ikaj po-itopanjil , kjer ep Policija pa in u-Lnoeti. »ti brit-
ruk dan mam asd*U h
praulkov.
U>a*d <ufly
PROSVETA
leto-ykab
XXV.
&ASIIO slovenske narodne podporne jednote
TV.dnllW
hI
mi 9
Cena luu
JLI&SL
af maf^fc ». trr»	vhi»hwi "'m»>iui\, ui. nuni \m«i\». ■■■
Ac-pta— ftr Naplllm «t >Ptd»l tata <rf »-ta— prorlšsd far h sestio« 110«, Act «f Ost I, 1017. sathorlssd on Jefl Rili«.
t. tm
Chicago, III., četrta 31. marca (March SI), 1932.
*>b»ert»U«a *00
Tirtr
dtbv.—number 77
Polom japoMko-kitajskih miroviih pogajanjB
Obe stranki dolžite druga drugo
odgovornosti za izjalovljenje. Spopadi med japonskimi in kitajskimi četami Ml nadaljnje jo. Kitaj*« čete rušijo »o-ntove in kopi j«jo strelne jarke	; .
Šangaj, 30. marca.—Mirovna pogajanja med Kitajci in Japonci so »e totalno izjalovila. Za dane« je določen ponovni sestanek »cd militarističnimJ avtoritetami v poslopju britakega konzu-ata, toda zunanji opazovalci pravijo, da nI nikakega znaka ta dosego dogovora, ki bi preprečil nadaljnje sovražnosti.
Včeraj je prišlo do ostrega spopada med prednjimi kitajski-mi in japonskimi stražami v vali Gigwangmiao, dvanajst milj zapadno od Sangaja na južnem bregu potoka Soochovr. Štirje japonski vojaki so bili ubiti. Stični spopadi med straiami so na dnevnem redu. Prošlo nedeljo ao bili trije kitajakl vojaki ranjeni in 'dva Japonca ubita v pra-gki v bližini Taičanga.
Kitajske čete, katerim poveljuje general Tsai Ting-kai, so pričele s sistematičnim rušenjem mostov nad reko Henli. U-ničili so tudi železniški most &tngaj«Nanking železnice, ki se je vzpenjal nad reko H?nli, 18 milj zapadno od Sangaja. Ukaz glede uničenja tega mosta je povzročil iznenadenje, ker je bilo par dni prej naznanjeno, da ga bodo Kitajci popravili. Ta most je bil deloma rasdejan od eksplozij boi japonski no«a| onemogočena. Različne I novi stra vzeli Kitajci v
ki ao jih metali je popol-
fflNNVj
krotijo o ki jo bodo podpri meru obnovitve sovražnosti. Baje se nameravajo umakniti v teritorij vzhodno od reke Henli, kjer bodo formirali obrambno, linijo v takozvanem jezerskefh ozemlju v bližini Weitinga. To ozemlje je veliko močvirje in Japonci ne bodo mogli rabiti tankov ih težke urtiljerije proti Kitajcem.
General Tsai je včeraj odre-dil kopanje strelnih jarkov v bližini mesta 8oochow. Pri tem delu so zapoaleni vojaki, katerim pomagajo tudi Študenti in ženske. Razpostavili so tudi veliko Število protiletalskih topov, ki jih bodo rabili proti japonskim letalcem, ako s« bodo pojavili nad strelskimi jarki.
Japonske militaristične avtoritete so včeraj podale iijavo, v kateri silovito kritisirajo postopanje zastopnika Kitajake na mirovni konferenci. Pravijo, da je bil neodkritosrčen pri pogaj«-njih in da je on največ kriv za polom konference. SllČno iijavo je podal načelnik kitajske delegacije Quo Tai-Či, podminister za zunanje zadeve. On biča japonske militariste in jih obto-iujc, da so odklonili rte kitajske zahteve glede odpoklica svojih čet is medenega ozemlja v M i* i no mednarodne kolonije v< fcangaju.
I indberghov otrok jo baje nekje
Uopewell, N. J.—Najnovejša v*"<t po enem* mesecu ugrablje-nJa I indberghovega otroka j«, da SO tatovi s otrokom vred nekje na morju, čes 12 mUJ od •briškega brega, in med njft-mi ter Undberghom posreduje P^tor H. I>obeon-Psseoek ss Izpiranje odkupn|ne te vrnitev deteta.
■ * ■
KUvka proti amerifel Hondnraen
M nduraa. — Delavci, ki so '"n-leni na sadnih plantažah
lr >tH Fruit Co. so sastavkali Proti redukciji mezde sa dvaj-datotkov. Stavko vodi Fe-racija strokovnih unij. I^js se je sod Uv»ke ustje v v»h. naj pomagajo > **>ju proti United
RmHa ¥ Mandžuriji na-
, rasti
Krog sto Japocev ubitih In ujetih v iznenadenem napadu I* zasede. Japonci bože Is N«n-gana, ki ga ogrožajo rebelne
čete
Mukden, Mandžurija, 30. mar-ca.—Kitajski rebeli, ki so se u prli novemu mandžurskemu režimu, kateremu načeluje bivši kitajski cesar Pu-yi In katerega so vzpostavili Japonci, so včeraj is zasede napsdli japonskie in mandžurske vojake, ki ao spremljali šest trakov municije in o-rožja, Orožje in municija je bilo namenjeno posadki, ki brani mesto Nungan pred rebeli. To mesto je oddaljeno 88 milj od Cangčuna, kapitola nove države. Rebeli ao ubili in ujeli krog sto vojakov.	*
Situacija je postala tako resna, da je japonsko vojaško po-veljništvo odredilo nove čete is Harbina in drugih mest proti vstašem.
Včeraj so rebeli navalili tudi na japonski vojaški arsenal v Mukdenu. Ubili so enega vojaka, toda pozneje ao se morali umakniti pred močnejšo silo. Dvajset rebelov je bilo ubitih.
Oangčnn, Mandžurija, 30. marca.—Rebelne čete sedem tisoč mož, ki se nasivajo "protijapon-ska armada za obrambo in rešitev domovine," oblegajo
mesto Nagun pod vodstvom gene-
POniRJENJE v
KONGRESNI
•JE«* rssi sssjss;, sat
Pred par dnevi so rebeli okupirali mesto Fu-yi ter prevzeli vse mestne urade. Vzpoatavili so svojo vlado nad velikim teritorijem. Druge rebelne skupine so aaaedle vasi ob progi vzhodno kitajake želesnice.
Radijske komunikacije med Nunganom in glavnim stanom japonske armaue so bile danes zjutraj pretrgane, kar potrjuje mnenje, da so rebeli že zasedli mesto. Prejšnja poročila so se glasila, da je japonski konzul in več drugih Japoncev pobegnilo iz Nungana.
OhstoMU sistam v smrt-■ft hrtih
Kapitalizem lahko podaljša svoje Življenje, ako sprejme potrebne reformo, pravi angtsš ki
New York. — (FP) — G. H. Coie, poznan angleški ekonom, ki je pred % kratkim prispel v Združene države, je v svojem govoru izjavil, da kapitalisti lahko rešijo kapitalizem pred polomom le, ako tisti, ki kontrolirajo politiko rasnih držav in se savedajo neprijetnih realnosti, pod vzamejo rekonstrukcijo industrijskega sistema.
V ta namen je potrebno tesno mednarodno sodelovanje, pravi Cofe, med bankirji In indoifcAk ci. Le s skupnim naporom je mogoče odvrniti polom, pelje je potrebna drastična revizijs mednarodnih obligacij, ukljudvši črtanje vojnih dolgov in reparacij ; splošna razorožitev In mednarodni dogovor, da se bo žlvljenskl standard dvigal vzporedno s porastom produkcije. Vodilne države morajo pod vzeti akcijo sa razvoj domačih industrij. Potrebna je Infusija državnega socializma v ekonomske sisteme vseh dežel, ki naj poetavi produkcije in distribucijo na znanstveno in sposobno podlago.
Voditelji
Inwood. R. I. — Trije vodite-
L demonstracij brezposelnih veev eo bOi aretira«! in obsojeni na pet dni »pora vsak. Obsojenci so člani tukajšnjega
Inmirgenti obljubili predsedniku Garnerju, da bodo odobrili načrte sa uravnovešen je bndžeta
Waahtegton, D. 30. marca, — John N. Garner, predsednik nižje zbornice, je včeraj pomiril insurgente, ki so zadnje dni vodili bitko proti nekaterim provi zijam davčne predloge, z govorom, v katerem je apeliral na složno delo. Opozoril jih je na nevarnosti, ki prete ameriški finančni strukturi in kreditu, ako ne bo zbornica odobrila načrtov za uravnovešenje budžeta. Končno je posval tiste, ki so pripravljeni sodelovati pri tem programu, naj vstanejo ter a tem pokažejo voljo do resnega dela. Skoro vsi kongresniki so se odzvali Garnerjevemu poslvu In obljubili kooperacijo.
Za Garnerjem je govoril kon-gresnik Emil Sneli iz New Yor-ka, voditelj republikanske manjšine, in zagotovil predsednika zbornice, da je njegova skupina pripravljena sa sodelovanje. TV di voditejli insurgentov, La Guardia, Rankin, Doughton in drugi, ki so odgovorni za poraz načrta glede davka na blago, so izjavili, da bodo podpirali vse akcije za uravnovešen je budžeta.
Po končanih govorih se je zbornica vrgla na delo. Odobrila Je listo novih davkov, ki jo je predložil komitei sa sredstva in pota, skoro brez vsake debate. Ta Usta predviduje davek na av-
ilske radio-
aparate, fonografe, vžigalice, sladščice, dragulje, kosmetiko, kožuhovino, fotografske aparate, jahta, motorne čolne In rasne druge stvari. Sodijo, da bodo
davki na te predmete prinesli vladi krog tU milijonov letnih dohodkov.
Ko je zbornica odobrila to listo novih davkov, je Garner is-javil, da je zadovoljen z izidom, ker je s tem zbornica ojačila zaupanje v ameriško vlado tako doma kot v inozemstvu.
Gospodinje zahtevajo snižanje con kruhu
New York. — Gospodinje vodijo militaritno stavko proti pekom, kiše vedno prodajno kruh po deset centov hlebec. Zahtevajo snižanje na pet centov. Več kot dvesto gospodinj jo bilo aretiranih v sadnjih dveh tednih, ker so piketirale pekarno. Peki ao so sedaj obrnili na sodišče in zahtevajo injunkcijo p*oti pi-ketlranju.
, Tiskarji odklonili redukcije
Boston, Masa. — Članstvo tukajšnje tiskarske unije je na i*-redni seji soglasno zavrglo predlog glede začasne redukcije mezde za deset odstotkov sa vae tisto, ki delajo več kot al ur v tednu.	. :£:<
Poostritev proti-brit s bega bojkota
Angleške avtoritet« zatirajo I dijaki tlak. PoMrija pretej politične jetnlce. Aretacije na-»iMlIbiM	7 '
marca. — koržčine
teku ve-več kot
. Bombaj, Indija, 30
Kampanja civil proti Veliki Britan ljuje. Včeraj ao bi! like demonstracije
in policij« jš sto oeeb.
