■ > k rnmnkt>niWmmWik e Posamezne številke t Ka» S fadne Din —»50, ob no* » daljah Din !•—< ; .TABOK- iah»j» rsaii dan, ruven J ned«!}« in praznikov, ob 18. uri 7. ■ da.umom naslednjega dne ter fctane S mesečno po pošti D 10*—, *a ino- JJ *ecnstYO D 18 — , dostavljen na dom « D 11*«», na izkaznice D 10—— J Inserati po uogovoru* ■ Naroča se ?ri upravi „TAB0EA*, ? M k RlBOii, Jurčičeva ulica štev, 4. ■ Poštnina ote^ana v golovfnt Iua ■^c'. ■ji. BOR ^Mmnu Številke t R*» S r»ine Din —>50, ob n O* j doljab Din 1»—» trSKONISTiO se U»tujn t M«ri- ■ bora, Jurčičev« ul. it. 4, 1, n*a- ■ iiropj«. T.l.fon intararb. št. 276. ! UPJtiVA •• u»huj» t Juriič«»i . uliai št. 4, pritličje, dtmo. 1*1» J oa it. 21. SHS p os In o čekovni j»» • u čun Slav. 11.787. £ Na nairečiU brez denarja s« n« " jziia. — KokopUi a« ne vračaj«. £ a ( ggraggaggagaB^^ 1 Lelo: IH. Češka Javnost j 0 ^vstrijsko-štalijanski zvezi. 'V dneh, ko so je ponovno utrdilo v,, ,°:v^oltra.t preskušano zavezništvo j 0 ( eskcslovaško in Jugoslavijo in p so bile izdelane smernice za enotni ■J*'™. Male antante v zniianjepolitič-i^ nii ?lv^'enja, se je vršil znani ve--;Q 'j se®ta-nek. Kakor nova zvezda se ■> Pojavil na političnem nebu avstr jj- 0 republike Otokar Czernin in pre- javnost s svojim navidez ble-čemi načrtom, da naj so Avstrija r-rilxi % Italijo. Toda javnost je kmalu ‘Poznala, da sni vso zlato, kar so veti« [n da j,e Otokar Czernin lo me-. vJi-iL za vedno razpadle avstro-ogrske cJ-iIkuio zvezdo. Ker smo eitirali nenja nekaterih italijanskih Listov, s bo odveč, če se v teh dneh. ko se v 'enevi razpravlja o avstrijskem pro-^ cn?u> vrnemo k veronskemu sestan-.g?«3;1} si ogledamo mnenja nekaterih », -,1 listov. Iz citatov, ki jih bomo ,ayedlj, odsevajo tudi nazori češke n osti o italijanskem problemu v oh, kar je za našo državo veliko važnosti. fti- >>^e^ce Slovo« je opozorilo avstrij- 1 ?• državnike na- konference v Benet- Maribor, sobota 2. septembra 1922. Finančni minister Kumanudi o bodoči finančni politiki države. . UiKe 11 ^ ki je oropala ■kakor tnrli ^x«lw..a Avstrijo za Šopronj, .na t°’ da gospodarska sigi1 C®1 iItalije ne dopušča, da bi mo-iprn . a!^"a 8 svojim protektoratom c,t‘^°voriiost za gospodarsko iKp Ni pa jasno, kako daleč pil- !' VeiPe^ akceptiral ta načrt kat * .l.s^ogega potovanja. Nacionalistični tant’AniS krogi, ki vidijo v Mali an-‘l Panslavistično nevarnost, so seve-^ °nenia rokama pograbili ta načrt, Tf.i ‘!oc’r,, a bi mogla Italija oživeti ne- mt° M»,wa. p®* Zai„ pcjicpam. Vsekakor pa siviniVq i isra s^n® težkočo in go-Jjl,.'" . ^uanzer ko gotovo brilitnejši ka-se J3. . marv°raj 1F°^'OVO ne bo ogreval za iz-^alkalnih nacionalističnih na-.tanlV temu pa, mora Mala an- d0-VPO3VeUt5 nadaljnamu razvoju ^lein V°V Vsc; rp-žn-i°- Avstrijski piro-biti rešen mednarodno, ni-ve‘V 110 s stališča te ali one drža-*Tinr • '^u naj no.pozabi jo. da jim bom ' 0l^T'nil'i, Bursko, mi pa ne c1a 80 na turškem lie’Lir)'1 •'•arlov puč kot direktna, zaže- ko,i«fln 1 noz®^e»3©na posledica beneške • vil-TnT*o,xice. ^ .gotovi! rastočo ner-vtdno*t »a.'Jansl-ega časopisja in oči-®teŽl-.nk^7,I,-',0C 60 P'"i-'kupi Avstriji in AvcifV-’1 Male antante. Če M ne^P^a v italijanske roke, bi si° 3CZ niod Jugoslavijo .in Češ-^ijo T-, Tnr’.rv'9^ tudi most v Nem-ta,jn.9st jo. da si nekateri i Nem*--; krogi zelo želijo zbližan j a ^ečiln i .a tuc^ se Italiji po- V ustvarila nasip med Ceš-davijo, bi to ne ttoi' 0,na.i'a,ti nas«' bratske zveze. Za 8e?,no' J111..3®/0 vo^kansko in daleko-H-'ll^n° z ogromnimi '.i-'1’, t1?'t1,1 zahteva težkih -1' ,;!f'Jna Ta™u lastnega dl!© nmi- ',A^a ’n ^oro hi so nekega »'Tfihv rr žrtev. Jitiko l! i k,Trti7'lra Czominovo po-ivku ' 8V ulira no stari formuli: Mala -1 JTOr-eva. Ker misli, da mora life 7,„t ' a blti nasprotnik I-ta-priključitev v Ita-^vesn V« • j31 ° v avstrijskem in- ^Ta]0 Av«rtrija v konflikt z ^Wžen(vv Pa je prezrl, da ^litiko T a Politika ni istovetna s ni Italijanska politika fitoi'ila, kar hi dalo slutiti. Zagreb, 1. septembra. (Izvirno.) Beograjskega poročevalca »Agranier Tagblatta« je včeraj sprejel finančni minister dr. Kumanudi in mu daljna vprašanje: »Kako je z našim zunanjim posojilom?« naslednji odgovor: Dne 23. pr. m. smo dobili na razpolago prvi obrok tega posojila v znesku 15 milijonov dolarjev. Izjavil sem že, perfektuacija tega posojila ni odvisna od subskripcije v Ameriki. Blerova skupina, ki natančno izpolnjuje svoje obveznosti, je pravno vezana na sklenjeno pogodbo. Na drugo dopisnikovo vprašanje o finančni politiki naše vlade v bližnji bodočnosti, je finančni minister pojasnil, da se nova finančna politika upira v glavnem na načelo, da je treba zvišati izvozno carino in otežkočiti izvoz živil. Ugodne posledice se bodo pokazale v stanju cen na našem trgu. Dalje je izjavil, da namerava regulirati valutni in devizni promet na popolnoma novi bazi. Na dopisnikovo vprašanje, ali namerava razveljaviti oziroma fc-premeniti dosedanjo odredbo, jo mini- ster izjavil, da bo sedanjo odredbo korigiral v nekaterih točkah, ki so se pokazale kot napačne. Na vprašanje, ali je res, da namerava uvesti nove davke, je izjavil, da bo z novim davčnim zakonom znatno zvišani indirektni davki, tako. da bodo dosedanji dohodki od teh davkov poskočili od % milijarde na VA milijarde. Finančni minister je bil doslej zaposlen z ureditvijo budžeta za 1. 1922 —1923, ki ga namerava z zakonom o državnem knjigovodstvu predložiti parlamentu. Reformiral bo tudi davčno upravo. Nastavljeni bodo posebni davčni organi, ki bodo oskrbovali odmero in vplačevanje davkov. Na ta način bodo dohodki znatno poskočili. (Finančni minister najbrž misli te odredbo za kraje, kjer je pobiranje davkov dokaj primitivnejše kakor pri nas. Op. ut.) Nadalje bo z novim finančnim zakonom osnoval posebna sodišča, ki bodo sodila tihotapce. Na ta način upa zatreti tihotapstvo. Staflfa in avstrijsko Jabolko. B im, 31. avg. (Izv.) »Tribuna« objavlja razgovor s generalnim tajnikom zveze industrij cev. ki je izjavil, da je Avstrija v sled tega zabredla v današnji usodepolni položaj, ker so naslednje države naprtile Avstriji večino državnih dolgov bivše monarhije, si prilastili vse izvore surovin in otežkočile trgovski promet z Avstrijo. Razen tega pa je Avstrija tudi prevzela večino starega uradništvain častnikov. »Epoca« pravi, da je skrb italijanskih industrijalcev za usodo Avstrije neutemeljena, ter zahteva naj se uporabijo vsa sredstva za rešitev Avstrije, od dovoljenja kreditov do carinske unije in če treba tudi politične unije, samo da so prepreči vstajenje stare Avstrije ob Jadranskem morju, sldea nazionale« povdarja, da jo rešitev avstrijskega problema mogoča samo