DARKO DAROVEC PETRAPILOSA ZOJI DARKO DAROVEC PETRAPILOSA GRAD, RODBINA, FEVD IN MARKIZAT ZALOŽBA ANNALES KOPER 2007 KOPER 2023 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 728.81(497.5Istra) DAROVEC, Darko DAPetrapilosa : grad, rodbina, fevd in markizat / Darko Darovec ; [prevodi Roberto Blagoni ... et al.]. - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2007 ISBN 978-961-6033-98-5 (Zgodovinsko društvo za južno Primorsko) 234107904 VSEBINA/INDICE/SADRŽAJ 7 PREDGOVOR / PREFAZIONE / PREDGOVOR (Aleksander Panjek) 13 UVOD INTRODUZIONE UVOD 16 IZ PRADAVNINE DALL’ANTICHITÀ IZ PRAPOVIJESTI 24 RUVIN 42 CESARJI, GROFI, ŠKOFI, KOMUNI IN PETRAPILOSI IMPERATORI, CONTI, VESCOVI, COMUNI E I PIETRAPELOSA CAREVI, GROFOVI, BISKUPI, KOMUNI I PETRAPILOSI 92 ISTRSKI MARKIZI I MARCHESI D’ISTRIA ISTARSKI MARKIZI 118 POD BENEČANI SOTTO I VENEZIANI POD MLEČANIMA 134 POSEST MARKIZATA PETRAPILOSA IL POSSEDIMENTO DEL MARCHESATO DI PIETRAPELOSA IMANJE MARKIZATA PETRAPILOSE 162 UTRINKI IZ ŽIVLJENJA PREBIVALCEV MARKIZATA CENNI VITA DEGLI ABITANTI DEL MARCHESATO IZ ŽIVOTA STANOVNIŠTVA MARKIZATA PRILOGE/ALLEGATI/PRILOZI 195 INVESTITURA GRAVISIJA V FEVD PETRAPILOSA L’INVESTITURA DEL FEUDO PIETRAPELOSA A GRAVISI INVESTITURA GRAVISIJA NA FEUD PETRAPILOSA 201 PRAVDA MARKIZA GRAVISIJA IN VASI ZRENJ IZ LETA 1568 PRAUDA DEL MARCHESE GRAVISI E DELLA VILLA DI SDREGNA NEL 1568 PRAUDA MARKIZA GRAVISIJA I SELA ZRENJ IZ GODINE 1568 Tatjana Bradara 211 ARHEOLOŠKE RAZISKAVE V KOSTELU PETRAPILOSA LETA 2005. POGLED NA KERAMIČNO POSODJE OD 14. DO 16. STOLETJA RICERCHE ARCHEOLOGICHE EFFETTUATE NEL 2005 AL CASTELLO DI PIETRAPELOSA. UNO SGUARDO SUL VASELLAME IN CERAMICA DAL XIV AL XVI SECOLO ARHEOLOŠKO ISTRAŽIVANJE U KOSTELU PETRAPILOSA 2005. GODINE. OSVRT NA KERAMIČKO POSUĐE OD 14. DO 16. STOLJEĆA Ondina Krnjak 225 CERKEV SV. MARIJE MAGDALENE IN SLEDOVI STENSKIH SLIKARIJ LA CHIESA DI S. MARIA MADDALENA E TRACCE DI PITTURA MURALE CRKVA SV. MARIJE MAGDALENE I TRAGOVI ZIDNIH SLIKARIJA Darko Komšo 253 GLAGOLSKI GRAFITI IZ SV. MARIJE MAGDALENE, PETRAPILOSA GRAFFITI GLAGOLITICI CHIESA DI S. MARIA MADDALENA A PIETRAPELOSA GLAGOLJSKI GRAFITI IZ SV. MARIJE MAGDALENE, PETRAPILOSA 267 IMENSKO IN KRAJEVNO KAZALO INDICE DEI NOMI E DEI LUOGHI KAZALO IMENA I ZEMLJOPISNIH POJMA 277 ZAHVALA / RINGRAZIAMENTO / ZAHVALA PREDGOVOR Ko obiščemo Istro, navadno pristanemo na vroči skali ob njeni obali, in ko zremo v kristalno modro morje pred nami, največkrat ne pomislimo na kulturne zaklade, ki se skrivajo tik za našim hrbtom, v notranjosti Istre. In vendar je kulturna dediščina med najpomembnejšimi sodobnimi dejavniki identitete in prepoznav-nosti nekega kraja ali dežele, obenem pa predstavlja osnovo za kulturi in naravi prijazne oblike razvoja, zlasti na podlagi kulturnega turizma. Turizem je v zadnjem stoletju postal pomembna gospodarska panoga v Istri, temelji pa na vzorcu množičnega kopališkega turizma, ki je privedel po eni strani do osredotočenja ponudbe in možnosti za zaposlitev na ožji priobalni pas in na poletne mesece, po drugi pa k zapostavljanju kulturne dediščine in poten-cialnih turističnih ponudb v notranjosti polotoka. Taka oblika razvoja je v desetletjih pripomogla k izseljevanju iz zaledja v obalna mesta in mesteca, k nenaseljenosti podeželja, opuščanju kmetijstva in posledično k razkrajanju tradicionalne kulturne krajine kot celostne podobe dežele. V Istri se skozi stoletja in tudi danes prepletajo različ- ne kulturne in zgodovinske prvine, ki so sooblikovale njeno kompleksno, raznoliko in zato tudi bogato kulturno dediščino. Na tej osnovi je mogoče presoditi, da istrska kulturna dediščina predstavlja pomemben potencialni vir turističnega razvoja. Projekt Heart of Istria – Srce Istre: Dediščina in umetnost. Razvoj čezmejnih turističnih itinerarijev v urbanih in ruralnih območjih izhaja iz teh ugotovitev in iz prepričanja, da kulturni turizem lahko odpre nove možnosti tako domačinom kakor obiskovalcem, saj lahko pomaga razširiti ponudbo čez vse leto in na celoten prostor Istre, a obenem iz zavedanja, da je v ta namen istrsko kulturno dediščino potrebno bolje ovrednotiti. Kulturno dediščino pa je mogoče oplemenititi le s poznavanjem njenih kulturnih vsebin, njene zgodovine, in tu lahko strokovnjaki in raziskovalci prispevamo nova spoznanja: slovensko-hrvaški Interreg projekt Srce Istre, ki ga vodita Univerza na Primorskem in Istarska županija v sodelovanju z občinami Koper, Izola, Piran in Buzet, kar pomeni sodelovanje med znanstveno in izobraževalno ustanovo ter lokalnimi skupnostmi, poskuša ravno prispevati k razvoju kulturnega turizma v Istri z znanstvenim in strokovnim ovrednotenjem njene kulturne dediščine. Z boljšim poznavanjem svoje dolge zgodovine in vrednosti svoje kulturne dediščine lahko lokalno prebivalstvo bolje prepoznava možnosti za razvoj različnih oblik kulturnega turizma in s tem postane aktivnejši dejavnik trajnostnega razvoja podeželja. Sodobne oblike kulturnega turizma utegnejo obenem privabiti nove strukture gostov, ki bi obiskovali tako obalne kraje kakor notranjost in podeželje Istre. 7 Značilnost projekta je tudi v tem, da Istro obravnava kot kulturnozgodovinsko celoto ne glede na njeno preteklo in današnjo razmejenost med različne države in s tem poskuša krepiti ozaveščenost prebivalstva vseh tu prisotnih narodnosti kakor tudi domačih in tujih obiskovalcev o skupni zgodovinski dediščini regije. Med pomembnejše skupne prvine istrske kulturne dediščine nedvomno sodijo bolj in manj znani gradovi, utrjena naselja, stolpi in postojanke, ki prepredajo gričevnati svet v notranjosti polotoka in razkrivajo podobo utrjene dežele. Različne utrdbe so nastajale zlasti v burnih stoletjih srednjega veka ali kmalu zatem, saj je srednji vek nasploh doba neprestanih bojev za nadoblast med večjimi in manjšimi gospodstvi in mesti, Istra pa v tem pogledu ni nikakršna izjema. Proti koncu te burne dobe je Istra postala prostor stičišča in boja med dvema velesilama, Be-neško republiko in Habsburžani. Širok pas ozemlja ob jadranski obali z obmorskimi komunalnimi mesti je bil že od 12. stoletja pod vplivom Beneške republike, ki se je uveljavljala kot pomorska in trgovska velesila, posrednica med sredozemskimi tokovi in celinsko Evropo. Ozemlje v notranjosti Istre so si v 14. stoletju začeli prilaščati Habsburžani, ki so ravno takrat zaokrožali svojo obsežno posest, ki je segala od Donave preko Alp vse do Jadrana, a obenem so bili cesarji. Spori okoli naravnih točk, ki naj bi označevale mejo, so bili del istrskega vsakdana, včasih pa so preraščali v večje oborožene spopade. Tudi uveljavljane Osmanov na sosednjem Balkanu je Istra močno ob- čutila, tako da jih lahko imamo za tretji veliki dejavnik na istrskem prizorišču. Prvič so privihrali leta 1469 in s tem začeli čas turških vpadov, ki so prispevali k nastanku novih utrdb na podeželju. Kakor je volja po zagotavljanju gospostva in nadzora nad ozemljem in prometnicami vodila v postavljanje utrdb in gradov, tako je potreba po zagotavljanju svoje varnosti namreč spodbujala prebivalstvo, da je utrjevalo vasi, cerkve in pribežališča. In v to zgodovino se umešča tudi pričujoča zgodba o gradu, rodbini, fevdu in markizatu Petrapilosa, ki sloni na znanstveni raziskavi in je namenjena širši domači ter mednarodni javnosti, s katero obenem avtor uresničuje namene projekta Srce Istre, ker gre za zgodovinsko knjigo, ki lahko postane orodje za razvoj kulturnega turizma v notranjosti Istre, saj prispeva k poznavanju njene kulturne dediščine. Aleksander Panjek 8 PREFAZIONE Quando visitiamo l’Istria, normalmente ci fermiamo su uno scoglio arroventato in riva al mare e, ri-volgendo lo sguardo all’acqua cristallina di fronte a noi, non pensiamo certo ai tesori culturali che si nascondono alle nostre spalle, all’interno della penisola. Eppure il patrimonio culturale è uno dei fattori contem-poranei più importanti dell’identità e della riconoscibilità di un luogo o di un paese e rappresenta, al contempo, la base per forme di sviluppo sostenibili dal punto di vista sia culturale sia ambientale, in particolare nel campo del turismo culturale. Nell’ultimo secolo il turismo è diventato, in Istria, un settore economico importante, ma basato sul turismo balneare di massa. Ciò ha portato, da un lato, a concentrare l’offerta e la possibilità di impiego nella ristretta fascia costiera e nei mesi estivi, dall’altra a trascurare i beni culturali e le potenziali destinazioni turistiche dell’interno. Un modello di sviluppo che, nei decenni, ha contribuito a processi quali il trasferimento della popolazione dal retroterra verso la fascia costiera, lo spopolamento delle campagne, l’abbandono delle attività agricole e il conseguente degrado del paesaggio culturale, inteso come immagine complessiva della regione. In Istria, attraverso i secoli, si sono intrecciati, e ancora si intrecciano, diversi elementi e caratteri culturali e storici, che hanno contribuito a crearne il complesso e vario, e dunque ricco patrimonio culturale. Su queste basi è possibile ritenere che il patrimonio culturale istriano rappresenti un’importante risorsa potenziale per lo sviluppo turistico. Il progetto Heart of Istria – Srce Istre – Il Cuore dell’Istria: tradizione ed arte. Sviluppo di itinerari turistici tran-sfrontalieri in aree urbane e rurali si fonda su queste considerazioni e sulla convinzione che il turismo culturale può offrire nuove opportunità sia alla popolazione locale sia ai visitatori, perché può contribuire ad ampliare l’offerta a tutto l’anno e all’intero territorio istriano, ma al contempo sulla coscienza di come sia necessario, a tal ine, migliorare la valorizzazione dei beni culturali. Per valorizzare il patrimonio culturale è necessario conoscerne i contenuti culturali, la storia, e in questo passaggio gli studiosi e i ricercatori possono contribuire offrendo nuove conoscenze. Il progetto Interreg sloveno-croato Il cuore dell’Istria, coordinato dall’Università del Litorale e dalla Contea istriana in cooperazione con i comuni di Capodistria, Isola, Pirano e Pinguente, a rappresentare la col-laborazione fra università e amministrazioni locali, si propone appunto di contribuire allo sviluppo del turismo culturale in Istria, attraverso una valorizzazione specialistica e scientiica del suo patrimonio culturale. Con una migliore conoscenza della propria storia e dei valori del proprio patrimonio culturale la popolazione locale può meglio cogliere le possibilità di sviluppo di diverse forme di turismo culturale, in modo da diventare un fattore 9 più attivo dello sviluppo rurale sostenibile. Le forme contemporanee di turismo culturale sono al contempo in grado di attrarre nuove tipologie di ospiti, che visiterebbero sia le zone costiere sia quelle dell’interno. Una caratteristica importante del progetto è quella di trattare l’Istria come uno spazio storico-culturale unico, a prescindere dalle sue suddivisioni, passate e presenti, tra diversi stati. Attraverso tale approccio il progetto si propone di rafforzare, presso gli abitanti di tutte le etnie presenti sul territorio come presso i visitatori, la con-sapevolezza dell’esistenza di un comune patrimonio storico della regione. Tra gli elementi comuni più rilevanti del patrimonio culturale istriano è indubbiamente possibile annove-rare i castelli, gli abitati fortiicati, le torri e le rocche che, più o meno noti, punteggiano le colline nell’interno della penisola e rivelano l’immagine di una regione fortiicata. Le diverse fortiicazioni sorsero in particolare nei turbolenti secoli del medievo o nel periodo immediatamente successivo, dato che il medioevo fu, in generale, un’epoca di continue battaglie per il predominio tra signori, signorotti e città, e l’Istria sotto questo aspetto non rappresenta un’eccezione. Verso la ine di quest’epoca burrascosa la penisola divenne luogo d’incontro e scontro tra due grandi potenze, la Repubblica veneta e gli Asburgo. Un’ampia fascia di territorio lungo la costa adriatica, con le città comunali costiere, già dal XII secolo si trovava nella sfera d’inluenza della Serenissima, che si stava affermando come grande potenza marittima e commerciale, mediatrice dei trafici tra il Mediterraneo e l’Europa continentale. Nel ‘300 iniziarono ad appropriarsi dei territori istriani dell’interno gli Asburgo, che proprio allora stavano riunendo i loro vasti possedimenti che si estendevano tra il Danubio le Alpi e ino all’Adriatico, ed erano al contempo imperatori. Le dispute sui punti naturali che dovevano segnare il conine erano all’ordine del giorno e a volte sfociavano in aperti conlitti armati. L’Istria risentì anche dell’espansione, nei vicini Balcani, degli Otto-mani, che possono essere considerati il terzo importante protagonista sulla scena istriana. La loro prima appari-zione del 1469 avviò un’epoca d’incursioni che contribuì al sorgere di nuove fortiicazioni nelle campagne. Come la volontà di mantenere il dominio e il controllo del territorio e delle vie di comunicazione portava a costruire fortilizi e castelli, così la necessità di garantire la propria sicurezza spingeva la popolazione a fortiicare i propri villaggi, le chiese e i rifugi. In questo contesto storico rientra anche la presente storia del castello, della casata, del feudo e del marchesato di Pietrapelosa, che si basa su una ricerca scientiica ed è rivolta a un più ampio pubblico locale e internazionale. Con essa l’autore realizza i propositi del progetto Il cuore dell’Istria, poiché si tratta di un volume storico che può diventare uno strumento per lo sviluppo del turismo culturale nell’interno dell’Istria, costituendo un contributo alla conoscenza del suo patrimonio culturale. Aleksander Panjek 10 PREDGOVOR Kada posjetimo Istru, obično se zaustavimo na ugrijanoj stijeni na njenoj obali i kada zurimo u kristalno plavo more pred nama, najčešće ne pomislimo na kulturno blago, koje se skriva odmah iza naših ledja, u unutrašnjosti Istre. A ipak je kulturno nasljedje medju najznačajnijim suvremenim činiocima identiteta i prepoznatljivosti nekog mjesta ili pokrajine, a istovremeno pretstavlja osnovu za kulturi i prirodi prijazne oblike razvitka, pogotovu na temelju kulturnog turizma. Turizam je u posljednjem stoljeću postao značajna gospodarska grana u Istri, a temelji se na uzorku masovnog turizma kupača, koji je s jedne strane doveo do usredotočenja ponude i mogućnosti zapošljavanja na uži priobalni pojas i na ljetnje mjesece, a na drugoj ka zapostavljanju kulturnog nasljedja i potencijalnih turističkih destinacija u unutarnjosti poluotoka. Takav oblik razvitka je u desetljećima doprinjeo iseljavanju iz zaledja u obalna mjesta i mjestanca, nenaseljenosti seoskog područja, napuštanju poljoprivrede i posljedično rastvaranju tradicijonalnog kulturnog krajolika kao cjelovitog izgleda pokrajine. U Istri se stoljećima kao i danas prepliću različiti kulturni i povjesni izvori, koji su suoblikovali njeno kompleksno, raznoliko te zato i bogato kulturno nasljedje. Na toj osnovi moguće je ocijeniti, da istarsko kulturno nasljedje pretstavlja značajan potencijalni izvor turističkog razvitka. Projekat Heart of Istria – Srce Istre: Nasljedje i umjetnost. Razvitak prekograničnih turističkih itinerara u urbanim i ruralnim područjima proizlazi iz tih činjenica i uvjerenja, da kulturni turizam može otvoriti nove mogućnosti kako ovdašnjim ljudima tako i posjetiocima, jer može pomoći u širenju ponude preko cijele godine i na cjelokupan prostor Istre, te istovremeno iz svjesti, da je sa istom namjenom potrebno bolje vrijednovati istarsko kulturno nasljedje. Medjutim kulturno nasljedje moguće je oplemeniti samo sa poznavanjem njenih kulturnih sadržaja, njene povijesti, a tu možemo stručnjaci i istraživači doprinositi sa novim spoznajama: slovensko-hrvatski Interreg pro-jekat Srce Istre, kojeg vode Univerza na Primorskem (Primorsko sveučilište – op.pr.) i Istarska županija uz sudjelovanje sa općinama Koper, Izola, Piran i Buzet, što znači sudjelovanje izmedju znanstvene i obrazovne ustanove i lokalnih zajednica, pokušava upravo doprinjeti razvitku kulturnog turizma u Istri sa znanstvenim i stručnim vrijednovanjem njenog kulturnog nasljedja. Sa boljim poznavanjem svoje duge povijesti i vrijednosti svog kulturnog nasljedja lokalno stanovništvo može bolje prepoznavati mogućnosti za razvitak različitih oblika kulturnog turizma, te sa time postane aktivniji činilac trajnostnog razvitka sela. Suvremeni oblici kulturnog turizma mogu istovremeno privući novu tipologiju gostiju, koji bi posjećivali kako obalna mjesta tako i unutrašnjost i selo Istre. 11 Posebnost projekta je i u tome da Istru razmatra kao kulturno-povjesnu cjelinu, bez obzira na njenu proteklu i sadašnju razgraničenost medju različitim državama, te sa time pokušava jačati osvješćenost stanovništva svih ovdje prisutnih narodnosti, kao i domaćih te stranih posjetilaca, o zajedničkom povjesnom nasljedju regije. Medju značajnije zajedničke izvore istaskog kulturnog nasljedja nesumnjivo spadaju više ili manje poznate tvrdjave, utvrdjena naselja, tornjevi i položaji, koji prepliću brežuljkasti svijet u unutrašnjosti poluotoka i raskri-vaju izgled utvrdjene pokrajine. Razna utvrdjenja nastajala su pogotovu u burnim stoljećima srednjeg vijeka ili ubrzo iza toga, jer je srednji vijek općenito bio doba neprestanih sukoba za nadvlašće izmedju veće i manje gos-pode i mjesta, a Istra u tom pogledu nije nikakav izuzetak. Pred kraj tog burnog razdoblja Istra je postala prostor dodira i sukoba izmedju dvije velesile, Mletačke republike i Habsburgovci. Široki pojas teritorija pored jadranske obale sa primorskim komunalnim gradovima bio je već od 12. stoljeća pod utjecajnom sferom Mletačke republike, koja se počela isticati kao pomorska i trgovačka velesila, posrednica izmedju sredozemnih tokova i kontinentalne Evrope. Teritorij u unutrašnjosti Istre počeli su u 14. stoljeću prisvajati Habsburgovci, koji su upravo tada zaokru- živali svoj opsežan posjed, koji se prostirao od Dunava preko Alpa sve do Jadrana, a istovremeno su bili carevi. Sporovi oko prirodnih točaka, koje su trebale označavati granicu, bili su dio istarskog svakdana, a povremeno su prerastali u veće oružane sukobe. Jačanje Osmanlija na susjednom Balkanu Istra je takodjer jako osjetila, tako da ih možemo smatrati kao trećeg velikog aktera na istarskom poprištu. Prviput su dohujali 1469.godine i sa time je počelo vrijeme turskih upada, koji su doprinosili nastajanju novih utvrdjenja na selu. Kako je volja po osiguravanju vlasti i nadzora nad teritorijem i prometnicama vodila postavljanju utvrdjenja i tvrdjava, tako je i potreba po osiguravanju svoje sigurnosti naime potsticala stanovništvo, da je utvrdjivalo sela, crkve i pribježišta. Tako se u povjest smješta i slikovita priča o tvrdjavi, rodbini, feudu i markizatu Petrapilosa, koja se osla-nja na znanstvenom istraživanju i namjenjena je široj domaćoj i medjunarodnoj publici, sa kojom autor ujedno ostvaruje namjenu projekta Srce Istre, obzirom da se radi o povjesnoj knjizi, koja može postati orudje za razvitak kulturnog turizma u unutrašnjosti Istre, jer doprinosi poznavanju njenog kulturnog nasljedja. Aleksander Panjek 12 UVOD INTRODUZIONE UVOD Ime gradu Petrapilosa je najverjetneje povezano z Il nome del castello Pietrape- losa, che con ogni probabi- Ime kaštela Petrapilosa naj- vjerojatnije je povezano s morfologijo in rastlinstvom kraja, lità è dovuto alla morfologia e alla morfologijom i raslinjem područja kjer se razprostirajo razvaline te vegetazione del luogo dove sorgo-na kojem se nalaze ruševine sred- srednjeveške utrdbe, katere ime v no le rovine del castello medioeva- njovjekovne utvrde i ono u prijevo- dobesednem prevodu pomeni Ko- le, signiica letteralmente pietra ir- du doslovno glasi kosmati kamen smati kamen (kamen = grad) in jo suta (petra = castello) e gli abitanti (kamen = zamak) dok ga domaćini domačini imenujejo kratko kar Ka-locali la chiamano Kaštel o kaštel nazivaju samo Kaštel ili kaštel Piera- štel ali kaštel Pirapelosa. Najstarejši Pietrapelosa. Nei documenti latini pelosa. U najstarijim latinskim doku-latinski dokumenti jo imenujejo Pe- la rocca è chiamata Petrapilosa (o mentima utvrdu nazivaju Petrapilo-trapilosa (ali Petra Pillosa), najstarejši Petra Pillosa), mentre nel più antico sa (ili Petra Pillosa), a u najstarijem hrvaški rokopisni spomenik, Istrski monumento scritto croato in Istria, hrvatskom pisanom spomeniku, razvod, pa Kostel. V italijanščini je nella Reambulazione dei conini Istarskom razvodu, ona je nazivana zapisana kot Petrapilosa. istriani , essa viene chiamata Kostel. Kostel. U talijanskom se pak obliku Dostop do nekaj kilometrov In italiano si scrive Pietrapelosa. zapisuje Pietrapelosa. zahodno od Buzeta ležečega kašte- Al castello, situato soltanto un Pristup do kaštela, smješteno- la je danes možen iz dveh smeri, in paio di chilometri ad ovest da Pin- ga zapadno od svega nekoliko ki- sicer iz severne, ki zavije pri Štrpe- guente, oggi si può accedere in due lometara udaljenoga Buzeta, danas du, ter iz južne pri odcepu za Mali modi. Da nord seguendo la strada je moguć iz dva pravca, sa sjeverne Mlun, in obe sledita rečici Bračanu. che volta per Sterpeto (Štrped) e da strane od skretanja kraj Štrpeda te s V opisani prvi smeri se z gra- sud dalla diramazione per Milino južne, od odvojka za Mali Mlun, a du odpira pogled na strmi apnenča- Piccolo (Mulinpiccolo). Entrambe oba pravca idu uz rječicu Bračanu. sti Kraški rob, ki po združitvi dveh le vie seguono il corso del torrente Prema prvom se pravcu s ka- skalnih pobočij – iz smeri Kubeda Brazzana. štela prostire pogled na strmi va- in Trušk – v Sočerški vali v skoraj Verso nord, dal castello si apre pneni kraški rub, koji se spajanjem ravni črti teče nad Buzetom, Ročem la vista sull’orlo calcare del Ciglio- dviju kamenih padina iz smjera 13 ter Črnim in Belim gradom globoko ne carsico che dall’unione dei due v kraški del Istre. versanti in direzione di Covedo e di Severneje poteka še težje pre- Truscolo nella valle di San Quirico hodni in višje ležeči preklani sunek si protrae inserito nell’Istria carsica alpskega gorovja do Jadrana. Dvi-sopra Pinguente, Rozzo, Castel- guje se pri izlivu Timava v Tržaški bianco e Castelnero. zaliv, objema Trst s severne in seve- Più a nord, alta e valicabile si rovzhodne strani ter dalje teče proti protrae la catena delle montagne Socerbu, Črnemu Kalu (od zač. 16. alpine verso l’Adriatico. Nasce alla stoletja pod habsburško manarhi- foce del Timavo nel golfo di Trieste jo), nad Loko, Bezovico, Podpečjo, abbracciandola da nord e nordest, Zazidom, Rakitovcem, Brestom, gira verso San Servolo, San Sergio mimo Žbevnic (1014 m) na Rašpor, (sotto la monarchia asburgica dal Račjo vas in Lanišće, kjer je nekdaj inizio del Cinquecento) sopra Lon- potekala beneška meja z Lupogla- che, Besovizza, Popecchio, Sasseto, vskim kapetanatom t. i. Pazinske Rachitovich, Olmeto di Pinguente e groije. Nekako v črti Lupoglav - dal Sbeunizza (1014m) verso Raspo, Brgud strmo južno gorovje Julijskih Racia e Lanischie, dove un tempo si Petrapilosa Alp zavije proti Kvarnerskemu za-stendeva il conine veneziano con livu v smeri stare rimske meje Itali- il capitanato di Lupogliano della je po reki Raši. Benečani so ta sklop cosiddetta contea di Pisino. Sulla gorovja imenovali Monti della Vena. linea Lupogliano – Bergut le ripide Že bežen pogled na zemlje- montagne delle Alpi Giulie voltano vid daje slutiti, da je opisani, težko sul Quarnero in direzione del vec- prehodni predel istrskega polotoka chio conine romano sul dell’Italia še do nedavnega služil kot odlična iume Arsia. I Veneziani chiamava- obrambna linija. no questa catena montuosa i Monti della Vena. Già da uno sguardo supericia- le sulla carta geograica ci si rende conto che ino a non molto tempo fa questa tortuosa parte dell’Istria fu un’ottima linea di difesa. 14 Kubeda i Truška u Sočerskoj vali u skoro ravnoj crti proteže nad Buze- tom, Ročem i Crnim te Bijelim gra- dom, već duboko u kraškom dijelu Istre. Sjevernije, proteže se proho- dan i viši lanac alpskih gora do Ja- drana. Diže se kraj izljeva Timava u Tršćanski zaljev obuhvaćajući Trst sa sjeverne i sjeveroistočne stra- ne, skreće prema Sočerbu, Črnom Kalu (od početka 16. stoljeća pod Hasburškom Monarhijom) nad Lo- kom, Bezovicom, Podpečjom, Za- zidom, Rakitovcem, Brestom i od Žbevnice (1014 metara) na Rašpor, Račju Vas i Lanišće, kuda je nekad protjecala mletačka granica tako- zvane Pazinske grofovije s Lupo- glavskim kapetanatom. Nekako na crti Lupoglav - Brgud, strme južne planine Julijskih Alpa skreću pre- ma Kvarnerskom zaljevu u smjeru stare rimske granice Italije po rijeci Raši. Mlečani su taj sklop planina nazivali Monti della Vena. Već letimičnim pogledom na zemljopisnu kartu može se naslutiti da je ovaj teško prohodan dio istar- skoga poluotoka još donedavno Zemljevid fevda / Mappa del feudo / Karta feuda služio kao odlična obrambena crta. 15 IZ PRADAVNINE DALL’ANTICHITÀ Notranjost Istre je bila že v pradavnini razme- Dai numerosi castellie- ri preistorici che Carlo roma gosto poseljena, kar lahko Marchesetti soltanto nei pressi del sklepamo po obilici predzgodovin- castello di Pietrapelosa ha localiz- skih gradišč ali kaštelirjev, ki jih zato cinque si può dedurre che l’en-Carlo Marchesetti v neposredni troterra dell’Istria era già in quel okolici gradu Petrapilosa našteje periodo un luogo relativamente kar pet. molto abitato. Na apnenčasti visoki planoti Sull’altura calcarea sopra de- nasproti Sočerge se dviguje prvo scritta a dirimpetto di San Quirico med njimi, imenovano Gradaz sv. s’innalza il castelliere Gradaz san. Quirica (Kvirinala), po katerem je Quirico (Kvirinal) che ha dato il dobila ime tudi vas. Naslednje leži nome al vicino villaggio. Il secondo pri vasi Dvori nedaleč od prehoda, castelliere si trova vicino al villag- ki prek Kraškega roba povezuje gio Duori non lontano dal passag- Movraško valo z dolino Bračana. gio che attraverso il ciglione carsi- Tretje gradišče je na višje ležečem co collega la pianura di Valmorasa pobočju nad vasjo Črnica, imeno-con la valle del Brazzana. Il terzo vanem Jačemica (466 m).1 castelliere si trova sul pendio chia- Veliko gradišče Sv. Jurij (422 mato Jačemica (466 metri) sopra il m) pri Saležu z dvojnim nasipom villaggio Cernizza Pinguentina.1 je kot četrti odlično nadziral doli- Il quarto è il grande castelliere no Bračana, desnega pritoka naj- di San Giorgio (422 metri) nei pressi večje istrske reke Mirne. O petem di Salise che con il doppio terrapie-gradišču, ki naj bi bilo prav na hol- no sovrasta la valle del Brazzana, il mu našega gradu Petrapilosa, pa tributario destro del iume istriano Mirna / Quieto 1 1 Marchesetti C., I castellieri preistorici C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia, di Trieste e della Regione Giulia, Trst 1981 (1903), str. 69. Trieste, 1981 (1903), p. 69. 16 IZ PRAPOVIJESTI Područje unutrašnje Istre već je u prethistoriji bilo razmjerno gusto naseljeno, što se može zaključiti po oblicima prethi- storijskih gradina ili kaštela kojih je Carlo Marchesetti u neposrednoj okolici Petrapilose nabrojao čak pet. Na opisanoj se vapnenastoj vi- soravni nasuprot Sočerge diže gra- dina Gradaz sv. Quirica (Kvirinala), po kojoj je dobilo ime i obližnje selo. Sljedeći se kaštel nalazi kraj sela Dvori nedaleko prolaza koji preko kraškoga ruba povezuje Movrašku valu s dolinom Bračane. Treća se gradina nalazi na padini nazvanoj Jačemica (466 metara) nad selom Črnicom.1 Velika gradina Sv. Jurij (422 metra) kraj Saleža s dvostrukim nasipom odlično nadgleda dolinu rječice Bračane, desnoga pritoka najdužoj istarskoj rijeci Mirni. U po- stojanje pete gradine koja bi se tre- Petrapilosa bala nalaziti baš na uzvisini kaštela 1 C. Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della Regione Giulia, Trst 1981 (1903), str. 69. 17 Marchesetti dvomi; omenja le, da più lungo e cioè del Quieto. Sul-so še lepo vidne ruševne nekdaj l’esistenza di un quinto castelliere, mogočnega gradu markizov Gra- che dovrebbe trovarsi sullo sperone visijev.2 dove è situato il castello di Pietra- Rimljani so kmalu po osvojitvi pelosa, il Marchesetti tuttavia dubi- Istre (ok. 178/7 pr. n. š.) začeli v po- ta indicando che sul luogo sono vi- krajino naseljevati svoje ljudi – ko- sibili soltanto le rovine del possente lone in seveda vojake. Ager naselbi- castello dei marchesi Gravisi.2 ne Roč, kjer je tudi bila rimska vo- In questi luoghi i Romani jaška utrdba, je po Kandlerju segal hanno iniziato a insediare coloni do Petrapilose in Saleža.3 Po Kan- e militari subito dopo la conquista dlerjevem mnenju je bila v rimskem dell’Istria (178/7 a.C.). L’ager del- času Mirna plovna tudi po Bračanu l’insediamento di Rozzo, dove una do kaštela Železna ( Porta di ferro) volta c’era un fortilizio romano, si ali Kamena vrata nad Sovinjakom estendeva secondo il Kandler ino v gornjem toku reke,4 kjer se prej a Pietrapelosa e Salise.3 Secondo il potok Draga v svojem spodnjem Kandler all’epoca romana il Quieto toku združi z vodami Tombasina era navigabile anche lungo il Braz- Izsek iz zemljevida Istre P. Coppa iz leta pod Humom. Pod Buzetom, ob iz 1525; hrani Pomorski muzej “Sergej Ma- - zana ino al castello Porta di Ferro šera” Piran (PMSMP) / Dettaglio della livu potoka Rečica, se začenja pravi (anche Kamena vrata) sopra Sovi-mappa dell’Istria di P. Coppo dell’anno tok reke Mirne, v katero po zahodni gnacco nel suo corso superiore,4 1525; custodita nel Museo del mare “Ser-strani Buzeta priteka še Mala Huba. prima che il iume Draga nel suo gej Mašera” Pirano (MMSMP) / Isječak iz Največji levi pritok Mirne, Butoni karte Istre P. Coppa iz godine 1525.; čuva - corso inferiore incontri le acque Pomorski muzej ”Sergej Mašera” Piran ga izvira pod vasjo Grdoselo, kjer je della fonte Tombassin sotto Colmo. (PMSMP) bila srednjeveška utrdba Zelengrad Sotto Pinguente dove al Quieto si 2 2 Ibid., str. 69. ibid., p. 69. 3 3 P. Kandler, Notizie storiche di Mon- P. Kandler, Notizie storiche di Mon- tona, 1875, str. 46. tona, 1875, p. 46. 4 4 Ibid., str. 273. Cf. G.F. Tommasini, de ibid., p. 273. Cfr. G. F. Tommasini, De Commentarj storici-geograici del- Commentarj storici-geograici del- la Provincia dell’Istria, Libri otto la Provincia dell’Istria, Libro otto con appendice, v: Archeografo con appendice, Archeografo Trie- Triestino (dalje A. T. ), vol. 4, 1837, stino (nel testo A.T. ), vol. 4, 1837, knj. I, pogl. I. libro I., capitolo I. 18 Petrapilosa, Marchesetti međutim sumnja, navodi tek da su još dobro vidljive ruševine nekad moćnoga kaštela markiza Gravisijevih.2 Rimljani su ovo područje po- čeli naseljavati svojim stanovniš- tvom, kolonima i vojnicima odmah nakon osvajanja Istre (ok. 178./7. pr. n. e.). Ager naselja Roč, gdje je također bila rimska vojna utvrda, po Kandlerevu se mišljenju pro- stirao sve do Petrapilose i Saleža.3 Po njemu je u rimsko doba rijeka Mirna bila plovna i po Bračani sve do kaštela, Željeznih ( Porta di ferro) ili Kamenih vrata nad Sovinjakom u gornjem toku rijeke,4 prije no što se potok Draga u svojem donjem toku spoji s vodama iz izvora Tom- basin pod Humom. Pod Buzetom gdje pritječe potok Rečina, počinje pravi tok rijeke Mirne, u koju se sa zapadne strane Buzeta, slijeva još potok Mala Huba. Najveći lijevi pritok, Butoniga, izvire ispod sela Zemljevid Istre P. Coppa iz leta 1525; hrani Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran (PM-2 ibid., str. 69. SMP) / Mappa dell’Istria di P. Coppo dell’anno 1525; custodita nel Museo del mare “Ser-3 P. Kandler, Notizie storiche di Mon- gej Mašera” Pirano (MMSMP) / Karta Istre P. Coppa iz godine 1525.; čuva Pomorski tona, 1875, str. 46. muzej “Sergej Mašera” Piran (PMSMP) 4 ibid., str. 273. Cf. G. F. Tommasini, De Commentarj storici-geograici della Provincia dell’Istria, Libro otto con appendice, Archeografo Triestino (dalje A.T. ), vol. 4, 1837, knj. I., pogl. I. 19 ( Castel Verde).5 Ime potoka po Kan- unisce il ruscello Rečina ha inizio il dlerjuizvira iz keltskega toponima vero corso del iume a cui da ovest bute: Butonigla naj bi pomenila di Pinguente si unisce anche il ru- majhno reko, ki se je stekala v večjo scello Mala Huba. Il più grande iu- Reko – Butte, torej v Mirno.6 me tributario sinistro, Bottonega, Struge pritokov so omogoča- sorge sotto Castelverde (Grdoselo) le ugoden sestop s strmih pobočij dove un tempo sorgeva una for- skalnih vzpetin Kraškega roba v tezza medioevale chiamata Castel dolino Mirne, ki je po in ob doli-Verde (Zelengrad).5 Il suo nome ni Motovunskega gozda odpirala secondo Kandler deriva dal toponi- razmeroma lahek prehod tako v mo celtico bute. Bottonega signiica severne kot južne predele Istre. Pri allora piccolo iume che conluisce tem Luigi Parentin7 opozarja, da ne nel grande Fiume – Butte, e cioè nel smemo pozabiti na nekoč prometno Quieto.6 gorsko cesto, ki se je mimo Velikih Le valli dei iumi tributari fa- vrat na Krasu pri utrdbi Zagrad vorivano l’accesso dai ripidi ver- (it. Montecarso, nem. Carstberg - pri santi dei promontori del ciglione Golcu, kjer so našli rimske mozai-carsico alla valle del Quieto che poi ke, novce, lončenino)8 spustila na nella e lungo la valle del bosco di Dane in Brest ter se od Sv. Duha pri Montona offriva una relativamente Buzetu po dolini Bračana in Mirne buona praticabilità sia verso le zone nadaljevala do morja. settentrionali dell’Istria che verso Že iz navedenega sledi, da je quelle meridionali. Non dobbiamo morala biti Petrapilosa na vzpetini dimenticare, come sottolinea il Pa- že v antiki zelo pomembna za nad- rentin,7 l’antica e una volta molto zor pa tudi vzdrževanje plovbne- praticata strada montana che vici- no alla fortezza Montecarso (cro. Jačemica 5 L. Parentin, Incontri con l’Istria, la sua storia e la sua gente, Trst 1987, 5 str. 119. L. Parentin, Incontri con l’Istria, La 6 P. Kandler, Montona, str. 272–275. sua storia e la sua gente, Trieste, 7 L. Parentin, Cittanova d’Istria, Trst 1987, p. 119. 6 1974, str. 48. P. Kandler, Montona, pp. 272-275. 8 7 C. De Franceschi, L’Istria, Note stori- L. Parentin, Cittanova d’Istria, Trieste che, Poreč 1879, str. 270. 1974, p. 48. 20 Grdoselo, gdje je bila srednjovje- kovna utvrda nazvana Zelengrad ( Castel Verde)5. Ime rijeke potječe, po Kandleru, od keltskoga toponi- ma bute, Butoniga pak znači malu rijeku koja se slijeva u veću rijeku - butte, dakle Mirnu.6 Doline pritoka Mirne omogu- ćavale su povoljan pristup sa strmih padina kamenih uzvisina kraškoga ruba u dolinu Mirne koja je dalje, po dolini motovunske šume i uz nju nudila relativno dobru prohod- nost, kako u sjeverne, tako i južne predjele istarskoga poluotoka. Ne smijemo zaboraviti, upozorava Lu- igi Parentin,7 na nekada prometnu planinsku cestu koja se pored Velih vrata na Krasu kraj utvrde Zagrad (it. Montecarso, njem. Carstberg - kraj Golca, gdje su pronađeni rimski mozaici, novac, grnčarija),8 spušta- la na Dane, Brest i od Svetoga Duha kraj Buzeta nastavljala uz dolinu Bračane i Mirne do mora. 5 L. Parentin, Incontri con l’Istria, La sua storia e la sua gente, Trst 1987, Petrapilosa str. 119. 6 P. Kandler, Montona, str. 272-275. 7 L. Parentin, Cittanova d’Istria, Trst 1974, str. 48. 8 C. De Franceschi, L’Istria, Note stori- che, Poreč 1879, str. 270. 21 ga in kopenskega prometa v svoji Zagrad, ted. Carstberg – nei pressi okolici, saj nekateri domnevajo, da di Golazzo dove sono stati ritrovati je pod trdnjavo9 obstajal most ozi- mosaici romani, monete e cerami- roma je bil potok Bračan lažje pre- che)8 scendeva verso Dane, Olmeto hoden. Verjetno zato Kandler po- e da Santo Spirito nei pressi di Pin- stavlja začetke utrdbe že v to dobo, guente continuava lungo le valli del kakor tudi utrdbe v Roču, Humu in Brazzana e del Quieto ino al mare. Grdoselu, ki so skupaj nadzirale se- Già da quanto detto inora stope v dolino Mirne.10 è chiaro che Pietrapelosa doveva essere già in antichità un punto di riferimento molto importante nel controllo e nella manutenzione del trafico luviale e sulla terraferma. Ciò ci induce a supporre l’esistenza di un ponte che facilitava la viabi- lità del Brazzana sotto la fortezza.9 Forse per questi motivi il Kandler collocò la creazione della fortezza nel periodo della creazione delle fortezze a Rozzo, Colmo e Castel- verde dai quali si controllavano gli accessi alla valle del Quieto.10 Petrapilosa 8 C. De Franceschi, L’Istria, Note stori- che, Parendo, 1879, p. 270. 9 Cfr. P. Kandler, Codice Diplomatico 9 Cf. P. Kandler, Codice diplomatico Istriano (nel testo CDI), 20. e 21. Istriano (dalje CDI), 20. in 21. okt. ottobre 1377. Questo documento 1377. Dokument, ki bo še natanč- sarà presentato più dettagliata- neje predstavljen. mente. 10 10 P. Kandler, Montona, str. 62. P. Kandler, Montona, str. p. 62. 22 Već iz spomenutoga proizilazi da je Petrapilosa na uzvisini u antici morala biti veoma važna za nadzor pa i održavanje riječnoga i kopne- noga prometa, odnosno, moguće je pretpostaviti postojanje mosta, a time i lakšu prohodnost Bračane pod tvrđavom.9 Vjerojatno je zato Kandler nastanak utvrde smjestio u vrijeme nastanka utvrda u Roču, Humu i Grdoselu koje su tako nad- gledale prilaze dolini Mirne.10 Petrapilosa 9 Cf. P. Kandler, Codice Diplomatico Istriano (dalje CDI), 20. i 21. list. 1377. Dokument koji ćemo još de- taljnije predstaviti. 10 P. Kandler, Montona, str. 62. 