Ciril Petrovec: Prvi slovenski učiteljski imeniki in koledarji Lansko leto je tovariš L. P. napisal za 21. številko »Učit. tovariša« članek: Prvi slovenski učitcljski koledar. Temu članku, ki je dobro sestavljen, so potrebne izvestne izpopolnitve. Učiteljske kolcdarje — nemške seveda — jc začelo izdajati v Avstriji najprej nemško učiteljstvo. In že učitaljska knjižnica, katere imenik prinaša prvi od L. P. omenjeni slovcnski učitcljski koledar iz 1. 1871. — navaja med svojimi knjigami: Kalender fiir Volksschullehrer pod redakcijo nekega Heisslerja za 1. 1856. do 1860. Poleg tega pa štiri druge nemške učiteljske koledarje. Zanimanje za učiteljske koledarje z ime•nikom učiteljstva se pojavlja med slovenskim učiteljstvom že zelo zgodaj. Saj je bil ra.vno prvi organizator silovenskega učiteljstva Anditej Praprotnik tudi med prvimi izdajatelji koledarja za slovensko učiteljstvo. Izdal je Koledar Slovenski za navadno leto 1858. To je bil III. letnik koledarja, ki sta ga dva prejšnja letnika izdala Janez Božič in Matevž Frelih. Za leta 1865, 1866 in 1867 je izdajal Praprotnik koledar žepne oblike z imenom Palček. On torej ni bil novinec pri koledarskem delu. Zanimivo pa je, da se je že takoj v I. letniku Učit. tovariša na str. 166 oglasid neki Istrijanski s: Prošnjo do Učit. tov., v kateri se obrača do urednika, naj bi prinašal na koncu vsakega leta kratek imenik vseh slovcnskih šol in njih učiteljev. Omenja ravno Slovenski koledar, ki ga je za 1. 1858 uredil Praprotnik, pozneje za njim za Pcter Hicinger. Ta Slovenski koledar je prinesel, kot pravi ta Istrijanski, 1. 1861. število vseh slovenskih šol in učiteljev na Kranjskem, štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Benečiji in na Ogrskem (v Prekmurju) in pravi dalje: Kako lepo bi bilo, ako bi najprej brali imena vseh milostivih škofov teh krajev, potem šolske svetovavce in višje šolske oglede, za temi vodje in učitelje bogoslovskih šol, potem gimnazij, realk in nazadnje dekanije in vse njih glavne in trivialne šole. Ako bi Ti ljubi Tovarš ne mogel tega dela izvršiti, bi ga morda prevzeli preč. gospod pisavec Slovenskega koledarja. Bog daj srečo! Praprotnik je v opombi pod črto odgovoril, da bi ta imenik in še marsikaj rad prevzel, če bi mogel. Če bi slavni pisavec Slovenskega koledarja hotel to delo prevzeti, bi mu bili zelo hvaležni vsi šolniki in šolski prijatelji. Kdo je bil ta slovenski pisatelj, ki se je toliko zanimal za statistiko našega šolstva po vsem slovenskem ozemlju, v tem dopisu Istrijanskega ni povedano, najbrž pa je bil Hicinger, ki ga je izdajal. Za ta članek pa ni važno, da to vemo, pa tudi ne koliko takih iniciativnih dopisov glede imenika učiteljstva in šolske uprave je v vseh letindkih Učit. tovariša od 1861 do 1871 — v katero stavi tov. L. P. prvi učiteljski koledar. Pripomniti je pa treba, da ta koledar ne prinaša prvi učiteljskega imenika za Kranjsko. Tak imenik sam zase brez koledarja je izdalo Učiteljsko društvo za Kranjsko že za 1. 1870. in je obsegal 32 strani v 12°. Za 1. 1871. je pa izšel prvi slovenski Učiteljski koledar. Njegovo vsebino navaja že dopisnik lanskega članka, pa ne vse. Izpustil je imenik knjižnice učiteljskega društva za Kranjsko, ki je obsegala tedaij 359 knjig in 41 časnikov, med temi 11 slovenskih, 2 hrvatska, 1 srbski, 1 češki in 26 nemških. Človek nehote osupne, od kod naj bii Učit. društvo za Kranjsko od 1. 1869., ko je začelo poslovati, pa do 1871., ko je ta koledar izšel, dobilo sredstva za nakup take knjižnice. Ali tudi zgodovino te knjsižnice nam pojasni Učiit. tovariš iz 1. 1869. Na ustanovnem občnem zboru tega Učit. društva dne 31. marca 1. 