■milit«
mata
O gOaTHTgTA.' PANSATJBAJSr A O D 0
mutmini iiiih
Posamezna £t«r. X
,TABOB* izhaja ve»k du, nurven nedelje in prašnikov, ob 18, bh j da.tunom naslednjega dne ter stan« mesečno po poiti K 20*—, n inozemstvo K 40 —, doatavljeu na dom K 2*2*prejomanx upravi iv 20*—*
InaeTsti po do^ororm.
Številka: 53.
nedelja
marca 1922.
Maribor,
IH.
Naroča 9« pri upravi ,TA£OBJL*, UARIBOB, Jurčičeva ulica štev« 4.
Posamezna fiter. E 2*-» »
UREDNIŠTVO m nahaja v Maribora, Jurčičeva ul. ul. 4« JU nadstropje. Telelou interurb. št. 276. UPRAVA se uahvja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Tele-:oa št. 24. oHS posinocekoviu račun štev« U.787«
Na naročila brez denarja se no j tira, <— Rokopisi so no vračajo.
Manjšinsko vprašanje.
Maribor, 3. marca 1922.
Vprašanje narodnostnih manjšini in Sjihovih pravic v naši državi je postalo aadnji čas akutnejše, zlasti z ustanovitvijo samostojne nemške stranka, s katero računamo kot z realnim dejstvom. Ustava in že poprej mirovne pogodbe Bo priznale narodnostim v novo nastalih državah sitaoobsebi umetno enake državljansko pravice v političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. Politični valovi glede vprašanja manjšinskih pravic raznih ne jugoslovanskih narodnosti v naši državi gredo višje, odkar je nova nemška stranka postavila v svoji proklamaeiji svoje t. j. aomške postulate: enakopravnost glede šolstva, glede rabo nemškega jezika v uradih itd.
Ne sinemo si zapirati oči, da stojimo pred akutnim vprašanjem, ki marsikomu izmed nas danes sploh še ue gre v, glavo. To pa zato ne, ker mnogi ne morejo doumeti, kako' naj se dajo kakšne Pravice v naši državi članom onega naroda, ki je v bivši aVstroogrski monarhiji imel za vsako našo zahtevo po pravici navadno batine, kvečemu pa pomilovalen nasmeh. In' vendar si moramo biti svestj, da smo demokratska iii kulturna država, ki mora v svoji notranjosti politične ih kulturne razmere urediti čim prej in' tako. da ue bo tudi še vsled tega, vsled vočnih nacionalnih težavic, oviran in onemogočan naš gospodarski razvoj.
Demokratska stranka je v svojem' Poslanskem klubu v Beogradu ustvarila poseheu odsek, ki se naj bavi zlasti s nemškim vprašanjem v. naši državi in izdela načrt za smernice, po katerih se kaj to vprašanje reši. Naše demokratske organizacije, zlasti v mariborskem' .volilnem okrožju dobe te dni pozive, naj ° tem razpravljajo in izdelajo načrte, kako si one zamišljajo reševanje nemškega vprašanja, t. j. vprašanja pravic Nemcev v naši državi v političnem, kulturnem in gospodarskem praven.
Nočemo prejudicirati sklepom posameznih naših organizacij. Zdi pa so nam Potrebno, opozoriti na nekatero detajle -tega vprašanja, ki bodo prišli v poštev •Pri tozadevnih razpravah.
Predvsem treba ugotoviti, da je strogo ločiti nemški element, kjer živi avtohtono v kompaktnih masah že skusi stoletja, kakor n', pr. y Vojvodini ip ua Kočevskem, od onih nemških drob-cev> ki so potom umetne germanizacije |-nastali v raznih naših mestih in trgih ,^1'edi slovenskega morja. Danes, ko je iz vseh teh krajev izločeno tujerodno j-Uradništvo, ki je tvorilo v njih hrbteni-.co nemštva, so ti drobci samoobsebi ■ umevno ponekod skopneli skoro popolnoma. Mogočno nemške večine v Mariboru, Celju in drugod so glasom zadnje-,. ga ljudskega štetja, izvedenega popolnoma pravilno p a podlagi materinskega jezika, postale skoro neznatne manjšine. Jasno je, da je te drobce nemštva v posameznih krajih zlasti glede nemških zahtev po nemškem šolstvu obravnavati povsem drugače nego kompakt-liio nemško prebivalstvo v Vojvodini. J.Zakaj princip mora biti, da sme v nem-jško šolo samo otrok nemških staršev, tozadevni kriterij pa mora tvoriti vpisi staršev pri ljudskem štetju glede materinskega jezika. Nikdar in pod bobe-; Dim pogojem pa ne sme privoliti v kar ko avtonomijo nemštva jla šolskem polju in' strogo se je držati uštavjfo določenega načela o državnosti osnovnega solstva. Določiti je procentualni mini-raum Domskega prebivalstva v posameznih krajih ali pokrajinah za ugodi-nemški zahtevi po nemških šol&h,
Revolucija fašistov na Reki.—Konec | samostojnosti Reke.
DKU Budimpešta, 3. marca. Iz Zagreba poročajo, da se je guverner Reke Zanella po šesturnem boju danes popoldne moral udati in da je odtlej ujetnik fašistov.
Sušak, 3. marca. Vse mesto je v rokah fašistov, katerih revolucija se je posrečila. Zavzeli so vladno palačo in ujeli Žanello. Ulični boji so trajali vso noč. Na pomoč so prispele stotine fašistov iz Trsta in Pulja. Cuje se, da se je Zanelli posrečilo pobegniti v pri-
stanišče, od tam pa v Istro. Fašisti so imenovali revolttcijonarno vlado. Med jugoslovenskim prebivalstvom je veliko razburjenje, ker. so fašisti razglasili, da bo v kratkem proglašena aneksija Reke k Italiji. (Op. ur. Jugoslovenska vlada, ki je na dogodkih na Reki globoko in-teresirana, ne bo smela držati rok križem in zooet prepuščati rešitev samo antantnim silam. Preveliki so interesi, katere moramo varovati na Reki in v njenem sosedstvu. Takojšnji odločni nastop naše vlade pričakujemo.)
Hujskanje Italijanskih listov radi Reke.
DKU Rim, 3. marca. Listi prinašajo razburljiva poročila o krvavem zlo-| činu na Reki. »Tribuna” zahteva spre-! membo italijanske politike, češ, da bo sicer Reka za Italijo izgubljena. Italijanski vladi očita, da ni izpolnila s Za-nellom sklenjene pogodbe. Od 250
milijonov je izplačanih še le 6 milijonov, dočim je vse mesto poplavljeno z; jugoslovenskim denarjem. Večerna iz-j daja »Monda* poroča, da boji na Reki j še vedno trajajo. Fašistovski poslanec Giunta se nahaja na Reki.
Revolucionarna stavka na Portugalskem.
DKU Madrid, 3. marca. Iz Vige se poroča: Potniki iz Portugalske poročajo, da je med pomorščaki trgovske mornarice izbruhnila stavka, kateri so se pridružili tudi častniki. Govori se,
da je revolucionarna generalna stavka že izbruhnila. V Lizboni podpira stavko tudi republikanska garda. Oficijelni krogi v Madridu o tem še niso sprejeli nobenega poročila.
Iz angleških notranjih sporov.
LKU London, 3. marca. Chamberlain, Balfour, Vounger in drugi voditelji unionistov so danes dopoldne med seboj konferirali. Kakor se doznava, _ je Youhger obrazložil svoje nespravljivo stališče ter povdarjal. da bodo unijonisti pri prihodnjih volitvah odločno zahtevali, da se volijo na posebni listi unijo-nistov imenovani kandidati.
Švica prjpoznala Albanijo.
DKU Bern, 3. marca. Švicarski zvezni svet je sklenil, da prizna Albanijo de iure.
Nova ofenziva proti Rusiji?
TIP London, 2. marca. ,DaiIy He-rald* prinaša izjavo poljskega poslanika v Rimu, ki je izjavil, da je pravi razlog odgoditve genovske konference nova protirevolucionarna ofenziva proti sovjetski Rusiji, ki bi se imela pričeti v trenotku, ko se bo sestala genovska konferenca. Priprave za to akcijo se vrše naročito v Italiji, Jugoslaviji in na Madžarskem. Wraoglovo armsdo podpira francoska diplomacija, ki upa, da se bo z ofenzivo proti Rusiji omajal položaj ruskih delegatov na genovski konferenci. S francoske strani se označujejo te vesti kot neresnične.
Wied redivivus?
TIP Berlin, 3. marca. Iz Valone poročajo, da povsod v Albaniji govore z veliko simpatijo o princu Wiedu kot bodočem albanskem vladarju in izgledi kandidata Bonapartovcev so mali. Princ Wied je objavil, da je pripravljen se vrniti, če mu dovolita to narod in svetovni položaj. (Ge ni to amerikanska raca, bomo doživeli morda novo komično opereto junaka Wieda!)
Nemiri v Albaniji.
TIP Beograd, 3. marca. Iz Skadra se poroča, da so od Italije podkupljeni in oboroženi Arnavti krenili v močnih četah proti Tirani, kjer hočejo odstraniti vlado Džafer Ipija, ki ni hotela služiti interesom Italije.
Cičerlnove želje glede genovske konference.
TIP Pariz, 3. marca. S Pariza jav* Ijajo, da je ruski ljudski komisar Cičerin poslal zavezniškim vladam noto, v kateri prosi, naj bi se genovska konferenca pričela že 13. marca. Francija ne bo privolila v otvoritev konference pred 10, aprilom.
Madžarske laži.
TIP Zagreb, 3. marca. Včerajšnje ..Narodne Novine“ javljajo uradno: Razni elementi razširjajo vesti, da je razm. komisija občine Gola, Zdala in Go-talovo pridelila Ogrski. Tako pišejo tudi madžarski listi. Zato se uradno kon-statira, da je pripadnost tega ozemlja k Jugoslaviji urejena po mirovni pogodbi ter da se razmejitvena komisija s kako mejno spremembo v tem ozemlju sploh ni bavila. Določena je tam stara meja med Ogrsko in Hrvatsko.
Italijan, ministrski predsednik potuje v Pariz in London.
DKU Pariz, 3 marca: Kakor poročajo večerni listi, namerava italijanski ministrski predsednik u drugi polovici marca potovati v London in Pariz, da stopi v stik s šefi zavezniških vlad. Pred odhodom bo predložil parlamentu svoj vladni program.
Rusija se oborožuje.
TIP Pariz, 3. marca. Sovjetska vlada je sklenila, da nakupi za 16 milijonov zlatih rubljev vojnega materijala ; za svojo armado.
Iz demokratskega kluba.
Beograd, 3. marca. (Izv.) Demokratski klub je danes nadaljeval debato o volilnem načrtu. Posl. Wilder je govoril proti sedanjemu sistemu iu se zavzemal za volitve po srezih, kombinirane s proporcom. Minister dr. Križman je poročal o delovanju agrarnega odbora. Klub je sprejel resolucijo, ki zahteva ; definitivno rešitev agrarne reforme do jeseni in nalaga ministrom, da zastopajo to stališče kluba tudi v kabinetu.
Smo fia stališču, da je kulturni potrebi Nemcev v naših mestih povsem ali vsaj povečini uzadoščeno. Kjer je Rotovo število nemških šoloobveznih otrok, so povsod upeljane nemške vzporednice na osnovnih in meščanskih šolah, imajo tudi svojo srednjo šolo v Ljubljani. Jasno pa je, da država 'nima povoda dajati nemške šole v kraje, kjer je le par nemških otrok, ker bi to pomenilo tako ogromno obremenitev državnega budžeta, ki bi ne bila v nobenem razmerju s še tako veliko gospodarsko potenco nemškega elementa, zlasti še, ker so to z velike večine ponemčene rodbine, katerih rodopis jasno kaže njih slovensko pokoljenje in je naravno, da se otrokom teh zapeljanih duš mora nuditi prilika, da najdejo zopet pot nazaj v narod, iz kojega so izšli. Kavnotako jasno pa je, da morajo vsi naši državljani Sčasoma obvladati državni jezik srbsko-hrvatsko-slovenski. To jim veleva že njihova družabna in’ gospodarska korist, ker jim’ bo le tako omogočen dostop tudi v razne državne in drugo službe.
V gospodarskem' pogledu garantira ustava vsem državljanom, torej tudi Nemcem, polno enakopravnost in enakovrednost. Državljanom, pravimo, ne pa tudi pripadnikom tujih' držav, ki So začeli prihajati v ogromnih masah v na* šo državo, da tu investirajo Svoj kapi* ital v plodonosno eksploatacijo našilinaravnih bogastev. Kakor je pozdravljat! jazyoj industrije in' drugih pridobitnih podjetij na naši zemlji, se trezno misleč človek ne more ubraniti občutku, da to mnogoštevilno naseljevanje nemškega kapitala zlasti v naših obmejnih krajih' pomeni ogromno nacijoHalno o* pasnošt. Nemška gospodarska ekspanzija ni 'dejansko le gospodarski pojav, ampak nosi v sebi yse znake političnih1 ciljev, zakaj dobro znano je pa izjavi' mnogih nemških časopisov in’ političnih ter gospodarskih' veljakov v Avstriji in’ Nemčiji, da devizanomšk. DranganacK1 Ostea — gospodarskega in’ političnega! — še davno ni zaspala. Nemška nevarnost še obstoja tako za Francijo, kakoj' tudi za Has. In plašč fiacijonnlizacijo, pod katerega se ponekod skriva ustanovitev nemških' podjetij, je dejansko le umetno sredstvo, da se zakrijejo nravi cilji, onih famoznih 51% narodnega kapitala je v večini slučajev fiktivnih, kritih ponavadi Samo s Slamnatim® nic-mi.
Teniu vprašanju bo treba posvetit! vse pozornost in’ nikdar ne more in ne sme vodilnim krogom 'naše države priti na mi«ei, ustanoviti tako reciprociteto, glede ustanavljanja gospodarskih podjetij. Naš kapital bo komaj zadostoval za delno in le malo kritje tozndovnib j potreb v naši državi in' ne bo iitkdae j prišel v položaj, da reciprociteto izkori-j sti, storili pa bodo to Stinnes :h drugi kapitalistični mogotci Nemci j' in Avstrije, preplavili našo državo z nemško industrijo ter nas gospodarsko zasuž-nili.
Predvsem pa, in to je treba posebej ; povdariti, jc ustvariti junkthn med reševanjem manjšinskega vprašanja v Avstriji in' v naši državi. Obe državi ste potom mirovnih pogodb do gotove meje zavezani varovati pravice narodnostnih manjšin. Kako se v tem pogledu godi našim bratom v'Avstriji, zlasti na Koroškem, to nam je iz časopisja predobro znano. Bazun ene ni na celem' slovenskem Koroškem nobene slovenske šole, dasi žive Slovenci zlasti južno od Drave v kompaktnih masah. Ni govora ° tem, da rešimo mi nemško vprašanje v katerikoli smeri, predno ne dobim«* garancij, da bo na isti podlagi rešene tudi slovensko vprašanje L i, jcpra.ša.nL’
Stran
* ® STOEi
tolflBor, 9. marca 1922
pravic slovenske hiaiijšine v Avstriji.
Podali smo nekaj misli, no da bi se ^puščali v podrobnosti problema. Naše prganizacije pa prosimo, da o stvari temeljito razmišljajo in podajo svoja innenja, trezno in z globokim premislekom, objektivno in brez vseh predsodkov z ozirom na preteklost, pred očmi edino naš državni in nacijonalni interes. Zakaj mnenja naših organizacij bodo tvorila podlago za sklepe celotne stranke in našega poslanskega kluba.
