-Line1.4 O Renault Clio Comfort 1.4 D Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi O Renault Laguna Break RT 1.8 D Renault Scenic 1.6 D Rover serija 800: 825si D VW Touran 2.0 TDI Highline DSG
2007
2003
2004 1991 1999 1995
2003
1998
1995
2004
2005
2006 2006
2005 1997
2006 1997
1999
1996 2006
A do Z
49.990 € 39.990 € 14.990 € 14.990 € 590 € 5.290 € 490 € 4.490 € 590 € 390 € 9.990 € 9.700 € 8.490 € 9.790 € 5.290 € 490 € 7.490 € 990 € 1.990 € 1.990 € 10.990 €

Y »1\1V	ZA
^OB REDNEM SERVISU VOZILA VAM PODARJAMO KUPON BREZPLAČNO KOSILO
a V
adaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 4.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL 9.55 Oddaja Lepa 17.00 ORMOŽ - Utrip iz Ormoža 18.0010. Let OPZ Vrtec Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Vldeo strani SOBOTA 5.6.
8.00 Diplomski koncert Monlke Kelenc 9.00 ORMOŽ - Med nami povedano 10.0010. Let OPZ Vrtec Lenart 11.00 Imamo se fajn 12.00 Kronika Občine Lenart 14.00 ŠKL
18.00 Polka in majolka 19.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 20.00 Zaključni koncert OŠ Markovcl 21.10 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 6.6.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Kronika Občine Hajdlna 10.00 ORMOŽ - Utrip iz Ormoža 11.00 Videm - Letni koncert Tamburašev 13.00 Zaključni koncert OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Koncert večernih pesmi 2.del 18.3010. LetOPZ Vrtec Lenart 19.45 ORMOŽ - Med nami povedano PONEDELJEK 7.6. 8.00 Koncert CPZ na Vidmu 9.00 ŠKL 9.55 Oddaja Lepa 18.00 Videm - Letni koncert Tamburašev 20.00 ZakUučnl koncert OŠ Markovcl 21.10 Polka in majolka 23.00 Video strani
GEODETSKE STORITVE KELENC, DAMIR KELENC s. p. Zamušani 54 b, 2272 Gorišnica GSM: 031-670-697
m
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA

Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Imate urejeno mejo, evidentiran in legaliziran vaš objekt...?
Nudimo vam:
-	ureditev meje,
-	parcelacije,
-	geodetske posnetke oz. načrte,
-	evidentiranje stavbe (osnova za določitev hišne št.),
-	odmere dolžinskih objektov,
-	inženirska geodezija,
-	zakoličenje objektov,
-	zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,...
www.geodetkelenc.comxa.com
www.radio-tednik.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen®	Oprema	Barva
nissan primera 2,0 avt. limuz.	2002	6.250,00	avt. klima	kov. m. siva
seat cordoba vari01,6	2000	2,450,00	serv. knjiga	kov. vijola
skoda octavia 1.9tdiglx	1998	2.990,00	serv. knjiga	kov. bordo
renault espace 2,2 dci authen.	2003	6.280,00	serv. knjiga	kov. srebrna
daewootacuma 1,8 sx	2002	2.950,00	prvi last.	kov. zelena
ssangyong rexton ii 2,7 xdi avt. exec.	2006	15.900,00	avt. klima	kov. Črna
seat cordoba 1,4 mpi stella	2001	3.590,00	prva reg. 2002	kov. srebrna
ford focus 1,6 wagon	1999	2.760,00	redno serv.	kov. b. rdeča
seat cordoba 1,6 istella	1999	2.250,00	prva reg. 2000	kov. višnja
bmw 3161 limuzina	2000	4.780,00	avt. klima	modra
renault cli01,5 dci expression	2002	3.800,00	klima	kov. olivna
renault scenic 1,616v rt	2000	3.550,00	serv. knjiga	kov. srebrna
kia picant01,0 lx	2006	4.190,00	prvi last.	kov. srebrna
toyota yaris 1,3 vvt-i stella	2007	8.700,00	prvi last.	kov. modra
citroen sax01,11	2001	2.300,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renault scenic 1,6 ern	1998	1.790,00	redno serv.	modra
peugeot 2071,4itrendy	2008	7.870,00	prvi last.	kov. srebrna
renault scenic 1,616v fixe	1999	2.950,00	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen picass01,61	2000	3.700,00	serv. knjiga	kov. sv. modra
renaulttwing01,216v	2001	2.190,00	klima	kov. srebrna
seat ibiza 1,4 se	1998	1.250,00	servo volan	modra
citroen c31,4 hdi sx	2004	4.730,00	prvi last.	kov. sv. modra