Sinoči je dospelo ročilo o b britake policije v zaprte politične jot slači ženske in jlb ganja tudi drug«
Medtem pa skim produktom Indiji. Vselndljskn govinsks organisacija i je na svoji urgirala poostri naznanila, da no pri konferenci kateri se bo glede nove kons da ne umakns in ispuati Gandi vse druge politične
Britske avtoritoU satira jo indijski tisk s namenom, da ubijejo kampanjo civilno nepokorščine. Indijski Časopisi ne smejo niti priobčati imen oseb, ki jih oblasti pošiljajo v zapore radi sodelovanja v protibrltsklh aktivnostih.
Proti temu zatiranju, se Je u-prlo celo angleško iČasopisje in odprto kriti«!** avtoritete. "Statesman," pol urad no glasilo britske vlade, je objavil uvodnik, v katerem svaii oblasti, naj ne gredo predaleč v zatiranju
centralna trgovoev, v Delhiju bojkota in sodelovala miao, ns diskusij« % ako vla-
naredb
r tudi tnike iz za-
zgodovino stoletnih bojev, ki so se vrllll v Angliji sa svobodo tiska, in poudarja, da satiralni u-krepi ne bodo prinesli Ustih u-spehov, ki Jih avtoritete prlča-kujejo.
S konvencije farmnr-lnborltov
St. Paul, Minn., 30. marca^— Minnesdtska farmarsko - delavska strank« je na svoji konvenciji imenovala komltej, čigar naloga bo proučiti prlporočljl-vost nominacije lastnih predsedniških eiektorjev.
Sponsorjl tega načrte pravijo, da v slučaju Izvolitve teh eiektorjev lahko strsnka odloča med predsednlšklms kandidatoma starih strank v elektoralnem kolegiju, ako ni sa enega ali drugega oddana veČina glasov.
Nekateri delegati so priporočali, naj se strsnka pridruži podpornikom newyoržkega go-vemerja RooaevelU v primeru njegove nominacij« na .demokratski konvenciji, toda njihove sugestije so bile odklonjene.
Cunnri linija Ima tri milijone Izgube
London, 30. marea. — Paro-brodna družba Cunard je naredite okrog tri milijone dolarjev Izgube v letu 1*61. Število pre-komorsklh potnikov je sitno padlo. ^ ^
SOVJETSKA DR-UNIZACUA SVAII fiEUKE
V Rusiji so je pojavila etann-vanjekn kriza radi naseljevanja Inozemskih delavcev
J
New York. — (FP) Ameriški delavci, ki odhajajo v So-vjetsko unijo kot turisti in pričakujejo, da bodo tam dobili službe, so bili ponovno posvarje-nl od Amtorg Trading korpor* oije, sovjetske trgovinske organizacije v Združenih državah, da ne bodo mogli dobiti dela, ker primanjkuje stanorvanj. .. Lansko leto je v«Č tisoč ameriških delavcev dobilo službe v Rusiji s posredovanjem omenjene organizacije. Mnogo delave«v je odpotovalo v Rusijo kot turisti. Nekateri teh so <teblli delo In se prilagodili ruskim rasm«-ram. .V*
Sedaj je Amtorg korporscija naznanila, da ne bo najemal« več delavcev v Ameriki, dokler se stanovanjske ras mere ne Is? boljšajo, kljub temu, da sovjetske induetrije rabijo lsučene delavce. Daai vlada hiti s gradnjo hiš, industrijski razvoj tako hjr tro napreduje, da je pomanjk* nje stanovanj občutno. , | Turistični vlsumi so Veljavni samo sa trideset dni In vsakdo« ki, ne dobi službe In ne obnovi vizuma, nima v tehničnem smislu pravice do bivanja v Rusiji, pravi Amtorg korpotiscijs. Radi naraščajoč« depresije v Nemčiji se je več tisič delavcev 1» selilo v Rusijo In to je povečalo stanovanjsko krlao. »J Naseljevanje v Rueijo stalno
vjetskl konzul na Kitaj«k«m, je bil sedaj imenovan sa direktor-J« imlgradjo. Vsdrtuje se mnenje, da bo vlada v bodoče dovoljevala naseljevanje delav««v v soglasju s potrebami. Kadar bodo stanovanjske razmer« urejene, tedaj bodo odravljene reatri-kdje naseljevanja.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Angllčanskl župnik obtoš«n pre-šustovanja
London, 80. marca. — Prod cerkvenim sodlUem v Norwi-ohu se sagovarja angličanaki
župnik Harold Davidson, mož sradnje starosti, ošenjen In oče petih otrok, ki je obtošen, d« je redno hodil v London zapeljevat dekleta In je svabll dvoj« deklet k sebi v farovž pod pretvezo službe.
Zastoj na rudarski konferenci
Uto«t*i operatorji uinvIU obrat, k<
Industriji Harriaburg, Pa. — Eden na vsakih sedem od 6,100 dečkov pod osemnajstim letom, Id $p zaposleni v premogovni Industriji v tej državi, je bil poškodovan pri delu v prošlem letu, kot Je rasvldno Is poročil« otro-škegs biroja v državnem delavskem departmentu. Pet deikov je bilo ubitih, 1! pa. trajno pohabljenih pri nesrečah j premogovnikih
m
a. T__L; VSkal HU
■ enim m« • wewi ^nsn ■ • •
liniji, ki se nikdar ne erešete
CMcago, 90. marca.—Obstoječa pogodba med dvanajstim premogovnim diatriktom in operatorji poteče jutri In ntkakega Isgleda ni sa obnovitev sedanje ali sklenitev nove pogodbe, ker je konferenca med sastopnik! rudarjev i« operatorjev, ki Je pričela pred štirimi tedni, še vedno na i«rtvi točki,
Podkomitej rudarjev in operatorjev, ki je bil imenovan sad-nji teden, d« sestavi novo mesd-no leatvioo, I« nI podnl svojega poroČMa. Nobenega upanja ni, da bi konferenca sprejela vsaj sačaaen program danes ali jutri.
Operatorji ao namignili, d« bodo ustavili obrat v vseh premogovnikih. kakor hitro poteče stara pogo&«.
i . m.
Fsšsrsoi|ft proN Miialn
Ako bo klUgrel snlžal plače aveanlm jelnžbonrsm. bo s
pravi Green	#P°l1
Wsshlngton, a O—(FP) -Načrti Hoover-GarnerJeve koalicije v spodnji kongresni sbor-nlci, ki predvidujo redukcijo plač M f«Aralne uslužbence, so vtnemlrill Ameriško delavko federacijo In predsednik Green je podal i«ji(vo, ? kateri pravi, da se bodo org«nisirani delavšl borili proti takim poskusom. "Delavstvo j« v tekoči krizi
jfth In kj«r so bile odrejene, s« j« pokasal socialni napoked, T« nepokoj se bo še povečal In bo neugodno vplival n« moralo in spoeobnoat vladnih u«lušb«ncev, ki eo v tekočI krisi pokasall voljo v kampanjah Krajšanje trpljenja Irtev bresposelnostl. Prispevali so v rasne sklad« v pričakovanju, da bodo njihove mesde nedotaknjene. Veliko število vladnih uslužbencev že s«-daj prejema niske mesde."
Greenovioiu protestu se jo pridružil tidi kongresnlk U Guardia, MiitelJ jneurgentov proti davčni predlogi. Naznanil je, da se nltyi zbornica ne bo nikdar udal« pritisku, ki e« l«vs-J« koalicija« katera bi rada sni-žala vladno ledatke na račun vladnih uMbencev. Dejal Jo, da Hoovorjeva administracija, ki vedno i«j1«ls potrebo uravnovešanja budžeta, lahko dob! nove dohodi« s dodatnim obdavčenjem visokih dohodkov.


VVsahington, D, C. — Oover-ner Pinohet priporoča senatnemu komiteju, ki vodi zaslišanja o Davleovl predlogi« katera predvidujo steblliairanje premogovne Industrije, naj jo «<» mendlra teko, d« bodo rudarji In delofiajalei Imeli enako re-prezentacMe v komisiji, ki bo kontroliral« Industrijo. On ao stftnjn S nsčrtoro atabillziuije ter prsvi, 4« državna Pagulacija te Industftl« Je nemogoča, kar bi ne moela preprečiti konkurence m«*d o|*ratorJI v rasnih drŽavah, ki je glavni vzrok sedanje krlse ns polju mehkegs premoga. _
Nov stevslil stroj bres etevee
Charlotle, K. C.—Buford L. Green, Ispajdltelj, je 29. marea demonstriral ovoj nov stevskl stroj, ki stevl črke bres stavca. Green jo tipkal rokopis na pisalnem stroji, ki jo bil v električni svosl s stavsklm strojem. Ko je natipkal polno vreto, eo je nekaj sproflfte v stsvskem stroju. Iste črke so začele avtomatično padati In končno jo padla vlite svinčene vrste. Green je natipkal In obenem postavil šest vrst v eni mlnntl, rekel pa J* da I«-orjen plseo lahko povija brzin«.
POLITIČNE AKTIVNOSTI MEHIŠKEGA DELAVSTVA
Opoeldjn proži vladi. Id ubit! eno pridobitve revolucijo. narašča. Zatiranj*! »t rad J proti |
mmm
Mesloo CHy. — (FP) — Eko-nomeka situacija v Mehiki kot v drugih kapitalUtičnlh državah poetaja mlaernejša od dneva do dneva. Gladovni pohodi, giHdo\ ne stavke in demonstracije bres-poselnHi eo na dnevnem rodu.
V mestu Nuevo Leon, kjer jo bilo v sadnjih letih agrajenlh več tovarn, ao breapoaelnl uprl-Borili velike tiemonstrsclje in zahtevali vladno pomoč. Demonstracije je policija razbila in i*-pria nekatere urade delavskih unij. Governer Jo nasnsnil, da bo vojaštvo pomagalo pollolji, ako bodo breapdaetnl pre\*eč glasni v svojih zahtevah.
American Smoltlng i Refl-ning Co. v MonterreyJu je ustavila obrat in več kot pottieočde-lavcev je bilo vrženih na oosto. Ko so protestirali, je policija navalila na tljlhove shode In Izvršila večje število aretacij.
•Delavska stranka, politična roka konservativne Mehiško delavske federacije, je aktivna v volilni kampanji. Po«t«viU je k«ndtd«t« sa governerje v šestih državah; kandidate s« kongres ims v 1« državah. Zagovarja načelo neponovne izvolitve, eno glavnih sahteV revolucionarnega gibanja, ki je bilo na| proti diktetorju Porflriu ki sa Je potopi ponovno ve vadrševal na krmilu doo«tl«tje. Nerodna n
viti določbo v ustavi, ki veduje ponovno Izvolitev, stranka, daai nosi radikalno L me, predstavlja buržussljo In nacionalistične elemente.