!.
(„Noira Evropa8, Zagreb, Stev. 4 in 5.)
Izmed vseh nesreč iri rfevolj, ki Se pojavljajo od časa do časa in tepejo ljudstvo, je najstrašnejši glad. Ne samo da napada ogromne ljudske mase in jih kosi; ne le, da je počasno umiranje vsled lakote stokrat hujše kot nagla smrt; iie le, da vsaki glad spremljajo nemili 111 zoprni pojavi, zlasti naraščanje kriminaliteta (tatvin, umorov, ropov), pa tudi takozvana antropofagija v najstrašnejših oblikah, padanje vsako morale in človečnosti, nastopanje grozovitih bolezni (kuga, tifus); ne samo, da vsaka lakota zapušča svoje sledi — izčrpanost in neodpornost — na poznejših generacijah — marveč predvsem tudi zato, kor navsezadnje irnamp in moramo imeti občutek, da bi se dalo pomagati, vsaj s Skrajnim naporom in z dobro organizacijo, vendar tega ne čutimo, ampak namesto tega samo »z grozo« čitamo »strašile vesti« in »obžalujemo reveže«.
Vedno je bila lakota na svetu iri vedno so bili vzroki isti: 'nerodovitna leta ivsled vremenskih neprilik, povodnji ali huše, uničenja setev po insektih iili rastlinskih boleznih, končno pa tudi iie-možnost, da bi se prizadeti kraji vsled Slabih prometnih vezi preskrbeli iz krajev, ki imajo dovolj živeža, O mnogih katastrofah gladu ne bomo nikdar izvedeli ničesar, ker nimamo o njih nobenega poročila. Čim bolj pa se množo viri in podatki, tem jasneje opažamo, kako pogost irt strašen' je bil ta nemili gost po vseh deželah in vseh kontinentih in da se je šele zadnja desetletja posrečilo odgnati to Btra.šno pošast z naših lastnih pragov v Evropi. Glasovi lakote prihajajo k nam že izza mitoloških časov Svetega pisma. O Hanariski deželi se pravi: »Glad je bil v tisti deželi zelo velik« (Mojzes I. 43), ali na drugem mestu: »Toda zmanjkalo je kruha v vsej deželi, zakaj glad je bil velik In trpela je na gladu dež.ela Mi s irska in dežela Hananska.« (Mojzes, I. 47. .13).
Organizacija klasičnih' držav jo bila izpeljana tako odlično, dovoz živeža v 'centralne dele tako zasigurap, da ni bilo katastrofalne lakote, ali pa vsaj manjkajo podatki o nji. Šparta in Atene, kakor tudi Rim', so uvažali hrano, pa jo res bilo odvisno od dobrih komunikacij, da ni izbruhnila lakota. Rimske žitnice
Konec.
Potemtakem je jasno, da proizv?ja /(adkor toploto v telesu in da služi za jako dobro, lahko, prijetno in udobno hrano.
V najnovejšem času se obrača znanstvena pozornost tudi na zdravilni vpliv, ki ga ima_ sladkor pri nekaterih boleznih. Spoznavali so namreč, da vpliva sladkor, ako se uporablja v večjih količinah, vob-če jako dobro na delovanje srca in na živce sploh. Razen tega zdravi razne in časih tudi zelo težke srčne bolezni, kakršne so razne napake, iznomoglost, utripanje in opešanost srčnih mišic samih.
Zato priporoča zdravjeslovje sladkor kot jako dobro in zdravilno Živilo tudi za hrano in zdravila. Ce je človek utrujen, bodisi od dela, bodisi od potovanja ali naposled od raznih duševnih naporov, naj uporabi sladkor; zskaj ni ga boljšega, zanesljivejšega in cenejšega po-močka, ki bi ga okrepil bolje ia goto-veje. Zato je tnnogo primerneje namesto prihuljenega in v vsakem oziru škodljivega in stupenega alkohola uporabhati sladkor od vsaki priliki, kjer so se doslej ljudje iz slabe navade zatekali k al-koholm Se dandanes imamo na našo žalost in sramoto grdo navado, da no-smo, kadarkoli kam gremo, s seboj raznovrstna žgania; vina in druge alkoholne pijače ter se kar kosamo, kdo bi več
so bile Egipt In Sicilija. Očitam' So fia ladijah prevažali žito, da so nahranili stradajoče rimsko ljudstvo. Oblastniki so zmeraj posvečali temu vprašanju posebno pozornost, ker so se dobro zavedali, da jim je tako dolgo zagotovljena naklonjenost prebivalstva, dokler mu dajejo »panem et circenses«. Kljub temu pa so znane težke gladovne katastrofe starega veka, med njimi lakota 1. 272 po Kristu, ki je divjala širom Evrope, zlasti na tleh današnje Anglije.
Razumljivo je, da je bil srednji vek poln lačnih let in gladovnih perijod, — Spomnimo se samo na ekonomsko 311 socialno neurejenost, ki jo bila zavladala; nemogoče bi bilo navesti leta, v katerih je vladala lakota, zakaj v. srednjem veku se je pojavljala vsakih 8—10 let, zdaj v večjem zdaj v manjšem obsegu. Navajamo vsaj nekatere lakote. Veliki glad je vladal v Angliji leta 678 in je baje njeno prebivalstvo naučil ribolova, s čimer se je beda zuatao ublažila. V istem času je sklenil narodni zbor v Jitlendu na Danskem, da je treba pomoriti vse starce irt vso deco ter vse one, ki ne morejo nositi orožja ali obdelovati zemlje — toda ta sklep je bil na prošnjo neke ženske izpremtnjen, pa so bili z žrebanjem določeni ljudje, ki so morali zapustiti deželo in si iskati v tujini, kruha. Leta 1006. se je pojavila velikanska lakota po vsej Evropi in trajala več let, pomorila eno tretjino prebivalstva, dočim so se dragi hranili z najogabnejšimi jedili, celo s človeškim mesom. L. 1039., za časa lakote v Franciji, so ubijali potnike na cestah in jih snedli, a v nekaterih mestih so javno prodajali človeško meso. Podobne strahote so spremljale tudi lakoto, ki je trajala kakor faraonska sedein let, od 1053. do 1059. Lakota 1. 1125. je uničila v Nemčiji polovico prebivalstva. Enaka lakota je bila na Češkem v letih 1280. do 1282.
Vendar pa se na splošno lahko trdi, da je bilo gladu v Evropi v XIII., XIV., XV. in’ XVI. stoletju, v več-jem obsegu se je pojavil v XVII. in XVIII. sto-letj-m Leta 1505. je bila na Ogrskem tako strašna lakota, da so stariši jedli svojo deco. L. 1632. se je razširjal glad v Loreni in Toskani, pa nam Sodobniki pripovedujejo, da so tudi tu ljudje uživali človeško meso. L. 1772. je pomrlo od gladu samo v kneževini Saksonski 150.000 ljudi. Prva polovica 19. stoletja beleži mnogo pojavov lakote. V Nemčiji imamo lakoto še 1. 1817. kakor tudi leta
1846. Do strašne katastrofe je doslo leta
1847. na Irskem, kjer je zahtevala en milijon žrtev. Od polovice XIX. stoletja ni bilo več gladu v zapadni Evropi. Morebitno pomanjkanje živil v eiiem kraju se je lahko vsled( dobrih prometnih zvez nadomestilo z dovozom živil iz drugih pokrajin.
Strašne pa so bile razmere še v 19. stoletju v Aziji, Slabe prometne zveze,
popil in kdo pokazal sopotnikom več raznovrstnih steklenic z vsakovrstnimi napisi in kral evskimi kronami. Večinoma smo še prepričani, da nam ta zlobna pijača lajša utrujenost in odvrača od nas škodljivi vpliv mraza. Toda ta grda navada nima sploh nobene podstave ki bi jo mogla le količkaj opravičiti. Nasprotno, večkrat smo se že sami trdno uverili, da nam samo škoduje, in sicer pogoste,>tna kaj hudo. A če je to že znanstveno dokazano, tolikokrat in vsak dan ugotovljeno z zgledi iz življenja, bi bil že skrajnji čas, da opustimo vsako alkoholno pijačo kot Škodljivo ter jo, če količkaj mogoče, nadomestimo s čim boljšim m primernejšim. Alkoholu je v tem oziru dandanes ob vseh možnih prilikah najboljše nadomestilo sladkor, ker izvira toplota, ki jo proizvaja sladkor, iz njega samega, t. j. iz njegovega oksidiranja v telesu. Alkohol pa se nam v tem s#mo laže, ko troši toploto telesa samega. Znano je, da alko-hQl kot strup zastruplja in omaml|s živce, zlasti one, ki drže h krvnim žilam. Ce se ti živci omamijo in prestaneio opravljati svoj posel, opešajo kožne krvne žilice ter se razširijo. V njih se pretaka kri iz notranjega telesa v večji količini, mi pa čutimo prijetno toploto, ki jo pripisujemo dobremu vplivu alkohola. Ce traja takšno stanje dalje časa iti če vpliva na dotičnega človeka mraz, se utegne njegovo telo tolikanj ra2hladi,
neugodno kulturno iri gospodarsko stanje, odvisnost žetve od klimatskih razmer, uživanje .nemesue hrane tz reli-gijozpih ozirov — vse to .je doprineslo, da se je celo v novejšem času pojavilo več katastrofalnih lakot y Indiji, Perziji in Turški Armeniji. Tako je leta 1866. poginilo v Indiji vsled hude lakote sedem in pol milijona ljudi. V istem času je besnela lakota na Kitajskem in pomorila štiri do šest milijonov ljudi. Lakota v Indiji J. 1876. je pokosila milijon in tristotisoč žrtev. Da je tudi riaš narod mnogo trpel vsled lakote, ni treba niti omenjati, zakaj v razmerah, v katerih je živel, ni moglo biti drugače. Zlasti so pospeševali splošno bedo turški napadi. S strahom v srcu čitamo opise sodobnih piscev o zlu, ki je zadelo dele srbske države po bitki pri Marici (1371.), zlo, »kakvo niti uši čuše, niti oči vidiše«; in »takovij bo glad bist po vsjeh stranah, jakovij že ne bist o složonija miru, niže po to m takovij, Hristo mili-stivij, da budet.« Strašen položaj je moral biti 1. 1690. v Bosni, kot ga opisuje nek frančiškan: »kudgod bi se mako, ležahu martei, nit se kopaliu, uit ima-diaše tko«, »u Saraevu izidoše deca mater ruartvu, u Banjoj Luci, koga bi obi-sili, obuo£ bi ga gladni ljudi vsega izi-li« itd.
Rusija je klasična dežela lakote. — Stare kronike nam pričajo o lakoti, ki je pritisnila rusko državo 1.	1023,	in
1024. ko so ubijali stare žene, češ, da so j one kot čarovnice povzročile to nesrečo. Računa se, da je bilo v Rusiji od XI. do XVI. stoletja vsako stoletje po osem nerodovitnih let, to je lakota, po priliki vsako trinajsto leto. Leta 1601. in 1602. je zavladala strašna lakota pod carjem Borisom, tako da je v sami Moskvi pomrlo 120.000 ljudi. Leta 1842. je bilo ugotovljeno uradno, da se nerodovitne letine vračajo vsako šesto — sedmo leto in trajajo približno dve leti. Nenavadne dimenzije je imel glad od 1. 1891.—1892., ker je stradalo okrog 35.009.000 ljudi v šestnajstih gubernijah.
Nad bedno Rusijo jo zopet enkrat zavladal Samozvani Car — Glad in sicer tokrat nad 37,000.000 ljudi.,, Vesti, ki prihajajo odtam, so tako strašne in neverjetne, da bi jim najrajši odrekli resnično, če bi bili mogli... Ali ni vse to vendarle samo sanja? In zopet enkrat ima človeštvo svojo Golgoto...
Apaška kotlina.
'Te dni je avstrijski zunanji minister odgovarjal na interpelacijo glede apaš-ke kotline iri omenil poskuse, ki jih je. storila avstrijska vlada, da pridobi apasko kotlino za Avstrijo. II koncu je dejal:
»»Vendar ni treba, kakor je tudi zvezni kancelar svojčas opozoril, o-pustiti nade, da se apaška kotlina še združi s svojo staro domovino. Ali
jalniml dogovori mod Madžarska Jugoslavijo in Avstrijo, ali na kali drug način, se danes še ne more reči sc to doseže z medsebojnimi ter i tori-Gotovo pa je, da posveča ministrstvo zunanjih poslov vprašanju apašk« kotline največjo pažujo. Zvezni kancelar bo tudi v nadalje kot načelnik vlade z vsemi močmi podpiral politične korake, ki bi imeli namen zdru« žiti imenovano ozemlje z Avstrijo.«
Tako govori vodja avstrijskega zu« na.ujega ministrstva o integralnem delu našega ozemlja! Značilno je, da se taka interpelacija vlaga in rešuje ob istem Času, ko so v Beogradu rešujejo nekatera obmejna vprašanja. Kakor znano, se mudi tamkaj avstrijska delegacija, v kateri se nahajata dva zastopnika avstrijskega obmejnega prebivalstva.-' Kdor pozna skrivnosti »Bauernkoruniaiit de« in drugih proti našim obmejnim interesom naperjenih nemških organizacij, ne bo iskal dolgo kavzalne zveza med interpelacijo v dunajskem parlamentu, Apaško kotlino in avstrijsko delegacijo.
Avstriji no gre za »osvobojen jo s pa* nemških vasi, spadajočih v Jugoslavijo. Ce se spomnimo, da je štajerska vlada nedavno izdala spis prof. Laschana, k) govori o Spodnji Štajerski, zlasti pa o Dravski dolini kot o nemškem »iredentističnem« ozemlju, tedaj nam postaja jasno to-le:
Avstrijska vlada pod vplivom in-transigentnih štajerskih krogov še vedno tipa po »izgubljenem« ozemlju. Apaška kotlina je samo mesto, kjer bi se naj prevrtalo kompaktno ozemlje med Maro in Dravo, je prva etapa proti Mariboru.
Apaška kotlina je geografski del Slovenskih goric, ker se razteza na njihovih obronkih. Ce bi Apaška kotlina pripadla Avstriji, bi se pohlepna nemška roka raztegnila daleč čez hribovje Slovenskih goric: segla bi k Pohorju. Danes je cilj obmejne nemške politike: Apaška kotlina. Jutri bo — Maribor.
Avstrija je na zunaj ponižna, ker živi od inozemskega kredita. Vzllc teinu pa vodi dvojno politiko: avstrijsko in nemško. Mi tega ne smemo prezreti, če mislimo na nase meje in če se zavedamo, da delamo ob meji.
Ob Kvariieru je nastala mala državica, obsegajoča mesto Reko iri glavno dele roškega pristanišča. Ta državica ima zelo nesrečen položaj. 2e njen nastanek je bil v protislovju z gospodar« skimi in političnimi zakoni. Mesto jepd svojem razvoju in prometnih zvezah organičen del zaledja, črpa življensko moč iz širokega pasu ozemelj iri sega sl svojimi koreninami daleč v srednjo Evropo. Po razpadu avstro-ogrske monarhije sc je mesto z različnimi oksperi-
da nastopi celo smrt. Po takem vplivu alkohola se zgodi, da pijanci umrjejo od mraza, celo tam, kjer ga v pravem pomenu niti ni.