23 RUVIN RUVIN Obrambna primernost kra- ja se je očitno pokazala že Il ruolo difensivo del terri- torio dove oggi sorgono le v času naseljevanja oziroma prodi- rovine del castello è stato decisivo ranja Slovanov v Istro, in s tem je già nel corso delle incursioni e dei povezan tudi nastanek imena naše primi tentativi di insediamento de-utrdbe. gli Slavi, come pure nella sua deno- Če preučimo osnovne tokove minazione. slovanskega naseljevanja v Istri, Seguendo a grandi linee lo na splošno lahko ugotovimo, da stabilirsi degli Slavi in Istria notia- so predniki Slovencev od konca 6. mo che gli antenati degli Sloveni stoletja prihajali s severa, predniki cominciarono ad afluire da nord Hrvatov pa od začetka 7. stoletja od già dalla ine del 6 secolo, mentre vzhoda in jugovzhoda. gli antenati dei Croati cominciaro- Pri tem ni šlo za množično no ad afluire da est e sudest agli naseljevanje, temveč za stoletja tra- inizi del 7 secolo. jajoč tok, ki je v mnogih posameznih Bisogna ribadire che non si primerih in na splošno praviloma tratta di insediamenti di massa povezan s splošnimi političnimi in bensì di un processo lungo secoli gospodarskimi dogajanji, ki so obli- che nella maggior parte dei casi è kovala tedanjo istrsko stvarnost. connesso con momenti politici ed Na prve omembe Slovanov na economici che costituirono la realtà severnem Jadranu naletimo v pi- istriana di allora. smih papeža Gregorja I. v letih 599 Le prime notizie della pre- Izsek iz zemljevida G. Blavia iz 1663; hrani in 600, kjer se pritožuje zaradi pro- senza di Slavi nell’Alto Adriatico Pokrajinski muzej Koper (PMK) / Detta-diranja Slovanov skozi istrska vrata le troviamo nelle lettere di Papa glio della mappa di G. Blavio del 1663; custodita nel Museo regionale di Capodistria v Italijo.11 Gregorio I tra il 599 e il 600 in cui (MRC) / Isječak iz karte G. Blavia iz 1663.; il Ponteice si lamenta delle incur- čuva Pokrajinski muzej Koper (PMK) 11 V polemiki o opredelitvi področja “... quia per Histriae aditum iam ad Ita- liam intrare coeperunt”, ki ga navaja 24 RUVIN Obrambena uloga kraja pokazala se bitnom još pri naseljavanju, odnosno, prodira- nju Slavena u Istru, a s time je u vezi i nastanak imena našega zamka. Slijedimo li osnovnim pote- zima naseljavanje Slavena u Istru, ustanovit ćemo da su preci Slove- naca sa sjevera dolazili od konca 6. stoljeća, a preci Hrvata s istoka i ju- goistoka od početka 7. stoljeća. Tu, međutim, nisu posrijedi masovna naseljavanja, već stoljeći- ma dug proces koji je u pravilu po- vezan s općim političkim i gospo- darskim momentima koji su obli- kovali tadašnju istarsku stvarnost. Prva spominjanja Slavena na sjevernom Jadranu nalazimo u pi- smima pape Grgura I. godine 599. i 600., kada se tuži na prodiranje Sla- vena kroz istarska vrata u Italiju.11 Zemljevid G. Blavia iz 1663; hrani PMK / Mappa di G. Blavio del 1663; custodita nel MRC / 11 U polemici o određivanju područja Isječak iz karte G. Blavia iz 1663.; čuva PMK “...quia per Histriae aditum iam ad Italiam intrare coeperunt”, što ga spominje papa Grgur I., prim. L. Margetić, La venuta degli slavi in Istria, Histrica et Adriatica, Trst - Rovinj 1983, str. 145-154, zagovara da nije riječ o prodorima Slavena 25 To potrjujejo tudi zapisi Pavla sioni degli Slavi attraverso l’Istria Diakona iz let 602 in 611, v katerih in Italia.11 omenja slovanske vdore v Istro v Questa realtà è confermata zavezništvu z Obri in Langobardi. dalle notizie di Paolo Diacono degli Od leta 604 do leta 615 se ponavlja- anni 602 e 611 in cui sono menzio- jo roparski pohodi Slovanov v Istro nate le incursioni degli Slavi alleati tako iz severovzhodne kot vzhodne con gli Avari e i Longobardi. Dal smeri. Toda kakor kažejo arheolo- 604 al 615 invece si susseguono in- ška izkopavanja, ki jih je med dru- cursioni a scopo di rapina e razzie gimi vodil in podrobno opisal dr. degli Slavi in Istria sia da nordest Branko Marušić,12 se v času pred che da est. Tuttavia, gli scavi ar-frankovsko osvojitvijo Istre leta cheologici realizzati e dettagliata-788 Slovani niso trajno naseljeva- mente descritti dal prof. Branko li na polotoku, z izjemo nekaterih Marušić12 rivelano che nel periodo severovzhodnih predelov ob Kvar- precedente la conquista Franca del nerskem zalivu (npr. vrh Perun na 788 non c’erano degli insediamenti Učki) in edine dokumentarno potr- duraturi di Slavi, ad eccezione di jene naselitve v tedaj še bizantinski alcuni territori nel nordest del golfo del Quarnero (di cui è testimone il 11 Riguardo la deinizione del territo- rio “...quia per Histriae aditum iam ad Italiam intrare coeperunt”, men- papež Gregor I., prim. L. Margetić, zionato da papa Gregorio I, v. L. La venuta degli slavi in Istria, Hi- Margetić, La venuta degli slavi in strica et Adriatica, Trst - Rovinj Istria, Histrica et Adriatica, Trieste 1983, str. 145-154, kjer trdi, da ne – Rovigno, 1983, pp. 145-154, dove Motovun / Montona gre za vdor Slovanov skoz “istrska fa notare che non si tratta di in- vrata” v Vipavsko dolino, ki je te- cursioni slave attraverso la “porta daj pripadala Trstu in s tem Istri, istriana” nella valle di Vipacco che temveč da so Slovani že s tem, da all’epoca apparteneva a Trieste e so prišli v Istro oziroma na polo- perciò all’Istria. Gli Slavi essendo tok, dejansko že bili v Italiji. in Istria erano già in Italia. 12 12 B. Marušić, Materijalna kultura Istre B. Marušić, Materijalna kultura Istre od 5. do 9. stoljeća, Arheološka od 5. do 9. stoljeća, Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju, Pulj 1982. primorju, Pula 1982. 26 To potvrđuju i vijesti Pavla Đakona iz 602. i 611. godine kada spominje slavenske prodore u Istru u savezništvu s Obrima i Langobar- dima. Od 604. do 615. godine izmje- njuju se pljačkaški pohodi Slavena u Istru, kako sa sjeveroistoka, tako i s istoka. No, kako upućuju arhe- ološka iskopavanja, što ih je među inima vodio i podrobno opisao dr. Branko Marušić,12 do franačkoga osvajanja Istre godine 788. u Istri nije bilo trajnijega naseljavanja Slavena, s iznimkom nekih sjeve- roistočnih predjela Kvarnerskoga zaljeva (npr. vrh Perun na Učki). Jedina dokumentom potkrijeplje- na naseljenja u tada još bizantsku Istru, 619. godine, među drugima, navodi Corbanese u svojoj mono- grafskoj studiji iz 1986. kroz “istarska vrata” u Vipavsku Motovun / Montona dolinu koja da je tada pripadala Trstu i time Istri, nego da su Sla- veni već samim time, kad su bili u Istri, odnosno na poluotoku, tada već bili u Italiji. 12 B. Marušić, Materijalna kultura Istre od 5. do 9. stoljeća, Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju, Pula 1982. 27 Istri leta 619, kakor med drugimi toponimo Perun sul Monte Maggio- navaja Corbanese v svoji monograf- re) e degli unici insediamenti docu- ski študiji leta 1986. mentati del 619 nell’Istria bizantina Tedaj je bizantinski cesar He- di cui parla Corbanese nella sua raklij zato, da bi imel proste roke monograia del 1986. L’imperatore na vzhodu v bojih proti Perzijcem, bizantino Eraclio in accordo con gli dovolil obrskemu kaganu, da nase- Avari per avere le mani libere ad est li skupine Slovanov na Krasu in v nella guerra con i Persiani, permise severni Istri, in Corbanese njihovo l’insediamento di nuclei slavi sul naselitev umešča na tedaj nepri- Carso e nel nord dell’Istria. Questi vlačno območje ob nekdanji rimski insediamenti sono stati localizzati cesti Oglej - Reka med Hrpeljami dal Corbanese nelle zone desola- in Šapjanami ter na področje izvira te lungo la strada romana che da reke Rižane.13 Aquileia portava a Fiume, nel tratto Vsekakor je prelomnica v Erpelle-Sappiane e nei pressi della slovanski kolonizaciji povezana s fonte del Risano.13 frankovsko osvojitvijo teh območij Il periodo più signiicativo del- Istre, ki pa se je sprva odločno upi- la colonizzazione slava dell’Istria è rala novim sosedom, poganskim sicuramente in stretto legame con Slovanom, kakor kaže znani Ri- la conquista franca della regione i žanski placit okoli leta 804. Čeprav cui abitanti inizialmente si oppose- o Slovanih v Istri niso hoteli niti ro ai nuovi vicini, gli Slavi pagani, Doseljevanje Slovanov v Istro od 9. do 13. slišati, še zlasti ne v okolici Buzeta di cui testimonia il Placito di Risano stol., po G. G. Corbaneseju, str. 318. / Co-in Pazina, in so jih zato v skladu s del 804 circa. Sebbene i locali non lonizzazione degli Slavi in Istria dal IX al XIII secolo secondo G. G. Corbanese, p. sklepi domačih skupščin premestili volevano sentir palarne, in partico- 318. / Doseljivanja Slavena u Istru od 9. do na kraške prelaze na severni strani lar modo nel pinguentino e nel pisi- 13. stoljeća, po G. G. Corbanese, str. 318. 13 13 G.G. Corbanese, Grande atlante sto- G. G. Corbanese, Grande atlante sto- rico-cronologico comparato da rico-cronologico comparato da G. G.G. Corbanese. 1. Il Friuli, Trie- G. Corbanese. 1. Il Friuli, Trieste e ste e l’Istria dalla preistoria alla l’Istria dalla preistoria alla caduta caduta del Patriarcato d’Aquileia, del Patriarcato d’Aquileia, Udine Udine 1984; 2. Il Friuli, Trieste 1984. 2. Il Friuli, Trieste e l’Istria e l’Istria nel periodo veneziano, nel periodo veneziano, Udine, Udine 1987; str. 316/1. 1987, p. 316/1. 28 Tada se bizantski car Heraklij sporazumio s obarskim kaganom, kako bi imao slobodne ruke na isto- ku protiv Perzijanaca, da taj naseli skupine Slavena na Kras i u sjever- nu Istru. Corbanese Slavene locira u tada neprivlačno područje neg- danje rimske ceste Akvileja-Rijeka, na relaciji Hrpelje-Šapjane, te na područje izvora rijeke Rižane.13 Svakako je prijelomno raz- doblje slavenske kolonizacije Istre povezano s franačkim osvajanjem pokrajine koja se isprva oštro bra- nila od novih susjeda, poganskih Slavena, kako nam svjedoči znani Rižanski placit iz oko 804. godine. Iako za nje nisu htjeli niti čuti, oso- bito u okolici Buzeta i Pazina, te premda su ih tada možda, u skladu s odlukama skupštine, premjestili na istarske kraške prijelaze sjeverno od spomenute rimske ceste, kasnije pokršteni Slaveni narednih stoljeća nezadrživo klize prema moru. 13 G. G. Corbanese, Grande atlante sto- Buzet / Pinguente rico-cronologico comparato da G. G. Corbanese. 1. Il Friuli, Trieste e l’Istria dalla preistoria alla caduta del Patriarcato d’Aquileia, Udine 1984; 2. Il Friuli, Trieste e l’Istria nel periodo veneziano, Udine 1987; str. 316/1. 29 omenjene rimske ceste, so se Slova- nese, e anche se , in conformità alle ni potem, ko so se pokristjanili, v decisioni dell’assemblea, furono naslednjih stoletjih nezadržno širili trasferiti nelle zone carsiche a nord proti morju. della strada romana, gli Slavi, che Z njihovim naseljevanjem v Is- in seguito verranno cristianizzati, tro so povezani njihovi razmeroma inesorabilmente scendono verso il pogosti vdori v 7. in 8. stoletju, in mare. prav s trdnjavo Petrapilosa je pove- Con lo stanziamento degli Sla- zan podatek iz sredine 10. stoletja, vi sono connesse le loro frequenti ki ga o njih v svojem delu navaja incursioni nel VII e VIII secolo e la Corbanese. Patriarh Rodoald je na-notizia storica della metà del secolo mreč leta 965 poreški cerkvi poda- Decimo che riguarda il castello Pie- ril grad Ruin - Petrapilosa, ki so ga trapelosa di cui ci informa il Cor-Slovani in barbari porušili (... nuper banese nella sua opera. Il patriarca a nefandis Sclavis et duris barbaris de-d’Aquileia Rodoaldo donò, infatti, structum ...).14 al vescovo di Parenzo nel 965 il ca- Ruvin ali Rovine, kar pomeni stello Ruin – Petapilosa che fu di- ruševine, je v Istri pogost toponim, strutto dagli Slavi e dai barbari ( ... in utrdba ga je dobila prav zaradi nuper a nefandis Sclavis et duris bar-omenjenega dogodka. Naša snov baris destructum).14 se nekoliko zaplete ob lokaciji in Ruvin o Rovine, che signiica imenu kaštela Ruvin; na osnovi fo- rovine è un toponimo frequente netske analize in reliefa pokrajine in Istria e la rocca fu appunto così večina avtorjev, ki se ukvarja s tem nominata in seguito al fatto descrit-vprašanjem,15 meni, da je to kasnejši to. Gli storici non sono unanimi riguardo alla localizzazione e alla denominazione del castelo Ruvin. 14 Ibid. Alcuni15 sono stati indotti a colle- Hum / Colmo 15 C. De Franceschi, Sulle varie popo- lazioni dell’Istria, L’Istria, 1852, VII., str. 233–238; B. Benussi, Nel 14 medio evo, Poreč 1897; A. Bene- ibid. 15 detti, Gli Signori di Pietrapelosa, C. De Franceschi, Sulle varie popola- Pagine Istriane (dalje P. I. ), 12–13, zioni dell’Istria, L’Istria, 1852, VII, Trst 1964; D. Klen, o. c.; idem, Iz pp. 233-238; B. Benussi, Nel medio prošlosti Kostela i njegovih sela, evo, Parenzo 1897; A. Benedetti, 30 S naseljavanjem Slavena u Istru povezani su i njihovi razmjer- no česti prodori u 7. i 8. stoljeću, te je upravo s utvrdom Petrapilosom povezana vijest iz sredine 10. stolje- ća koju nam posreduje Corbanese u svojem djelu. Naime, patrijarh Rodoald poklonio je 965. godine porečkoj crkvi zamak Ruin-Petra- pilosa, što su ga Slaveni i barbari porušili ( ...nuper a nefandis Sclavis et duris barbaris destructum... ).14 Ruvin ili Rovine, to jest ruševi- ne, jest počest istarski toponim koji je toj utvrdi i dodijeljen zbog opisa- noga događaja. Premda povjesniča- ri nisu zauzeli jedinstveno stajalište o lokaciji i imenu kaštela Ruvin, neki od njih15 ime izvode iz dijelom fonetski obrađenoga a dijelom pre- ma geološkim obilježjima pokrajine odgovarajućega njemačkoga imena 14 ibid. 15 C. De Franceschi, Sulle varie popola- zioni dell’Istria, L’Istria, 1852, VII, str. 233-238; B. Benussi, Nel me- dio evo, Poreč 1897; A. Benedetti, Gli antichi Signori di Petrapilosa, Pagine Istriane (dalje P.I. ). 12-13, Roč / Rozzo Trst, 1964; D. Klen, o. c.; idem, Iz prošlosti Kostela i njegovih sela, Istra 14/8, 1976; idem, Urbar Pe- tre Pilose iz 1425. godine, Starine JAZU Zagreb 1980. 31 grad Petrapilosa, kar naj bi pomenil garlo al castello Pietrapelosa in base dobesedni prevod nemškega imena ad analisi fonetiche e in parte ciò è Rauenstein v romansko obliko,16 dovuto alla conigurazione del ter- kot so utrdbo imenovali nemški reno e il nome tedesco Rauenstein16 fevdalci. che inse da base per la traduzione Latinska in novolatinska be- letterale nella forma romanza Pie- seda rubus pomeni robido,17 kar trapilosa. odlično ustreza “kosmatosti” celo- Il termine latino e neolatino tne doline, še posebno če upošteva- “rubus” signiica rovo, mora, pru- mo, da toponim bližnje vasi Salež no17 e coincide perfettamente con pri Štrpedu tudi izvira iz “poraslo-la “pellosità” della vallata. A soste- sti” (Salež, lat. s alix, - icis = rakita, gno di questa teoria c’è il toponimo vrba18). Čezalpski gospodarji naj bi del vicino villaggio Salise la cui ori-tako z dodatkom svojih jezikovnih gine deriva dal latino salix, salicis, prvin le prevzeli že obstoječa poi-appunto salice18 indicando così la menovanja.19 sua natura boschiva. I signori d’ol- Na nemško ime in njegovo ka- tralpe hanno soltanto modiicato snejše poitalijančenje opozarja že C. la denominazione trovata in loco19 De Franceschi v omenjenem delu, adattandola alla propria lingua. kjer tudi prvi postavlja kaštel v leto 1002, ko je vojvoda Henrik, kasnejši Podpeč / Popecchio cesar Henrik II., oglejski cerkvi po- Gli antichi Signori di Petrapilo- sa, Pagine Istriane (nel testo P.I. ), 12-13, Trieste, 1964; D. Klen, o. c.; idem, Iz prošlosti Kostela i njego- Istra 14/8, 1976; idem, Urbar Pe- vih sela, Istra 14/8, 1976; idem, tre Pilose iz 1425. godine, Starine Urbar Petre Pilose del 1425. godi- JAZU, Zagreb 1980. ne, Starine JAZU Zagreb, 1980. 16 16 Thesaurus, npr. str. 205, št. 448. Thesaurus, p. 205, numero 448. 17 17 M. Zanini, Al castello di Pietrapelo- M. Zanini, Al castello di Pietrapelo- sa, L’Arena di Pola, Gorica, 17. jul. sa, L’Arena di Pola, Gorizia, 17. 1982. giugno 1982. 18 18 G. Gravisi, Nomi locali istriani deri- G. Gravisi, Nomi locali istriani deri- vati da nomi de piante, P. I., Koper vati da nomi di piante, P.I., Capo- 1908. distria, 1908. 19 19 M. Zanini, o. c. M. Zanini, o.c. 32 tvrđave “Rauenstein”,16 koje je bilo temelj za kasniji doslovni prijevod u romanski oblik Petrapilosa. Latinski i novolatinski izraz “rubus” znači robida17 što potpu- no odgovara “kosmatosti” doline, posebno ako znamo da i obližnjem selu, Saležu, etimologija imena proizilazi iz “obraslosti” (Salež; lat. salix, -icis = rakita, vrba18). Preko- alpska gospoda tako su uz dodatak svojih jezikoslovnih osnova samo preuzela zatečeni naziv.19 Na njemačko ime i kasniju talijanizaciju, upozorava još C. De Franceschi, koji je prvi lokalizirao 1002. godine akvilejskoj crkvi do- dijeljen kaštel Ruvin20 od strane 16 Thesaurus, npr. str. 205, broj 448. 17 M. Zanini, Al castello di Pietrape- losa, L’Arena di Pola, Gorica, 17. lipnja 1982. 18 G. Gravisi, Nomi locali istriani deri- vati da nomi di piante, P.I., Koper 1908. 19 M. Zanini, o. c. 20 J. Bianchi, Odoricus de Susannis, Thesaurus Ecclesiae aquilejenisis (dalje Thesaurus), Videm 1847, Hrastovlje / Cristoglie str. 224. Cf. D. Klen. Iz prošlosti Kostela - Petre Pilose i njegovih sela, Buzetski zbornik (dalje BZ) II., Buzet 1977, str. 29. 33 delil kaštel Ruvin20 in leta 1102 potr- Già C. De Franceschi ha notato jeno donacijo, s katero je grof Ulrik l’origine tedesca del nome e la sua II., sin mejnega grofa Ulrika I., z ženo italianizzazione. Lo stesso autore fu Adelaido podelil oglejskim patriar- il primo ad identiicare nel castello hom obsežno ozemlje v Istri, vso do- di Pietrapelosa il castello Ruvin do- lino Raše do jezera in kaštele okoli nato alla chiesa d’Aquileia dal duca Buzeta, ves Kras od Novigrada do Enrico che più tardi diventerà l’im- Buj vse do Zrenja, med temi pa tudi peratore Enrico II nel 1002.20 È del vas Druvine,21 kar avtorja še trdneje 1102 la conferma della donazione prepriča o domnevi, da gre za grad da parte del conte Ulrico II, iglio Petrapilosa, ker je ta vas v komunu del conte Ulrico I, che assieme alla Zrenj.22 Čeprav v svoji monograiji moglie Adelaide donò ai patriarchi o Istri C. De Franceschi podvomi d’Aquileia tutta la valle dell’Arsia o svojem prvotnem mnenju in na ino al lago, i castelli nei dintorni di podlagi listine, najdene v beneškem Pinguente, tutto il Carso da Castel-arhivu, sklepa, da gre za Draguč,23 nuovo a Pinguente e Sdregna. Parte B. Benussi petnajst let kasneje sprej- di questa donazione fu anche il vil- me njegovo prvotno mnenje.24 Z Be- laggio di Druvine21 che consolidò nussijem soglaša tudi hrvaški histo- l’opinione dell’autore che si trattas- se del castello di Pietrapelosa dal momento che si trova nel comune 20 J. Bianchi, Odoricus de Susannis, Thesaurus Ecclesiae aquilejensis (dalje Thesaurus), Videm 1847, 20 str. 224. Cf. D. Klen, Iz prošlosti J. Bianchi, Odoricus de Susannis, The- Kostela – Petre Pilose i njegovih saurus Ecclesiae aquilejenisis (nel sela, Buzetski zbornik (dalje BZ) testo Thesaurus), Udine, 1847, p. II, Buzet 1977, str. 29. 224. Cfr. D. Klen, Iz prošlosti Ko- 21 P. Kandler, Indicazioni. Cf. F. Kos, stela - Petre Pilose i njegovih sela, Gradivo za zgodovino Slovencev Buzetski zbornik (nel testo BZ) II., Črni Kal v srednjem veku IV, Ljubljana Buzet, 1977, p. 29. 21 1915, št. 5, kjer meni, da so Druvi- P. Kandler, Indicazioni. Cfr. F. Kos, ne vas Triban vzhodno od Buj. Gradivo za zgodovino Slovencev 22 C. De Franceschi, Sulle varie popola- v srednjem veku IV, Ljubljana zioni, str. 234. 1915, numero. 5, il quale credeva 23 Ibid., L’Istria, str. 99, 100. che Druvine fosse il villaggio Tri- 24 B. Benussi, o. c., str. 291. ban situato ad est di Buie. 34 vojvode Henrika, kasnijega cara Henrika II., te 1102. godine potvr- đenu donaciju, kada je grof Ulrik II., sin graničnoga grofa Ulrika I. sa ženom Adelaidom, podijelio akvi- lejskim patrijarsima znatan teritorij u Istri, svu dolinu Raše do jezera i kaštele oko Buzeta, čitav Kras od Novigrada do Buja sve do Zrenja, među kojima i selo Druvine21 - što je učvrstilo autorov stav da se radi o kaštelu Petrapilosi jer se selo nalazi u komuni Zrenj.22 Međutim u svojoj je kasnijoj monograiji o Istri C. De Franceschi posumnjao u svoje prvo- bitno mišljenje te je na temelju spisa nađena u mletačkom arhivu zaklju- čio da se radi o Draguću.23 Petnaest godina kasnije, njegovo je mišljenje ipak prihvatio B. Benussi.24 S Benu- ssijem se slagao i hrvatski povje- sničar Luka Kirac koji je u burnom poslijeratnom razdoblju narodnoga 21 P. Kandler, Indicazioni. Cf. F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV, Ljubljana 1915, Gradin br. 5, koji je mislio da su Druvine selo Triban istočno od Buja. 22 C. De Franceschi, Sulle varie popola- zioni, str. 234. 23 ibid., L’Istria, str. 99-100. 24 B. Benussi, o. c., str. 291. 35 riograf Luka Kirac in zato v burnih di Sdregna.22 Il De Franceschi nel-letih narodnega dokazovanja po 2. la sua monograia sull’Istria ricon- svetovni vojni imenu Druvine skuša siderò la supposizione iniziale in najti hrvaško poreklo.25 base ad un documento trovato negli Kot popolnoma neutemeljeno archivi veneziani che in esso faceva je domnevo o Ruvinu zavrgel sin riconoscere Draguccio.23 Quindici Carla De Franceschija Camillo, češ anni dopo il Benussi confermò la da gre pri tem imenu za Rovinj.26 sua opinione. Con il Benussi24 con- B. Schiavuzzi dodaja še eno corda anche lo storico croato Luka razlago, ko domneva, da bi utrdba Kirac che nel tumultuoso periodo Ruvin bila lahko naselje Rumeni,27 del dopoguerra e delle rivendica- ki leži nekaj sto metrov zahodneje zioni nazionaliste trovò nel nome od petrapiloških razvalin. Druvine l’origine croata.25 Istrski razvod28 za vas in grad Camillo De Franceschi, iglio Petrapilosa uporablja ime Kostel, di Carlo De Franceschi, trovò in- omenja pa tudi “kostelski komun” fondata questa relazione identii- ( comune di Pierapelloxa29). Utrjena candolo con Rovigno.26 naselja v Istri so v srednjeveških Un’ulteriore complessiica- listinah običajno označena kot “ca- zione della questione venne da Schiavuzzi che suppose che la roc- ca Ruvin potesse essere il villaggio 25 L. Kirac, Crtice iz istarske povijesti, Zagreb 1946, str. 101–102. 26 C. De Franceschi, Mainardo Conte d’Istria e le origini della contea di 22 Pisino, v: Atti e memorie della So- C. De Franceschi, Sulle varie popola- cietà Istriana di archeologia e sto Momjan / Momiano - zioni, p. 234. 23 ria patria (dalje AMSI) 38, Poreč Ibid., L’Istria, pp. 99-100. 24 1926, str. 37. B. Benussi, o. c., p. 291. 27 25 B. Schiavuzzi, La malaria in Istria, L. Kirac, Crtice iz istarske povijesti, AMSI 5, str. 390. Zagreb 1946, pp. 101-102. 28 26 21. Cf. M. Kos, Studija o Istarskom C. De Franceschi, Mainardo Conte razvodu, Rad JAZU, 1931. d’Istria e le origini della contea di 29 C. De Franceschi, Studio critico sul- Pisino, Atti e Memorie della Socie- l’istrumento della pretesa ream- tà Istriana di Archeologia e Storia bulazione di conini del 5. magio Patria (nel testo AMSI) 38, paren- del 1325, A. T., 1885. do, 1926, p. 37. 36 dokazivanja u imenu Druvine po- kušao naći hrvatsko porijeklo.25 Kao potpuno neosnovano, mi- šljenje o Ruvinu odbacio je Camillo, sin Carla De Franceschija, smatra- jući da se radi o Rovinju.26 Zakompliciravši dodatno ovo pitanje, B. Schiavuzzi je pak izrazio pretpostavku da bi utvrda Ruvin mogla biti naselje Rumeni,27 smje- šteno nekoliko stotina metara za- padnije od naših ruševina. U Istarskom se razvodu28 za selo i utvrdu upotrebljava ime Kostel. Spominje se i “kostelski komun” ( comune di Pierapelloxa).29 Utvrđena su naselja u Istri u sred- njovjekovnim zapisima obično označena s “castello” ( castrum), što 25 L. Kirac, Crtice iz istarske povijesti, Zagreb 1946, str. 101-102. 26 C. De Franceschi, Mainardo Conte d’Istria e le origini della contea di Pisino, Atti e Memorie della Socie- tà Istriana di Archeologia e Storia Patria (dalje AMSI) 38, Poreč 1926, str. 37. 27 B. Schiavuzzi, La malaria in Istria, AMSI 5, str. 390. 28 Cf. M. Kos, Studija o istarskom razvodu, Rad JAZU, 1931. 29 C. De Franceschi, Studio critico sul- l’instrumento della pretesa ream- Vhod v trdnjavo Petrapilose / Entrata nella rocca di Pietrapelosa / Ulaz u utvrdu Petra-bulazione di conini del 5. maggio pilosa del 1325, A.T., 1885. 37 stello” ( castrum), kar je veljalo za Rumeni27 situato ad un paio di cen-mesta, trge in utrjene vasi z ob- tinaia di metri dal castello di Pietra- zidjem, utrdbo ali stolpom. Kjer je pelosa. obstajala možnost, se je nedaleč od Nella Reambulazione dei con- gradu (utrdbe) oblikovalo utrjeno ini istriani28 il nome Kostel ed an- naselje z zidanimi hišami ter se z che la denominazione “kostelski njim vezalo v urbano celoto, kot sta komun” ( comune di Pierapelloxa)29 è npr. Hum in Roč.30 Manjkrat pa se usato sia per il villaggio che per il je naselje razvilo v sklopu samega fortilizio. Gli insediamenti fortiica- grajskega poslopja, kot npr. Castel ti in Istria erano segnalati nei docu- Venere pri Piranu. menti medioevali come castello ( ca- Naša utrdba ali vas (verje- strum) e ciò valeva per città, piazze tno je bilo pred letom 1102, ko se e villaggi circoscritti da bastioni, vas že omenja, obzidje porušeno baluardi o fortiicazioni che spesso ali nevzdrževano in zanemarjeno) fungevano da base per la nascita oziroma komun (it. comune, sku- di insediamenti fortiicati con case pnost) se v dobi oglejskih patri- in pietra che insieme davano vita arhov v Istri (1208-1420) in v dobi ad unità urbane come Colmo o fevdalne razdrobljenosti izoblikuje Rozzo.30 Talvolta l’insediamento si v upravno enoto z županom (v času stringeva nella fortezza stessa come Istrskega razvoda županom Petrom ad esempio nel caso di Castelvene- (Pietrom) in podžupanom Mohor- re nei pressi di Pirano. Oprtalj / Portole 27 B. Schiavuzzi, La malaria in Istria, AMSI 5, p. 390. 28 Cfr. M. Kos, Studija o istarskom razvodu, Rad JAZU, 1931. 29 C. De Franceschi, Studio critico sul- l’instrumento della pretesa ream- bulazione di conini del 5 maggio del 1325, A.T., 1885. 30 30 Cf. K. Horvat, Gradovi – utvrde Cfr. K. Horvat, Gradovi - utvrde sjeveroistočne Istre, BZ 12, Buzet sjeveroistoène Istre, BZ 12, Buzet 1988, str. 213–236. 1988, pp. 213-236. 38 je važilo za gradove, trgove i ure- đena sela s bedemima ili samom utvrdom, kulama. Ondje gdje je postojala mogućnost, nedaleko od utvrde oblikovalo se utvrđeno na- selje sa zidanim kućama tvoreći tako urbanu cjelinu, kao što su to već spomenuti Hum i Roč.30 Pone- kad se naselje zbilo u sklopu same tvrđave kao primjerice Kaštel Ve- nere kraj Pirana. Naša utvrda, odnosno, selo (vjerojatno su prije 1102. godine, kada se spominje selo, bedemi bili porušeni ili neodržavani i zanema- reni), odnosno, komun (it. comune; zajednica) oblikuje se u vrijeme akvilejskih patrijaha u Istri (1208.- 1420.) i u doba feudalne usitnjeno- sti, u upravnu jedinicu sa županima (za vreme Istarskog razvoda župa- nom Petrom (Pietro) i podžupanom Mohorom (Ermagora)) te se sa svo- jim komunskim teritorijem – slično kao naprimer – granični Oprtalj, Oprtalj / Portole 30 Cf. K. Horvat, Gradovi - utvrde sje- veroistočne Istre, BZ 12, Buzet 1988, str. 213-236. 39 jem Ermagora) ter se s svojim ko- All’epoca dei patriarchi munskim ozemljem – kot tudi npr. d’Aquileia (1208-1240) il castello mejni Oprtalj, Motovun, Sovinjak z Pietrapelosa, ovvero il villaggio Vrhom, Marčenigla in ne nazadnje (è probabile che prima del 1102, Buzet – vklaplja v splošni razvoj sre- quando troviamo notizie del villag- dnjeveških avtonomnih skupnosti, gio, i bastioni furono già distrutti o ko tudi fevdalni gospodje v utrdbi comunque non mantenuti), ovvero še zdaleč ne stolujejo več. il comune prende forma di unità Kakorkoli že, ime fevdalca Vu- amministrativa con gli Zupani (nel lingiusa de Petra Pilosa kot oglejskega periodo della Reambulazione dei vazala – ki je nedvomno dobil ime conini istriani ad esempio lo Zu-po utrdbi – se prvič pojavi v listini pano Pietro e il vice zupano Erma- iz Ogleja z dne 18. decembra 1210, gora) e assieme a Portole, Montona, kjer je omenjen med tistimi, ki jim Sovignacco, Verch, Marcenigla e je patriarh ukazal, da morajo prise- Pinguente fa parte dello sviluppo či na sporazum med patriarhom in delle comunità autonome medioe- prebivalci Pirana.31 vali anche quando già da molti anni i signori non le governavano più. Comunque, il nome del feu- datario di Pietrapelosa ( Vulingius de Petra Pilosa) – che indubbiamen- te deve il proprio nome al castello – si menziona per la prima volta come vassallo d’Aquileia in un do- cumento datato il 18 dicembre 1210 in cui è annoverato tra coloro che il patriarca voleva accettassero l’ac- cordo tra il patriarca e gli abitanti di Pirano.31 Oprtalj / Portole 31 31 F. Kos, Gradivo V, Ljubljana 1928, št. F. Kos, Gradivo V, Ljubljana 1928, 166. numero 166. 40 Motovun, Sovinjak s Vrhom, Mar- čeneglom i na kraju Buzetom, ukla- pa u opći razvoj srednjovjekovnih autonomnih zajednica, čak i kada feudalni gospodari više odavna u njemu nisu vladali. Bilo kako bilo, ime feudalca Petrapilose ( Vulingius de Petra Pilo- sa) - koji je nesumnjivo dobio ime po našoj utvrdi - kao akvilejskoga vazala, prvi se put pojavilo u spi- su iz Akvileje 18. prosinca 1210. godine, kada se našlo među onima kojima je patrijarh htio narediti da prisegnu na sporazum između pa- trijarha i piranskih stanovnika.31 Oprtalj / Portole 31 F. Kos, Gradivo V, Ljubljana 1928, br. 166. 41 CESARJI, GROFI, IMPERATORI, CONTI, ŠKOFI, KOMUNI VESCOVI, COMUNI E I IN PETRAPILOSI PIETRAPELOSA Fevdalna hierarhija, izvira- joča iz seniorjevih pode- La gerarchia feudale nata dalla spartizione signori- litev osvojenih posestev zvestim le dei territori conquistati ai fedeli vojakom, vazalom, je zaradi odda- vassalli e militari trovò nella di- ljenosti le-teh kmalu kot ureditev stanza dal centro di potere un pun- pokazala svoje slabe strani, saj so se to debole con la conseguenza di vazali kaj kmalu poskušali osamo-continui tentativi di emancipazione svojiti in se upreti svojemu nadre- e ribellione. jenemu. La Chiesa, componente ideo- Pri tem je kot ideološka kom- logica di ogni “sana” società, riuscì ponenta vsake “zdrave” družbe attraverso spartizioni e donazioni, igrala pomembno vlogo cerkev, ki prima da parte di re imperatori e si je na podoben način - s podelitva- in seguito anche dai loro vassal- mi in darovnicami najprej od kraljev li, ad accaparrarsi possedimenti e oziroma cesarjev, nato pa še od nji-di conseguenza una buona e con- hovih vazalov - pridobila posestva, tinua fonte di reddito. Al ine di ki so ji prinašala stalen, in to dober indebolire i duchi gli imperatori vir dohodkov. Da bi oslabili svoje duplicarono il numero e aumen Završje / Piemonte - vojvode, so cesarji povečali število tarono il potere dei conti ai quali, in oblast grofov in jih nato skušali per tenerli in pugno, in seguito fu obvladati tako, da so jim odvzeli tolto il potere amministrativo sui upravo njihovih mest, ki so tako loro insediamenti dato in mano al postala ločene groije pod že dobro potere dei vescovi. Una soluzione utrjeno oblastjo škofov. Ta rešitev je utile dal momento che i vescovi bila koristna, ker škofje oblasti nad non potevano lasciare il potere ai mestnimi groijami niso mogli pre-propri eredi. nesti na svoje naslednike. Così, già nella prima metà del Tako npr. že sredi 9. stoletja IX secolo gli imperatori Lotario e cesarja Lotar in Ludvik podelita Lodovico diedero ai vescovi di Trie-tržaškim škofom jurisdikcijo nad ste la giurisdizione sul territorio 42 CAREVI, GROFOVI, BISKUPI, KOMUNI I PETRAPILOSI Feudalna hijerarhija koja je proizišla iz seniorove podjele osvojenih imanja vjernim vojnicima, vazalima, zbog njihove se međusobne udaljenosti pokazala kao slaba točka takve organizacije jer su se oni vrlo brzo pokušali osa- mostaliti i nastupati protiv svoga pretpostavljenog. Pritom je kao ideološka kom- ponenta svakoga “zdravog” druš- tva, važnu ulogu igrala Crkva, koja je na sličan način, podjelama i darovnicama, najprije od kraljeva odnosno careva, a zatim i od njiho- vih vazala, zadobila posjede, što je predstavljalo stalan i dobar izvor prihoda. Da bi oslabjeli svoje voj- vode, carevi su udvostručili broj i vlast grofova, koje su zatim htjeli držati u šahu, tako da su im oduze- li upravu njihovim naseljima, koja su postala odijeljena od grofovije pod već dobro utvrđenom vlašću biskupa. Takvo je rješenje tada bilo korisno jer biskupi nisu mogli pre- pustiti vlast svojim nasljednicima. Završje / Piemonte Tako su primjerice već sre- dinom 9. stoljeća car Lotar i Lud- vig podijelili tršćanskim bisku- 43 zalednim ozemljem od Opčin do da Opicina a Lonche32 e nel secolo Loke,32 sredi naslednjega stoletja successivo (948) la giurisdizione su (948) pa še oblast v samem mestu. V Trieste. La giurisdizione ecclesiasti- Istri sta se za metropolitsko pravico ca sui vescovadi fu in Istria un con- do konca 12. stoletja, ko je pokraji- tenzioso tra i patriarcati di Grado na v tem pogledu končno pripadla e d’Aquileia che durò ino alla ine Ogleju, spopadali gradeška in oglej- del XII secolo, quando la regione ska patriarhija. passò deinitivamente sotto la giu- Zaradi oddaljenosti sedežev risdizione d’Aquileia. vrhovnih zemljiških gospodov je In seguito all’introduzione bilo v Istri mogoče dokaj samo- dell’ordine feudale e cioè dopo la stojno upravljati mesta že kmalu conquista carolingia del 788 che si è ob uvedbi klasičnega fevdalnega rispecchiata nell’assemblea di Risa- reda po Karlovi osvojitvi teh po- no nel 804 circa, quando gli abitanti krajin leta 788, ki se je pokazal na t. locali si opposero al comportamen- i. Rižanskem sodnem zboru ok. leta to del duca Giovanni e dei vescovi 804, ko so se meščani uprli početju come pure all’insediamento degli vojvode Ivana in svojih škofov ter Slavi nell’entroterra, la lontanan- naseljavanju Slovanov v mestna za delle sedi governative permise zaledja. Prejšnje tribune, vikarje in nell’Istria una gestione autonoma. I lociservatorje iz bizantinske dobe, tribuni, i vicari e i lociservatores che izbrane izmed meščanov, so v 9. in nel periodo bizantino erano eletti 10. stoletju nadomestili imenovani dai locali furono sostituiti nel IX uradniki, najprej skabini, nato loco- e X secolo da funzionari nominati positi, ki so jim v sodnih zadevah scabini e locopositi che nelle questio-pomagali sodniki ( iudices), izbrani ni giuridiche venivano aiutati dai med domačini, kajti fevdalno pravo giudici ( iudices) che venivano eletti je dopuščalo t. i. nacionalno pravo, tra i locali dal momento che il diritto feudale riconosceva il cosidetto Završje / Piemonte 32 32 P. Kandler, Indicazioni per ricono- P. Kandler, Indicazioni per ricono- scere le cose storiche del Litorale, scere le cose storiche del Litorale, Trst 1855, str. 16. Trieste, 1855. p. 16. 44 pima jurisdikciju nad područjem od Opčina do Loke,32 a sredinom sljedećega stoljeća (948.) još i vlast u samome mjestu. U Istri su se za metropolitsko pravo do kraja 12. stoljeća, kada je pokrajina u tom pogledu konačno pripala Akvileji, sukobljavala gradeška i akvilejska patrijaršija. Udaljenost sjedišta vrhovnih vladara u Istri je odmah nakon uvođenja klasičnoga feudalnog reda, odnosno, Karlova osvajanja 788. godine koje se odrazilo na Ri- žanskom sudnom zboru oko 804. godine kada su se mještani suprot- stavili ponašanju vojvode Ivana i biskupa te naseljavanju Slavena u zaleđa mjesta, omogućila prilično samostalno upravljanje. Prethodne tribune, vikare i lociservatorese iz bizantskoga doba, izabrane među mještanima, u 9. i 10. stoljeću zami- jenili su imenovani službenici na- zvani skabini pa locopositi kojima su kod sudskih pitanja pomagali suci ( iudices) izabrani među domaćini- ma jer feudalno je pravo dopuštalo t. z. nacionalno pravo, dakle, po- Završje / Piemonte 32 P. Kandler, Indicazioni per ricono- scere le cose storiche del Litorale, Trst 1855, str. 16. 