1869. poroča njegov predsednik Andrej Praprotnik o tej knjižnici sledeče: »Bilo je o sv. Jožefu (19. marca) 1855. leta, ko smo bili vkup trije učitelji Jože Fajfar, učitelj v varušnici za male otroke v Ljubijani, Leopold Belar, učitelj na Brezovici in jaz, učitelj na Dobrovi pri Ljubljani. Pomenkovaje se kako bi ustrezali duhu časa v važnem učiteljskem stanu in kako bi postavili svoji nalogi pravo podlago, osnujemo malo knjižnico s tem, da obljubimo posojevati eni drugemu svoje lastne knjige in zraven pa šc skladati vsaki mesec 20 kr. za napravo novih knjig in časopisov. Tej mali trojici se pridruži kmalu tudi nekaj učiteljev iz Ljubljane, nekatcri iz okolice in nekaj učiteljev in katehetov celo iz daljnjih krajev na deželi. Ta mala naprava se iz začetka veselo razcvita in ima kmalu čez 60 lastnih prav koristnih šolskih knjig. Zraven tega je pa imela knjižnica tudi zagotovljenih 800 zvezkov različnih knjig, ki so jih družniki po svoji moči ponudili nasprotnemu posojevanju in je imela poleg tega še 8 nemških časopisov in 3 slovenske. To knjižnico so pozneje pregledali tedanji višji šolski nadzornik preč. g. Jurij Zavašnik ter so 30. junija 1856 povabili vse družniike, da bi se ta naprava po njih nasvetu popolnoma uredila. Pri tem shodu je bilo tudi natanko določeno, katere knjige in časopisi naj se naročajo in nakupijo in kako se sploh bere, da bode bralcem največ koristilo. 11. aprila 1858 pa umrje marljivi učitelj Jože Fajfar, kateri je bil tedanji knjižničar tc knjižnice. Po aaročilu višjega šol. nadzornika prevzame učitelj Janez Žorin to knjižnico v svojo skrb, pa tudi on zboli in umrje 1. grudna 1862. leta. In tako je prišla knjižnica v tretje — v moje roke. Med tem časom se je pa mnogokaj izpremenilo in žalibog na slabšc obrnilo, tako da so le še 3 udje redno plačcvali svoje doncske tej knjižnici in kmalu jc vsahnila še ta podpora. Ker je pa bilo naročenih še precej časopisov in drugih knjig, kakor Helfertova1, ki smo jih pri bukvarji Lerherju jemali in šele konec leta plačevali, je imela ta knjižnica pri g. Lerherju za različne časopist; in knjige v času, ko sem jo jaz prevzel dolga 38 gold 48 kr dohodkov pa 12gold 5kr tedaj je zmanjkalo 26gold 43 kr, katere sem moral jaz iz svojega žepa plačati, da sem rešil knjižnico. Vse to je zapisano v zapisnikih, ki so shranjeni v knjižnici in v terjatvah in pobotnicah g. Lerherja, ki jih more tu vsak videti. Ustanovni občni zbor je enoglasno sklenil, naj društvo povrne dolg in naj potem knjižnico prevzame v svojo last. Tako je prišlo Učit. društvo za Kranjsko do svoje društvene knjižnice. — Mene je pa zanimala tudi pripomba pod tem imenikom v Učit. koledarju, ki glasi: Knjižnka je shranjena v mestni ljudski šoli pri Sv. Jakobu. Letošnji časopisi pa v društveni sdbi v gostilnici Pred mostom v Ljubljani. Že pred časom sem gledc tega vprašal pri Praprotnikovih gospeh hčerab, zakaj so imeli sobo v gostilni. Odgovor je glasil: ,,Naš oče je stanoval tedaj v Virantovi hiši na Sv. Jakoba trgu, Miličeva tiskarna, kjcr so tiskali Učit. tovariša na Starem trgu. Sola pri Sv. Jakobu je bila v reduti.2 Tako je bilo vse blizu skupaj. In tako so tudi društveno sobo najeli v tem okolišu v gostilni ,Pred mostom'. Bila je v Virantovi hiši spodaij." — V tej gostilni so se shajali Ijubljanski učitelji večkrat v svoji društveni sobi; imeli so pa v nji tudi svoje učiteljske večere ob sredah zvečer in Učit. tovariš 1871. leta poroča v svoji 2. številki, da ti večeri ne dajejo učiteljem le prijetne zabave, temveč tudi mnogo lepe izobraževalne hrane. iKoledar je uredil Andrej Praprotniik, natisnil pa J. R. Milic. Pod urednikbvim imenom je označba ,,Prvo leto", kar priča, da ga je nameraval izdajati