S sladkorjem pa je povsem drugače. Sto gramov sladkorja zadošča ves dan delavcu ali potniku, da ga dovolj krepi in da mu daje dosti prave toplote. Poleg tega ne škoduje sladkor, kar je v tem vprašanju jako važno, kar nič telesu v toliki količini, kot jo kdo uživa dnevno. Vrhu tega se lahko kot dobro zdravilo priporoča vsem onim, ki trpe od kakršnekoli srčne slabosti, splošne onemoglosti, in zlasti onim, katerim so živci oslabeli in opešali. Dnevna količina sme brez skrbi za vse take in enake bolezni doseči 100 gramov, ki naj se uživajo v raznih oblikah in dodatkih k hrani in pijači.
Poleg vsega tega naj omenimo mimogrede, da je sladkor jako po ceni in za to lahko pristopen vsakomur, povsod in v vsakem času. Kilogram velja dandanes 10 do 12 dinarjev, 100 gramov, t. j. potrebna dnevna količina, torej 1 do 1*20 dinarja. V sto gramih je navadno sladkorja okoli 20 kock; to pa je tako mala količina, da jo lahko nosi s seboj vsak delavec in vsalt potnik in vojak, kamorkoli gre. To je brez dvojbe nositi tudi laže in varneje nego steklenice, napolnjene z alkoholnimi pijačami. In dočim utegne potnik popiti na dan alkoholnih proizvodov do 30 dinariev,
mu je poDolnopia dovolj sladkorja za 1 dinar. Kolika razlika!
Po vsem, kar je doslej rečeno, se sme sladkor kar najtopleje priporočati vsakomur, zlasti vojakom, ki so jakfl pogostoma izpostavljeni jako težkim it^ prekomernim telesnim naporom. Grd navado, da se daje vojakom žganje i vino kot obvezen dodatek k hrani, j Rfh* povsem odpraviti iz vojske, n njiju mesto pa naj se uvede dtievn porcija sladkorja v količini 100 gramov To bi po eni strani čuvalo zdravje vo jakov nevarnega alkohola ter krepil njih organizem, da lahko bolje prenašaj velike napore in težave; po drugi strs ni pa bi se dosti prihranilo pri izdatki' za vojake in potemtakem tudi v sploš nem državnem proračunu.
V najnovejšem času so skoro v vse’ evropskih in ameriških državah prepo vedane vojakom alkoholne pijače o‘ marširanju v mirnem in vojnem času namesto njih pa jim dajo čaj in sladko ker so se že tudi v vojni uverili. d je alkohol Škodljiv in da vojaki, ki g pijejo, ne morejo vzdrževati naporo tako kakor oni, ki ga ne pijejo. Rusij je v tej smeri storila v najnovejšem čar najodločnejši korak, ker je postala pro daja alkoholnih pijač vobče državn monopol, v vojski pa je povsem k« najatrože prepovedana. Namesto teg dobiva vsak voiak Čai z zadostno čino sladkorja
ffolribor, S, marca	__________
4nenti italijanskiH HaeijoHalMov Mr-Salo iz svojega prirodnega ozemlja irf te vrglo v paročje Italiji, oni Italiji, ki je imela največji interes na tem', da ga linici. Tako so je začelo propadanje Reke. D’Annunzijeva vlada je končala s (Sramotnim1 fiaskom. Reško prebivalstvo w' vsaj njegovi produktivni sloji —« je Uvidelo, kam drvi mesto pod diktatorsko roko italijanskega pesnika in njegove kamarile. Izglodalo je, da so so začeli Pojmi jasniti. Trst je propadal, in kakor rja po železni plošči se je razširilo Propadanje tega velikega trgovinskega centra ne ves severni Jadran. Nacijona-lizem je pač ogrel italijanaška Srca, ni Pa mogtd rešiti gospodarskega položaja. Severni Jadran propada, da morajo živeti stara italijanska pristanišča. Julijska Benečija mora obubožati, da fii opomore gospodarsko ruiniraua severna Italija. Reka je doživela na sami sebi Vse faze tega velikega ekonomskega in političnega procesa. Ali se je vedela Vživeti v svoj položaj in umeti svoje ua-logel Ne! O tem nam pričajo vsi dogodki, ki smo jih videli na Reki; v tem nas Potrjujejo tudi najnovejši izgredi na Reki.
Reški vodilni krogi so zamudili rnrio-£o dragocenih trenutkov. Predvsem so oropali mesto velikih razvojnih možuo-kti, ki so se mu odpirale pod Jugoslavijo. Res je, .da za priklopitev k Jugoslaviji ni bilo psihološkega razpoloženja ib. da so morali voliti med čisto novo, gospodarsko in politično še neorganizirano državo in med starejšo državo, ki je ravno v.tistih dneh triumfirala kot ^nagovalka in velesila. Za priključitev Reke k Italiji so govorili tudi nekateri Politični momenti. Vse to pa se je v treh letih razblinilo v nič; navdušenje Sc je poleglo, nasilje odpovedalo: usoda Reke se je pokazala kot eminentno gospodarski problem in vsaka rešitev, ki se ne ozira na gospodarske komponente, hiora nujno paralizirati bodočnost me-hi a in okolice.
Ta dejstva so bila tako krič-iča, da
bila morala že davno izpametovati V"?jj zastopnike raških produktivnih krogov. Pojavilo se je pač istreznenje a odtod do resnega odpoi-a in smotrene akcije za rešitev mesta je bila dolga Pot. Namesto da bi se bili treznejši in Odgovornejši krogi naslonili na Jugoslavijo in se skušali z njeno pomočjo izkopati iz goljufivega objema zvite Italije, so se strahopetno udajali teror-3u reške ulice, volji neodgovornega Pocestnega proletarijata, ki se je priteči z raznih strani in.se obesil kakor koklja na to lepo umirajoče mesto.
:Poleg vojakov morajo na to važno '■injenico največjo pozornost obračati oni, /k* so izpostavljenim težkim delom, potepanjem in težavam sploh. Tudi njim .®i dajal sladkor čudovito pomoč ter bi jim bil neprecenjlive koristi. Naj ga torej uporabljajo namesto alkohola in hiegovih pijač, pa se hitro uverijo tudi sami, da jim je mnogo koristnejši.
Marsikdo ulegne vprašati, kako je -reba uporabljati sladkor.
To	je povsem lahko	in navadna
stvar, tem bolj, ker se sladkor lahko, kakor sploh znano, uporablja sam brez kakršnekoli predelave. Izmed mnogoštevilnih načinov uporabljanja ga je vsekakor	najprimerneje in	najkoristneje
hporaljati skupaj s kuhanim sadjem, ker tu koristi na eni strani sadje, na drugi Pa sladkor sain. Lepo srbsko navado, Podrezati gostom s sladkim sadjem in vpdo, je treba iz zdravoslovnega stališča visoko	pohvalili. To je	brez dvoma
dosti bolje »n sploh mnogo lepše nego krda navada eno, dve čaši žganja in «no kavo.
Razen s sladkim sadjem se da upodabljati sladkor v mnogih raznih oblikah, .kakor sladka limonada, sladke kipeče jv ode, mleko itd. Mimogrede naj omenim, ida je oslajeno kislo mleko eno izmed j najboljših, in najprijetnejših jedi. Izme-,Seno jajce s sladkorjem je najboljši in najmočnejši del naše hrane.
Razen tega je še mnogo drugih na--:nov, kal^o se da uporabljati sladkor jako primerno in jako uspešno.
Kakor se torej vidi iz vsega, kar je ‘Ukaj povedanega, ni sladkor v nobenem °ziru škodljiv za naše zdravje in za Pravilno življenje. Nasprotno, pa vsem •Je jako koristen fcot dobra in lahko ■Dobavna hrana. (Ia »Zdravja*.)
*% A
iy-Tn-i • m n. ■' a   	•	»■
Tako 'je nastal 'daifašnji1 problem’ Reke. Danes fee reško meščanstvo zaveda, da je bila njegova politična taktika popolnoma zgrešena in' da nacijoualistična gesla ne morejo rešiti mesta, marveč ga neprenehoma potiskajo globlje pod vodo. DaneS za velik del Rečanov, ni več dileme: ali Italija ali samostojna, neodvisna Reka, zakaj Italija je že črtana z računa. Njene interese zastopa samo še plačani fašistovski kader, ki terorizira javno mnenje na Reki.
Dapes je problem v tem, kako naj so Reka osvobodi in postane neodvisna državica, ki bo lahko sklepala s sosednimi državami samostojne pogodbe in ščitila svoje živi jenske interese ne glede na levo in desno. Reka danes potrebuje odpravo kuratele, odpravo onih spon, ki ji vežejo roke za samostojno ekonomsko in’ politično akcijo.
Svobodna in neodvisna Reka je danes tudi v interesu Jugoslavije. Jugo-alovenska diplomacija bi imela nalogo, da podpira reško samostojnost. Politično svobodna Reka bi mogla najprej zadeti pravo smer in se orijentirati v oni smeri, kakor jo narekujejo trdi ekonomski zakoni. Jugoslavija nima vzroka, da bi se bala te odločitve, ker bo nji samo v prid. Če se pa boji Italija, tedaj je to le hov dokaz, da nastopa proti pravim interesom sedanje reške državice.
Z ozirom na važnost morja za paš okonomski razvoj in na slabe prometne razmere v Dalmaciji, je problem Roke problem naše države. Novi poskusi roškega fašizma naj nam bodo glasen me-mento!
Politične vesti.
* Narodna skupščina je v seji 3. tm. ob velikem zanimanju občinstva izvr-vršila volitev predsedstva. Za predsednika je bil zopet izvoljen dr. Ivan Ribar (z 148 od 191 oddanih glasov); za I. podpredsednika je izvoljen radikal Milorad Vujičič, za drugega pa musliman Halil beg Hrasnica, za tajnike dr. Janjič (radikal), Rajar (SKS), Husein- Alič (musliman), in Agatano-vič (demokrat). Prihodnja seja bo v pondeljek 6‘. t. m.
• Avtonomistična stremljenja slovaških klerikalcev. Češkoslovaki listi se obširno bavijo z memorandom. ki ga je izdala in izročila v češkoslovaškem parlamentu Hlinkova avtonomistična stranka. »Prager Presse« po\v darja, da je ta dokument sramote izdelan od madžarske strani in le v slabo slorvaščino preveden. Organ češkoslovaško republikanske stranko »Venkov« pravi, da se v slovaški ljudski (Hlin-kovi) stranki bije boj med patrijo-tičnimi elementi in eksponenti mednarodnega klerikalizma. Zadnji čas prevladuje v stranki, zopet slednja struja in slovaška duhovščina so veže z madžarsko duhovščino in madžarskim plemstvom. Stranka se ne boji za vero, ampak za upliv katoliške duhovščine, boji se češke demokracije in češke kulture. V tem strahu gre tako daleč, da kooperira z madžarskimi strankami, ki delajo na. razpad češkoslovaške republike. Veže se z madžarskimi veleposestniki, z madžarskim kleram in z renitentnimi madžarskim i uradniki piroti Čehom in proti drugim slovaškim strankam. Njeno stališče je v dijametralnem nasprotju z načeli, na katerih je osnovana češka in slovaška samostalnost. — Nemško . časopisje seveda s pritajenim veseljem pozdravlja gibanje slovaške klerikalne stranke, samo se pritožu je, da ni v memorandu precizirano tudi stališče glede avtonomije Nemcev in Madžarov. Z ozirom na to stališče nemškega (in tudi madžarskega!) časopisja vprašuje »Češkoslovaška republika« patra Hlioko ali bo imel pogum, stopiti pred slovaško javnost s predlogom glede avtonomije, izdelanem po nemških željah. Ker bodo gotovo Nemci prišli z enakimi zahtevami, bo seveda moral Hlinka iskati njihovega zavezništva. Ob tej skali se bodo razbile nade avtonomistov, da bo slovaški avtonomistični predlog razvil češkoslovaški državni problem. »čas« pa pravi: Naivnost je, mi- ’ sliti, da imajo Nemci iri Madžari Več smisla za slovaške želje nego Čehi. Oni bodo samo porabili Slovake, da bodo šli zanje po kostanj v žerjavico. <— Pripomnimo še, da pater HUnk« ts
fiati* .	...........
svojem avtonomističnem predlogu ne zahteva nič več in nič manj, kakor 'Radič za Hrvatsko: tu zahteva po hr-v a taki neodvisni republiki, v federativni zvezi jugoslovanskih držav, tam zahteva po samostojni Slovaški v federativni zvezi s češko. Razdiralca sta pa oba — Hlinka in Radič. Naši klerikalni in drugi avtonomisti jima pa navdušeno ploska jo.
* Interpelacija o Genovi. Zemljo-radniški klub je naslovil na zunanjega ministra dr, Ninčiča sledečo interpelacijo: Vse evropske države, ki so sodelovale v svetovni vojni, so glasom sklepa vrhovnega sveta pozvane na konferenco, ki se bo vršila nekje v Italiji in na kateri se bo razpravljalo o vprašanju ekonomske in fmancijeine obnove Evrope. Iz poročil naših in inozemskih listov bi se dalo sklepati: a) Da je na to konferenco pozvana tudi naša država, b) da je v programu delo in zahtev za to konferenco dosežen nekak sporazum med Češkoslovaško, Romunijo, Poljsko in državo SHS, c) da se je češki minister za zunanje stvari dr. Beneš v imenu teh držav razgovarjal o tej zadevi že v Parizu in v Londonu, d) da se je v Bukarešti dosegel nek poseben sporazum med našim in romunskim ministrskim predsednikom, e) da je dosežen nek sporazum med omenjeno četverozvezo in Francijo, f) da so za to konferenco določeni tudi že delegati. — Ker narodna skupščina o tej važni svetovni konferenci ni bila še obveščena s strani vlade, prosi klub zunanjega ministra, da bi o zadevi pedal informacije in objasnila pred to zbornico: I) o programu dela konference ter o točkah, ki zanimajo našo državo, 2) o karakterju sporazuma med Češkoslovaško, Romunijo, Poljsko in našo državo ter te četverozveze s Francijo. 3) o našem zadržanju v slučaju, da bi na tej konferenci zahtevala Italija našo razorožitev, kakor je to zahtevala na konferenci v VVashingtonu, 4) o vprašanju našega zadržanja napram sovjetski Rusiji, ki je bila tudi pozvana na to konferenco.
* Konference male antante in Poljske v Beogradu se prieno danes 5. t. m. najprej gospodarska, pozneje pa politična. Gospodarska konferenca bo obravnavala in proučevala gospodarska, prometna, valutama vprašanja, vprašanja mednarodnega kredita, kontrole tujih podanikov in ureditve konzularnih agentur.
* Reške homatlje. Razmere na Reki v »svobodni, samostojni* državi postajajo vedne bolj zapletene. D’ Annunzija danes sicer ni več na /Reki, toda mesto njega opravljajo ,patrijotično* službo v korist matere Italije njegovi najvernejši nasledniki — fašisti. Zanellova vlada ima moč le na papirju, v resnici pa ne more ukreniti ničesar, kar bi ne bilo po godu vsemogočnim fašistom. Da bi se obranil fašistov, oziroma, da bi jih ukrotil ter se jih polagoma iznebil, je Zanella formiral iz svojih pristašev posebno policijo ter jo tudi oborožil. Fašistom pa to ni po godu, ker vidijo v tej policiji svoje najhujše nasprotnike, jo hočejo razgnati ter uničiti. Dan za dnem se vrše fašistovski bombni in drugi napadi na posamezne policiste, kakor tudi na njihove stražnice. Sedaj je posegel Zanella po skrajnem sredstvu, proglasil je nad mestom preki sod, toda dvomljivo je, da bi ga mogel tudi faktično izvesti.