45 torej že obstoječe navade in običaje diritto nazionale e cioè gli usi degli prebivalcev osvojenih dežel. abitanti degli stati conquistati. Ugodna obmorska lega in La posizione marittima favo- možnost trgovanja sta obalnim me- revole e la possibilità di commercio stom v Istri omogočali stalen lastni con le località del litorale istriano vir dohodkov in s tem povezano favorì un reddito continuo e di con-ekomomsko in politično neodvi- seguenza un’indipendenza econo- snost. Z raznimi podelitvami oze- mica e politica. Grazie a varie spar- melj istrskim škofom so se mesta tizioni a favore dei vescovi istriani s škoijskimi sedeži (Trst, Koper, le città con sedi vescovili a Trieste, Novigrad, Poreč, Pulj in Pićan) tudi Capodistria, Cittanova, Parenzo, ozemeljsko širila ter s tem prido- Pola e Pedena si allargavano verso bivala za svojo oskrbo in obrambo l’interno appropriandosi l’entroter- pomembno zaledje. ra che era importante per il sosten- Razvita mestna samouprava v tamento, per il cibo e per la difesa. severni Italiji je dokazala svojo mo- Lo sviluppo dell’autogoverno bilizacijsko in vojaško moč pred- cittadino nella parte più alta del- vsem v bitki pri Legnanu leta 1176, l’Italia diede prova delle proprie ko so čete italijanskih mest porazile possibilità di mobilitazione e mili- fevdalno vojsko cesarja Friderika tari innanzitutto nella battaglia di I. Rdečebradca. Ta je potem moral Legnano del 1176 quando le truppe mestom dovoliti in potrditi samou- cittadine sconissero l’armata feu- pravo, ki se je odtlej razvijala naj- dale di Federico I Barbarossa che prej z vzpostavitvijo dveh ali več dovette permettere e confermare konzulov iz vrst vplivnih domačih l’autogoverno cittadino che da al- meščanov, kasneje pa - zaradi forsi- lora si sviluppò costituendo due o ranja vsak svojega privrženca in za- più consoli (chiamati podestà) che radi korupcije - s tujimi, v pravnih all’inizio provenivano dalle ile de- in upravnih zadevah izvedenimi gli abitanti locali inluenti e in se-Grožnjan / Grisignana nosilci oblasti, imenovanimi pode- guito, a causa di favoreggiamenti e stati. Te so v Istri v 13. stoletju me- corruzione, da quelle dei funziona- ščani praviloma svobodno izbirali ri legali e amministrativi non locali. med Benečani, oglejski patriarhi pa Nel corso del Duecento i podestà so jim na vsak način hoteli vsiliti che erano eletti dai locali erano ve-46 stojeće običaje mještana osvojenih država. Povoljan primorski položaj i mogućnost trgovanja s priobalnim mjestima u Istri, omogućio je vlasti- ti stalan izvor prihoda i s time pove- zanu ekonomsku i političku neza- visnost. Zahvaljujući raznim podje- lama zemlje istarskim biskupima, gradovi s biskupskim sjedištima u Trstu, Kopru, Novigradu, Poreču, Puli i Pićanu, širili su se u unutraš- njost i time dobili zaleđe važno za prehranu i obranu gradova. Razvoj gradske samouprave u gornjem dijelu Italije dokazao je svoje mobilizacijske i vojne mo- gućnosti prije svega u bitci kod Le- gnana 1176. godine kada su grad- ske čete porazile feudalnu vojsku cara Friderika I. Crvenobradog. Taj je gradovima morao dopustiti i potvrditi samoupravu koja se od tada razvijala postavljanjem dvaju ili više konzula iz redova domaćih uplivnih mještana, kasnije su zbog forsiranja svojih pristaša i korupci- je, u pravnim i upravnim predmeti- Grožnjan / Grisignana ma imenovani strani nositelji vlasti, nazvani podestati. Njih su u Istri u 13. stoljeću mještani u pravilu svo- jevoljno izabirali među Mlecima, a akvilejski patrijarsi su na svaki na- čin željeli nametnuti vrhovne mje- 47 vrhovne vodje iz vrst Ogleju zve- neziani, mentre i patriarchi d’Aqui- stih furlanskih in istrskih plemičev. leia cercavano in ogni modo di far Svobodna izbira podestata v tem eleggere a podestà i nobili istriani stoletju je predstavljala temelj me-e friulani che erano loro fedeli. La stne samouprave.33 libertà di elezione dei podestà rap- V množici medsebojnih na- presentava in questo secolo il fon- sprotij med vrhovno oblastjo oglej- damento dell’autogoverno locale.33 skega patriarhata z njegovimi va- In questa pluralità di con- zali in fevdalci, od katerih so bili traddizioni l’Istria del Duecento tedaj vsekakor najpomembnejši si presenta come luogo di spietate Momjanski, Pazinski, Castropolski battaglie tra il potere dei patriar-in Petrapiloški, med razvijajočimi chi d’Aquileia, i loro vassalli, le se istrskimi mesti s prvimi zbrani-più importanti signorie come ad mi in zapisanimi zakoni (statuti) ter esempio quelle di Momiano, di Pi- med Benetkami, ki so istrska mesta sino, i Castropola e i Petrapilosa, le predvsem zaradi svojih monopoli- città in sviluppo che vantavano le stičnih trgovskih teženj že prej z ra- prime raccolte di leggi scritte (sta- znimi pogodbami zvestobe naveza- tuti) e Venezia che per ragioni di le nase, je v Istri 13. stoletja potekal monopolio commerciale conquistò oster boj. le città istriane attraverso vincoli di Tako sta mimo volje oglejskega fedeltà. patriarha Wolfgera Koper in Piran Così ad esempio, nel 1208 al- na začetku njegove vlade leta 1208 l’inizio del governo del patriarca napovedala in vodila vojno proti Volchero (o Wolfger) indipenden- Rovinju, ki je naslednje leto ravno temente dal suo volere Capodistria tako neodvisno od patriarha sklenil e Pirano dichiararono e condussero mir s Piranom. V listini, kjer je pr- la guerra con Rovigno che l’anno vič omenjen Vulingius iz Petrapilo- seguente altrettanto indipendente- se, gre torej predvsem za ponudbo mente irmò la pace con Pirano. Il Momjan / Momiano 33 33 Cf. G. De Vergottini, Lineamenti sto- Cfr. G. De Vergottini, Lineamenti rici della costituzione politica del- storici della costituzione politica l’Istria durante il Medio Evo, Rim dell’Istria durante il Medio Evo, 1924-1925, II. Roma 1924-1925, II. 48 sne načelnike iz redova njima vjer- nih furlanskih i istarskih plemića. Sloboda izbora podestata u tom je stoljeću predstavljala temelj mjesne samouprave.33 U tom pluralizmu suprotnosti između vrhovne vlasti akvilejskih patrijarha, njihovih vazala, feuda- laca među kojima su tada najvažni- ji bili Momjanski, Pazinski, Castro- pola i Petrapilosa, istarskih grado- va u razvoju s prvim sakupljenim i zapisanim zakonima (statutima) i Venecije koja je gradove, prije svega zbog monopolnih trgovač- kih nastojanja, još ranije vezala na sebe raznim ugovorima vjernosti, u 13. se stoljeću u Istri odvijala oštra borba. Tako su neovisno o volji akvi- lejskoga patrijaha Wolgera, na po- četku njegove vladavine 1208. go- dine, Kopar i Piran objavili i vodili rat protiv Rovinja, koji je isto tako neovisno sljedeće godine sklopio mir s Piranom. Zapis u kojem se prvi put pojavljuje Vulingium iz Petrapilose svjedoči o nuđenju pri- je svega vojne pomoći ili barem lo- Momjan / Momiano 33 Cf. G. De Vergottini, Lineamenti sto- rici della costituzione politica del- l’Istria durante il Medio Evo, Rim 1924-1925, II. 49 vojaške pomoči ali vsaj lojalnosti documento in cui per la prima vol- Pirančanov do Ogleja v njegovem ta è menzionato Vulinigius di Pie- boju proti istrskim upornikom. Pri trapelosa testimonia dell’offerta di tem je bil v prvi vrsti mišljen Ko- aiuto militare o almeno di espres- per, ki je zato v svojih ozemeljskih sione di lealtà ai Piranesi da parte pretenzijah ostal osamljen in je bil d’Aquileia contro i ribelli istriani prisiljen nekaj let mirovati. - in questo caso Capodistria che Naslednjega Petrapiloškega, nelle sue pretese territoriali rimase Vikarda, ponovno srečamo kot go- isolata e condannata per molti anni spoda Grožnjana v povezavi z upo- allo stallo. rom Koprčanov 13. januarja 1238, Le fonti storiche menzionano in sicer v listini o sporazumu med Vicardo di Pietrapelosa signore di oglejskim patriarhom in Goriškim Grisignana nel contesto della rea- grofom Majnardom34 3. julija 1239 zione di Capodistria al patriarca v Čedadu,35 v kateri sta navkljub del 13 gennaio 1238. Più precisa-cesarjevi (Friderik II.) potrditvi mi- mente in un accordo irmato a Civi- rovne pogodbe iz oktobra 1238 med dale34 il 3 luglio 1239 tra i patriarchi oglejskim patriarhom Bertoldom in d’Aquileia e il conte di Gorizia Mai- predstavniki občine oz. mesta Ko- nardo35 in cui si garantisce la liber- per, ki so ga tedaj omejili pri svo- tà di eleggere il podestà Istriano o bodni izbiri podestata in mu napo- Friulano ma non altrove senza con- vedali skorajšnji patriarhov obisk senso del patriarca d’Aquileia, no- Marušići zaradi revizije njegovega statuta,36 nostante il precedente accordo tra Kopru morala priznati svobodno il patriarca d’Aquileia Bertoldo e il izbiro mestnega načelnika iz Istre rappresentante di Capodistria con ali Furlanije, iz kake druge pokra-cui si cedette al patriarca riguardo jine pa le z dovoljenjem oglejskega alla nomina del podestà fosse stato patriarha. confermato dall’imperatore Federi- co nel ottobre del 1238 e nonostante fosse annunziata una visita del pa- 34 F. Kos, Gradivo V, št. 685. 35 34 Ibid., št. 715. F. Kos, Gradivo V, numero 715. 36 35 Ibid., št. 696. ibid., numero 685. 50 jalnosti Pirančanima do Akvileje, a protiv istarskih pobunjenika. Time su u prvome redu mislili na Kopar, koji je tada u svojim teritorijalnim pretenzijama ostao osamljen i osu- đen na višegodišnje mirovanje. Sljedeći Petrapilosa, Vikard, gospodar Grožnjana, u povijesnim se izvorima spominje ponovno u vezi s otporom Kopra 13. siječnja 1238. godine u zapisu o sporazumu između akvilejskih patrijarha i go- ričkoga grofa Majnarda.34 Tada su, usprkos carevoj (Friderik II.) potvr- di mirovnoga ugovora iz listopada 1238. između akvilejskoga patrijaha Bertolda i predstavnika Kopra, ko- jeg su tada ograničili pri slobodno- me izboru podestata i najavili patri- jarhov obilazak grada zbog revizije gradskog statuta,35 morali 3. srpnja 1239. godine u Čedadu36 priznati gradu slobodan izbor načelnika iz Istre ili Furlanije, a iz kakve druge pokrajine samo s dozvolom akvilej- skog patrijarha. Sljedeći se put Vikarda iz Pe- trapilose spominje u Veneciji 1253. Piran, izrez iz slike D. Tintonetta, 16. stoletje (PMSMP) / Pirano, dettaglio del dipinto di D. Tintonetto, 16 secolo (MMSMP) / Piran, isječak slike D. Tintonetta, 16. stoljeće (PMSMP) 34 F. Kos, Gradivo V, br. 685. 35 ibid., br. 696. 36 ibid., br. 715 51 Naslednji dve omembi Vikar- triarca in merito alla revisione dello da Petrapiloškega - v Benetkah 1253 statuto.36 in Pazinu 1255, ko nastopa kot pri- Vicardo di Pietrapelosa è men- ča oziroma predstavnik Goriškega zionato anche a Venezia nel 1253 e a grofa - sta bolj povezani s pridev- Pisino nel 125 dove con il cognome kom “De Grisignana” kot s pridev- “De Grisignana e non da Pietrapelo- kom “de Petra Pilosa”.37 Iz listine, sa”37 compare come testimone o me-napisane v Motovunu 20. avgusta glio rappresentante del conte di Go- 1256, izvemo, da je bil tedaj pode- rizia. In un documento di Montona stat tega mesta Carseman, baron datato il 20 agosto 1256 risulta che gradu Petrapilosa in vazal istrskega podestà di Montona fu Casermano markiza.38 barone del castello di Pietrapelosa, Henrik iz Petrapilose je skupaj vassallo del marchese38 d’Istria. s Henrikom iz Pazina in Filipom s Enrico di Pietrapelosa assie- Kozljaka – kot vazali Goriškega me ad Enrico di Pisino e Filippo di grofa so omenjeni v dveh listinah z Cosliacco in veste di vassallo del dne 20. marca 1264 v Buzetu – so-conte di Gorizia è menzionato in deloval pri urejanju odnosov med due documenti scritti a Pinguente oglejskim patriarhom in Goriškim il 20 marzo 1264 dai quali traspare grofom Majnardom oz. Albertom.39 la sua partecipazione nel ripristino Istega leta je Henrik Petrapiloški dei rapporti tra il patriarca d’Aqui-prisoten tudi 13. julija v Miljah, ko leia e i conti di Gorizia Mainardo Izola v pomorskem atlasu Turka S. Nûka, je patriarh Gregor Montelongo He 17. stoletje (PMK) / Isola nell’atlante na- - ovvero Alberto.39 Il 13 luglio dello vale del Turco S. Nûk, 17 secolo (MRC) / nriku I. iz Pazina in njegovi ženi stesso anno Enrico compare a Mug- Izola u pomorskom atlasu Turčina S. Nûka, Elizabeti Petrapiloški, hčeri pokoj- gia, quando il patriarca Gregorio 17. stoljeće (PMK) nega Vikarda iz Petrapilose, in nju- 36 ibid., numero 696. 37 37 H. Weislecker, Die Regesten der H. Weislecker, Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol Pfalz- Grafen vor Görz und Tirol Pfalz- grafen in Kärnten, I. Band, Inns- grafen in Kärnten, I Band, Inns- bruck 1949, str. 155, 156 in 164; cit. bruck 1949, p. 155/6 i 164. cit. v: v: D. Klen, v: BZ 2, str. 31, op. 13. D. Klen, BZ 2, p. 13, op. 13. 38 38 CDI, 20. avg. 1256. CDI, 20 agosto 1256. 39 39 A. Joppi, Documenti Goriziani, v: A. A. Joppi, Documenti Goriziani, A.T., T., 1885, str. 31–35. 1885., pp. 31-35. 52 godine i u Pazinu 1255. godine kada se pojavljuje kao svjedok, odnosno, predstavnik goričkoga grofa što je povezano više s prezimenom “De Grisignana” nego “de Petra Pilosa”.37 Iz zapisa napisana u Motovunu 20. kolovoza 1256. godine saznajemo da je tada podestat toga mjesta bio Carseman, baron kaštela Petrapilo- se, vazal istarskoga markiza.38 Henrik iz Petrapilose je zajed- no s Henrikom iz Pazina i Filipom iz Kožljaka kao vazal goričkoga grofa, spomenut u dvama zapisima iz 20. ožujka 1264. godine u Buzetu, sudjelovao pri uređivanju među- sobnih odnosa između akvilejsko- ga patrijarha i goričkoga grofa Maj- narda, odnosno, Alberta.39 Iste je godine, 13. srpnja Henrik prisutan u Miljama, kada je patrijarh Gregor Montelongo dodijelio Henriku I. iz Pazina i njegovoj ženi Elizabeti Pe- trapilosi (kći pokojnog Vikarda iz Petrapilose) i njihovoj djeci, u feud castrum de Lupoglau i Gorenjo vas 37 H. Weislecker, Die Regesten der Koper v 16. stoletju (PMK) / Capodistria nel 16 secolo (MRC) / Kopar u 16. stoljeću Grafen vor Görz und Tirol Pfal- (PMK) zgrafen in Kärnten, I Band, Inn- sbruck 1949, str. 155/6 i 164. cit. v: D. Klen, BZ 2, str. 13, op. 13. 38 CDI, 20. kol. 1256. 39 A. Joppi, Documenti Goriziani, A.T., 1885., str. 31-35. 53 nim otrokom podelil v fevd castrum Montelongo concesse in feudo ad de Lupoglau in Gorenjo vas ( Ober Enrico I di Pisino e a sua moglie Lupoglau) pod gradom, pet kmetij Elisabetta di Pietrapelosa (iglia del v Dobrem Polju pri Ilirski Bistrici, defunto Vicario di Pietrapelosa) e v Slovenski marki pa vas Luersporn ai loro igli il castello di Lupogliano ter tri kmetije z mlini in desetina- (castrum de Lupoglau) e Lupogliano mi in Pronu na reki Krki,40 kar sta v superiore (Ober Lupoglau), situa-imenu svojih rojenih in še nerojenih to sotto il castello, cinque aziende otrok potrdila Henrik in Konon iz agricole a Dobre Polje presso Ilirska Momjana. Dejavnost Henrika Pe- Bistrica (Villa del Nevoso), nella trapiloškega se je v tem letu kazala Marca vindica il villaggio Luersporn tudi v Svetvinčenatu, kjer so Puljča-e tre aziende agricole con i mulini e ni obljubili patriarhu zvestobo.41 le decime in Pronu sul iume Krka40 Konec 13. stoletja je po podat- (Cherca) che Enrico e Conone di kih v Kandlerjevih Navodilih za Momiano confermarono in nome preučevanje istrske zgodovine sis- dei loro igli e dei loro igli non an- tem oglejskih vazalskih posesti po cora nati. Enrico è menzionato an- kaštelih podrejen dvema upravni- che a Sanvincenti dove i Polesani ma središčema, v Zagradu ( Carsper- giurarono fedeltà al patriarca.41 ch) in Petrapilosi, in je vključeval Secondo il Kandler (Indicazio- gradove od Rihemberga in Devina ni per riconoscere le cose storiche prek Švarceneka, Pazina in Kaštela del Litorale) alla ine del Duecento la rete dei possedimenti vassalli co- 40 40 F. Schumi, Urkunden und Regesten- F. Schumi, Urkunden und Regesten- Koper / Capodistria (Caprin, 1905) buch des Herzogthums Krain, Vol. buch des Herzoght. Krain, vol, 2, 2, str. 135; cit. v: A. Benedetti, o. c., p. 135; cit. v: A. Benedetti, o.c., p. str. 7. Cf. P. Štih, Goriški grofje ter 7. Cfr. P. Štih, Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem, Filozofska fakul- in na Kranjskem, Filozofska fakul- teta, Ljubljana 1994, str. 71. teta, Ljubljana 1994, p. 71. 41 41 Minotto, Documenta ad Forumju- Minotto, Documetna ad Forumjul- lii Istriam, Goritiam, Tergestum li Istriam, Goritiam, Tergestum spectantia, AMSI 9 (1893), str. spectantia, AMSI 9 (1893), pp. 74- 74–75. 75. 54 ( Ober Lupoglau) pod gradom pet posjeda u Dobrem Polju kod Ilirske Bistrice, u Slovenski marki selo Lu- ersporn i tri seoska imanja s mlino- vima i desetinama in Pronu na rijeci Krki40 što su u ime svoje rođene i još nerođene djece potvrdili Henrik i Konon iz Momjana. Henrikova je aktivnost te godine zabilježena i u Svetvičentu gdje su Puljani obećali patrijarhu vjernost.41 Krajem 13. stoljeća, prema po- datcima u Kandlerovim Uputama za proučavanje istarske povijesti, sistem vazalnih imanja po kašteli- ma dijelio se u dva upravna centra u Zagradu ( Carsperch) i Petrapilosi, koji je obuhvaćao zamke od Rihem- berga do Devina, Švarceneka, Pazi- na, Kaštela i konačno Petrapilosu,42 40 F. Schumi, Urkunden und Regesten- buch des Herzogth. Krain, vol, 2, str. 135; cit. v: A. Benedetti, o. c., str. 7. Cf. P. Štih, Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem, Filozofska fakul- teta, Ljubljana, 1994, str. 71. 41 Minotto, Documetna ad Forumjulli Istriam, Goritiam, Tergestum spec- tantia, AMSI 9 (1893), str. 74-75. 42 Milje / Muggia (Tischbein, 1842) P. Kandler, Indicazioni, str. 180. Kao poseban akvilejski feud spominje posjed Petrapilose već za 1028. godine G. Squinziani, Anticaglie, Koper 1882, str. 33. 55 do Petrapilose,42 kar je predstavljalo stituiva la linea di difesa delle con-obrambno verigo oglejskih prido- quiste d’Aquileia nella Carinzia e in bitev na Kranjskem in v Istri proti Istria sia da Venezia che dai comuni Benečanom in razvijajočim se istr- in sviluppo. Questa rete di castelli skim komunom. Osrednja obramba aveva nelle città di Carspech (Za- v Istri je bila odvisna od nadzora grad) e Pietrapelosa i suoi due centri Mirne, za katerega so po Kandlerje-amministrativi e abbracciava le città vem mnenju43 že v predrimski dobi da Rihemberg a Devin, Švarcenek, skrbela razna keltska plemena, po- Pisino, Castelvenere e Pietrapelo- mešana s staroselci. Ti so tedaj na sa.42 La linea difensiva centrale nella Kraškem robu skrbeli za obrambo penisola era costituita dal controllo pred ljudstvi iz Japodske in Libur- sul Quieto che secondo il Kandler43 nije od Timava do Raše, kar je pred- era una realtà preromana istituita stavljalo tudi osnovni obrambni pas dalle tribù celtiche miste alla popo- v bizantinski dobi v Istri, ko je za lazione indigena in difesa dai Gia-varnost koprske in novigrajske ško- pidi e dai Liburni localizzati sul ci- ije na jugu, kot navaja Lujo Marge- glione carsico dal Timavo all’Arsia. tić,44 skrbela utrdbena linija od No- Questa servì anche come base del vigrada na Vižinado, ob reki Mirni sistema difensivo bizantino in Istria na Grožnjan in dalje na Veli Mlun, in cui la linea a difesa dei vescovadi Buzet in Roč, kjer so na nekropolah di Capodistria e di Parenzo si esten- našli ostanke bizantinskega orožja. deva, come nota Lujo Margetić,44 Socerb / San Servolo Margetić sicer to linijo povezuje z 42 P. Kandler, Indicazioni, p. 180. Inteso 42 P. Kandler, Indicazioni, str. 180. Kot come feudo speciale d’Aquileia, il poseben oglejski fevd omenja po- possedimento di Pietrapelosa è sest Petrapilosa že za leto 1028 menzionato già nel 1028 godine G. Squinziani, Anticaglie, Koper G. Squinziani, Anticaglie, Capodi- 1882, str. 33. stria, 1882, p. 33. 43 43 P. Kandler, Montona, str. 25–28 in P. Kandler, Montona, pp. 25-28 i 266- 266–276. 276. 44 44 L. Margetić, Histrica et adriatica, L. Margetić, Histrica et Adriatica, Raccolta di saggi storico-giuridi- Raccolta di saggi storico-giuridi- ci e storici, CRSR, Trst 1983, str. ci e storici, CRS Rovigno, Trieste, 145–154. 1983, pp. 145-154. 56 što je predstavljalo obranu akvilej- skih dobitaka na Kranjskoj i u Istri pred Mlecima i komunima u razvo- ju. Središnju obrambenu liniju na poluotoku predstavljao je nadzor nad Mirnom, koji su po Kandlero- vu mišljenju43 obavljala još u pre- drimsko doba razna keltska pleme- na pomiješana sa starosjediocima. Oni su tada sačinjavali obranu pro- tiv naroda Japoda i Liburna na već opisanu kraškome rubu od Timava do Raše što je predstavljalo osnovu obrambenoga koncepta bizantske vlasti u Istri kada se u obrani ko- parske i novigradske biskupije na jugu, kako navodi Lujo Margetić,44 obrambena linija rasprostirala od Novigrada na Vižinadu te uz rije- ku Mirnu na Grožnjan, Veli Mlun, Buzet i Roč, gdje su u nekropolama našli ostatke bizantinskoga oružja. Spomenuti autor doduše postavlja obrambenu liniju u kontekst obrane pred Slavenima koji su u 7. stoljeću Trst v 17. stoletju / Trieste nel 17 secolo / Trst u 17. stoljeću (Scusa, 1683) doseljavali na poluotok. Međutim, ako naše razmišljanje usporedimo 43 P. Kandler, Montona, str. 25-28 i 266- 276. 44 L. Margetić, Histrica et Adriatica, Raccolta di saggi storico-giuridici e storici, CRS Rovigno, Trst 1983, str. 145-154. 57 obrambo pred Slovani v 7. stole- da Cittanova a Visinada e lungo il tju, ko naj bi bili le-ti poselili Istro. Quieto ino a Grisignana, Milino Vendar če upoštevamo ugotovitve Grande, Pinguente, Rozzo nelle cui Branka Marušića,45 ki je na osnovi necropoli sono stati ritrovati resti di izkopavanj predvsem v Žminju, armi bizantine. Anche se l’autore pri Buzetu, Starem Gočanu ter Dvi- sopraccitato colloca la linea difensi- gradu prišel do zaključka, da so se va nel contesto delle incursioni sla- Slovani od vzhoda in iz Dalmacije ve nella penisola che ebbero inizio začeli v osrednjo Istro množične- nel VII secolo, bisogna far notare je priseljevati šele konec 8. in v 9. che, secondo le ricerche archeologi-stoletju, in ravno tako s severa, kar che di Branko Marušić45 fatte a Gi- dokazujejo izkopanine v Predloki,46 mino, nei pressi di Pinguente, vici- medtem ko je prejšnje naseljevanje no a Stari Gočan e Duecastelli, non slovanskega prebivalstva po vdorih vi furono prima della ine del VIII e v začetku 7. stoletja vezano na po- del inizio del IX secolo insediamenti samezne dotoke predvsem za voja- massicci di Slavi nella parte centrale ške obrambne namene bizantinske dell’Istria, provenienti da est e dalla oblasti,47 lahko domnevamo, da je Dalmazia come pure da nord (come tudi pri bizantinski obrambi Mirne lo confermano i ritrovi archeologici šlo za nadzor dohodov na polotok di Prelocca).46 Per quanto concerne iz ozadja glavne obrambne linije, ki lo stanziamento degli Slavi, all’ini- se je, kakor ugotavlja tudi Marge- zio del VII secolo si trattava di in- Socerb / San Servolo (Tischbein, 1842) sediamenti individuali dovuti ai bisogni difensivi e militari del po- 45 Cf. B. Marušić, Materijalna kultu- ra Istre od 9. do 12. stoljeća, v: 45 Arheološka istraživanja u Istri i Cfr. B. Marušić, Materijalna kul- Hrvatskom primorju, Pulj 1982, tur Istre od 9. do 12. stoljeća, str. 107–124. Arheološka istraživanja u Istri i 46 Cf. E. Boltin - Tome, Izsledki ob Hrvatskom primorju, Pula, 1982, zaključku raziskovanj nekropole pp.107-124. 46 v Predloki, v: Slovensko morje in Cfr. E. Boltin - Tome, Izsledki ob zaledje 4–5, Koper 1981. zaključku raziskovanj nekropole v 47 B. Marušić, Materijalna kultura Istre Predloki, Slovensko morje in zale- od 5. do 9. stoljeća, str. 81–85. dje 4-5, Koper 1981. 58 s pretpostavkama Branka Maru- šića45 koji je na temelju iskopina, prije svega u Žminju, kraj Buzeta i Staroga Gočana te u Dvigradu, do- šao do zaključka da su u središnju Istru s istoka i iz Dalmacije, Slave- ni masovnije počeli doseljavati tek krajem 8. i u 9. stoljeću, isto tako sa sjevera, što potvrđuju iskopine u Predloki,46 dok je prijašnje dose- ljavanje slavenskoga življa nakon prodora, početkom 7. stoljeća, po- vezano s pojedinačnim dolascima vezanim za vojno-obrambene na- mjene bizantinske vlasti,47 možemo pretpostaviti da se je i kod bizan- tinske obrane Mirne radilo o nad- zoru prilaza na poluotok u zaleđu glavnoga obrambenog kompleksa koji se je, kako tvrdi Margetić,48 ra- sprostirao u zaleđu, odnosno, na 45 Cf. B. Marušić, Materijalna kul- tura Istre od 9. do 12. stoljeća, Arheološka istraživanja u Istri i Socerb / San Servolo Hrvatskom primorju, Pula 1982, str. 107-124. 46 Cf. E. Boltin - Tome, Izsledki ob zaključku raziskovanj nekropole v Predloki, Slovensko morje in zale- dje 4-5, Koper 1981. 47 B. Marušić, Materijalna kultura Istre od 5. do 9, stoljeća, str. 81-85. 48 L. Margetić, o. c., str. 153. 59 tić,48 utrdila na Kraškem robu. Torej tere bizantino47 che ci fa supporre, je pri obrambi Mirne šlo za obram-come sostiene Margetić,48 una linea bo celotnega polotoka. difensiva principale collocata sul Interes za obnovo obrambnega ciglione carsico di cui la difesa del sistema v Istri po frankovski osvo- Quieto era di vitale importanza per jitvi, ko je bila najpoprej vključena la difesa della penisola. v Furlansko marko in nato v vojvo- Dopo le conquiste franche, dino Karantanijo, se je pokazal šele quando l’Istria faceva prima parte pri Ulriku I. Weimarskem, ki jo je della marca friulana e poi del duca-dobil povzdignjeno v mejno groi- to di Carinzia o Carantania, l’inte- jo sredi 11. stoletja. V tem času so resse per il rinnovo dei fortilizi di- bile postavljene ali obnovljene utrd- fensivi in Istria si nota appena con be na Kraškem robu na Socerbu, v Ulrico I di Weimar. Lo stesso Ulrico Črnem Kalu, Podpeči, Zagradu in I acquistò il castello di Pietrapelosa drugod.49 Morda je tedaj tudi Ruvin nel XI secolo quando la rocca fun- zopet postal zanesljiva utrdba. geva da contea di conine. In quel Ta ekskurz je bil potreben za- periodo furono ripristinati o rinno- radi osvetlitve obrambne ureditve vati sul ciglione carsico i fortilizi di dežele, ki se je na istih osnovah na-San Servolo, San Sergio, Popecchio, daljevala v beneško dobo z ustano- Zagrad e altri.49 È forse allora che il vitvijo deželnih kapetanatov v Sv. castello Ruvin divenne nuovamen- Lovrencu leta 1304 za obrambo po- te una rocca sicura. lotoka južno od Mirne in v Grožnja- Quanto appena detto è impor- nu leta 1358 za obrambo ozemlja tante per capire le possibilità di-severno od te reke, po pridobitvi fensive della regione. La sua difesa Rašporja leta 1394 pa so jo prenesli continuò fondata sugli stessi principi anche in epoca veneziana con Kubed / Covedo 47 B. Marušić, Materijalna kultura Istre od 5. do 9, stoljeća, pp. 81-85. 48 48 L. Margetić, o. c., str. 153. L. Margetić, o. c., p. 153. 49 49 L. Foscari – E. Vecchiet, I castelli del L. Foscari - E. Vecchiet, I castelli del Carso medioevale, Trst 1985, str. Carso medioevale, Trieste 1985, p. 17. 17. 60 kraškom rubu. Znači da je obrana Mirne bila od temeljne važnosti za obranu cijeloga poluotoka. Interes za obnovu obrambe- nih kompleksa u Istri nakon franač- kih osvajanja, kada je Istra najprije spadala u okvir furlanske marke a zatim vojvodine Karantanije, po- novno se javlja tek za Ulrika I. Wei- marskog koji ju je uzdignutu u gra- ničnu grofoviju, dobio sredinom 11. stoljeća. U to su vrijeme bile po- stavljene ili obnovljene utvrde na kraškom rubu u Sočerbu, Črnom Kalu, Podpeči, Zagradu i drugdje.49 Možda je tada i naš Ruvin opet po- stao sigurna utvrda. Prethodni je odlomak bio po- treban za rasvjetljavanje obram- benih mogućnosti pokrajine koje su na tom principu nastavljene u mletačko vrijeme s uspostavom državnoga kapetanata u Sv. Lovre- ču 1304. godine, za obranu pokra- jine južno od Mirne i u Grožnjanu 1358. godine, za teren sjeverno od Grožnjan / Grisignana te rijeke koju su nakon zadobivanja Rašpora 1394. godine prenesli na 49 L. Foscari - E. Vecchiet, I castelli del Carso medioevale, Trst 1985, str. 17. 61 na Kraški rob, kjer je bil “ključ za l’istituzione dei capitanati a San obrambo celotne Istre”.50 Lorenzo nel 1304 per la difesa dei V 13. in v prvi polovici 14. territori a sud del Quieto e a Gri-stoletja pa je bila oglejska vazal- signana nel 1358 per la difesa del ska družina, imenovana po gradu territorio a nord del iume. Dopo la Petrapilosa – s posestvi severno in conquista di Raspo nel 1394 il capi- južno od gornjega toka Mirne ter v tanato fu spostato sul ciglione car- Grožnjanu, z vplivom ter podeste- sico che rappresentava “la chiave rijo v Motovunu, končno pa je bil di difesa dell’Istria”.50 Vikard II. Petrapiloški gospod v Ra- Nel corso del Duecento e nel- šporju vsaj v dvajsetih letih 14. stol. la prima metà del Trecento la fa- – med najpomembnejšimi istrskimi miglia che fu vassalla d’Aquileia, družinami, saj je nadzirala Mirno in che aveva in mano il controllo del s tem obrambo polotoka. Svojo in- Quieto e di conseguenza la difesa teresno sfero je širila proti Pazinu, della penisola e che deve il nome al in sicer z rodbinskimi povezavami, castello Pietrapelosa era una delle kajti žena Henrika Pazinskega Eli- famiglie più importanti dell’Istria. I zabeta je bila hči Vikarda I. Petrapi- suoi possedimenti si estendevano a loškega.51 Zato je bil kasneje Vikard nord e a sud del corso superiore del II. skrbnik mladoletnemu Henriku Quieto e comprendevano Grisigna- II. Pazinskemu52 in je upravljal po- na e Montona. Vicardo II Pietrape- sest, ki je postala osnova kasnejši losa era signore di Raspo nel primo Pazinski groiji pod Habsburžani. ventennio del Trecento. La famiglia V nemirnem letu 1267, ko se aveva esteso la propria sfera d’in- je v škodo in v propad patriarha teresse verso Pisino attraverso il Gregorja razbilo zavezništvo z Go Pečat Vikarda II. Petrapilose / Il timbro di - matrimonio della iglia di Vicardo Vicardo II Petrapilosa / Pečat Vikarda II. riškim grofom, ker je sklenil zvezo s I Pietrapelosa51 Elisabetta con En-Petrapilose (G. R. Carli, Antichità Italiche, rico di Pisino. Vicardo II fu in se- IV. - Appendice, Milano 1791, str. / p. 151. 50 B. Benussi, Commissioni dei Dogi ai 50 Podesta venti nell’Istria, AMSI 3 B. Benussi, Commissioni del Doge ai (1887), str. 12. Podestà veneti nell’Istria AMSI 3 51 A. Marsich, Notizie intorno Pietrape- (1887), p. 12. 51 losa in Istria, Trst 1869, str. 12. A. Marsich, Notizie intorno Pietrape- 52 Thesaurus, str. 337. losa in Istria, Trieste 1896, p. 12. 62 kraški rub gdje je bio “ključ obrane cijele Istre”.50 U 13. i prvoj polovici 14. sto- ljeća akvilejska se vazalna obitelj nazvana po prijestolnom dvoru Petrapilosi - sa zemljištem sjever- no i južno od gornjega toka rijeke Mirne, Grožnjanom, uplivom te podestarijom u Motovunu (Vikard II. Petrapilosa bio je gospodar u Rašporu barem dvadesetih godina 14. stoljeća) nalazila među najvaž- nijim istarskim obiteljima, s obzi- rom na to da je nadzirala tok Mirne i time obranu poluotoka. Interesne su sfere prema Pazinu proširili po- rodičnim vezama jer je žena Hen- rika Pazinskoga, Elizabeta, bila kći Vikarda I. Petrapilose.51 Zato je ka- snije Vikard II. bio starateljem mla- doljetnoga Henrika II. Pazinsko- ga,52 a upravljao je i posjedom koji je kasnije pod Habsburgovcima bio temelj Pazinske kneževine. Nemirne 1267. godine kada se na štetu i propast patrijarha Grego- ra razbilo savezništvo s goričkim 50 B. Benussi, Commissioni del Dogi ai Podesta veneti nell’Istria AMSI 3 Petrapilosa (1887), str. 12. 51 A. Marsich, Notizie intorno Pietrape- losa in Istria, Trst 1896, str. 12. 52 Thesaurus, str. 337. 63 Koprom in patriarha zaprl v samo- guito tutore di Enrico II di Pisino52 e stan Rožac, pa sta brata Carseman governatore del possedimento che in Henrik Petrapiloška Bjakvina sotto gli Asburgo diventerà la base Konona Momjanskega, verjetno s del principato di Pisnio. pomočjo Kaštelanov, nemočnega v Nell’inquieto 1267 quando postelji podlo ubila zaradi njegovih a sfavore e a rovina del patriarca ozemeljskih pretenzij in naraslega Gregorio si rupe l’alleanza con il ugleda.53 conte di Gorizia che lo rinchiuse Prvi osvajalni cilj novonastale nel monastero di Rosazzo, i fratelli zveze istrskih mest Kopra, Izole in Casermano ed Enrico Pietrapelo- Pirana z Goriško-istrskim grofom sa uccisero nel suo letto in modo Albertom proti zaveznikom oglej-vile e probabilmente con l’aiuto skega patriarha v vojni, ki je v Istri dei castellani Biaquino Conone di trajala tako rekoč do mira v Čeda-Momiano53 a causa delle sue pre- du leta 1291 in katere zmagovalci so tese territoriali e del suo crescente bili v končni instanci Benečani, so potere. bile ravno utrdbe ob zgornjih pri- Durante la guerra contro gli tokih Mirne. Z združenimi močmi alleati del patriarca d’Aquileia che je zveza najprej napadla in poruši- durò in Istria ino alla pace di Civi- la utrdbo Zelengrad ter patriarhu dale del 1291 e che fu vinta da Ve- in Petrapilosi naklonjeni obrambni nezia il primo obiettivo della nuova stolp v Buzetu.54 Ne samo zaradi že- alleanza delle città di Capodistria, lje po maščevanju ki je tlela v bratu Izola e Pirano con Alberto conte di ubitega Bjakvina Konona Momjan- Gorizia e di Pisino erano proprio i skega, temveč tudi zaradi strateške fortilizi situati lungo i corsi supe-Petrapilosa 53 52 A. Benedetti, o. c., str. 7–8. V opom- Thesaurus, p. 337. 53 bi 16 avtor opozarja na Istar- A. Benedet ti, o.c., p. 7–8. Nella nota ski razvod: ko so določali mejo 16 l’autore accenna alla Reambu- med Kaštelom (Castel Venere) in lazione dei conini istriani, quan- Momjanom, je Paspentalski go- do furono deiniti i conini tra Ca- spod Kaštelanom očital, da so v stel Venere e Momiano, all’epoca postelji ubili svojega legitimnega proprietà dei Paspentala, in cui i gospoda. castellani vennero accusati di aver 54 CDI, 18. avg. 1274. ucciso il legittimo signore. 64 grofom koji je uspostavio vezu s Koprom i zatvorio patrijarha u sa- mostan Rožac, braća Carseman i Henrik Petrapilosa zbog teritori- jalnih su pretenzija, vjerojatno uz pomoć kaštelana, podlo ubili u kre- vetu uglednoga Bjakvina Konona Momjanskoga.53 Primaran cilj novoga saveza istarskih gradova Kopra, Izole i Pi- rana s goričkim i istarskim grofom Albertom protiv saveznika akvilej- skoga patrijarha u ratu koji je u Istri trajao praktično do mira u Čedadu 1291. godine i u kojem su pobijedi- li Mlečani, bile su upravo utvrde u gornjim pritocima Mirne. Zajed- ničkim je snagama prvo napadnu- ta i porušena utvrda Zelengrad, te patrijarhu i Petrapilosi naklonjena kula u Buzetu.54 Ne samo zbog želje za osvetom, već i zbog strateškoga položaja, braća ubijenoga Bjakvina Konona Momjanskoga nakon što su pored drugih zamkova osvojili 53 A. Benedetti, o. c., str. 7–8. U bilješci br. 16 autor upozorava na Istarski razvod, kada su precizirali grani- Buzet / Pinguente cu između Kaštela (Castel Venere) i Momjana, tadašnjeg vlasništva Paspentala, je on kaštelanima odbrusio da su u krevetu zaklali svog legitimnog gospodara. 54 CDI, 14. kol. 1274 65 lege je poleg drugih gradov napa- riori dei iumi tributari del Quieto. dla in porušila še Petrapiloso, brata Il primo fortilizio ad essere attacca-Carsemana in Henrika pa na mestu to e distrutto fu quello di Castelver- obglavila.55 de alla quale seguì la rocca di Pin- Zveza si je za temeljno nalogo guente , fedele al patriarca e ai Pie- postavila osvojitev celotnega po- trapelosa.54 Mossi non soltanto dal lotoka Istre. Njene napade so kot desiderio di vendetta ma anche per ogrožanje svoje avtonomije najbolj motivi strategici i fratelli di Biaqui- občutili že izoblikovani obalni ko- no Conone di Momiano dopo aver muni, ki so se za obrambo svojih conquistato e distrutto anche il ca- pravic zatekli po pomoč v Benetke. stello di Pietrapelosa decapitarono Najprej je to zaradi koprskega po- i fratelli Casermano ed Enrico Pie- morskega pritiska storil Poreč in se trapelosa.55 27. julija 1267 “podredil” Benetkam. Il compito principale dell’al- V naslednjih letih so zgled Poreča leanza fu la conquista dell’intera posnemali Umag (1269), Novigrad penisola. Siniti dai saccheggi che (1270) in Sv. Lovrenc (1271). S tem ti minacciavano la loro autonomia i komuni niso “predali” svoje suvere-comuni del litorale si rivolsero a Ve- nosti, ki je bila še vedno v pristojno- nezia con la richiesta di proteggere sti oglejskega patriarha, temveč so i loro diritti. Il primo fu il comune se Benečanom “prepustili v zaščito di Parenzo che sotto la pressione in varstvo”, in zato jim je odtlej po- marittima di Capodistria si offerse destate imenoval senat v Benetkah, il 27 luglio 1267 in piena sudditan- Buzet / Pinguente mestne Velike svete pa so še naprej za a Venezia. Negli anni successi- sestavljali domačini.56 Tako je mora- vi Umago (1269), Cittanova (1270) la zveza med Goriško–istrskim gro- e San Lorenzo (1271) seguirono fom in Koprom leta 1274 z novim l’esempio di Parenzo. Anche se con patriarhom Rajmondom Torrejem questo atto le città non “trasferiro- skleniti mir, ki je bil naperjen pred- no” la sovranità che rimase ancora vsem proti Benečanom. Ker zveza nelle mani dei patriarchi d’Aquileia, 55 Ibid. 56 54 Cf. G. De Vergottini, Lineamenti II, CDI, 14 agosto 1274 55 str. 22 sq. ibid. 66 i porušili i zamak Petrapilosu, na mjestu su obezglavili braću Carser- mana i Henrika Petrapilosu.55 Glavni je zadatak saveza bilo osvajanje cijelog poluotoka. Harače- nje su kao ugrožavanje autonomije najbolje osjetili već oblikovani obal- ni komuni koji su u obrani svojih prava pomoć zatražili od Venecije. Prvi je to zbog koparskoga pomor- skog pritiska učinio Poreč koji se 27. srpnja 1267. godine “podredio” Veneciji. Sljedećih su godina njegov primjer slijedili Umag (1269.), No- vigrad (1270.) i Sv. Lovreč (1271.). Tim aktom nisu, međutim, “preda- li” suverenost koja je još uvijek bila u nadležnosti akvilejskih patrijar- ha, već su se Mlečanima “prepu- stili u zaštitu i čuvanje” s time da im je odtad podestate imenovao Senat u Veneciji, dok su gradsko Veliko vijeće i dalje sastavljali do- maćini.56 Tako je savez Grof - Ko- per 1274. godine s novoizabranim patrijarhom Rajmondom Torreom Motovun / Montona morao sklopiti primirje koje je bilo usmjereno protiv Mlečana. Savez nije odstupio od svojih nastojanja, tako je 1278. godine iskoristio mle- 55 ibid. 56 Cf. G. De Vergottini, Lineamenti II, str. 22 sq. 67 od svojega temeljnega namena ni bensì “si afidarono ai Veneziani odstopila, je leta 1278 izkoristila an- in protezione e difesa” e da allora gažiranost Benetk v vojni z Ancono, i podestà erano eletti dal Senato a in po obleganju Motovuna, ki se je Venezia, mentre il gran Consiglio hrabro obranil, je Goriški grof zase- cittadino fu costituito dai locali.56 del Sv. Lovrenc. L’alleanza tra il conte e Capodistria Benetke so tedaj udarile z vso fu costretta nel 1274 a stipulare un močjo in po obleganju Izole februar- accordo a sfavore di Venezia con il ja 1279 zavzele Koper, mu porušile neoeletto patriarca Raimondo della del obzidja in obrambne stolpe ter Torre. L’alleanza non rinunciò tut- odpeljale številne vplivne mešča- tavia alle proprie pretese e nel 1278 ne, kar je pomenilo tudi postopen sfruttò l’impegno di Venezia nella konec avtonomne politike istrskih guerra con Ancona e dopo l’assedio mest (samostojna sta ostala samo še di Montona, che con coraggio cer- Pulj in Trst).57 Razmerje sil na polo- co di difendersi, il conte di Gorizia toku se je s tem bistveno spremenilo conquisto San Lorenzo. in nova vojna oglejskega patriarha Venezia attaccò con tutte le z Goriško-istrskim grofom proti sue forze e dopo l’assedio di Isola Benečanom v letih 1283-1291 je po- nel febbraio del 1279 s’impossessò menila novo težko preizkušnjo za di Capodistria distruggendo parte deželo, kjer so se zavezništva čez delle mura cittadine e portando via noč spreminjala. molta gente. Questo diede inizio V tej vojni je bil naslednji go- alla progressiva ine delle politiche spod Petrapiloški, Vikard II., ki mu autonome delle città Istriane (rima- je zveza Goriškega grofa z istrskimi sero soltanto Pola e Trieste).57 I rap-mesti ubila očeta Henrika in strica porti di forza nella penisola cam- Carsemana, zadnji med istrskimi biarono radicalmente. La guerra fevdalci na strani Benečanov, in tra il patriarca d’Aquileia e i conti Hum / Colmo jim je leta 1287 odprl vrata svojega 56 Cfr. G. De Vergottini, Lineamenti II, p. 22 sgg. 57 57 M. Greco, L’attivittà politica Capodi- M. Greco, L’attività politica di Capo- stria durante il XIII secolo, AMSI distria durante il XIII secolo, AMSI 49 (1939), str. 45–46. 