v Rimu. Itali ja nikakor ne more dopustiti, da hi so Avstrija prepustila svoji usodi. Iz sefe reparacijske komisij®. Pariz, 30. avg. (Izvirno.) Na popoldanski seji reparacijske komisije Je izjavil Schroder: Nemška vlads stremi za tem, da bi se dobavne pogodbe do konca leta 1923 sklenilo na isti način, kakor je to običajno v trgovinskem prometu. Nemška vlada je včeraj dosegla z merodajnimi zastopniki premogarske industrije temeljni sporazum, nai bi se pogajanja nadaljevala v tej smeri, da bi prevzele dobave zasebne gospodarsko organizacije. Nemška vlada zato predlvga, naj bi se nemudoma pričela v Wies>badenu pogajanja med zavezniškimi odjemalci in dobavnimi sindi- kati, ki jih’ zastopajo Hugo Stinnes, Petor Glockner, Thiessen in Silber-berg v prisoitnosti zastopnikov nemške vlade. Pogajanja glede dobavo dirv bi lahko sledila neposredno pogajanjem glede dobave premoga.. Nadaljevanje teh pogajanj pa bi seveda imelo smisel le tedaj, čo bo raparacijsba komisija vsaj neobvezno obljubila, da se bo ugodilo prošnji za odgoditev plačil vsaj do konca, leta 1922. Prosim re-paracijsko komisijo, da odgovori na vprašanje, ali smatra te dobavne pogodbe za primeren predpogoj za dovolitev odgoditvo plačili Številka: 198. da se v Rimu pripravlja konflikt % Malo antanto, ali celo z mirovnimi pogodbami. Na Dunaju si seveda ne morejo predstaviti, da bi so italijansko-jugoslovenski odnošaji utegnili izboljšati; tam si domišljujejo, da mora vladati med Malo antanto in Italijo tako ostro nasprotje, kakor vlada trenutno med Jugoslavijo in Italijo. Dr. Seipel se je moral na svojem potovanju prepričati, da je mogoča samo taka organizacija Srednje Evropo, v kateri bi Avstrija obstojala samostojno, so polagoma okrepčala in mirno razvijala. Naša zunanja politika podpira v prvi vrsti tako organizacijo. »Prager Tagblatt« je pisal v član-« ku »Sacro egoismo«: Italija je veliko prepozna odkrila svojo ljubezen do Avstrijo, da bi še mogel kdo verjet} njeni čisti človekoljubnosti. Tendenca, ki jo zasleduje Italija, je jasna: napraviti iz Avstrije italijansko kolonijo Ali pa Italija res tudi ima toliko meči, da bi s svojim objemom Avstrijo rešila, o tem zelo dvomimo. List končno pledira za ustanovitev zaprtega medsebojno dopolnjujočega se gospodarskega ozemlja v Srednji Evropi, v kateri bi bile nove države popolnoma samostojne. K temu bloku pa ni Italija nikdar pripadala in tudi nima zadostnih gospodarskih predpogojev. Z gospodarskega stališča je tedaj Avstriji lo želeti, da bi Mala antanta imela uspeli. »Pravo Lidu« je pisalo, da so veliki upi, ki so jih polagali Avstrijci v italijansko intervencijo v avstrijskem vprašanju, še pred genovsko konferenco globoko padli. Zvezni kanclei* bo moral hočeš — nočeš poslušati delavstvo lastne države, če ho5e rešit! Avstrijo. »Nar. politika« je izjavila: Avstrija dela tako, kakor da bi ji bilo vseeno, kam se hoče priključiti. Naši odločilni krogi so odklonili Seiplove »velikopo-potezne politične načrte,« zato pa se je obrnil na Italijo, ki je vedno imela nekaj razumevanja za slične načrte. Marijanske Lažne bodo najboljši odgovor na Verono. - : - : . Moratorij za Nemčijo odklonjen, Plač?So drugim potom olajšano* Pariz, 31. avgusta. (Izv.) Oficjclna komisija ne stori nobenih obveznih sklc-posvetovanja reparacijskc komisije so pov, oziroma naj moratorij odkloni, dobila ob peti uri popoldne končana. Raz- voli pa naj Nemčiji olajšavo plačil na la širjene veste poročajo, da je bila večina način da preda Nemčija državic obvez-za belgijsko-italijanski posredovalni pred nice za leto 1922. Belgiji, log, glasom katerega naj reparadjska PRED OTVORITVIJO n. LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA, Ljubljana, 1. sept. Minister za trgovino in industrijo Osman Vilovič je pripotoval iz Besne semkaj ter »tvori ju-tri II. Ljublj. veliki semenj, čegar protektor je. Otvoritve se udeleže tudi drugi ministri. Vsa ministrstva pa pošljejo svoje strokovne referente. BEOGRAJSKE VESTI. Beograd, 31. avgusta. (Izv.) Danes je dospel v Beograd g. Dušan Plavšič, ki je imenovan za pomočnika finančnega ministra. Kakor doznamo, bo imel jutri konferenco z zastopniki bank- Beograd. 31. avgusta- (Izv.) Včeraj popojdne jc sprejel zastopnik pini- strsfcega predsednika Timotijevič prvega adjutanta Ni. Vel. generala Hadžiča in pomočnika vojnega ministra generala Svetozara Markoviča. BORZA. Zagreb, l1. septembra. (Iv.irno.l Prodborzd. Pai;a 7.—, Šv^ica ,18.—, London 4.2S, Berlin G.50, Dunaj 0.13, do 0.135, Praga 3.28, Italija 4.25, dolarji 92.50, Budimpešta 5.50. Curih, 1. septembra, (Izvirno.) Predborja. Pariz 40.—, Zagreb 1.40, London 23.46, Berlin 0.31, Praga 17.25, Italija 22.77, Ne\vyork 526, Dunaj 0.00 Vj, žigos. krone 0.00%. Budimpešta 0.25, Varšava 0.06. *—-O—^ „Vo!ksstimme“ in m a* riborska oblast. Dne 31. avg. je mariborsko glasilo sooijalistdčne stranke »Volksstimme« objavilo zelo stvaren članek o organizaciji mariborske oblasti. Predno o vsebini članka dalje govorimo, prav! odločno odklanjamo mnenje lista, da nastopa dT. Kukovec kot kandidat za velikega župana, kar je le podtikanje nekih nasprotnikov mariborske oblasti. Dr. Kukovec hoče ostati kot narodni poslanec svoboden zastopnik svoje-j ga naroda. Vse mu je bližjo nego da bi hotel postati uradnik. Tudi ne govori dr. Kukovec v imenu vlade, na kterc nima več tupliva nego ga more imeti navaden poslanec. Zato ne moro zajamčiti izpolnitve zahtev, ktero adre-sira Volksstimme na vlado kot pogof za stvarno delo v oblastni skupščini Moramo celo poudariti, da izjavo dr, Kukovca niso podprte niti od cele demokratske stranke, ker je naravno, da je Ljubljani ljubše, da mariborske oblasti ne bode ali da samo životari. To je sicer tudi iz stališča Ljubljane napačno. Močna mariborska oblast no more biti škoda za Ljubljano. Nekteri listi so tudi napačno poročali, da je dr. Kukovec govoril o depo-litizaciji strank, kar jo res kontradiktorno. Govoril jo o depolitizaciji oblastne skupščine, v tem smislu, da naj skušajo stranke gotov delovni program izvesti po dogovoru in začasno ^ar najbolj zapostaviti Dolitičue svrria posebne zahteve, v katerih' bi bilo težko doseči trdno večino. Tu ima. zlasti delavstvo interes podpirati nas, ker bode verjetno tudi blagostanje delavstva lažje osigurati, če se pokrajina gospodarsko zlasti v industriji in obrti dvigne. Glede financ se treba združiti na složno postopanje strank in dali se bodo dobiti znatni viri. Politične tresti. * Ministrska konferenca se je vršila 30. t. m. pod predsedstvom ministra Timotijevica, ki je poročal, da je kraljevič Gjorgje odbil predloge vlade glede njegove preskrbe. Brzojavno sta bila o tem obveščena kralj in