* Dve važni izjavi o politiki Poljske. Min. predsednik Poljske Poniko\v-ski, je izjavil v razgovoru z dopisnikom nekega krakovskega 'ista, da stoji Poljska pred vrsto važnih vprašanj v zunanji politiki, zlasti pred konferenco zunanjih ministrov baltiških držav v Varšavi, pred mednarodno konferenco za pobijanje kužnih bolezni, pred pripravami za genovsko konferenco. Za rešitev teh vprašanj je treba močne vlade, ki ima dovolj avtoritete. Avtoriteta sedanje vlade pa se izpodkopava žal v parlamentu in v časopisju. On je proti vsaki rekonstrukciji kabineta, ker bi deloma rekonstrukcija ne utrdila avtoriteto vlade^ in bi ne odstranila težkoč, s katerimi se ima vlada boriti. Vlada bo otvo-rila nova pogajanja z voditelji strank, da se položaj izčisti. Če se ponudi možnost ustavo parlamentarnega kabineta. bo sedanja vlada odstopila. Poljski zunanji minister Skirmunt je na eeji parlamentarnega odbora za zuna-
buun d
nje zadeve dne 2. t. m. izjavil: Zunanja politika poljske republike temelji predvsem na zvezi Poljske s Francijo. Na temelju te zveze stremi Poljska za ohranitvijo skupnih interesov in za zvezo s sosednimi državami, z baltiškimi in z držav, male antante, s katerimi je potreben sporazum. Skupnost interesov in zveza s Francijo narekujejo zvezo z m at o antanto. Zato gre Poljska na gospodarsko in pozneje na konferenco min. predsednikov male antante v Beograd. Obravnavalo se bo na obeh skupno postopanje na genovski konferenci ter pogoji za pristop Poljske v malo antanto.
Zanimivosti.
Usmrčenje z guillotino. — Najstrašnejša
kače na svetu.
Guillotina končno ni tako enostavna kakor bi človek mislil. Guillotino, s katero na Francoskem v mirnem času režejo glave zločincev, se vsakokrat posebej nanovo postavk Obstoja pa iz tolikih sestavnih delov, da mora biti pri postavljanju, ki trpi po celo uro, navzoč poseben inžener. Ko so postavljali guillotino za Landru-a, je bil navzoč inžener de Ponis. Postavljanje tega aparata vodi prvi krvnik, Deibler po imenu; pomagajo mu pa njegovi pomočniki in orožniki. Deibler sam je visok mož, suh in malo upognjen. Oblečen jo popolnoma extravagantno. Telo mu pokriva od vratu do pet dolg, črn plašč. Minulo soboto, ko so obglavili Landrua, sta mu pomagala dva pomočnika. Eden je, bil čokat majhen človek, drugi pa dolg in suh. Guillotina se navadno postav* ponoči. Ko je postavljena in pripravljena, se poda krvnik s svojimi pomočniki v ječo, da prevzame obsojenca. Najprej mu sleče suknjo, ker mora biti obsojenec samo v srajci in hlačah. Nato vzame škarje ter odreže ovratnik na Srajci, da je vrat popolnoma prost, in da lahko nož guillotine nemoteno deluje. To go zadnje ceremonije. Nato odpeljejo obsojenca h guillotini. Krvnik stopi na svoje mesto, pomočnika pa privežeta obsojenca na posebno desko, ki se nato mehanično potegne med »roke« guillo-tipe. V istem trenutku pa že pade nož in glava je proč. Vse to traja jedvaeno sekundo. Odsekana glava pade v; dolgo; ozko košaro. Pomočnik jo takoj posiplje z žagavico ter odnese na voz, ki je že pripravljen za prevoz trupla na pokopališče. Glava še navadno parkrat poskoči in malo giblje. Telo pa ostane popolnoma mirno. Samo živci na vratu Se malo gibljejo. Telo vržejo v posebej za to pripravljeno košaro, posipljejo vrat z žagavino ter odnesejo na voz. Takoj nato začnejo pomočniki snažiti z gobicami nož in' celo pripravo. — V zadnjih' dvajsetih letih je guillotina v Versaillesu popolnoma počivala. Od 1. 1913. da danes je bilo na Francoskem’ guillotini-ranih 7 oseb, a slučajno vseh sedem’ v soboto. Sobota je torej za obsojence nesrečni dan.
• vi
V Londonu 'se je vršilo pred par dnevi zanimivo predavanje o kačah. Predaval jo nek angleški prirodosloven iri raziskovatelj Afrike iri Amerike. Najnevarnejši sta dve vrsti kač. Ena vrsta kač je popolnoma rumene barve, ter dolga tri do štiri metre. Domačini jo imenujejo »surukuku«, kar bi se reklo v našem jeziku »gospodarica grmovja«. Njen pik povzroča takojšnjo 'smrt. Zanimivo je to, da ta kača glasno žvižgu in’ beži v divjem begu čez drn in’ strn. Druga, po mišljenju angleških prirodo-slovcov najnevarnejša kača je takozva-na »Apagafoeo«, kar pomeni toliko, kakor »ljubitelj ognja«. Ta kača namreč posebno ljubi ogenj. Mnogokrat se pri-, peti, da jo najdejo .potniki drugo jutro zamotano v klopčič sredi žerjavice, ki je ostala od ponočnega ognja. Ogenj ji namreč popolnoma nič ne škoduje, ker ima v sebi neko azbestu podobno tvar’ no, ki jo ščiti pred vročino.
GŠI—©—[g]—Cg)—□—Cjgl—Qg|—-Gg).—rgs
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od VglO.—Vsi 1. ure in ob četrtkih od V„19.—V220. uri.
£e3—O—O—O—□—Gš3—(el—Ie3—£g3 .
Pomorstvo.
Zahteva, da se Trst proglasi za svobodno luko. Tehnični odbor regionalne komisije v Trstu je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se Trst z ozirom na carinske tarife na Reki proglasi za svobodno luko. V tem odboru se nahajajo najodličnejše gospodarske avtoritete. Tej zahtevi so se pridružili vsi gospodarski krogi Trsta. Industrijska kriza v Trstu in okolici je vedno hujša. Železarna v Servolih stoji, istotako tudi tvornica jute in linoleja, dočim je v petrolejski rafineriji zaposlenih samo 20 delavcev. Edino tovarna olja obratuje v popolnem obsegu. Te dni so republikanci vložili interpelacijo glede vesti, da imajo gotove pafobrodne družbe izhodišče v Benetkah, a ne več v Trstu. V interpelaciji se dalje zatrjuje, da je bilo v Trstu izkrcano dne 22. januarja samo 30 sodčkov vina, dočim se je prej izkrcalo v tržaški luki dnevno po več 10.000 stotov blaga. To so udarci, ki bedo Trst v doglednem česu popolnoma uoropastiii, če se ne proglasi še pravočasno za svobodno luko.
Nova ladjedelnica v Splitu. Ze več let se je razpravljalo o zgradbi nove, moderne ladjedelnice v. Splitu, toda vojna in druge nastale zapreke so onemogočile. izvršitev tega načrta. Sedaj se je oprijela te ideje tvrdka, ki ni imela dosedaj na tem nobenega interesa. To je parebrodno društvo »Martinolič*, ki je že imelo na otoku Lešinj svojo ladjedelnico. Ker ph je po raoallski pogodbi pripadla ta ladjedelnica Italiji; namerava to društvo zgraditi v Splitu novo, moderno ladjedelnico. To je posebne važnosti za naše pomorstvo, ker imamo dosedaj eno samo ladjedelnico, a še ta ie ha skrajno izpostavljenem mestu, v Kraljeviči, ki se je še le pred kratkim nacionalizirala. Prej je bila last neke madžarske družbe.
— Kake Ijtldl kandidira JSDS za župane? Dne 3. t. m. se je vršila pred mariborskim sodiščem vzklicna razprava v znani zadevi bivšega župana v Račjem Fr nca Kobana. Vzklicni senat je potrdil sodbo prvega sodnika iz razlogov prve obsodbe. Obtoženci so doprinesli za svojo vlogo, s katero se je čutil Koban v svoji županski časti prizadet, deloma dokaz resnice, deloma pa dokaz verjetnosti. Dokazano je, da se je Koban v Kaščevi gostilni izrazil proti gostilhi-čarju, »da on ni za Srbe, da zmiraj bolj ger drži na Avstrijo", »da smo predani Srbom", »da nas je dr. Korošec prodal", »da so on in njegova stranka za republiko". Ko so prišli na Ogrskem boljševiki na krmilo, je izrekel »pobožno" željo, »da bi le vdrli boljševiki tukaj sem, da bi se jim pridružili". Koban je bil član »Schulvereina“ ter je zanj agitir.jl. Priče so tudi izpovedale, da je Koban na shodih hujskal proti državi. Nadalje je Kobanu po pričah dokazano, da je ukradel na pokopališču v Zg. Polssavi lepo, 3 metre visoko tiso. Da pa osebi, o kateri se govori in kateri je jasno dokazano, da je samo-lastno vzela tujo lastnino, da je postavila mesto velikega, lepega marmornatega spomenika, ki ji je bil dan v popravilo, manj vredno, manjšo in staro nagrobno ploščo, ki je na nepojasnjen način izginila s pokopališča v Poliskavi, — ki je na pokopališču v Slov. Bistrici naložila marmornato nagrobno ploščo in več rezanih kamnov 'ter jih hotela brez dovoljenja odpeljati, — osebi, o kateri se govori, da je tihotapila denar v Nemško Avstrijo, in ki je bila radi hudodelstva poneverbe kaznovana z dvomesečno ječo, da taki osebi prebivalstvo ne more zaupati in lahkim srcem prepustiti županskega rnesta, pač ni treba posebej povdarjati. S tem je dovolj jasno dokazano, kake ljudi so hoteli so-cuslni demokratje postaviti za župane.
— Podravska podružnica akad. društva »Prosveta" v Mariboru naproša vse bivše člane kot vse druge, da sporeče na društveni naslov v Narodni dom kje da bi se nahajale društvene štampilje in tajniške knjige. Dalje se vsi omenjeni naprošajo, da vrnejo eventualno izposojene knjige ali pošljejo podatke o društvenem imetju raztresenem
po vsej Sloveniji, da se isto zopet zbere, uredi in vrne svojim prvotnim namenom.
— Premestitve žlvlnozdravnlkov.
Uradni živinozdravnik Anton Močilnik je premeščen iz Prevalj v Mokronog, posle uradnega živinozdravnika v Prevaljah pa prevzame živinozdravnik Pavel Kolenc v Dravogradu.
— Imenovanja ekonomov. Za okrainega ekonoma za okrajni glavarstvi v Slovenjgradcu in Prevaljah je imenovan g. Fran Wernig, strokovni učitelj na vinarski in sad arski šoli v Mariboru; za okrajnega ekonoma v Murski Soboti je imenovan g. Fran Vojska, kmetijski potovalni učitelj v Beltincih; za okrajnega ekonoma v Celju je imenovan g. Fran Goričan, višji sadjarski nadzornik; za okr. ekonoma v Konjicah je imenovan g. Fran Siamberger, višji vinarski inštruktor v Šmarju pri Jelšah; za kmetijskega asistenta v X. čin. razredu pri vinarskem nadzorništvu v Mariboru pa je imenovan g. Ivan Kosi.
— Umrl je v Ljubljani sodni svetnik Anton Cigoj iz Novega Mesta, ki je bil nad eno leto vodja okrajnega sodišča v Gor. Radgoni. Blag mu spomin.
— Važen sestanek županov avtonomnih slovenskih mest (Maribora, Celia, Ljubljane in Ptuja) se je vršil 2 in 3. tm. v Ljubljani. Posvetovali so se o aprovizacijskih in stanovanjskih vprašanjih.
— Nova šola v Ljubljani. Ljubljanska občina zgradi v Kohukovi ulici novo poslopje za osnovano šolo II. združeno s kombinirano meščansko Šolo.
— Učiteljska zbornica. Na merodajnem mestu se je porodila misel, u-stanoviti posebno učiteljsko zbornico. Učiteljska zbornica bi se počela o prou-čavanjein šolskih zakonov, imenovanji nadzornikov, imenovanji in premeščenji učiteljstva ter z vsemi drugimi stanovskimi vprašanji. Misel je lepa in jo le pozdravljamo ter ji želimo, da se clm-preje uresniči.
— .Cehoslovaško posojilo v Angliji se razdeli med Cehoslovaško in Jugoslavijo. Kakor porošajo praški listi, namerava Cehoslovaška porabiti del svojega posodila, katerega dobi v Angliji tudi za to", da pomaga z njim podpreti jugoslovensko trgovino s Cehoslovaško, ki je, kakor znano, vsled stalnega naraščanja češke krone kot padanja našega dinarja silno razrahljana.
— Najnovejša stavka se je vršila minulo sredo na Dunaju. Prodajalci so kakor navadno zavzeli svoja stojišča na trgih ter razložili razna živila. Prišli so tudi kupci, vprašali po cenah ter zopet odšli, ne da bi kaj kupili. Presenečeni prodajalci so menda prvič po vojni doživeli, da jim je ostalo skoraj vse mleko, jajca krompir in tudi mesa ni kupil nihče. Bila je nekaka nedogovorjena stavka konzumentov. Kakšen uspeh bi bil pač v Mariboru, če bi mariborske gospodinje uprizorile na tržni dan tako stavko? Mogoče bi cene vendarle malo popustile.
— Nesreča na Timoku. Na pustni torek sta se hotela prepeljati v čolnu preko Timoka Cvetko Gjorgjevič in Bora Markovič, vihar, ki je divjal ta dan v vsej timoški dolini, pa jima je prevrnil čoln in sta oba utonila.
— Zgorel v požaru. V torek ponoči so je vnela nenadoma hiša posestnika Banfiča v Pečenjevcu na Hrvatskem ter pogorela do tal. V plamenih je zgorel tudi 70-letni stari oče Joso Bnn-fič. Vzrok požara še ni znan.
ES-®—@j—ej-JCL-
Našim naročnikom!
Vsled neznosno naraščajoče draginje, ne le življenskih, ampak Istotako tiskarskih potrebščin, posebno papirja, dalje mezd Itd., smo prisiljeni tudi ml slediti zgledu drugih naših listov ter povišati naročnino za »Tabor*.
Od 1. marca dalje stane »Tabor*: Po pošti .... 30 K mesečno. Po pošti za inozemstvo 50 K mesečno. Po raznašalkl... 34 K mesečno. Posamezna številka .	2	K.
Uprava »Tabora*.
ts? m-m- 52
'IT.
J DS.
Tajništvo Demokratske stranke za moriborsko volilno okrožje se je ustanovilo in ga vodi g. V. Špindler do-zdajni urednik »Nve dobe« v Celja in tajnik okrožne organizacije demokratske stranke v Celju. Potrebno je bilo koncentrirati vodstvo političnega dela za celo okrožje (in predvideno tudi za bodočo mariborsko oblast!) v Mariboru kot bodočem sedežu oblasti. Obveščamo o tem vse krajevne organizacije in zaupnike demokratske stranke ter prosimo,. naj se začasno vsi tozadevni dopisi naslavljajo na: Yokoslav Špindler, Maribor (Mariborska tiskarna). V nekaj dneh že dobi tajništvo svoj lokal, kjer so bodo tudi v vseh strankinih zadevah sprejemale stranke. Kje, šo objavimo.
Mariborske vesti.
Maribor 4. marca 1922,
Koledarček.
