> KOMITE ZA URBANIZEM, GRADBENIŠTVO IN VARSTVO OKOLJA
Prispevek komisiji
za urbanizem
KS Bizovik
V letošnji drugi številki Naše skupnosti, ki je izšla 3. februarja, smo objavilii prispevek sveta KS Bizovik, ki govori o prizadevanju za izboljšanje razmer v krajevni skupnosti. Tedaj smo prejeli tudi prispevek Staneta Mikuža, predsednika občinskega komiteja za ur-banizem, gradbeništvo in varstvo okolja, ki prav tako žeii prispevati k urejanju razmer v Bizoviku. Prispevka Staneta Miknža tedaj nismo mogli objaviti, pa tudi v tretji številki, zaradi pomanjkanja prostora, ne. Objavljamo ga danes, bralcem in avtorju pa se za zakasnitev opravičujemo.                                                                             5  q
Z dolgoročnim planom občin in racsta Ljubljane v letu 1985 smo do-ločili obseg zazidljivih površin (stavbnih zemljišč) v naseljih in na-čin njihovega urejanja tudi v Bizo-viku (čeprav smo urbanistično poli-tiko začrtali že z generalnim urbani-stičnim planom v letu 1966) in sicer:
1.   območje    obstoječega    naselja, v katerem je predvidena dopolnilna gradnja stanovanjskiih hiš, spremlja-jočih objektov in gradnja družbenih objektov s centralnimi funkcijami ter gradnja ceste, komunalne in energet-ske infrastrukture v večjem obsegu, glede na dificitarnost naselja, kar vse urejamo z ureditvenim načrtom in
2.  razširjeno območje na zahodni in južni strani naselja, v katerem jc predvidena gradnja stanovanjskih hiš na družbeno organiziran način v spre-jemljivi izrabi površin, z vso spremlja-jočo urbano opremo zemljišč, kar ure-jamo z zaidalnim načrtom.
Obstoječe naselje z možnimi dopol-nitvami in razširjeno območje skupaj
tvorita urbano celoto z vidikov plani-ranja vsebine naselja, priprave in ure-janja zemljišč, tudi stroškovno. Spre-jeti režimi urejanja, ureditveni in zazi-dalni načrt so zakonsko predpisani iz-vedbeni načrti za smotrno vodenje zemljiške politike t. j. urejanje lastni-ških odnosov, načrtovanje bodoče rabe zemljišč, za izdelavo programov urejanja zemljišč in izgradnjo vsega načrtovanega.
V sprejetem družbenem planu ob-čine za obdobje 1986-1990 smo v pro-storskih sestavinah tega plana sprejeli tudi usmeritve za prostorsko organi-zacijo dejavnosti in namensko rabo prostora v obeh delih naselja Bizovik ter opredelili obstoječe vaško jedro, prostore za trgovino, vrtec in ostale družbenc objekte, površine za organi-zirano strnjeno nizko zazidavo, dopol-nilno enodmžinsko zazidavo in rekre-acijsko območje. Poleg te organizacije dejavnosti in kapacitet v obeh območ-jih naselja smo podali usmeritvc za zasnovo  prometnega,  komunalnega,
cnergetskega omrežja, usmeritve za arhitekturno oblikovanje, urejanje krajinc, za varovanje naravne in kul-turne dediščine, varstva okolja itd.
Organizirana gradnja (cca 109 hiš) v razširjenem delu naselja, ki ga ure-jamo z zazidalnim načrtom, je prcdvi-dena v eni ctapi, ostala gradnja )do-polnilna gradnja enodružinskih hiš) v naselju, ki ga urejamo z urcditvenim načrtom, pa je možna postopoma, jc odvisna od volje lastnikov zemljišč. Vsi ti podatki in napovcdi izhajajo iz že izdelanih strokovnih podlag v pre-teklih letih, niso pa vse pripravc za izdelavi ureditvenega in zazidalnega načrta zaključene - ustavilo se je pri ugotavljanju gcotehničnih lastnosti tal, kar je bistven podatek za nadaljne strokovno delo.