Pašid. Konferenca je razpravljala, tudi o predlogih albanske vlade glede vzdrževanja redu in miru v nevtralni coni. Stališče albanske vlade je bilo v načelu sprejeto. Polnoniočni minister Ljuba Nožič je poročal o demarši italijansko vlado in o konferenci Male antante v Pragi. * Imenovanje velikih županov. Kakor poročajo iz Beograda, pričnejo klubi vladne večine te dni razpravljati o imenovanju velikih županov za nove oblasti. * Odnošaji Grčije napram Jugoslaviji. Grški poslanik Atonio Matesis je podal dopisniku »Jutarnjega lista o odnošajih Grčije napram Jugoslaviji, sledečo izjavo: Mi smatramo Jugoslovane za naše brate, s katerimi nas vežejo stare zgodovinske vezi, ki so se še bolj utrdile v balkanski in svetovni vojni. Stare simpatije, ki so jih rodili skupni boji zoper Turka, so se povečalo in poglobile. Kar se tiče male antante, lahko izjavim, da ne samo grški narod, ampak tudi vse politične stranke žele. da Grčija čim prej pristopi k mali antanti. * Angleška grožnja. Londonski dopisnik »Newyork Heralda« javlja, da se je Lloyd George odločil v slučaju kake posebne akcije Francije proti Nemčiji, da Anglija izstopi iz antante. V tem slučaju bi anulirala Anglija vse alijance s kontinentalnimi državami in bi zavzela napram kontinentu isto stališče ko Amerika napram Evropi. Dnevna kronika. — Na naslov okrajnega glavarstva. Prejeli smo: Prebivalstvo v Spodnji Kungoti je zelo ogorčeno, da prodaja mesar Franc Pachemik goveje meso še vedno po GO K kg, dasiravno je obče znano, da kupuje živino po še nižjih cenah kakor pa marborski mesarji. To je očividno oderuštvo. Prebivalstvo obmejnih krajev zanesljivo pričakuje, E. V.: Bridkosti in težave obmejnega šolnik"i. (Konec.) Največji hujskači so bili z. župnikom na čelu odgnani v mariborske zapore, a črez nekaj časa so bili kot »ne-dolžni»(!) izpuščeni,. le župnik in nemški trgovec sta bila kot avstrijska državljana in državi nevarna elementa izgnana, zadnji je z rekurzom pri pokrajinski upravi v Ljubljani dose-rel. da se je smel vrniti! Razmejitev se je izvršila pozneje popolnoma v našem smislu, kar mi je bilo kot »bojevniku« za priklopitev bogatega ozemlja naši državi, največje zadoščenje! A pričela se je osebna mržnja in sovraštvo, češ »prodal si nas Srbom« in celo o milijonu dinarjev se je govorilo. Ljudstvo se ni moglo vživeti v nove razmere, mnogi Še danes ne razumejo, da so nerazdružljiv de) Jugoslavije. Navdaja jih še vedno' nemški optimizem. Med takimi plastmi delovati na ojačenju narodnega in državnega edinstva jo nemogoče, posebno če mu ni naklonjena oblast. Neopisane naj ostanejo krivice vojaško in politične oblasti, ki so konečno Še dvomile o uspešneni narodnem delovanju in colo o narodni zavednosti bridko razočaranega obmejnega šolnika... In danes? Narodno-prosvetuo 'delo v kraju počiva, nekdanja nemška 4-razrednica je padla na stopnjo eno-raaredmice. Nobena učna m->A ne. pri- da bo temu oderuštvu napravilo okr. glavarstvo čimprej konec, kajti izsesavanja revnih slojev ni ne konca no kraja. — Za potno prtljago, ki jo imajo potniki pri prihodu v našo državo, ni potrebno dovoljenje odbora. Narodne banke, če je po vrsti in količini blaga ter po družabnem položaju potnika verjetno, da služi prtljaga le za njegovo osebno in domačo uporabo. — Preprečena goljufija. Viničar Ivan Strnad v Kovancih pri Pesniškem dvoru je imel od posestnika Praha v reji kravo. Nekega dne pa mu pade v glavo nesrečna misel. Prodal je kravo mesarju Selaku v Mariboru za. 8000 K, poskrbel potrebne listine in 31. avg. zgodaj se je podal s kravo — a ne po cesti — temveč čez hribe po stranski poti v Maribor- Ljudje, ki so to videli, so, obvestili Praha, ta pa potom kolesarja mariborsko policijo, ki je zaprla vse dohode na levem bregu Drave in že ob 7. uri zjutraj Strnada s kravo vred pri treh ribnikih aretirala. Viničarji, katerim je Strnad s svojin dejanjem zelo škodoval, ostro obsojajo njegov čin ter pričakujejo, da bo pošteno kaznovan. — Udeležnikom glavne skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« sporočamo. da je Južna železnica dovolila polovično vožnjo v Ljubije,no in nazaj za dan 9. in 10. sept. Podružnice naj dopošljejo takoj prijavo na vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, koliko članov in delegatov se udeleži glavne skupščine, da se lahko vsaki podružnici pravočasno dopošlje potrebno število izkaznic. Eavnotako je vložena prošnja na ministrstvo saobnačaja glede popusta na progah državne železni-ce. — Znižanje brzojavnih pristojbin za Čehoslovaško- Počenši s 25. avg. t. 1. se zniža pristojbina za brzojavke v Čehoslovaško od 25 na 19 zlatih centimov od besede. Za novinarske brzojavke pa ostane dosedanja pristojbina 8 centimov od besede v veljavi. — Velika železniška nesreča se je zgodila 30. t. m. med postajama Me-gjurič in Poljana pri Banovi Jarugi. Večerni osebni vlak, ki vozi iz Pokraca proti Banovi Jarugi, je skočil s tira, 9 vozov se je popolnoma razbilo in pokopalo pod seboj potnike.. Sedem oseb je smrtno, nešteto pa lahko ranjenih. — Kolonizacija na jugu. Kakor poroča beograjska »Tribuna«, se dovršu-jejo v ministrstvu za agrarno reformo prio revijalna dela za kolonizacijo na Ovčjoni polju in v Metohiji, ki maj bi se dovršila še tekom te jeseni. Zemlja, ki se razdeli med koloniste, je že parcel ir an a. Kolonisti dobe tudi najmodernejše poljedelske stroje, ki jih je na- de na to kočljivo točko meji... or ravni Popolnoma drugačne so : «1 .more v mariborskem okraju, kjer je obmejno šolstvo po zaslugi priljubljenega šolskega nadzornika, ki razumeva težnje in. stremljenja obmejnega učiteljstva, na stopnji, ki odgovarja smotru šole ob državni meji. Ma jhna vasica, 907 m vfeofco v hribih ležeča turistovska točka, tik ob državni meji, je moja nova postojanka. Ljudstvo je narodno zavedno, vasica, čeravno ob jezikovni meji, je vendar ohranila, slovenski značaj, o-stala jo slovenska trdnjava tudi sedaj ob državni meji. Razmejitev je kraj žalibcg prizadela! Meja deli vas im sredini in tako pripadajo naizavedmejši kmetje Avstriji; vse njihove prošnje za priklopitev k nann, niso nič pomagale. Po zaslugi dolgoletnega, narodnega voditelja nadue. M. postavljena CM šola, lepo novo poslopje, je padlo pod Avstrijo. stara, že razpadajoča učilnica j® ostala nam. Razmere v kraju so mnogo ugodnejše. In je že staro slovensko ozemlje, kjer ee raznarodovalni razvoj po Nemcih ni vršil. Sicer spada župnija pod Gradec, k sreči je župnik zaveden naš rojak, ki se ne bavi s politiko in je šoli zelo naklonjen. Pač pa nam je trn v peti sedaj nemška šola na avstrijskem ozemlju — vendar sredi slovenske vasi. Tu se naj sedaj vrši germanizacija! To se pa ne sme nikdar