4. marec, sobota. (Kazimir). Ob 20. uri
Slovanski večer v Čitalnici. — »Ljudska knjižnica«, mladinski oddelek, od 18. do 19. ure
5. marec, nedelja (1, postna). — Od 10. uri v mali kazinski dvorani občni zbor Muzejskega društva. Historično predavanje, nadomestna volitev! — Ob 10. uri y državni vinarski in sadjarski šoli občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. — »Ljudska knjižnica« odprta od pol 10. do pol 11, ure.
*
Naznanjene kulturne prireditve:
12. marca: velik ljudski shod za moralni preporod (kazinska dvorana, začetek ob pol 10. uri).
13. marca: koncert komornega kvarteta Zika, odlična koncertna prireditev v Mariboru (v Gotzovi dvorani, ob! 20.
Ur^' p
m Osebna vest. Te dni je nastopil pri našem listu kot politični in tehnični vodja redakcijskih poslov ravnatelj časopisnih podjetij Mariborske tiskarne g. Vekoslav Špindler, dozdajni u-rednik »Nove dobe« v Celju. V pojasnilo javnosti, V katero so se zanesle zadnje dni neutemeljene govorice, poročamo, da njegovo mesto ni identično z mestom ravnatelja Mariborske tiskarne, kar ostane slejkoprfej v polnem dosedanjem obsegu g. Detela.
m »Ljudski knjižnici« je poslala Mestna hranilnica 1000 K in 1000 K dr. Reisman iz kazensko poravnave v
S.	proti J. — Opozarjamo prijatelje ljudske prosvete, da je obstoj in primeren razvoj knjižnice edino tedaj mogoč, če prejme 90-000 K prispevkov, ker izkazuje proračun najmanje toliko izdatkov. Prosimo torej, da javnost ne pozablja pri darilih knjižnice!
m Sprejemanje bolnikov v mariborsko javno bolnico. Vsied splošne draginje^ in nezadostnih fiuan.cijeln.ih sredstev je splošna o rini ca v Maribora primorana sprejem bolnikov omejili na nfcoi, hodno potreoo. Do na daljnega se ‘ode sprejemali le nujni slučaji.
m Občni zbor Muzejskega društva v Mariboru se vrši jutri, v nedeljo ob
10.	uri dopoldne v mali kazinski dvorani. Zozivl jamo, vse člmne, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
m Prijateljski sestanek' Slovenskega trgovskega društva v Mariboru, se vrši v torek dne 7. i. m. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Člani in prijatelji društva ee vljudno vabijo, da se tega sestanka zanesljivo udeleže.
m Koncert komornega kvarteta Zika, ki se vrši dne 13. marca v Gotzovi dvorani, bo nudil prvovrstni užitek. Na sporedu je Beethovnov kvartet o.p. 18, št. 2, nadalje Smetana: Iz mojega življenja in Schubertova: smrt in dekle. Za res umetniški užitek jamči kvartet Zika, ki ga tvorijo umetniki: R. Zika, I. gosli, K. Sancin II. gosli; L. Čemy viola in L. Zika čelo. Predprodaja vstopnic ipri Hoferju in Zlati Brišnik.
m Slovensko trgovsko društvo v Mariboru obvešča svoje člane, da daje brezplačno vsakovrstne informacije in nasvete. V slučaju potrebe obrniti se jo pismeno na dnisHrn «.i? osebno pri
, - nrrrravi imnn
g. Kejžarju, špedicija Balkan, Aleksandrova cesta.
m Čitanjc dobrih knjig ja edini vir prave, temeljite izobrazbe in obenem srčne olike. Kdor torej hoče veljati z® inteligenta in postati popolen človek, naj pridno sega po knjigah, ki jih nudi v Mariboru edino »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu.
m Klub jugoslovanskih rez. častnikov v Mariboru priredi svoje prvo letošnjo predavanje v četrtek dne 16« maTca ob 20. uri v Narodnem Domu« G. poročnik Pavlič bo predaval o u-strojstvu vojske. Odbor pričakuje, da bodo tovariši-člani v častnem število posetili to predavanje. Pristop dovoljen tudi rez. častnikom-nečlanom b> maturantom srednjih šol.
m Dobrodelna tombola v prid ubož* ne dece se bo vršila danes v nedelje dne 5. marca ob polu dveh popoldni*
na Glavnem trgu. V ta namen se je postavil velik oder z isklicevalno tabelo. Ker je okoli 300 amb že razdeljenih bo vsa prireditev v poldrugi url dokončana. Dobitki se bodo razdeljevali takoj.
m Shod za moralni preporod. Ponovno opozarjamo na velik ljudski shod za moralni preporod, ki se vrši prh hodnjo nedeljo dne 12. t. m. ob pol 10. uri v kazinski dvorani. Na shodu bodo govorili sledeči gg.:	do con t dr«
Matko: Moralnost in zdravje; drž« pravdnik dr. Jančič: V z roki zločin-' stva; gimn. ravnatelj dr. Tominšek: Šola in nravnost; ravnateljica gosp# Štupca: Moralnost in družina; prof« dr. Fr. Kovačič: Mednarodni boj zal družabni preporod. Kakor znano, se priredi ta shod pod okriljem naših prosvetno-karitativnih org.; »ProtLtu«* berkulozne lige«, »Ljudske univerze® in »Svete vojske«. Podoben shod se j4 že vršil v Ljubljani in ne sme tudi Maribor zaostati. Vsi, ki še niste utonil J v današnji demoralizacijinaplan! Tre« ba je mobilizirati vse, ki še niso izgt< bili vere v dobro in lepo, da obvarujemo naš narod pred nravnim propa* danjem! Obilna udeležba naj pokaže, da smo še narod poštenjakov, narodi vrlih mož, kakor je pel Gregorčič. —• Pripravljalni odbor.
m Zastavnostna licitacija prične letos dne 22. marca ter se imajo vsfl vrednostniee glasom naznanila v o-glasnem delu prepisati ali dvigniti do najkasneje 18. t. m. Dva dni pred li' citacijo je zavod za vsak strankin promet zaprt.
m Koncert vojaško godbe. Od sedaj naprej se vrši vsako nedeljo od 11. do
12.	ure dopoldne koncert vojaške godba na Grajskem trgu, dokler ne bo primerno vreme, potem pa kakor običajno v mestnem parku.
m Predavanje »Ljudske univerzo«
Sinoči je predavala pri »Ljudski univerzi« gdč. Štebijeva iz Ljubljane a zaščiti dece. Predavanje se je priredilo v zvezi s Slov. ženskim društvom, zato je bila udeležba zlasti iz vrst mariborskega žonstva jako obilna. Predavateljica je v svojem lepo zasnovanem predavanju razvijala socijalni problem materinstva. Podrobno se je pečalo z vprašanji, ki so v zvezi z zaščito o-sirotele ali zanemarjene dece, zlasti ž vprašanjem nezakonskik otrok in mater. Posebno zanimivi so bili statisti1 čni podatki iz nase ožjo domovine, »Slovenije, zlasti kričeča slika bede id soeialno nevolje v prenapolnjenih Trbovljah. H koncu je podala načrt o-troškega doma po charlottenburškem vzorcu, po katerem naj bi se uredili slični zavodi v naši domovini. V današnjem surovem materij alističncot času, ko vsakdo skrbi samo za svoj žep in ko je tako malo dejanske ljubezni do bližnjega in pravega socialnega duha, so ee nekatera predavateljičina izvajanja slišala kot himna Materin' stvu, one velike, svete prirodno sile; ki naj se združi s človeškim umom in zagotovi človeškemu rodu boljše dneve. Predavanje gdč. Štobijeve je bilo P° naključju v nekaki organ ični zvezi d zadnjim in predzadnjim predavanjem? v vseh treh so se tretrrali socijalno-ertični problemi. — Prihodnjič predava g. docent dr. Matko: Sredstva človeškega organizma v borbi .proti obolonjm
/
>>W1ET0 O Kr
.rffran S.
m Cerclo frangais. Francoski pouE
♦ kurzih zaone v jpondeljek, 6. marca, in se vrši vsak pon del jek in četrtek ob 18. do 19. -uTe na moškem učiteljišču. Vpisovanje do 20. marca pred poukom.
m Velik' koncert Dijaške kuhinje V Mariboru. Kakor vsako leto, bodo priredili tudi letos gojenci in gojenke državnega moškega učiteljišča v Mariboru velik spomladanski koncert v Prid Dijaške kuhinje. Koncert se bo rršil v soboto, dne 1. aprila t. 1, y ve-hki Gotzovi dvorani.
m Assumptio v Mariboru. Pri Kon-
Dijaške kuhinje bo proizvajalo 80 učiteljiščnikov in učiteljic veliko skladbo P. ITugoliua Sattnerja »As-■soruptio« (Vnebovzetje). Ta skladba je Pn j večja jugoslo venska vokalna, kotn-bi .io je svojčas proizvajala .lubl janska Glasbena Matica z velikim Pspehom. Mariborsko »Assumptio« bo vodil g. prof. II. Druzovič.
ni Sestanek dobrovoljcev. V torek, no 7. marca ob 8. uri zvečer se vrši No-vodnem domu v češki sobi važen savani scistanek vseli članov in ne-■lanov. — Odbor.
111 ^OpOuetna smrt. V četrtek zjutraj
našli Elizo Fridrich, uvdovelo hiš-no posestnico na Zrinjskem trgu št. 6 rtvo v njenem odklenjenem stanova-.Ju> Ki se je na videz sama s skupaj povezan itn i žepnimi robei usmrtila. —
• /usedanja preiskava pa jo dognala, da
samomor fingiran.
m Zamenjan klobuk. Nekdo je na Pustnem plesu Sokola v Studencih za* •ucnjal črn klobuk in se prosi, da ga Prinese v Sokolski dom. kjer dobi svojega.
m VcliJta kavarna. Ob 17. uri po-
™ldne čajanka s koncertom v »Kiub-
tf:il HaliI' .-'rriat
Narodno gledališče.
Repertoar:
8-bola i.: ,Po!j,ka kri*. lit. abon. xl bedclja 5,: Oh pol 15. uri »Dediči velikega i * > brniška nredstava. — Ob pol 20. ^Ptičar*, liv«i abon.
torek. 7.; »Polj-ka kri'. Gostovanje posp. OloSta Granda. Abon. B.
‘beda, 8 : „Mum‘zo!le Nitonehe*. Gostovanje mosta Grund. Abon A. t. , Utrtek, 9.: »Skopuh*. Proslava Molierejeve lrislole!nice. Abon. C.
Aboi^°^°^a’	»Cigan-baron*. Premiera.
, Nedelja, 12.; Ob pol 15. uri .Pogumni oiaieku. otroSka. — Ob pol 20. uri -Cigan-r°ri. Izven.
Uprava Narodnega gledališča je
“kletiija olvorili serijo gostovanj. V te svrhe je stopi.a v stik z najboljšimi JPoOslovenskimi umetniki. Serijo otvori Ej°fltovanje g. Arnofcta Grunda, ljubljenca 0 le zagrebške, temveč vse jugoslo-ehske publike. Prvo gostovanje se vrši torek, dne 7. tm. Vprizori se »Poljska Jl\ v kateri nastopi v ulogi pana trombe. Dne 8. t. m. ,Mam’zelle *'."0uche“ z g. Grundora v ulogi orga-ni3|a Celestina.
Dramatična šola Narodnega gledišča. Pouk dramatično šole se vrši ar>es, v seboto. dne 4. februarja ob M 20. uri.	*	J
kultura in umetnost
x Geografski zavod. Zagrebško po-rertlfništvo za prosveto je objavilo na-ki 14 °- ka<eri se na niodroslovni fa-v Zagrebu osnuje geografski
x Najnoveiša noviteta na Ralmun-Jbvem gledališču. Te dni so na Rai-J^ovem gledališču dali z uspehom Me ♦ ,I?0V0 dramo »Jaz*, delo mladega vuelja Ernesta Lotharja. Drama ima . dejanja, a njena zasebnost je, da arn^i junaki nimajo običajnih imen hmr s.amo sta»ovske označbe: oče, bom’ m*n(^ Uovek, trgovec, itd. To bin ^a pre za sodobne tipe. Vse-ki *» ..rame ie na kratko sledeča : Oče. bfer t- gospodarskim polomom sili Vet,’	nekega siromašnega člo-
naJ s® poroči, da reši obitelj, * hren °2atim trgovcem, katerega edino *e£®De|)ie j« — kopičiti denar. Hči t j.-.1 Ur,a, se poroči s trgovcem ter odide
pregovori svojega mola, da se gre kopat v morje, kjer ga čaka njen prejšnji ljubimec ter ga — zadavi. Ta dogodek se ne odigrava na odru, o njem se samo pripoveduje, toda kljub temu je efekt uprav kinematografski. Avtoru pri tem delu ni bilo do tega, da napiše običajen, navaden oderski komad, ampak do čisto nečesa drugega: hotel je napisati delo, ki naj pokaže sočasne nazore in mentalitet sveta. Drama je polna okrutnih dogodkov in prizorov, ki ilustrirajo novo generacijo, ki ne pozna družinskega altruizma ter odbija dosedanjo lažno moralo odrekanja ter pozna le eno »sveto dolžnost*, zadoščenje osebnih n8gouov, samo eno religijo: svoj lastni »jaz* ter njegov neomejen razvoj. Ta njegov namen je interesanten, toda izvedel ga je tako, da se o njem več govori, nego pa delo samo na sebi uverja gledalca o tem, da je današnji mentalitet res tak. Kljub temu pa je delo velike umetniške vrednosti, zapletljaji in raz-pletljaji so izvedeni mojstrsko, a dra-matski efekt je popoln.
Kino.
Mestni kino. Vstop filmu »Svetovni požar* mladini ni dovoljen.
Gospodarstvo.
g Borza 3. marca. V Zagrebu še ni bilo prometa z devizami in valutami; v Beogradu se je pričel razvijati, vendar še ni bil normalen. — C ur ih:
Berlin 209, New-York 5*11, London 22-64, Pariz 46-80, Milan 27 30, Praga 8-45, Budimpešta 073, Zagreb 1*55, Varšava 0*12, Dunaj 0*10, avstr, krone
0-0S in pol.
g Naredba o prepovedi uvoza luksuznega blaga je izšla v »Službenih Novinah* 3. t. m. Spregovorimo o njej prihodnjič.
g Novi predpisi za devizni promet. V smislu pravilnika o prometu z valutami in devizami jo imela finančna uprava pravico,. da potom Narodne banke odkupi ono tretjino vseh tujih deviz, ki jih izvozniki prodajajo bankam. To določbo so nekatere banke zlorabljale na ta način, da niso ponujale Narodni banki deviz takoj, temveč šele kadar so je kurz dvignil. Zato je fin. minister odredil sledeče: Vsaka banka mora še isti dan a.li najdaljedo 10. ure drugega dne telefonsko ali telegrafsko ponuditi tretjino prevzetih deviz Narodni banki (banke iz Slovenije, Hrvatske in Dalmacije zagrebški filijali Narodne banke). Narodna banka takoj obvesti zavod ali je prevzela ponudeno tretjino ali ne. Čim denarni zavod izven Zagreba dobi obvestilo, mora takoj naročiti svojemu zagreb škemu korespondentu da proda na borzi ostali dve tretjini tuje devize. Ako Narodna banka na ponudeno tretjino ne reflektira, je postopati enako s celo d e vizo. Obračun s komitentom (izvoznikom) se mora izvršiti drugi dan, pri čemur plača Narodna banka svojo tretjino po srednjem kurzu zagrebške borze. Izvoznik nima pravice prodajati sam na borzi svojih deviz.