renault scenic 1,5 dci authentique	2003	5.150,00	serv. knjiga	modra
renault kango01,5 dci	2007	6.900,00	prvi last.	bordo rdeča
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.mikiavz@gmaii.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
ALFA ROME01591.9 JTM SPORT	2007	12.980,00	DIG. AVT. KLIMA	KOV. SIVA
BMW 320 D LIMUZINA	2005	13.980,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.6 HDI ELEGANCE	2007	8.790,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
FIAT CROMA 1.9 MJTO DYNAMIC	2007	9.780,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. SREBRN
FORD MIAX 1.8 TDCI	2007	9.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
FORD MONDE01.8 TDCI TREND UMUZ.	2008	13.880,00	AVT. DV. DIG. KUMA	BELA
FORD S-MAX 1.8 TDCI TITANIUM	2007	15.390,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
MITSUBISHI PAJERO 2.5 TDI	1998	5.680,00	ALU PLAT.	KOV. ZELEN
RENAULT MEGANE 1.5 DCI ESTATE KARAVAN	2007	8.270,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULTMODUS 1.5 DCI	2007	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI CONFORT EXPRESSION	2008	9.550,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
VW NEW BEFTIE 1.91DI HIGHUNE	2000	6.500,00	KUMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	1999	3.980,00	KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA COMFO.	2007	13.250,00	AVT. KUMA	BELA
DOSTAVNA VOZILA				
FORD TRANSIT 300 S2.2 TDCI	2007 NETO 12.000,00		KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Prireditvenik
Petek, 4. junij
10.00 Maribor, Trg svobode, tradicionalni 7. festival integracije 11.00 Lenart, Spodnji Porčič 4 a, 20-letnica delovanja Subermacher Slovenija, Dan odprtih vrat 16.00 Ptuj, grajski hrib, deveta tradicionalna grajska košnja, vabljeni kosci,
grabljice, simpatizerji in nastopajoči 16.00 Miklavž pri Ormožu, igrišče, Gibalno-športna prireditev 18.00 Vitomarci, telovadnica OŠ, 220-letnica organiziranega šolstva v Vitomarcih
18.00 Cirkulane, šotor, osrednja občinska proslava občine Cirkulane, Zavrč,
dan osnovne šole Cirkulane, družabno srečanje občanov 19.00 do 20.00 Kog, pilates
19.00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu, Revija komornih skupin 19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Trance Dance, »Discovering a shining light in the darkness«, univerzalna mešanica telesnega gibanja, zdravilnih zvokov, dinamičnih udarnih ritmov, dihalnih tehnik ... 19.30 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, dvorana, zaključni koncert Chanson Franqaise Aleš Farčnik 20.00 Maribor, SNG, drama, Saloma, VelDvo, za izven
Sobota, 5. junij
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, letna produkcija Mavrica, za izven 10.00 Ptuj, Ptujsko jezero, Slovenski pokal v kajakih in kanujih na mirnih vodah Ptuj 2010
11.00 Maribor, Grajski trg, otroška predstava Čarovnica Hillary gre v opero,
vstopnine ni, v primeru slabega vremena predstava odpade 17.00 Grajena, pri gasilskem domu, V. pokalno tekmovanje članov in članic za pokal Grajena
18.00 Podlehnik, večnamenska športna dvorana, 7. praznik občine Podleh-nik
20.00 Cirkulane, šotor, koncert za mlade in mlade po srcu
20.00 Vurberk, na gradu, na prostem, predstava Pod svobodnim soncem, v
izvedbi Dramske sekcije KD Grajena 21.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Swarga, gre za avantgardno skupino
-	Maribor, Židovska 10, Galerija društva likovnih umetnikov, razstava slik Zmaga Kovača z naslovom Krajine
-	Ormož, Dom kulture, regijska revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pesmi in melodije iz ljudske zakladnice 2010
Nedelja, 6. junij
9.00 Grajena, nogometno igrišče, 12. pokalno gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev za pokal PGD Grajena