goditi, za to mora skrbeti noša slovenska šola s. nodp-oro. pristojne oblasti! bavilo ministrstvo na račun nemških reparacij. V jeseni se bo razdelila zemlja, med 6000 oseb. Prijavljenih pa jih je še mnogo več. Če bo vlada nadaljevala to delo. bodo Kosovo polje, Ovče polje in Metohija tekom par let najrodovitnejše pokrajine naše državo. — Split brez moke. Splitska »Nova Doba« poroča, da so splitske pekarne brez moke, ki je tudi pri trgovcih ni dobiti. Še malo dni. in v Splitu ne bo več kruha. Posebno hudo so prizadeti otoki. Vse to je povzročilo pomanjkanje vagonov. Splitski trgovci zatrjujejo. da so že pred dvema mesecema naročili in plačali blago, ki pa leži v Banatu, ker ni vagonov. Splitska občina se je brzojavno obrnila na prometnega ministra in prosila za odpo-moč. — Vidirauje potnih listov za Avstrijo. Kakor poročajo beograjski ll sti, bo znašala pristojbina za vidiranje potnih listov za Avstrijo glasom spo. razuma med avstrijskim poslaništvom in našim ministrstvom za notranje zadeve 50 dinarjev. Diiaki. delavci in uradniki' plačajo 10 dinarev. — Odkrito orožje. Zagrebška policija je našla na podstrešju voditelja hr-vatskih blokašev in bivšega ministra dr. Drinkovida 26 avstrijskih vojaških pušk. To odkritje je izzvalo v Zagrebu veliko senzacijo in najrazličnejše ko mentare. »Pokret,« opozarja pri tem tudi na zaupno okrožnico predsedstva hrvatskega bloka, v katerem poziva seljako, naj pripravljajo in osnažijo puške, ker bliža se čas... Kljub temu pa policija proti dr. Drinkovicu ne more postopati ker ga ščiti poslan iška imuniteta. — Zgradba palače prometnega ministrstvo. V Beogradu se te dni dovr-šujejo načrti za palačo prometnega mi nistrstva. ki bo največja zgradba v Beogradu. Stavbiišče, v bližini kolodvora, ki meji na štiri ulice, meri nad 5000 kv. m. Palača bo petnadstropna ter bo imela 500 sob in tri velike dvorane. dolge po 200 m. V nadstropja bo vodilo sedem stopnišč in osem liftov. Ministrstvo bo imelo lastno brzojavno in telefonično centralo ter direktno zvezo z vsemi železniškimi direkcijami. Stavba je preračunana na 60 milijonov dinarjev. — Nov pisalni stroj je izumil nek beograjski tehnik ter ga predložil ministrstvu trgovine in industrije v odobritev. Prednost tega izuma obstoja v tem, da se zamore s tem strojem pisati tudi v knjige, dočim je mogoče s sedanjimi stroji samo na posamezne liste. Ministrstvo je izročilo novi izum posebni komisiji strokovnjakov, da izreče svoje mnenje. — Preskrba pasivnih krajev. Te dni se je ustanovila v Beogradu posebna V teku enega leta smo si priklenili otroke iz našega ozemlja tako, da prosijo celo stariši iz Avstrije za, sprejem njih otrok v našo slovensko šolo, kar pa oblast ne dopušča, Z vzornim poukom, s šolskimi veselicami, igrami in obdarovanji smo to dopadenje dosegli. Pa tudi s prosvetnim delom med ljudstvom smo si zasigurali naš vpliv; gledališke predstave, petje v zboru, ljudska, in šol araka knjižnica (rešeni iz avstr. šole), vse to je navdušilo ljudstvo za narodno stvar, tako da ni več narodno dvomljivih oseb, ki, bi nam škodovale. Seveda je trebalo mnogo truda, katerega premore le idealno srce, posebno ker je tudi tu učiteljstvo osamljeno, samo so mora fizično in duševno truditi, da doseže namenjeni smoter... Pa tudi tu ne gre brez težkoč! Poslopje je v zelo slabem stanju, streha razdrta, prepušča vodo skozi strop v razrede in stanovanja; krajni šolski svet jo brez pomoči, občina neurejena in neobdačenia, oblast pa zavlačuje definitivno ureditev... Na podružni šoli je 20 otrok dve leti brez pouka, ker ni učne moči.. To so rane naše obmejne šole, katerih ne more zaceliti še tako marljiv šolnik! Vso drugače je na sosednji avstrijski šoli, ki je s vsem dobro opremljena. »Schulverein« in »Siidmarka« obračata vso pažnjo tej šoli ob skrajni meji in jo izdatno podpirata. Učitelj je kot nameščenec na eksponirani točki dobro plačan po ...prvem plačilnem in d ra grajskem razredu, ima znatne obmejne doklade, zraven tega velike u-godnosti pri nakunu. dnevnih ©etceb- 1 komisija, ki ima nalog, proučiti kai« i bi se najuspešneje izvedla preskroa ! pasivnih krajev. Največ pažnje j žuje Dalmacija in Črnogorci, kjer -3® j suša uničila vso poljske pridelke. . — Obrtno ia strokovno šolstvo. L* govsko ministrstvo je sklenilo, _da se tekom prihodnjega leta otvori v6C ■ obrtnih in strokovnih šol in sicer P® vseh večjih krajih, kjer se bo pfiffla* silo dovcljno število učencev. ■ — Poprava cest. Ministrstvo ™ zgradbo je izdelalo nov projekt, z* popravo cest. in mostov po vsej i« Na nekatera dela je že odobren krm* • Najprej pridejo na vrsto Srbija. Crua* gora in Bosna, kjer so ceste vsled vel* nih razmer v silno slabem etan j11 1 popravila najbolj potrebne. tv . — Padanje cen svinjam. Povišanj izvozne carine za svinje je rodilo P_r\ uspehe. V Slavonije je tekom par dni, kakor poročajo brvatski listi, padla fina za 20 do 30 K pri kg žive teže. Vsi«« tega so začele padati tudi cene skega mesa in masti. Tipa jmo, da b®: to občutili tudi v naših krajih- , — Draga je smrt na Dunaju- J- , navad ne jši pogreb stane 360.000 K. tem je vračunana tudi najnr.vadnriv rakev, ki stane 100.000 K. Nov stane 700.000 K. Cerkev dobi od ogromnih vsot malenkost 6700 K. ^ drugo odpade na pogrebnino- Te 00 , so bile veljavne pred kakimi 14 w9j6) so pa se med tem gotovo že povi-sa- ' ker je v Avstriji tudi smrt že odvi od indeksne številke. : 'L — Nova iznajdba Parižank-povsod, je tudi v Parizu dovolj ^ ^ in starih devic, ki si žele zveste£a variša za življenje. Da bi vsak m -že od daleč lahko spoznal njihovo • no željo, so ustanovile posebno vo. Vsaka članica, ki bi ,se rada jj la, nosi na boku mai zelen -vs gumb. — Zelena, barva je baje b upanja in pri teh devicah znainfi da »resno mislijo«. ■ ' — Sladkor bo cenejši! Češko^0'^ ško trgovinsko ministrstvo j® 6 ukinilo izvozno takso na sladko* ^ bo po tem roku ifzvoz sladkorja te noma prost. Upajmo torej, da b?. ^ upoštevali tudi naši uvozni®#*!1 znižali cene sladkorju. _ ^ — Nenavaden pojav. V rmo blizu Napulja so opa®>va dni nenavaden pojav. Nenadom# pokazalo na vodni površini veli##1■ število rib, ki so ostale par min*1 ^ polnoma mirne, potem pa so se brnile in poginile. Izguba na teh,*. se ceni na več stotisoč lir. TJčenN ^ dognali, da so ribe zastrupljene kega podzemeljskega plina, ki in\eia-iz kakega vulkana pod jezerom- ’.. ^ ro Dnerino so že od nekdaj snifd*# vulkansko jezero. ščin piri neki zadrugi. Obenem 30 j-i mejni poročevalec za polit, obl#® . ^ mu doje posebno nagrado. Tako s ^ bankerotrua Avstrija za svoje 80 kajti vedeti je treba, da. dr""*' ; more biti trdna, ak.o ni trdna m®! .