V torek je dospel v Zagreb generalni ravnatelj Narodne banke v Beogradu g. Novakovič, da sc posvetuje z j voditelji zagrebških denarnih zavodov o izvedbi novih predpisov za promet z devizami. Na konferenci, Iti se je vršila nocoj, je zaprosil g. Novakovič zastopnike zagrebških bank, da izrazijo svoje mnenje o novih 'predpisih ih mu stavijo konkretne predloge. Za svojo osebo je izjavil, da sani ni sodeloval pri sestavi novih predpisov, ki so mn zde praktično neizvedljivi, ker smatra, da Narodna banka danes ni v stanu izvesti naloge, ki ji jih določajo ti predpisi. Rabila bi zato najmanj tri mesece.
Tudi zastopniki zagrebških' zavodov so bili mnenja, da Narodna banka ne bo mogla obvladati natovorjena ji dela. Kritizirali so dalje tendenco, ki jo očitno kažejo novi predpisi, da se namreč koncentrira ves devizni promet v Beogradu. V splošnem pa so zagrebški finančniki poudarjali; da so hovi .prpdpiei zčlO nejasni in v uckatč-
Zm
ua za sedaj ne morejo staviti ni kakih
Konkretnih predlogov, ampak da hočejo počakati, kako se bodo stvari razvile.	y	-j	"ek:	s^-
V resoluciji, ki je bila v tem zmi-slu poslana finančnemu ministru, izjavljajo zagrebške banke, da bodo do popolne razjasnitve položaja ustavile ves devizni promet.
g Ladje spuščene v morje 1921 v Italiji znašajo skupaj 164.748 ton. To število je za 32.000 tov višje nego m. 1.
g Sladkorne cene v Madžarski. Madžarska vlada je odredila za novo kampanjo nove cene sladkorju. Kot temeljno ceno je določila 53 madž. kr. za 1 kg.
g Kriza v slovaški lesni Industriji. Slovaški lesni industrije! so prišli v težaven položaj, ker so se jim zaradi na-rssta češkoslovaške krone mnoga naročila stornirala. Mnogi so bili prisiljeni prodati les na javni dražbi daleč izpod prejšnjih cen. Poleg tega imajo nepriliko tudi z delavstvom, ki noče pristati na znižanje mezd za 20 do 30 odst.
g Obtok bankovcev v Portugalski znaša po ssdnjem izkazu portugalske banke 737,200.7z2 eskudov.
g Katastrofalni padec sovjetskega rublja gre nevzdržno svojo pot naprej. Zamorirje s tem zopet one male pojave trgovskega prometa, ki so nastali v zadnjih mesecih vsled spremembe v sovjetski gospodarski politiki. Cene živilom in drugim življenskim potrebščinam so poskočile od 15. febr. 1922 za 163 odst. V primeri s 1. oktobrom 1921 so poskočile cene za 700 odst.
Zdravstvo.
z Ulcinj kot primorsko zdravilišče. Na svojem južnem primorju imamo Kraj, ki ga po pr kodnih lastnostih ni enakega na svetu za napravo zdravilišča. To je Ulcinj. Te dni se v Beogradu organizira družba, ki bo po najmodernejših znanstvenih zahtevah še za prihodnjo leto pripravila vse, česar je treba zdravilnemu primorskemu klimatičnemu kraju. K družbi so pristopili najuglednejši možje našega na-' roda, ker žele in hočejo ustvariti srbski Ulcinj, ki bo povsem presezaJ celo francosko Nizzo.
z Boj zoper malarijo. — Komisija, ki je proučevala malarijo in njeno vzroke v južni Srbiji, je končala svojo letošnje delo na licu mesta. Po izvest-ju, ki ga priobčuje komisija, bo mogočo malarijo popolnoma in sicer hitro izločiti iz naše države in s tem izboljšati zdravstvene pogoje velikemu delu našega naroda. Komisija je jako zadovoljna z vsemi našimi oblastvi, ki so jo podpirala v vsakem oziru ter ji pomagala v vsem, kar ji je bilo treba pri delovanju. Prihodnje leto bo komisija nadaljevala, svoje delo ter prekovala druge naše mal arijske krajine, tako da bo mogoče že v prihodnjem letu za,početi radikalno zdravljenje malaričnega ozemlja. To bo eden izmed največjih uspehov naše domače družabne higieno pri izboljševanju narodne rase.
Nova valutna politika.
Pod tora naslovom prinaša beograjska »Politika« z dne 1. marca sledeči zanimiv članek, ki ga prinašamo v prevodu:
»Zgodovina so ponavlja; a uc samo političua, temveč tudi gospodarska. Najnovejša naredba o trgovini z valutami in dovizami je za to najboljši dokaz.
Ta uredba ima v glavnem dvojni cilj: da zabrani uvoz blaga iz inozemstva sploh, ter da še v večji mori centralizira trgovino z devizami pri Narodni banki.
Take mere Smo v gotovi meri pri nas že imeli, to so mero valutne politike, kakor so jo vodile evropske države za časa vojne. Mi smo,torej danes na istem stališču kakor so bile Anglija, Francija, Nemčija, Avstroogrska in Italija 1. J916., in 1917., ko so skušale popraviti svojo valuto z omejitvijo uvoza in ustanovitvijo deviznih central. Od tega časa je minico že ipnogo let, vojna jekon-Čaija in gospodarski strokovnjaki so 1««tt dovolj-ča*«, 4* vofjnA tfciv^aje prouče, opišejo iil izvajajo tsklope. Ti
zaključki pa nedvomno nasprotujejo aa našnjim odredbam.	—
Prvi razlog je jasen’, kajti fiobVna država na svetu ne zadostuje sarna sebi. Niti ena država ne izdeluje vsega, kar, potrebuje ter mora to uvažati iz inozemstva. Industrijske države uvažajo agrarne produkte, a agrarne države industrijske izdelke, a vsaka, ja vezana Stal drugo. Mednarodna trgovina pa je brez reciprocitete nemogoča in na uvozno prepoved pa eni strani se odgovarja navadno z uvozno prepovedjo na drugi strani. Vsled tega je vsaka prepoved uvoza navadno povod mednarodnih trgovinskih konfliktov, ki se končujejo večinoma s popuščanjem onih, ki Bo ga povzročili.
Ozirati pa se je treba tudi na potrebe države same. Država uvaža veliko količine blaga in materijala, ki ga se-obhodno potrebuje. To se mora uvažati in torej tudi plačati. A državne potrebo navadno niso male.
Pa tudi v vsakdanjem' narodno ekonomskem življenju imamo neobhodno; in' neodložljive potrebe. Industrija potrebuje surovine, a tudi navadno živ-Ijenske potrebščine, kakor pol, petrolej, bencin, papir, stroje, železo itd. moramo uvažati. Za vse te predmete ni mogoče izdati nobene uvozne prepovedi,
Kaj torej končno še preostaje za prepovedi Nič ali skoraj nič, izvzemši par luksuznih predmetov, ki pa predstavljajo le neznaten del celokupne trgovsko bilance.
Pri vsenf tem' pa so kažejo tudi druge, za državno blagajno slabe posledico irt tudi v državnem proračunu bo nastala nova luknja. (Carinski dohodki so znašali krog 800 milijonov dinarjev.) —-Tihotapstvo bo zacvetelo in’ nevarnost korumpiranja carinskih uradnikov, se bo povečala. V svrho zabrane tihotapstva se bo morala povečati in pomnožiti obmejna straža, kar bo neprijetno za potnike, a drago za državo.
Končno breme vsega tega pa zadene končno konzumenta, »ker vsak bo ščitil' svoj žep«.	»
Tudi bančni sindikat v Sloveniji ja' do končne rešitve tega perečega vprašanja ustavil ves promet z devizami in! valutami. V Zagrebu se je včeraj vršila anketa zainteresiranih krogov, ki so se vsi izrekli proti nameravanemu moratoriju.
«
O posledicah nove haredbe glede prometa z devizami iii valutami piše vi tukajšnji »Marb, Zeitung« bančni strokovnjak zelo ostro ter odvrača krivdo’ povoda za to navedbo od bank, katere se je hotelo ž njo zadeti. Domneva, da jo ost navedbe naperjena jiroti bančnim špekulacijam, kakor — po njegovem’ mnenju — vse dozdajne tozadevne na-redbe, ki jih je že toliko, da Se nihče več v njih ne spozna. Vse to naredba pa niso imele drugih posledic, nego' stroške in šikatte, katerim je bil predvsem izpostavljen trgovec. Upanje, da se dvigne dinar, se seveda ni z nobeno! navedbo 'obistiuilo, nasprotno se je z izredno visokimi tujimi valutami velik’ del trgovine uničil. Z moratorijem irt pa z novo naredbo o prometu z devizami in' valutami se poskuša samo kopirati M Avstriji ponesrečene poskuse, namesto da se ravnamo po češkem' vzoru: potoni svobodne konkurence ustvariti polagoma ozdravljenje. Ako naj ostane v veljavi zadnja pred nekaj drtevi izdana naredba, glasom katere bi imele h ari k e pregledovati potne liste in viza ter razne vpise na njih, postanejo banke neplačani državni uradi. Seveda visi nad njimi trajner Damoklejev meč, groze jim estre kazni, kakor kaže slučaj v Zagrebu. Na ta način se bo zgodilo, da sc bodo v najkrajšem času valute dobile samo še potom tihotapstva. Pridemo v položaj avstrijske devi2ne centrale, ki je mogla svojo potrebo končno kriti le še v »prostem prometu«, kar je zadalo avstrijski valuti smrtni udarec. Ako poj-demo naprej po tej poti nasilnih sredstev, postane gospodarski položaj nevzdržen. — Podali smo v kratkih potezah mnenje bančnika, da vidimo vsestransko različne nazore o vprašanju, ki zadnjfe dni razburja v velikem obsegu vso našo javnost, zlasti pa našo gospodarske kroge.
•
"-V £a'grebški’'»I?iječi« pa sc je javil tudi gospodarski strokovnjak, ki z ozi-
SRpanTe*
WTJ''oV«
rom Tja Sklep S a vez a Bovčanih zavoda v Zagrebu, da so zavodi vsled Sjaredbe prisiljeni ■ustaviti do nadaljriega vsak devizni is valutni posel, izvaja med drugim:	5
jVj Siarcubi je gotovo marsikaj nejasnega in nedostatriega, vendar bi bilo zelo nevarno, ce bi se vsled pritiska denarnih' zavodov popolnoma umaknila iri bi se zopet uvedlo prejšnje stanje. Gotovo je vprašanje, ali se bo dala izvesti zlasti druga točka nove naredbe, ki pravi: »Zabranjuje se bankam in zasebnikom izvoz valut, deviz iri ostalih plačilnih sredstev, arbitraže in transakcije ra tujih trgih. Arbitraže iri transakcije se morejo viSiti £ posredovanjem N-aromie banke, ki jili rbračuna, ko izvrši arbitražo po kurzu, po katerem je rdgov ovc s povračilom stroškov in provizij, katere ministrstvo financ predpiše sporazumno z Narodno banko.« Ta točka daje Narodni banki nalogo, ki je ona po j svoji sedanji organizaciji ne more izvršiti in ki onemogoča promet, ker se tečaji menjavajo od ure do ure, dočim sc transakcije z Narodno banko po morejo izvršiti v tako kratkem času. po točki 6. more banka prodati devize samo iia računi svojih komitentov, ki so izpolnili pogoje za nakup deviz. Jasno je, da mora banka po tem pravilniku kupiti devize samo pri Narodni banki, ker sama ne sme izvažati v inozemstvo ne valut in ne deviz. To bo otežkočalo promet, in mislimo-, da takšna omejitev tudi potrebna ni. Ostale točke nove odredbe so po našem mnenju dobre, samo zahtevajo neke korekture iri popolnitve. Zlasti je dobra določba o zabrani izvoza dinarjev, samo da ni popolna. Po tej točki jo zabranjen izvoz efektivnega dinarja in vseh ostalih plačilnih sredstev v dinarjih (čekov, akreditivnih pisem itd.). To zabrano treba raztegniti tudi na kontokorerite pri inozemskih bankah, na trgovske kontolcoren te in na direktne kontokorente trgovcev pri inozemskih bankah. Nadalje treba zabrarii-ti prodajo dinarjev v inozemstvu za devize ter istotako zabraniti honoriranje čekov zasebnikov, ki morejo na račun' tukajšnjih bank v inozemstvu izstavljati čeke. Tega poslovanja potom^kdfflSiP^gt korentov naredba ni vzela v račun. Dalje je važno vprašanje kratkodobuib, takozvanih postkreditov v, inozemstvu, s pomočjo katerih morejo naše banke neomejeno razpolagati s svojimi dinar-»kimi krediti pri inozemskih denarnih zavodih. Če je mogoče, naj Narodna banka pri sebi koncentrira kontrolo teh postkreditov ria način, da ji banke ja-rijo njih salda iri vse spremembe, Narodna banka pa da uredi knjigovodstvo, iz katerega se bo videlo faktično stanje terjatev in dolgov v inozemstvu. Ker so takšni postkrediti vedno kratkotrajni, je iz tega razvidno, kakšen je položaj za
diriar v inozemstvu, je-li ga iHozemštvo kciritraminira ali išče. 'Ako Narodna banka vidi, da se diriar kontramtriira, ga rriora kupovati, če pa vidi, da preveč raste, ga mora dajati. Šele potem bi se videlo, ali imamo pokritje za potrebe našega uvoza iri plačila državnih anuitet in koliko nam manjka. Z orriejitvo roka teh postkreditov bi banka videla, doklej more trpeti kontraminiranje inozemstva iri bi bila v položaju, ko je ono izčrpano, da ga kontraminira. Tako bi se zmanjšala zahteva po dinarjih v inozemstvu iri pri nas bi nastale velike hausse, ker inozemstvo ne bi več moglo dajati nam’ »bestens« naročil za nakup njemu potrebnih deviz. Ako bi se tako omejila prodaja dinarja v inozemstvu, bi bile inozemske banke prisiljene, da vržejo svoje devize v večjih' količinah na naše trge, vsled česar bi se njih tečaj oslabil.
Velik faktor ria mednarodnem’ denarnem trgu je Nemčija, ki kupuje za vsako ceno devize zapadriih' sil za potrebe reparacij iri jim na ta način dviga tečaj. Dobra je inteneija te naredbe, da se iztrgamo iz tega |usodnega upliva Nemčije, kakor je to storila Češkoslovaška iri da postanemo ria denarnem' trgu samostojni. Zadnji čas je pri rias nastopilo nevarno naraščanje tujih deviz, ta naredba je to naraščanje zaustavila in to je jedna njena dobra strani. Ne moremo pristati na pesimistično nazi-ranje Saveza novčanih zavoda, da bo ta naredba škodovala našemu kreditu v inozemstvu, ker za to ni realne podlage; saj se v vprašanju naših obvez napram inozemstvu nič no menja iri jih' nadalje izvršujemo. Ta naredba ho po pašem mišljenju rodila dober sad, da se bo vprašanje regulacije našega denarnega trga pomaknilo z mrtve točke iri da bo vlada prevzela v svoje roke vodstvo naše devizne politike.