49 (1939), pp. 45-46. 68 tačku zauzetost u ratu s Anconom i nakon opsade Motovuna koji se je hrabro branio, goriški grof je zau- zeo Sv. Lovreč. Venecija je tada udarila svom snagom i nakon opsade Izole u ve- ljači 1279. godine zauzela Kopar, porušila dio gradskih zidina i kula, te odvela brojne uplivne mještane. To je predstavljalo progresivan kraj autonomne politike istarskih gra- dova (ostala je samo Pula i Trst).57 Odnosi sila na poluotoku bitno su se promijenili tako da je novi rat akvilejskoga patrijarha s goričkoi- starskim grofovima protiv Mleča- na, od 1283. do 1291. godine, pred- stavljao novi ispit u državi u kojoj su se savezništva mijenjala preko noći. Ne treba se stoga čuditi da je u tom ratu sljedeći Petrapilosa, Vikard II., kojemu je savez grofa s istarskim gradovima, ubio oca Henrika i strica Carsemana. Vikard II. je bio posljednji od istarskih feu- dalaca koji su bili na strani Mlečana te im je 1287. godine otvorio vrata Oprtalj / Portole 57 M. Greco, L’attività politica di Ca- podistria durante il XIII. secolo, AMSI 49 (1939), str. 45-46. 69 kaštela Grožnjan.58 Tudi sicer je bil di Gorizia e d’Istria contro Venezia Vikard II. zelo dejaven in bojevit, a che durò dal 1283 al 1291 era una je že leta 1285, ko je prišlo do dve- nuova prova per lo Stato in cui le letnega premirja, moral v svojem alleanze cambiavano da un giorno obnovljenem gradu oglejskemu pa- all’altro. triarhu kot vračilo za povzročeno Non sorprende allora che Vi- škodo v vrednosti 300 mark oblju- cardo II Pietrapelosa al quale l’al- biti kaštel Salež, ki pa ga je nasle- leanza del conte e delle città istriane dnje leto zamenjal za Grožnjan.59 V fece perdere il padre Enrico e lo zio letih po tej vojni pa je bil Vikard II. Casermano fosse l’ultimo feuda- do zadnje omembe vedno zvesto le che passò ai Veneziani aprendo na strani Goriškega grofa in po od- loro le porte del castello di Grisi- hodu Momjanskih prvi zagovornik gnana58 nel 1287. Nel 1285 durante goriške strani v severni Istri. la tregua di due anni a causa della Ker se je večkrat vzdignil pro- sua belligeranza Vicardo II dovette ti patriarhu, predvsem v Furlaniji, promettere al patriarca d’Aquileia kjer se je nadaljevala v Istri začeta il castello di Salise per un valore di vojna med grofom in Oglejem, ga je 300 marche. L’anno seguente scam-patriarh leta 1297 zaradi pustošenja bio questo castello con il castello v furlanskem mestecu Perteole celo di Grisignana.59 Negl’anni che se-izobčil. Zatorej se je Vikard II. mo- guirono Vicardo II rimase fedele al ral oktobra tega leta v prisotnosti conte di Gorizia e dopo la partenza najimenitnejših prelatov in plemi-dei Momianesi fu il più fervente so- čev patriarhovega sodišča v palači stenitore dei signori di Gorizia nel- v Vidmu javno pokoriti.60 Bolj kot l’Istria settentrionale. poboje nedoložnega prebivalstva Nonostante le occasioni in cui so mu očitali, da je porušil cerkveni si oppose al patriarca furono nu-zvonik, kar pa je v zagovoru napr- merose, in particolare in questioni riguardanti il Friuli dove la guerra Roč / Rozzo 58 58 G. De Vergottini, o. c., str. 33. Cf. CDI G. De Vergottini, o.c., p. 33. Cfr. CDI 1289. 1289. 59 59 CDI, 10. nov. 1285 - Pietrapelosa CDI 10 novembre 1285 - Pietrapelo- 60 A. Marsich, o. c., str. 9. sa. 70 svoga kaštela Grožnjana.58 I inače, Vikard II. je bio jako aktivan i bor- ben muškarac koji je 1285. godine, kada je nastupilo dvogodišnje pri- mirje, morao u svom obnovljenom kaštelu obećati akvilejskom patri- jarhu, kao odštetu za prouzročenu štetu u vrijednosti od 300 maraka, kaštel Salež koji je sljedeće godine zamijenio za Grožnjan.59 Narednih je godina Vikard II. bio uvijek vjer- no na strani goričkog grofa i nakon odlazaka Momjanaca glavni prista- ša goričke strane u sjevernoj Istri. Iako se više puta suprotsta- vio patrijarhu, posebice u Furlani- ji gdje je nastavljen u Istri započet rat među grofovima i patrijarhom, patrijarh ga je izopćio tek 1297. go- dine zbog pustošenja u furlanskom gradiću Perteole. Zato se je Vikard II. u listopadu iste godine, u nazoč- nosti najznamenitijih prelata i ple- mića patrijarhova suda, u palači u Vidmu (Udinama) javno pokajao.60 Zanimljivo je da su mu, više nego pokolj nedužnih stanovnika, za- mjerili rušenje crkvenoga zvonika što ga je on u obrani natovario na Grožnjan / Grisignana 58 G. De Vergottini, o. c., str. 33. Cf. CDI 1289. 59 CDI 10. stud. 1285 - Pietrapelosa. 60 A. Marsich, o. c., str. 9. 71 til grofu Henriku, ki je bil prisoten iniziata in Istria ebbe il suo seguito, in je to tudi priznal.61 Leta 1302 so Vicardo II venne scomunicato dal Vikard II. z Bjakvinom II. Momjan- patriarca soltanto nel 1297 dopo il skim in furlanskimi vazali Goriško- suo saccheggio della città friulana istrskega grofa znova pustošili po di Perteole. Dopo la scomunica, già patriarhovih posestvih v Furlani- ad ottobre dello stesso anno Vicar- ji, kljub temu pa mu je čez pet let do II dovette pubblicamente pen- patriarh, kot skrbniku Henrika II. tirsi60 a Udine e alla presenza dei Pazinskega, podelil ozemlje in vas più eminenti prelati e di nobili che Colton.62 costituivano il tribunale del patriar- Pred majem 1311 je Vikard II. ca. È interessante notare che più del zavzel Momjan in ga 7. dan v istem massacro di gente innocente a Vi- mesecu za 200 oglejskih mark od- cardo II fu rimproverata la distru- stopil Frideriku Prampergu, ki se je zione del campanile. In propria di- za naslednjih 6 let zavezal, da ga ne fesa Vicardo II attribuì la distruzio-bo nikomur predal, niti Benečanom ne del campanile al conte Enrico e ali Koprčanom.63 questi confermò quanto da lui det- Tako kot njegov stric Carse- to.61 Nel 1302 Vicardo II assieme a man je bil večkrat podestat: tako Biaquino II di Momiano e altri vas- npr. leta 1295 v Bujah,64 1313 v Mi- salli del conte di Gorizia e d’Istria furono nuovamente nel Friuli dove continuarono il saccheggio dei pos- 61 CDI, 26. okt. 1297. sedimenti del patriarca. Nonostan- 62 Thesaurus, str. 337, št. 1146. De Fran- te ciò cinque anni dopo lo stesso ceschi, I Castelli della Val d’Arsa, patriarca in virtù della sua curatela AMSI 14, str. 163-164, je menil, da je vas Colton Kršan pod Pazinom, su Enrico II di Pisino gli diede in medtem ko D. Klen, BZ 2, str. 32, dono il feudo di Colton.62 Momjan / Momiano trdi, da gre za Kodolje, ki so bile kasneje v sestavu fevda Petrapilo- sa. 63 60 G. R. Carli, Antichità Italiche, Ap- A. Marsich, o. c., p. 9. 61 pendici di documenti spettanti CDI, 26 ottobre 1297. 62 alla parte quarta, Milan 1791, str. Thesaurus, p. 337, numero 1146. De 158/9. Franceschi, I castelli della Val d’Ar- 64 C. De Franceschi, Chartularium Pira- sa, AMSI 14, p. 163–164, riteneva nense I, AMSI 36, str. 91/2. che il villaggio Colton fosse Kršan 72 leđa grofa Henrika koji je začudo priznao učinjeno.61 Vikard II. i Bja- kvin II. Momjanski s drugim su fur- lanskim vazalima goričkoistarskog grofa 1302. godine, opet pustošili po patrijarhovim posjedima u Fur- laniji. Usprkos tome, nakon pet go- dina, patrijarh mu je kao staratelju Henrika II. Pazinskoga, dodijelio zemlju i selo Colton.62 Na proljeće 1311. godine Vi- kard je zauzeo Momjan te ga je 7. svibnja za 200 akvilejskih maraka ustupio Frideriku Prampergu koji se obvezao da ga u narednih šest godina neće predati nikome pa ni Mlečanima ili Koparčanima.63 Vikard je, kao i njegov stric Carseman, bio više puta podestat. Primjerice, 1295. godine u Bujama,64 61 CDI, 26. list. 1297. 62 Thesaurus, str. 337, br. 1146. De Fran- ceschi, I castelli della Val d’Arsa, AMSI 14, str. 163–164, smatra da je selo Colton Kršan pod Pazinom, Momjan / Momiano dok je D. Klen, BZ 2, str. 32, tvrdio da se radi o Kodolju koje je kasnije bilo u sastavu feuda Petrapilose. 63 G. R. Carli, Antichità Italiche, Ap- pendici di documenti spetanti alla parte quarta, Milan 1791, str. 158- 159. 64 C. De Franceshi, Chartularium Pira- nense I., AMSI 36, str. 91-92. 73 ljah,65 naslednje leto pa v zelo po- Nella primavera del 1311 Vi- membnem mestu na zahodni meji cardo conquistò Momiano e il 7 patriarhata, v Sacileju,66 kjer je potr- maggio dello stesso anno passò il dil mir s komunom Treviso. Še prej castello a Federico di Pramperg per se je z nekaj nemškimi in sloven- 200 marche e il suo impegno a non skimi vojaki – potem ko so se mu cederlo per sei anni a nessuno, tan- predali mesto Humin ter kaštela to meno ai Veneziani e ai Capodi- Perso in Susans v Furlaniji – napotil striani.63 proti samostanu Rožac, ki pa se je z Vicardo, proprio come suo zio denarjem tamkajšnjih menihov pri Casermano, fu più volte podestà: njem odkupil in tako prebivalce re- nel 1295 fu podestà di Buie,64 nel šil pred pokolom. Goriški grof ga je 1313 di Muggia65 e nel 1314 fu pode- za ta njegova zločinska dejanja pred stà di Sacile66 (importante città sotto patriarhom ponovno zagovarjal.67 il controllo del patriarca situata sul Leta 1319 mu je patriarh podelil conine occidentale) dove contri- še nekatera posestva,68 pred letom buì alla conferma della tregua con 1330 pa je Vikard iz Rašporja, go- il comune di Treviso. Dopo la resa spod Petrapilose, rožaškemu samo- del villaggio di Humin, dei castelli stanu v Furlaniji - morda zato, da Perso e Susans nel Friuli, Vicardo bi se odkupil za prejšnja pustošenja assieme a guerrieri tedeschi e slo- - podaril tri kmetije v Srpenici.69 veni partì in direzione di Rosazzo Kako zapleteni so bili fevdalni che grazie al denaro dei frati riuscì lastninski odnosi, kaže podatek, da je bil najmanj od leta 1275 lastnik sotto Pisino, mentre D. Klen, BZ 2, Momjan / Momiano p. 32, sosteneva che si tratta Codo- glie che in seguito faceva parte del feudo di Pietrapelosa. 65 63 A. Joppi, Documenti inediti sulla sto- G. R. Carli, Antichità Italiche, Ap- ria di Muggia, A. T. 1883, str. 290. pendici di documenti spettanti 66 A. Marsich, o. c., str. 11. alla parte quarta, Milano, 1791, 67 Ibid. pp. 158-159. 68 64 Ibid., str. 12. C. De Franceshi, Chartularium Pira- 69 M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slo- nense I., AMSI 36, pp. 91-92. 65 venijo, Urbarji Slovenskega pri- A. Joppi, Documenti inediti sulla sto- morja, zv. III, Ljubljana 1954, str. ria di Muggia, A.T. 1883, p. 290. 66 45. A. Marsich, o. c., p. 11. 74 1313. godine u Miljama,65 sljedeće je godine u jako važnom patrijarhovu gradu na zapadnoj granici države, Sacileju66, kada je potvrdio primirje s komunom Treviso. Prije toga je s njemačkim i slovenskim vojnicima, nakon što mu se predalo mjesto Hu- min i kaštel Perso i Susans u Furla- niji, krenuo na samostan Rožac koji se je novcem tamošnjih meniha ot- kupio kod Vikarda i tako mještane spasio od pokolja. Gorički grof ga je za spomenuta nedjela opet obranio kod patrijarha.67 Patrijarh mu je za- tim 1319. godine poklonio još neke posjede,68 a 1330. godine Vikard iz Rašpora, gospodar Petrapilose, po- klonio je rožačkom samostanu iz Furlanije, možda da bi se iskupio za prijašnje zločine, tri seoska ima- nja na Srpenici.69 Koliko su bili raznoliki feu- dalni vlasnički odnosi, potvrđuje podatak da su od 1275. godine vla- Kaštel / Castel Venere 65 A. Joppi, Documenti inediti sulla sto- ria di Muggia, A.T. 1883, str. 290. 66 A. Marsich, o. c., str. 11. 67 ibid. 68 ibid., str. 12. 69 M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slo- venijo, Urbarji Slovenskega pri- morja, sv. III., Ljubljana 1954, str. 45. 75 dela Rauensteina 70 (Petrapilosa) fur- a salvarsi dalla strage. Nonostan- lanski gospod iz Verma Asquino, te queste malefatte il conte di Go- Vikardov stric, ki se sicer ni vme- rizia prese le sue difese dinanzi al šaval v istrsko dogajanje, mu je pa patriarca.67 Nel 1319 il patriarca gli Vikard za primer svoje smrti leta diede in dono altri possedimenti68 e 1299 prepustil kaštele Petrapilosa, nel 1330 Vicardo di Raspo, signore Grožnjan in Salež.71 G.R. Carli meni, di Pietrapelosa donò al monastero da zato, ker je bil brez potomcev, di Rosazzo, forse per riscattarsi dei kar pa ni v skladu z domnevo, da je crimini, tre feudi a Serpenica.69 bil Vikardov sin Peter že leta 1306 Il fato che dal 1275 i proprietari patriarhov markiz.72 di parte del castello di Rauenstein70 Ko je med leti 1323 - 1329 Vi- (Pietrapelosa) fossero i signori friu- kard umrl, je njegov sin Peter moral lani di Varmo con a capo Asquino, po starih fevdalnih običajih najprej zio di Vicardo il quale non si intro- za fevd zaprositi, šele nato mu je metteva nei fatti istriani, dimostra-patriarhov dvor potrdil lastništvo no quanto fossero multiformi i rap- kaštelov Grožnjan in Petrapilosa.73 porti di proprietà feudali. Nel 1299, Peter se je, tako kot njegov oče, odli- nell’eventualità della sua morte, koval po bojevitosti, nezvestobi in Vicardo confermò i diritti dello zio nasprotovanju patriarhu, medtem friulano sui castelli di Grisignana e ko za plemenitost človeškega duha Pietrapelosa e sulla villa di Salise.71 ni kazal posluha. G.R. Carli sostiene che ciò è dovuto al fatto che egli non aveva eredi che risulta essere in contraddizione con il fatto che il iglio di Vicardo Pietro 70 Thesaurus, str. 205, št. 448. Grožnjan / Grisignana 71 G. R. Carli, o. c., str. 154. 72 A. Benedetti, o. c., str. 11 in 13, ven- 67 dar brez omembe vira. A. Joppi, ibid. 68 Saggio di serie dei marchesi – Go- ibid., p. 12. 69 vernatori dell‘Istria per i patriarchi M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slo- di Aquileia marchesi - principi, A. venijo, Urbarji Slovenskega pri- T. 1870/71, str. 252, navaja za leto morja, sv. III., Ljubljana 1954, p. 1306 samo markiza Petra iz Pulja. 45. 73 70 G. Vesnaver, Grisignana d’Istria, Thesaurus, p. 205, numero 448. 71 AMSI 3, 1887, str. 189. G. R. Carli, o. c., p. 154. 76 snici dijela Rauensteina 70 (Petrapilo- se) u Istri bila furlanska gospoda iz Verma. Asquino, stric Vikarda koji se, doduše, u istarska zbivanja nije miješao, ali mu je Vikard u slučaju svoje smrti 1299. godine založio ka- štele Petrapilosa, Grožnjan i Salež.71 G. R. Carli smatra da je to učinio jer nije imao nasljednika, što međutim pobija pretpostavka da je njegov sin Petar već 1306. godine bio patri- jarhov markiz.72 Bilo kako bilo, između 1323. i 1329. godine Vikard je umro i nje- gov sin Petar morao je po starim fe- udalnim običajima najprije zamoliti za feud i tek mu je tada patrijarhov dvor potvrdio vlasništvo kaštela Grožnjan i Petrapilose.73 Petar se je, kao i njegov otac, pokazao da je borben ali i nevjeran suprostavljen patriarhu, dok za djelatnost ople- 70 Thesaurus, str. 205, br. 448. 71 G. R. Carli, o. c., str. 154. 72 A. Benedetti, o. c., na stranici 11 i 13 Grožnjan / Grisignana iako bez spominjanja izvora. A. Joppi, Saggio di serie dei marchesi - Governatori dell’Istria per i pa- triarchi di Aquileia marchesi-prin- cipi, A.T. 1870/71, str. 252 navodi za 1306. godinu samo markiza Pe- tra iz Pule. 73 G. Vesnaver, Grisignana d’Istria, AMSI 3, 1887, str. 189. 77 V Istri je na ozemlju Pulja z già nel 1306 risulta marchese del ramo ob rami z goriškim kapeta- patriarca.72 nom Ugom Devinskim – katerega Vicardo morì tra il 1323 e il je po njegovi smrti 1328 na položa- 1329 e suo iglio Pietro dovette se- ju zamenjal – nastopal proti Castro- condo gli usi feudali inizialmente polskim74 ter zagrešil več zločinskih chiedere in feudo i castelli di Gri-dejanj, tako da ga je patriarh Paga- signana e Pietrapelosa73 e aspet- no Torre moral v furlanskem par- tare che la corte del patriarca con- lamentu zaradi njih dvakrat ostro fermasse questa richiesta. Proprio grajati75 in opozorilo še odločneje come il padre, Pietro dimostro il ponoviti leta 1331.76 Tedaj so namreč proprio valore in battaglia e si di-Goriškega grofa poleg plemičev iz mostrò infedele e ostile nei con- Pazina podpirali še fevdalci iz go- fronti del patriarca, mentre rimase ratega dela Istre in istrskega Krasa indifferente all’arricchimento dello (iz Zagrada, Kozljaka, Lupoglava, spirito umano. Novigrada, Rašporja idr.) pod po- Nelle contrade della Polesana veljstvom generalnega kapetana Pietro di Pietrapelosa a ianco del groije Grifona iz Rihemberga in Pe- capitano di Gorizia Ugone di Dui- tra Petrapiloškega.77 Kljub temu pa no – che fu da lui sostituito dopo la je bil Peter poleg Castropolskih edi- morte di questi nel 1328 – partecipò ni istrski plemič, ki je enakopravno ad azioni di guerra contro i Castro- nastopal v najvišjem oglejskem sta- pola74 e commise altre nefandezze 72 A. Benedetti, o. c., a pagina 11 e 13 Grožnjan / Grisignana sebbene senza indicazione della fonte. A. Joppi, Saggio di serie dei marchesi - Governatori dell’Istria per i patriarchi di Aquileia mar- 74 Cf. C. De Franceschi, Il comune po- chesi-principi, A.T. 1870/71, p. 252 lese e la Signoria dei Castropola, menziona per l’anno 1306 soltanto AMSI 18, 19, 20. il marchese Pietro di Pola. 75 73 P. S. Leicht, Parlamento Friulano I, G. Vesnaver, Grisignana d’Istria, Bologna 1917, št. 92. AMSI 3, 1887, p. 189. 76 74 C. De Franceschi, Il comune polese, Cfr. C. De Franceschi, Il comune po- str. 183. lese e la Signoria dei Castropola, 77 A. Benedetti, o. c., str. 14. AMSI 18, 19, 20. 78 menjivanja ljudskoga duha nije imao sluha. U Istri je na području Pule, rame uz rame s goričkim kapeta- nom Ugom Devinskim - kojega je zamijenio nakon njegove smrti 1328. godine - nastupao protiv Ca- stropolama74 i prouzročio druga nedjela, tako da ga je patrijarh Pa- gano Torre morao dvaput u furlan- skom parlamentu oštro upozoriti75 zbog nedjela, koje je nešto odluč- nije ponovio 1331. godine.76 Tada su, naime, Goričane osim plemića iz Pazina, podržavali i feudalci iz brdovitoga dijela Istre, istarskega Krasa (iz Zagrada, Kožljaka, Lupo- glava, Novigrada, Rašpora...), koji su bili pod zapovjedništvom gene- ralnoga kapetana grofovije Grifona iz Rihemberga i našega Petra Petra- pilose.77 Usprkos tome pa je pored Castropole bio jedini istarski ple- mić koji je ravnopravno nastupao u najvećem akvilejskom staležnom Grožnjan / Grisignana 74 Cf. C. De Franceschi, Il comune po- lese e la Signoria dei Castropola, AMSI 18, 19, 20. 75 P. S. Leicht, Parlamento Friulano, I., Bologna 1917, br. 92. 76 C. De Franceschi, Il comune polese, str. 183. 77 A. Benedetti, o. c., str. 14. 79 novskem organu, kjer ga zasledimo per le quali fu severamente rim- še v letih 1327 in 1330.78 proverato75 nel parlamento friulano Ker je bil verjetno naveličan due volte dal patriarca Pagano del- nenehnih patriarhovih očitkov, se je la Torre. La stessa cosa si ripeté in poskušal na osnovi svojih preneka- forma più decisa nel 1331.76 I conti terikrat pravilnih ocen političnega di Gorizia, a parte i nobili di Pisipoložaja nasloniti na Benečane, ki no, furono sostenuti anche dai si-so bili že zavezniki njegovega oče- gnori dell’Istria carsica (di Zagrad, ta in so v letih 1331–1332 osvojili še Cosliacco, Lupogliano, Villanova, preostalo jugozahodno Istro z Rovi- Raspo e altri) sotto il comando del njem, Balami in Puljem, k čemur je capitano generale di Gorizia Griffo- s svojimi pustošenji nemalo pripo- ne di Reifenberg e di Pietro di Pie- mogel tudi on sam. trapelosa.77 Nonostante ciò egli fu Sredi prve polovice leta 1335 accanto ai Castropola l’unico nobi- je motovunškemu podestatu previ- le istriano che partecipava a pari di- dno ponudil, da bi Benečanom tr- ritto nel più importante organo feu- dnjavo Petrapilosa prodal oziroma dale d’Aquileia, dove lo ritroviamo odstopil.79 Tedaj je bil nedvomno v ancora negli anni 1327 e 1330.78 velikih inančnih težavah, kajti 19. Probabilmente saturo dei rim- oktobra 1333 je za 1000 malih lir z proveri del patriarca, Pietro valutò vsemi pravicami in dohodki Moto- la situazione politica e si fece mer- vunčanom zastavil mlin na dve po- cenario dei Veneziani che furono gonski kolesi pri Batičanu pod Gro- alleati di suo padre e che tra il 1331 žnjanom, kjer je bil, odkar so ljudje e il 1332 conquistarono anche con pomnili, tudi most, t. i. Markizov il suo contributo il sudovest del-most (... salis sub ponte Marchionis l’Istria con Rovigno, Valle e Pola. Grožnjan / Grisignana qui est versum dictum Molendinum 75 P. S. Leicht, Parlamento Friulano, I., Bologna 1917, numero 92. 76 C. De Franceschi, Il comune polese, 78 G. De Totto, Feudi e feudatari p. 183. 77 nell’Istria veneta, AMSI 51–52 A. Benedetti, o. c., p. 14. 78 (1939/40), str. 60. G. De Totto, Feudi e feudatori 79 1335. 19. mar. – Senato Misti – AMSI nell’Istria veneta, AMSI 51-52 3. (1939/40), p. 60. 80 organu, gdje ga pronalazimo još 1327. i 1330. godine.78 Vjerojatno sit stalnih patrijar- hovih predbacivanja, pokušao se, u svojoj često pravilnoj ocjeni poli- tičkoga položaja, osloniti na save- znike svoga oca, Mlečane, koji su u razdoblju od 1331. do 1332. godi- ne osvojili preostalu jugozapadnu Istru s Rovinjem, Balama i Pulom. Svojim je pustošenjima tomu znat- no doprinijeo i sam Petar. Sredinom prve polovice 1335. godine podestatu Motovuna opre- zno je ponudio da bi Mlečanima prodao, odnosno, odstupio79 tvr- đavu Petrapilosa. Nesumnjivo je tada bio u velikim inancijskim po- teškoćama jer je 19. listopada 1333. godine, za 1000 malih lira sa svim pravima i prihodom založio Mo- tovuncima mlin na dva pogonska kotača kod Batičana nedaleko Gro- žnjana gdje je, otkako su ljudi pam- tili, stajao i most nazvan Markizov Grožnjan / Grisignana most ( ...salis sub ponte Marchionis qui est versum dictum Molendinum D. Guicardi a tempore quo est memo- 78 G. De Totto, Feudi e feudatori nell’Istria veneta, AMSI 51-52 (1939/40), str. 60. 79 1335. 19. ožuj. - Senato Misti - AMSI 3. 81 D. Guicardi a tempore quo est memo- Nella prima metà del 1335 ria hominem).80 Motovunčani so od- tentò di vendere79 ai Veneziani per tlej nemoteno uživali dohodke od tramite del podestà di Montona il zakupov mlina z najboljšimi ponu-castello di Pietrapelosa. Il tentati- dniki, ker jim Peter očitno nikoli ni vo deve indubbiamente essere at- odplačal dolga. Leta 1368 pa je pri- tribuito alle dificoltà economiche šlo do zapleta, ker se je grožnjanski in cui si trovava. Già prima, il 19 kapetan Cresius De Molino nepri- ottobre 1333 prese in concessione čakovano odločil, da bo Motovun- dai Montonesi per mille lire pic- čanom namesto desetine v naturali- cole con tutti i diritti e le entrate il jah plačeval le 4 solde “per istaio pel mulino a due ruote che si trovava grano”; ker je bil mlin pod njegovo a Batičani nei pressi di Grisignana jurisdikcijo, je še zagrozil, da ne bo dove da sempre esisteva un ponte dovolil razvažati namlete moke.81 detto il ponte del Marchese (...salis Že 13. marca pa mu je beneški senat sub ponte Marchionis qui est versum ukazal, da Motovunčanom ne sme dictum Molendium D. Guicardi a tem-kratiti starih pravic pri mlinu.82 pore quod est memoria hominem).80 Nameravane prodaje gradu Dal momento che Pietro non pagò Benečanom Peter ni izpeljal tudi mai il debito i Montonesi poteva- zato, ker ga je prehitela smrt, kajti no liberamente usufruire delle en- zadnjič ga zasledimo v virih leta trate ricevute dal ittavolo da loro 1336, ko si je od dveh Pirančanov scelto tra i migliori offerenti. Nel izposodil 60 mark.83 Leta 1339 se 1368 il capitano di Grisignana, dal je njegova vdova Speronella Porcia momento che il mulino era sotto že pravdala s furlanskim plemi- la sua giurisdizione, venne all’idea Završje / Piemonte di pagare la decima non in natura ma con il rispettivo di quattro sol- 80 CDI, 14. jun. 1321. CF. L. Lago – C. di “per istaio pel grano” e minacciò Rossit, Descriptio Histriae, Trst, 1981, tav. CX in CXI, str. 220–221. 81 1368. 2. mar. – Senato Misti – AMSI 79 5. 1335. 19 marzo - Senato Misti - AMSI 82 1368. 13. mar. – Senato Misti – AMSI 3. 80 5. Cf. L. Morteani, Storia di Mon- CDI, 14 giugno 1321. Cfr. L. Lago - C. tona, Trst 1895, str. 359–362. Rossit, Descriptio Histriae, Trieste 83 G. Vesnaver, Grisignana, str. 186. 1981, tav. CX i CXI pp. 220–221. 82 ria hominem).80 Motovunci su otada mirno uživali prihode iz zakupa najboljem ponudiocu jer im Petar očito nikada nije isplatio dug. Do problema dolazi 1368. godine kada se je kapetan Grožnjana, Cresius De Molino, sjetio da bi mogao umje- sto desetine u naturi plaćati svega četiri solda “per istaio pel grano”, s obzirom na to da je mlin bio pod njegovom jurisdikcijom i još je pri- jetio da neće dopustiti razvoženje mljevenjem dobivena brašna.81 Već 13. ožujka mletački je senat kapeta- nu naredio da ne smije uskraćivati stara motovunska prava nad mli- nom.82 Petar ipak nije prodao zamak Mlečanima. U tome ga je preduhi- trila smrt i posljednji se put u po- vijesnim izvorima spominje 1336. godine kada je od dva Piranca po- sudio 60 maraka.83 Njegova se udo- vica Speronella Porcia već 1339. go- dine sporila s furlanskim plemićem Završje / Piemonte 80 CDI, 14. lip. 1321. Cf. L. Lago - C. Rossit, Descriptio Histriae, Trst 1981, tav. CX i CXI str. 220–221. 81 1368. 2. ožuj. - Senato Misti - AMSI 5. 82 1368. 13. ožuj. - Senato Misti - AMSI 5. Cf. L. Morteani, Storia di Mon- tona, Trst 1895, str. 359-362. 83 G. Vesnaver, Grisignana, str. 186. 83 čem Ivanom Francem iz Castella za persino che non avrebbe permesso Grožnjan, ki ga je Ivan Franc tedaj il trasporto della farina.81 Già il 13 upravljal.84 Kot oskrbnik Grožnjana marzo il senato veneziano ordinò se leta 1343 pojavi Artikon Porcia,85 al capitano di rispettare gli antichi sorodnik vdove Petra Petrapiloške-diritti di Montona sul mulino.82 ga, kar daje slutiti, da so bili Petrovi Pietro non vendette il castello otroci tedaj še mladoletni. To do- ai Veneziani. La morte lo sorprese mnevo potrjuje investitura Nikola, lasciando di lui traccia nelle fonti sina umrlega Petra Petrapiloškega storiche del 1336 in cui si scopre un – zadnjega predstavnika te nekoč prestito di 60 marche83 ricevuto da slavne in pomembne istrske fev- due piranesi. Dopo la sua morte, la dalne družine. Umestitev mu je kot moglie Speronella di Porcia ebbe a oglejskemu vazalu leta 1352 potrdil causa di Grisignana un contenzio- markiz Jakob Morello de Lucha, pa- so con il nobile friulano Giovanni triarhov namestnik v Istri, in sicer za Franco di Castello che all’epoca am-vse posesti njegovih prednikov, torej ministrava84 il castello. Nel 1343 fu tudi za Petrapiloso in Grožnjan.86 Articone di Porcia,85 cugino di Spe- Benetke, razumljivo, Petrove ronella, ad amministrare il castello namere niso pozabile, kajti zgor- di Grisignana. Questo ci fa suppor- nji pritoki reke Mirne so jim bili za re che i igli di Pietro fossero ancora čvrsto in zanesljivo obrambo svojih minorenni. La conferma di quanto istrskih posesti nujno potrebni. Za- detto a riguardo la troviamo nel- radi izdatne pomoči Volrika Rihem- l’investitura di Nicolò, iglio del de- berškega koprskim upornikom leta funto Pietro Pietrapelosa e ultimo 1348 so zanj razpisale veliko nagra- rappresentante di questa gloriosa do in ga v naslednjih letih sicer neu- e importante famiglia signorile feu- Roč / Rozzo spešno, vendar vztrajno preganjale. Leta 1355 Volrika Rihemberškega 81 1368. 2 marzo - Senato Misti - AMSI spet zasledimo na čelu kaštelov 5. 82 Grožnjan in Petrapilosa. Tedaj se 1368. 13 marzo - Senato Misti - AMSI 5. Cfr. L. Morteani, Storia di Mon- tona, Trieste 1895, pp. 359-362. 84 83 CDI, 18. jul. 1339. G. Vesnaver, Grisignana, p. 186. 85 84 A. Benedetti, o. c., str. 15. CDI, 18 luglio 1339. 86 85 CDI, l. jul. 1352. A. Benedetti, o. c., p. 15. 84 Ivanom Francem iz Castella zbog Grožnjana kojim je on tada uprav- ljao.84 Kao upravitelj Grožnjana 1343. godine pojavio se Artikon Porcia,85 rođak Petrove udovice što daje naslutiti da su njegova djeca tada još bila maloljetna. Pretpo- stavku potvrđuje investitura Niko- le, sina pokojnog Petra Petrapilose, posljednjeg predstavnika te nekada slavne i važne istarske feudalne obitelji. Podjelu je kao akvilejskom vazalu, 1352. godine potvrdio istar- ski markiz Jakob Morello de Lucha, patrijarhov namjesnik u Istri i to sve posjede njegovih predaka, da- kle, i Petrapilose i Grožnjana.86 Venecija, razumljivo, Petro- ve namjere nije zaboravila jer su im gornji pritoci rijeke Mirne bili nužno potrebni za sigurnu obranu istarskih posjeda. Mlečani su zbog sudjelovanja Volrika Rihemberško- ga u koparskoj pobuni 1348. godi- ne za njim raspisali veliku nagradu tako da su ga narednih godina ne- uspješno, ali uporno progonili. U povijesnim izvorima Rihembergov Dvigrad / Duecastelli se trag ponovno javlja 1355. godine kada je kao čelnik posjeda kaštela 84 CDI, 18. lip. 1339. 85 A, Benedetti, o. c., str. 15. 86 CDI, 1. srp. 1352. 85 je, verjetno naveličan preganjanja, dale istriana. La spartizione di tut-odločil, da bo oba gradova odstopil ti i possedimenti dei suoi antenati oziroma prodal Benečanom.87 Za (Pietrapelosa e Grisignana)86 venne Grožnjan so kupčijo v višini 4.000 confermata nel 1352 dal marchese zlatih dukatov sklenili leta 1358, in d’Istria Jacopo Morello di Lucca. Benečani so ga takoj povzdignili v Venezia non dimenticò le in- podeželski kapetanat ( Capitaneus tenzioni di Pietro perchè i corsi societas paysinatici terrarum nostra-superiori del Quieto che servivano rum Istriae).88 Za Petrapiloso pa so a difendere i possedimenti istriani se že januarja 1356 začele težave erano per loro di vitale importan-glede pristojnosti Volrika Rihem- za. A causa della partecipazione di berškega za ta kaštel. Kljub temu je Ulrico di Reifenberg nella rivolta di beneški senat priporočil previdno Capodistria nel 1348 Venezia mise poizvedovanje in višino zneska za una taglia sulla sua testa e cercò in- možen nakup.89 Pa tudi za Grožnjan vano di catturarlo. Nelle fonti stori- pravne zadeve niso bile urejene, o che ritroviamo Ulrico di Reifenberg čemer priča leta 1385 postavljena nel 1355, quando probabilmente zahteva Jakoba Porcie, brata Spero- stanco della persecuzione decise di nelle Porcia, za grožnjanske posesti vendere il castello di Grisignana ai oziroma odškodnino zanje,90 ki jo je Veneziani.87 La vendita del castello od Benečanov v višini 1.000 duka- di Grisignana che i Veneziani tra- tov tudi prejel.91 sformarono subito in capitanato regionale ( Capitaneus societas paysi- natici terrarum nostrarum Istriae)88 fu 87 realizzata nel 1358 per 4000 ducati 1355. 3. dec. – Senato Misti – AMSI 4 (1888). d’oro. Per quanto concerne il castel- 88 B. Benussi, Commissioni, str. 11. lo di Pietrapelosa notiamo dei pro- 89 1355. 9. jan. m. v. – Senato Misti blemi sorti il 7 gennaio 1356 riguar- – AMSI 4. Dvigrad / Duecastelli 90 do le competenze del Reifenberg su G. B. Rorario, Regestario di un archi- vio purliese del Seicento, v izdaji A. De Pellegrini, Pordenone 1929, 86 str. 55. CDI, 1 luglio 1352. 91 87 1384. 28. feb. m. v. – Senato Misti – 1355. 3 dicembre - Senato Misti - AMSI 5, in 1385. 20. avg. – Senato AMSI 4 (1888). 88 Misti – AMSI 5. B. Benussi, Commissioni, p. 11. 86 Grožnjana i Petrapilose, vjerojatno sit proganjanja, odlučio odstupiti, odnosno, prodati kaštel Mlečani- ma.87 Kupovinu Grožnjana zaključili su 1358. godine i to za 4.000 zlatnih dukata, da bi Mlečani Grožnjan od- mah pretvorili u pokrajinski kape- tanat ( Capitaneus societas paysinatici terrarum nostrarum Istriae),88 dok su s Petrapilosom već 7. siječnja 1356. godine nastupili problemi vezani uz Rihembergovu nadležnost nad kaštelom. Usprkos tome mletački je senat preporučio oprezno istraživa- nje i visinu iznosa mogućega otku- pa.89 Da ni u slučaju Grožnjana nisu bili uređeni pravni odnosi, svjedoči potez Jakoba Porcie brata Spero- nelle iz 1385. godine koji zahtijeva imanje, odnosno, odštetu za Gro- žnjan,90 koju je od Mlečana i dobio i to u iznosu od 1.000 dukata.91 87 1355. 3. pros. - Senato Misti - AMSI 4 (1888). 88 B. Benussi, Commissioni, str. 11. Dvigrad / Duecastelli 89 1355. 9. siječ. m. v. - Senato Misti - AMSI 4. 90 G. B. Rorario, Regestario di un ar- chivo purliliese del Seicento, u izdanju A. De Pellegrini, Pordeno- ne 1929, str. 55. 91 1384. 28. veljače m. v. - Senato Misti - AMSI 5 i 1385. 20. kolovoza - Se- nato Misti - AMSI 5. 87 Grad in posestvo kaštela ozi- di esso. Il senato veneziano consi- roma komuna Petrapilosa sta tako gliò una prudente valutazione della ostala oglejskim patriarhom, ki so somma per un possibile riscatto del tako po letu 1325 imeli v Istri samo castello.89 A prova dell’opacità dei še mesta in kaštele: Buje, Oprtalj, rapporti giuridici anche nel caso di Buzet, Roč, Hum, Labin, Plomin in Grisignana90 testimonia la rivendi-Dvigrad;92 to pa so povečini kraji, ki cazione nel 1385 del possedimento so jim jih razni vladarji podelili še da parte di Jacopo da Porcia, fratel- pred infevdacijo leta 1208.93 lo di Speronella, e la richiesta di un V gradu Petrapilosa je po mne- riscatto poi approvato dai Venezia- nju A. Marsicha94 že leta 1310 sto- ni nell’ammonto di 1000 ducati.91 loval Conzio De Portis iz Čedada, In questo modo la rocca e il tedanji markiz, namestnik istrske- feudo o meglio il comune di Pie- ga mejnega grofa – oglejskega pa- trapelosa rimase in mano dei pa- triarha. V Istrskem diplomatskem triarchi d’Aquileia che dopo il 1325 kodeksu pa so izpričani markizi s avevano in loro possesso in Istria sedežem v Petrapilosi za leta 1335, ancora le città e i castelli di Buie, 1363 in 1397.95 V deželi je markiz v Portole, Pinguente Rozzo, Colmo, patriarhovem imenu opravljal so- Albona, Fianona e Duecastelli.92 dne, vojaške in upravne naloge, po- Territori dunque la cui spartizione biral pristojbine, dovoljeval sejme da parte dei precedenti sovrani av- Petrapilosa in postavitve mlinov, imenoval na-89 1355. 9 gennaio m. v. - Senato Misti - AMSI 4. 92 90 P. Paschini, L’Istria patriarchale du- G. B. Rorario, Regestario di un archi- rante il governo del patriarca An- vo purliliese del Seicento, a cura di tonio Caetani (1395–1402), AMSI A. De Pellegrini, Pordenone 1929, 42 (1930), str. 89. p. 55. 93 91 G. De Vergottini, Lineamenti I, str. 1384. 28 febbraio m. v. - Senato Misti 52. - AMSI 5 i 1385. 20 agosto - Senato 94 A. Marsich, str. 11. A. Joppi ga v Misti - AMSI 5. 92 Saggio dei marchesi, str. 252, ne P. Paschini, L’Istria patriarcale du- omenja, kakor tudi ne P. Kandler rante il governo del patriarca An- v Indicazioni, str. 138. tonio Caetani (1395-1402), AMSI 95 Cf. CDI za navedena leta. 42 (1930), p. 89. 88 Utvrda i posjed kaštela, od- nosno, komuna Petrapilose tako su ostali akvilejskim patrijarsima koji su nakon 1325. godine u Istri imali još samo sljedeće gradove i kašte- le: Buje, Oprtalj, Buzet, Roč, Hum, Labin, Plomin i Dvigrad.92 Dakle, uglavnom područja koja su razni vladari podijelili još prije infeuda- lizacije 1208. godine.93 U našem je kaštelu još 1310. godine po mišljenju A. Marsicha94 stolovao Conzio De Portis iz Če- dada, tadašnji markiz, namjesnik istarskoga graničnog grofa - akvi- lejskoga patrijarha. U Istarskom diplomatskom kodeksu spomenuti su pak markizi sa sjedištem u Petra- pilosi 1335., 1363. i 1397. godine.95 Markiz je uime patrijarha obavljao sudske, vojne i upravne funkcije, sakupljao razne pristojbe, dopu- štao sajmove i postavljanje mlino- Tlorisna skica trdnjave Petrapilosa / Planimetria della rocca di Pietrapelosa / Skica tlorisa utvrde Petrapilose (L. Veronese, Castelli e Borghi fortiicati dell’Istria, 1981, str. / p. 43) 92 P. Paschini, L’Istria patriarcale durante il governo del patriarca An- tonio Caetani (1395-1402), AMSI 42 (1930), str. 89. 93 G. De Vergottini, Lineamenti I., str. 52. 94 A. Marsich, str. 11. Posljednjega A. Joppi v Saggio dei marchesi, str. 252, ne spominje kao ni P. Kandler u Indicazioni, str. 138. 95 Cf. CDI za spomenute godine. 89 čelnike (gastalde) mest ( città), oze- venne prima dell’infeudazione del melj ( luogo ali terra, cinta = obzidje), 1208.93 kaštelov ( castello) in vasi ( villa) ter Secondo A. Marsich94 ancora potrjeval fevdalne podelitve.96 nel 1310 nel castello di Pietrape- losa risiedeva Conzio de Portis di Cividale, marchese e luogotenente del conte istriano – del patriarca d’Aquileia. Nel Codice diplomatico istriano i marchesi con residenza a Pietrapelosa sono menzionati negli anni 1335, 1363 e 1397.95 Il marchese svolgeva in nome del patriarca fun- zioni giuridiche, militari e ammini- strative: raccoglieva varie imposte, concedeva permessi per l’organiz- zazione di iere e collocazioni di mulini; nominava i gastaldi di città, di luogo o terra, di castello e di villa e in ine confermava le spartizioni feudali.96 Hum / Colmo 93 G. De Vergottini, Lineamenti I., p. 52. 