^(i CMD si je stavila nalogo. obmejnemu šolstvu. Lepa je in upamo, da ne bale brezuspo®^^ Idealnim tovarišem, ki velikega pomena obmejnega^šols® ^ se ne strašijo truda, pa kličem0' tfi plan! Odiziavite se pozivu CMD javite v obmejno službovanj®! p Slovensko javnost pa presimi^ potom CMD podpira naša streme m notnod iii damotvinol Maribor, ----1~BirLI 1'iiini z. septembra 'rez* liBOK« vKtra.n s Dopisi. Ribnica na Pohorju. Naš župan jo jfe dalje časa na bolezenskem dopustu. Županske posle vodiO) podžupan, po-tostnik, pristaš socij. demokr. stranke Ne vemo, če se je z veseljem poprijel siipanskega dela; slišali pa smo. kako ^0 je pred kratkim sam izrazil, da mu «. čast toliko »nese«, da se že boji za &voje posestvo. Škoda le, da ni več tu Sodruga Skarlovn&ka, ki si je tako že-®I županskega stolčka, da bi slišal Mnenje svojega kolega! Iz Marenberka. Preteklo nedeljo »> ee zbrali odličnejši možje, zastop-oiki oblasti in šolniki, da se posvetujejo o ustanovitvi meščanske šole ^^hberŠkem okraju. Slišali smo ® |’P6 besede o pomenu in važnosti ®escanske šole za naš srednji stan, ki Potrebuje primerne izobrazbe. Meščan. *a sola pripravlja mladino za prak-W>ao življenje, izobražuje bodoče umne gospodarje, obrtnike in trgovce. Ma-enberški okraj ima tridne posestnike, asne gozde, mnogo industrije, ki °ra najti razmah, ker je na razpola-o vodila, sila. Treba je samo pridnih * in izobraženih ljudi, da se dvigne-bogati narodni zakladi. Vsi nav- • ?l sp se z navdušenjem in soglasno Javili za ustanovitev šole. Vnel se je vahen razgovor o denarnih sredstvih ,,^-dbo poslopja, nabavo oprave. 11 itd. Slednjič so v lepem sporazu-^u 1^brali ožji in širši akcijski odbor, ljaaj vzame vso zadevo v roke in stori trebil6 korake, da se ljudstvu čim fon'1 iZpc!fn’ goreča želja po svoji me-,, askj šoli.^ Vrlim Marenberžanom, . s° s]°žno in brez razlike strank tako . dušeno nastopili za dobro stvar, Kiio obilo uspeha! i °m61'' Tukajšnji posestniki in . i vse Pritožujejo, da meroizkusni Posl • u^) intervencijam še vedno ne h dasiravno že več let obstoja g. Papirju. Tukajšnji posestniki itd. gjji Posodo voziti v oddaljene Ra-^ , • Prosimo merodajne oblasti, da ??*'rn opravijo red in nam ranico mnogo stroškov in zamude. SelSv-?081 Tatvine. V vlaku Sabi • ™aniao®t' je bila ukradena g. ^bica, v kateri je fen • “^dolarjev. — Rudarju Dolinše-J-rbovelj je neznan uzmovič iz-^ed^ na ^o^oru v Zidanem mostu ~ Postopanjem iz ljubljanskega v ?ft?Sklvlak 150 dinarjev. - Ne-Sev-n- . rd° Zupanc iz Šmartna pri ca i'Cl '!e .tako nesrečno padel s kaz'.)I- a j® hudo poškodoval na obeh ,Oeah ju hrbtu. Wbl: Janško bolnico. Prepeljali so ga v Ptuiske vesti. I^J^fheologi v Ptuju. O priliki arheo-8o •Se6 aT1^Ca v Dobrni pri Celju Tlne. udeležencev obiskale tudi tosti ’ ia si .?®^°dajo ptujske znamenite ! | ®tare zveze in sklenejo Že v - P™3®k]im muzejskim društvom. ^In5v. “ ^ biva v Ptuju znani ai-U^ak C*T- Abramic, podelit™ ; -v^beološkega muzeja v ske ’• 1? ®®stavlja vodnika za pfcuj-Prišl- rec^J.dobrnskim, sestankom ^teli ni- S>8i *n • -^rainc Ferk, usta.no-muzeja in častni elan ?V6tniV^ “^zejskega društva, dvorni e5?a incJi.76 ravnatelj arheološki^ Ecr«o n.a P1111®ju, in docent '^Oek jjajmik istega zavoda. Gosp. ^entira.l «wgOVe? v Ptu3u. je dokupim d^ln-rr 10 ^^j^noet znanstve- ** ?ih 5e P°vabil Pett -k- koTnbe«, t. j. šampanjske »e le iz ojnološ-J^o, ker ,!> *'e?nyeč tudi zgodovin- l^&kem J!i° in deIoma v starem sledil n brambnena zidovju. Ogledu v- 'a ^u^kovib izdel- ^n0fW k°m|w»ijon jr. Hintze je svoje lepo UTej&™ n ^ VZOrno sadjerejo ^ Po ^brniškem sestanku Sv. ^ dr' Nikola Vulic, rt vi^, L^ Beogradu, g. dr. Pet- to J v Beoem- Niko Zupamč, ravnatelj ^«eja ga odc!elka ljubljanskega ^uj«ki' grad' tt 81 °erl^ali omeniti ^^tev -i« TP?Ta^ Herbersteinskih pj-či »bj^valco pogostila na aJSte ^fder so uživali rar^ilT x * , Jwaer so tizuvali -a in Ptujsko polje. Ha- Sf srTO' *> m Skl eesta11^ y, »Vinaridj*. Ea Katerem so se izrekle prisrčne ■zdravice. Gostje so obiskali mitreja na Hajdini in na Bregu, ptujski muzej in napravili izlet na Ptujsko ali Črno goro, kjer so tudi znamenite zgodovinske dragocenosti, zlasti oltarna podoba v župni cerkvi- Naši prijatelji iz Beograda o bili očarani nad množico zgodovinskih spomenikov, nad lepoto pokrajine in nad prisrčnim sprejemom, za katerega gre hvala poleg že imenovanim zlasti še komandi mesta in okr. glavarstvu v Ptuju. Koroške vesti. »HeSm ins Reich Bcwegung«. Dasi si je dober del koroških in vseh avstrijskih Nemcev pod vplivom zadnjih dogodkov sugeriral idejo, da obstoja rešitev iz sedanjega mizernega stanja v večji skupnosti z Italijo, vlečeta, srce in volja ogromno večino naroda in njegovih voditeljev vendarle k .Nemčiji, kar je popolnoma, razumljivo. _ — Pred kratkim ustanovljeni »Heim ins Reich Dienst« dokazuje to in bo brez-dvomno močna opora dosedanjim prizadevanjem. Je to centrala nadstrankarskega gibanja za priklopitev Avstrije k Nemčiji, ki hoče doseči, da se prilagodita in stopita olje državi v vseh panogah javnega, gospodarskega, in družabnega življenja- Delo te nove centrale je postalo po zatrdilu koroških listov v Nemčiji kmalu nenavadno popularno in celo iz Amerike so že dospeli odobravajoči glasovi. Obsegla bo kmalu vse kraje Avstrije in Nemčije in šteje med svoje sotrudnike naj-agilnejše može vseh strank. Na politično polje noče poseči, hoče pa na vseh poljih, na vsak način in z vsemi sredstvi delati na to, da bodo v momentu priklopitve vse neenakosti med obema državama odstranjene in vse predpriprave gotove. Predvsem hoče zediniti vsa enako mi sleč a društva in vse strokovne organizacije. Med učiteljstvom je ta smoter že dosežen in kmalu bodo ujediinjene tudi organizacije železniških in poštnih uradnikov in nastav-ljencev. Povsod drugod pa so se začela preddela za popolno spojitev- — To gibanje je brez dvoma zelo dalekosež-no in bo po naj novejših dogodkih u-spelo- Umrl je v nedeljo, dno 27, avg. notar Valentin Schwarzl v Pliberku. Pokojni je bil hud sovražnik našega naroda in najboljši Pomočnik proslulega dra. Herbsta. Nemci in nemourji v južnem delu cone A so z njegovo smrt jo precej udarjeni. Ko t-e je lani osnoval v Pliberku odbor za. preganjanje slovenskih duhovniko-v, je prevzel Schwarzl predsedstvo. Bil je tudi delaven odbornik in član vseh ostalih bojnih društev. Pri Slovencih si je zagotovil trajen spomin. iz Julijske Krajine. Nova nasilja fašistevskih kulturo, ncscev. V nedeljo, dne 29. t. m„ so se odigrali na Pivki, v postojnskem političnem okraju, naslednji dogodki. S pop. vlakom se je pripeljala v St. Peter družba mladeničev italijanske narodnosti. Ra.Tiprešili so se po vasi in so pri posameznih trgovinah, oziroma