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, predavanje na temo Božanska komedija -Pekel, za izven
10.30 Cirkulane, farna cerkev sv. Barbare, maša za domovino, namenjena
občanom Cirkulan 11.00 Ptujska Gora, trg pod baziliko, Srečanje ljudskih pevcev 12.00 Nova vas pri Markovcih, gasilsko-vaški dom, 2. srečanje konjenikov,
traktoristov in konjskih vpreg 13.00 Cirkulane, šotor, otroška matineja s Spidijem 14.00 Leskovec, v osnovni šoli, Nedeljsko popoldne z mejaši iz Repišč 15.00 Podvinci, gasilski dom, svečana predaja novega gasilskega vozila ter
zabava z ansamblom Modrijani 15.00 Žetale, cerkev Marije Tolažnice, koncert ljudskih pevcev Fantje z vasi iz
Škocjana na Dolenjskem 17.00 Majšperk, dvorana TVI Albin Promotion, gledališka predstava Anica 20.00 Vurberk, na gradu, na prostem, predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi Dramske sekcije KD Grajena
Ponedeljek, 7. junij
19.00 Slovenska Bistrica, Trg svobode 26, Utrinki s potovanja po ZDA 19.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstavitev knjig Shizofrenija, Moja sopotnica in Depra, za izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in izven
Torek, 8. junij
17.00 Ptuj, dom upokojencev, redno mesečno srečanje Društva onkoloških
bolnikov Slovenije, Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke 20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Prihajanja, produkcija starejše skupine gledališkega studia mgP za izven 20.00 Vurberk, na gradu, na prostem, predstava Pod svobodnim soncem, v izvedbi Dramske sekcije KD Grajena
Kino Ptuj
4., 5. in 6. junij, ob 17.00, Kako izuriti svojega zmaja (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Robin Hood - akcijska drama. Ob 21.30 Oskar za najboljši film: Bombna misija - vojna drama.
OBČINA SVETI TOMAŽ
Občina Sveti Tomaž, na podlagi 23. in 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09), javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku 16. aprila 2010 in na spletni strani Občine, objavlja
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
LISTA A
Lista A je bila oblikovana za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem razpisa, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo varščine.
Zap.št.	prosilka/prosilec	število točk
1.	Mateja Lorenčič, Sv. Tomaž 55c	290
Udeležencem razpisa bodo osebno vročeni pisni odpravki odločb o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo ne-profitnih stanovanj v najem.
Udeleženci razpisa imajo pravico do pritožbe na župana občine Sveti Tomaž v roku 15 dni od dneva vročitve pisne odločbe. Pritožba se vloži pisno na naslov: Občina Sveti Tomaž, Sveti Tomaž 37, 2258 Sveti Tomaž. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Datum, 1. 6. 2010 Številka: 352-4/2010 01/ZH
Občina Sveti Tomaž
www.radio-tednik.si
Ni noč, ampak luč; ni konec, ampak začetek; ni nič, ampak večnost.
Viktor Hugo
SPOMIN
7. junija bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila
Marija Pažon
19. junija bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil
Jože Pažon
Njuni najdražji
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj Dravska ul. 11, 2250 Ptuj Tel. 749 24 10
Na podlagi sklepa Sveta zavoda z dne 5. 3. 2010 objavljamo
RAZPIS
PROSTIH UČNIH MEST NA JAZZ ODDELKU za šolsko leto 2010/2011
PREDMET	ŠTEVILO PROSTIH MEST
KLAVIR	5
SAKSOFON	5
TROBENTA	5
KITARA	5
BOBNI	5
KONTRABAS/BAS KITARA	5
PETJE	5
Predmeti jazz oddelka se bodo izvajali kot nadstandardni program. ZAŽELENO JE GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE IN ODIGRANI DVE SKLADBI NE-KLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ...). Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v enem od naslednjih terminov:
•	petek, 11. junija 2010, ob 17:00,
•	sobota, 12. junija, 2010 ob 10:00.