94 A. Marsich, p. 11. A. Joppi, Saggio dei marchesi, p. 252 e P. Kandler u Indicazioni, p.138. non menzio- nano l’ultimo. 95 Cfr. CDI per gli anni menzionati. 96 96 CDI, 1208 – Aquileia. CDI, 1208 - Aquileia. 90 va, imenovao načelnike (gastalde) gradova ( città), područja ( luogo ili terra; cinta = bedema), kaštela ( ca- stello), sela ( villa) i potvrđivao feu- dalne podjele.96 96 CDI, 1208 - Aquileia. 91 ISTRSKI MARKIZI I MARCHESI D’ISTRIA Tradicija markizata ali Mejne groije Istre sega v La tradizione del marche- sato o delle contee di con- začetek 10. stoletja in traja vse do ine in Istria risale agli inizi del X 20. stoletja, kajti pod habsburško secolo e durò ino al XX secolo dal monarhijo se je dežela še v drugi momento che nell’Impero Asburgi- polovici 19. stoletja in vse do kon- co con il termine Marca97 ( “Margra- ca prve svetovne vojne imenovala viato”, “Mark-Grafschaft” ) dalla se- “Markgroija”.97 conda metà dell’ottocento ino alla F. Kos domneva, da je “iz zgo- ine della prima guerra mondiale dovinskih virov razvidno, da je bila era denominata l’unità statale. Istra že v začetku 10. stoletja mejna F. Kos sostiene che “dalle fonti groija. Okoli leta 910 je bil neki Al- storiche risulta evidente che l’Istria buin tu mejni grof.”98 Nadalje pravi, già all’inizio del X secolo era una da se Istra v listinah, izdanih med contea di conine e che intorno al letoma 1061 in 1067 “včasi zove 910 il conte fosse un certo Alboi- ‘ marcha’, včasi ‘ comitatus’, včasi pa no”.98 Segnala inoltre che nei do- ‘ marcha’ in ‘ comitatus’. Iz vsega tega cumenti scritti tra il 1061 e il 1067 je razvidno, da je bila Istra v 10. in l’Istria è “occasionalmente denomi- 11. stoletju mejna groija, a obenem nata marcha o comitatus e altre volte tudi groija prav tako, kakor je bila marcha e comitatus. Questo vuol dire tudi Kranjska mejna groija in gro-che l’Istria nei secoli X e XI era una ija.”99 contea di conine e contemporanea- mente una contea proprio come lo era la contea e la contea di conine di Carinzia”.99 Petrapilosa 97 97 Cf. B. Stulli, Istarsko okružje 1825– Cfr. B. Stulli, Istarsko okružje 1825 - 1860, Pazin 1984, str. 40. 1860, Pazin 1984, p. 40. 98 98 F. Kos, Gradivo III, str. XLII. F. Kos, Gradivo III., p. XLII. 99 99 Ibid. ibid. 92 ISTARSKI MARKIZI Tradicija markizata ili gra- nične grofovije Istre seže u početke 10. stoljeća i traje sve do 20. stoljeća. Naime, još pod Ha- bsburškom Monarhijom, dakle od druge polovice 19. stoljeća pa sve do kraja Prvoga svjetskog rata Istra se nazivala “Markgroija”.97 F. Kos pretpostavlja da je “iz povijesnih izvora jasno da je bila Istra već u početku 10. stoljeća gra- nična grofovija. Oko 910. godine tu je granični grof bio neki Albuin”.98 Dalje navodi da se Istra u doku- mentima nastalim između 1061. godine i 1067. godine “povremeno zove ‘ marcha’ ili ‘ comitatus’, a po- vremeno ‘ marcha’ i ‘ comitatus’. Iz toga proizilazi da je Istra u 10. i 11. stoljeću bila granična grofovija, a istovremeno i grofovija upravo ta- kva kakva je bila Kranjska granična grofovija i grofovija”.99 U tom ispreplitanju naziva političkih jedinica nisu se snašli ni 97 Završje / Piemonte Cf. B. Stulli, Istarsko okružje 1825 - 1860, Pazin 1984, str. 40. 98 F. Kos, Gradivo III., str. XLII. 99 ibid. 93 V tem prepletanju poimeno- Questa complessa moltitudine vanj političnih enot se niso znašli niti di denominazioni delle unità politi-veliki istrski zgodovinarji 19. stole- che non rese vita facile neanche agli tja vključno z B. Benussijem, ki trdi, importanti storici istriani come il da je bila Istra že v drugi polovici Benussi che sosteneva che l’Istria 9. in v prvi polovici 10. stoletja mej-fosse già nella seconda metà del na groija.100 Bila je v sklopu velike IX e nella prima metà del X secolo Furlanske mejne groije, ustanovlje- una contea di conine.100 In realtà ne kmalu po letu 800, in ko se je ta l’Istria assieme al Friuli faceva in okoli 830 razdelila v štiri groije, je quel periodo parte della grande Istra s Furlanijo postala samostojna contea Friulana di conine fondata groija. Kmalu nato je bila Furlanija dopo l’anno 800 quando la contea povzdignjena v samostojno mejno Friulana fu divisa nel 830 in quattro groijo, in v njenem sklopu je Istra contee e quando l’Istria con il Friuli bila groija, ki je bila neposredno diventò una contea indipendente. podrejena furlanskemu markizu. Poco dopo il Friuli venne promosso Ko je bila leta 976 ustanovljena Ve- a contea di conine e l’Istria al suo lika vojvodina Karantanija, sta Istra interno divenne contea direttamen- in Furlanija, ločeni od Bavarske, te sottoposta al marchese friulano. predstavljali novo vojvodino. Nel 976 fu fondato il Gran Ducato Cesar Konrad II. – ki je nadalje- di Carantania e l’Istria e il Friuli ora val politiko svojih prednikov, tedaj divise dalla Baviera costituirono un še naklonjeno cerkvenim oblastem nuovo Ducato. – je leta 1027 Furlanijo podelil pa- Nella prima metà del XI seco- triarhom v Ogleju ter tako na svoji lo (nel 1027) l’imperatore Corrado južni meji ustvaril cerkveno drža- II continuando la politica dei suoi vo, direktno podrejeno njemu. Da predecessori ancora devoti alla bi še bolj omejil moč nevarnih ka- chiesa afidò il Friuli ai patriar- rantanskih vojvod, je cesar Henrik chi d’Aquileia creando in questo Pazinski kaštel / Il castello di Pisino / Pa-III. okoli leta 1040 Istro povzdignil modo sui propri conini uno stato zinski kaštel (Benussi, 1924) 100 100 B. Benussi, Nel medioevo, str. 323– B. Benussi, Nel medio evo, pp. 323- 418. 481. 94 veliki istarski povjesničari prošlo- ga stoljeća uključivši B. Benussija koji je tvrdio da je Istra već u dru- goj polovici 9. i prvoj polovici 10. stoljeća bila granična grofovija.100 Ona je međutim tada bila u sklopu velike Furlanske granične grofovije osnovane nakon 800. godine, i kada je Furlanska grofovija 830. godine podijeljena u četiri grofovije, Istra je zajedno s Furlanijom sačinjavala grofoviju. Nedugo zatim Furlanija je uzdignuta u graničnu grofoviju te je Istra u njezinu sklopu tvorila grofoviju koja je bila neposredno podređena furlanskom markizu. Kada je 976. godine osnovana Ve- lika vojvodina Karantanija, Istra i Furlanija, odijeljene od Bavarske, predstavljale su novu vojvodinu. U prvoj polovici 11. stoljeća car Konrad II. - nastavljajući po- litiku svojih predaka, tada još na- klonjenih crkvenoj vlasti - 1027. godine dodijelio je Furlaniju patri- jarsima iz Akvileje i tako na svojim granicama stvorio crkvenu državu direktno podređenu njemu. Da bi što više ograničio moć opasnih ka- rantanskih vojvoda, car Henrik III. Pazin / Pisino (Tischbein, 1842) 100 B. Benussi, Nel medio evo, str. 323- 481. 95 v mejno groijo in jo podelil Ulriku ecclesiastico a lui direttamente sot- Weimarskemu, ki je tako postal prvi toposto. Al ine di limitare quanto laični istrski markiz.101 V njegovem più possibile il potere dei temibili času so za celotno Mejno groijo Is-duchi di Carantania, l’imperatore tro izoblikovali civilne in kazenske Enrico III verso il 1040 promosse pravne norme, ki naj bi jih upošte-l’Istria a contea di conine afidan- vali tako mejni grof kakor grof En- dola a Volrico o Ulrico I di Wei- gelbert, škofje in istrski plemiči, pa mar-Orlamunde che diventò così tudi prebivalci mest, trgov in vasi il primo marchese101 d’Istria laico. ( paysani). Takšno pravno, politično Nacquero allora le norme giuridi- in socialno stanje, ki ga mejni grof che civili e penali valide in tutta la ob svojem prihodu v deželo goto-contea di conine istriana che dove- vo ni našel, je poskušal urediti na vano essere rispettate sia dal conte osnovi nekega splošnega miru.102 di conine sia dal conte Enghelber- V funkciji markizov so mu sle- to, dai vescovi, dai nobili istriani e dili v letu 1077 oglejski patriarh Si- dagli abitanti delle città, dei borghi kard – kar je bilo kasneje bistveno za e delle ville ( paysani). Questa situa-investituro leta 1208 – nato Eppen- zione giuridica e politica in Istria, steinci, iz njihovega rodu Ulrik II. che il conte di conine sicuramente Weimar-Orlamünde, Spanheimi in non incontro al suo arrivo, fu creata na koncu Andechs-Meranski (do sulla base di una pace generale.102 1208), ko je kot prvi s tem nazivom Nella funzione di marchese med patriarhi v 13. stoletju postal nel 1077 gli succedettero il patriar-Bertold Andechs-Meranski (leta ca d’Aquileia Siccardo o Sigeardo 1230). - importante per l’investitura del 1208 - poi gli Eppenstein, suo iglio Ulrico II, i Weimar-Orlamünde, gli Pićan / Padena (Caprin, 1905) 101 101 Cf. G. De Vergottini, Lineamenti I, Cfr. G. De Vergottini, Lineamenti I., str. 44 sq. p. 44 sgg. 102 102 Cf. M. Pahor – J. Šumrada, Statut Cfr. M. Pahor - J. Šumrada, Statut piranskega komuna od 13. do 17. piranskega komuna od 13. do 17. stoletja, SAZU, Ljubljana 1987, str. stoljeća, SAZU, Ljubljana, 1987, p. XVIII. XVIII. 96 je oko 1040. godine Istru uzdignuo u graničnu grofoviju dodijelivši je Ulriku Weimarskom koji je tako postao prvi svjetovni istarski mar- kiz.101 U njegovo su vrijeme nasta- le civilne i kaznene pravne norme važeće za cijelu Istarsku graničnu grofoviju koje su morali poštivati, kako granični grof, tako i grof En- gelbert, biskupi i istarski plemići, te stanovnici gradova, trgovišta i sela ( paysani). To pravno, političko i socijalno stanje u Istri, s kakvim se granični grof zasigurno nije susreo prigodom svoga dolaska u zemlju, pokušao je urediti na osnovi neka- kvoga općeg mira.102 Funkciju markiza su nakon 1077. godine preuzeli akvilejski patrijarh Sikard - što je kasnije bilo važno za investituru 1208. godi- ne - zatim Eppensteinci, njegov sin Ulrik II., Weimar-Orlamünde, Sponheimi i na kraju Andesch-Me- ranski (do 1208.), koji je zatim prvi s tim nazivom među patrijarsima, Pula / Pola (Lavalée, 1802) 101 Cf. G. De Vergottini, Lineamenti I., str. 44 sq. 102 Cf. M. Pahor - J. Šumrada, Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoljeća, SAZU, Ljubljana 1987, str. XVIII. 97 Mnogi so povzemali Kandler- Sponheim e alla ine gli dè Ande- ja,103 ki po Nicolettiju104 trdi, da je sch-Merania (ino al 1208). In segui-prvi markiz, patriarhov namestnik, to, il primo tra i patriarchi nel XIII Vikard iz Momjana, še leta 1208 secolo a portare questo cognome fu stoloval v Kopru, kamor da se je s Bertoldo dè Andesch-Merania nel funkcijo deželnega upravitelja pre- 1230. selil iz Pulja. G. De Vergottini ugo- Sono stati in molti a riprende- tavlja, da so si oglejski patriarhi v re l’interpretazione del Kandler103 svoji upravni ureditvi – v listinah il quale, secondo Nicoletti,104 col-se kot posestniki Mejne groije Is- locava la residenza del marchese tre imenujejo markizi – prizadevali ovvero del vicario del patriarca oblast v istrskih mestih, kaštelih in Vicardo da Momiano già nel 1208 a vaseh predati tamkajšnjim svojim Capodistria dove s’era trasferito da predstavnikom, gastaldom, ki jim Pola. G. De Vergottini sostiene che je v Kopru pod Wolfgenom (1204- i patriarchi d’Aquileia – nei docu- 1218) ustrezal “potestas marchio- menti, per ragioni di proprietà sul- nis” ,105 kajti v Kopru se je že konec la contea di conine, erano nominati 12. stoletja za načelnika mesta uve-i marchesi – cercavano di nominare ljavila funkcija podestata.106 nelle città e nei borghi maggiori i propri rappresentanti e il gastal- do, che a Capodistria sotto Volfero (1204-1218) corrispondeva al “pote- stas marchionis”105 dal momento che 103 P. Kandler, Sulli nomi dati alla città in questa città già dalla ine del XII Pula / Pola (Tischbein, 1842) di Capodistria, Trst 1866, str. 5. 104 M. A. Nicoletti, Patriarchato d’Aqui- leia sotto Volfero di Cologna, A. T. 1870/1, str. 35 sq. 105 G. De Vergottini, La costituzione 103 provinciale dell’Istria nel tardo P. Kandler, Sulli nomi dati alla città medio evo, AMSI 38 (1926), str. di Capodistria, Trieste 1866, p. 5. 104 97. M. A. Nicoletti, Patriarcato d’Aqui- 106 Cf. D. Darovec, Prerez razvoja obla- lea sotto Volfero di Cologna, A.T. stnih struktur in vpliv Benetk na 1870/1, p. 35 sgg. 105 komuno Koper v razvitem sre- G. De Vergottini, La costituzione dnjem veku, Primorska srečanja provinciale dell’Istria nel tardo 84/85, Koper 1988, str. 404. medio evo, AMSI 38 (1926), p. 97. 98 1230. godine, postao Bertold An- desch-Meranski. Mnogi su citirali Kandlera103 koji je prema Nicolettiju104 objašnja- vao kako je prvi markiz, patrijar- hov namjesnik, Vikard iz Momjana još 1208. godine stolovao u Kopru, kamo se s funkcijom zemaljskoga upravitelja preselio iz Pule. Kako je to ustanovio G. De Vergottini, akvi- lejski su patrijarsi u svom uprav- nom uređenju - u dokumentima se zbog posjeda granične grofovije Istre nazivaju markizi - nastojali dati vlast svojim predstavnicima u raznim mjestima, kaštelima te selima, gastaldima kojima je u Ko- pru pod Wolfgerom (1204.-1218.), odgovarao “potestas marchionis”,105 s obzirom na to da se je u Kopru već krajem 12. stoljeća za načelnika uvažila ustanova podestata.106 103 P. Kandler, Sulli nomi dati alla città Novigrad v 17. stoletju / Cittanova nel 17 secolo / Novigrad u 17. stoljeću (Caprin, 1905) di Capodistria, Trst 1866, str. 5. 104 M. A. Nicoletti, Patriarcato d’Aqui- lea sotto Volfero di Cologna, A.T. 1870/1, str. 35 sq. 105 G. De Vergottini, La costituzione provinciale dell’Istria nel tardo medio evo, AMSI 38 (1926), str. 97. 106 Cf. D. Darovec, Prerez razvoja obla- stnih struktur in vpliv Benetk na komuno Koper v razvitem sre- dnjem veku, Primorska srečanja 84/85, Koper 1988, str. 404. 99 Tako je pravzaprav parado- secolo per l’amministratore locale ksno, da leta 1230 najdemo Beneča- vigeva l’istituzione del podestà.106 na na čelu istrskih mest oz. dežele Nel 1230 a capo della regione “Universitas Istrie potestas”, ki so se “Universitas Istrie potestas” e dun-uprla svojemu suverenu, oglejske- que a capo delle città che si ribel- mu patriarhu.107 Šele kot odgovor larono al patriarca107 troviamo pa-na to dejstvo je, kot kaže, patriarh radossalmente un veneziano. La leta 1232 uvedel funkcijo deželne- risposta del patriarca arrivò nel ga nadzornika z nazivom general- 1232 con la nomina di Giovanni ni gastald, ki ga je poosebljal Ivan da Riva108 alla funzione di gastal-iz Rive.108 Naslednjega deželnega do ( generalis gastaldus). Il prossimo upravnika zasledimo šele leta 1254, amministratore regionale lo riscon-v prvih letih vlade patriarha Gre- triamo appena nel 1254 durante i gorja (1251-1269), vendar ne več z primi anni del dominio del patriar- nazivom generalni gastald, temveč ca Gregorio (1251-1269) ora con il rihter, kar daje slutiti, da je nasto- titolo di giudice ( richtarius) invece pil še pod vlado patriarha Bertolda di gastaldo generale. Questo titolo (1218-1251), ki je bil Nemec.109 Rih- ci fa supporre una sua origine ger- terjeve pristojnosti so bile politične, manica risalente all’epoca del pa-inančne pa tudi sodne narave, o triarca Bertoldo (1218-1251) che era čemer priča že njegov naziv ( rich- tar - sodnik). Prvi znani rihter je bil Poreč / Parenzo (Caprin, 1905) 106 Cfr. D. Darovec, Prerez razvoja ob- lastnih struktur in vpliv Benetk 107 Cf. M. Greco, o. c. na komuno Koper v razvitem sred- 108 1232. 15. apr., Poreč – A. Minotto, njem veku, Primorska srečanja Documenta ad Forumjulii, Patriar- 84/85, Koper, 1988, p. 404. 107 cham Aquileiensem, Tergestum, Cfr. M. Greco, o. c. 108 Istriam, Goritiam spectantia ecc., 1232, 15 aprile, Parenzo - A. Minotto, Benetke 1870, št. 17: “Iohannes de Documenta ad Forumjulii Patriar- Rivo generalis gastaldio d. Patr. Mar- cham Aquileiensem, Tergestum, chionis in Istria”. Istriam, Goritiam spectantia ecc., 109 Cf. Lenel, Venezianisch - Istrische Venecija 1870 numero 17: “Iohan- Studien, Strassburg 1911, str. 146– nes de rivo generalis gastaldio d. Patr. 151. Marchionis in Istria”. 100 Tako, poput neke parodije, 1230. godine nailazimo na trag na- čelnika pokrajine “Universitas Istrie potestas” Mlečana, na čelu pobunje- nih istarskih mjesta protiv svoga suverena akvilejskoga patrijarha.107 Tek kao odgovor na taj savez patri- jarh je izgleda 1232. godine usposta- vio funkciju državnoga nadzornika s nazivom generalnoga gastalda ko- jega je utjelovljavao Ivan iz Rive.108 Sljedećega pokrajinskog upravitelja susrećemo tek 1254. godine, prvih godina vladavine patrijarha Gre- gora (1251. – 1269.), ali ne više pod imenom generalnoga gastalda već rihtara po čemu se može naslutiti da je nastao još za vrijeme Bertolda (1218. – 1251.) koji je bio Nijemac.109 Njegove su nadležnosti bile politič- ke, inancijske pa i sudske prirode o čemu govori i samo ime ( richtar 107 Cf. M. Greco, o. c. 108 1232, 15. trav., Poreč - A. Minotto, Documenta ad Forumjulii Patriar- Koper opata Lonatija, 1772 (PMK) / Capodistria dell’abate Lonati, 1772 (MRC) / Kopar cham Aquileiensem, Tergestum, opata Lonatija, 1772 (PMK) Istriam, Goritiam spectantia ecc., Venecija 1870, br. 17: “Iohannes de rivo generalis gastaldio d. Patr. Mar- chionis in Istria”. 109 Cf. Lenel, Venezianisch - Istrische Studien, Strasburg 1911, str. 146- 151. 101 patriarhov sorodnik Lando Monte- appunto tedesco.109 Il giudice aveva longo, sicer tudi koprski in piranski ingerenze politiche, inanziarie e podestat, zadnji pa leta 1279 Gene- giuridiche di cui è testimone il suo sio De Benardi.110 Rihter je očitno nome ( richtarius – giudice). Il primo stoloval v Poreču, kajti v tem mestu giudice di cui si hanno notizie fu un je med leti 1256-1282 delovala pi- parente del patriarca tale Lando di sarna “Reccharia”.111 Montelongo già podestà di Capodi- V tem času je v Istri rihterja za- stria e di Pirano. L’ultimo invece fu menjal markiz, ki je prvič omenjen Genesio de Bernardi110 nel 1297. Il v listini z dne 26. oktobra 1269.112 V giudice risiedeva ovviamente a Pa-dokumentu, ki ureja odnose z Bu- renzo dove tra il 1256 e il 1282 era zetom, je poleg markiza (patriarh in funzione la segreteria detta “Rec- markiz Gregor Montelongo je umrl charia”.111 8. septembra) naveden še rihter. Ebbe inizio in quel periodo in Od kod ta dvojnost deželne obla- Istria il processo di sostituzione del sti? Upoštevati moramo težke čase, giudice da parte del marchese. La ki jih je tedaj doživljal patriarhat, menzione del giudice la troviamo ko je bil Gregor v zaporu in pet let per ultima volta in un documen-po njegovi smrti niso izbrali nasle- to che regolamentava i rapporti dnika, načelnika oglejske cerkve. V con Pinguente datato il 26 ottobre Furlaniji so za zaščito patriarhata 1269112 in cui accanto al marchese (il že leta 1267 uvedli funkcijo kape-patriarca-marchese Gregorio Mon- tanata, ki pa se je kmalu izrodila v telongo morì l’8 settembre) compare instrument vlade velikih dinastij. V anche il titolo di giudice. Per com- Koper, staro sodišče / Capodistria, il ve- Istri so upravne zadeve še zaupali prendere questo dualismo bisogna cchio Tribunale / Kopar, stari sud (Caprin, rihterju, za sodne in vojaške pa so tenere a mente i tempi dificili per 1905) uvedli posebno funkcijo z nazivom markiz Istre; ta je v celoti prevzel patriarhova pooblastila in je v času 109 Cfr. Lenel, Venezianisch - Istrische Studien, Strasburg 1911, pp. 146-151. 110 110 CDI, 1. jun. 1278. CDI, 1 giugno 1278. 111 111 G. De Vergottini, Costituzione pro- G. De Vergottini, Costituzione pro- vinciale, str. 110. vinciale, p. 110. 112 112 CDI, 26. okt. 1269. CDI, 26 ottobre 1269. 102 - sudac). Prvi poznati rihtar bio je patrijarhov rođak Lando Monte- longo, inače i koparski te piranski podestat, a posljednji pak 1297. go- dine, Genesio De Bernardi.110 Rih- tar je očito stolovao u Poreču jer je u tom mjestu između 1256. i 1282. godine djelovala pisarnička kance- larija nazivana “Reccharia”.111 U to se vrijeme u Istri odvijao proces u kojem je rihtara zamijenio markiz. Markiz je prvi put spome- nut 26. listopada 1269. godine.112 U dokumentu koji regulira odnose s Buzetom, osim markiza (patrijarh - markiz Gregor Montelongo umro je 8. rujna) još se uvijek spominje rihtar. Odakle taj dualizam vlasti? Moramo podsjetiti na teška vre- mena koja je doživljavao patrijarh kada je Gregor bio zatvoren i kada pet godina nakon njegove smrti nisu izabrali nasljednika načelni- ka akvilejske crkve. U Furlaniji su zbog zaštite patrijarha već 1267. godine uspostavili funkciju kape- tanata, koji se vrlo brzo izrodio u Svetvinčenat / San Vincenti (Tischbein, 1842) instrument vlade velikih dinastija. U Istri su upravne poslove još uvi- 110 CDI, 1. lipnja 1278. 111 G. De Vergottini, Costituzione pro- vinciale, str. 110. 112 CDI, 26. listopada 1269. 103 interregnuma simboliziral kontinui- il patriarcato, quando Gregorio fu teto markizatske jurisdikcije oglej- rinchiuso e quando a cinque anni skih patriarhov. dalla sua morte la sede del patriar- V letih 1285 in 1286 je na čelu ca era ancora vacante. In difesa del province s političnimi in upravnimi patriarcato nel 1267 fu istituita nel funkcijami še “Procurator per totiam Friuli la funzione di capitanato che Istriam”,113 ki po svojih političnih presto divenne lo strumento di po-zadolžitvah kaže, da je bil rihterjev tere delle grandi dinastie. In Istria naslednik. le mansioni amministrative erano Po miru v Trevisu (1291) se ancora afidate al giudice, men- začne zadnja faza v razvoju funk- tre per quelle giuridiche e militari cije deželnega namestnika: na čelu fu istituita la funzione di marchese celotne province je “marchio Istriae”, d’Istria che sostituiva le ingerenze vendar le kot rihterjev naslednik z del patriarca e che nel periodo del-običajnimi nalogami. Do tega nazi- l’ interregnum simbolizzava la conti- va – ki ga je moral njegov nosilec, nuità della giurisdizione marchesa- plemič iz Furlanije ali Istre, patri- le dei patriarchi d’Aquileia. arhu plačati, službo pa je ponava- Nel 1285–1286 a capo della di opravljal eno leto114 – je prišlo provincia con funzioni politiche nedvomno tudi zaradi velikega ed amministrative c’era ancora il zmanjšanja patriarhove Istre, kajti “Procurator per totiam Istriam”113 che v 14. stoletju je bila le še privesek a quanto sembra dovette essere, ri-in ne več sestavni del oglejske dr- spetto alle sue funzioni politiche, žave.115 Po selitvah markizovega l’erede del giudice. sedeža po več patriarhovih kaštelih Dopo la pace di Treviso (1291) seguiamo l’ultima fase dello svilup- po della funzione di amministrato- re: a capo della provincia trovia- Piran / Pirano (Caprin, 1905) 113 mo il “marchio Istriae” ma soltanto Cf. CDI in Thesaurus. 114 C. Buttazzoni, Dei governatori in veste di successore del giudice d’Istria a nome dei marchesi prin- con le solite mansioni. Il nome di cipi i patriarchi d’Aquileia, A. T. 1870/l, str. 250-251. 115 G. De Vergottini, Costituzione pro- 113 vinciale, str. 114. Cfr. CDI i Thesaurus. 104 jek povjeravali rihtaru, a za sudske i vojne su međutim uspostavili po- sebnu funkciju nazvanu markiz Istre koja je u cijelosti nadomjestila pa- trijarhova ovlaštenja i u trenutcima interregnuma simbolizirala kontinu- itet markiževe jurisdikcije akvilej- skih patrijarha. Na čelu provincije, s politič- kim i upravnim funkcijama, 1285. i 1286. godine, još je “Procurator per totiam Istriam”,113 koji je, barem tako izgleda, po svojim političkim zadu- ženjima bio nasljednik rihtara. Nakon mira u Trevisu (1291.) pratimo posljednju fazu u razvoju funkcije namjesnika; na čelu pro- vincije je “marchio Istrie”, ali samo kao nasljednik rihtara s uobičaje- nim zadatcima. Te se titule - koju je upravitelj, plemić iz Furlanije ili Istre, morao platiti patrijarhu, a posao je obično obavljao jednu go- dinu114 - dočepao vjerojatno i zbog velikoga teritorijalnog sužavanja jer je u 14. stoljeću patrijarhova Istra bila još samo privjesak i više nije bila sastavni dio akvilejske dr- Labin / Albona (Tischbein, 1842) 113 Cf. CDI i Thesaurus. 114 C. Buttazzoni, Dei governatori d’Istria a nome dei marchesi prin- cipi i patriarchi d’Aquilea, A.T. 1870/1, str. 250-251. 105 v Istri se je tudi markizova blagajna questa funzione - che il nobile dal iz Kaštela ( Castel Venere) preselila Friuli o Istria, l’amministratore do-v Labin,116 njegov sodni in verjetno veva pagare e la cui durata era di tudi bivalni sedež pa se je ustalil v un anno114 - è dovuto forse alla ri- Buzetu.117 V 14. stoletju so bili mar- duzione territoriale che vide l’Istria kizi priznani plemiči, grofje Goriški, dei patriarchi diventare un’appen- Rihemberški, Spilimberški in drugi, dice e non più parte integrante del- ki so seveda to funkcijo izkoriščali lo stato aquileiese.115 A seguito del za utrditev svojih pozicij. Od istr- trasferimento della sede del mar- skih fevdalcev je bil markiz le Peter chese nei rimanenti castelli in Istria Castropolski leta 1306.118 e dopo che la cassa del marchese fu Očitno pa še leta 1381 grad in trasferita da Castelvenere ad Albo- posest komuna Petrapilosa nista na,116 Pinguente divenne sua sede bila med patriarhovimi direktni- giuridica e luogo di residenza.117 mi davkodajalci, kajti na seznamu Nel Trecento la funzione di mar- oglejskih pravic v Mejni groiji Istri chese fu svolta da nobili, dai conti so bili tedaj Buje, Oprtalj, Buzet, di Gorizia, dai Richemberg, dagli Roč, Hum, Labin, Plomin, Dvigrad Spilimbergo e altri che sfruttaro-in opatija Sv. Petra v gozdu. Buzet no questa carica per consolidare le je moral tretjino dajatev o sv. Miha- proprie posizioni. L’unico feudale elu oddati Petrapilosi, v opatiji Sv. istriano ad essere marchese fu Pie- Petra sta morali vasi Omoščice in tro Castropola nel 1306.118 Rovinj / Rovigno (Caprin, 1905) Grimalda istega dne dati markizu dve marki, Buje četrtino od pravd, 114 C. Buttazzoni, Dei governatori d’Istria a nome dei marchesi prin- cipi i patriarchi d’Aquilea, A.T. 1870/1, pp. 250-251. 115 G. De Vergottini, Costituzione pro- vinciale, p. 114. 116 116 Cf. CDI, 1397–1398. Cfr. CDI, 1397 - 98. 117 117 CDI, 25. avg. 1371, Buzet. Gre za CDI, 25 agosto 1371, Pinguente. Si spor med Bujami in Ročem zaradi tratta di un contenzioso tra Buie e kraje živine. Rozzo a causa del bestiame. 118 118 G. De Vergottini, Const. prov., str. G. De Vergottini, Const. prov., p. 123. 123. 106 žave.115 Sjedište se markiza seli po preostalim kaštelima u Istri, pa se markizova blagajna iz Kaštela ( Ca- stel Venere) seli u Labin,116 a njegovo je sudsko sjedište u Buzetu gdje je i živio.117 U 14. stoljeću markizi su bili priznati plemići, grofovi iz Go- rice, Rihembergi, Spilimbergi i dru- gi koji su položaj koristili za utvr- đivanje svojih pozicija. Od istarskih je feudalaca markiz bio samo Petar Castropola i to 1306. godine.118 Očito je da utvrda i posjed ko- muna Petrapilosa još 1381. godine nisu bili među direktnim patrijar- hovim poreznim obveznicima jer su se na popisu prava Akvileje u Istarskoj graničnoj grofoviji tada nalazili samo Buje, Oprtalj, Buzet, Roč, Hum, Labin, Plomin, Dvigrad i opatija Sv. Petra u Šumi. Buzet je morao trećinu davanja za sv. Miha- ela dati Petrapilosi, u opatiji Sv. Pe- tra sela Omošćica i Grimalda mora- la su istoga dana dati markizu dvije marke, Buje četvrtinu od pravda, 115 G. De Vergottini, Costituzione pro- Sv. Peter v Gozdu / San Pietro in Selve / Sv. Petar u Šumi (Valvasor, 1689) vinciale, str. 114. 116 Cf. CDI, 1397-98. 117 CDI, 25. kol. 1371, Buzet, Radi se o sukobu između Buja i Roča zbog krađe stoke. 118 G. De Vergottini, Const. prov., str. 123. 107 Labin pa 5 mark. Vsako mesto, ozi- Dal momento che sulla lista roma kaštel, je moralo vsaj enkrat v dei diritti d’Aquileia sulla contea letu markiza z družino ob njegovem di conine istriana c’erano soltanto obisku pogostiti s kosilom.119 Buie, Portole, Pinguente, Rozzo, Leta 1381 je bil istrski mar- Colmo, Albona, Fianona, Dueca- kiz Domino iz Castella, ki je imel stelli e il convento di San Pietro in pri patriarhu grad Petrapilosa pod Selve e chiaro che la rocca e il feudo določenimi pogoji v zakupu, a se di Pietrapelosa ancora nel 1381 non je svojemu suverenu tudi uprl.120 igurano tra i diretti contribuenti Tedaj je patriarh markizat zastavil del patriarca. Il giorno di San Mi-za 1.000 lir, medtem ko ga je še leta chele Pinguente doveva pagare a 1306 za 3.500 lir, davek od Beneča- Pietrapelosa un terzo dei contributi nov za ozemlje in sodno oblast v pa- mentre nel convento di San Pietro triarhovi Istri, ki so jo zasedli, pa je in Selve i villaggi di Omoschizze e znašal 2.000 zlatih dukatov.121 Grimalda erano obbligati nello stes- Naslednji znani markiz, ki je so giorno pagare al marchese due stoloval v Petrapilosi, je bil Hordi- marche, Buie un quarto delle entra- borg Moravski ali Češki, in sicer leta te e Albona cinque marche. Tutti i 1395, torej v začetku vlade patriarha borghi e i castelli avevano l’obbli-Caetania, ko je bil grad Petrapilosa go di preparare una volta l’anno il pod njegovo neposredno upravo; pranzo per il marchese e la famiglia do konca oglejske oblasti v Istri so in visita.119 odtlej markizi praviloma bivali na Nel 1381 marchese d’Istria fu gradu Petrapilosa. Hordiborgovo Domino di Castello che ebbe in af- itto dal patriarca a certe condizioni la rocca di Pietrapelosa opponen- dosi in questo modo al sovrano.120 Il patriarca diede il marchesato Izola / Isola (Caprin, 1905) 119 A. Joppi, Diritti di Aquileia nel Mar- chesato d’Istria, A. T. 1882, str. 195–200. 120 119 P. S. Leicht, o. c., dodatek VII, str. A. Joppi, Diritti di Aquileia nel Mar- 182. chesato d’Istria, A.T. 1882, pp. 121 P. Paschini, o. c., str. 89–91. Razme- 195-200. 120 rje med dukatom in liro je bilo P. S. Leicht, o. c., appendice VII, p. 1:3,1 (op.a.) 182. 108 a Labin pet maraka. Sva su mje- sta, odnosno kašteli, morali barem jednom godišnje markiza i njegovu obitelj počastiti ručkom.119 Markiz Istre je 1381. godine bio Domino iz Castella koji je pod određenim uvjetima zakupio od patrijarha utvrdu Petrapilosa, su- protstavivši se svome suverenu.120 Tada je patrijarh založio istarski markizat za 1.000 lira, međutim kada ga je još 1306. godine založio za 3.500 lira, a porez od Mlečana za teritorij i sudsku vlast na onome dijelu koji su zaposjeli, iznosio je 2.000 zlatnih dukata.121 Sljedeći poznati markiz koji je boravio u Petrapilosi 1395. godine bio je Hordiborg Moravski ili Češki. Dakle, u početku vladavine patri- jarha Caetania, kada je utvrda bila pod njegovom neposrednom upra- vom, i od tada su do kraja akvilej- ske vlasti u Istri markizi uglavnom stolovali u Petrapilosi. Tragove o Hordiborgu nalazimo u dokumen- 119 A. Joppi, Diritti di Aquileia nel Mar- Kršan / Chersano (Valvasor, 1689) chesato d’Istria, A.T. 1882, str. 195- 200. 120 P. S. Leicht, o. c., dodatek VII, str. 182. 121 P. Paschini, o. c., str. 89-91. Omjer između dukata i lire bio je 1:3,1 (op. a.). 109 ime srečamo v navodilu beneške- d’Istria per 1000 lire. Già nel 1306 ga senata rašporskemu kapetanu z il marchesato venne concesso per namigom, naj poskuša Petrapiloso 3500 lire. Le tasse pagate dai Ve- pridobiti za Serenissimo, “sedaj, ko neziani per il potere giudiziario e i že imamo Rašpor”.122 territori occupati nell’Istria del pa- Odločitev, da bo stoloval v Pe- triarca ammontavano a 2000 ducati trapilosi, je spričo nemirnih in anar- d’oro.121 hičnih odnosov na patriarhovih po- Il prossimo marchese a noi sestvih povsem razumljiva, kajti v noto con residenza a Pietrapelosa nobenem drugem mestu ali kašte- fu Erdiboro di Moravia o Boemia lu z že utrjeno avtonomno upravo nel 1395, dunque all’inizio del do- istrski namestnik ni mogel trajno minio del patriarca Caetani quan- obstati; edino zanj primerno utrje- do la rocca era sotto la sua diretta no mesto je bilo v Petrapilosi, ki se amministrazione. Da allora ino zaradi pomanjkanja prostora sicer alla ine del potere dei patriarchi ni mogla širiti, je pa imela odlično d’Aquileia i marchesi d’Istria abi-vojaško lego in po tradiciji priznan tualmente risiedevano a Pietrape- položaj, še posebno kot konkurenca losa. Erdiboro è menzionato in un Rašporju. documento del Senato veneziano Leta 1397 je bil istrski markiz inviato al capitano di Raspo al qua- Antonio Carafa, imenovan Zloba le è chiesto “adesso che siamo in ( Malizia), verjetno ker se je uprl possesso di Raspo”122 di cercare di patriarhu,123 kateri mu je še pred far passare Pietrapelosa dalla parte njegovim zavzetjem gradu Petrapi-di Venezia. losa naročil, naj utrdbo v odsotno- A causa dei tumulti e delle re- sti poveri Masellu Tortellu. Ta jo je lazioni anarchiche allora presenti nato zaupal Bartolomeu iz Terne.124 sul possedimento del patriarca la decisione di far risiedere il marche- Bale / Valle (Benussi, 1924) 121 P. Paschini, o. c., pp. 89-91. Il rap- 122 1395. 23. dec. – Senato Misti – AMSI porto tra il ducato e la lira era di 5. 1: 3,1 (n. a.). 123 122 C. Buttazzoni, o. c., str. 251. 1395. 23 dicembre - Senato Misti - 124 CDI, 30. maj 1397. AMSI 5. 110 tu mletačkoga senata upućenu ka- petanu Rašpora od kojega se traži da pokuša pridobiti Petrapilosu za Serenissimu “sada kad već imamo Rašpor”.122 Odluka da će markiz imati sjedište u Petrapilosi zbog nemira i anarhičnih odnosa na patrijarhovu posjedu posve je razumljiva. Ni u jednome preostalome mjestu ili ka- štelu s već uređenom autonomnom upravom, istarski namjesnik nije mogao uspješno opstati te je stoga jedino primjereno utvrđeno mjesto bilo na našem brdu koje se zbog ne- dostataka prostora nije moglo širiti te je stoga još uvijek predstavljalo odličnu vojnu poziciju i po tradiciji priznat položaj, posebice kao kon- kurencija Rašporu. 1397. godine markiz u Istri je bio Antonio Carafa zvan Zloba ( Malizia) vjerojatno zato što se su- protstavio patrijarhu123 koji mu je naredio da Petrapilosu u odsustvu povjeri Masellu Tortellu i okupi- ra utvrdu. On ju je zatim povjerio Predjamski grad / Il castello di Predjama (Valvasor, 1689) Bartoleomeu iz Terne.124 Patrijarh je 16. lipnja 1397. godine kaštel povje- 122 1395. 23. pros. - Senato Misti - AMSI 5. 123 >, o. c. str. 251. 124 CDI, 30. svib. 1397. 111 Patriarh je 16. junija 1397 kaštel po- se a Pietrapelosa risulta del tutto veril v varstvo Ruggeru Spinellu in comprensibile dal momento che il končno 20. julija imenoval za eno marchese non poteva sopravvivere leto novega markiza Bernarda Bor- in nessun altro borgo o castello in goponteja iz Čedada,125 ki je prise- cui l’amministrazione autonoma gel, da bo varoval kaštel Petrapilo- fosse stata deinita. La scelta della sa, pravice oglejske cerkve v deželi rocca fu l’unica ragionevole sia per in branil podložnike. Pod njegovo la sua posizione che per l’impossi- upravo so imeli patriarhovi podlo- bilità di crescere territorialmente žniki precej nevšečnosti z razbojni- che la rendevano u ottima posizio- ki iz Predjamskega gradu, ki so se ne militare e una riconosciuta posi- utaborili kar na rašporskem Krasu zione strategica in particolar modo Petrapilosa, 26. julija 1398. Pred grajsko ter vdirali na Buzetsko. Tako so 23. come concorrente a Raspo. kapelico je Bernard iz Pazinske groije po- aprila 1397 oropali tudi patriarhovo Nel 1397 il marchese d’Istria ravnal dolg 75 zlatih dukatov Bartolomeu de Contadisu iz Pulja, kateremu jih je dol- Pregaro,126 ki pa je bila že več kot 30 fu Antonio Caraffa detto Malizia goval po zadolžnici iz leta 1377. Pergament let povsem nenaseljena.127 probabilmente per la sua oppo- velikosti 11 x 24 cm v latinščini. Notar Dasiravno je bil grad Petrapi- sizione al patriarca123 che dopo la Anton pok. Canciana, imenovan Butti di losa že leta 1395 potreben temeljite Segniamo; hrani Pokrajinski arhiv Koper - sua occupazione del castello di Pie- (PAK) 6. Občina Koper. Spisi do leta 1600, ga popravila,128 je šele čez pet let pa- trapelosa gli ordinò di afidarlo in b. 2 / Pietrapelosa. 26 luglio 1398. Dinan-triarh svojemu markizu Venčeslavu assenza a Massello Tortella. Questi zi la cappella cittadina Bernardo di Pisino Spilimberškemu – potem ko mu je poi la afidò a Bartolomeo di Ter salda il debito di 75 ducati d’oro con Barto- - lomeo de Contadis di Pola di cui è debitore za 200 zlatih dukatov na leto za na124. Il 16 giugno 1397 il patriarca secondo una ricevuta del 1377. Pergamena določen čas dodelil kaštel Petrapi-afidò il castello a Ruggero Spinello scritta in latino: dimensioni 11x24. Notaio losa s sodstvom – naročil popravilo e inalmente il 20 luglio dello stes-Antonio fu Canciano detto Butti di Segni- amo; custodita nel Archivio Regionale di so anno nominò nuovo marchese Capodistria (ARC) 6. Comune di Capo-per un anno Bernardo Borgoponte distria. Documenti risalenti ino al 1660, di Cividale125 il quale giurò di prob. 2 / Petrapilosa. 26. srpanj 1398. Pred teggere il castello di Pietrapelosa, i gradskom kapelicom Bernard iz Pazinske 125 CDI, 20. jun. 1397. grofovije poravnava dug 75 zlatnih dukata 126 diritti della chiesa d’Aquileia e di Cf. CDI, okt. 1393. G. De Vergottini, Bartolomeju de Contadis iz Pule, koje mu Lineamenti II, str. 145, pravilno difendere i sudditi. In quel periodo, duguje po zadužnici iz godine 1377. Per-postavlja pismo markiza Bernarda gamena veličine 11 x 24 cm, na latinskom v leto 1397. jeziku. Notar Anton pok. Canciana zvani 127 123 Cf. D. Klen, Urbar, str. 122. C. Buttazzoni, o. c. p. 251. Butti di Segniamo; čuva Pokrajinski arhiv 128 124 1395. 