*
Kakor vidimo, tri različna mnenja o isti stvari. Bodoči dnevi bodo osvetliti še marsikatero stran toga problema iti prinesli razjašnonja...Upajmo, da y dobri smeri-
4.	Lf 1—b 5	Sc 6—d 4	
5.	Sf 3Xe 5	Lf8-	-c5
6.	Se 5—d 3	Lc5-	-b6
7.	e 4—e 5	0-	-01
8.	e5Xf 6	Tf8—e	8-f-
9.	Kel-fl	c 7-	-c6
10.	Lb 5—a 4	d 7-	-d 5
11.	Sd3—(4	Dd 8Xf6	
12.	(12—d 3	Te8-	-e 5
13.	h 2—h 4	£ 7-	-g 6
14.	Lel—e 3	Te5Xe3!l	
15.	f 2Xe3	Sd4-	—f 5
16.	Dd 1—f 3	Sf 5Xe3-[-	
17.	Kf 1—e 1	Df 6Xf 4	
18.	Df 3Xf 4	Se 3Xg 2-f-	
19.	Kel-d2	Se2Xf4	
20.	Tal-fl	Sf 4-	-h 5
21.	Thl-gl?	Lb 6Xg 1	
22.	Tf lVg 1	Lc8-	-f 5
23.	b 2—b 4	b7-	-b5
24.	La 4—b3	8 7-	-a 5
25.	a 2—a 3	a5Xb4	
26.	a3Xb4	Sh5-	-g 7
27.	Sc 3—e 2	Sg7-	-e 6
28.	Se2—£3	Lf 5-	-g 4
29.	h 4—b 5	f 7-	—f5
30.	h 5Xg 6	h7Xg6	
31.	Sar 3—f I	Se6~	-d4
32.	Tj? 1—g 3	Sd4Xb3+	
33.	c2Xb3	d5-	-d 4
34.	Kd2—c2	Ta 8—a	2+
35.	Kc2—bi	Ta2-	—f2
36.	Tg3-gl	Lg 4-	-e 2
Beli	i se uda.		
m
■
m
Partija Št. 40.
Za sledečo dne 11. avgusta 1921 v amerikanskem mojsterskem’ turnirju v Atlantic City igrano partijo je voditelj črnih dobili lepotno nagrado.
Igra štirih konjev.
Beli: S. Mlotkowski. — Crni: S. Factor.
1. e 2—e 4	e	7—e 5
2. Sg 1—f3	Sb S—c 6
3. Sbl—c3	Sg8—f6
RevanZn! match Celje—Maribor. Celjski Š8b. klub je poslal mariborskemu poziv na revsrižni match, ki se vrši po matchih Maribor--Zagreb in Ljubljana— Maribor.
Šahovski strokovni list, ki bo ob enem sa vezno glasilo, z-. C ne v kratkem izhajati v Mariboru.
Igralni red
jugoslovanskega šahovskega saveza.
1.	Kot igralna pravila veljajo pravila, natisnjena v učni knjigi Zmatik-Duras .Ssh* iti Kotič »Navodila k šahovski igri*, v kolikor niso v nasprotstvu z naslednjimi točkami:
2. Šahovnico je tako postaviti, da imata obs igralca" na desni strani belo polje. Se li dožene, da stoji šahovnica nepravilno, ali ria so bile prvotno figure napačno postavljene, se mora pričeti novo igro.
Kadar se tekom igre število in pozicija figur ne strinja s pravilaim potekom igre, igra se od pozicije, v kateri je pogreška nastala, znova. Ce se ne more dognati, v kateri poziciji da je pogreška nastala, se mora partija znova igrati.
3. Beli vedno prične. V prvi potezi se sme potegniti samo en kamen,
4. Dotakne se li igralec, ki je na
potezi, kake figure, tedaj jo mora po« tegniti, ali pa vzeti, če je to nasprotnikov kamen. Dolžnost potegniti pa odpade, če igralec pred ali obenem izjavi, da kamen popravlja (j’ adoube). Ca kamen ne more potegniti ozir. vzeti, lahko napravi katerokoli potezo. Ce igralec kamen še drži, lahko potega? kamorkoli hoče.
5. Napravi li igralec potezo, ki na« sprotuje pravilom, nima poteza veljave ter se je ravnati po točki 4. Ako se to dožene šele v nadaljnera poteku igr*i tedaj je treba igrati partijo od pogreine poteze naprej.
6. Saha napovedati ni potrebno. Samo /napoved šaha za igralca še ni obvezna)
da bi šah tudi dal. Dani šah se mora kriti. Poteze proti temu pravilu so ne* veljavne.
7. Pri rošadi se mora najprej poteg niti s kraljem. Rošada ni dopustna, če je kralj V šahu ali če bi moral prekoračiti polje, ki je od sovražnika ogto* ženo. Za stolp to ne velja.
8. Ako pride kmet iz začetnega polj* za dve polji naprej in pride pri tem tik poleg nasprotnikovega kmeta, ima t« nasprotnikov kmet pravico ga vzeti, * sam se postaviti na polje, na katerem bi oni pešec stal, ako bi se bil pomaka” samo za eno polje naprej (vzeti e” psssant). Ta pravica pa velja samo neposredno sledečo potezo. Nasprotnik je dolžan jemati mimogrede ako ni®* druge poteze.
9. Vsak kmet, ki pride na osffl® vrsto, se more spremeniti v katerokoli figuro lastne barve, izvzemši v kralja-
10. Kdor postavi nasprotnikoveg* kralja mat, je dobil partijo. Ako s* igralec preda, prizna s tem, da je poražea«
11. V vsaki poziciji ima igralec pf*' vico, zahtevati od nasprotnika, da bi g* postavil v 50 potezah mat. Ako ga °*'. sprotnik v tem času ne matira, progi**1 lahko partijo za remis. Začeti pa *® mora z novim štetjem, ako se je
kak kamen ali ako je kmet potegnil;.
Temu praviiu pa ne podleže partija pri katerih je treba več kot 50 pote*} da se jih doigra. To pa ne sme traj*“ več kot 100 potez. Ako bi po J 00 P* tezah ne bila dosežena jasno doblj*0® pozicija, o čemur odloča razsodišče, ** mora proglasiti partijo za remis. %
12. Ako se ponovi v partiji najm*W trikrat ista pozicija, pri kateri je ved** isti igralec na potezi ima vsak od ob** igralcev ali pa tudi voditelj pravico p*0* glasiti partijo za remis. To pa m®** storiti samo v trenotku, ko se je pozicij* ponovila. Ako pa se partija nadalj*ie! pomeni to, da sta se igralca odrekla ® pravici.
13. Pat je remis. Oba igralca lahfr tudi v katerikoli poziciji proglasita P® medsebojnem dogovoru partijo za odločeno.
Avanturističen rrririui. Spisal: Karl l1’ i g <3 o r. Prevel: R. R.
(Dalje.)	(26)
»Makom bo\ i gosli ste,« mrmra. »Nihče vasi noče oropati vase lastnine. Toda. ako hoče bela žena najti pot...« njegovo oči se še vedno zadirajo v Mavdine, »izve zarije v koči velikega povzročevaica dežja! «
Mavdi 'se zdi. kakor da prodirajo čarovnikovi pogledi globoko v njeno notranjost, kakor da razjedajo njeno voljo. Hitro zapre oči. Toda niti sedaj sc ric more ubraniti cudne zaspanosti in nemoči, katere doslej še ni poznala, temu skrivnostnemu vplivu, ki jo vedno bolj premaguje ter jo od sekund edo sekunde dela vedno bolj zmedeno
»Stari slepar!« čuje vzklikniti konzula.
»Pojdimo!« zašepeče ter iztegne roke, kakor dn bi se hotela ubraniti teh čarovnih, prodirajočih oči, ki bogvedi odkod še .vedno strme vanjo.
26.
Noč je. V vasi vlada mir. Poln’ mesec m široke, bele žarke preko pokrajine. Pred koc stoji Mavda. Nepremično gleda v noč, naravnost v daljino, kakor mesečnica.
. Tam' 'gori, kaj jo to? Za prvo vaško kočo... Ali it e žare tam prodirujoče oči, oči starca, povzročitelja dežja?
Počasi, kakor prisiljeno, obrne Mavda glavo proti oni strani, kjer stoji starec. Njeno oči iščejo. Polagoma se počenja pomikati dalje. Prav počasi) korak za korakom. Starčeva postava se trenutek skrije, pa se /opet prikaže tam gori, dlje. obstane za hip, prodira s svojimi žarečimi očmi skozi noč, proti Mavdi, a se zopet oddalji, umikajoč se k poti vodeči iz vasi k majhni, samotni koči.
Mavda mu sledi mehanično, brez volje, korak za korakom. Senca čarovnika izgine skozi nizek vhod y kočo. Sedaj je tudi že Mavda im vratih, se, za treriu tek, ustavi, pogleda boječo krog sebe, potem se skloni,
premagana od močnejše čarovne volje ter izgine v temini koče.
Za zastorom, ki deli kočo belih', spita smrče konzul in Kieri-Lung. Nenadoma .se Kieri-Lung zdrzne. Sanja? Ali se je na nasprotni strani zastora res nekaj zganilo? Prisluškuje. Ne. nič se no gane. Ne čuje se niti riajtišjega dihanja Mavde. Prevzet od čudnega nemira vstane Kieri-Lung, stopi k zastoru, ga nalahno dvigne...	,
Mavdi na postelja je prazna.
»Kje je Mavda?!« Kieri-Lung se zgrabi za glavo. Je šla li Mavda sama vey v noč?
Prestrašen’ plane ven. Prazna: in tiha leži pred u jim od mesečine obsijana vaška cesta.
Kieri-Lung premišlja ...
Ali ni bil zaprosil zvečer čarovnik za obesek z dragocenim načrtom? Ali ni morda on odvedel ali izvabil Mavdo ven, da ji odvzame »veliko čarovnijo?...«
In hipoma mn je jasno. Nikjer drugje rie more biti. kakor v starčevi koči.
Toda kje je ta koča?
Za trenutek pomišlja, ali naj bi vzbudil konzula, toda le za trenutek, kajti potem se premisli.
Ne! Mavda naj izve, da jo lahko reši on’ Sani brez ■c1 svoje konzula, katerega prisotnost pač mora molče trpeti, >čo l.olih! čeprav mu postaja vedno bolj neprijetna.
Sredi vasi gotovo rie stoji starčeva koča. Kieri-Lurigove oči blodijo iščoč po okolici. Tam gori, za vasjo, stoji napol razdrta koča, okrašena s čudnimi emblemi: nobena druga kakor ta ne more biti.
Kion-Lung pripravi samokres, katerega je bil, k’o še jo vzbudil, automatično vzel s seboj. Z velikimi skoki ubere pot proti čarovnikovi koči.
 V koči, napolnjeni s fantastičnimi predmeti
čarovnika, skozi katere,raztrgano streho padajo žarki mesečine, sloni Mavda ’ ob steni, nepremična, kakor kip. Pred; njo stoji stare.c, zadirajoč varijo svoj pogled. Počasi dvigne svpjo koščeno roko ter jo iztegne proti Mavdi.
»Čarovnija, ki. ti,visi	,ie	moja!«	sprego-
vori s pritajenim, IčdririttoTnrtiu^^lafeotrf.' likzcomtFriVi' jo moraš, bela žeria! Takoj mi jp moraš izročiti! Hočem!!«	--	.	C,,
-Mavda ga gleda še vodno z zmedenim, plahim, one-
moglim pogledom. Potem dvigne polagoma centi®*, ter za centimetrom svoje roke, si sname verižico t*1 jo izpusti na tla.
Starec se sklone, Strastno, poželjivo prime obeB®’ ter ga skuša odpreti. Končno se mu posreči. Sta® se zdrzne od neznanega strahu, toda njegove oči S**? v razkošnem zadovoljstvu. S tresočimi prsti pote#9 iz njega papirnati zavitek.	,
V naslednjem' trenutku .visi obesek zopet jta # žici krog Mavdiriega vratu.
»Pojdi!« reče starec ter zopet iztegne roko.
Toda še predno se Mavda zgane, odskoči zave8* izpred vrat iri v kočo plane Kien-Lung.
»Gospodična Mavda!« krikne. »Kako Sto pri*1* sem?! Vam je kdo storil kaj žalega?«
Pri zvoku Kien-Lungovih besed se Mavda zdrZ# Njeno telo spreleti čuderi sunek, zgrabi Se za glavo so v treriutku zopet zave.
»Kje sem« jeclja, ozirajoč Se začudeno krog
Kieri-Lung dvigne samokres ter stopi k čarovni#'
»Kaj počenjaš ž pjo?« zavpije nanj. »Čemu Si ^ zvabil k sebi?«
Toda starec ga rie razume, v strahu iztegne kViS* le roke, kakor, da bi hotel prisegati.
»Morala sem priti v Sanjah sem,« reče Mavda * ho, še vedno zmedeno. »Ničesar se ne spominjam.« *j, tem Stisne Kien-Lnngu roko. »Hvala vam', da ste V* šel.«
Ko sta zopet zunaj, seže prestrašeno z roko f obesku. Ne, obesek visi še vedno na svojem' mestu,15 dotaknjeri, kakor prej.
7:'	-	27.
Tihota vlada v koči povzročevalca dežja. doma pa se zgane zavesa prod vhodom irt par oči so zazre v od mesečine razsvetljeno noč.
Cesta je prazna. Tujci so izginili.	...
Takrat proseče tišino žabjemu kvakanju podot,(L glas. Enkrat, dvakrat, trikrat. Iz daljine odgova^ tvnnt- <%ak »glas. Iz,, noči se pojavi črna postava izgine- v koči.
- V-koči povzročitelja dežja sedita v zauped vor zatopljena Makombov, Bini id čarovnik,
Ubor. Šolska
Odgovorni urednik: Rudolf Ozim
! Izključno češki izdelki I!	priporoča	ogled svoje zaloge manufakture.	!! Izključno češki izdelki
Ravnokar prispeva blago od mnogih Čeikih tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga
::	od	brnske	tvrdke	STiASSNY	&	SCHLESINGER.	::
Glavno skladišče v »KRESIJI** I* nadstropje, — Poseben vhod Iz Lingarjeve ulice štev. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. ~ — 83 -r , ■— Podružnica v Somboru.
\MSTT
Mm
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA S GUM5E- IN- KOVINSKE PREDMETE S D. Z O. Z. SLOVENSKA BiSTUiCA
•tVMDor, 5. marca W*g
Stran T
Lubis belo ženo. Bogovi Bo Sil razodeli. Bogo-i a iPa .so ,m j. Povedali tudi, da jo ljubita oba tuja moža. nnf .‘l?- ,ceR dobiti, potem moraš onadva spraviti s \ zel sem jim njihovo veliko čarovnijo. Tu je, imnr, V'10'.. pazi nani°. Bogovi sedaj ne bodo po-hmfvs • I13!1?? ai?Pftk nam. Ako ge napotijo dalje, jim •.s ? . H", tiho, kakor duh. Ali mi hočeš obljubiti, 'i J,m bos sledil, da boš umoril belokožca? Mogoče bo-!At<f9 ri Iskrili, da nimajo več velike čarovnije. ako se vrnejo nazaj, bo Makombo žalosten', da so bili po . hjegovim varstvom okradeni in pomagal 1,,, 00 Pri iskanju. Potem bo tudi bela žena zato za ■ no Izgubljena. Hočeš torej!« Čarovnikov, glas povija vedno bolj strasten in nemiren.
»Hočeš?!«
* v mladem črncu Se bije hud boj. Ali naj to storit ' so vendar pod kraljevo zaščito!
rln ,T®(1avkoucuo premaga strast, ki se mu je vzbudila vele cono, vse pomisleke.