Programi poleg glavnega predmeta (instrumenta) zajemajo še dodatne predmete:
•	jazz teorija
•	rhythm & reading
•	big band
•	combo zasedbe
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta in dedka
Antona Černezla
IZ PTUJA, OB ŽELEZNICI 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za darovano cvetje, sveče ter za izraze sožalja. Hvala soseščini za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala Internemu oddelku bolnišnice Ptuj, dr. Vuka-soviču in sestram za nudeno pomoč ter godbeniku za odigrano Tišino.
S hvaležnostjo v srcu vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči nenadni izgubi naše drage mame, žene, tašče, botre, babice, prababice in tete
Cecilije Lah
IZ VELIKE NEDELJE 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekali besede tolažbe. Lepa hvala vsem, ki ste prinašali cvetje, sveče in darovali za svete maše ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej hvala g. župniku Janku Štamparju za opravljen cerkveni pogreb, cerkvenim pevcem hvala za odpete žalostinke in sv. mašo. Hvala g. Francu Cvetku za odigrano melodijo, nosilcem križev in zastave ter podjetju Aura za opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala g. Tončku Žumbarju in Tončku Lahu za poslovilne besede. Hvala nečakinji Stanki za nudeno pomoč in molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Preteklo nešteto je solz, življenje naše se je spremenilo, nič več ni tako, kot je bilo. Hiša, dvorišče, travniki in gorica vse pusto - prazno se nam zdi, odkar vaju, draga naša, več med nami ni. Ostali lepi so spomini in dejanja ter trdo delo vajinih pridnih rok, ki spremlja nas povsod.
SPOMIN
Mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in tast
Alojz Bezjak
IZ SLATINE 40, CIRKULANE 6. 6. 2009 - 6. 6. 2010
in 27. julija bo minilo 12 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, sin, brat, svak, zet, boter in stric
Vidko Arnečič
IZ SLATINE 40, CIRKULANE 27. 7. 1998 - 27. 7. 2010
Dobrota vajinega srca ne mine, hvaležnost bogati spomine. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu ter prižgete svečko.
Z žalostjo v srcu vsi vajini domači, ki vaju imajo radi
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, ome, prababice
Elizabete Zavec -
IZ GRADIŠČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gospodu dekanu Emilu Dreuu za opravljen obred in darovano sveto mašo, govorniku Miru Lesjaku za poslovilne besede. Hvala podjetju Mir za opravljene storitve, cerkvenemu pevskemu zboru iz Cirkulan in trobentaču za zaigrano žalostinko.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Tvoji najdražji
Korpič
Kako je prazen dom,
dvorišče naše,
oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, babice, prababice in sestre
Marije Pukšič
IZ GAJEVCEV 42, GORIŠNICA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, zastavonošema in podjetju Mir za opravljene storitev.
Vsi njeni
Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih oči se zarose.
SPOMIN
Minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil
Jože Rižner
IZ VIDMA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Ptuj • Tragedija v Kraigherjevi ulici
Streljal na partnerico in ubil še sebe
V sredo, 2. junija, zvečer se je v 4. nadstropju bloka v Kraigerjevi ulici 21 v Ptuju zgodila tragedija, ki se je končala s smrtjo 31-letnega Draga M., medtem ko so njegovo partnerico, 26-letno Sanjo S., prav tako iz Ptuja, s hudo strelno rano v glavi in prsnem košu prepeljali v ptujsko bolnišnico, njeno stanje pa je še vedno kritično.