23. dec. – Senato Misti – AMSI CDI, 30 maggio 1397. Koper (PAK) 6. Občina Koper. Spisi do leta 125 5. CDI, 20 giugno 1397. 1600, a. j. 2 112 rio na čuvanje Ruggeru Spinellu i konačno 20. lipnja, na godinu dana imenovao novoga markiza Bernar- da Borgopontea iz Čedada,125 koji je prisegao da će štititi kaštel Pe- trapilosa, prava akvilejske crkve u pokrajini i braniti podložnike. Za vrijeme njegove uprave patrijarho- vi su podređeni imali naime dosta neugodnosti zbog razbojnika iz Pre- djamskoga zamka koji su se utabo- rili na rašporskom Krasu i upadali na Buzeštinu. Tako su 23. travnja 1397. godine opljačkali patrijarhovu Pregaru126 koja je više nego trideset godina bila nenaseljena.127 Iako je kaštel već 1395. godine vapio za temeljitom sanacijom,128 patrijarh je tek nakon pet godina naredio markizu Vjenceslavu Spi- linbergu - kada mu je za 200 zlat- nih dukata na godinu za određeno vrijeme dodjelio kaštel Petrapilosu - popravak palače, krova, pragova, konjušnice i ognjišta, obavezujući ga i na uzdržavanje najmanje de- 125 CDI, 20. lip. 1397. 126 Cf. CDI, list. 1393. G. De Vergotini, Lineamenti II., str. 145, pravilno datira markiza Bernarda u 1397. godinu. 127 Cf. D. Klein, Urbar, str. 122. 128 1395. 23. pros. - Senato Misti - AMSI 5. 113 stavbe, strehe, pragov, konjušnice infatti, i sudditi del patriarca ebbe-e i risvolti di questo contenzioso in ognjišč; obenem pa ga je zadolžil ro non pochi problemi a causa di non sono del tutto chiari. še za vzdrževanje najmanj 10 ko- banditi dal castello di Predjama che L’ultimo marchese istriano di njenikov in 200 pešcev.129 Leta 1403 raccolti nel che Carso del Raspo fa- nomina patriarcale fu Cristoforo di se Nikola, sin pokojnega Rudolfa cevano incursioni nel Pinguentino. Cuccagna. Lo troviamo partecipare De Portisa,130 podobno kot za Gro-Il 23 aprile del 1397 questi briganti nelle prime decadi del Quattrocen- žnjan tožari tudi za grad Petrapilo- saccheggiarono il villaggio di Pre- to nella guerra dei veneziani contro sa in njegovo jurisdikcijo. Zaključki gara126 già da trent’anni era disabi- il re ed imperatore Ungherese Sigi- pravde pa niso znani. tata.127 smondo di Lussemburgo per certi Zadnjega znanega patriarho- Sebbene il castello già nel 1395 possedimenti in Dalmazia e in Istria. vega istrskega markiza zasledimo v avesse urgente bisogno di una radi- Più precisamente in un rapporto al vojnah Benečanov proti ogrskemu cale ristrutturazione,128 il patriarca senato veneziano in cui non è deno-kralju in cesarju Sigmundu Luksem- ordinò appena cinque anni dopo al burškemu za posesti v Dalmaciji in marchese Venceslao di Spilimber- Istri v prvih desetletjih 15. stoletja, go – al quale per 200 ducati d’oro in sicer v osebi Krištofa Cuccagne, all’anno diede in afidamento il ki pa ga poročilo beneškemu senatu castello – di ristrutturare il palaz-ne označuje kot istrskega ali patri- zo, il tetto, le soglie, la scuderia e il arhovega markiza, temveč kot mar- focolare vincolandolo a sostentare kiza Pietra Pelosa.131 Tej družini so almeno dieci cavalieri e duecento Benečani leta 1423 kot svoji zakleti fanti.129 Già nel 1403 come nel caso nasprotnici zaplenili vse imetje na di Grisignana Niccolò iglio del de- beneškem ozemlju.132 Sicer je patri- funto Rodolfo De Portis130 rivendi- arh, kot vidimo na primeru Ven- ca il castello e la giurisdizione sul česlava Spilimberškega, svojemu feudo di Pietrapelosa. Le modalità markizu zadnja leta gospodovanja v Istri za nagrado za določen čas 126 Cfr. CDI, ottobre 1393. G. De Vergotini, Lineamenti II., p. 145, giu- stamente ocalizza il marchese Ber- 129 P. Paschini, o. c., str. 117. nardo nel 1397. 130 127 CDI, 5. jan. 1403. Cfr. D. Klein, Urbar, p. 122. 131 128 1411. 15. nov. – Senato Secreti – 1395. 23 dicembre - Senato Misti - Grb Gravisijev na Fontiku v Kopru / Stem-AMSI 4. AMSI 5. ma della famiglia Gravisi sul Fondaco a Ca- 132 129 A. Joppi, Saggio dei marchesi, str. P. Paschini, o. c., p.117. podistria / Grb obitelji Gravisi na Fontiku 130 254-255. CDI, 5 gennaio 1403. u Kopru 114 set konjanika i dvjesto pješaka.129 Već se 1403. godine, slično kao i u slučaju Grožnjana, za kaštel i juris- dikciju nad Petrapilosom tužaka Nikola, sin pokojnoga Rudolfa De Portisa.130 Zaključci spora nisu po- znati. Posljednji se poznati patrijar- hov istarski markiz spominje za vrijeme rata Mlečana s ugarskim kraljem i carem Sigmundom Luk- semburškim za posjede u Dalmaciji i Istri, prvih desetljeća 15. stoljeća u osobi Krištofa Cuccagne koji se u izvješću mletačkome senatu ne naziva markizom Istre ili patrijar- hovim markizom, već markizom Pietra Pelose.131 Toj su obitelji Mle- čani, kao zagriženim protivnicima Republike, 1423. godine zaplijenili svu imovinu na mletačkom teri- toriju.132 Inače je patrijarh, kao što smo opazili u slučaju Vjencesla- va Spilinberga, svojim markizima posljednjih godina vladanja u Istri kao odštetu dodjeljivao na odre- đeno vrijeme kaštel Petrapilosa sa Cerkvica Sv. Marije Magdalene pri Petrapilosi / La chiesetta di S. Maria Maddalena nei pressi di Pietrapelosa / Crkvica Sv. Marije Magdalene kod Petrapilose 129 P. Paschini, o. c., str.117. 130 CDI, 5. siječ. 1403. 131 1411. 15. stud. - Senato Secreti - AMSI 4. 132 A. Joppi, Saggio dei marchesi, str. 254–255. 115 podelil kaštel Petrapilosa z vsemi minato marchese d’Istria o marche- pelosa ( o Pietra Pelosa). Più tardi i pristojnostmi, le z edino obvezno- se del patriarca bensì marchese di Veneziani nominarono il feudo e stjo, da varuje njegove temeljne in-Pietrapelosa.131 Nel 1423 i veneziani l’infeudata famiglia Gravisi mar- terese v deželi. Ker se je patriarhovo requisirono a questa famiglia, che chesato di Pietrapelosa nonostante imetje v Istri tako ozemeljsko kot fu acerrima nemica della Repubbli-il fatto che il feudo fosse limitato a dohodkovno skrčilo, je tudi težje ca, tutti i possedimenti in territorio dodici villaggi e non ricordava per pridobival za to funkcijo sposobne veneziano.132 Come abbiamo già nulla, a parte forse la sua posizione in vdane može, ne da bi ti zase izsi-fatto notare nel caso di Venceslao centrale, la contea di conine istitui-lili velike koristi. Tako je moral oči- di Spilimbergo il patriarca negli ul- ta quattro secoli prima. tno popustiti njihovim zahtevam in timi anni del suo dominio in Istria jim deželo za majhno odškodnino afidava ai marchesi temporanea- prepustiti v upravljanje po njiho- mente come indennizzo il castello vih pogojih. Zato so zadnjega med di Pietrapelosa con tutti gli obblighi njimi, Krištofa Cuccagno, Benečani e con il solo compito di protegge- kot sosedje in zatorej boljši pozna- re i suoi interessi nella regione. Ma valci razmer kot oddaljeni patriarh siccome i possedimenti territoria- imenovali kar markiz Petrapilosa li e inanziari del patriarca furono (ali Pietra Pelosa), kakor so kasne-ridotti risultava dificile trovare je tudi fevd, kjer so fevdalizirali gente fedele e capace di svolgere družino Gravisijev, označevali kot questa funzione senza un proitto markizat Petrapilosa, čeprav je bil personale. È ovvio che il patriarca omejen samo na dvanajst vasi in dovette cedere alle loro richieste e razen s središčno lego v deželi ni z in cambio di un piccolo risarcimen- ničimer spominjal na pred štirimi to lasciarli gestire il feudo a loro stoletji ustanovljeno mejno groijo. piacimento. Cosi, l’ultimo dei mar- chesi di nomina patriarcale Cristo- foro di Cuccagna fu nominato dai Veneziani, che conoscevano meglio la situazione, marchese di Pietra- 131 1411. 15 novembre - Senato Secreti Patriarhov stolp iz 13. stoletja v Kopru / - AMSI 4. Torre dei patriarchi del 13 secolo a Capo- 132 A. Joppi, Saggio dei marchesi, p. distria / Patriarhov stup iz 13. stoljeća u 254–255. Kopru 116 svim nadležnostima i jedinom ob- vezom zaštite njegovih osnovnih interesa u pokrajini. S obzirom da se je, kako teritorijalno, tako i u do- hotcima, patrijarhovo imanje u po- krajini smanjilo, bilo je daleko teže pronalaziti za tu funkciju sposobne i privržene ljude bez namjere da pri tom proitiraju. Očito je patrijarh ipak morao popustiti njihovim za- htjevima i prepustiti im da uz malu odštetu posjedom upravljaju po vlastitoj volji. Tako da su posljed- njega među njima, Krištofa Cucca- gna, Mlečani kao susjedi i stoga bolji poznavaoci prilika no što je to bio udaljeni patrijarh, nazivali mar- kizom Petrapilose (ili Pietra Pelosa), kao što su kasnije feud i po njemu infeudaliziranu obitelj Gravisi na- zivali markizatom Petrapilose, iako je bio ograničen na samo dvanaest sela i izuzev središnjim položajem u pokrajini, ničime nije podsjećao na prije četiri stoljeća uspostavljenu graničnu grofoviju. Benetke. Rialto, izsek iz slike V. Carpaccia 1494 / Venezia. Rialto, dettaglio del dipinto di V. Carpaccio 1494 / Mletci. Rialto, isječak iz slike V. Carpaccia 1494 117 POD BENEČANI SOTTO I VENEZIANI Oglejski patriarh se je v vojni proti Benetkam na Nonostante il patriarca d’Aquileia si fosse ag- začetku 15. stoletja pridružil ogrske- gregato al re Ungherese Sigismon- mu kralju Sigmundu, toda Benetke do nella guerra contro i veneziani so mu kljub temu leta 1420 iztrgale all’inizio del Quattrocento, questi vso markizatsko posest in si na ta riuscirono a portargli via nel 1420 način podredile celotno zahodno Is- tutti i suoi possedimenti sottomet- tro in njen vzhodni del do Plomina. tendo, in questo modo, tutta l’Istria Le srednja Istra, t. i. Pazinska groija, occidentale e i territori a sud di je prešla v roke Habsburžanom, in Fianona. Soltanto la parte centrale politične meje, nastale v tem času, dell’Istria e cioè la Contea di Pisino so se v glavnem ohranile do konca passò in mano agli Asburgo. Que- Beneške republike. sta situazione politica si mantenne Vendar so se Benečanom v Istri ino alla ine della Repubblica nel še eno leto upirali Oprtalj, Buzet in 1797. Petrapilosa, tako da so jih leta 1421 Portole, Pinguente e Pietra- zavzeli šele s četami markiza Tadeja pelosa che ancora per un anno cer- iz Est.133 Marin Sanudo poroča, da carono di resistere cedettero nel je markiz Tadej sporazumno z Be- 1421 ai Veneziani soltanto dopo nečani zavzel Buzet in Petrapiloso, la partenza del marchese Tadeo ki sta bila v lasti nekih markizov.134 d’Este.133 Marin Sanudo ci informa Že 5. avgusta 1421 so v beneškem che il sopracitato marchese ebbe senatu sklepali o usodi novoosvo- in possesso Pinguente e Pietrape- losa che appartenevano ad altri marchesi tramite un accordo con Motovun / Montona 133 CDI, 1421 – Benetke. 134 M. Sanudo, Vite dei Duchi di Vene- zia, št. 940. Kandler domneva, da je bil grad tedaj v rokah Avstrijcev; cf. C. De Franceschi, L’Istria, str. 133 243. CDI, 1421 - Venecija. 118 POD MLEČANIMA Ugarskom se kralju Si- gmundu se u ratu protiv Mlečana na početku 15. stoljeća, pridružio i akvilejski patrijarh ali mu je Venecija usprkos tome 1420. godine oduzela svo imanje, podre- divši si na taj način cijelu zapadnu Istru, kao i područje istočno do Plo- mina. Samo je središnja Istra, odno- sno, Pazinska grofovija došla u ruke Hasburgovca, a političko stanje ostvareno u to vrijeme uglavnom je zadržano do kraja Republike. Mlečanima su se u Istri još godinu dana suprotstavljali samo Oprtalj, Buzet i Petrapilosa koje su zauzeli tek po odlasku markiza Tadeja iz Est 1421. godine.133 Marin Sanudo izvijestio je da je spomenu- ti markiz zauzeo Buzet i Petrapi- losu sporazumno sa Mlečanima.134 Nedugo zatim, 5. kolovoza 1421. godine, u mletačkom su senatu 133 CDI, 1421 - Venecija. 134 M. Sanudo, Vite dei Duchi di Vene- zia, br. 940. Kandler je smatrao da Beneški dož, dožinja in senatorji / Il doge, la dogessa e i senatori / Mletački dužd, duždinica je kaštel tada bio u rukama Au-i senatori (Molmenti, 1905) strijanaca, cf. C. De Franceschi, L’ Istria, str. 243. 119 jenih Oprtlja, Buzeta in Petrapilose. i Veneziani.134 Il 5 agosto il Senato Prvi predlog za kaštele, “ki so bili decideva il destino degli appena veliki sovražniki naših krajev v Is- conquistati Portole, Pinguente e tri”, je bil, da je treba grad Petrapi- Pietrapelosa. Le proposte erano tre. losa in obzidje Oprtlja porušiti in La prima prevedeva la distruzione obenem tudi vse stolpe na njunem delle fortezze “nemiche dei nostri ozemlju, kakor so Benečani že stori- territori in Istria” ovvero del castel- li v Buzetu. Drugi predlog je bil na lo Pietrapelosa, le mura di Portole las podoben prvemu, le da je bila e tutte le rocche vicine com’era già v njem izrecno poudarjena rušitev successo a Pinguente. La seconda gradu Petrapilosa. Šele tretji pre- proposta era simile alla prima con dlog je predvideval, naj se grad ne una differenza: in essa era prevista poruši, temveč ohrani, ker je pravi esplicitamente la distruzione del branik za mesti Oprtalj in Buzet; ker castello Pietrapelosa. Fu accettata bi bil potem za obrambo dovolj en la terza proposta che prevedeva la konestabel s plačo 12 lir, je bil spre- preservazione del castello Pietrape- jet tretji predlog. Sklenili so še, da v losa poiché costituisce la difesa di Oprtlju in Buzetu ne bodo ničesar Portole e di Pinguente che per es-rušili, podestatu in kapetanu Kopra sere effettiva richiede un solo con- pa so naročili, naj v vsak komun, ki tabile e una retribuzione di 12 lire. ohranja pravice in navade, kakršne Decisero ancora di non distruggere je imel pod oglejsko oblastjo, pošlje nulla a Portole e a Pinguente e co- za upravitelja zvestega Koprčana. mandarono al podestà e al capita- Oprtalj / Portole Koprski podestat in kapetan je iz- no di Capodistria di inviare in ogni bral tudi poveljnika za Petrapiloso, comune che conservava i diritti e ki sta ga potem plačevala Oprtalj gli usi istituiti sotto il dominio dei in Buzet.135 Tako leta 1429 najde-patriarchi un ido capodistriano in mo v Petrapilosi kaštelana Antona veste di amministratore. Il podestà Leporija, ki si je moral za čas svoje odsotnosti zagotoviti namestnika, 134 M. Sanudo, Vite dei Duchi di Vene- zia, numero 940. Il Kandler ritene- va che il castello era in mano degli 135 1421. 5. avg. – Senato Secreti – AMSI Austriaci. Cfr. C. De Franceschi, L’ 4. Istria, p. 243. 120 odlučivali o sudbini novoosvoje- nih Oprtlja, Buzeta i Petrapilose. Predloženo je da se utvrde, “veliki neprijatelji naših područja u Istri”, odnosno, kaštel Petrapilosa i zidine Oprtlja poruše, kao i da se poruše sve kule na tom području kako je to već učinjeno u Buzetu. Drugi je pri- jedlog bio sličan prvome, samo što je u njemu decidirano precizirano rušenje utvrde Petrapilosa. Prihva- ćen je tek treći prijedlog da se kaštel Petrapilosa očuva jer predstavlja pravu obranu mjestima Oprtlju i Buzetu i zato što bi za obranu bio dovoljan jedan konestabl s plaćom od 12 lira. Zaključili su još da se u Oprtlju i Buzetu ništa ne ruši, da bi podestatu i kapetanu Kopra nare- dili da u svaku komunu koja čuva prava i običaje kakva je imao pod akvilejskom oblašću, pošalje jedno- ga vjernog Koparčanina za upravi- telja. Koparski podestat i kapetan izabrao je još komandanta za Pe- trapilosu kojega su plaćali Oprtalj i Buzet.135 Tako je 1429. godine u Petrapilosi prisutan kaštelan Anton Buzet / Pinguente Lepori koji je za vrijeme odsustva morao sebi osigurati zamjenu, od- 135 1421. 5. kol., - Senato Secreti - AMSI 4. 121 katerega je prej potrdil koprski na- e il capitano di Capodistria scel- čelnik.136 se anche il capitano per il castello Že čez 4 leta so v beneškem se- Pietrapelosa che era retribuito da natu ponovno razpravljali o usodi Portole e da Pinguente.135 Nel 1429 utrdbe Petrapilosa, kajti nekaterim troviamo a Pietrapelosa il castella- se je zdelo odveč tam vzdrževati ka- no Antonio Lepori che in caso di štelana s sedmimi vojaki in s stroški assenza doveva trovare un sostitu- več kot 100 lir, češ da kaštel nima to che fosse confermato dal podestà več nobene obrambne vloge in je capodistriano.136 poleg tega že v ruševinah. Predla- Quattro anni dopo il Senato gali so celo - a tega le niso sprejeli discuteva nuovamente sul destino - naj koprski načelnik kaštelana in del castello. Sembra, infatti, che per vojake odpokliče, Petrapiloso pa qualcuno fosse ingiustiicato man- poruši. Zato je senat podestatoma tenere il castellano accompagnato v Kopru in Motovunu ter kapetanu da sette soldati e sostentare le spese v Rašporju raje naročil, naj utrdbo di oltre 100 lire dal momento che il najprej pregledajo in nato poročajo castello, ora in rovina, non aveva o utemeljenosti njenega vzdrževa-più nessuna funzione difensiva. Ci nja.137 fu la proposta, respinta tra l’altro, Ugotovitve tega ogleda niso di ordinare al podestà di Capodi- znane. Benetke pa so z investitu- stria di richiamare il castellano e i ro Nikola Gravisija138 – piransko- soldati e di distruggere il castello. Il Senato ordinò ai podestà di Capo- distria e di Montona e al capitano 136 1429. 9. jun. – Senato Misti – AMSI di Raspo di visitare il castello e di 6. 137 1433. 3. dec. – Senato Misti – AMSI informare della sensatezza del suo 6. mantenimento.137 Motovun / Montona 138 Cf. obsežno literaturo o tej družini, s temeljnima deloma D. Venturi- nija, II casato dei marchesi Gravisi, 135 Poreč 1907, in F. Semija, Il Palazzo 1421, 5 agosto - Senato Secreti - dei Marchesi Gravisi – Barbabian- AMSI 4. 136 ca a Capodistria, Koper 1935, kjer 1429. 9 giugno - Senato Misti - AMSI je v prvi opombi na str. 19 nave- 6. 137 den seznam uporabne literature 1433. 3 dicembre - Senato Misti - za poznavanje te družine. AMSI 6. 122 nosno, od koparskoga načelnika potvrđena namjesnika.136 Nakon četiri godine u Senatu su ponovno raspravljali o sudbini utvrde jer se pojedincima činilo su- višnim ondje uzdržavati kaštelana sa sedam vojnika i troškovima vi- šim od 100 lira s obzirom na to da ruševan kaštel navodno nije više bio pogodan za obranu. Predlaga- no je čak, što doduše nije prihvaće- no, da koparski načelnik opozove kaštelana i vojnike, a Petrapilosu poruši. Stoga je Senat naručio pode- statu Kopra, Motovuna i kapetanu Rašpora da utvrdu najprije razgle- daju i zatim izvijeste o smislenosti njezina održavanja.137 Ishod toga razgledavanja nije poznat, ali su zato Mlečani s inve- stiturom Nikole Gravisija138 piran- sko-koparskoga plemića, koji je 7. 136 1429. 9. lip. - Senato Misti - AMSI 6. 137 1433. 3. pros. - Senato Misti - AMSI 6. 138 Cf. opsežnu literaturu o toj obitelji s temeljnim radom D. Venturinija, Il casato dei marchesi Gravisi, Poreč 1907. i F. Semija, Il Palazzo dei Roč / Rozzo Marchesi Gravisi - Barbabianca a Capodistria, Koper 1935. koji u prvoj bilješci (str. 19) navodi popis korisne literature za poznavanje te obitelji. 123 koprskega plemiča, ki je 7. marca Non sono conosciuti gli esiti 1435 odkril protibeneško zaroto di questa valutazione. Tuttavia con Padovancev na čelu z Marsilijem l’investitura di Nicolò Gravisi138 - Carraro, za kar mu je svet desete- nobile di Pirano e Capodistria la cui rice 10. marca 1440 podelil grad in scoperta (7 marzo 1435) della con- posest Petrapilosa z vsemi pritikli- giura antiveneziana dei Padovani nami, jurisdikcijo, dohodki v višini con a capo Marsilio Carrara gli por- 400 dukatov itd., razen kazenskega tò da parte del Consiglio dei dieci prava, ki je bilo v pristojnosti ko- il 10 marzo 1440 l’assegnazione del prskega podestata in kapetana, in castello Pietrapelosa con ogni per- pravice priziva v civilnih zadevah tinenza giurisdizionale e di entra- – to utrdbo predale v vzdrževanje te, eccetto il giudizio criminale che tej plemiški družini vojakov, litera- venne conservato da Capodistria e tov, doktorjev in ilozofov istrskega le entrate nell’ammonto di 400 du- porekla, med katerimi pa ni manj- cati - i Veneziani diedero in manu- kalo niti kriminalcev;139 in Gravisiji tenzione il castello a una famiglia so se na podeljenem fevdu obdržali di soldati, letterati, medici e ilosoi vse do kmečke odveze v habsburški in seno alla quale non mancavano monarhiji leta 1869.140 né criminali;139 una famiglia nobile Vendar so jim Benečani od le- tnega dohodka v višini 400 dukatov iz koprske iskalne komore odtego- 138 Cfr. la bibliograia su questa famiglia D. Venturini, Il casato dei marche- si Gravisi, Parenzo 1907, e F. Semi, Grb Gravisijev (PAK. 357. Heraldična 139 Dokument iz 1483 (8. avg. – Sena zbirka) / L’araldo dei Gravisi (ARC. 357. - Il Palazzo dei Marchesi Gravisi to Mare – AMSI 7) omenja Ivana, - Barbabianca a Capodistria, Ca Collezione araldica) / Grb Gravisija (PAK. - sina Vanta Gravisija, ki je bil zara 357. Heraldična zbirka) - podistria 1935, il quale nella nota di umora preganjan skupaj s svojo 1 a p. 19, riporta l’utile bibliograia tolpo. Dokument iz 1563 (15. mar. riguardo la famiglia Gravisi. 139 – Cons. X, Criminali – AMSI 77, Il documento del 1483. (8 agosto 1977) omenja Giulia Gravisija kot - Senato mare - AMSI 7), accenna enega od morilcev Mateja Buzza- che Giovanni iglio di Vanto fu ri- carinija. cercato per omicidio. Il documen- 140 Razlastitveni dokument v družin- to del 1563. (15 marzo - Cons. X, skem arhivu Gravisijev v Po- Criminali - AMSI 77) accenna Giu- krajinskem arhivu v Kopru (dalje: lio Gravisi come uno dei assasini PAK), a. e. 38. di Matteo Buzzacarini. 124 ožujka 1435. godine otkrio protiv mletačku urotu Padovanaca na čelu s Marsilijem Carrarom za što mu je Vijeće desetorice 10. ožujka 1440. godine dodijelilo utvrdu i imanje Petrapilose sa svim jurisdik- cijama, dohotcima u visini od 400 dukata, izuzev kaznenoga prava u nadležnosti koparskoga podestata i kapetana te nadležnosti u civilnim pitanjima, predali utvrdu na odr- žavanje plemićkoj obitelji vojnika, literata, doktora i ilozofa istarsko- ga roda u kojoj nije nedostajalo ni kriminalaca,139 koji su se na podije- ljenu feudu zadržali do konačnoga seljačkog razrješenja u Habs-bur- škoj Monarhiji 1869. godine.140 Ipak su Gravisijima Mlečani iz godišnjega dohotka od 400 du- kata iz koparske iskalne komore odbrojali 150 dukata, koje su kao 139 Dokument 1483. (8. kol. - Senato mare - AMSI 7) pominja, da Ivan, sin Vanta Gravisija, je zbog umor- stva progonjen zajedno sa svojim društvom. Dokument 1563. (15. Oprtalj / Portole ožuj. - Cons. X, Criminali - AMSI 77) pominja, da je Giulio Gravisi jedan od ubojica Mateja Buzzaca- rinija. 140 Eksproprijacijski dokumenat u Dru- žinskemu arhivu Gravisijevih u: Pokrajinski arhiv Koper (dalje PAK), arh. jed. 38. 125 vali 150 dukatov, češ da jih zberejo istriana che rimase nel feudo afida- od podložnikov na fevdu Petrapilo- to ino alla liberazione dei contadini sa.141 Ko so Gravisiji kmalu po pre- dal carico feudale nella monarchia vzemu tega fevda ugotovili, da za- degli Asburgo nel 1869.140 radi njegove opustošenosti ne bodo Dei previsti 400 ducati della mogli nabrati toliko dohodka in da rendita annuale i Veneziani riscuo- so zaradi vzdrževanja trdnjave prej terono dai Gravisi 150 ducati dalla na izgubi kot na dobičku, so jim Be- camera iscale capodistriana come nečani priporočili, naj na posestvo se i dazi fossero stati raccolti dai naselijo nove prebivalce. sudditi nel feudo di Pietrapelosa.141 Prav področje Buzetskega je I Gravisi si resero ben presto conto v 15. stol. izgubilo dosti prebival- dell’impossibilità di riscuotere tale cev zaradi vojskovanja z Ogrsko in cifra a causa della desolazione del zaradi turških vpadov. Na to kaže territorio. Si resero anche conto che tudi ukrepanje Benečanov, ki so leta la manutenzione del castello creava 1440 ob podelitvi markizata Petra- più perdite che guadagni. I vene- pilosa v fevd Nikolu Gravisiju od ziani consigliarono ai feudatari di njega zahtevali, da na to področje colonizzare il territorio. naseli nove prebivalce.142 Fu proprio il territorio di Pin- Ko je tedanji tržaški škof leta guente a subire nel corso del Quat- 1456 odredil, naj mu popišejo ško- trocento a causa delle guerre con gli ijske desetine na področju zrenjske Ungheresi e delle incursioni turche župnije, je bilo ugotovljeno, da so la perdita di gran parte della sua popolazione. Non sorprende allora che i Veneziani dando in feudo il 141 Dokument iz leta 1440. PAK. Gravi- marchesato di Pietrapelosa a Nico- Motovun / Montona si, a.e. 91. 142 Venturini D., v Il casato dei marchesi Gravisi, AMSI XXII, 1907, str. 299, omenja akt o investituri koprskih 140 plemičev Gravisijev na posestvo Documento d’espropriazione nel Petrapilosa iz leta 1440, v katerem Archivio famigliare dei Gravisi in so jim Benetke predpisale, da mo- Archivio Regionale di Capodistria rajo na dodeljeni jim fevd naseliti (nel testo ARC), busta 38. 141 nove prebivalce ( ...introdure nuovi Appendice, documento del 1440. abitanti nelle tenute del feudo). ARC. Gravisi, b. 91. 126 dohodak ubrali od svojih podanika na feudu Petrapilosa.141 No kad su Gravisiji ubrzo po dodjeli toga fe- uda ustanovili da im zbog opusto- šena kraja neće biti moguće ubrati toliki dohodak i da su zbog troš- kova uzdržavanja utvrde prije na gubitku nego na dobiti, Mlečani su im poručili neka to područje nasele novim stanovništvom. Upravo je buzetsko područje u 15. stoljeću zbog ratova s Ugrima i turskih provala izgubilo mnogo stanovnika. Na to nas upozorava i nastojanje mletačkih vlasti da “no- vopečeni” feudalac Nikola Gravisi 1440. dodijeljeni feud markizata Petrapilosa naseli novim stanov- ništvom.142 Kada je 1456. tadašnji tršćan- ski biskup Antonius naručio popis svojih desetina na području zrenj- ske župe, ustanovili su da su se 141 Prilog, dokument iz godine 1440. PAK. Gravisi, a. j. 91. 142 D. Venturini, Il casato deo marchesi Gravisi, AMSI XXII, 1907, str. 299, spominje akt o investituri kopar- skih plemića Gravisi na posjed Draguć / Draguccio Pietrapelose iz 1440. u kojem je mletačka vlast naredila obvezu da na dodijeljeni feud moraju naseliti nove stanovnike ( ...introdure nuovi abitanti nelle tenute del feudo). 127 se v njej naselili prebivalci s kraške lò Gravisi contemporaneamente si planote, o čemer pa ni bilo nikjer aspettino che il nuovo signore fac-ničesar zapisanega, kakor ugotavlja cia insediare nuova gente nel terri- škofov kronist, notar, tajnik in pisar torio.142 Nicolaus de Marcatolis.143 Quando nel 1456 il vescovo Na tej ugotovitvi temelji do- di Trieste Antonius ordinò il censi- mneva, da so prav Gravisiji na svoje mento delle sue decime nel territo- ozemlje naselili prebivalce z višjih rio di Sdregna si scoprì la presenza predelov tedanje Čičarije in Krasa, di gente venuta dall’alto Carso il kjer so bili, kakor smo ugotovili, cui arrivo e insediamento non era tedaj že naseljeni Slovani. Tako se stato documentato, come segnala je na ozemlje markizata priselilo Nicolaus de Marcatolis143 cronista, novo slovensko prebivalstvo in se notaio, segretario e cancelliere del pridružilo starejšemu, tako roman-vescovo di Trieste. skemu kot tudi slovanskemu. Ker notarska knjiga buzetske- ga notarja Martina Sotolića izvira iz let 1492-1517, v njej opredeljeni 142 Venturini, D.: Il casato deo marchesi pravni odnosi nedvoumno pričajo o Gravisi, AMSI XXII, 1907, p. 299, večstoletni prisotnosti Slovanov na menziona l’atto d’investitura dei nobili capodistriani Gravisi del širšem buzetskem področju in torej 1440, in cui Venezia stabilisce che tudi na posestvu markizata Petrapi- il feudo deve essere ripopolato ( ... introdure nuovi abitanti nelle tenute del feudo). 143 143 1456. 27. jan.: “.. .Decimas villarum 1456, 27 dicembre “...Decimas villa- Sdrigne et teritorij Grade, ville de rum Sdrigne et teritorij Grade, ville Pregaz, ville Salicij teritorij ville olim de Pregaz, ville Salicij teritorij ville Toris nuncupate, et ville Butturai, et olim Toris nuncupate, et ville Buttu- ville Mnu in plebe Sdrigna Diocesis rai, et ville Mnu in plebe Sdrigna Die- Tergestinae, et in Dominio Petre Pi- cesis Tergestinae, et in Dominio Petre Zrenj / Sdregna lose alta Carsarum habitantes, adeo Pilose alta Carsarum habitantes, adeo quod in contratium non est memoria quod in contratium non est memoria Hominis, uel quoqi; unde suscipiens Hominis, uel quoqi; unde suscipiens ta in numero servitorum et vassalo- ta in numero servitorum et vassalo- rum nostrorum...” PAK. 346. Zbir- rum nostrorum... ”. ARC. 346. Col- ka mikroilmov, št. 118, posnetek lezione di microilm, numero 118, 527-8. 527-8. 128 onamo naselili stanovnici s visoko- ga Krasa, o čemu u dokumentima nije bilo ništa zapisano, kako bilje- ži kroničar, notar, te tajnik i pisar tršćanskoga biskupa Nicolaus de Marcatolis.143 To nam daje naslutiti da su upravo Gravisiji na svoje područje naselili stanovništvo s viših predje- la tadašnje Ćićarije i Krasa, koje je bilo, kao što smo utvrdili, tada već naseljeno slavenskim življem. Tako je na posjed markizata naseljeno novo slavensko stanovništvo koje se pridružilo starijemu, kako ro- manskome, tako i slavenskome. Premda je notarska knjiga bu- zetskoga notara Martina Sotolića iz godina između 1492. i 1517., pisani dokumenti o pravnim odnosima nedvojbeno svjedoče o višestoljet- noj prisutnosti slavenskog življa na 143 1456. 27. prosinca, “...Decimas villa- rum Sdrigne et teritorij Grade, ville de Pregaz, ville Salicij teritorij ville olim Toris nuncupate, et ville But- turai, et ville Mnu in plebe Sdrigna Diecesis Tergestinae, et in Dominio Petre Pilose alta Carsarum habitan- tes, adeo quod in contratium non est memoria Hominis, uel quoqi; unde suscipiens ta in numero servitorum et vassalorum nostrorum... ”. PAK. Pregara 346. Zbirka mikroilmova, br. 118, snimak 527-8. 129 losa. Ker so med njegovimi vpisi v Ciò fa supporre che furono obravnavanem času tudi slovanski appunto i Gravisi a far popolare priimki in imena,144 je upravičena il proprio territorio da gente pro-domneva, da je bilo tedaj tako med veniente dalle regioni più alte del prebivalstvom kot na splošno v Carso e della Cicceria che già erano družbenem dogajanju na tem po- popolate di gente slava. Questa ri- dročju precej prednikov Slovencev. popolazione del feudo del marche- sato portò allo stanziarsi di nuovi slavi che vennero ad aggiungersi 144 Carseuanus de Bresniza, Cerin Geo- alla popolazione vecchia costituita rgius, Chlai Benchus de Roczio, da latini e slavi. Crouacich Georgius de Roczio, Chral Antonius de Trebesse, Co- I documenti notarili di Pin- ceuar de Portulis, Coceuar, ca- guente scritti dal notaio Martin nonicus Pinguenti, Comar Vitus Sotolić tra il 1492 e il 1517 testimo- villa Podgachie, districtus castri Rasperuch, Corosacz Petrus, in- niano senz’ombra di dubbio della cola Pinguenti, Coren Georgius presenza secolare di slavi nel pin- de villa Brest, Corosacz Michael, guentino ed anche nei possedimen- cappellanus in villa Raczicze, Cos ti del marchesato di Pietrapelosa. In Benchus, Cos Maurus, civis Pingu- enti, Couacich Bertonus de Rotio, questi documenti troviamo anche Cragnaz Iacobus ... de Pinguento, cognomi e nomi di origine slava144 Cramar, Dobrota Matheus de Lub- lana, Grachor Mathei de Pinguen- to, Gregorij Pochachai, Elena ilia Račice / Racizze 144 Petri Corosacz, Golob Georgius, Carseuanus de Bresniza, Cerin Gomolgia Marinus de Portulis, Georgius, Chlai Benchus de Roc- Iagoda, Lonczar Matheus, Pogo- zio, Crouacich Georgius de Roc- rel Gregorius de Raczia Uas, Puch zio, Chral Antonius de Trebesse, ser Laurentis de Pinguenti, Ra- Coceuar de Portulis, Coceuar, ca- char Cosma de Valmorase, Rottar nonicus Pinguenti, Comar Vitus Simacz de Ionnes, Suab Iacobus, villa Podgachie, districtus castri civis Pinguenti, Suetina, Trippar Rasperuch, Corosacz Petrus, in- Iacobus, Viuoda ser Suetina, cives cola Pinguenti, Coren Georgius Pinguenti, ipd. Prim. imensko ka- de villa Brest, Corosacz Michael, zalo v: Zjačić, M.: Notarska knjiga cappellanus in villa Raczicze, buzetskog notara Martina Sotolića Cos Benchus, Cos Maurus, civis 1492 - 1517. godine, Monumenta Pinguenti, Couacich Bertonus de historico-juridica Slavorum Meri- Rotio, Cragnaz Iacobus... de Pin- dionalium, vol. XIII, Zagreb, 1979. guento, Cramar, Dobrota Matheus 130 širem buzetskom području, uklju- čivši i posjede markizata Petrapi- losa. Među zapisima buzetskoga notara nalazimo prezimena i imena slavenskoga podrijetla,144 pa oprav- dano pretpostavljamo da je kako 144 Carseuanus de Bresniza, Cerin Georgius, Chlai Benchus de Roc- zio, Crouacich Georgius de Roc- zio, Chral Antonius de Trebesse, Coceuar de Portulis, Coceuar, ca- nonicus Pinguenti, Comar Vitus villa Podgachie, districtus castri Rasperuch, Corosacz Petrus, in- cola Pinguenti, Coren Georgius de villa Brest, Corosacz Michael, cappellanus in villa Raczicze, Cos Benchus, Cos Maurus, civis Pinguenti, Couacich Bertonus de Rotio, Cragnaz Iacobus... de Pin- guento, Cramar, Dobrota Matheus de Lublana, Grachor Mathei de Pinguento, Gregorij Pochachai, Elena ilia Petri Corosacz, Go- lob Georgius, Gomolgia Mari- nus de Portulis, Iagoda, Lonczar Matheus, Pogorel Gregorius de Raczia Uas, Puch ser Laurentis de Pinguenti, Rachar Cosma de Valmorase, Rottar Simacz de Ion- nes, Suab Iacobus, civis Pinguenti, Suetina, Trippar Iacobus, Viuoda Zrenj / Sdregna ser Suetina, cives Pinguenti, ipd. Prim. imensko kazalo v: Zjačić, M.: Notarska knjiga buzetskog no- tara Martina Sotolića 1492 - 1517. godine, Monumenta historico-ju- ridica Slavorum Meridionalium, vol. XIII, Zagreb 1979. 131 Med strankami, ki so pri Sotoliću cosa ci fa supporre la presenza nel sklepale pravne pogodbe, naletimo territorio e nella vita sociale di an- že na štiri Morlake145 iz sosednjih tenati degli Sloveni. Nei documenti krajev (Sočerge, Zrenja, Gradinja), che riguardano la stipulazione di ki jih brez zadržka lahko povežemo atti giuridici troviamo la presenza s turškimi vpadi in novim dotokom di quattro Morlacchi145 dei territo- ljudi z Balkanskega polotoka. ri limitroi (San Quirico, Sdregna, Gradena) dovuta alle incursioni turche e il nuovo aflusso di gente dalla penisola Balcanica. de Lublana, Grachor Mathei de Pinguento, Gregorij Pochachai, Elena ilia Petri Corosacz, Go- lob Georgius, Gomolgia Mari- nus de Portulis, Iagoda, Lonczar Matheus, Pogorel Gregorius de Raczia Uas, Puch ser Laurentis de Pinguenti, Rachar Cosma de Valmorase, Rottar Simacz de Ion- nes, Suab Iacobus, civis Pinguenti, Suetina, Trippar Iacobus, Viuoda ser Suetina, cives Pinguenti, ipd. Prim. imensko kazalo in: Zjačić, M.: Notarska knjiga buzetskog no- tara Martina Sotolića 1492 - 1517. godine, Monumenta historico-ju- Grožnjan / Grisignana ridica Slavorum Meridionalium, vol. XIII, Zagreb, 1979. 145 Con il nome “Morlachi” i Veneziani 145 Kot “Morlache” so Benečani in Istra- e gli Istriani chiamavano la gente ni označevali priseljence pretežno venuta dalla Dalmazia e stanzia- iz dalmatinskih krajev, ki so jih od tasi in Istria tra il Quattrocento e 15. do konca 17. stoletja naseljevali il Seicento. Venivano chiamati an- v Istri. Imenovali so jih tudi Čiče, che Ćići, da cui Ćićarija (Cicceria). po katerih je dobila ime Čičarija. Dal punto di vista linguistico si Po jeziku so z majhnimi izjemami trattava (a parte i casi di Rumeni) (Romuni v Žejanah) Hrvatje. Prim. di Croati. Prim. Kos, op. cit., p. 73 Kos, op. cit., str. 73 in op. 61. i op. 61. 132 među stanovništvom, tako i u op- ćem društvenom životu na tom po- dručju tada bilo poprilično predaka Slovenaca. Među onima pak koji sklapaju pravne akte nalazimo već četiri Morlaka145 iz susjednih kraje- va (Sočerge, Zrenja, Gradinja), koje slobodno povezujemo s turskim prodorima i novim priljevom sta- novnika s Balkanskog poluotoka. 145 Imenom “Morlachi” Mlečani i Istra- Kotle pri Humu ni su imenovali doseljenike iz ma- hom dalmatinskih krajeva, koji su od 15. do konca 17. stoljeća naseljavali u Istru. Nazivali su ih također Ćićima, po kojima je Ći- ćarija dobila ime. Po jeziku su to s malim iznimkama (Rumunji u Žejanama!) Hrvati. Prim. Kos, op. cit., str. 73 i op. 61. 133 POSEST MARKIZATA IL POSSEDIMENTO PETRAPILOSA DEL MARCHESATO DI PIETRAPELOSA Benečani so okoli leta 1425 v vsaki na novo osvojeni Intorno al 1425 i Venezia- ni censirono ogni villaggio vasi takoj izvedli popis prebivalcev conquistato stabilendo gli obblighi in dajatev kmetov oz. vasi; tako je dei villici e del villaggio, creando nastala pisna podlaga za obvezno-così il fondamento scritto degli ob- sti, ki se je ohranila v prepisu iz leta blighi che troviamo nella copia del 1535 kot t. i. Urbar Petrapilose.146 1535146 con il nome di Registro dei Pri opisu fevda se ne bomo beni pubblici di Pietrapelosa. ustavljali ob posameznih dajatvah Nella descrizione del feudo podložnih vasi in kmetov, ker so non ci soffermeremo su particolari natančno prikazane v objavljenem dazi dei villaggi e dei sudditi che Urbarju Petrapilose; v njem je na-sono descritti nel menzionato Re- 146 146 Cf. D. Klen, Urbar, str. 87; Klen meni, Cfr. D. Klen, Urbar, p. 87 dove l’au- da gre za prepis k sodnim spisom tore ritiene si tratti di una copia di za leto 1536, vendar ne smemo atti giudiziari per l’anno 1536. Bi- pozabiti, da so tega leta v Triden- sogna ricordare che in quel anno tu sprejeli dokončni razmejitveni si ebbe l’atto di demarcazione tra i načrt med beneškimi in avstrijski- possedimenti veneziani e austriaci mi posestmi v Istri in so šele tedaj quando Venezia ottenne il territo- Benetkam pravno pripadla ozem- rio a sud del Quieto sotto Pinguen- lja južno od Mirne pod Buzetom s te con Sovignacco, Verch, Mar- Sovinjakom, Vrhom, Marčeniglo, cenigla, Grimalda e altri villaggi Grimaldo itd., osvojena v vojni conquistato in guerra all’inizio na začetku 16. stoletja. Cf. C. De del secolo. Cfr. C. De Franceschi, Franceschi, Storia documentata Storia documentata della Contea della Contea di Pisino, Benetke di Pisino, Venecija, 1963. Bisogna Petrapilosa 1963. Sicer so se v Grimaldi stalno dire che nei dintorni di Grimalda prepirali in z orožjem spopadali ci furono continui conlitti arma- sosednji prebivalci za ozemlje, ki ti tra vicini per il territorio deli- so ga razmejili leta. Cf. M. Bertoša, mitato nel 1535. Cfr. M.Bertoša, Istra: Doba Venecije (XVI. – XVIII. Istra: Doba Venecije (XVI.