še vsako naslednje leto, če bi se dobro izplačal, kar se pa ni zgodilo. Učit. tovariš dne 1. jan. 1871 poroča, da utegne biti koledar gotov do konca januarja in ga bodo dobili dosedanji udje brezplačno, enako tudi vsi oni udje, ki bodo plačali udnino za leto 1870 vsaj do konca januarja. Cena imeniku, ki se bo terdo vezan prodajal kot lani, sedoloči pozneje. — Kakšni so pa bili tisti časi, naj nam pojasni sledeče: Tovariš J. Lapajne je razposlal okrožnice, v katerih je iskal podatke glede učiteljske plače na Kranjskem in drugod in urednik je moral v listnici 3. štev. Učit. tovariša že tolažiti nekega dopisnika, da ti podatki niso za Učiteljskj koledar, V 5. številki 1871. 1. poroča Učit. tovariš vsebino Učit. koledarja za to leto in naznanja, da ga bodo kmalu razposlali vsem okr. šolskim nadzomikom, katere prosi, naj ga razdele vsem udom Učit. društev. Neudje ga dobe trdo vezanega pri Sv. Jakobu v mestni šoli po 60 kr, po pošti pa 70 kr. Priporoča ga ne le vsem učiteljem, ampak tudi vsem okrajnim in krajnim šolskim svetovalcem na Kranjskem, katerim bo pri njihovem poslu zelo dobro služil. — V 6. številki pa poroča Učit. tovariš, da je Koledar že razposlan vsem okr. šolskim nadzornikom in pristavlja: Kupujte ga pridno, da društvo pri zalogi ne bo rmelo škode. Kot je razvidno iz te pripombe, je koledar založilo Učit. društvo za Kranjsko. V 9. številki pa poroča Učit. tovariš, da se Učit. koledar le počasi prodaja. Mislili smo,' da vsaj na Kranjskem ne bo nobenega učitelja, ki bi ne imel te koristne knjižice, a sedaj vidimo, da je drugače. Kaže se, da nam ga bo precej ostalo za nauk, da ga zanaprej ne bodemo tako brzo pripravljali in toliko natisnili. S tcm smo si pojasnili, zakaj naslednja leta kranjski učitelji niso dobili Učit. koledarja. Vendar pa pripominja urednik v 3. številki Učit. tovariša 1872. leta naslednje: Vsem, ki poprašujejo po ,,Učiteljskem Icoledarju" za 1. 1872.: ,,Zavoljo slabe razprodaje lanskega Koledarja nismo mogli na svctlo dati novega; ako Bog da srečo, bomo ga za prihodnje leto pripravili za vse slovenske pokrajine." V 22. številki istega Učit. tovariša je pa M. Močnikov članek: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani bode z novim letom izdalo drugi tečaj ,,učit. koledarja" in ,,imenik ljudskih učiteljev na Kranjskem". Vsem društvenikom se bode ta novi koledar po pošti pošiljal. V ta namen je treba: 1. da društveniki plačajo svojo zaostalo letnino vsaj do novega leta, ker tistim, ki ne bodo letnine za tekoče leto plačali, se ne bo pošiljal koledar. 2. Naprošam vse gg. okrajne šolske nadzornike in druge, da bi mi naznanili premembe in sedanji stan ljudskih učiteljev ... Članek je precej dolg, zato ga ne navajam do konca. Že v 2. številki Učit. tovariša iz leta 1873 je pa o Učit. koledarju za 1873 naslednje sporočilo: Učiteljskega koledarja letos ne bo in sicer zato, ker so mesca novembra in decembra pretečenega leta imeli vsi tiskarji v Ljubljani toliko opraviti, da nam ga nihče ni mogel natisniti. Ako pa koledar po novem letu na svetlo pride, je že prestar in se ne speča; to nas uči skušnja o prejšnjem koledarju. Namesto koledarja pa bode slovensko učiteljsko društvo (kar bode še bolj primerno) na svetlo dalo imenik slovenskih učiteljev na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. (Dalje prihodnjič.) 1 Helfertova obsežna zgodovina avstr. šolstva /. naslovom: Oesterichische Volk«schule I, II, III. - Tedanja Ljubljana ni iniela za ljudske šole nobenega lastnega šolskega poslopja. Prva ljudska šola, ki je bila sezidana iz mestnega proračuna in je bila mestaa last, je bila šola na Grabnu. Prej so morali plačevati najemnino tudi v reduti.