podjetjih nasilno zahtevali, naj snamejo table s slovenskimi napisi, ali pa so jih kar sami šiloma sneli. Pri neki hiši ni bilo gospodarja doma. Ko jim je žena povedala to, ter naglašala, da ona sama brez vednosti moža, ne more ničesar ukreniti, je eden od dtružbe nad njo — slabotno žensko — vihtel svojo gorjačo, da se je revica vsa tresla od strahu. Končno so vendar dovolili odlog za osem dni. Po tem roku da se povrnejo zopet in dotlje da mora biti tabla odstranjena- V neki gostilni so naročili večerjo ter odšli v Radohovo-vas, kjer so se odigravali isti prizori. Od tu so se podali v vas Petelinje, kjer je bil cerkveni shod, ali opasalo, in je bilo, kakor običajno ob takih prilikah, zbranega mnogo ljudstva. Tudi tu so velevali: doli s slovenskimi napisi! — Ljudje so se pokorili, ker so bili silno prestrašeni, zlasti še, ker so zagrozili, da drugače pride večja družba s kami-joni in ker je šel — opravičeno, ali neopravičeno — glas, da imajo nemili gostje bombe pri sebi. Na to je šla ekspedicija v vas Trnje, kjer se je ponovilo kakor drugod. Tu je nekdo iz ckužbe udaril nekasra kanata s. nalioc- po glavi tako silno, da se je zgrudil na' tembra radi nujno potrebnih popravil na elektr. vodu, odklopila Elektrarna Fala dotok toka in sicer od 5. ure zjutraj do A12. ure dopoldan- m. Kozaški pevski asbor »Kuhanj«, kateri je nastopil pred nekaj meseci v Goteovi dvorani, jo posetil zadnjič pred odhodom v - Ameriko . Maribor, kjer priredi samo en koncert in to danes v soboto dne 2. t. m, ob ur j v dvorani Kazine- Zbor je najel še nekaj’ novih prvovrstnih moči, tako da tla. Iz Trnja so se povrnili v Št- Petor., Tu so v dotični gostilni povžili naročeno večerjo in so — pozabili plačati! In odpeljali so se z vlakom. Naslednjega dne je pripovedoval neki orožnik, da se je na kolodvoru našla petarda. — Tržaška »Edinost« je vzprieo teh dogodkov naslovila na, guvernerja Mo-sconija odprto pismo, v katerem ga o-pozarja na dogodke in njih naravne posledice ter prosi odpomoei. Opozarja pri tem tudi na. orožriištvo, ki se je na kolesih vozilo od.vasi do vasi ter opozarjalo prebivalstvo na bližajočo se nevarnost in svarilo, naj snamejo slovenske napise, da ne bo neljubih dogodkov ter pristavlja, da si službo varnostnih organov pač čisto drugače predstavlja. Kako bodo oblasti zadevo preiskale, je pač vsakomur že razumljivo. Da bodo krivci ostali nekaznovani, o tem ni dvoma. Tako izgleda enakopravnost naših ljudi v »odrešenem« ozemlju. Mariborske testi. Maribor t. septembra 1922. V času Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru bo izhajal »Tabor« v povečanem obsegu in povečani nakladi. Opozarjamo na to naše prijatelje, zlasti naše trgovce, industrialce, obrtnike, gostilničarje itd., ki lahko v teh številkah posebno uspešno inserirajo. Inserati za te številke se sprejemajo do razstave vsak dan, med razstavo pa dnevno do 19. ure dopoldne. mesto m Podpora obmejnemu šolstvu ]e nujno potrebna. Kakor si Nemci s svojimi šolskimi in drugimi bojnimi društvi sami pomogajo, tako moramo vršiti tudi mi svojo narodno dolžnost ter skrbeti za narodno šolstvo zlasti ob severni meji, kjer si upa nemškutarija zopet na dan. Da si pridobimo za to potrebnih sredstev, priredijo mariborske podružnice Ciril in Metodove družbe 17. septembra 1922 v vseh prostorih Narodnega doma ljudsko veselico. Začetek ob 4- uri popoldne. m »Lastni dom« za državne name« ščence. Prejeli smo: Kakor po daugih mestih, tako so si saj nekatere skupine državnih nameščencev kljub vsem težkočam tudi v Ljnbljani znale omogočiti zgradbo lastnih domov, družinske hišo z vrtom. Na Mirju nastaja že cela kolonija takih domov. Le v Mariboru je do zdaj vse počivalo. Ali vzgledi vlečejo. V zadnjem času so se tudi mariborski državni nameščenci pričeli gilbati v dosego takih načrtov. Ker spada tudi to v delokrog že ustanovljene Gradbene akcije in se rešuje deloma že pri prihodnji odborovi seji, definitivno pa. oib priliki Gradbene ankete, se tem potom vabijo vsi tozadevni interesenti na sestanek v pondeliok dne 4. septembra ob 17. uri v sobJ g. okrajnega glavarja. Želeti je. da gg. interesenti na ta sastank pridejo že s konkretnimi predlogi brezposebnih debat, ker je samo obsebi umevno, da je to vprašanja za državne nameščence važnega eksistenčnega pomena,. Sestanek se vrši brez posebnih vabil. Ker tvori vprašanje zgradbe ikstnih domov za državne nameščence važen del uradniškega -vprašanja sploh in se ta akcija predloži centralni vladi, je želeti, da se sestanka udeleže tudi slučajno v Mariboru se nahajajoči ee. t>Q-slanci. m Tretje porotno zasedanje v Mariboru se prične sredi meseca septembra Predsednik porotnega sodišča je dvorni svetnik in predsednik okrož. sodišča g. dr. Jakob Toplak, namestniki: dvomi svetnik Jo«. Pon, viš. dež. sod. svetnika Aleks. Ravnihar in Jos. Stergar ter dež. sod. svetnika Fran Posega in dr. Fr. Pichler. m Honorar za babiško pomoč. Zdravstveni odsek za Slovenijo razglaša, da smatra za babiško pomoč pri siromašnih slojih tale honorar za primeren: V Mariboru in Celju za pomoč pri porodu in devetdnevno oskrbo 100 dinarjev, pri dvojčkih pa 150 din. Pri kompliciranih porodih, kjer se mora pritegniti tudi zdravnik, smatra za primeren dvojni honorar. m Objava .Mestnega električnega podjetja. Našim p. n. odjemalcem spo-xočuimx> da bodč X uedelio dna &. sau- mam bo nudil še lepši umetniški užitek, kakor pred meseci. Pevci so večinoma .konzervnitoristi. Njih (dirigent Šelju-kin je bivši prof. konservatorija v Tiflisu. Na svršetku koncerta .ruski, kozaški in čerkeski, narodni plesi; Ples 7, meči. Predprodaja, vstopnic: Zbita Brišnik, Slovenska ulica, in Hoffer Šolska ulica- m Zvišanje oskrbnine v javni bol* nici v Mariboru. Zdravstveni odsek, za Slovenijo je s 1. septembrom zvišal o-skrbnino v javni bolnici v Maribora v I. razr. na 100 din., v II. razr. na 75 din. in v IH. razredu na 20 dinarjev dnevno. V I. in H- razredu je plača,ti poleg dnevne oskrbnine še enkratno pristojbino za uporabo operacijske dvorane in instrumentarija v znesku 100 dinarjev, za zdravila, obvozila, rontgemke preiskave in slike, električ* ne kopeli in solnčenje pa faktična stroške, zvišane za 20% za uporabo a? par atov in drugih predmetov. m IT?romant, psihografolog in rizSn-. nist p. J. Sadhicki je dospel v Maribor in sprejema obiske dnevno v hotelu »Pri Zamorcu« od 10. do 12. in 2. do 7. ure. Pride tudi na dom po 7. uri zvečer. Honorar zmeren. m Olepševalno društvo za Maribor priredi dne 8. septembra 1922 vrtno veselico v velikem štilu v ljudskem vrtu. Od razstave v Prešernovi ulici bo vozil ves popoldan na. dan veselice poseben avto na veselične prostore. Program veselice je izvanredne zanimiv in bujen. Zanimanje za veselico je veliko in je pričakovati živahne udeležbe od zunaj. m Društvo jugoslovanskih držav« nth “uslužbencev in upokojencev v Mariboru vabi vse svoje člane, ki nameravajo v bodoči sezoni posečati g!e« d#lišče in 2ele znižanje, na razgovo* dne 1. septembra ob 18 (6,) uri zvečer v, dvorani okrožnega sodišča št. 53 v I. nadstropju. Ravnateljstvo Narodnega gledališča je pripravljeno dati našemi/ društvu znižanja, ki pa so odvisna od števila priglašenih obiskovalcev. Potrebno in v interesu člsnov torej je, d* se udeleže razgovora v čira večjem šti vilu. m Poslednja dirka Kozakov, ki sei vrši v nedeljo 3. septembra ob 4. uri popoldne na Teznu na prostoru konjskih dirk obsega sledeči spored: 1. Sekanje s sabljo protivnika. 