-XVIII. stoljeće), Pula 1995, str. 469-478. stoljeće), Pula 1995, pp. 469-478. 134 IMANJE MARKIZATA PETRAPILOSE Mlečani su oko 1425. godi- ne u svakom novoosvo- jenom selu izvršili popis stanovni- ka i obaveza seljaka, odnosno sela. Tada je nastao dokument koji je kao takozvani Urbar Petrapilose saču- van u prijepisu iz 1535. godine.146 Pri opisu feuda nećemo se za- ustavljati na pojedinim porezima podređenih sela i seljaka prikaza- nih u već spomenutu Urbaru gdje je nabrojano dvanaest sela koja su 146 Cf. D. Klen, Urbar, str. 87 smatra da se radi o prijepisu sudskih spisa iz 1536., ali ne smijemo zaboraviti da su te godine u Tridentu zaključili konačni akt razgraničenja između mletačkih i austrijskih posjeda u Istri, kojim je Veneciji pravno pri- pao teritorij južno od Mirne pod Buzetom, sa Sovinjakom, Vrhom, Marčeneglom, Grimaldom i dr., osvojen u ratu početkom stoljeća. Cf. C. De Franceschi, Storia do- cumentata della Contea di Pisi- Petrapilosa no, Venecija 1963. Doduše kraj Grimalde su se stalno događali oružani sukobi između susjeda, za razgraničeni teritorij. 1535. Cf. M. Bertoša, Istra: Doba Venecije (XVI.-XVIII. stoljeće), Pula 1995, str. 469-478. 135 štetih dvanajst vasi, ki so do konca gistro in cui sono elencati dodici markizata sestavljale jedro najve-villaggi che costituivano ino alla čjega istrskega fevda pod Benečani: ine del marchesato la base del più Čepić ( Malacepich), Zrenj ( Sdregna), grande feudo istriano nel periodo Marčenegla ( Marcenigla), Sočerga veneziano. I dodici villaggi elencati ( S. Cirgo), Salež ( Salise), Črnica ( Cer-sono: Ceppi ( Malacepich), Stridone niza), Nugla ( Nugla), Grimalda ( Gri- ( Sdregna), Marcenegla ( Marcenegla), malda), Omoščice ( Moschizza), Mali San Quirico ( S. Cirgo), Salise ( Sali-Mlun ( Num), Kodolje ( Cudoglia) in se), Cernizza Pinguentina ( Cerniza), Pregara ( Pregara).147 Nugla ( Nugla), Grimalda ( Grimal- Ni znano, na kakšni podlagi so da), Omoschizze ( Moschizza), Mili-Benečani teh dvanajst vasi združili no Piccolo ( Num), Codoglie ( Cudo-v fevd, ki je nedvomno imel tudi ve- glia), Pregara ( Pregara).147 liko politično in vojaško vlogo v za- Non ci è nota quale fu la base ledju Kraškega roba ter je na vzho- su cui i Veneziani riunirono in feu- du mejil s habsburškimi posestvi na do questi dodici villaggi: un feudo Kranjskem, na jugu pri Grimaldi in che aveva un grande ruolo politico Omoščicah pa s Pazinsko groijo. e militare nel entroterra del ciglio- Vendar v preteklosti naletimo na ne carsico che ad est coninava con odvisne odnose nekaterih marki- i possedimenti degli Asburgo nella zatskih vasi, ki so kot Grimalda in Carinzia e a sud con Grimalda ed Omoščice določene dajatve odva- Omoschizze e i villaggi della con- jale že istrskemu markizu, name- tea di Pisino. È facile tuttavia segui- stniku oglejskega patriarha.148 Na re nel corso della storia i rapporti di Zrenj / Sdregna določeno odvisnost omenjenih vasi dipendenza di alcuni villaggi del od markiza v Petrapilosi kaže tudi marchesato che, come Grimalda ed spor za posest in pravico do vasi Omoschizze, pagavano i tributi al Sočerga in Nugla leta 1397, ki ju je marchese d’Istria e cioè all’ammini-tedanji markiz Bernardo De Burgo stratore del patriarca d’Aquileia.148 Pontis neupravičeno odvzel Sclavo- Così anche il contenzioso sul pos- 147 147 D. Klen, Urbar. D. Klen, Urbar. 148 148 A. Joppi, Diritti di Aquileia, str. 199- A. Joppi, Diritti di Aquilea, pp. 199- 200. 200. 136 do kraja markizata predstavljala osnovu najvećemu istarskomu fe- udu pod Mlečanima; Čepić ( Mala- cepich), Zrenj ( Sdregna), Marčenegla ( Marcenegla), Sočerga ( S. Cirgo), Salež ( Salise), Črnica ( Cerniza), Nu- gla ( Nugla), Grimalda ( Grimalda), Omošćice ( Moschizza), Mali Mlun ( Num), Kodolje ( Cudoglia), Pregara ( Pregara).147 Nije poznato na kakvoj su osnovi Mlečani spojili tih dvanaest sela u feud koji je nesumnjivo imao i veliku političku i vojnu ulogu u za- leđu kraškoga ruba, koji je na istoku graničio s habsburškim imanjima u Kranjskoj, a na jugu s Grimaldom, Omošćicom, selima Pazinske gro- fovije. Ipak možemo slijediti me- đusobno zavisnim odnosima nekih markiževih sela u prošlosti, kao što su već spomenuta Grimalda i Omošćica još istarskom markizu, namjesniku akvilejskoga patrijar- ha, plaćala određene namete.148 Na određenu ovisnost spomenutih sela Zrenj / Sdregna o markizu ustoličenu u Petrapilosi upućuje i spor za posjed i pravo nad selima Sočerga i Nugla 1397. godine koje je tadašnji markiz Bernardo De 147 D. Klen, Urbar. 148 A. Joppi, Diritti di Aquilea, str. 199- 200. 137 linu in Baldahu iz Kopra, a mu je sedimento e i diritti sui villaggi di patriarh ukazal, da ju mora vrniti. San Quirico e Nugla del 1397, che Vasi Salež, Pregara in Mali l’allora marchese Bernardo De Bur- Mlun so že tako spadale pod zrenj- go Pontis ingiustamente portò via a skega župnika tržaške škoije,149 ki Sclavolino e a Baldacco di Capodi- je opravljal mašo tudi v cerkvici stria e al quale il patriarca ordinò di Blažene Device na gradu do 2. julija restituirli, testimonia la dipendenza 1793, ko je župnik Matteo de Colle dei menzionati villaggi dal marche- zaradi dotrajanosti cerkvenega po- se residente a Pietrapelosa. slopja sklenil, da bo skozi leto 25. I villaggi di Salise, Pregara marca, 2. julija, 5. avgusta, 8. sep- e Milino Piccolo erano già sotto il tembra, 21. novembra in 8. decem- controllo del parroco di Sdregna bra maševal v župni cerkvi pred ol- del vescovato di Trieste149 il qua- tarjem sv. Jurija in ne več v cerkvici le celebrava la messa anche nella kaštela Petrapilosa.150 Tudi cerkvica chiesetta di S. Maria Maddalena (S. Antona Opata v dolini pod gradom Maria del Rosario) nel castello ino je pripadala zrenjski župniji, čerav- al 2 giugno 1793 quando l’allora no je bila njena postavitev verjetno parroco Matteo del Colle a causa povezana z opatom Antonom iz be- dello stato in cui si trovava l’edii- nediktinskega samostana v Rožacu cio decise di celebrare le messe del pri Vižinadi in je tamkajšnje prid- 25 marzo, del 2 luglio, del 5 agosto, vorno naselje Opatija dobilo ime po 8 settembre, del 21 novembre e del tem svetniku.151 8 dicembre nella chiesa parrocchia- le davanti l’altare di San Giorgio.150 Anche la chiesetta di S. Antonio Pregara 149 Cf. D. Rosetti, Corograia di Trieste, suo territorio e diocesi, A. T. 1875, 149 str. 41–48. L. – M. M. Tacchella, Il Cfr. D. Rosetti, Corograia di Trieste, cardinale Agostino Valier e la ri- suo territorio e diocesi, A.T. 1875, forma tridentina nella diocesi di pp.41-48, L.- M. M. Tacchela, Il Trieste, Videm 1974. cardinale Agostino Valier e la ri- 150 G. Vesnaver, Stemmi e iscrizioni ve- forma tridentina nella diocesi di nete di Portole in Istria, AMSI 11, Trieste, Udine 1974. 150 str. 394–401. G. Vesnaver, Stemmi e iscrizioni ve- 151 A. Šonje, Crkvena arhitektura za- nete di Portole in Istria, AMSI 11, padne Istre, Zagreb 1982, str. 131. pp. 394-401. 138 Burgo Pontis neopravdano oduzeo Scavolinu i Baldahu iz Kopra te mu je patrijarh naredio da ih vrati. Sela Salež, Pregara i Mali Mlun već su ionako spadala pod zrenj- skoga župnika Tršćanske biskupi- je,149 koji je držao misu i u crkvici sv. Marije Magdalene u kaštelu sve do 2. lipnja 1793. godine kada je ta- dašnji župnik Matte de Colle zbog dotrajalosti zdanja odlučio 25. ožuj- ka, 2. lipnja, 5. rujna, 8. listopada, 21. studenoga i 8. prosinca, misu držati u župnoj crkvi pred oltarom sv. Jurja, a ne više u crkvici kaštela Petrapilosa.150 I crkvica sv. Antona Opata u dolini pod kaštelom pripa- dala je zrenjskoj župi iako je njezina izgradnja bila vjerojatno povezana s opatom Antonom iz benediktin- skoga samostana iz Rožaca kraj kod Vižinade po kojem je dobilo ime i tamošnje naselje Opatija.151 149 Cf. D. Rosetti, Corograia di Trieste, suo territorio e diocesi, A.T. 1875, str. 41-48, L.- M. M. Tacchela, Il cardinale Agostino Valier e la ri- forma tridentina nella diocesi di Trieste, Videm 1974. 150 G. Vesnaver, Stemmi e iscrizioni ve- nete di Portole in Istria, AMSI 11, str. 394-401. Pregara 151 A. Šonje, Crkvena arhitektura zapa- dne Istre, Zagreb, 1982, str. 131. 139 Zrenjska župnija je tako v času Abate posta ai piedi del castello oglejskih patriarhov, ki so Zrenj po- apparteneva alla parrocchia di Stri- sedovali že leta 1060,152 obsegala te- done, anche se la sua costruzione è meljno ozemlje komuna Petrapilo- dovuta all’impegno dell’abate An- sa, omenjenega v Istrskem razvodu, tonio dell’abbazia benedettina di njena zahodna meja iz leta 1377 pa Rosazzo nei pressi di Visinada da se je skoraj povsem ujemala z zrenj- cui prese il nome il vicino villaggio sko katastrsko občino še leta 1945.153 di Opatia.151 Obseg posesti oz. komuna Petrapi- La parrocchia di Sdregna losa še najbolje kaže listina iz leta sotto i patriarchi d’Aquileia che 1377, ko je oglejski patriarh svojima avevano in possesso Sdregna dal kašteloma v Buzetu in Oprtlju154 1060,152 comprendeva il territo- odstopil v uporabo pašnike oglej- rio del comune menzionato nella ske cerkve, ki so od davnine pripa- Reambulazione dei conini istriani dali kaštelu Petrapilosa. Čeprav je e il suo conine occidentale del 1377 Nikola Gravisi leta 1462 zahteval, coincide quasi perfettamente con il naj pašnike vrnejo, meje z Oprtljem comune catastale di Sdregna ino niso spreminjali.155 al 1945.153 La dimensione del pos- Na jugu je ozemlje Petrapilo- sedimento di Pietrapelosa è ancor se mejilo s komunom Sovinjak od meglio descritta dal documento del Vrha na Mirni ( lumine Magno)156 do 1377 in cui il patriarca d’Aquileia concede ai suoi castelli di Portole e Sočerga / San Quirico 152 F. Kos, Gradivo III, št. 205. 153 Cadastre national de l’Istrie, Sušak 1946, str. 58–59: v katastrsko občino Zrenj so spadali zaselki: Boškini, 151 Čabrnica, Klariči, Kluni, Medici, A. Šonje, Crkvena arhitektura zapa- Orjak, Pici, Poli, Rušnjak, Šauleti, dne Istre, Zagreb 1982, p. 131. 152 Vižintini, Zrenj in Žnjidarići. F. Kos, Gradivo III, numero 205. 154 153 CDI. 20. in 21. okt. 1377 – Buzet in Cadastre national de l’Istrie, Sušak Buje. 1946, pp. 58-59: nel comune ca- 155 G. Vesnaver, Notizie storiche del tastale di Sdregna erano inclusi: Castello di Portole nell’Istria, Trst Boškini, Čabrnica, Klarići, Kluni, 1884, str. 10-11. Medici, Orjak, Pici, Poli, Ru šnjak, 156 Cf. M. Kos, Istarski razvod, str. 163– Šauleti, Vižintini, Zrenj, Žnji- 165. darići. 140 Zrenjska je župa za vrijeme akvilejskih patrijarha, koji su Zrenj posjedovali još 1060. godine,152 obu- hvaćala osnovni teritorij komuna spomenutoga u Istarskom razvo- du. Njegova se zapadna granica iz 1377. godine gotovo u cijelosti poklapa s zrenjskom katastarskom općinom sve do 1945. godine.153 Opseg posjeda Petrapilosa još bolje dočarava dokument iz 1377. godine kada je akvilejski patrijarh svojim kaštelima u Oprtlju i Buzetu,154 dao na korištenje pašnjake akvilejske crkve koji su od davnine pripadali utvrdi Petrapilosa. Iako je Nikola Gravisi 1462. godine zahtijevao po- vrat pašnjaka, granice s Oprtljom ipak nisu mijenjane.155 Na jugu je teritorij Petrapilose graničio s komunom Sovinjak s Vr- 152 F. Kos, Gradivo III, br. 205. 153 Cadastre national de l’Istrie, Sušak 1946, str. 58-59: u katastarsku op- ćinu Zrenj spadali su sljedeći za- Cerkev sv. Kirika pri Sočergi blizu gradišča Gradaz sv. Quirica / Chiesetta di S. Quirico seoci: Boškini, Čabrnica, Klarići, nei pressi dell’omonimo paese e del castelliere Gradaza S. Quirico / Crkva Sv. Kirika kod Kluni, Medici, Orjak, Pici, Poli, Sočerge, u neposrepdnoj blizini gradine Gradaz sv. Quirica Rušnjak, Šauleti, Vižintini, Zrenj, Žnjidarići. 154 CDI, 20. i 21. listopada 1377. - Buzet i Buje. 155 G. Vesnaver, Notizie storiche del Castello di Portole nell’ Istria, Trst 1884, str. 10-11. 141 Klobučice ( Glabaziza), desnega pri- Pinguente154 l’usufrutto dei pascoli toka na vzhodu, kjer se je že začela che appartenevano a Pietrapelosa. meja z Buzetom. Dalje od Klobučice Nicolò Gravisi chiese nel 1462 la re- je med Malim in Velikim Mlunom stituzione dei pascoli, ma i conini zavila na vrh Meja ( Nameis), se po con Portole non furono modiica-Beneškem potoku ( Venet. Potoc) ti.155 pod Sv. Ivanom ( S. Joanne) usmeri- A sud il territorio di Pietra- la do Bračana ( Marzanic), pri Jura- pelosa coninava con il comune di tovem potoku ( Rivus Patriarche 157) Sovignacco, con Vetta sul Quieto prestopila Bračan in tekla po Mo- ( lumine Magno)156 ino a Glabaz- nahovi dolini ( Vallemoniza) do Tra- ziza ( Klobučica), tributario destro galeza (?). ad est dove c’era già il conine con Meja kaštela Petrapilosa z Opr- Pinguente che tra Milino Grande tljem na zahodu je od mlina Komar- e Milino Piccolo girava sul monte njak158 ( Comergnoch) v Zrenjskem Meia ( Nameis) e lungo il torrente logu na Mirni zavila po poti za Veneziano ( Venet. Potoc) sotto S. Gradinje preko Brega ( super Monte Giovanni ( s. Joanne) correva ino al qui dicitur Breg), tekla do ceste za Brazzana ( Marzanic) e dal torrente Zrenj pri Orjaku (?) ( Nogariam ma-Juratov ( Rivus Patriarche157) passava gnam) ter tam zavila na pot preko il Brazzana, lungo la Vallemonizza e iniva ino a Tragalez (?). Mlini – Slape 154 CDI, 20 e 21 ottobre 1377 – Pinguen- te e Buie. 157 155 Cf. M. Zjačić, Notarska knjiga bu- G. Vesnaver, Notizie storiche del Ca- zetskog notara Martina Sotolića stello di Portole nell’ Istria, Trieste 1492–1517. godine (dalje Sotolić), 1884, pp. 10-11. 156 v: Monumenta historico-juridica Cfr. M. Kos, Istarski razvod, pp. 163- Slavorum Meridionalium, JAZU, 165. 157 vol. 13, Zagreb 1979, kjer se ome- Cfr. M. Zjačić, Notarska knjiga bu- njeni potok imenuje Ribola. zetskog notara Martina Sotolića 158 Po Istrskem razvodu, (str. 165), 1492.- 1517. godine (nel testo Soto­ je pri Komarnjaku (verjetno ok. lić), Monumenta historico-juridica 1371) potekala četveromeja med Slavorum meridionalium, JAZU, Oprtljem, Motovunom, Sovijakom vol. 13 Zagreb 1979, dove il torren- z Vrhom in Petrapiloso. te menzionato ha il nome Ribola. 142 hom na Mirni ( lumine Magno)156 do Klobučice ( Glabaziza), desnoga pri- toka na istoku gdje je već bila grani- ca s Buzetom. Granica dalje od spo- menutoga pritoka između Veloga i Maloga Mluna skreće na vrh Meja ( Nameis) i po mletačkome potoku ( Venet. Potoc) pod Sv. Ivanom ( S. Joanne) teče do Bračane ( Marzanic) i od Juratova potoka ( Rivus Patriar- che 157), prelazi Bračanu i pruža se po Monahovoj dolini ( Vallemoniza) do Tragaleza (?). Granica kaštela Petrapilosa s Oprtljem je na zapadu od mlina Komarnjaka158 ( Comergnoch) u zren- skoj šumi na Mirni, skrenula po ce- sti za Gradinje preko brda nazvano- ga Breg ( super Monte qui dictur Breg) do ceste za Zrenj kod Orjaka (?) 156 Cf. M. Kos, Istarski razvod, str. 163- 165. 157 Cf. M. Zjačić, Notarska knjiga bu- zetskog notara Martina Sotolića 1492.- 1517. godine (dalje Sotolić), Monumenta historico-juridica Sla- vorum meridionalium, JAZU, vol. Mlini – Slape 13., Zagreb 1979. Spomenuti se potok naziva Ribola. 158 Prema Istarskom razvodu (str. 165), kraj Komarnjaka (vjerojatno oko 1371.) protjecala je četverodijelna granica između Oprtlja, Motovu- na, Sovinjaka s Vrhom i Petrapi- lose. 143 Polic ( Prapolice) proti Kotlinam ( Co- Ad ovest del mulino Komar- talinam), kjer je pri Brezovici ( Brisam njak ( Comergnoch)158 nella foresta magnam) pri Velikem Reparcu ob-di Sdregna sul Quieto il conine del krožila Doline ( Tubalahidol) in ste- castello di Pietrapelosa con Por- kla navzgor po poti za Strilze (?) do tole girava seguendo la strada per treh vod 159 (pritokov Malinske) pod Gradigna sopra il monte detto Breg Koromači – Boškini. ( super Monte qui dicitur Breg) ino Tudi Črnica je spadala v zrenj- alla strada per Sdregna nei pressi ski komun, v duhovnih zadevah pa di Oriac (?) ( Nogaria magnam) e at-pod novigrajsko škoijo, na koncu traverso la menzionata strada per opisa Zrenja navaja novigrajski škof Sdregna sulla via che atraverso Tommasini v svojem Potopisu,160 Prapolice ( Police) verso Cotaline kjer ne manjka hvale tej župniji, ki ( Kotline) dove nei presi di Brisam ji, sklicujoč se še na spis Flavia Bi-Magnam ( Brezovica) vicino al Veliki onda Italia illustrata iz leta 1430, za- Reparac abbraccia Dolina ( Tuba- četek postavlja v čas v njej rojenega lahidol) e corre verso la strada per sv. Hieronima (ok. 345), enega štirih Strilze(?) dove si congiunge con tri velikih cerkvenih učiteljev krščan-vode159 (Malinske) sotto Koromač- skega zahoda. Domačini so namreč Boškin. že od davnine in tedaj, 2. aprila Anche il villaggio di Cernizza 1646, ko jih je Tommasini obiskal in apparteneva al comune di Sdregna v vasi naštel okoli 140 prebivalcev, tranne che per questioni spirituali v Pregari, Saležu in Mlunu pa sku-come racconta, alla ine della de- paj 260, Mali Mlun 161 ruševine kaštela na jugu scrizione di Sdregna, il vescovo di imenovali kaštel Stridon.162 Cittanova Tommasini160 che non risparmia lodi a questa parrocchia 159 CDI, 20. in 21. okt. 1377. 160 158 G. F. Tommasini, o. c., str. 541–546. Secondo l’Istarski razvod, (p. 165), 161 Ibid. Cf. D. Klen, BZ 2, str. 49. vicino a Komarnjaka (probabil- 162 R. Bratož, Kratek oris zgodovine kr- mente intorno al 1371) passava ščanstva na Slovenskem v pozni il conine tra Portole, Montona, antiki, Zgodovinski časopis 1981, Sovignacco con Verch e Pietrape- str. 213, kjer zaradi neustrezne losa. 159 lege izključuje možnost, da bi bil CDI 20 e 21. ottobre 1377. 160 Stridon današnji Zrenj, v delu Kr- G. F. Tommasini, o.c., pp. 541-546. 144 ( Nogariam magnam) i preko spome- nute ceste za Zrenj na put koji vodi preko Polica ( Prapolice) prema Ko- tlinama ( Cotalinam) gdje kraj Brezo- vice ( Brisam magnam), kraj Velikoga Reparca okružuje Dolinu ( Tubalahi- dol) i teče prema putu za Strilze (?) gdje se stapa s tri vode 159 (Malinske) ispod Koromača-Boškina. I Črnica je spadala pod zrenj- ski komun, a u duhovnim pitanjima pod novigradsku biskupiju, infor- mira nas na kraju opisa o Zrenju, u svojem Putopisu160 novigradski bi- skup Tommasini, gdje ne nedostaje pohvala o našoj župi. Njezin se na- stanak, pozivajući se na opis Flavija Bionda, Italia illustrata iz 1430. godi- ne, povezuje s časom rođenja sv. Je- ronima (oko 345.), jednoga od četi- riju velikih crkvenih učitelja kršćan- skoga Zapada. Naime, domaćini su, kada ih je 2. travnja 1646. godine posjetio Tommasini i u selu nabro- jao oko 140 stanovnika, a u Pregari, Saležu i Mlunu ukupno 260,161 još Po ljudskem izročilu je nasproti Istrskih Toplic v naravni skali s knjigo v roki upodobljen od davnine nazivali ruševine kašte-sv. Donat, oče sv. Hieronima. / La tradizione orale racconta che dirimpetto ai Bagni di S. la na jugu, kaštel Stridon.162 Stefano è rappresentato in grandezza naturale S. Donato padre di S. Gerolamo. / Po narodnoj predaji je nasuprot Istarskih toplica prirodno u živoj skali čitajući knjigu upodobljen Sv. Donat, otac Sv. Jeronima. 159 CDI 20. i 21. listopada 1377. 160 G. F. Tommasini, o. c., str. 541-546. 161 ibid. Cf. D. Klen, BZ 2, str. 49. 162 R. Bratož, Kratek oris zgodovine kr- ščanstva na Slovenskem v pozni 145 Meja na severu, s koprsko ob- e il cui nome fa risalire, facendo ri- čino in škoijo, ni opisana, moremo ferimento alla descrizione del 1430 pa domnevati, da je od sotočja pri- trovata nell’ Italia Illustrata di Flavio tokov Malinske v skoraj ravni črti Biondo, all’ora di nascita di S. Ge-potekala nad Pregaro in Kodoljami rolamo (345 circa), uno dei quattro do Slapov na Kraškem robu pod grandi maestri ecclesiastici del- Sočergo, kjer je bila tudi meja med l’Occidente cristiano. Quando il 2 zrenjsko župnijo tržaške škoije in aprile del 1646 il Tommasini visitò sočerško župnijo koprske škoije.163 Sdregna, dove contò 140 abitanti (a Iz opisanega lahko upraviče- Pregara, Salise e Milino ne contò no domnevamo, da pri navajanju 260),161 scoprì che questi chiama- komuna Petrapilosa z županoma vano castel Stridon162 le rovine del Petrom in Mohorjem v Istrskem castello situato a sud. razvodu gre pravzaprav za zrenj- Il conine a nord con il comu- ne e il vescovato di Capodistria non 161 ščanstvo v Ogleju in na vzhodnem ibid. Cfr. D. Klen, BZ 2, p. 49. 162 vplivnem območju oglejske cerkve R. Bratož, Kratek oris zgodovine kr- od začetkov do nastopa verske ščanstva na Slovenskem v pozni svobode, Acta ecclesiastica Slove- antiki, Zgodovinski časopis, 1981. niae 8, Ljubljana 1986, str. 263–267, p. 213, dove si esclude la possibilità pa Hieronima postavlja v Istro ali che Stridon fosse l’odierna Zrenj. vsaj v njeno bližino, skupaj s sv. Nel libro Krščanstvo v Ogleju i Donatom, ki pa, kot ugotavlja, ni- na vzhodnem vplivnem obmo- sta bila iz istega mesta. Cf. še str. čju oglejske cerkve od začetkov 104–108. V najnovejši razpravi v do nastopa verske slobode, Acta knjigi Zgodovina Cerkve na Slo- ecclesiastica Sloveniae 8, Ljubljana venskem (1991) R. Bratož spreje- 1986, p. 263 - 267, colloca San Ge- Prva stran Istrskega razvoda, kjer sta ome- ma novejšo, po njegovem mnenju rolamo in Istria o almeno nelle sue njena Kostel in Marčenegla (v J. Bratulić, dobro utemeljeno tezo, da je spor-vicinanze assieme a San Donato Istarski razvod, IKK “Grozd”, Pulj 1989) no mesto bilo v Čičariji, v okolici che secondo l’autore non era del- / Prima pagina del Istarski razvod (Scisma Staroda, Šapjan in Žejan. lo stesso villaggio, Cfr. anche pp. istriano) dove sono menzionati il Kostel e 163 Cf. P. Naldini, Corograia ecclesia-104-108. Nella recente Zgodovina Marcenegla (J. Bratulić, Istarski Razvod, stica o sia descrittizione della cit-Cerkve na Slovenskem (1991) R. IKK Grozd, Pola, 1989) / Prva stranica Is-tà e della diocesi di Giustinopoli Bratož accetta la tesi che il lugo si tarskog razvoda gdje se spominju Kostel i detto volgarmente Capo d‘Istria, trovasse nella Cicceria tra Starad, Marčenegla (po J. Bratulić, Istarski razvod, Benetke 1700, str. 373. Sappiane e Seiane. IKK “Grozd”, Pula 1989) 146 Sjeverna granica s koparskom općinom i biskupijom nije opisana, ali možemo pretpostaviti da je od utoka pritoka Malinske išla u goto- vo ravnoj crti nad Pregarom i Ko- doljama do Slapa na kraškom rubu pod Sočergom gdje je bila i granica između zrenjske župe Tršćanske biskupije i sočerske Koparske bi- skupije.163 antiki, Zgodovinski časopis, 1981, str. 213, gdje zbog neodgovaraju- ćega položaja isključuje moguć- nost da bi Stridon mogao biti da- našnji Zrenj, u knjizi Krščanstvo v Ogleju i na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začet- kov do nastopa verske slobode, Acta ecclesiastica Sloveniae 8, Lju- bljana 1986, str. 263 - 267, Jeronima stavlja u Istru ili barem njezino su- sjedstvo zajedno sa sv. Donatom, za kojeg otkriva da nisu bili iz istoga mjesta, cf. još str. 104-108. U najnovijoj raspravi u knjizi Zgodo- vina Cerkve na Slovenskem (1991) R. Bratož prihvaća noviju, po nje- govu mišljenju dobro utemeljenu Črnica / Cernizza tezu da se sporno mjesto nalazilo u Ćićariji, negdje oko Staroda, Ša- pjana i Žejana. 163 Cf. P. Naldini, Corograia ecclesia- stica o sia descrizione della città e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d’Istria, Be- netke 1700, str. 373. 147 sko župnijo,164 kar kaže na znači- è descritto. Possiamo supporre che len razvoj srednjeveških komunov, il conine andasse quasi in linea ki so se praviloma izoblikovali na retta dallo sbocco dei tributari del podlagi že obstoječe cerkvene up-Malinska sopra Pregara e Codoglie ravne razdelitve. Ime je komun pre- ino alle Cascate sul ciglione carsico vzel po upravnem središču oglej- sotto San Quirico dove si trovava skih vazalov, pri čemer je treba anche il conine tra la parrocchia di vključiti tudi prebivališča civilnega Sdregna del vescovato di Trieste e prebivalstva, in ga je kot upravna quella di San Quirico del vescovato enota tega ožjega ozemlja ohranil di Capodistria.163 v beneško dobo, ko je v virih npr. È possibile concludere che il razločno poudarjena razlika med castello di Pietrapelosa con i zupani ozemljem kaštela Petrapilosa in Petar e Mohor della Reambulazione markizatom.165 Listina iz leta 1377 dei conini istriani rappresentava in očitno opozarja na zmanjšanje šte-realtà la parrocchia di Sdregna.164 vila prebivalstva v komunu in na Ciò indica un signiicativo svilup-odsotnost pristojnega fevdalnega po dei comuni medioevali che di gospoda, kar lahko povežemo tudi regola venivano formati in base s propadanjem same naselbine, saj alle preesistenti divisioni ecclesia- si drugače ni mogoče predstavljati stiche amministrative. Il suo nome patriarhove podelitve. Zato je tudi lo deve al centro amministrativo patriarh leta 1381 kaštel Petrapilo- dei patriarchi d’Aquileia, ma non Salež / Salise sa prvič zastavil svojemu markizu 163 Cfr. P. Naldini, Corograia ecclesia- stica o sia descrizione della città e della diocesi di Giustinopoli detto 164 Že C. De Franceschi je v prispevku volgarmente Capo d’Istria, Vene- Sulle varie popolazioni ... pouda- zia, 1700, p. 373. 164 ril, da so komun Zrenj v darovnici Già C. de Franceschi in Sulle varie iz leta 1102 imenovali villa Druvi- popolazioni..., accenna al fatto che ne, kar je povzel tudi B. Benussi, il comune di Sdregna viene chia- Nel medio evo, str. 291, op. 280, in mato Druvine nel 1102. Cfr. B. Be- ne nazadnje D. Klen, Urbar, str. 85, nussi, Nel medio evo, p. 291, op. op. l. 280, i anche D. Klen, Urbar p. 85, 165 Sotolić, npr. L. 8, 16, 35, 108, 129 itd. op. 1. 148 Može se dakle zaključiti da je kaštel Petrapilosa sa županima Pe- trom i Mohorom iz Istarskog razvo- da predstavljao zapravo zrenjsku župu,164 što upućuje na značajan ra- zvoj srednjovjekovnih komuna koji su u pravilu oblikovani na temelju već postojeće crkvene upravne po- djele. Ime je komun preuzeto po upravnome centru akvilejskih patri- jarha, pri čemu ne treba isključiti ni naseobine civilnoga stanovništva, te je kao upravna jedinica užeg terito- rija očuvan u mletačko doba kada je u povijesnim izvorima jasno nagla- šena razlika između teritorija Petra- pilose i markizata.165 Zapis iz 1377. godine očito upozorava na smanje- nje broja stanovnika u komunu i na odsutnost nadležnoga feudalnog gospodara što se može povezati s propadanjem naseobine. Drukčije nije moguće zamisliti patrijarhove podjele. Stoga je patrijarh 1381. go- dine prvi put kaštel založio svom markizu Doimu što je kasnije po- Meja med Črnico in Rakitovcem iz leta 1671 (PAK. 288. De Belli, a.e. 1) / Demarcazione dei conini tra Cernizza Pinguentina e Rachitovich del 1671 (ARC. 288. De belli, a.e. 1) / 164 Već je C. de Franceschi u prilogu Razmeđivanje između Črnice i Rakitovca iz godine 1671. (PAK. 288. De Belli, a.e. 1) Sulle varie popolazioni... naglasio da su komun Zrenj u darovnici iz 1102. nazivali vila Druvine što je preuzeo i B. Benussi, Nel medio evo, str. 291, op. 280. i konačno D. Klen, Urbar str. 85, op. 1. 165 Sotolić, npr. L. 8, 16, 35, 108, 129 itd. 149 Doimu, kar je kasneje postal običaj bisogna escludere gli insediamenti nord, ino a Nugla ad est e lungo i in se je kaštel razvil v povsem fev-della popolazione civile. In funzio- tributari del iume Buttonega a sud dalni tip gradu, ki za tisti čas in tudi ne di nucleo amministrattivo del includendo Grimalda, Omoschizze kasneje za Istro ni značilen kot za territorio il nome si è mantenuto e Marcenigla. Quest’ ultima trova dežele v notranjosti, ker so bili v Is-in epoca veneziana le cui fonti sto- nell’atto di donazione di Ulrico II tri plemiči v glavnem meščani. riche sottolineano la differenza tra ai patriarchi d’Aquileia del 1102 il Mnogovrstnost srednjeveške il territorio di Pietrapelosa e il mar- suo posto subito dopo il villaggio cerkvene in politične ureditve nam chesato.165 Un documento del 1377 Druvine.166 Nella Reambulazione lahko ponazori ravno fevd Petrapi-fa ovviamente notare una diminu- losa v dobi Benečanov, ki so ga le-ti zione della popolazione nel comu- očitno oblikovali ob glavnih zgor- ne e l’assenza del feudatario: fatti njih pritokih reke Mirne, ob Brača- che possono essere facilmente rap- nu na severu, Nugli na vzhodu ter portati al deperimento dell’insedia- pritokih Butonige na jugu z Gri- mento e che spiegano le divisioni maldo, Omoščicami in Marčeniglo. del patriarca. Nel 1381 il patriarca Slednja je v darovnici grofa Ulrika diede il castello per la prima volta II. leta 1102 oglejskim patriarhom ad un nobile, al marchese Doimo. navedena takoj za vasjo Druvine,166 Questo atto che in seguito divenne v Istrskem razvodu pa so Omoščice uso comune, trasformo il castello di in Marčenigla kakor tudi Petrapilo- Pietrapelosa in un tipo di fortezza sa opredeljeni kot komun s svojim feudale che a differenza dai castelli ozemljem pod oglejsikim patriar- nell’entroterra, non era riscontrabi- hom. le in Istria siccome i nobili in Istria Zanimivo je, da je cerkev sv. erano spesso gente locale. Helene v Marčenigli spadala v žu- La diversità dell’amministra- pnijo tržaške škoije v Vrhu,167 žu- zione ecclesiastica e politica me- pnija v Grimaldi pa pod škoijo v dioevale spiega l’estensione del Pićnu.168 V oddaljeni Nugli pod Čr- feudo di Pietrapelosa in epoca ve- neziana lungo i principali corsi su- periori del Quieto e del Brazzana a Nugla 166 F. Kos, Gradivo IV, št. 5. 167 D. Rosetti, o. c., str. 45. 168 P. Petronio, Memorie sacre e profa- 165 ne dell’Istria, 1681 (Trst 1968), str. Sotolić, ad esempio L. 8, 16, 35, 108, 228. 129 ecc. 166 F. Kos, Gradivo IV, numero 5. 150 stalo običaj, te se naš kaštel razvio u feudalni tip utvrde koji u to vrijeme, pa ni kasnije, nije karakterističan za Istru u kojoj su plemići bili uglav- nom građani, a to primjerice nije va- žilo za pokrajine u unutrašnjosti. Feud Petrapilose pravi je pri- mjer raznovrsnosti srednjovjekov- noga crkvenog i političkog uređe- nja, posebice u vrijeme Mlečana koji su ga očito oblikovali uz glavne pritoke rijeke Mirne, Bračane na sje- veru, kraj Nugle na istoku i pritoci- ma Butonige na jugu s Grimaldom, Omošćicom i Marčeneglom. Mar- čenegla je u darovnici grofa Urlika II. akvilejskim patrijarsima iz 1102. godine, nabrojana odmah iza sela Druvine,166 a u Istarskom su razvo- du tako Omošćica, Marčenegla kao Petrapilosa imenovani komun sa svojim teritorijem pod akvilejskim patrijarhom. Zanimljivo je da je crkvica sv. Helene u Marčenegli spadala pod župu Tršćanske biskupije u Vrhu,167 a župa u Grimaldi pod biskupiju u Pićnu,168 U udaljenoj je Nugli pod Nugla 166 F. Kos, Gradivo IV, br. 5. 167 D. Rosetti, o. c., str. 45. 168 P. Petronio, Memorie sacre e profa- ne dell’Istria, 1681 (Trst 1968), str. 228. 151 nim gradom je cerkvica sv. Helene dei conini istriani Omoschizze, posito il marchesato di Pietrapelosa pripadala župniku tržaške škoije iz Marcenigla come pure Pietrapelosa e che lo diedero ai soldati dei Gra-Roča,169 Čepić na zahodu, s cerkvico vengono denominati comune con il visi. Nel 1463 Nicolò Gravisi entro sv. Trojice v vasi in večjo triladijsko proprio territorio sotto il patriarca nel Grande consiglio di Capodistria cerkvijo Blažene Device na hribu d’Aquileia. e di conseguenza il feudo faceva izven vasi, kjer je bila tudi grobnica È interessante notare che la parte del comune di Capodistria. È Gravisijev, pa je pripadal župniji v chiesetta di Santa Elena a Marce- Šterni novigrajske škoije.170 nigla apparteneva alla parrocchia Potek župnijskih in škoijskih del vescovato di Trieste con sede meja daje slutiti, da so Benečani na- a Verch,167 mentre la parrocchia di merno ustvarili markizat Petrapilo- Grimalda apparteneva al vescova- sa in ga podelili vojakom Gravisi- to di Pedena.168 Nella lontana Nu- jem. Leta 1463 je bil Nikola Gravisi gla sotto Castelnero la chiesetta di sprejet v koprski Veliki svet, in s Santa Elena apparteneva al parroco tem je bil tudi njegov fevd posre-del vescovato di Trieste con sede a dno vključen v koprsko občino, Rozzo,169 mentre ad ovest Ceppi di saj je znano, da je vrhovni občinski Sterna con la chiesetta dedicata alla plemenitaški svet v bistvu enako- SS. Trinità e la grande chiesa a tre vredno zastopal zemljiškega go- navate della Madonna della Neve spoda v deželah v notranjosti. Tako posta sul dosso calcareo a sud del sta vrhovna sodna oblast in vojaško villaggio dove si trovava anche la poveljstvo, ki sta bila sicer v rokah tomba dei Gravisi apparteneva alla beneškega senata, pripadla kopr- parrocchia del vescovato di Citta- skemu podestatu in kapetanu; kljub nova con sede a Sterna.170 vztrajnim prošnjam Gravisijev, da La descrizione dei conini par- bi jim Benečani na fevdu Petrapilo- rocchiali e vescovili fanno supporre sa podelili vrhovno sodno oblast, in che i Veneziani fondarono di pro- Čepić / Ceppi kljub temu, da so jim Benečani leta 1648 za 1200 dukatov prepustili viš- 167 je in nižje kazensko in civilno sod- D. Rosetti, o. c., p. 45. 168 P. Petronio, Memorie sacre e profa- ne dell’Istria, 1681 (Trieste 1968), p. 228. 169 169 D. Rosetti, o. c., str. 47. D. Rosetti, o. c., p.47. 170 170 G.F. Tommasini, o. c., str. 283–285. G. F. Tommasini, o. c., pp. 283-285. 152 Crnim gradom crkvica sv. Helene pripadala župniku Tršćanske bi- skupije iz Roča,169 dok je Čepić na zapadu s crkvicom posvećenom sv. Trojstvu u selu i većom trobrod- nom crkvom na brdu izvan sela, posvećenom sv. Mariji od Snijega gdje je bila i grobnica Gravisija, pri- padao župi Novigradske biskupije u Šterni.170 Iz opisa se župnih i biskupskih granica daje naslutiti da su Mlečani osnovali markizat Petrapilose, do- dijelivši ga Gravisijevim vojnicima. Nikola Gravisi je 1463. godine bio primljen u koparsko Veliko vijeće čime je feud posredno bio dijelom koparske općine. Poznato je, naime, da je vrhovno općinsko plemićko vijeće jednakovrijedno zastupalo dužnosti teritorijalnoga gospodara u pokrajinama unutrašnjosti. Tako je vrhovno sudstvo i vojna koman- da osim mletačkome senatu, pripa- lo koparskom podestatu i kapetanu te je usprkos ustrajnim molbama Cerkvica sv. Marije Snežne pri Čepiću, kjer je bila tudi grobnica Gravisijev / La chiesetta Gravisijevih da im na njihovu feu-della Madonna delle nevi nei pressi di Ceppi di Sterna dove si trovava anche la tomba dei du dodijeli vrhovnu sudsku vlast Gravisi / Crkvica sv. Marije od Snijega kod Čepića gdje je bila i grobnica Gravisija - i iako su im 1648. godine za 1.200 dukata prepustili više i niže kazne- 169 D. Rosetti, o. c., str. 47. 170 G. F. Tommasini, o. c., str. 283-285. 153 stvo,171 je apelacijo še vedno ohranil noto, infatti, che il consiglio comu-A Michele spettò Grimalda, koprski podestat in kapetan in jo je nale supremo dei nobili rappresen- Pregara e Marcenigla, a Pietro San po ustanovitvi apelacijskega sodi- tava il feudatario anche nelle regio- Quirico, Codoglie, Nugla e Milino šča v Kopru leta 1584172 razširil na ni dell’entroterra. La corte suprema Piccolo, a Vanto Salise, Ceppi di celotno ozemlje beneške Istre. e il comando militare come pure il Sterna, Cernizza Pinguentina e 60 Tako nastali enoten fevd Pe- Senato erano nelle ingerenze del lire da Pinguente e a Gravise spet- trapilosa markizov Gravisijev so si capitano e podestà di Capodistria tò Sdregna.173 La prima delle linee po smrti Nikola Gravisija leta 1483 il quale nonostante le richieste dei famigliari a scomparire fu quella di razdelili njegovi štirje sinovi, Miha-Gravisi di ottenere il potere giuri- Vanto174 nel 1812. Secondo un regi- el, Peter, Vanto in Gravise, v voja- dico supremo sul proprio feudo e stro dei beni pubblici che sembra ško-političnem smislu pa je le ostal sebbene nel 1648 vennero loro af-enotno pod poveljstvom koprskega idati per la somma di 1200 ducati podestata. i processi giuridici civili e penali,171 Mihael je dobil Grimaldo, Pre- il capitano e podestà mantenne la garo in Marčeneglo, Peter Sočergo, corte d’appello che dalla sua costi- Kodolje, Nuglo in Mali Mlun, Van- tuzione a Capodistria nel 1584172 va- to Salež, Čepić, Črnico in 60 lir od leva per tutto il territorio dell’Istria Buzeta, Gravise pa Zrenj.173 Njihove veneziana. rodovne veje, med katerimi je leta Dopo la morte di Nicolò Gra- 1812 kot prva izumrla Vantova,174 visi nel 1483 il feudo di Pietrapelo- so zatem dedovale vsaka svoj del sa venne spartito tra i suoi quattro fevda. Posest fevda Petrapilosa se je igli Michele, Pietro, Vanto e Gravi- se. Il feudo rimase tuttavia integro dal punto di vista politico militare 171 sotto il comando del podestà di Ca- 1648. 28. mar. – Senato Mare – AMSI 15 (1899). podistria. Mali Mlun 172 1584. 4. avg. – Senato Mare – AMSI ll. Cf. M. Pahor, Nastanek apela- cijskega sodišča v Kopru, Kronika VI, Ljubljana 1958. 173 171 PAK. Gravisi, a.e. 91, prepis doku- 1684. 28 marzo - Senato Mare - AMSI 173 ARC. Gravisi, b. 91, copia del documenta iz 6. maja 1483. 15 (1899). mento del 6 maggio 1483. 174 172 Ibid., str. 4 spisa: Descrizione del feudo 1584. 4 agosto - Senato Mare - AMSI 174 ibid., p. 4 del documento: Descrizio-Sovrano di Pietrapelosa in Istria, del 11. Cfr. M. Pahor, Nastanek apela- ne del feudo Sovrano di Pietrapelosa quale trovasi investita la famiglia dei cijskega sodišča v Kopru, Kronika in Istria, del quale trovasi investita la Marchesi De Gravisi. VI, Ljubljana 1958. famiglia dei Marchesi De Gravisi. 