Lombsrdo Toledano, voditelj delavske stranke, vodi boj jp*o-ti vladni stranki, k! se ponel«, da saatopa vso rasrede. Isjavll K d« morajo poslanci repreien tirati ono ali drugo strujo, delavstvo sli kapltellate, ker druge poti ni. Poalanel, ki jih lsvo-II delavstvo In kmetje, se morajo vedno boriti sa ovoje principe In ss emancipacijo svojega ras reda
Aaekeija, ki je bila nekaj let po uanešni revoluciji potisnjena v oaadje, jo spet prišel« dvigati itevo ki skuša e silo adrobltf delavske organlsaeijs,
Mnosollnljev sovrašnlk urni v
Pariš, 80. mam. — FUippo Turati, bivši socialistični posla-
In voditelj ?taHJansklh*beguncev
v Parisu, Je všeraj tukaj umri. Pobrala ga Jo pljušnloa v starosti 74 let.
Turati Jo bil IsvoiJen sa po-slancs na s<icisllstlčnl Usti lete 190S, Njegov vpliv v stranki se Jo etelno večal do I. 1M1, ko j« postal največji Muasotisijov sovražnik. ' Socialisti so Imeli ta-
Mossolinljevs skupina p« tt.
Ko js Museollnl leto posneje

mijai	^jl
J»onoo imhI vreči p
svoji volji, se Jo Turati uprl. toda I. lltitf je moral Turati ne skrivsj pobegniti s grupo svojih pristašev Iz Italijo, da se Isogne ježi Odšel je v Pari«, kjer Je prišel Isdajat* list Njt-govi prijatelji, ki so mu pomagali pri begu v Krsn« ijo, ao prišli pred fašistično sodišše, .ki Jlk Jo ob-sodilo na težke kasni. Turati je bil tudi obsojen v svoj! odsotnosti pred letim trlbunslom par posneje.
irjl prelil redukcije iemervMIe, Mass. — Supan John I. Murphjr je naananll, da bankirji niso botell posoditi denarja mestu, dokler ni pristalo n« njihove zahtevo, da bo rod* plače mestnim i 10
rtOBVBTt
Četrtek, si. Maka.
PROSVETA
THE tM ICHTBfMENT
» LASTJHJU
bujvkmMM k J tonam
»7M m M* t** Ittl m j* lato; m im-
| Glasovi tn naselbin
mm
r «**»•. M	<r*. ». »•«».
HMi M r»m t$	4—mm
J» .l—ito« ****** -—t
Milwauika občinska banka
Mthraukee se pripravlja na ustanovitev lani-ne banke, to je mestne ali občinske banke, ki ne bo privatno podjetje, temveč test mesta in v rokah mestne uprave. Za obstoj banke bo jamčila občina s svojim javnim premoženjem in ker novi zavod ne bo ustanovljen v * peku lati vne namene, temveč v dobro vseh meščanov, ki hočejo imeti svoj denar varno naložen, mu je dober obstoj zagotovljen.
TV> je slaba novica za bankirje. Ali je bodo upali kričati, da so edino privatni finančni zavodi zmotni in zanesljivi—ko pa je v zadnjih par letih na tisoče ameriških privatnih bank zaprlo vrata? Mogoče, saj hinavstvo nima nobene meje. toda kdo jim bo verjfcl?
Kaj če bi druga mcpta posnemala Milwau-kee! To bi bilo slabo za bankirje. Ampak druga mesta so le "safe and sane." Nočejo socialistov v svoji upravi! Na primer člkaškl ban-, klrji le niso v nevarnosti; Cltfcago ljubi svoje privatne bankirje in druge magnete—zato pa je bankrotno in v dolgovih do vratu.
Stric Sam ima v vsakem mestu svojo poštno hranilnico—katere se pa sramuje in najrajii bi jo zatajil pred ljudmi in Bogom očetom. Stric imenuje svojo hranilnico "nekonkurenčni zavod" in skrbno pazi, da ne bi ikodila privatnim bankirjem. Kljub temu jim škodi! V enem letu so Američani vložili čez pol milijarde dolarjev v poštno hranilnico. To je strašno. In stric Sam, namesto da bi moško Izboljšal svojo hranilnico In jo pretvoril v regularno banko, je pa ustanovil posebni fond dveh mili-Jani dolarjev "dole" za privatne bankirje!
MiJwau*ki socialisti, ki planirajo, mestno banke, bodo zdaj grozni zločinci, fte več: boljše-viki! Stari Briabane, velik demagog, je pred nekaj dnevi pieal, da ne more pojaaniti, kaj je s Mllwaukeejem. Plšenamr^: "MUwaukee je najbolje in najpoštenejše upravljano mesto v Z4ru4«nih drftavah s najboljšim finančnim po-loftajem in nepodkupljivo policijo, katere se kriminalci ogibljejo. Kako naj to pojasnimo?"
Brisbane je "pojasnil," da »o demokratje in republika*! v kongresu, ki so glasovali proti davku na blago, boljševiki! Njegov bosa Hearst pa pravi, da so kombinirani oell In zajci! Hearst in Brisbane pravita, da ima ameriški človek pravico iskati al srečo v denarju ne glede na to, če pridobi več denarja kot ga potrebuje. Te pravice mu ne ame nihče kratiti! To je pri njih prava svoboda—demokracija! Svoboda. da sme močnejši izkoriščati slabejšega, mora ostati!
Ako je torej Brisbane logičen, mora nahru-' liti ml)wauške »ocisliste a boljševiki, Hearst pa i osli In zajci, ker bodo naredili škodo privatnim bankirjem, ki "imajo pravico iskati si srečo" a postavnim ropanjem ljudstva!
MUwauški delavci imajo drugo mnenje, zato bodo prihodnji torek ppnovno izvolili sociali-stično upravo In s tem poakrbeli poleg drugega tulil m občlnako banko.
Novice iz Rudije in Amerike
Cikaška "Tribune" je zadnji torak prinesla dolgo poročilu z debelim naalovom čez vso prvo straa. da so ruski boljševiki v zadnjih par mesecih peetretilt les tisoč kmetov In kmetic, ki so hotoli pobegniti ia Ukrajine čez reko Dnje-»ter v rumunako Beaarabijo.
ftnačilrto je to, da to vest ima Mamo "Tribune" in sicer is rumunakih virov; drugi listi ne vedo niš o tem. Vprašanje je tudi, xakaj bi ruski kiiiaki bežali v Romunijo, ki j« veliko bolj rev. na na kruhu kot Rualja in xa kmete bolj dlk-tatOrična kot aevjeti.
Proaveta ne prinaša veni i o \ »eh umorih v Ameriki; še bi to delala, bi morala porabiti ves avoj proator Mimo aa veetl o umorih in še bi imela premalo proatora v tej velikosti.
Za ameriške veati te vrat* ne bolj brigajo domači liati in Tribune" ne zaoataja. V lati številki, v kateri je veet o "aovjetakih umorih," je popiaanih cela vrata ameriških umorov poleg treh ali štirih aamomorov propadlih bankirjev. katerim ni bilo treba iti v Ruaijo po »mrt—ao ae rajši aaml uamrtili doma.
"Tribune" tudi rada poroda, kako ameriški kosaki (prohiblčnikl) atrelj*,« nedolžne ljudi. Tah umorm je fte dolga vrata Ku«i ao morda selo neuamiljeni s kulaki in korumpiranei. veliko bolj kot Američani. #mpak saradi nijače ntao še nikogar ubili. <
, Amerika ima več nmorm in škandalov kot katera drug« dežela na svetu Ameriškim hlap-cem kapitalizma se nI treba agraiati nad ruaki-mi umori
"Svetniki" gredo v Wi . Waakagaa, lil — Z veseljem naznanjamo vsem rojakom v Waa»keganu. No. Chicgfli, Kacinu, Kenoahl Mi!*aukeeju itd., da ao se "Trije vaški avetniki" odzvali povabilu UŠUta dramakega odaeka Si rtiče fn soc. kluba št. 46 in pridejo gostovat v nedeljo 10. aprila v dvorano SHD. Prikaani ee bodo na odru ob 2:80 popoldne. Slišali jih boste, ko bode pripovedovali svoje krite in težave, v katere jih je "zabijala" črna Uza, za katero »o vsi "moški kar noreli". Cela zgodba je nekako takale:
V čedni vaei Potok aa Doienj-akem je bilo nekako pred 24 ali 26 leti ko je bite pri Čebelarju kot služkinja lepa deklica Elizabeta. Ker je bila *rnooka, "da je kar streljala z očmi", in ker je ime Elizabeta nekako dolgo, so ji kar naravftoet rekli •Črna Lizka". Ker je bila lepa, je imela dovolj fantov. Najbolj pridal so pa bili Križmanov dimen. a in najbolj trdnega kmeta v celi občini pek Bafdek in ko-lar Simec. Hodili so v v* tako dolgo, dokler je bila Uza pri Čebelarju. Nekega dne jo Je pa zmanjkalo. Naši trije znanci ao kmalu pozabili na njo, ni pa o-na njih! Kako se jih je »pomnila, vam bodo povedali, ko bodo drpg drugemu izprašali vest. ftmdano naj bo 1« toliko, da so Tejo na skrivaj pošiljali "ali-mente". t&<
Preteklo je nekaj let, ko Je prišel- v potoško faro nov župnik. Od škofa je dobil navodilo, naj ustanovi kako društvo za boj proti vedno naraščajoči razuzdanosti. Uetanovil je "Društvo za čednost in "nravnost." Pristopili ao pek Bavdek, kolar Simec in Križmanov dimen, ki je bil tedaj oče župan. Imel Je še brhke Mer Fančko, v katero se je zaljubil vaški učitelj in ona se ga tudi tti prav nič Izogibala; rada sta ae imel*, to je bilo vse, kar pa materi županji ni bilo prav nl4 »všeč, ker učitelj je le učitelj, nima nobenega grunta, fter je bila njena Mi godna za molitev, ji je mati poiskala ienlna, toda ne Iz domače vasi, ampak ic daljnih Cremošnjic. Vse to je napletla potov ka Len-čka. Kolar ftimec je pa tudi I. mel hčer nekako iste starteti, nI II pa Ubiral ienlna, izbrala si ga je sama.
Kako ae Je to vae razpletlo, bo povedano prihodnjič. Povemo le toliko, da bo smeha na mehe in obilo veselja. Kdor hoče videti "Svetnike", naj pride v nedeljo popoldne 10. aprila v dvorano SNI*. Vstopnice dobite pri članih nav edenih treh društev in ao ftamo po 86c v predprodaji, pri iilHKajni bodo po 50c.
'Tli vaške svetnike" bodo pri-peljali iz Chicaga člani in čl* niče dramakega odaeka kluba št. 1 JftZ, ki so JIH tudi v Chlcagu predata vili 7. februarja polni dvorani Oni ki so videli to "predstavljanje", še nedaj ne morejo pozabKi. Kadar ea spomnijo, se smejejo, v kaki zadregi so bili "Trije vaški svetniki", posebne pa šupen. Nabavite al torej vatopnlce v predprodaji. Po predstavi bo ples v spodnji dvorani.—F. O.