V   sprejetem   predlogu   resolucije uresničcvanja plana občine v letu 1988 smo zapisali, da bomo po uskladitvi interesov v krajevni skupnosti Bizovik izdelali urcditveni in zazidalni načrt kot osnovo za izdajanje dovoljen za graditev.
Sprejeti prostorsko ureditveni po-goji za plansko celoto M 6 - Štepanj-sko naselje — Hrušica - Bizovik povze-majo plansko opredelitev t.j. izdelavo načrtov za Bizovik in določajo le manjše posegc na obstoječih objektih v Bizoviku.
V programu Skupščine je tudi spre-jem odloka o razglasitvi splošne prc-povedi delitve parccl prometa z zem-ljišči, prepoved graditve in prepoved spremembe kulture zemljišč, da bi za-gotovili kvalitetno izdelavo izvedbc-nih načrtov in realizacijo planskih od-ločitev.
Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč - Enota Moste je pripravila kronolo-ški potek pridobivanja urbanistične dokumentacije za Bizovik, iz katerega je razvidno, kako je ta priprava pote-kala od leta 1980 naprej, kot tudi to, kaj vse jc že bilo izdelano in kdo in kakšne odločitve je sprejemal.
Krajani Bizovika so v večini s temi dogodki seznanjeni, zato jih ne po-navljamo. Informativoo pa je treba povedati, da aproksimativni stroški
urejanja, ocenjeni 31. 12. 1987, za obe ureditveni območji znašajo 5 mi-lijard 983 milijonov (novih) dinarjev.
Novogradnje nc bodo zmogle nositi visokih stroškov urejanja na lm! stavbnega zemljišča in tako tudi ne bi bilo prav v primerjavi s krajani, ki v Bizoviku že živijo in bodo deležni z izgradno infrastrukture boljših po-gojev bivanja. Zato te stroške nosi lahko le razširjeno naselje kot celota ob pogoju, da se bo prostor Bizovika urejal postopno po elcmentih urejanja in časovno, pri čcmer je začctna go-nilna sila lahko le organiziran pristop k graditvi novih stanovanj v eni etapi, v čimvečjcm možncm vplivu na eno-ten sklad stavbnih zemljišč in inte-resne skupnosti (zlasti komunala) za sprejem programov, ki bodo celot-nemu naselju zagotovili izboljšanje pogojev bivanja, s čemer smo že vsc predolgo odlašali. Pri tem »odlašanju« imam v mislih predvscm uresničeva-nje volje krajanov samih v prostoru, v katerem živijo, kar je ena od temelj-nih definicij urbanizma in napredka nasploh.
Sprememba sedaj sprejetih plan-skih dokumentov (dolgoročnega in družbencga plana občine), ki jo kra-jani vidijo kot alternativo - to je ureja-nje prostora Bizovika s prostorskimi ureditvenimi pogoji, torej neposredno z lokacijsko dokumentacijo in voljo posameznikov, ker možnosti družbe-ncga vpliva na lastništvo in rabo zem-Ijišč ni, ob problemih, ki smo jim priča v Bizoviku ni alternativa. Takšna rešitev bi ustrezala vsem ti-stim, ki žcle graditi v prvi vrsti lc na svoji zemlji in na način (na splošno uveljavljen) s čim manjšimi sroški iz-ven predmeta svojih lastnih intercsov, ki ne segajo preko lastnega plotu. S takšno politiko naselja Bizovik ne bomo rešiU.
Interesov krajanov in prišlekov, predvsem pa tistih, ki želijo v Bizo-viku napredek, sedanja pat situacija ne reSuje. Ob pogojih gospodaije-nja, kakršni so danes in bodo iz dneva v dan vse težji,pa še toliko manj. Bizovik v stanju, v kakršnem je, v občini ni osamljen primer. Po-
sebej pa ne, te primerjamo to stanje z žal še večjim številom naselij v šir-šem ljubljanskem prostoru. Tudi v Kašlju ni bilo lahko sprejeti uredi-tvenega načrta pa je vendar prevla-dal razum (trezen premislek) in širši družbeni interesi, zato so v Kašlju po sprejetju načrta že pričenja z re-alizacijo komunalnih io drugih pro-gramov. O tem veija razmišljati zato, ker smo v občini v najširših strate-ških planskih, za urejanje prostora najvainejših postavkah, z mestom Ljubljana, komunalo in energetiko, dosegli rešitve, ki odpirajo pot raz-voju Bizovika. To so predvsem možni primarni priključkj na omrežja, ki jih je potrebno tudi iim-preje izkoristiti in jim dati pravo funkcijo.