. »Hočem!« mrmra. »Bela žena mora postati' moja.
iaJea morata umreti...!'«
z °'nipno odločnostjo sprejme iz Starčevih rok čaroben amulet,
»Hočem i!«
28.
»e, ko_ se že dani, Sede Mavda, Kien-JJung iii kon-sy°3.' koči ter se posvetujejo. Tu se dogajajo Im- 1 . ',orjb iri mogoče proumeti. Kieu-Lutfg iii .‘f;!1 izprašujeta 'Mavdo vedno znova, kaj se je torln i Z n3° ?n. kako Prišla v čarovnikovo kočo, je ri°“govoriti jima ne more. Od onega trenutka, ko |j0 . a. sedela na dvorišču kraljeve koče, pa do onega, ria'10-' ua^°l Kien-Lung pri čarovniku, se ne sporni-, jj ,nicesar. Pozna li stari povzročevalec dežja skriv-t>tne moči, s katerimi jo je proti njeni volji in ne oi se zavedala, kaj dela, speljal k sebi, da ji odvza-•j. »čarovnijo*! Je ]i znana tudi bnntuškim zamor-v skr?vi108t hipnoze; ali je Mavda le sanjala ter so napotila sama slučajno v čarovnikovo ko-
.»p.^? TJ,baja solnce, vedo še ravno tako malo, kakor Vo)	naj	bi	si	razložili to skrivnost. Samo ono
Izd 1 (^a ^ Pritožbo pri kralju Makombi prav malo W ’) pos°bn° kor ni za to nikakih dokazov. Radi «a sklenejo kolikor mogočo hitro odpotovati dalje.
oe prejšnji predpoldan je uporabil konzul kratek mor za to, da je s starega rabljevega zemljevida „,]P518nl nadaljno pot preko Misongve na moderen andski zemljevid. Ko sede pri zajtrku, se pojavi neha	u&va težkoČa. Vodniki in vozniki izjavijo
l^mreč enoglasno, da so se dogovorili spremljati jih iei s?m da radi tega pod nobenim pogojem no-.1° več dalje. Vse prigovarjanje in obljubljanje po San,ia nagrad ne pomaga nič. m .abnjskanl so,« reče konzul. »Včeraj se tiobedcr riislil na to, da bi se vrnil. Poskrbeti moramo, dr fcomf3^01*10 nov*h spremljevalcev in voznikov. Ma p? nam ih h mora preskrbeti.«
Pos1	30 ze P°zno Popoldan, ko so - bile dovrsoh«
valeiVl'n,: svečanosti ter preskrbljeni novi spremlja
tuu	obešenjalti,« je zamrmral konzul, ko so sc
^Predstavili. »Toda nič ne pomaga, izbirati no mo
p p Pred vasjo stoje vozovi, pripravljeni za odhod kr c	čakajo vpreženi veli. Tu se prikaže še en
*t Makombe s svojim spremstvom.
•g., »Vaš prijatelj sem,« reče. »Hodite srečno in pri-,._® zopet. Naj vam bo sreča milejša, kakor je bils s>ni prednikom.« e Konzul uvidi, da ne gre drugače, kakor da potegne fet luZa P°fRdnjo steklenico šampanjca tor nekaj j.®klenic ruma. Treba je piti na srečen povratek, Ma lij?- čaka na to in' 2 njim vrod čakajo njegovi ve Ž ki. Konzul hoče poklicati spremljevalce, da mu ponjo^0« t°da nikjer ni nobenega. Vsi so nekam izgi-tliei PTls1”eč vozove in živino. »Lepa zalega!« mrmra c^zobo ter si pomaga sam. fetil yPro:mljevalci se stiskajo za čarovnikovo kočo M.?3® Klsve skupaj ter poslušajo zdaj čarovnika l>ofJ Makombovega sina, ki jim nekaj pripovedujeta cm izginejo kakor senco mimo plotov nazaj k vo ">'om.
^ ,^01naj tedaj, ko izpijejo črni veljaki s Svojin) iiin l °? Poslednje kapljice opojnih pijač, se pojavita n31ml čarovnik in kraljev sin. Istotako so t,ud: he L®Li«V8lci zasedli vsak svoje mesto, kakor da sc >e i wfi zgodilo. Konzul se dela, kakor da nj!ho hes°“8,,tuosti ne bi bil zapazil. Prepir prvi dan pomeni
Torej naprej!
bierl m.et^ te?n, ko stoji kralj Makombe majcstetičnc brin Svo.^mi dvorjaniki, ki ga obkrožajo spoštljivo \ tav frazdal j i, potegnejo voli vozove, kolesa se *Ulc t” karavana 30 prične pomikati. Mavda, koii-bnci i Kien-Lung jahajo spredaj, mahajoč z robci y v5y>ji pozdrav kralju Makombi,
Misongvp izgine.
^"aPrel proti Severu vodi pot. Naprej, v deželo
(Dalje prihodnjič.)
~~~~  <-------------------------------------------------
Glavni urednik: Radivoj Rehar.
Ma oznanila.
Proda se 100 kg immijenog« krompirja. Vrazova ulica C, pritliij«'	*
Stanovanje obstoječe is 2 sob, kuhinje in pritiklin v bližini kolodvora, s« zamenja z večjim, ki ima vsaj 3 sobe. VpraSs se pri upravi lista.	*
Na prodaj en vagon zelenike (Buchsbaum) 60 cm visoke. Naslov pove uprava lista.
34-5 :
Hiša z lepim volom na prodaj. Gerenta ulica 12. Studenci.
?43
Proda se takoj tričetrt ure od Maribora oddaljeno posestvo, obstoječe iz stanovanjske hiše, pol orala zemlje in vrta. Vprašati Studenci ob izvirkih St.8.
339
Žepne ure, premijska in stenske popravb« nnjsolidneje tvrdka R. Bizjak. Maribor. Gospo--fca uliea 16.	64
fUlebiovans soba s* išče r« takoj. Ponudbe n« upravo
»Tabora".	*	3-2
Zamenjava stanovanja! Z julijem, avgustom ali septembrom se rameni« stanovanje v Celju, obstoječe iz treh velikih sob in kuhinje, za stanovanje s 5—8 manjšimi sobami v Mariboru. Ponudbe pod »Zamenjava* na upravo »Tabora*.	*	'i—2
Britve sistem »GlUr.tle* itd. se spreimcjo na hrujenje, komad p* 2 K Tudi »troji aa striženje j las in /n. striženje konjev *e brurile najbolj*« pri Franc To-masebitz, ndžir, Maribor, Slovenska ul 1.	308	3-3 j
Brtvr.Ics Frana Novaka n«1 Aleksandrovi cesti *t. 22 -priporoča.	3
Pristopajte j k Jugoslo'venski ;
Matici,	i i
!
Treznega, zanesljivega in
izvežbanega
o	>
kočij aža
sprejme proti dobri plači in hrani tvrdka Janko Popovič, Ljubi ja n«, Cesta v Mestni log 15.	320 3-3
Nov večji voz
(Linzetwagen) 340 za mesarje in gospodarstvo se ceno pred«. Vprašati: Trubarjeva ul. 5 pri g. Cerničelr.
Lsssm pohištvo Žeteo pohištvo Tapetn. pohištvo Pisari pohištvo Posteljna oprava
v vseh spedicijskih poslih se išče kot vodja novo osnovane podružnice neke dunajske mednarodne špedicije, Eventueino obstoječe podjetje se odkupi. Cenjene ponudbe pod št. 331 na upravo lista.	331	2-2
Sazaaii
211 Svojim cen j.- odjemalcem vljudno naznanjam, da imam krasno češko in angleško blago za moške in damske obleke, katere izdelujem v lastni delavnici po najmodernejšem kroju in najnižjih cenah. — Za obilen obisk se priporočam
Dominik Fabjančič, kroač:rfadamlp0-
MARlBOR, Jurčičeva ul 5, 5. rcadstr
c*
lil®
as
Podpirajte slovenske fvrcll
i? -T.|!
a a
i Zavesa 8iagozapohištvo Posisljno perje
izvanreSaf! nizb me v niogi poMStfs
Karol Pnis
lilSIfllSB?
Gosposka utica št 30 PirchanoT« bit*.
ffi&r Svobodam og?od 1 Ceniki braspiačno*
Ne pozabi naročnino!. j j0^
6e sa hočeš poročiti in pohišlvo si kupiti lekZelenkinajpoprej v Soltko ulico poglej! Torabaj spalnice neštete, od najboljše kvalitete tam *o klubske garniture znane preko Drave, Mure, tamkaj so jedilne sohe, preproge in po- i dobe
in šc rse, kar kdo Seli, 1804 pri Zelenka se dobt
Martinc
Maribor Galanterijske nelotnovlns
BMHMMMtOOMKOMMRN
Prelirrodlt gmuM la rolerloa la ometacjra regn, (aaniafe#	ustniki	aasujodli«,	svalKce,
pipe Ib flbnlte, gumbi Ib UierorlE« (FerlmvlUil «* perlle. Dr£*Ji n palice Ju dežnike i* asmv» aega rega. Telefen itev. S, Banfitl konte t Obrtna b44»k«t Ljubljana. Foltai Hk. zaim *ter» JlSa. «93
'.•.<vJsa*r>«Tn%-T:*.nw*w*w»iM/A«w«rt'.«akv , .v.i,u*rnrt.:t*■	r,.,i.
KONC. ZASTAVLJALNICA ¥ MARIBORU.
Dne 22. marca 1922,
ob S. uri
prične
zasaiKi
tapetar In sodno zapriseženi strokovnjak
u. 5
vrednostnic zastavnih listin	.	št.	3,4.020	do	35,
tagocenosinih zastavnih listin	št	65.020	do	©«5.900
in	št./ -	1	do	1.140
vrednostni papirji od .	.	št.	4.700	do	5.832
ki niso do najkasneje 18. marca 1922 prepisane
ali dvipjeno.	3*»
Dne 20. in 21. marca je zavod za vsak strankin promet »pril
Najinim
surovi, nesladkani, večje količine kupujemo. Ponudbe molimo na: Adolf Radi, Maribor, Aleksandrova cesta 40.	332	2-?
NAZNANILO! Cenjene™ občinstva naznanjam, da sem opustil restavracijo „Maribor“ ter obenem prevzel gostilno
Prešernova klet 344
r Gosposki ulici, Maribor.
Priporočam sc slavnemu občinstvu za obilen obisk
Kati in Jakob Jazbec.
Tožil bodem samo pristna vina ter jamčim	dobro ku-
hinjo. Abonenti se sprejemajo na popolno hrano.
Plesna šala Stritar
Tečaji za začetnike, odrasle in otroke.
Pouk narodnih in najmodernejših plesov, o Popolna izvežba za javne nastope, o
Dne 11. marca prva skuprra PLESNA VAJA I. in II. teč. ob pol 20. uri v Gambrinovi dvorani. Dostop imajo tudi po udih vabljeni gosti'
Vpisovanje ob pondeljkih in sredah od 18. ure naprej v Gambrinovi dvorani. 347
I	341	9
i so pravi amerškanski in angleški i
I Singer šivalni stroji
|	Singer	igle	Singer olje, i
I	in	niti, svila itd. i
nadomestni
Podaja I
mehanična	"«	I
delavnica.	Obroke.	I
*4*£e5'i 1 j
I Singer šivalni stroji Bourste v Co. Newyork. 1
teotrala za kraljevina 51$, Zagreli, Marcliieva 5.
| Podružnice: Maribor, Dravska ulica 10, i
m Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, §| ra Brod na S., Novi Sad. Ljubljana, Sarajevo, Mostar, i| 1 Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, ra 1 Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, ra Zaječor in Stip.
Zastopstva so v vseh večjih mestih.
Kontoristinja
Dunajski
mednarodni velesemeni (Wiener Internationale ^Sesse)
od 19. do 25. marca 1922.
se sprejme. Zmožna mora biti korespondence v slovenščini, hrvaščini in nemščini ter vseh pisarniških del. Pismene ponudbe pod „Vrt“, Džamonja in drugovi družba z o. z., Maribor.	346
Prenzefle podjetja.
z« vse strok«; fez 4000 izložnikov iz tu- in Inozemstva*
Natančnejša navodila gledo potnih ugodnosti in stanovanj potoB* Wiener Mesič A* G., Wio*s, VTT., Measepalant, kakor tudi pot®10 častnik zastopstev v Zagrebu: Dopisno mesto avstrijskega trgoVf muzeja (Rob. Sereth), KaSCdeva ulica 7; »»Ccleritns**, jugoslov. transportno društvo 7. o. z. Artur Hlrcchl, Mav.urcnicev irg 5 j Avstrijski urad za potne liste Trg sv. Marka 9.
Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel podjetja .Centra8 in »Sphinx“ za izdelavo kemičnih produktov v Mariboru ter vodim dvojna podjetja od januarja meseca naprej združena pod »Centra*. Cenj. odjemalce zagotavljam, da se bom vedno prizadeval postreči z rednimi in najboljšimi produkti.
325	Rudolf	Sabukošek
lastnik .Centra8, Miklošičeva ulica 2.
Nf?r: Sprejme se "fif
ključavničarski pomočnik
kateri bi hote! prakticirati pri parnem stroju. Kje, pove uprava »Tabora”. Plača po dogovoru.	33*	2_2
F®0250St!	Ir*OZ?Ol7!
manufaktura.
Gotove obleke, površnike, moško in žensko perilo, posteljno perje, dežnike itd. se dobi najceneje pri
.1. Trpin, IVE^uritooiH
Glavni trg št. 17.	298
?wS8tnik in izrUjatdj: Konzorcij -Tabor* - Tiska: Mariborska tiskarna d. d.
lisast Meter j
ffiinlclersikmlcaf
Telefon 199.	349	j
n-Tfr«e—  	•	-J— •••**«. j
g ■■■■«»■ a hm bub a o b a «| at a mr-an»»enan . znajj .
b Na drobno Trnovi n o- Na debelo b j
" cmajlove, steklene, porcelanaste iu niajollPne po- »
*	sode se priporoča cenj. občinstvu:	184	*
i Albert Vtcsel, Maribor, Glavni trg 5. ■
n	n
■ ^■■■■^■nafflanaaB^KS I b o s n n v. bcbidrhbbiscd
Pozori DamelPszorl
25° Dospeli so zopet najnovejši vzorci (modeli) za damske slamnike pomladanske sezije. — Velika zaloga damskih, moških klobukov in slamnikov. — Sprejema se v popravilo in preoblikovanje (moderniziranje) vse vrsfe klobukov in slamnikov. —■ Modistinje znaten popust,
Vfumc«	izdelovalnica	klobukov	in	slamnikov	j
lilSIS MiX MARIBOR, Meljska cesta 74.j
Auto-vožnje
; Prilenii s 15. sušcem 1922 vozi salonski autobtf*
med Radgono in Mariborom
Radgona. Ivaniči. . . Sv. Trojica Sv. Lenart Sv. Marjeta Maribor .
C as
16°°
6’«
J-15
7'3®
S'®® V S-30
Ca*	Cene
f 17'°®	160'-*
16 30	„	140’-
15«	„	1@@’-
15-39 Odhod
15'00 Prihod 99
|	14'30	„	40’-
I	14'®»	„
PeMlm daljše proso imajo prednost pred ©pinti* na krajšo. Promet dnevno izvzemi! le nedelje1
| Automobilna prometna družba Maribor-|Zs. Radgona s sedežem pri Sv. Lenartu
’_________________d.	z	o.	z.	s“
tim Mn
lastnega izdelka
Dragotin Rogi, Koroška cesta 19. Maribor
r
komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica 14.	,