Pred volitvami
Mihvaakee, Wta, — V svoji dnevni koloni "To**^ je gta-vni urednik Hearatovih časopi sov, Arthur Brisbane. katerega l>eeode poslušajo tudi v Wa-ahingtonu in na Wsll streetu, napiaal aledeše opazke glede me-ata Milwaukee:
"MUwaukee predstavlja ugaa-ko. Je najbolje vladano mesto v ZdrutenMi drUvah, z najboljši* mi finančnimi razmerami- a policijo, katere ee ne more padku« piti In nkrbl da je meate aa zlo-čince tako neugodno, da ga ne obiščejo.
"Za vse to ima zaalugo Viktor L. Berger. kateri je vpoata-
vil meatu socialistično vlado, pod katero je postalo msete sol-ventno, je nakopičilo denarja, odvračalo zločlnatvo in obdržalo pošteno vlada Kako vendar ae da to pojasniti?
'In aedaj za dober pretrea.
"Mihvaukee dela načr|» aa u-utanovitev lastne meetne banke, Uko banke, katera bo redno platrvala obresti in omogoča vala. da boš dvignil svoj denar, kadarkoli boš kotel — ia da ne bo zletela v zrak.
vaa leta. Kaj bi se do^gl* ko bi bili v večini, je lafcko izračunati Seveda, nekateri, ki ae "radi-
ne bodo priznali. Toda ČaS bo po-.. . Spartak. .
, To je stsašen, b<4jševiški načrt in najftajše pri tem pa je da bankirji ne morejo kritizirati meato Mitwaukee, odkar je U Strabaae, Pa._8poročamo ta-država videla polom 6000 bank kajšnji slov. javnosti, da se bo z glasnim treskom in to v krat- nahajala sodružica Marie Mc-kem čaeu m bi videla še več U- Iioaofd iz New Vorka v sapadni kih polomov, ako ne bi zvezna peBni od 3. aprila do 15. aprila, vlada, katera "zaničuje vsako da- Nas bo obiskala v soboto 9. apri-lo," ustanovila posebni dole — la ob 3. popoldne v dvorani Po-sklad od 2 bilijonov dbk*fe»- aa- »tojnaka jama ia bo nastopila na mo za velike korperaetffrf javnem shtoda pod av^picijo tukajšnjega slov. soc. kluba št. 118 JSZ.
Ker je omenjena s. McDonald ' ) h rtaj briljantnejših govornic v Ameriki in jo je vredno slišati vsaj sedaj, ko je nujna potreba, da se sliši kaj socialisti hočejo, atorej vabimo ženske in mladino Še posebne, da se tega sho<2a udeleži polneštevilno in s tem del svojih predpravič delovnemu pokažemo, da se zanimamo v teh
življenja
Vidite, tako piše	■
kateremu pač ne moremo očitati, da goji socialistične, še manj pa komunistične ideje.'T* mož je eden izmed tistih dalekovid nih članov vladajoče družbe, kateri bi radi podaljšali dobo kapitalizma in se zavedajo, da je to mogoče samo sedaj, ako vlada joču razred odatopi vaaj mali
ljudatvu, to je: da vrže nekaj več ko par drobtin raz preboga-to obložene mize.
Mnogo, mnogo je delavcev In kmetov, kateri bi se lahko tudi ob Brisbana maraikaj naučili — če ne drugega, vsaj misliti . .
Toda Briabane ni povedal niti polovice tega, kar imajo v na črtu milwauški socialisti Ako bo pri prihodnjih volitvah, v torek 5. aprila, dobil Hoan večino tudi v mestnem svetu, b6dc kmalu sledila še večja presenečenja.
In potem ae bodo naši radikalni prijatelji prepričali, da ae lahko mirnim potom neizmerno mnogo več doseže, kakor pa potom neumnih pohodov proti velikim tovarnam in s pokopavan-jem ubitih žrtev.
Razni dopisniki se bavljo zadnje mesece z meterakimi dopisi glede vprašanja radikallzma, "izdajalskih" socialistov, rusko taktiko in združenju delavskih strank v Ameriki.
V prvomajski izdaji Protetar-ca bo priobčena zadevna f*t-prava, zato t^i bilo dobro, ako bi ai dotični preskrbeli to posebno Izdajo in jo tudi pomagali razširjati.
Nič bolj ne koristi, kakor take temeljne razprave. Ako Ae iščemo jedra kake stvari, išči-mo temeljito in upoštevajmo vse okolščine, predvsem pa: bodimo logični in vestni v presojanju.	' / .
Zaenkrat Imamo v Mitwau-kee ameriškim razmeram pri lagoden socialistični program, katerega bodo naši sodrugi izvedli do pike. In potem, ako bomo videli, da smo premalo, recimo, rdeči, lahko napišemo In začrtamo radikalnejši program.
Čas je marsikaj naučil boljša-vike, naučil Je nemške aociakla-mokrate kakor tudi komuniate. naučil Je tudi laške fašiste in jih bo še več; naučil pa bo tudi nas — ako smo sedaj v zmoti. ,
In končno — kar ae je doae*. lo v MUwaukee, se je doseglo valed vpliva in pod pritiakom socialistov, ki ao bili v manjšini
težkih časih za naše lastne interese in intereee vsega delavskega razreda.
Vstopnina prosta. Torej ni ni-kakih zadržkov. Soc. klub vam nudi vsak čas kaj dobrega in koristnega. Na vas je ležeče, da se na naš klic odzovete, ker je to vseh nas velike koristi.
Joha Terčelj, organizator soc. kluba. . i r,
PoHtika aa prižnici Weet AlMa, Wia. — Pridiga katoliškega duhovnika na 20. marca t. 1.:—iDragi moji- Kaj se jC zgodilo na primarnih volitvah pri nas? Kaj se je zgodflo v Evropi, v Španiji, kjer propada hv. Cerkev? Poglejmo v Rusijo, Mehiko itd. Ista katastrofa bo zadela naše lepo mesto West Aliis, ako bodo socialisti zmagali- na glavniH volitvah. — Tako je rohnel "«ater" Burbah, dobro znani katoliški dekan tu.
Kaj porečejo Č it a tel j i dnevnika Prosvete In naši davkoplače-meeta West Allis na Bur-e besede v pridigi? Well, rev. Burbah je mestni odbornik in Če se ne motim je obenem predsednik odbora za mestne parke. Le koliko plačo Ima, da se predrzne tako agitacijo v cerkvi voditi proti soc. stranki in njenim kandidatom. MUeraukee ie akoro 20 ki soc. upravo,
ima J
pa je bilo v tem Času že mnogo cerkev zgrajenih, med njimi tudi katoliške cerkve In šole. nismo ia še Čitall ne videlf da bi socialisti še kakjtao cerkev ali aolo podrli. ^
Vse drugo, kar je govoril o Španiji in drugem, naj Ostane tam, ker nas njihove zadeve z ozirom na naše volitve sedaj ne zanimajo. Mi delavci moramo aa-mi rešiti naše probleme nam v prid. Znana je bila reakcija na Španskem. Mučenik Francisco Ferrer je bil po nedcKnjNir u-morjen; on je dal kri za pravico in resnico, ni pa nedolžna katoliška duhovščina v Španiji. S pa«-pežem vred je sama grešila In m to naj sama daje odgovor. Španska inkvizicija tudt še ni poz* bij ena. Kar se pa danes godi v
A. t.
AgELjr I_
ČHf1 aarkaettfns Ime
v L wardu v Weat^JJ^;
Wia. Po poklicu je prodaj
HAKOLD E. STEELE,
v 1. wardu, Weat AlHa, WJ* Po poklicu je pletenina rski delavec in zelo aktiven v delav-
Rusiji in Mehiki je le v prid delavcem In kmetom. Če pa F. B. ne bo hotel službe v mestnem odboru, bodo socialisti prav lahko drugega na njegovo meato izvolili, saj bo B. itak še cerkve-
Volilci mesta West AUia tfo pokazali pri primarnih volitvah/ da vedo kaj hočejo. Pokazali so, da hočejo socialistične može v odbor, ki bo delal za interese ljudstva, ne za interese par bogatašev, ki sedaj diktirajo mestu kaj In kako, delovno ljudstvo pa naj phnčitje le davke in naj šuti. Ljudstvo bo na glav-nih volitvah dne 5. aprila pok* zalo, da zna samo gospodariti s tem, da bo v mestne urade izvolilo zanesljive In poštene ljudi, %ko bo poslalo tja kandidate, ki šo jih postavili delavci za delav ce.
Apeliram na vse westalliške voiilce, da oddajo na 6. aprila svoje glasove soc. kandidatom!
Joe Radelj.
Tonetove opazke
Clevelaad, Ohio. _ "Ameriška
Domovina" je v svoji izdaji z dne 21. mar. "nazaj vzela tisto sladko "zahvalo socialistom," ki je bila tako obetajoča, da smo se v duhu Že videli v mestni hiši—
1 nu, aaj veste, službice so dan^ danes redke .., Ih še večje storila A. D.: požrla je tudi isto klobaso o pet sto slovenskih socialistih, ki so pe tedanji izjavi A. D. volili Millerja. Tako-le jo je požrla: "Mi smo napisali tisto zahvalo v dobrem prepričanju, da je tudi nekaj socialistov volK lo Millerja, vsaj tako se nam je povedalo." (Podčrtal jaz«) Tako, tako. Od pet sto jih je osUlo mo "nekaj" . . . Lej no, kdo bi si bil mislil, da pri A. D. številke tako naglo kopnijo!
A. D. nadalje pravi, da to 44vpitje*1 zaradi zaKvale razume tako. "da socialist naj voli aocia-Nsta, demokrat pa demokrata, republikanec pa republikanca." Precej dolgo je vzelo* predno je prišlo "razumevanje." Nekaj »a jim najbri še d<> danes ni padlo v glave; namreč da za demokrate kot republikance volijo ljudje, ki niso ne republikanci in ne demokrati, ki volijo danes eno stranko, jbtri pa drugo, ki so t polnem pomenu besede velika čreda" volanih bsekov. ki so fn Še drvijo aa tistimi koštruni, ki znajo najbolj sladko maketa ti. Te vrste volflci ki ne člaal obeh Strank odločujejo. In te vrste vtdilci se bodo počasi gotovo apMrctevali In nekega dne utegnejo odteči t i proti republikanskim in demokratskim zavajal-
irf kfcpcem kapitalizma. • • •
a adminiatracija je deset |M|pel<u>rj<n zate, da bo on ta lih lahko osšale v slutb. I>< i-tvo,da»pre-ni bilo popolnoms nalogi, sedanjih meat-Jev othrMn* prav Kaj aat^ če bo od-na trg pevršao aH pregVdano ne bo treba o so še
(••Uaaa t.
Glavni problem biologije je problem 0 na a tanku življenja. Odgovori ao jaalični ka.t dočim so nekateri razlagali naataaek življenja z "ustvaritvijo" drugi s "praploditvijo," to 8C pravi nastanek živega iz neživega, kar je varjal ie Aristotel, zlasti za nižja bitju h, tretji spet prepričani, da je življenje aami na sebi "večno" in ta razlaga dobiva v današnji znanosti tudi čim dalje več tal.