2. Kozak v zraku leti s konja. 3. Kozak s sabljo v ustih na konju. 4. Kozaki z dirjajočih konj pobirajo robce s tal- 5. Kozak stoji na zastari, ogleduje in strelja protivnika. 6. Kozaki na dirjajočih konjih1 izvajajo razne vežbe na orodju. 7. Ko< zaki na dirjajočih konjih izvajajo stojo na glavi. 8. Trije do štii*je kozaki na enem konju igrajo svojo narodno igro. 9. Fant ukrade svojo nevesto od svojega tekmeca. 10. Naskok konjenice: ranjenega vojaka vzame konj. 11, Prepevajoči kozaki in še druge razne igre, ki jih ni mogoče opisati. Prometna sredstva: vlaki, ki odhajajo o 14.30 in ob 15-22 se ustavijo na Teznu pred prostorom, od Velike kavarne bo vozil avtomobil in razni fijakerji. — Predprodaja vstopnic v trafiki gospe Svetek v Gosposki ulici- m Pijančevanje po mestu je v zadnjem času sicer neznatno ponehalo, vendar pa popolnoma brez pijancev ne gre. Včeraj sta se nasrlcali božje kapljice celo dve ženski, ki sta dali posla policiji. Ena ga je imela že tako v laseh, da ®o jo morali z vozom prepeljati v zapor. Seveda bo morala plačati voz. pa še v državno blagajno nekaj. — Radi razgrajanja je zaprla policija včeraj nekega, možakarja, ki s5 je prisvajal to nedovoljeno pravico. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —> Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno konoert od 17. do 19. in ©d 21. do 23. ure. Salonski <*c- Itociam BEtttn & \T 'S BOB« Maribor 2 septembra 1922. Uprava Narc-Ltega gledališča v j velikega sermnja igrala priljubljena Mariboru sprejme še nekaj pevcev za j Smetanova opera »Prodana nevesta« zbor in sicer: drugi bas, drugi in prvi kot slavnostna predstava. Začetek predstave je ob 20. uri zvečer. Narodno gledališče. Mariborsko gledališče. L Ker stojimo pred' otvoritvijo nove sezone — 9. septembra bo prva predstava — gotovo ni odveč, če spregovorimo in se razgovorimo nekolikokrat o našem gledališču. Ib tembolj, ker ga bo treba, zlasti v gospodarskem pogledu — in to s sodelovanjem publike — postaviti na čisto novo podlago, ker bd v protivnem slučaju moralo nekega dne prestati obstajati. In čisto naravno: kajti takega čudeža pač ne zmore nobeno gledališče da bi se vzdrževalo dalje, ob istih ali pa celo manjših dohodkih, a vedno višjih izdatkih. Ravno obratno bi bilo treba; ker pa pri današnjih razmerah na to niti misliti ni, je treba zvišati dohodke vsaj sorazmerno z izdatki. Ker je gledališče vkljub vsemu vendarle gospodarsko podjetje, so mora vzeti za osnovno načelo princip: spraviti izdatke in dohodke v sklad. — Daljna konsekvenca: dohodke po možnosti zvišati, a izdatke znižati. Oboje je zelo težko, tembolj ker se je že do zdaj skušalo delovati v obeh smereh. Raz v en tega se no sme iti na nobeno stran predaleč, ker sicer lahko taka akcija bolj škoduje ko koristi. Ali kolikor se da. je treba storiti nemudoma. Dohodki se dajo zvišati zlasti na dva načina, katera je treba porabiti oba v izdatni meri. Pred vsem se mora državna subvencija povišati na najmanj pol milijona dinarjev. Gledališče prejema do zdaj še vedno ono subvencijo, katero je prejemalo po prevratu, čeprav se je draginja najmanj početverila. Izposlovati to povišanje, je stvar naših parlamentarcev. Drugo sredstvo pa leži v rokah našega občinstva: doiber, najmanj petkrat tako dober posct gledališča ko lani. Le tedaj bo imelo naše gledališče j dovolj na sredstva, da se bo dvigalo' vedno višje in višje. Omogočeno bo, angaževati najboljše igralce, opremiti j čim lepše vsako igro in nuditi najpe- j etrejši program: veselje občinstva do gledališča bo bogato plačano! To sta glavni sredstvi, kako povišati dohodke. Da se znižajo po možnosti izdatki, treba pred vsem temeljito štediti. Ali to zaleže primeroma malo. Več koristi princip: čim manj predstav, a te na-bito polne! O tem prihodnjič! Abonement je razpisan za bodočo sezono. Lepaki, ki oznanjajo repertoarni načrt so nalepljeni in obečajo jako lepe stvari. Omenimo samo Revizorja, Namišljenega bolnika, Ojrprienne. Kozarec vode, Komedijo zmešnjav, Otela, Candido, Ljubosumje. Mercadet, Hlapce od dramskih, a Fausta, Travi ato, Hoffmannove pripovedke, Madamo Butterfly, Barona Trenka, Geisho, Lepa Helena od glasbenih del! Izgovor, da se bodo davale samo težke in žalostne drame, to pot odpade. Gledališka uprava se je potrudila, da nota predpogoje za zelo dobro sezono. Da so ji pa to posreči v polni meri, ji mora občinstvo priskočiti na pomoč z velikim posetom. V protivnem bo uprava primorana odpustiti nekatere igralce, kar bi seveda ne vplivalo ugodno na kakovost programa. Iz razloga štedlji-vosti sta tokrat razpisana samo abo-nementa A in B. Želeti pa je, da bodeta oba razprodana. Na občinstvu je, da se čimprei in v velikem številu prijavi. V tem slučaju moramo z zaupanjem gledati v bodočo sezono. tenor. Pevci, ki reflektirajo na tozadevni angažma, naj so javijo čimpreje v gledališčni pisarni ali pa zvečer pri zberovih vajah. Pripominjamo, da se vrše skušnje za zbor vedno le ob večernih urah, tako da lahko vsakdo nemoteno izvršuje svoj stalni poklic. Uprava. Kulturam umetnost x HMorična razstava slovenskega slikarstva se otvori v nedeljo 3. septembra ob enajstih v Srednji tehnični šoli (Obrtni šoli). Za obisk velja vsaka vstopnica H. Ljubljanskega velesejma. Sokolstvo. o Kolo jahačev sokolskega društva v Mariboru priredi v nedeljo 3. t. m. celodnevni jež izlet v kroju. Zbirališče v Narodnem domu točno ob pol 8. uri V soboto, dno 2. t. m. jo članski sestanek ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Ker so na sporedu Važni razgovori, se želi da se' članstvo udeleži sestanka polnoštevilno. Zdravo! Načelstvo. Objave. § VII. redni občni zbor društva jugoslov. akademikov v Mariboru, se vrši v četrtek, 7. sept. ob 20. uri v društveni sobi z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, 2. poročilo preglednikov, 3. poročilo častnega soda, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. — Odbor. § Mestni