Politični ogled. Avstrijske dežele. V ponedeljek se je pričela proračunska razprava v drž. zboru. Da ae zapiše veliko govornikov v tej razpravi, to je že atara, slaba navada, a da jih bode kedaj kacih 500, to pa je že vendar-le preveč. Dobro, da je že tudi atara navada, da odloči večina zbora, koliko da jib pride v resnici na vrato. Pričel je po stari navadi razpravo vit. Carneri ter je nekoliko vzropotal zoper ministra grofa Taaffeja, bar. Pražaka in pl. Dunajevskega, do solz pa ni ganil nobenega. — Minister grof Welaersheimb je predložil načrt poatave, valed katere se 8mf*jo tudi reservisti prvo leto poklicati v orožje, če prav ni vojske, pa so splošnje razmere za to, da ima cesaratvo več vojakov na nogah. Ni dvoma, da vzprejme drž. zbor tudi to postavo in tedaj raztegue se vojaška služba ne več na tri leta, ampak na štiri. — ,,Xat. šolsko društvo", ki je nekam naaprotno nemšk. šulvereinu, ima že v vseni 50 podružnic in kacih 8000 udov. V naših krajih ni nobene take podružnice, to pa zato, ker imamo družbo sv. Cirila in Metodija. — Iz gornje Štajarske je šlo 330 romarjev v Rim, med njimi Graški knezoškof in 109 duhovnikov. — Pri mestni k-iši, ki se stavi v Gradci, rabijo za vznožje zrnak iz našega Pohorja in bvalijo ga, ,,da je trpeč, drobnih zrn in lep." — Na Koroškem, izlasti v nemških krajih, žive ljudje radi v divjem zakonu, v novem pa ne trpe občine več tacih ter zadene kazen 10 gld. posestnika, ki ima tak par pod strebo. Mogoče, da izda ta kazen kaj, toda treba bode še oatreje. — Na Kranjakem še je vedno nekaj c. kr. uradov, ki jim nemščina toliko ljubi, da je pri njih slov. pismo le bela vrana. — V Ljubljani bodo v kratkem dopolnilne volitve v mestni zastop, Nemci nimajo upanja, da spravijo svoje ljudi va-nj ter ne volijo tudi sedaj s slov. volilci. — Kmetijska šola na Grnm napreduje veselo in je pouk na njej po vsem alovensk, ali bi ne bilo dobro, ko bi tudi naši posestniki, ki imajo za čim, pošiljali avoje aine raji na ono šolo, kakor pa na vinorejsko v Maribor? Tu je pouk ves nemšk in torej gotovo na kvar alov. učencem, ker ga ne umejo po polnem. — V Šebreljah na Goriškem se je naredila nova posojilnica in je odbor v rokah najveljavniših mož, daje torej upanja, da bode arečna v svojem poalovanji. — Sedanji meatni zastop v Gorici je v rokah laških in nemških liberalcev, a aedaj že nima veo poaebne Ijubezni v srcih istotako liberalnih volilcev. Za Slovence pa še ni upanja, da dob6 besedo v tem zastopu. — Slov. telovadci v Gorici atopajo na den ter napreduje njik društvo, ,,Sokol", letoa že dobro, čeprav je še le leta dni staro. — Zadnji petek je bila cesaričinja Štefanija, ki biva v kopališči Opatiji, prišla v Trst ter si je ogledala novo ladijo, ki dobi, kedar se dodela, njeno ime. Ljudstvo jo je radostno vzprejelo. — nKat. družba" napravi prikodnjo nedeljo veliko procesijo iz Trsta v bližnjo romarsko cerkev v Miljab, to pa v proslavo 501etaice sv. Očeta. — V Zagrebu pripravlja vlada načrt nove postave glede ljudskib šol in tndi pri aodnijah želi nekaj sprememb v dotičnih postavab. Dne 14. maja snide ae hrv. sabor ia dol)i oba načrta v razpravo. Stvar bila bi že dobra, da nima Madjar preveč avojih rok v njej. — Ogerska vlada je bogata na lastni hvali, toda v njenih kaaali je grozna tema in ne zna, od kod jih naj napolni. — Letos se snidete