Bolje nego o nastanku življenja smo poučeni e nastanku raznih vrst bitij. Tu sts vplivi s svojimi nauki epokfdno zlasti Lamartk in Damin in ti nauki veljajo z nekaterimi omejitvami še danes Postanek novih vrst razla gajo a križanjem med obstoječimi a akokovi-timi in počasnimi spremembami. Podt i, nje lastnosti ki si jih pridobi posameznik v življenju, pa mnogi še dan«Ts zanikujejo. Za kone podedovanja je odkril brnski opat Gregor Mendel z genialnimi poskusi Isto tako važno kakor zakoni podedovanja je bilo za biologijo odkritje najmanjših bitij. Nauk o bakterijah nI postavil na glavo starih dogem, temveč je pojasnil tudi skrivnost kužnih bolezni. Čudovite uspehe so imela tudi raziskovanja o izmenjavi snovi, prehrani, vitaminih, ploditvi, biozi itd.. Tu je vredno omeniti poskuse ham-burškega učenjaka prof. Winklerja, ki dobi va čudovite razstlinske pblike s cepljenjem rantlin različnih vrst.
Tako pronica znanost vedno globlje v skriv-nosti življenja, dasi še danes ne ve, kaj je prav za prav to življenje, ali se ravna po fizikalnih in kemičnih zakonih ali pa se tem pridružuje ic neki tretji, nepoznani Činitelj. To je skrivnost, ki beli flave neštevilnim modernim znanstvenikom in filozofom, vprašanje pa je, dali bo sploh kdaj mogoCe to skrivnost razkriti.
Normah* ljudje
Normalni človek je Človek, ki ima točno vse tiste telesne in duševne lastnosti, ki so značilne za človeški rod. Možgani, srce, jetra in želodec mv delujejo tako, kakor čitamo v medicinskih knjigah, njegov vid je dovršen, kolikor pač more biti dovršen človeški vid, telesna teža mu ne gre niti za gram čez določeno normalo, velikost mu je isto tako določena; če je Slovan, mora imeti pšenično rumene lase, če je Francoz pa črne — kajti Če bi ne bil samo v takšni malenkosti popoln, tedaj ga ni več šteti med normalne ljudi. r< ; \ - "
Potemtakem vidimo, da ni tako nesmiselno in preprosto to vprašanje, koliko normalnih ljudi je prav za prav nk svetu. Se bolj odločilne nego telesne lastiiosti so duševne, kajti zelo lahko mogoče ae zgodi, da bi človek telesno do potankosti ustrezal Idealu normalnega tipa, duševno, čutno, živčno pa mu ne ustreza — saj mora že njegov spomin na minuto sprejemati samo določeno število novih vtlskov in pojmov In celo njegova domišljija se mora držati v strogo določenih normalnih mejah.
Zanimivi so podatki neke najnovejše stati-Stike (seveda ameriške): V New Yorku je komisija zdravnikov, psihologov in vzgojiteljev preiskala 200,000 šoltfkih otrok in je prišla do zaključka, da je bilo med njimi v znanstvenem pomenu besede samo « normalnih individuov — na milijon torej komaj 30! In na vsej pre-mičnici bi naiteli, da ali ne, kakšnih «0,000 normalnih ljudi; Ce bi prebivali vsi v istem kraju, bi jih bilo komaj za srednje veliko pro-vincialno mesto. Toda v tem mestu bi ne bilo nič tega, kar daje človeškemu življenju barvo in zvok, ritem in polet — kajti vse to bi že segalo preko okvira normalnega človeka.
■ Fmm*. • —
Leta 1447 se je vršil v Beclu eden najznačilnejših kriminalnih proeeeov, kar jih pomni zgodovina. Neki petelin je bil obtožen čarovništva in po dolgotrajni obravnavi, ki se je vršila po vseh pravilih takratne sodne prakse, spoznan za krivega ter sežgan na grmadi. Sod niki so bili prepričani, da se skriva v podobi petelina samo pretkan čarovnik, zakaj druga" si niao znali razlagati, kako je bil v stanu izh o pristno kokošje jajtoft. Šele moderna znanont je dokazala, da je petelin poginil po krivem. Edin njegov zločin je bil, da je imel ženske spolne žleze. Raziskovalci žlez pa lahko dandanašnji ponove petelinovo ",čarovnijo,, kolikokrat hočejo. Dr. F. Gujrer je pred kratkim kazal petelina, dr. Riddle pa goloba, ki sta oba nesla jajca. Obe poekusni živalci sta nsmreč s preprosto operacijo pretvorili v samici, da«) jima je drugače oetal možki habltus.
v Deatilii soli in sti zdravljenj obolenjih sokega ki ta nedoM pred v> nhn deatl nih In
voda osvobodi telo «Nkovr«tn>h zate ee jo (Mej uporabljal. «a ikovratnih b nista i. posebne pn in žolča ter za odpravo prav-pritiska. Ta voda pa je ime«a da je imela slab okus in duh. to ker nI peetaia s običsj-devolj prosta vseh
HH ^ j« izuaul ki daje absolutni' kosa in vonja ter tadUtaS' da lett-
ve«»«e količiae Vaša-' , da jo človek lahko pije.
Četrt««, »j. marca.
KlOSVKfk
Vesti iz Jugoslavije
CUtlta* parotila Is /»kmUtIK)
, Ljubljen. 5. marca, 1982.
• Politika spet v skupfičini!"
jjog nam pomagaj, spet Imamo politiko v skupščino, pa smo rodoljubi bili popolnoma prepričani da smo politiko zatrli za večne čase. P* 8e dobi celo med poslanci skupščine, ki so bili vendar vsi izvoljeni na Zivkovi-i*.ii listi, ljudi, ki ob proračunski debati vlečejo tisto umazano injlitiko na dan. Mar smo zato na ukaz volili skoroda z ukazom izstavljene kandidate edine liste, da nam bodo politiko kuhali, namesto da bi bili navadni skupščinski uradniki, ki glasujejo le za?
Tako si misiljo rodoljuJbu, ko berejo v časnikih, da je poslanec dr. Andjelinovič govoril v skupščini proti proračunu ter napadal delovanje vlade. Rodoljubi vedo, da to, kar izide v listih, ni vse. Toda če časniki poročajo a-lo take stvari, potem motajo biti v skupščini debate prav za prav zelo ostre.
V proračunski debati *e je namreč oglasil poslanec dr. An-djeUnovič, bivši naš poslanik na Dunaju, torej minister, zdaj pa navaden skupščinski poslanec. In Andjelinovič je poleg tega Hrvat,
Ta Andjelinovič se je oglasil k besedi v proračunski debati ter itkmi drugim izrazil upanje, da bodo prihodnje volitve svobodne. Grajal je delo vlade zelo ostro
poslance, potem je vlada opozicijo sama ustvarila. Zaradi videza. To je bila umetna opozicija, katere namera j« bila, vzdrževati ugled parlamenta.
Mogoče gre tudi za umetno, od vlade zaželjeno opozicijo? Zelo mogoče! Saj je dr. Andjelinovič svoj včerajšnji (2. marca) govor spredaj in zadaj okrasil s pokloni režimu 6. januarja, s pokloni, kakršne govori le najbolj navdušeni človek. Mogoče je bilo res že potrebno dobiti nekaj poslancev, ki bodo proti svoji u-chinosti glasovali v potrebi iti na željo tudi proti vladnim predlogom.
Vsak igrokaz mora imeti tudi protiigro, čeprav zlagano.
Seitri zažgal hišo
Pred nekaj dnevi je zagorela hiša posestnice Marijane Pruš-nik na Medvedjeku pri tržišču. Hiša, ki je bilk lesena, Je pogorela z vsem inventarjem do tal. Zažgal ji je njen rodni brat A-lojzij, s katerim sta se. nekaj sporekla. Toda bratu je bilo tako žal, da je brez miru taval po gozdu in bred^l sneg, dokler ni omagal in so ga našli zmrznjenega v gozdu v Spodnjih Vo-dalah. Star je bil 66 let in doma iz Vidma v Furlaniji. Smrtna nesreča pri anmšonju
Pri Sv. Lenartu v Selški dolini je zahteval smučarski šport smrtno Žrtev. Kmetski fant Janez Debelak se je smučal neda-
u , /vračal na vlado krivdo, da w ^ domftče hifte med J^vjem. sedi v skupščini mnogo maiij Hr- B!, Je ^ M6etnik in w M Vadit
nikov sin, v TrbovlJ ^
svoje delo. Vse to so ve-	posestnik Janez Durnik,
vnaprej. Inče se kljub temu
Irikim^H t*m1 noslanci ne-j** Bizjak, stara 44 let, In
vato v kakor pa v prejšnji skupščini. Grajal je postopanje vlade, ki je odgnala opozicijo od sodelovanja pri volitvah. Glasoval bo proti proračunu. Preden je zaključil svoj .govor, je izjavil še: Mogoče govorim danes zadnjič v tej skupščini,	_
Tako je govoril Andjelinovič. Treba je posebej rtagtttelti, da je bil on kakor tudi vsj ostali poslanci izvoljen na edini volilni listi, katere nosilec je bil general Zivkovič. Vsi kandidatje so vedeli dobro, v kakšen parlame; Kredo, vedeli so, do je vsaka o* pozicija izključena, vedeli so, da vlada sploh ni odgovorna skupščin®
deli^BB najde zdaj mod temi poelancl ne kaj takih ljudi, ki zahtevajo Nekoliko svobode, jc to znak, da ho našli v skupščini za svoje delovnih večje zapreke, kakršnih pa so se nadejali. To je vsekakor merilo za poloŠMk
l)r Andjelinovič ni govoril to-pot prvič v takem tonu. 1*1 dolgo tej^a, kar je v zvezi s še nekaterimi poslanci interpeliraj in it ran joga ministra, naj omili cenzuro, ki pleni n* debelo vse časnike in ne pusti vanj« niti najbolj nedolžnih poročil o političnem položaju pri nas. Dejal jc, da tak pritisk s cenzuro ne more \ plivatf dobro in ga ne bo ljudstvo moglo dolgo prenašati.