kino. V petek, soboto, nedeljo in pondeljek se predvaja I. del monumentalnega filma »Indijski grobni spomenik«, misterijozna dra-j ma v treh delih, senzacija sezone 1922-; 1923, v glavnih vlogah prvovrstni i-gralci: Mya May. Erna Morena, Lya de Puhti, Olaf Fons, Conrad Veidt in Pavel Richter. Ob nedeljah in praznikih se pričnejo predstavo od sedaj naprej ob 14Z uri. § I. Mariborski Bjoskop. Četrtek, petek, soboto in nedeljo se predvaja v I. Mariborskem Bioskopu I. velikanski Harry-Hiil film »Strela« v 6 dolgih činih z Ma.rgo Lindt in Harry Hill v gin.vili vlogi. Ta filmska senzacija presega vsa dosedanja Harry-Hill dela ter se posebno izkazuje z izborno igro, krasnimi slikami, in izredno dobro uspelimi vratolomnimi senzacijami. V pondeljek prične H. Ha.rry-Hill film, »Peklenski jahač«, ki pa presega v vsakem oziru tudi današnjo senzacijo-nelno Harry-Hill dramo »Strela«. — Pri vseh predstavah svira koncertna godba. H. LJUBLJANSKI VEL. SEMENJ. (Od 2. do 11. septembra 1922.) II. Ljubljanski veliki semenj °d 2.—11. septembra 1922. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani nas jo ravnokar obvestil, da naj vsi tisti obiskovalci Ljubljanskega velesejma, kateri na svoji domači železniški postaji niso dobili na podlagi legitimacije polovične vožnje, ampak so morali kupiti ccl vezni listek, ta listek obdržo ter ga torej no oddajo pri dohodu v Ljubljano na kolodvoru. Ta listek v zvezi s sejmsko legitimacijo in znakom dajo poitem pravico na brezplačno povratno vožnjo. Me ^©zabite naročnine! Glavni urednik : Radi voj Iteh“r Odgovorni ureduik: Rudolf Ozln* Cene abonamenta so jako nizke. Ker se je vse podražilo, so se v prime ri z lanskim letom povišale, ali še vedno je mariborsko gledališče daleko najcenejše v državi. Za lože zadaj n. pr. zahtevajo druga gledališča za isto število predstav po 12.000 K, dočim «tanc v Mariboru samo 7000 K, a kakovost (zlasti v tem primeru — v Osijeku) pač jedva zaostaja. Gledališke predstave povodom ljubljanskega velikega semnja. Uprava \ narodnih gledališč so jo odločila, da priredi povodom II. Ljubljanskega j velesejma od 2. do 11. septembra večje j število gledaliških predstav tako v o-! pernem kakor v dramskem gledali- i‘ šču. Ta ciklus eo otvori v soboto dne 2. septembra ko se bo povodom slovesne otvoritve II. Ljubljanskega $fa!a oznanila Prodajalko, pošteno in pridno, najraje z dežele, se išče. Zgla-sili ?e je v pekarni na Glav nem trgu. 1544 Vstopim kot družabnik t reelno podjetje z večiim kapi-talom. Ponudbe pod ,Trgov, akademik" upravi. 1643 2-1 Kupim vsako množino avstrij. predvojnih rent, SHS žigosane ali nežigosane, Ponudbe pod .Rente" na pisarno „Rapid“, Gosposka ulica 28, kjer se daje tudi ostbne informacije. 1549 2-1 Otroška postelja (lesena, ograjo in predalom) se proda v Stolni ulici -1, I, nadslrop desno (Špindler), * 3—1 Motorno ko!o v dobroti sta n ju (Nerkarsnlm) znovopnev matiko 31/, Ks na prodaj. Me hanična delavnica, Dravska ulica 10. 1547 Divan z madraco, postelje iz trdeza lesa, velika preproga 3*/sx4 m, velik umivalnik 40 kg žime, 2 etageri za knjigo a 60 D, ročni kovčeg 70 D, nova volnena jopica 150 D, ura 200 D, podobe, žele na postelja, otroška postelja. — Vpraša se: Rotovžki trg 8, 1. ndstr , levo. 1550 Prozne zaboje proda D. Rosina, Vetrinjska ul. 26. 1557 Dobro mleko, surovo maslo in sir se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ul. 16. 1551 10-1 Fot. aparat, 9x12, Zeisa-Ana- stigmat, 6 kaset, stativ in dr. na prodaj. Vpraša se: Orožn. postaja Št. Ilj. 1542 2-1 Kompletno, moderno, novo spalno sobo iz hrastovega lesa, ena nova kabinetna soha iz mehkega lesa, nova kuhinja in skoraj nov šivalni stroj se preda eventualno se odstopi ako potrebno tudi stanovanje, oddaljeno 20 minut. .Naslov v upravi. 1540 3—1 Trgovina s stanovanjem v Mariboru se proda. — Vprašati: Aleksandrova cesta 44, st. 1. 1541 Stanovanje v Magdalemkem predmestju za eno v mestu se želi proti doplačilu zamenjati. Ponudbe pod „Stanovanje" na upravo. 1538 Dva sobi In kuhinjo v družbi iščo mirna stranka. Plača se v naprej. Naslov: Restavracija „M*ribor", soba St. o. 1539 Učitelj išče meblirano sobo (tudi s luano). Ponudbe na upravo pod št. 1527. 1527 2-2 Iščem sobo za pisarno v bližini kolodvora. Pismene ponudbe do 7. septembra t. 1, na Jovanovič Boži, Krekova ulica št. 8. 1525 3-3 Proda se pritlična, 4 stanovanja obsegajoča hiša s prostornim dvoriščem in lepim vogelnim stavbenim prostorom ob zelo prometni cesti v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 19 (tik •b »Gostilni nad Dravo".) Hiša je last CMD. Kupec nosi vse stroške in kupnino plača takoj. Prodajalec si pridrži tekom 14 dni ponudbo sprejeti ali odkleniti. Vse informacije daje tč. upravitelj nadučitelj Hren ▼ Studencih, kamor se naj pošiljajo tudi pismene obvezne ponudbe in sicer do 15. septembra 1922. 1494 ,jn »'g1?!1? Gumijevi podpetuildf- in podplati napravijo Vaše obuvalo trpežno in elegantno. Dobiva se v vse]j boljših trgovinah usnja in na debelo Prl • BERSOM-KAUCUK D. D. Zagreb, Wiisonov trg 7^ trgovsko izobražena gospodična, starejša »hf, sprejme v večjo trgovino. Vsa oskrba v hiši. P po dogovoru. Kje pove upravništvo ,Tabo'.fl“. . se le na gospodično z večletno prakso in “0 j spričevali. ,iuU Svarilo. Podpisana naznanjava, da nisva plačnika jinega sina Henrika Ravnjak. k Martin in Antonija Ravn’a 1543 2—1 Trstenica št 39. H«' S eno, slamo, drva, premog« krompir, sadje in druge pridelke kupuje in prodaja JU N p reS{3 OSET, Maribor, Aleksandrova y8 št. 57. Telefon št. 88. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem današnjim dnem otvodl * mesnico preje Magdalenskem predmestju, ter se najtopleje priporočam. VVresniS Oj Pod mostoin 1546 Franc Kon”^ ------- Razglas o prostovoljni dražbi hiše v Ljubljani, 0^* nova ulica štov. 7. ^ N« prošnjo lastnic gdč. Mihaele Marije Bernik se proda na javni dražbi v e dne 4. septembra 1922 ob 11. uri dop°'° trinadstropna hiša štev. 7 Dalmatinovi ulici z dvoriš^® 0# Dražba se vrši v pisarni notarja Anton ^ v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2, kot sodu 8 misarja. nmdaft" Izklicna cena znaša 2,000.000’— K. tek0f pridržite pravico odobreoja po zastopnik*11 st 8 dni. Vsak ponudnik mora pred začetkom dr? qqO £ ložiti v roke aodaega komisarja kot vadij ^ji v gotovini ali v prosto razpoložljivih hranim žicah. Pravice knjičnih upnikov ostanajo oedo ^ Natančneji pogoji so na vpogled Pr‘ komisarja med uradnimi urami in se prea razglasijo. Ljubljana, dne 29. avgusta 1922. 1555 Anton Gaile, notar, kot sodrn^ danes naprej dnevno kimcef} Lastnik ih izdajatelj: Konzorcij »Tabori — Tiska: Mariborska tiskarna d. 4.