Kot je v uradnem policijskem sporočilu zapisal Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor, je v sredo ob 19.20 v stanovanju na Ptuju 31-letni moški iz Ptuja po do sedaj zbranih obvestilih iz neznanega razloga s pištolo ustrelil svojo 26-letno partnerico, prav tako iz Ptuja. Zatem je storil samomor z ustrelitvijo. Ženska je bila z reševalnim vozilom odpeljana v splošno bolnišnico Ptuj in je v smrtni nevarnosti. Policisti so opravili ogled kraja in nadaljujejo zbiranje obvestil.
Kmalu po tragičnem dogodku smo bili pred stanovanjskim blokom v Kraigherjevi ulici 21 na Ptuju. V neuradnem pogovoru očeta s sosedi, ki so stali pred vhodom v stanovanjski blok, medtem ko so bili v
Foto: M. Ozmec
Sostanovalci Kraigherjeve ulice 21 so pretresenega Dragovega očeta, ki je bil v času tragedije v stanovanju, lahko le mirili in tolažili.
stanovanju na delu policisti, kriminalisti in forenziki, smo uspeli izvedeti, da naj bi 31-letni Drago M. najprej ustrelil svojo partnerko Sanjo S., nato
pa naj bi v glavo ustrelil še sebe. Hudo ranjeno Sanjo so z reševalnim vozilom odpeljali v ptujsko bolnišnico, Drago M. pa je umrl na kraju tragedije.
Njegov 53-letni oče je kmalu po tragičnem dogodku pretresen povedal, da sta njegov sin Drago in Sanja živela skupaj kakih 9 let. Sin naj bi doštudi-ral višjo upravno šolo in zato sta že iskala primerno delovno mesto za pripravništvo. Sanja, ki naj bi študirala na filozofski fakulteti tuje jezike, naj bi bila pred kratkim na strokovnem seminarju v Berlinu, po vrnitvi pa naj bi se po pričevanju fantovega očeta veza pričela krhati. Sanja naj bi namreč predlagala, da gresta narazen, kar je Drago zelo težko sprejel. Tudi staršem ni bilo vseeno, saj naj bi bila dober in srečen par.
Kritičnega večera naj bi nekaj po 19. uri Drago in Sanja prišla v stanovanje v 4. nadstropju bloka v Kraigherjevi ulici, kjer sta stanovala skupaj
Ptuj • Priprave na praznovanje 140-letnice gasilstva
Potrebujejo tudi nova vozila
V prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj se vneto pripravljajo na praznovanje 140-letnice svojega humanega delovanja. Septembrsko slovesnost želijo poleg obnovljenega in povečanega gasilskega doma pričakati tudi s štirimi novimi gasilsko-tehničnimi vozili.
Kot je pojasnil predsednik PGD Ptuj Robert Cvetko, sicer gradnja prizidka in celotne obnove sedanjega gasilskega doma zaradi daljšega deževnega vremena trenutno nekoliko zamuja, vendar so predstavniki izvajalcev del, podjetja Gradis Gradnje Ptuj, Tames Ptuj in Dom stan iz Velenja, zagotovili, da bodo vsa gradbena ter elek-troinstalacijska dela zaključena do pogodbenega roka, torej do sredine avgusta. Svečano odprtje prenovljenega in do-zidanega gasilskega doma pa načrtujejo predvidoma 17. septembra.
Vam je uspelo zagotoviti vsa potrebna finančna sredstva za prenovo gasilskega doma?
»Prepričan sem, da nam je uspelo. Potrebna sredstva za prenovo in dozidavo gasilskega doma Ptuj so ali pa še bodo zagotovili Mestna občina Ptuj, območna organizacija Rdečega križa Ptuj, podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, del sredstev pričakujemo in je obljubljen tudi iz državnega proračuna, svoj delež bomo zagotovili tudi člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki pa prispevamo še pomemben delež v obliki svojega prostovoljnega dela.«
Posodobiti pa želite tudi gasilski vozni park, tehniko in opremo. Vam bo uspelo?