Dan nato, 3. marca, se je oglasil k besedi tudi poslanec Dimi-trijevič, ki je spet govor* radi lude cenzure. Dejal je: Gospoda. kako bi bilo vam, če bi za-KltnJali troje senc, kakor hitri bi odprli vrata, kako ki bilo vam, <<' bi tudi na vitfem pragu stal »talno detektiv in vam sledil na vsa k korak ? * Ljudstvo tako po-bnjsko nadziranje razburja in v < laže bi se dalo živeti, če bi '•< bil pritisk režima tako viden. Tudi mori skupščinskih poalan-v ne smejo v celoti v javnost, Cn '-ura stalno sproti obvešča redakciji- listov, kaj morajo izpuhti in če«a ne smejo niti ome-n'ti. Tako ostane naše delo tu v ^ "pščini le med nami, kot pod Potapljačevim zvonom. Spravite <! ' Htive » pragov, pa se bo ljud-^ » laže privadilo neverna po-*>Žaju.	• ! .
o|Hiziclje sestavljena ■^'i i »Hči na je torej »redi sebe ro-,li!« uničijo. Sicer ne zaleže U n" m <€ bi prav polovica skup-^ ■" * k i h poslancev glasovala pro-ll prr računu — vlada ga lahko 'Prejme, ker nI odgovorna po-►I* ?'eem ne nenatorjem. K ' je pri naa pripravljal ta mfiit, ko ao m vršile voli-' ' ' iiao listo vladnega pred-»dn,k«, j« ves svet kazal na koto bo parlament brat o-i je. Tega pa v zgtdcrlni u držav še nlamo imeli, Uk> i-m*U> ne. Ce pa je it kje Ki«u> /to tega, d« ao poalaJi v *meat le od vlade imenovan«
med drevje, kor j« poslalo zanj -usodno. Spustil se je navzdol, smeri ni mogel obvladati in tako je zdrvel naravnost proti drevesu. Z vso silo je fant zadel V drevo z glavo, padel vznak ter kmalu nato umrl.
Umrli ao: V Skofji Loki je umrla 64-letna Fany Mayerjeva, v Ljubljani 19-letnl dijak Mile« Adamič* sin industrijalca Adamiča* iz Kranja, v ljubljanski bol-niči železniški sprevodnik Mi-Volk, na' Jesenicah 71-letna
rija Vilminov«, v prf Laškem tfarl Kranjc, posest-alf v Oabr-
ranc
Bmrhan.
■■■ifli
mm^a s no ^aamamimia^ii m
wnpi f |0I|W«JW
V	gospodinjstvu so v rabi rjnoge kemične snovi, ki se z
njimi" človek lahko nevarno zastrupi ali pa jih enostavno zaradi svoje preobčutljivosti z£ nje ne prenese, dasi drugim osebam morda nič ne škodujejo. Zato bi morali tvorničarjl različnih izdelkov, ki se rgbijo vsak dan, gledati na to, da ž napisi in navodili opozorijo na njih eventualno škodljivost, po drugi strani pa bi morali tudi ljudje paziti na pravi zmisel takšnih opozoril. Če stoji n. pr. v navodilih za kakšno kosmetično sredstvo ali čistilo za parkete, lino-lej itd. stavek: "Uporaba le v dobro prezračenih prostorih* ali "Uporabljaj pri odprtem oknu", tedaj pomeni to. da s« razvijajo pri tej uporabi strupene pare. Ce stoji v navodilih za uporabo kakršnegakoli, sredstva opozorilo, da utegne pri zelo občutljivih osebah povzročiti vnetje kote itd., tedaj bo dobro, preizkusiti njih učinek na čisto majhnem kožnem delu, da pre-izkusiš, ali ne spadaš med te občutljive osebe.
V	gospodinjstvu se šesto rabijo snovi, ki nam prikrijejo neprijetne duhove, kakšno sredstvo je n. pr. dišav*po grenkih mandljlh, ki jo izdelujejo iz nl-trobencola. Ta pa je nevaren kakor anllin, ker prodre v telo lahko skozi neranjeno kožo. Zarodi svete pobarvanih čevljev lahko po tej poti totko oboliš na anillnizmu. ... •
Zastrupljanja s prusko kislino so motna povsod Um, kjer. u-porabljajo preparata o to snovjo za čiščenje, konserviranj« «-vil, uničevanje mrčesa Itd. Prusko Kalina pa spoda med najstrašnejše strop«.
Mnoga raztopila za parketna vottfla, čistila m llnolej Itd. vsebuje deloma zelo hude strupe, ki imajo cek) porkotičen učinek. Ivih raztopil Iz lake-Itd. »ploh nit
.Uporaba solne in iveplene kisline za čiščenje kovinskih in porcelanskih skled itd. ni nevarna samo zaradi njiju jedk« temveč tudi zato, ker nastaja pri tem lahko araenov vodik, ki jč težak strup za kri.
Nevarnost zastrupitve a svincem je zaradi dandanašnjih ii-vilskih zakonov v vsakdanjem življenju skoraj odpravljena, pfcč pa nam lahko škoduje uporaba vode, ki teče skozi novo svinčeno cevje. V novih hišah in naselbinah bi morali zato načeloma porabiti, eno, dve vedri vode is vodovodov za umivanje, snašenje itd. in šele potem ta kuho, pttje in podobno ker vsebuje pfrva voda prav gotovo znatno količino svinca.
Razlito živo srebro moramo z vso skrbjo odstraniti, ker njegove silno škodujejo.
Kopirni svinčniki vsebujejo metilni violet, ki lahko povzroči nevarna gnitja, če pride v košo, pod košo ali celo v oči. Zato: pod nobenim pogojem ne dajajte otrokom kopirnih svinčnikov v roke!
Barvila, s katerimi barvajo danske klobuke, kožuhe itd., so večinoma škodljiva, zlasti za ptabčutijive osebe, ter utegnejo povzročiti vnetjk na koži, naduho in druga obolenja.
Da so v kozmetičnih sredstvih često škodljive snovi, smo že o-meniii. Navzlic vsem prepovedim prodajajo Še danes pudre in barvila za lase, ki vsebujejo svi-ii*c, mazila zoper solnčne pege, ki1 vsebujejo živo srebro itd. Sredstva, ki odpravljajo dlake, vsebujejo večinoma strupeni žvepleai vodik.
Z§ svetovni mir
" n i i« ili »"t -
Oklic Socialističnadelavake interaackmale
Uprava socialistične interna-cionale je izdalla oklic na delavstvo vs*$a sveta, v katerem na-glaša zlasti naslednje:
Napad Japonske v vzhodni A-ziji je razvnel vojno furijo. »Mandžurija, ki so jo okupirale japonska čete, naj postane "avtonomna republika," lutka v rokah japonskega imperializma. In po unčah milijonskega San-gaja besne krvavi boji.
Dokler je Japonska prodirala v Mandžuriji, velesile niso ničesar ukrenile, da bi preprečile kršitev pogodb, ki jih je Japonska podpisala, in tako prisilijo japonske osvojovalce, da za puste kitajsko ozemlje, ki so ga protioostavno zasedli.
dele obkoljevanje ftangaja in Nankinga je zbudilo kapitalistične vlade. Toda tudi sedaj, ko se boje za svoje lastne privilegije na Kitajskem, se ne odloČijo za učinkovite pomočke. Namesto tega one še vedno dobavljajo Japonski munlcijo in mirno poslušajo, da japonski delegati govore lažnjive miroljubne govore na konferčitcl za razorožitev.
Pod utisbom svetovnega javnega mnenja, socialističnega pro. šetariata, kitajskih delegatov, je bil svet Društva narodov prisi ljen, da skliče izredno sejo Dru štva narodov, ki naj se bavi z na daljnem vzhodu. Ali ni nade, da ne bo s /uštva narodov nud ko bedno sMko onemogl kor jo je nudil svet Društva na-
skupščl-di& ena-los ti VfL-
Mlačno ravnanje Društva na-
rodov ob početku spora je opogumilo japonski imperializem, ki noče pripoznati ovir za svoje zasnovane velike načrte. On vodi še dalje savojevalni pohod proti Kitajski. Zaradi tega je graja japonskega imperializma, ki je pričel vojno, ne da bi bil le poizkušal spor rešiti potom razsodišča, najprimitivnejša dolžnost Društva narodov, najmanj, kar se more zahtevati od jKKipisni-kov pakta o odplavi vojne, pakta, ki se ga je splbSno tako mnogo poveličevalo ob sklenitvi!
Nimamo nikakršnih iluzij o imperialističnih oilah, ki brezpravno zasedajo kitajsko zemlje, ali pravijo, da branijo svoje "interese na Kitajskem." MJ vemo, da vojna na vihodu, kjer se spoprijemljejo kapitalistični interesi vseh velikih sil, more izzvati prej ali slej nov svetovni polar; da nam po svetovni vojni Atlantskega oceana preti svetov* na vojna Tihega oceana. Naša naloga je, da storimo vse, da Človeško civilizacijo obvarujemo pred to neizmerno nesrečo.
Zaraditega predvsem zahtevamo:
Proglasitev Japonske kot napadalca! Da se takoj ustavijo vsa dobavljanja municije in dajanj* kreditov Japonski!
Porabiti Se morajo vsi gospodarski in finančni pomočki, da §e Japonsko prisili )l ustavitvi osvojevalrte vojnfe!
Nepriznanje vsega onega, kar je Japonska na Kitajskem osvojila, čeprav bi to bilo pogodbeno dogovorjeno pod pritiskom na Kitajsko!
Delavfci vseh dešel se potrudijo^ da se izpolnijo ti pogoji. 0-ni ne bodo dopuščali, da bi kapitalistične vlade sodelovale s jajponskim imperializmom ali da Iz ossdja pomagajo pripravljati bodočo svetovno vojno. Oni se bore proti japonskemu in proti svetovnemu imperializmu!
RAZNE VESTI

Železnice iščejo poaojila
Washington, D. C. — Do sedaj so je šei|(t7 šelesniških kom-panlj obrnijp na Rekonatruktiv-nd finančno fcorporacijo za posojila. Zadnja teh je bila Bal-timore & Ohio železnica, ki je vprašala za posojilo $66,000,-000. To vsoto rabi za razne izboljšave železniškega prometa. Vsi taki apeli za vladno pomoč so najprej poslani i meddržavni trgovinski komisiji, ki ima o-blast odobriti ali odkloniti posojila. Do sedaj je komisija odobrila posojila v vsoti 168,470,-000.
*n
Neoreča 'Jugoslovanov v GaryJ« Gary, Ind.—-V kolislji mod avtom In električnim vlakom South Shore črte na križišču Flfth ave. In Clark ceste Je bil Ivan »uši-lovič, star 41 let, na mestu ubit, njegova dva tovarUa, J. P. Star-čevič, star 89 let In Marko Ru-kavlna, star &2 let, se pa borita s smrtjo v bolnišnici.
500 tujerodcev deportiranimi
New York.<— Zadnje dal Je bilo prtvMftnth nadaljnjih 500 tujerodcev iz vseh krajev Ame rike, vštevlt 60 otrok, na Ellls Ialand, kjer čakajo deportacije. Med n j ihti Jo 80 tujerodcev it čiluikoffa dfttrikta, bretposle-cev, ki so se prostovoljno prlja-I za deportacijo
" mm
Glasovi iz naselbin
(NsdsUevsnJ* • S. Strani) volitvami? Da bo Mlller spravil mestno gospodarstvo \ red?
O ja, pa še kako lepo!
♦ • ♦
Mnogim elevelandskim mestnim uslužbencem so bile znišatoe plače in v "Pressu" beremo na uredniški strani (dne 24. marca) med drugim tole: "župan in direktorji (mestni) ne žrtvujejo ničesar razen plače za dvot \ien-ske počitnice, medtem ko je bilo miiogim drugim uslužbencem odtrgano 10 aH 20 odstotkov plače—v nekaterih slučajih celo 40 odstotkov—in poleg tega jim grozi še izguba plačanih i»očit-nic." Tako. Župan in direktorji, ki so najbolje plačani, si ne dajo znižati mestnih plač, sato pa jih znižujejo drugim nameščencem in deiaveem—in tO kakor se jim »d! primerno, kakopak. Taka stvar mora iti "po zaslugah;" enemu več. drugemu manj . . . Kako ste še rekli? Millet, to bo možak na svojem mestu? Re* je imeniten župan — la demo* krate...