delegaciji, avstrijska in ogerska, v Budimpešti; če ostane pri dosedanjih odločbah, izgodi se to koncem meseca maja. Dovoliti jima bode skupni vladi za vojaške potrebe 120 milj. goldinarjev. Vojaška suk nja je draga! Vunanje države. Avatrijakim romarjem se godi v Rimu dobro in so sv. Oče nekaj tistih že vzprejeli k malu, ko so v Rim dospeli, drugi pa so prišli v ponedeljek, dne 16. apr. na vrsto. Sv. Oče so sicer zdravi, toda precej slabi in trese se jim že život, ali izlasti pri 8v. meši videti jili je veličastno. — Pravi ae, da zaslišijo sv. Oče poprej poljsko deputacijo, predno sklenejo pogodbo z ruakim carjem. — Ital. miniaterstvo je za to; naj se baae neka vrsta granat z razstrelilno pavolo. Poskušnje z njo so bojda za to odredbo dobra potrdba. —¦ General Boulanger je izvoljeu v tistem okraji, v katerem je želel in si je vsled tega francoska vlada v velicem strabu. General pa že menda sam miali, da liči v njem kak Napoleon. Ni nemogoče, da poskuša kedaj dobiti vso oblast v svoje roke. — Angleška vlada zanima se jako za Nemčijo. To je tudi umevno, saj je najstarša bči kraljice Viktorije sedaj nemška ceaarica a ne zna se, doklej da še ostane. Nemški cesar Friderik je že namreč čiato blizu groba. Kakor gre glas, sbujšuje ae mu bolezen z vsako uro in bode morebiti, predno izide naš list, že mrtev. Z njegovo amrtjo pa izgubi ae vŁ, da tudi ceaarica vao moč, izvestno na škodo Anglije. — Kar se brzojavlja iz Berolina, potrjuje nam, da doteka ura cesarju. Ljudstva stoji ves čaa obilo okoli ces. palače, žaloat je velika. Cesarja trese mrzlica in je bolezen. že tudi na plučih. — Rusiji so iznova judje na poti, iz Odese jib mora v 8 dneh pri 2000, žal, da jik dobomo mi, kajti so baje naši. — Rumunija je naša soaeda na vzbodu, kralj ji je Nemec, iz pruske cesarske rodoviue. Prebivalci so slovanski in jim torej nemški kralj ni kaj po godi, kajti vleče bolj na nemško, kakor pa na rusko stran. No mi ne vemo, kaj je na tem resnice, to pa je gotovo, da je prijazen Avstriji. Sliši se, da ae snide naš svitli cesar to poletje z rumunskim kraljeni nekje doli na Erdeljski meji. — Iz Bolgarije se poroča, da ae Stambulov, ki ima veliko upliva, nagiba na stran Rusije ter je volje, pustiti princa Koburškega brž, ko da Rusija besedo, da ne pošlje svojih vojakov na Bolgarsko, če ae le-ta princ odpravi. Novica ni za to, da jo človek verjame. — Srbska kraljica biva sedaj v Italiji a pride pribodnji meaec na Dunaj. — Turčija ima novo težavo v Armeniji, tam se krščanaki prebivalci ustavljajo turškim gosposkam in Turčija trdi, da je to delo anglijskega poslanca v Carjem gradu. Preiskava bojda potrjuje to govorico. — Tiste turške zločince, ki so ubili jezuita v Skadru, so sedaj odpeljali v Carji grad ter jih bodo ondi stavili pred sodnijo. Tam jib bodo že tudi obsodili, toda izgodilo se jim ne bode veliko. Taka je turska pravica! — Na otoku Kreta še ni miru in tirja kršč. ljudstvo, naj ae sklene otok z grškim kraljeatvom, toda turško ljudstvo ne mara tega. Vsled tega je med njima vedno večje sovraštvo. — Mogoče je, da pojde s čaaom vsa ital. vojaka iz dežele ob Rdečem morji, iz Masave. Pač škoda toliko denarja. ki ga je stal Italijo ta vojaški izlet. — Cesar in cesarica brazilijanska sta prišla v Rim in je kardinal Rampolla se pri njiju oglasil ter ju pozdravil v imenu sv. Očeta.