»Zaradi iztrošenosti in precej zastarelih sedanjih vozil, predvsem pa zaradi drugačnih potreb za naše akcije in posredovanje na terenu v jubilejnem letu načrtujemo tudi obnovo zastarelega voznega parka in nabavo nujno potrebne nove, sodobnejše gasilske opreme. Del sredstev naj bi zagotovi-
la Mestna občina Ptuj, nekaj denarja pa pričakujejo tudi iz državnega proračuna, vendar to še zdaleč ne bo zadostovalo, zato pri tem pričakujemo tudi pomoč občanov in širše javnosti.«
Kaj pa najbolj potrebujete, kakšna vozila in opremo je potrebno nabaviti?
»Zaradi potreb na terenu, predvsem zaradi prilagoditve novim oblikam naših intervencij, nujno potrebujemo vozilo za tehnično reševanje, nujno potrebna je tudi nabava vozila za nevarne snovi, saj je tega vse več, potrebujemo tudi novo gasilsko avtocisterno ter vozilo za prevoz moštva. Gre za precej velik zalogaj, vsa štiri vozila pa seveda morajo biti tudi ustrezno opremljena s sodobno gasilsko tehnično opremo.«
Ste tudi za nakup novih vozil in opreme že uspeli zagotoviti potrebna sredstva?
»Žal še ne, denarja za nakup nujne gasilske opreme in vozil ne bo dovolj. Ker pa jih dejansko potrebujemo, saj vsi vemo, da zadnje čase naše posredovanje v raznih prometnih in drugih naravnih nesrečah vse pogostejše, smo se po temeljitem premisleku odločili za akcijo zbiranja donatorskih prispevkov med občani in podjetji. Na upravni enoti Ptuj in v Mestni občini Ptuj smo si za to že pridobili vsa ustrezna dovoljenja in potrdila.«
Kako pa se te akcije nameravate lotili?
»Najprej naj povem, da želimo, da tega nikakor ne bi mogli izkoristiti goljufi, kar se je včasih že dogajalo. Zato občane seznanjam, da bodo naši
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Ptuj Robert Cvetko je prepričan, da bodo osrednjo slovesnost ob 140-le-tnici društva dočakali v prenovljenem gasilskem domu ter z novimi vozili.
gasilci prihajali na njihove domove v gasilskih uniformah in v parih. Ko bodo obiskovali občane, podjetja in zasebnike, bodo imeli pri sebi posebne nabiralne pole s seznamom darovalcev, ki bodo imele žig upravne enote Ptuj in našega PGD Ptuj ter seveda uradno dovoljenje za zbiranje finančnih prispevkov, ki ga bodo na željo občana tudi dolžni pokazati. Sicer pa, da bi bili občani o vseh podrobnostih čim bolje obveščeni, da bi bilo pri tem čim manj nejasnosti, bomo v Gasilskem društvu Ptuj o namenu in načinu zbiranja finančnih prispevkov v kratkem obvestili s posebnim letakom, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva, zasebniki in podjetja na območju Mestne občine Ptuj.«
Je morda možno izvedeti, koliko sredstev pričakujete od občanov in podjetij, kakšni naj bi bili prispevki?
»Koliko bo kdo prispeval,
je zasebna stvar vsakega posameznika in navsezadnje tudi njegovih finančnih možnosti ter pripravljenosti. Lahko vam zaupam le to, da bi bilo sredstev ravno prav, če bi denimo vsako gospodinjstvo prispevalo vsaj po 20 evrov, samostojni podjetniki okoli 100 evrov, delovne organizacije z omejeno odgovornostjo okoli 200 evrov, delniške družbe pa okoli 1000 evrov. Poudarjam, da so to le naše želje, do katerih smo pač prišli z nekaterimi izračuni, saj je vsem znano, kako draga so specialna gasilska vozila in ga-silsko-tehnična oprema.
Ob tem pa naj že sedaj povem, da bomo ob zaključku akcije zbiranja finančnih prispevkov, predvidoma ob kon-
s starši Draga M., da bi Sanja zložila in odnesla svoje stvari. Ko sta prišla v sobo, sta se po besedah očeta, ki je bil takrat v stanovanju, zaklenila v sinovo sobo. Kmalu zatem je zaslišal tri strele in krike Sanje: „Pomagajte mi!" Planil je k vratom, a so bila zaklenjena, zato jih je s sunkom noge in udarci roke na silo odprl. Na tleh je zagledal sina, ki je ležal v mlaki krvi, Sanja pa naj bi krvavela iz obraza. Brž je poklical pomoč in reševalno vozilo, da je hudo ranjeno Sanjo odpeljalo v ptujsko bolnišnico, medtem ko za sina Draga ni bilo več pomoči. Kriminalisti in forenzični tehniki so bili v stanovanju, kjer se je zgodil tragični dogodek, do zgodnjih jutranjih ur.