• • *
V	metropoli večkrat čnjemo (tudi drugod se sliši), da so demokrat je nekaf povsem drugega kot republikanci. Neštetokrat pa je že bilo demonetrlranov da sU obe stranki v bistvu enaki in da obe zastopata koristi kapitalistov proti interesom delavcev, Te dni je bMo to pbnovno demonstriram), ko so republikanski in demokratski voditelji v kongresu hoteli ljudstvu usi-lltftakozvano "sales tax" predlogo, da bi moli ljudje, katerih dohodki so se v zadnjih letih občutno skrčili — milijoni ao sploh brez njih s tem indirektnim davkom na šivljenske potrebščine napolnili vrsel v državnem proračunu. Predloga je propadla, ker so se kongresmenl v veliki veČini uprli svojim voditeljem in jo pokopali. Kdor ni slep in gluh lahko uvidi, da voditelji uln-h starih korumpiranih političnih strank delujejo v korist kapitalistov in proti koristim delovnega ljudstva.
Tone Podgorlčan.
"Divji lovec" v 1'ueblu
Pueblo, Colo. — Loto 1848 je biki viharno za avstrijsko cesar stro. Puntl in prekuclje In ne zadovoljstvo je med ljudstvom pri ki pel o do vrhunca. Zgodov! na nam pove, da je bilo do tlste-
?a časa, skoro polovico sedanj* tallje pod avstrijskim gospodarstvom. Lahi so pa Imeli tu di svoj narodni čut in so se tistega leta uprli. Avstrija jfe tedaj pod vodstvom tedanjega maršala Radeckega, poslala veliki« trupe vojaštva v Benečijo In se-ve4t ponajveč iz naših slovenskih pokrajin,
V	tistih časih je moral no voj sko vsak, ki nI Imel celega grunta, ker Je bilo gruntarskfh sinov Jako malo, Jo moralo skoro vse v vojaško suknjo. Vsi fantje pa seveda niso radi nosili vojaške suknje, zaradi tega ao «« pa tudi prav radi skrivali, na mesto da bi šil na vojsko ta ce-sarja. Torej naša povest, oziroma povest "Divjega lovca", se tudi vrši v tistem usodnem lftu 1M8, in se pričenja na Gorenjskem.
V	večji vasi na Gorenjskem živi premožen kmet, Zavrtfilk, ki je obenem tudj župan tiste oko-
sedaj iiveČem slovenskem prvaku Franku lesarju, M šivi na Klyju, Min«., ter o drugih.
Ako kdo želi več podrobnosti
0	tem starčku, lahko piše meni in mu bom drage volje opisala podrobneje. Živel je pri hčeri a 3 voj o poeta mo ženico, mojo teto, v Breekenidgu, Minn. Le Ifeoda, da ni dočakal 100 let. Blag mu spomin!
^ Agnea Marfcovtch, 451 Ver-mont st„ 8an Francisco, Calif.
Uamtijevci ali bojevniki
Cleveland, Ohlo. — Kadar se prične pri nas v metropoli boj bodisi s republikanci io "E." ali
1	pa demokrati in "A. !>.,M se dobijo vedno ljudje, ki jim ne gre v glavo, aakaj se mi bijemo, češ, to so same osebnosti, in takoj hočejo lokaiisirati naše bojevanje, ne da bi poklicali Ligo narodov, haško mednarodno sodt-iče ali kakšen odbor, ki ima moč ustaviti vojne, da bi zaslišal in sporočil titateljem slovenskih listov, zakaj toliko sporov v Cle-velnndu in sevo tudi v Milvvau-keeju, ko vendar po drugih naselbinah vlada bratski spora-lum in se rojaki "ljubijo" meti seboj,
Zokoj tega ni pri naš? Zato, ker ml imamo časopise, zaslužne moše, smo v politiki, imamo rune domove, društva v*eh vrst, kulturo, vero, progresivnost, naprednost, nazadnjaštvo, ropublikaniaem, demokratlzem, socializem, komunizem In ker
lice in skopuh prve vrste, po-hlepljlv pd kemiji in denarju. I-ma edino Mer Majdo, ki jo hoče omožiti z Gašperjem Usja-kovim, ki je ošaben bahač. Toda Majda pa ljubi drugega, namreč Janeza, sina ubošne bajtarlce. Ofetu županu pa to ni po volji, zaradi tega pa kot šupsn sklene in s pomočjo birlčev In drugih Kmetov, vjetl bajtarskega Ja-neaa ter ga poslati na Laško, da bo ubit, in med tem, češ, se pa Majda že privadi Gašperju. V var si živi tudi Tonček, vaški ubožec, toda norček, ki se vednosj>rlka-že tam, kjer ga najmanj Viča-kujejo, in tako ptonaša poŠto med Janezom in Majdo.
Pa kaj bi vam še naprej govoril? Pridite pogledat, pa se boste sami prepričali, da je res tako in še vse kaj drugega. Igra "Divji love*' je slovenska ljud-ska drama.i prepletena vseskozi s lepimi bumorističnlmi prizori. Zares, pravi narodni igro-kaa. To aanimivo igro priredi pevsko društvo Prešeren, a pomočjo drugih prijateljev dra. matike, v nedeljo S. aprUa ob 8, ■vešer v Jožef o vi dvorani. Vstopnina je sattio 80c ta osebo.
Vloge so fitdeljene po sedanjih raimeflth, še precej povolj-no. ?ukaj dtaenlm samo par gl. vlog: župana RMtarja bo Igral nal dobro' poznani, dramatik Frank Pečhlk, Majdo Stefanla. ,	. v
Blatnik, JšHeca Frank Mesoje- ^ A^mJT la u A Ai** TnnM.k> ^•.vrL.^m v različnih panog, oe je li čuditi,
dee, Tončkšf pa JohnvQerm. V i grl je več mlčnih narodnih pesmic. Upati Jo, da se bo slovensko občinstvo 1» Puebla in okolice ter sostdnjlh naselbin udeležilo v obilnem Številu, Z vsako igto je koliko truda, dela in iftoškov, rodi tegš je narodna ljudska dollaoat, da se takih prireditev t polnem Številu udeleži, da s tem pokaže svoj narodni čut ter s svojo prisotnostjo spodbuja igralce še k nadaljnlm prireditvam enake vrste,
V nadi, da ae našemu vabilu odaovete, vsm kličemo: Na veselo svidenje dne 8, april« ob 8. zvečer pri "Divjem lovcu"!
Za publicljskl odbor društva Prešeren r—Jbhn
< Smrtna kosa
Clinton, Ind.—Dne 17, marca Je preminula moja mati Uršul* Moseljr, stara 28 let. Prišla Je it starega kraja 8, Junija 1888. V društvo soveda vsled starosti ni mogla pristopiti. Živela je pri svojih otrwih. V Amerik) so dve hčeri ifitlva sinova In smo vsi sanjo s)urbeli. Ker Je pokojna mati žebjla imeti cerkven pogreb, smo (li k rev. Zlmmerju. Pogreb se j? Imel vršiti v nedeljo 20, marca ob t. pop, Ko pa je rov. slišal, da hočemo inieti pogreb v neMo popoMna, Je za-vpil, da on pas ne pozna in tudi "matere ni pokopljem v nedeljo, počakale z materjo do 88. marca, v torek, ko bo tudi maša." Pogrebni je reverendu po-Jasnj<»val da ne more matere toliko časa držati, namreč pet dni in pol. fotoni smo so s po-irrehnikom domenili, da se vrši l»ogreb v nedeljo in civilno, kar se Jo tudi tgtdilo. i-M« tega Jo razvidno, kako surov! 20 nekateri katoliški duhov-niki, ki na^gMajo za človeka, ampak za denar^-Pogitb ae j« vrAU omenjeno nedeljo ob 2. po-poldne ob navzočnaati mnogo ljudstva. Hvala vsem skupaj za toliko Udektšbo. Hvalo sledečim družinam iS veneer Ažlietovi, Hudmalovi, RobnHtovi, vi, Htlflerjevl, Končorovi in For-tlmajovi Uragl In ljubljeni pokojni materi pa polrtenlm te vr-stke v zadnji pozdrav. V šlv-ij«<njtt Je mnogo prestola. Ohranimo JI trajen spomin t
Frank Me**, sin.
H m rt atovtnsksga starčka
Hao Fratsclaeo, ('ollf,—To pl-Ae m no veliki petek. Vse Je nekam kislo In razmere so skrajno slabe. Dela Vel prsm lllju jamo, s čim bomo kupili žlv<8.
Pred krotkim sem prejela od teti Iz Breekenrldga, Mlnn., pismo In časopis, da Je 8j#n so-prog umrl na 18. fibr. v starosti M let In « dni, po Imenu Matija Korhevar domšče Mauaar-Jif), rojen'lita 1884 v Mestop»e vsul, župnija ftemli. Jugoslavija. V Ameriko Je prišel L I ZaHnJIč som ga videla leta 1814 v Viden Vallty, Mlnn, Takrat Ji ml' kljub starosti ši prteij mo-^sn. Pri povodov^ ml Je o jih tovrstiilkih, powb»»o pa #• o
če pride od o#*a do časa kon* fllkt? Da pa pride naše bojevanje bolj v Javnost kot kje drugje, rasen Mllwaukeeja, Je ta pač radi tega, ker mi intamo Enakopravnost s republlkani-zmom tir Ameriško Domovino s demokratlzmom. V Mllvvaukee-ju pa »o: Cene, Obzor In narodnost, ,
Svetovno sili sklenejo od časa do časa nekakšne pogodbe, kako naj se vodijo vojne, kakšno orotje naj se rabi itd. Ml seveda ne rabimo pulk in mošnar-Jiv, fišolov plin i>a le ob petkih. Pri naših bojih je potreben časopis (rtaožganov če je kaj v glavi ali ne), osebnost, ali pa načela, Citam precej Časopisov; bur-tuasnlh, delavskih, Verskih, političnih in svobodomisilnih. Malo ss razumert na bo^e, a vendar, kadar sa spoprimem i nasprotniki (in to ne samo s mojimi, ampsk s ljudmi, ki so pripravljeni uničiti socialistično napredno glbsnje), si vedno dobijo člani v naših vrstah, ki de Jim cela stvar ne dopadc in ki bi radi "držali" tudi t nasprotniki, pa hočejo bojevanje lokaiisirati na ta načirt, d« Udkrljo po obeh strankah bfez razliki, da ji iden prlzadštm iz njih lastnih vrst.