Zemlja v naselju Bizovik, v obeh uredirvenih območjih, je zemlja VIII. kategorije, torej kmetijsko manj vredna. Možnosti, da bi pozi-dali manjvredna kmetijska zemljišča v obiini, je malo. Zato nas bo izguba teh zemljišč za gradnjo prizadela. Ohišnice, vrtovi ob obstoječih hišah, kot pravijo krajani, da so nujnost za zmanjševanje vse večjih stroškov hrane, pa niso predmet generalnih potez, ampak spoštovanja neposred-nih realnih zahtev krajanov Bizovika, Id jih je možno upoštevati ob izdelavi načrtov
Oiitno gre v Bizoviku Se za en vidik, to je pridržanje lastništva zem-Ijišč za bodoče nameoe (gradnjo hiš za otroke...) in za prodajo teh zem-Ijiič na prostem trgu. Ta vprašanje regulira sprejeta zakonodaja, ki odreja prostor, v katerem lahko kra-jani in upravni organi iščemo naju-streznejže rešitve.
Najbrž je najlažje dvigniti roke od problemov, posebej še ob takinih nasprotovanjih, kot so v Bizoviku bila, vendar tega ie nismo storili. Po morebitnem doseženem spora-zumu krajaaov, da aadaljujefflo z iz-delavo načrtov, so poti sodelovanja odprte v naslednjih začetnih smereh:
1. Po opravljenih geotehničnih ra-ziskavah terena se lahko dogovorimo o načinu izdelave zazidainega načrta
v več variantah. To do sedaj ni bilo predvideno. Osnovno napotilo načrto-valcem variantnih rešitcv bi bilo: opti-malna ohranitev vrtičkarskih povržin ob obstoječih hišah in zagotovitev prednostne pravice pri gradnji hiš - lastnikom zemljiši, kot to dopušia zakon.
2.   Komisija  za  urejanje  prostora pri svetu KS Bizovik naj bi od začetka izdelave izvedbenih načrtov sodelo-vala s komitejem za urbanizem občine in z njim skupaj ovrednoiila izdelane strokovne   rešitve   (uspešen   primer takšnega sodelovanja je bil v Zalogu ob pripravi lokacijskega načrta za iz-gradnjo   centralne   čistilne   naprave v Zalogu!).
3.   Komite občine bo v delo komi-sije vključeval ZIL TOZD Urejanje kot strokovno službo in Sklad stavb-nih zemljišč pri reševanju premoženj-sko-pravnih   vprašanj,   pridobivanja zeml;išč za gradnjo, stroškov urejanja zemljišč, gradenj itd. kot tudi pri re-ševanju vseh problemov, katerih ne sankcionirata izvedbena načrta.
4.   Glede na to, da so finančna sred-stva za izdelavo izvedbenih načrtov planirana v programu Sklada stavbnih zemljišč  tudi  v  letoSnjem  letu,  bi lahko pričeli z izdelavo načrtov takoj, sprejeli bi tudi terminski plan, zagoto-vili spoštovanje rokov pri izdelavi vse potrebne   dokmnentacije.    Komisija pri svetu KS Bizovik bi skupaj s ko-mitejem skrbela za potek javnih raz-prav o strokovnih rešitvah in s svojimi staližči   sooblikovala   politiko   Izvrš-nega sveta občine in Skupščine občine pri sprejemanju načrtov.
5.   Po več kot 10 letih prizadevanj za smotrno urejanje Bizovika bi na sprejetih družbenih osnovah, kar ur-banistični dokumenti so, pričeli z iz-vajanjem konkretnih komunalnih in drugih gradbeaih programov, kar bi tudi aktiviralo vse sile v kraju samem in   raorda   celo   povrnilo   zaupanje v smoter skupnega reševanja in pre-magovanja težav, ki jih posamezniki ali stoječ na več bregovih gotovo ne bi zmogli.
STANE MIKUŽ