-OM
cu septembra, o količini zbranega denarja javnost zagotovo obvestili.«
Naj ob koncu dodamo, da v Prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj načrtujejo slovesen prihod vseh štirih gasilsko-teh-ničnih vozil v soboto, 11. septembra, pred Mestno občino Ptuj, kamor bodo vljudno povabili tudi vse občane. Osrednjo slovesnost ob 140-letnici humanega delovanja s svečanim odprtjem prenovljenega in razširjenega gasilskega doma načrtujejo teden dni kasneje, v petek, 17. septembra. Praznovanja pa naj bi zaključili naslednji dan, v soboto, 18. septembra, s slavnostno sejo najvišjih organov prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki bo v viteški dvorani na ptujskem gradu.
Ptujski gasilci so posebej ponosni, da je slavnostno pokroviteljstvo nad praznovanjem 140-letnice prevzela ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki jo seveda z velikim veseljem pričakujejo tudi na osrednjih slovesnostih ob visokem jubileju.
M. Ozmec
Dornava 59,2252 Dornava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nfo@zerox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
Črna kronika
Kolesar padel in umrl
30. maja okoli 12.50 je 47-letni moški iz okolice Ptuja vozil kolo po Cankarjevi ulici na Ptuju iz smeri Dravske proti Prešernovi ulici. Med vožnjo je zapeljal v levo in nato s kolesom trčil v levo, v steno stanovanjskega objekta, kjer je z glavo udaril v rob lesene okenske police. Po trčenju v stavbo je kolesar padel po vozišču in obležal. Kolesar je med vožnjo imel na glavi kolesarsko čelado. Med prevozom z reševalnim vozilom je umrl.
Jeklenka ji je eksplodirala v rokah
1. junija okoli 11.30 je 77-letna ženska v Lahoncih z vžigalnikom prižigala gorilnik na plinskem štedilniku v kuhinji. Ker gorilnik ni zagorel, je vzela plinsko jeklenko iz kuhinjskega elementa in jo pretresla. Takrat je jeklenka eksplodirala. V eksploziji so bili poškodovani vrata, stekla in gospodinjski aparati ter elementi. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov. Ženska in 79-letni moški, ki se je takrat nahajal v hiši, sta bila lahko telesno poškodovana.
Vlomi, tatvine
V noči s 27. na 28. maj je neznan storilec v Kraigherjevi ulici v Slovenski Bistrici iz osebnega avtomobila Renault scenic odtujil kolesa s pnevmatikami. Premoženjska škoda znaša okoli 1200 evrov.
28. maja popoldne je neznani storilec z gradbišča v Spodnjih Ključarovcih odtujil vibracijsko na-bijalko. Premoženjska škoda znaša okoli 6000 evrov.
S pištolo čez mejo
1191)
Foto: PP Podlehnik
28. maja ob 3.40 je na mednarodni mejni prehod Gruškovje prispel 55-letni državljan Bosne in Hercegovine. Pri temeljiti mejni kontroli so policisti v njegovem osebnem avtomobilu našli malokalibrska pištolo s petimi naboji. Moški za orožje ni posedoval ustreznega dovoljenja. Policisti so mu izrekli globo in odvzeli orožje.
Alkohol za volanom
30. maja ob 1.55 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 22-letne-ga voznika osebnega avtomobila iz Oplotnice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,21 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
27. maja ob 20.15 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Vidmu pri Ptuju ustavili 48-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,53 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
Padavine bodo čez dan slabele in popoldne ponehale. Proti večeru se bo zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 16do 20, na Primorskem do 23 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in precej toplo.