PUdeJo pwl*ii«tl ter ti svetujejo: rabi načela, ne osebnosti, Nasprotnik te pa udari kakor more; on he porine načel. Nji-govo genio Ji: spraviti nasprotnika s poti, pa naj fgbi osebnost ali raketIrstvb. Briga nJega kako to bc uhlčfl, tn jaz pa naj grem k nJemu, pa rečem: "Mfl-»ter, ml socialisti se ne maramo In ne smemo boJeVitt, To.Je proti naštel mrtilom. MJ smo proti vojnf, PdjHefti ta naš le-tik, ki pravi: 'Mi smo proti vojni!' Prosimo, urednik "IC." ali "a. D.," nikar na« na napadajte, Pustits nas pri miru " ln ši eden teh ali p* kdo drugi udari pi meni, vse kar naj storim, rečem: "Hvala!* In č« Udari po katerem drugam somišljeniku, naj pa rečem; "Kaj si pa ftika? Prav so nsredili, da so ga t"
Take bi morali voditi borbo po mnenju pacifistov, ki so ved-ni pripravljeni na podajo za vsako ceno, rajši kot bojavati se. Ko ml je neko/ tako suge-»tlrsl neki pacifist, sam ga vpra-»al tole: "Kaj bi ti naredil, če bi videt prihajstl sovražnika?" "Bežal M." Tako ml Je odgovoril, In to nsj II storil tudi Jsz, po mnenju net^terih naših so-drugo v in b| se tsko l< i»o mirno (»ofovorlt, ko b! nanprotnikl ru-llll nnh vfste, Pa ne še sidaj, kar Je tudi i meni še nekaj bo-Jevltostl, kakor mrl našem mHI-tantnem Ksrhi. Podajali sa vsako < eno »e še ne bomo. Oo ne bo šli drugače, bomo ustanovili tukaj v Ckveiandu nov list, kateremu htmo dali Ime "Bojivl-toat," Urednikov Je pa Itak dosti na raipolifo l»» dopi-nlkl bodo sami pr»»v! bi>jevrtllrt, TMI dopisi, ki lw»W> Vszall tnak bo-
jasnosti, gr«'no v i

CgTRTEK.31. MARCA
Med igralci
"Kako sem danes igral slaboumnega kmeta?" ^
"Izborno! Rojen idijot!"
Ivan JonUS:
podrti opekarni v blitinJ, kjer sU bila deloma varna tsaj pred dežjem*
"Prekleto tako življenje r je klel Mate. "In ti prekleti ljudje — niti počitka v senu ti ne privolijo! Da bi jih vrag vzel! Jaz sem vsega sit Dozdaj sem upal, da bom polteno prišel skozi, pa vidim, da ne gre. Bolj ko prosil Ur se ponižuješ pred temi človeškimi hudiči, slabše je. Veš, kaj Albertr
Albert je samo prisluhnil.
"Jaz vem za denar — mnogo denarja!" je šepetal Mate in oči so ae mu pri tem žareče svetile. "In lahko bo prit do njega ..
"Kje? . . . kako? . . ae je skoro ustrašil Albert.
"Jas vem za neko goetUno . .. Ženska jo vodi in dve natakarici ima . . . Nekaj tednov sem delal pri nji in vem, kako stvar stoji.. . Stvar je taka: vsako soboto po polnoči, ko gostje in natakarice odidejo domov, pobere Ženska iz blagajne vaa denar, kar ga iztrži čez teden In ga nese domov — stanuje namreč na nasprotni strani cesta. Gostilno zapusti pri dvoriščnih vratih in potem mora čet dvorišče, ki je aelo temno .,. Saj me razumeš? ... Ce bi jo midva pričakala . .. Eden bi stal na cesti ter straži), drugi bi tekal v kotu na dvorišču in ko bi prišla, bi jo zgrabil, ji zmašil eunjo v usta ler ji Iztrgal torbico . . . Enostavno in lahko delo . . . Prihodnja sobota bi bila twi-pravna, ker bo po prvem in bo več denarja v torbici . . . y tednu po prvem namreč največ Iztrži, ker njeni gostja tedaj poravnajo tudi kredo . . . Hočeš, Albert?"
Albert se je zgrosfl: "To bi ne bilo pošteno.. . zločin bi bil tot Ropati se ne sme! Jaz sem pošten človek In ne maram postati razbojnik!"
"Pošteno!" se je srdito obregnil Mate. "Kdor je polten v tem prekletem mestu, mora od lakote crkniti! Bodi polten, če hočeš in če boš mogel biti — jas sem sit tega poštenja! Več kot pol leta že crkavam tukaj, poskušam biti pošten pa vidim, da ne gre, da me bo slodej vsel, de bom še nadalje takšen norec. Zločin, rop ... kdo pa ne krade in ropa danes? Tisti, ki ne snajo ali ki so preneumnit Ej, Albert, poštenim ljudem je odklenkalo in bolj ko vse to premišljujem, bolj sem prepričan, da je to edini lshod Is te vražje mizerije. Viš, aaj niti dela ne moreva dobiti, ker sva preveč rasca-pana ... vsak goapodar bi se naju branil! Kje bol pa dobil pošteno obleko, če nimaš denarja? Nikjer. Denar moraš Imet*. In jas bom prišel do taga — slepa ali sgrda! TI, ako greš s menoj, al boš tudi lahko opomogel. če na nočeš, p« ostani pošten In pogini od vsega hudega! Jas ne bom! Premleli in odloči se."
Toda Albert se ni mogel odločiti. Čeprav je bil lačen in ves raieapan, se ni še upal pridružiti tovariševemu načrtu. Groza ga je bila zločina. Ropati! In pred očmi mu je salebde-la slika ječe in volti.
"Ne morem ..." je skoro sajcčal.
"Norec!" se je itd* vanj Mete. "AH res hočeš vsak način od lakote crkniti? Norec, stokrat norec! Samo pomislil bi na denar, ki te laka ... In nič drugega ti nI treba atoriti, kot zagrabiti ženščino za vrat Ur ji istrgatl is rok torbico . .. Potem bi si lahko kupil obleke In ko boš spet obtočen kot človek bol lahko dobil dobro službo ter začel tiveti nanovo . . . Pomisli, Albert, ali bi ne bilo tako tople, kot v teh capah krepati .od lakot« .. »
'<Ne vem... nt upam si... ne, ne smem ,.." je okleval v grozi Albert.
Toda Mate nI odnafol. Pihti mu je na ule-sa in mu prigovarjal	mogoče načine,
dokler ae Albert nI vsaj na pol podaL
Kuharica: "Kilo govedine, prosim. Pa je lahko žilanra." Mesar: "žilava? Kako pa to?" Kuharica: "Ce je meso preveč dobro, same nič ne ostane."
ST. MARTS, KAJIB.—D. J. Lane, lekarnar v 710 Lane Buildin*, St. Mary'a, Kani., i »delo valeč zdravila ■S naduho, v katarja ima toliko ta-upanja, da pošlje SI .26 ataklenieo po pošti vaakomur, ki mu piie tanj. Njegova ponudba je, da za zdravilo plačate potem, ko ete ee prepričali in ate pooplnoma zadovoljni. Pošljite mu vale ime in naalov ie danea. (Ad.)
HAYES DENTAL
X-RAY
Glaaovitl zobozdravnik, čigar urad as nahaja na znani State ulieKblizo Vas Buren, —i Pazite as-popravke vaMh tob. — Izdelek ln zdravljenje pf**! vrstno in popolno; Totea poatreiba,
-coors AKTisarnc Motim wasr*	CmlHl'c
Mn m UetraaJ* w* ta «rte. M4.	9
SUkleiilcft atnia ##c	^
Dr. ROBERT & HOWE, oprav. , Liniment
mmmmmmmmmuuummmmmnmmmmmmmmm
m Patijte domov pod mojim vodstvom ■
■	Skupno potovanje 22. junija, parnik MAURETANIA.	■ "	Ceaa do Ljebljaae $103.34.-I)avk» dodatno.	* "	Skupni izlet 9. juUja, parnik EUROPA.	B m	Ceaa do Ljubljane Davki dodatno.	a
m	Ta izlet nameravam voditi oaebno ter bom akrbel, da bo vaak	B
potoval brezakrbno.	-
■	t Pojacnila glede drugih parnikov vaakomur na razpolago. Prigla:
■	alte M čimpreje za vreditev potnih liatin.	■
■	Denarne poliljatve točno in nizkih cenah.	■
■	VLADO PREMRU, nplotoi poared. urad, , ■ " 27 8ow Mate St. - - - flo. NorwWkV Conn. %
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
I kakor gvotloba
U CHERB0UR6
TRETJI RAZRED
le povedala. — ln pobrala je cvetlioe ter sačela pisati venec.
—	Torej ee moram predstaviti. Sem Glsukos, rimski vojskovodja ... Tu sem po volji ev»> jega cesarja in . . .
—	A ti si Glaukos? — je dejala malomarno.
—	Ti je snano moje Ime?
—	Slilala aem govoriti o tebi In tvojem poslanstvu, toda to bi vedela tudi sleer.
—	Kaj si Čarovnica?
—	Sem hčerka njiv; sicer pa, ali se ne spoena tvoja domovina
Zgodilo se je to v m rili dete-
fenetak dnOes ^ *****
Glaukos. mlad rtaekl vojsko-vodja, je moral oetati nekaj «a-ea tam In med dlplomatakimi pogajanji i galaklm generalom je popustil uado svoji radovednosti ter se laprehajal po selenom drevoredu ln cvetočih livn-dah.	-
Kmalu je opaifl na svojih is-prehodih paatirieo, ki je pe«U svojo čredo v hladni senci dreves ob tuborečem potočku.
—	Kdo si, deklica? — jo je vprašal nekega dne prijaano. Toda dekle ga j« oeorno savmilo:
—	Odgovorim ti, ko svem, kdo si ti, tujče.
—	Zaslutil sem to lekcijo. Bogme, dekleta U detele Imate pe res namaaane jealčke.
—	Ženske so dobile dar govora, da se lahko branijo ie tako grobo in surovo oboroženih moških.
—	Hvala tt, - je dejal sme. je. — Vale vshodne sestre rabijo to orošje malo.
KI ee jI adelo potrebno odgovoriti na U pok Ion.
—	Z neznanci ae govorim, — je dejala resno. — To sem vam
po tvoji tuniki?
—	To mi ni prišlo na ntiael, — Je odgovoril jesen, da is dekletce nortuje ls njega. — In vendar bol moja. Namen mojega prihoda ti gotovo nI snan.
-r Seveda ml Je, — je dejala nagajivo. — Znan ml Je tako dobro kakor tebi. .
—	Kaj! — Js vzkliknil ras-burjeno. — ti veš, da sem prišel . . .
—	Da odvede! od tod ... Je nadaljevala.
. — Sto naj k repke J A ih fantov t rimsko vojsko.
—	Seveda, to aem vedela. —
Je pritrdila pastirtca, — a ti. ge-nerale. me ne poenaš niti po I-menu.
Norčevala, se Je i« njega, In ta povedal Je:
—	Povej mi ga!
—	Prav rada. je odgovorila
JNOI8 —<Adv.)
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJUPJ PA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI*
S. N. P. J. PRJNTERY