Knjigi bodo morda očitali, da je zaradi odmika od standardne delitve geomorfologije premalo pregledna. Zares je pripravnejša za razmišljanje kot za učenje, čeprav ima na koncu poglavje o terenskih raziskovalnih me­ todah. Ravno zaradi iskanja novih razvojnih poti 111 tolmačenja reliefnih oblik pa je pomembno dopolnilo učbeniške geomorfološke literature. I. Gams Pavol Plesnik, Horna liranica lesa vo Vysokych a Belanskych Tat räch, SA V, Bratislava 1971, 238 str., 9? črno-belih in 22 barvnih fotografij, 10 kart, 8 pro­ filov in 2 diagrama. Obsežen povzetek v nemščini. Neutrudni slovaški raziskovalec zgornje gozdne meje v domačih in tu­ jih gorah prof. Plesnik nam v svojem najnovejšem delu predstavlja ta za­ nimivi biogeografski pojav v najvišjem slovaškem gorovju, v Tatrah. Pri proučevanju zgornje gozdne meje izhaja Plesnik z geografskega stališča. Zgornja gozdna meja je po njem pojav v pokrajini, ki je ozko pove­ zan z orografskimi, geomorfološko-geološkimi, klimatskimi, vodnimi, edafski- ini, zgodovinskimi in seveda botaničnimi ter zoološkimi svojstvi. Ta misel se delno zrcali že v uvodu in v drugem poglavju, kjer avtor prikaže metode, ki jih je uporabljal pri svojem proučevanju. Pri raziskovanju pojavov in raz­ mer v območju zgornje gozdne meje se je avtor dokaj oprl na biometrično metodo krivulj, ki ponazarjajo zniževanje višine dreves z rastočo nadmorsko višino. Zlasti pa je v Plesnikovi metodi proučevanja zgornje gozdne meje poudarjena analiza rastnih razmer drevesnih vrst na tej meji. S takimi ana­ lizami je avtor dobil dovolj gradiva, da je lahko rekonstruiral klimatsko zgornjo gozdno mejo, kar je bil eden od ciljev njegovega proučevanja. Obširno poglavje te knjige je posvečeno fizičnogeografskim razmeram Visokih in Belanskih Tater. V njem avtor prikaže orografske značilnosti obravnavanega področja, njegove geomorfološko-geološke poteze, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo. V tem poglavju zajame tudi dejav­ nike, ki niso povezani z zgornjo gozdno mejo (npr. jezera str. 31), z name­ nom, da poda celotno fizično-geografsko podobo obravnavanega gorovja. V poglavje »Teoretična vprašanja« je avtor uvrstil teoretične probleme pri proučevanju zgornje gozdne meje, razlago osnovnih pojmov in terminolo­ ška vprašanja; govori o alpski gozdni meji, zgornji drevesni meji, abstraktni in dejanski gozdni ter drevesni meji itd. Še posebno pozornost je posvetil še ne dovolj razčiščenim vprašanjem zgornje drevesne meje in o vzrokih nje­ nega nastanka ter nastanka zgornje gozdne meje. Samostojno poglavje je posvečeno videzu zgornje gozdne meje, njeni drevesni sestavi in njenemu današnjemu poteku. Eno najobsežnejših poglavij knjige opisuje vplive ekoloških dejavnikov na zgornjo gozdno mejo. Tu prikazuje avtor na osnovi svojih merjenj in po­ datkov iz literature odnose med zgornjo gozdno mejo in makroklimo, nato med to mejo in toplotnimi razmerami, višino ter ekspozicijo in masivnostjo gorovja. Obravnava tudi vpliv vetra, geomorfoloških razmer, snežnih plazov, melišč, prsti in posege človeka na zgornjo gozdno mejo. Glede na te dejav­ nike loči več tipov zgornje gozdne meje, ki so prikazani v naslednjem po­ glavju. V njem avtor razlikuje klimatsko, edafski, orografsko, plazovno in umetno zgornjo gozdno mejo. Večina teh mej je dejanska in jih je mogoče ugotoviti na terenu. Enemu od dokaj zanimivih vprašanj zgornje gozdne meje, to je njenemu kolebanju zaradi klimatskih sprememb v najmlajšem holocenu, je avtor po­ svetil samostojno poglavje. V njem ugotavlja, da v Tatrah ni prepričljivih dokazov niti za napredovanje niti za nazadovanje klimatske (termične) gozd­ ne meje zaradi sprememb v makroklimi. Knjigo zaključuje poglavje o rekonstrukciji zgornje gozdne meje (kli­ matske) v Visokih in Belanskih Tatrah. Ta rekonstrukcija je bila dokaj te­ žavna, zlasti še v Belanskih Tatrah, kjer je človek zaradi paše zelo spre­ menil potek in podobo gozdne meje. Rekonstrukcijo je Plesnik v veliki meri oprl n a la stn a m e rje n ja na te ren u in to po posam eznih delih gorovja (v Be- lansk ih T a trah , v jugovzhodnem delu V isokih T ater, n a p o ljsk i s tran i Visokih T a te r in n a n jihov ih južn ih pobočjih). N a vsem proučenem področju sega k l i ­ m a tsk a zg o rn ja gozdna m e ja n a jv iše na ju žn i s tran i V isokih T a te r (nekaj čez 1700 m etrov). D rugod je ta tip gozdne m eje nižji. S k o ra j iz vsake s tran i P lesnikove k n jig e je mogoče raz b ra ti zavzetost za dobro p red stav itev ob ravnavan ih pojavov, v endar ne samo s pisano b e ­ sedo in številčnim i podatki, tem več tud i s fo tografskim gradivom . O bilica zelo dobrih, z lasti črno-belili fo tografij k rep k o podp ira razlago in služi kot nenadom estljiva dokum entacija . Potek zgornje gozdne meje je zelo nazorno prikazan na vegetacijskih profilih in na kartah v merilu 1:10.000. Na kartah zgornja gozdna meja ni prikazana s črto, temveč pravilno kot pas. V višinskem pasu od 1200 do 1800 metrov so zajeti še sklenjeni gozdovi, nato že razredčeni, še više posamezno rastoče drevesne skupine, posamezno rastoča drevesa ter ruševje. Tako iz­ delane karte ne služijo samo kot kartografski prikaz, temveč bodo koristna opora kasnejšim raziskovalcem, da bodo lahko sledili in proučevali dinamiko rastlinskih sestojev ob tej meji. P lesn ikova k n jig a pom eni eno od zelo uspešnih sin te tičn ih del o zgorn ji gozdni m eji, k ak ršn eg a n im ajo n iti tam , k je r že dolgo časa p ro u ču je jo ta po jav . F ran c L ovrenčak P ripom ba u re d n iš tv a . Z a ra d i p o m a n jk a n ja p r o s to r a v te m ju b i le jn e m z v e z k u » G e o g ra fs k e g a v e s tn ik a « sm o b i l i p r i s i l j e n i p o ro č i la o k n j i ž e v n o s t i o m e j i t i n a n a j n u jn e j š e , v e l ik d e l p a p r e ­ lo ž i t i n a p r ih o d n j i le tn ik .