154 no i civilno sudstvo171 - apelaciju još uvijek sačuvao spomenuti podestat i kapetan koji ju je nakon osnivanja apelacijskoga suda u Kopru 1584 godine,172 proširio na cijeli teritorij mletačke Istre. Nakon smrti Nikole, 1483. go- dine, njegova su četiri sina Mihael, Petar, Vanto i Gravise, podijelila feud Petrapilosa koji je ostao cjelo- vit samo u vojnopolitičkom smislu i to pod zapovjedništvom kopar- skoga podestata. Mihael je tada dobio Grimal- du, Pregaru i Marčeneglu, Petar So- čergu, Kodolje, Nuglu i Mali Mlun, Vanto Salež, Čepić, Črnicu te 60 lira iz Buzeta, Gravise pak Zrenj.173 Njihove su obiteljske loze zatim naslijedile svaka svoj dio feuda, da bi 1812. kao prva izumrla Vantova loza.174 Posjed feuda Petrapilosa se 171 1684. 28. ožuj. - Senato Mare - AMSI 15 (1899). 172 1584. 4. kol. - Senato Mare - AMSI 11. Cf. M. Pahor, Nastanek apela- cijskega sodišča v Kopru, Kronika VI, Ljubljana 1958. 173 PAK. Gravisi, a.j. 91, prijepis doku- menta iz godine 1483. 6. svibnja. 174 Omošćice ibid., str. 4 spisa: Descrizione del feudo Sovrano di Pietrapelosa in Istria, del quale trovasi investita la famiglia dei Marchesi De Gravisi. 155 po podatkih iz urbarja, ki domnev- sia degli inizi del Quattrocento il mentre dal 1954 e dall’indipenden- no izvira iz začetka 15. stol., razpro- feudo si estendeva su un territorio za della Croazia e della Slovenia gli stirala na okoli 89 km2,175 a celotno di 89 chilometri quadrati175 e l’inte-altri sono rimasti in Croazia. ozemlje Republike sv. Marka, ki je ro possedimento della repubblica zajemalo okoli tri četrtine Istrske- di San Marco in Istria si estendeva ga polotoka, je merilo okoli 2.600 su circa 2600 chilometri quadrati.176 km2.176 Tedaj je bilo po opisu v ur- Dei 15 460 ettari viennesi apparte- barju na okoli 15.460 dunajskih kva- nenti al feudo, il 14 % era costituito dratnih juter velikem fevdu okoli 14 da superici coltivabili, il 21% da % obdelovalnih površin, okoli 21 % terreno prativo e il 65% da boschi. travnikov in okoli 65 % gozda. Dopo la ripartizione ammini- Po avstrijski upravni razdeli- strativa austriaca del 1910 Nugla tvi iz leta 1910 je bila Nugla dodelje- faceva parte del comune di Rozzo, na občini Roč, Čepić, Oprtlju, druge Ceppi di Sterna al comune di Por- vasi pa buzetski občini. Po upravni tole, mentre gli altri villaggi faceva- razdelitvi iz leta 1945 so štiri vasi no parte del comune di Pinguente. (Nugla, Marčenegla, Salež in Mali Dopo la ripartizione amministrativa Mlun) spadale v občino Buzet, štiri del 1945 Nugla, Marcenigla, Salise (Sočerga, Pregara, Črnica in Kodo- e Milino Piccolo facevano parte del lje) v občino Koper, Čepić in Zrenj comune di Pinguente; San Quirico, pod Motovun in Grimalda pod Pregara, Cernizza Pinguentina e Pazin. Od naštetih vasi sta po letu Codoglie facevano parte del comu- 1954 ter po osamosvojitvi Slovenije ne di Capodistria e Ceppi di Sterna in Hrvaške leta 1991 v okviru Slove- e Sdregna del comune di Montona nije ostali samo Sočerga in Pregara, e Grimalda del comune di Pisino. vse preostale pa so pod hrvaško su- Dei villaggi annoverati soltanto verenostjo. Pregara e San Quirico fanno anco- ra parte del comune di Capodistria Nugla 175 175 15.460 juter (1 jutro = 5.755,425 m2), 15.460 acri (1 acro = 5.755,425 mq); ibid., str. 1. ibid., p. 1. 176 176 M. Bertoša, Mletačka Istra u XVI. i M. Bertoša, Mletačka Istra u XVI. i XVII. stoljeću I, Istarska naklada, XVII. stoljeću I., Istarska naklada, Pulj 1986, str. 13. Pula 1986, p. 13. 156 po jednom Urbaru za koji se sma- tra da potječe iz početka 15. stolje- ća rasprostirao na oko 89 km²,175 a cijeli je posjed Republike sv. Marka rasprostranjen na oko tri četvrtine istarskoga poluotoka, mjerio pri- bližno 2.600 km².176 Tada je po opi- su na oko 15.460 bečkih četvornih jutara, na području feuda bilo oko 14% obradive površine, oko 21% li- vada i oko 65% šume. Po austrijskoj upravnoj podjeli iz 1910. Nugla je bila dijelom u Opći- ne Roč, Čepić je spadao pod Oprtalj, dok su druga sela bila u buzetskoj općini. Po upravnoj podjeli iz 1945. četiri su pak sela - Nugla, Marčene- gla, Salež i Mali Mlun - bila u okvi- ru Općine Buzet, četiri - Sočerga, Pregara, Črnica i Kodolje - u okviru Općine Koper, dok su sela Čepić i Zrenj pod Motovunom, a Grimalda pod Pazinom. Od nabrojenih su sela od 1954. te od osamostaljenja Slove- Grimalda nije i Hrvatske 1991. godine u okvi- ru Slovenije još samo sela Sočerga i Pregara, dok su ostala sela pod hr- vatskim suverenitetom. 175 15.460 jutara (1 jutro = 5.755,425 m˛); ibid., str. 1. 176 M. Bertoša, Mletačka Istra u XVI. i XVII. stoljeću I., Istarska naklada, Pula 1986, str. 13. 157 O sodni oblasti Gravisijev pri- L’unico esemplare di gogna a ča - v Istri edini ohranjeni - sramo- doppio proilo umano forgiato in tilni steber v Saležu, ljudski simbol, rozza pietra calcarea oggi conserva- ki ga domačini imenujejo “Berlina”. ta a Salise dove i locali la chiamano Izklesan je v grobih potezah iz be- “Berlina” ricorda il potere giuridi- lega kamna. Moški lik ima na gla- co dei Gravisi. Una forma maschile vi pokrivalo v obliki turškega fesa, che porta un copricapo turco, tie-levo roko drži na prsih, kjer je bila ne la mano sinistra sul petto dove nekoč pritrjena veriga za priklepa- una volta c’era la catena per legare nje kaznjencev, desnico pa ima po- il condannato, mentre la mano de- vešeno na komaj nakazani spolni stra è posata sull’appena accennata organ. Latinski napis, vklesan na zona pubica. L’iscrizione latina sul prsih, je razjedel zob časa, a Vesna- petto della statua e stata corrosa dal ver ga je konec 19. stoletja še lahko tempo ma il Vesnaver cento anni fa prebral:177 poteva ancora leggere:177 ANO 1769 ANO 1769 IVSTICIAM IVSTICIAM DILIGITE DILIGITE F. F. M.o BZ.o F. F. M.o BZ.o EA.o C. G.e EA.o C. G.e Po njegovi sodbi naj bi napis Secondo il Vesnaver l’iscrizio- pomenil: Pravico tej žalostni pokraji- ne potrebbe signiicare: Giustizia a ni! Zanimivo je ljudsko izročilo, ki questa povera regione. È interessan-Berlina pri Saležu / Il Berlin a Salise / Ber- ga v zvezi z “Berlino” navaja Ive- te quanto riportato da Ivetac178 ri- lina kod Saleža tac:178 “Mate Grižančić, ki stanuje guardo al Berlina: “Mate Grižančić 177 177 G. Vesnaver, Stemmi e iscrizioni ve- G. Vesnaver, Stemmi e iscrizioni ve- nete di Portole in Istria, AMSI 11 nete di Portole in Istria, AMSI 11 (1895), str. 401. (1895), p. 401. 178 178 J. Ivetac, Stup sramote iz Saleža, Bu- J. Ivetac, Stup sramote iz Saleža, zetski zbornik 4, Buzet 1980, str. Buzetski zbornik 4, Buzet 1980, p. 187. 187. 158 O sudskoj vlasti Gravisijevih svjedoči u Istri jedini sačuvani stup sramote u obliku ljudske prilike kraj Saleža, što ga domaći ljudi na- zivaju “Berlina”. Isklesan je rudi- mentalno u bijelu kamenu. Muški lik s kapom na glavi, u obliku tur- skoga fesa, lijevu ruku drži na pr- sima, gdje je nekada bio pričvršćen lanac za vezivanje kažnjenika, dok je desnicu spustio na tek naviješteni spolni organ. Latinski natpis ukle- san na prsima nagrizao je zub vre- mena, premda ga je Vesnaver pred stotinu godina još znao razabrati177: ANO 1769 IVSTICIAM DILIGITE F. F. M.o BZ.o EA.o C. G.e Po njegovu mišljenju taj bi nat- pis imao značiti: Pravda ovoj jadnoj pokrajini. Zanimljiva je zgoda što ju u vezi s “Berlinom” navodi Ive- tac:178 “Mate Grižančić, nastanjen 177 G. Vesnaver, Stemmi e iscrizioni ve- nete di Portole in Istria, AMSI 11 (1895), str. 401. 178 J. Ivetac, Stup sramote iz Saleža, Bu- Berlina pri Saležu / Il Berlin a Salise / Berlina kod Saleža zetski zbornik 4, Buzet 1980, str. 187. 159 v bližnji hiši, pravi, da so starejši racconta che i vecchi dicevano che ljudje v vasi pripovedovali, kako so il Berlina fosse stato portato a Sali- ‘Berlino’ pripeljali v Salež, ‘vsega se... tutto ornato di iori, su un carro okrašenega s cvetjem, na vozu, ki trainato da sei potenti buoi seguito ga je vleklo šest najmočnejših vo-da un corteo di 18 ragazze vestite di lov, a v povorki je stopalo 18 deklet, bianco ...” oblečenih v belo’.” Petrapilosa 160 u obližnjoj kući, kaže da su stariji ljudi u selu pričali kako je ‘Berli- na’ dovezen u Salež ‘...sav okićen cvijećem, na kolima koja je vuklo šest najsnažnijih volova, a u povor- ci bilo je 18 djevojaka, odjevenih u bjelini...’”. Petrapilosa 161 UTRINKI IZ ŽIVLJENJA CENNI VITA DEGLI PREBIVALCEV ABITANTI DEL MARKIZATA MARCHESATO Kakšno je bilo prebivalstvo markizata in koliko ga je Quanti erano e com’erano gli abitanti del marche- bilo? Na osnovi poznanih podatkov sato? Dai dati reperibili possiamo lahko za določena leta izračunamo facilmente calcolare il numero me- poprečno število članov posame- dio delle singole famiglie e per l’an- znih družin: za leto 1648 imamo no 1648 disponiamo di dati che nei podatek, da je v naštetih naseljih v villaggi del marchesato indicano markizatu živelo 327 družin oziro- la presenza di 327 famiglie ovvero ma je bilo toliko ognjišč ( it. fuochi), fuochi e una media di 4,6 persone kar pomeni poprečno 4,6 članov na per famiglia; nel 1803 il numero di družino; leta 1803 je tam prebivalo famiglie che abitavano nel territo- 450 družin s 5,34 člani na družino; rio dell’ ex marchesato sale a 450 leta 1945 pa je na področju nekda- con una media di 5,34 persone per njega markizata živelo 596 družin famiglia e nel 1945 le famiglie sono ali poprečno 5,6 članov na družino. 596 con una media di 5,6 persone Izjemno zanimiv je tudi socialni se- per famiglia. È molto interessante stav prebivalstva markizata Petra- anche la struttura sociale degli abi- pilosa v času, ki ga prikazuje popis tanti del marchesato di Pietrapelosa iz leta 1803. Skoraj 99% celotnega descritta dal censimento del 1803. števila prebivalstva je bilo kmetov Quasi il 99% di tutta la popolazione in le 32 ljudi se je preživljalo z nek- è costituito da contadini e soltanto metijsko dejavnostjo. Med slednji- 32 persone vivevano di attività non mi so 4 družine, to je 12 oseb, bile agricole. Tra queste, 12 persone ov- obrtniške, 9 oseb, to je 4 družine, je vero 4 famiglie erano artigiani, 9 bilo iz vrst uradnikov in duhovni- persone (4 famiglie) erano funzio- kov, 11 oseb v 2 družinah pa je bilo nari o sacerdoti e inine 11 persone plemiškega porekla.179180181182183184185186 (2 famiglie) erano nobili. Črnica / Cernizza 179180181182183184185186 162 IZ ŽIVOTA STANOVNIKA MARKIZATA 1596179 1648180 1741181 1770182 1803183 1869184 1945185 1991 1.750 1.516 2.204 1.860 2.406 3.000 3.346 865 A koliko stanovnika je sači- njavalo markizat i kakvi Število prebivalcev markizata Petrapilosa po popisih 1596–1991. su bili? Na temelju poznatih poda- Numero degli abitanti del marchesato di Pietrapelosa secondo alcuni censimenti. taka lako ćemo za određene godine Broj stanovnika markizata Petrapilosa po popisima iz određenih godina. izračunati prosječan broj članova pojedinačnih obitelji. Tako za godi- nu 1648. raspolažemo s podatkom da je u selima markizata bilo 327 obitelji, odnosno ognjišta (it. fuochi), što znači prosječno 4,6 ljudi po obi- telji; 1803. bilo je 450 obitelji s 5,34 žitelja po obitelji; 1945. je pak na području negdanjega markizata ži- vjelo 596 obitelji ili prosječno 5,6 ži- telja po obitelji. Iznimno je zanimlji- va i socijalna struktura stanovnika markizata Petrapilosa prema popi- su iz 1803. Skoro 99% stanovništva bili su seljaci, a samo su 32 čovjeka živjela od neagrarnih djelatnosti. Među potonjima su 4 obitelji ili 12 osoba bili obrtnici, 9 osoba ili 4 obi- telji bili su iz redova činovnika ili 179 Relazioni – 1596 – Francesco Capello, AMSI 7, str./p. 101. 180 svećenstva, a ondje je još živjelo 11 PAK/ARC 299 Gravisi, a.e./b./a.j. 91. 181 T. Luciani, La popolazione dell’Istria veneta nel 1741, La Provincia dell’Istria, osoba u dvjema obiteljima iz redo-Koper 1872, str./p. 1058. va plemstva. 179180181182183184185186 182 I. Erceg: Dva i pol stoleća kretanja stanovništva Istre (1554–1807), Gunjačin zbornik, Zagreb 1980, str./p. 237. 183 I. Erceg: v Acta Iugoslaviae, str./p. 31. 184 PAK/ARC Gravisi, a.e. /b./a.j. 91. 185 Cadastre national de l’Istrie, Sušak, 1946. 163 Najbolj razširjena in marsikje La più diffusa e in realtà unica sploh edina s stroji opremljena obrt attività di lavorazione non manuale v srednjem veku je bilo od nekdaj nel medioevo era costituita dai mu- mlinarstvo, ki ga na ozemlju mar- lini che sul territorio del marchesa- kizata Petrapilosa ni manjkalo. to di Pietrapelosa erano numerosi. Konec 15. in v začetku 16. stoletja Di questi il più interessante, per i je bil morda po zakonitem in neza-cambiamenti legali ed illegali del konitem menjavanju zakupnikov ittavolo tra la ine del Quattro- najbolj zanimiv mlin v Slapah na cento e l’inizio del Cinquecento, è ozemlju vasi Črnice na meji s Sočer-il mulino di Slap nei pressi di Cer- go in Kodoljami, ki ga je zakupnik nizza Pinguentina tra San Quirico Gregor Morlak iz Sočerge polovico e Codoglie la cui metà fu data in dal v zakup Štefanu Bratetiću iz afitto a Štefan Bratetić di Pinguen- Buzeta.187 Ta je čez štiri leta v na- te187 dal ittavolo Gregor Morlako sprotju z zakupno pogodbo svoj di San Quirico. Quattro anni dopo, del prodal Martinu Furlanu; zato contrariamente a quanto accordato, je Gregor Morlak, pravni oskrbnik Štefan vendette la propria parte a mlina gospoda markiza Petrapilo- Martin Furlan. Gregor, il fornitore se, zahteval anulacijo te prodaje.188 del marchese di Pietrapelosa richie- Leta 1503 je novi lastnik polovice se l’annullamento della vendita.188 mlina v Slapah Janez Rangatius, Già nel 1503 il nuovo proprietario meščan iz Poreča, svojo polovico della metà del mulino risulta esse- za 25 zlatih dukatov prodal Miha- re Janez Rangatius di Parenzo che elu Krivošiću iz Buzeta.189 Ker je ta vendette la propria parte a Mihael očitno posegal v polovico Gregorja Krivošić di Pinguente per 25 ducati Morlaka, je čez teden dni sam go- d’oro.189 Una settimana dopo, nel spod Jakob Gravisi posegel v spor, contenzioso prende parte anche češ naj Janez Ragantius Gregorju Jacopo Gravisi che insiste sulla re- Morlaku njegov del vrne.190 Očitno stituzione della parte che spettava Kotle 187 1492. 29. okt. – Sotolić L. 6. 188 187 1497. 20. okt. – Sotolić L. 16. 1492, 29 ottobre - Sotolić L. 6. 189 188 1503. 24. jun. – Sotolić L. 35. 1497. 20 ottobre - SotolićL. 16. 190 189 1503. 31. jul. – Sotolić L. 36. 1503, 24 giugno - Sotolić L. 35. 164 Najrasprostranjeniju i uopće jedinu strojnu preradu u srednjem su vijeku predstavljali mlinovi ko- jih je na teritoriju markizata Petra- leto / anno / godina pilose bilo na pretek. Tako je kra- vas / villaggio / selo 1648 1741 1945 1991 jem 15. i početkom 16. stoljeća bio Sočerga / S. Quirico 309 237 166 50 najzanimljiviji po zakonskom i ne- Nugla 74 106 197 83 zakonskom mijenjanju zastupnika Marčenegla / Marcenegla 94 187 223 102 mlin u Slapama na području sela Čepić / Ceppi 85 232 264 77 Črnica, koje graniči sa Sočergom i Zrenj / Sdregna 307 460 925 89 Kodoljama, polovicu kojega je za- Salež / Salise 157 266 321 20 kupnik Gregor Morlak iz Sočerge Pregara 107 203 473 175 dao u zakup Štefanu Bratetiću iz Mali Mlun / Milino Piccolo 62 52 136 61 Buzeta.187 Štefan je nakon četiri go- Grimalda 158 243 135 93 dine, suprotno pogodbi, svoj dio Črnica / Cernizza 126 164 292 54 mlina prodao Martinu Furlanu, pa Kodolje / Codoglie186 37 54 214 61 je zakupnik mlina markiza Petrapi- lose, Gregor, zahtijevao poništenje Število prebivalcev po vaseh markizata Petrapilosa v letih 1648, 1741, 1945 in 1991. prodaje.188 Već 1503. godine, novi Numero degli abitanti del marchesato di Pietrapelosa nei rispettivi villaggi negli anni vlasnik polovice mlina postaje Ja-1648., 1741., 1945. i 1991. Broj stanovnika markizata Petrapilosa po selima u godinama 1648., 1741., 1945. i 1991. nez Rangatius iz Poreča, koji je za- tim svoju polovicu prodao Miha- elu Krivošiću iz Buzeta i to za 25 zlatnih dukata.189 S obzirom na to da je pritom očigledno posegnuo za polovicom Gregora Morlaka, nakon tjedan dana u spor se umi- ješao sam Jakob Gravisi, inzisti- rajući da se vrati Gregorov dio.190 187 1492. 29. list. - Sotolić L. 6. 188 1497. 20. list. - Sotolić L. 16. 186 189 Danes Ugrini z zaselki / Oggi Ugrini con i villaggi / Danas Ugrini sa zaseoci-1503. 24. lip. - Sotolić L. 35. 190 ma: Goričica, Jakci, Konti, Mlini in Radini. 1503. 31. srp. - Sotolić L. 36. 165 pa Gregorju svoje polovice mlina ni a Gregor Morlako190 al quale fu ov- uspelo obdržati, kajti čez dobri dve viamente tolta la propria parte del leti je Janez iz Poreča svojo polovi- mulino. Gregor non riuscì a riavere co za 27 dukatov prodal plemeni- indietro la propria parte del mulino temu gospodu Alojzu de Zuaneju, e due anni dopo Janez di Parenzo Koprčanu, medtem ko je bila druga vendette la propria metà del muli- polovica last bratov Žiganteja in no al nobile signore Aloisio de Zua- Jursanija Benčić iz Buzeta. Mlin je ne di Capodistria per la somma di bil na eni strani zidan, na drugi pa 27 ducati. L’altra metà apparteneva grajen z lesom; krit je bil s slamo in ai fratelli Žigante e Jursani Benčić je imel eno pogonsko kolo in mlin-di Pinguente. Il mulino era in par- ščico, dovolj tekoče vode ter še ob- te di pietra e in parte di legno, con delano in neobdelano zemljo; vse il tetto in paglia, una ruota e acqua to so si delili na pol, seveda zmeraj corrente in abbondanza. Il mulino upoštevajoč lastnika gospoda mar-con la terra coltivata, i terreni in- kiza Gravisija, ki mu je moral zaku- colti era di proprietà del marchese pnik na dan sv. Mihaela v začetku al quale spettava un contributo di septembra vsako leto dati 8 lir ma- 8 lire191 che il ittavolo doveva dare lega denarja.191 il giorno di San Michele all’inizio di Podobne zakupne odnose so settembre. imeli tudi drugi iz Sotolićeve knjige Anche gli altri mulini del mar- znani markizovi mlini: v Marčeni- chese erano dati in afitto. Nel libro gli,192 Gradcu pod Zrenjem193 in na del Sotolić sono menzionati i mu- reki Riboli (Juratov potok) pod Sa- lini di Marcenigla,192 Gradinje sot- ležem, ki je bil, kot kaže, še v lasti to Sdregna193 e il mulino sul iume same vasi, kajti zakupniku so pro- Ribola (Juratov potok) sotto Salise dajo potrdili vedno v prisotnosti di cui l’ultimo sembra fosse di pro- Ostanki cerkvice v Gradinju / Resti del- vaščanov na čelu z gastaldom ali prietà di un villaggio dal momento la chiesetta a Gradigne / Ostaci crkvice u županom Bernaczem oziroma pod-che il contratto d’afitto veniva con- Gradinju 190 1503, 31 luglio - Sotolić L. 36. 191 191 1505. 19. nov. – Sotolić L. 106a. 1505, 19 novembre - Sotolić L. 106a. 192 192 1493. 1. jan. – Sotolić L. 7. 1493, 1 gennaio - Sotolić L.7. 193 193 1497. 20. avg. – Sotolić L. 20. 1497. 20 agosto - Sotolić L. 20. 166 Očito je da Gregor nije uspio dobiti svoju polovicu jer je nakon dvije godine Janez iz Poreča svoju polo- vicu mlina prodao za 27 dukata i to plemenitom gospodinu Alojzu de Zuane, iz Kopra, dok je druga polovica pripadala braći Žigantu i Jursanu Benčić iz Buzeta. Mlin je bio s jedne strane obzidan, a s druge obložen drvom, sa slamna- tim krovom, s jednim pogonskim kolom i kanalom s dovoljno teku- će vode te s obrađenom i neobra- đenom zemljom, što se sve dijelilo na pola, dakako uvijek uzimajući u obzir vlasnika, gospodina markiza, kojemu je zakupnik na dan Sv. Mi- haela početkom rujna svake godine morao dati 8 lira.191 U najam su davani i ostali markiževi mlinovi u Marčenegli,192 Gradinju pod Zrenjom193 i na rijeci Riboli (Juratov potok) pod Sale- žom, poznati iz Sotolićeve knjige, s time da je posljednji izgleda bio u vlasništvu samo jednoga sela jer su ugovor zakupniku uvijek potvr- đivali u prisustvu mještana sela na čelu s gastaldom ili županom Ber- Mlin v Gradinju / Mulino a Gradigne / Mlin u Gradinju (Tischbein, 1842) 191 1505. 19. stud. - Sotolić L. 106a. 192 1493. 1. siječ. - Sotolić L.7. 193 1497. 20. kol. - Sotolić L. 20. 167 županom Ivanom.194 Gospodarju fermato in presenza degli abitanti so ob določenih praznikih oddajali con a capo il gastaldo o lo zupa- tudi naturalne dajatve: moko, koko- no Bernacz oppure il vicezupano ši, jajca in druge pridelke, ki pa so Ivan.194 I dazi in occasione di alcune jih lahko odplačali tudi v denarju, feste erano in natura (galline, uova kot npr. Simon Dunac v višini 100 e altri prodotti), ma potevano esse- malih lir za mlin na Riboli.195 re pagati anche in denaro come te- Kljub temu da Gravisiji niso stimonia il caso di Simon Dunac che prebivali v svojem prestolnem gra- pagò la somma di 100 lire piccole du, ali pa ravno zato, ker niso, saj so per il mulino sul iume Ribola.195 poleg palač v Kopru imeli še palače Dal momento che i Gravisi v Zrenju, Čepiću in dolinici Butorai avendo a disposizione oltre al pa-nedaleč od Zrenja,196 je ohranjal svoj lazzo a Capodistria anche i palaz-obrambno-vojaški pomen, saj je v zi a Sdregna, Ceppi e nella valle di njem leta 1505 poveljeval gospod Buttorai non lontano da Sdregna196 Nikola Cola iz Verone,197 čez 5 let e pertanto non risiedevano a Pietrapa kapetan stratiotov v beneško-av- pelosa il castello riuscì a mantenere strijski vojni Teodor Ralli.198 la propria funzione militare. Fino al Toda njegov naslednik se je 1505 il castello era comandato dal očitno malo brigal za svojo vojsko, capitano Nicolò Col di Verona197 e saj je tedanji kaštelan Petrapilose cinque anni dopo nella guerra con Aloisius Sereni 14. decembra 1510 l’Austria dal capitano dei Stradioti ves obupan v pismu zaprosil veliki Teodoro Ralli.198 svet deseterice v Benetkah, naj vsaj Come appare dal disperato o praznikih poskrbi zanj in njegove appello inviato dal successore di Sovinjak / Sovignacco vojake, ki že 14 mesecev niso dobili Teodor Ralli, il castellano Aloisius nikakršnega plačila ter so brez stre-Sereni il giorno 14 dicembre 1510 194 194 1510. 4. feb. – Sotolić L. 126a. 1511. 2. 1510, 4 febbraio - Sotolić L. 126a. sept. – Sotolić L. 138a. 1511. 2 dicembre - Sotolić L. 138a. 195 195 1510. 4. feb. – Sotolić L. 126a. 1510 4 febbraio - Sotolić L. 126a. 196 196 G. Vesnaver, Stemmi, str. 396. G. Vesnaver, Stemmi, p. 396. 197 197 1505. 2 mar. – Sotolić L. 73a. 1505, 2 marzo - Sotolić L. 73 a. 198 198 1510. 25. jan. – Sotolić L. 125. 1510, 25 gennaio - Sotolić L. 125. 168 naczem ili podžupanom Ivanom.194 Gospodaru su tijekom određenih praznika podmirivali obveze u naturi, kokošima, jajima i drugim proizvodima, a mogli su ih platiti i novcima kao npr. Simon Dunac u visini od 100 malih lira za mlin na Riboli.195 Iako ili upravo zato što Gra- visiji u svom kaštelu nisu stolovali te su osim palača u Kopru imali i palače u Zrenju, Čepiću i dolini Bu- toraj nedaleko od Zrenja,196 utvrda je očuvala svoj obrambeno-vojni položaj jer je njome do 1505. godine zapovijedao gospodin Nikola Cola iz Verone,197 a nakon pet godina i kapetan stratiota u mletačko-au- strijskom ratu, Teodor Ralli.198 No potonji je očito slabo mario za svoju vojsku jer tadašnji kaštelan Petrapilose Aloisius Sereni 14. pro- sinca 1510. šalje očajničku molbu mletačkome Vijeću desetorice da se barem pred blagdane pobrinu zanj i njegove vojnike. Oni su već 14 mjeseci bili bez ikakve plaće, Kotle 194 1510. 4. velj. - Sotolić L. 126a. 1511. 2. pros. - Sotolić L. 138a. 195 1510. 4. velj. - Sotolić L. 126a. 196 G. Vesnaver, Stemmi, str. 396. 197 1505. 2. ožuj. - Sotolić L. 73 a. 198 1510. 25. siječ. - Sotolić L. 125. 169 liva, hrane in obleke, medtem ko al Consiglio veneziano dei Dieci številni Kranjci pustošijo po pokra- sembra che quest’ultimo non aves- jini. Tako so le dan poprej napadli se gran considerazione del proprio Hum, od koder so udarili proti La- esercito. Nell’appello si legge che da binu in Plominu, zdaj pa jih vsak čas 14 mesi non hanno ricevuto la paga, pričakuje pod svojo utrdbo. Toda che sono sprovvisti di munizioni, kljub kaštelanovemu večkratnemu cibo e vestiti. Nella regione ci sono opozorilu na nevzdržno stanje ter scorribande di Carnioli che dopo kljub obljubam pomoči in celo spo- aver attaccato Colmo il giorno pri- ročilu, da je ladja iz Benetk z denar- ma si sono riversati verso Fianona jem za plače in sredstvi za oskrbo e Albona e presto saranno ai piedi prav gotovo že pristala v Kopru, to della rocca di Pietrapelosa. Dopo še ni pomenilo, “da je kaj od tega i ripetuti appelli arrivano le prime namenjenega moji posadki,” kakor promesse d’aiuto e la notizia che je Sereni potožil in zaprosil za vsaj un’imbarcazione con le provviste da 200 liber prepečenca ( biscotti) in dva Venezia è arrivata a Capodistria. A soda smodnika.199 questa notizia il Sereni risponde che Vendar pa so v gradu že po “ciò non vuol ancora dire che par- tradiciji stanovali tudi civilisti, kar te del carico sia previsto per la sua potrjuje zakupna pogodba med guarnigione” e insiste nella richiesta Mihaelom Gravisijem in Pavlom di avere almeno 200 libre di biscotti enookim ( Paulo Cum Vno Oculo), e due botti di polvere da sparo.199 prebivalcem gradu Petra Pilloxa, za Come testimonia il contratto pridelovanje oljk in oljčnega olja d’afitto tra Michele Gravisi e Paulo na ozemlju kaštela, s tem da Pavlu Cum Vno Oculo abitante del castello prva tri leta ni bilo treba oddajati Petra Pilloxa il castello era abitato Hum / Colmo pridelka, kasneje pa polovico pride-anche da civili. Il contratto riguar- lanih oljk, kar je veljalo tudi za trte dava la produzione dell’olio d’oliva in sadno drevje.200 sul territorio del castello. Nei primi tre anni il ittavolo Paulo non dove- 199 Archivio di Stato di Venezia, Capi 199 Consiglio X, št. 266, dok. 285. Archivio di Stato di Venezia, Capi 200 1511. 20. feb. – Sotolić L. 137a. Consiglio X., n. 266, doc. 285. 170 bez streljiva, hrane i odjeće, dok brojni Kranjci pustoše pokrajinom. Prethodni su dan tako napali Hum, zatim se uputili prema Labinu i Plominu i Sereni ih je svaki čas oče- kivao pod svojom utvrdom. Unatoč njegovu višekratnom upozoravanju na neodrživost stanja i obećanjima o pomoći, pa čak i vijesti da je lađa iz Mletaka s plaćom i namirnicama sigurno pristala u Kopru, “to još ne govori da je nešto od toga namije- njeno mojoj posadi”, žali se Sereni i moli bar za 200 libri prepečenca ( biscotti) te dva suda baruta.199 U kaštelu su međutim već po tradiciji stanovali i civili što potvr- đuje zakupni ugovor između Mi- haela Gravisija i jednookog Paula ( Paulo Cum Vno Oculo), mještani- na kaštela Petre Pilloxe. Ugovor se odnosio na preradu maslina i ma- slinova ulja na području kaštela, s time da Paulo prve tri godine nije trebao dati urod, a kasnije polovicu uroda vinove loze i ostalog voća.200 U 16. stoljeću je u kaštelu bio centar za regrutaciju seoske vojske, černida, i kapetanat za područje Momjana, Buja, Grožnjana, Zavr- Roč, beneški top / Rozzo, cannone veneziano / Roč, mletački top 199 Archivio di Stato di Venezia, Capi Consiglio X., b. 266, dok. 285. 200 1511. 20. velj. - Sotolić, L. 137a. 171 V 16. stoletju sta bila v gradu va pagare nessun dazio. Dopo i tre center za rekrutacijo kmečke vojske, anni aveva l’obbligo di dare metà t. i. černid, in kapetanat z vojsko 400 dell’entrata non solo dell’olio ma mož za obrambo ozemelj Momjan, anche delle viti e dell’altra frutta.200 Buje, Grožnjan, Završje, Oprtalj, Vi- Nel Cinquecento il castello era žinada in Petrapilosa. Leta 1592 je il centro di leva dell’esercito (delle bil kapetan černid markizata Petra- cernide) e capitanato per il territo- pilosa Peter de Rino iz Kopra,201 ki je rio di Momiano, Buie, Grisignana, leta 1584, ko je koprski kapetan Slo-Piemonte d’Istria, Portole, Visinada vanov prejemal 1240 lir, prejel 595 e Pietrapelosa che contava 400 per- lir, medtem ko je koprski podestat sone. Nel 1592 capitano dell’eserci- in kapetan prejemal 797 malih lir na to delle cernide del marchesato di leto.202 Leta 1568 so npr. med prebi-Pietrapelosa fu Pietro de Rino di valci ozemlja Petrapilosa nanovači- Capodistria201 che nel 1584, quando li 47 kmetov - vojakov za utrdbena il capitano degli Slavi a Capodistria dela v okolici Zadra.203 riceveva 1240 lire all’anno e il capi- V drugi polovici 16. stol., na- tano e podestà di Capodistria rice- tančneje okoli leta 1568, pa je večina veva 797 lire, ne riceveva soltanto vasi dobila nove, zapisane urbarje, 595.202 Nel 1568 47 contadini-milita- “Pravde”, kakor so jih imenova- ri del territorio di Pietrapelosa fu- li spočetka, kajti v njih je v resnici rono inviati a lavorare nei dintorni največkrat šlo za pravdanje oz. spodi Zara.203 re. “Pravde” so podrobneje določa- Nella seconda metà del Cin- le obveznosti posameznih vasi do quecento, precisamente nel 1568 fevdalcev. Prvi spor o davkih, ki la maggior parte dei villaggi rice-Momjan / Momiano so jih Gravisiji očitno pobirali po 200 1511. 20 febbraio - Sotolić, L. 137a. 201 201 Relazioni dei Podestà e Capitani Relazioni dei Podestà e Capitani di di Capodistria (dalje Relazioni) Capodistria, (nel testo Relazioni) – 1592 – Alvise Soranzo, AMSI 6, - 1592 - Alvise Soranzo, AMSI 6, str. 433. p. 433. 202 202 Relazioni – 1584 – Giacomo Lion, Relazioni - 1584 - Giacomo Lion, AMSI 6, str. 404–405. AMSI 6, pp. 404-405. 203 203 1567. 10. jan. m. v. – Senato Mare 1567. 10 gennaio m. v. Senato Mare – AMSI 9. - AMSI 9. 172 šja, Oprtlja, Vižinade i Petrapilose koji je brojao 400 osoba. Kapetan černida markizata Petrapilose 1592. godine bio je Peter de Rino iz Ko- pra201 koji je 1584. godine, kada je koparski kapetan Slavena dobivao 1240 lira, a koparski kapetan i po- destat 797 lira na godinu, dobivao svega 595 lira.202 Među mještanima područja Petrapilose 1568. godine sakupili su 47 seljaka vojnika za ra- dove u okolici Zadra.203 U drugoj pak polovici 16. sto- ljeća, točnije oko 1568. godine, ve- ćina je sela dobila nove zapisane urbare ili “Praude”, kako su ih na- zvali u izvorima, što je mahom bilo rezultat, parničenja. Te su “pravde” podrobnije određivale obveze poje- dinih sela prema feudalcima. Prvi spor glede poreza, što su ih Gravisi očito ubirali prema dogovorima iz 15. stoljeća, nastao je s mještanima Zrenja koji su se potužili središ- njoj mletačkoj vlasti. Sam mletač- ki dužd Pietro Loredan ovlastio je Nugla 201 Relazioni dei Podestà e Capitani di Capodistria, (dalje Relazioni) - 1592 - Alvise Soranzo, AMSI 6, str. 433. 202 Relazioni - 1584 - Giacomo Lion, AMSI 6, str. 404-405. 203 1567. 10. siječnja m. v. Senato Mare - AMSI 9. 173 določilih iz 15. stol., se je razvnel s vettero dei nuovi registri dei beni prebivalci Zrenja, ki so se pritožili pubblici o “Praudi” come vengono osrednji oblasti v Benetkah. Beneški deiniti all’inizio, dato che in effetti dož Pietro Loredan je za rešitev sposi trattava di dispute. Questi dei- ra z Zrenjčani pooblastil koprskega nivano con precisione gli obblighi podestata in kapetana. Doseženi di ciascun villaggio nei confronti sporazum, ki je v celoti objavljen dei signori. Il primo contenzioso ri-v prilogi, je postal vzorec tudi za guardo i contributi che i Gravisi ri-reševanje sporov z drugimi vasmi scuotevano secondo gli accordi del fevda Petrapilosa, in to večinoma Quattrocento lo troviamo con gli že v istem letu 1568. Kakor doka- abitanti di Sdregna che inviarono zujejo dokumenti v družinskem il proprio ricorso a Venezia. Il doge fondu Gravisijev,204 je spor tlel že Pietro Loredan delegò il capitano e od leta 1561, o čemer pričajo zapi-podestà di Capodistria a risolvere sniki zaslišanj, v katerih najdemo questo contenzioso con gli abitanti mnogo različnih priimkov iz takra- di Sdregna. Il contratto, riportato tne zgodovine markizata Petrapilo- per intero negli allegati, con il quale sa. Preden so zapisali dogovorjene si risolse il contenzioso servì in se- obveznosti, so se namreč sestali guito come esempio per la soluzio- predstavniki vasi ter v navzočnosti ne di altri contenziosi con i villaggi fevdalca oziroma fevdalcev Gravi- del feudo di Pietrapelosa. Dai do- Sovinjak / Sovignacco sijev, koprskega podestata in kape- cumenti del fondo Gravisi204 risul- tana, raznih oskrbnikov in notarja ta che il contenzioso era in atto già s pomočjo tolmača, ki je običajno ancora dal 1561. Le testimonianze bil krajevni župnik, razpravljali “in scritte in essi contenute raccontano lingua schiava a chiara inteligentia di la storia di quel territorio e riporta-chiascuno delle infrascrite parti”. no una variegata serie di cognomi Zanimiva je primerjava teh dell’epoca. Prima di stendere per zapisov z urbarjem iz leta1425, kjer iscritto gli obblighi, alla presenza so zapisani priimki: Babich, Bal-dei signori, del capitano e podestà dar, Barbo, Bastian, Berton, Bischia, di Capodistria, vari procuratori, il 204 204 PAK 299. Gravisi, a.e. 91. ARC. 299. Gravisi, b. 91. 174 koparskoga podestata i kapetana za rješavanje spora s mještanima Zrenja. Taj sporazum, što ga u ci- jelosti donosimo u prilogu, postao je uzorkom za rješavanje nastalih sporova s drugim selima feuda Pe- trapilose još iste godine 1568. Kako pak svjedoče dokumenti sačuvani u obiteljskom fondu Gravisijevih,204 spor se odvijao od 1561. godine nadalje. To se iščitava iz zapisanih saslušanja, važnih priloga za povi- jest toga područja i šaroliku paletu prezimena iz tog razdoblja. Prije no što su zapisali dogovorene obveze, sastali su se s predstavnicima sela i u nazočnosti feudalca, odnosno, feudalaca Gravisijevih, koparskoga podestata i kapetana, raznih pro- kuratora i notara, te uz pomoć tu- mača, koji bi obično bio mjesni žu- pnik, raspravljali “in lingua schiava a chiara inteligentia di chiascuno delle infrascrite parti”. Zanimljiva je usporedba s ur- barom iz 1425. u kojem nailazimo na prezimena Babich, Baldar, Barbo, Bastian, Berton, Bischia, Buchovich, Salež / Salise Burschich, Chrixman, Corda, Cro- sac (Rožac?), Cusman, Cusmanich, Domenesich, Gerdina, Gernetich, 204 PAK. 299. Gravisi, a.j. 91. 175 Buchovich, Burschich, Chrixman, notaio e degli abitanti stessi, questi Corda, Crosac (Rožac?), Cusman, vennero discussi con l’aiuto dell’in- Cusmanich, Domenesich, Gerdina, terprete (spesso il parroco locale) Gernetich, Grouquar (Grohar?), “in lingua schiava a chiara inteligentia Ivanchich, Katistris, Marich, Mul-di ciascuno delle infrascritte parti”. ler, Pecovich, Perich, Porchich, È interessante un confronto Pregarac, Radin, Radovo, Raspich, con il registro dei beni pubblici del Sevarkanula, Simunis, Summolo, 1425 in cui troviamo i seguenti co- Svetina, Schopech. Nekateri kmetje gnomi: Babich, Baldar, Barbo, Ba- so navedeni samo z osebnim ime- stian, Berton, Bischia, Buchovich, nom, med katerimi so zanimiva Burschich, Chrixman, Corda, Cro- Dodes, Kerin, Rumen in Rumena, sac (Rožac?), Cusman, Cusmanich, Zelen itd., in s krajem, kjer so bili Domenesich, Gerdina, Gernetich, doma, npr. Andrea iz Čepića, Pollo Grouquar (Grohar?), Ivanchich, iz Zrenja, Kliment iz Oprtlja, Martin Katistris, Marich, Muller, Pecovich, iz Vrha.205 Perich, Porchich, Pregarac, Radin, Med leti 1561-1568 v urbar- Radovo, Raspich, Sevarkanula, Si- ju naletimo na priimke: Baglioch, munis, Summolo, Svetina, Schope- Baiochich, Benchich, Benkovich, ch). Altri vilici venivano menziona- Bernac, Boianich, Bosich, Burshi- ti con il loro nome personale tra cui ch, Busenich, Buxan, Chvetcovich, sono interessanti Dodes, Kerin, Ru- Chernimox, Corelich, Cozlovich, men e Rumena, Zelen ecc.., oppure Cramer, Crevatin, Damianich, dal luogo di provenienza come ad Del Seno, Fernac, Filipich, Flego, esempio Andrea di Ceppi, Pollo di Franchich, Gavonich, Gerpchich, Sdregna, Kliment di Portole, Mar- Giaskovich, Gionich, Goiach, Goia- tin di Verch.205 chich, Goitanich, Grando, Grimox, Tra il 1561 e il 1568 troviamo Vrh / Verch Jurada, Jurinchich, Lisica, Medi- i seguenti cognomi: Baglioch, Baio- ca, Padovinich, Perich, Podrecca, chich, Benchich, Benkovich, Bernac, Quelia, Radin, Radolich, Radosich, Boianich, Bosich, Burshich, Buseni- Ratushich, Sirotich, Tomaxich, Vi- ch, Buxan, Chvetcovich, Cherni- 205 205 Cf. D. Klen, Urbar... Cfr. D. Klen, Urbar... 176 Grouquar (Grohar?), Ivanchich, Katistris, Marich, Muller, Pecovich, Perich, Porchich, Pregarac, Radin, Radovo, Raspich, Sevarkanula, Si- munis, Summolo, Svetina, Schope- ch. Druge su seljake navodili samo po osobnim imenima, među kojima su zanimljiva Dodes, Kerin, Rumen i Rumena, Zelen itd.., te po kraju iz kojeg su došli, na primjer Andrea iz Čepića, Pollo iz Zrenja, Kliment iz Oprtlja, Martin iz Vrha.205 Između 1561. i 1568. pak sli- jedimo prezimena Baglioch, Baioc- hich, Benchich, Benkovich, Bernac, Boianich, Bosich, Burshich, Buse- nich, Buxan, Chvetcovich, Cherni- mox, Core-lich, Cozlovich, Cramer, Crevatin, Damianich, Del Seno, Fernac, Filipich, Flego, Franchich, Gavonich, Gerpchich, Giaskovich, Gionich, Goiach, Goiachich, Go- itanich, Grando, Grimox, Jurada, Jurinchich, Lisica, Medica, Padovi- nich, Perich, Podrecca, Quelia, Ra- din, Radolich, Radosich, Ratushich, Sirotich, Tomaxich, Vivoda, Scardi- Veli Mlun ch, Strebarich, Zonta, Zugan. Za godinu 1648. nalazimo prezimena svih župana sela feuda Petrapilose. To su bili Jurko Jerman 205 Cf. D. Klen, Urbar... 177 voda, Scardich, Strebarich, Zonta mox, Core-lich, Cozlovich, Cramer, in Zugan. Crevatin, Damianich, Del Seno, Za leto 1648 imamo zapisane Fernac, Filipich, Flego, Franchich, priimke vseh županov fevda Petra- Gavonich, Gerpchich, Giaskovich, pilosa. Ti so bili: Jurko Jerman v Čr- Gionich, Goiach, Goiachich, Goi- nici, Mohor Nezich v Nugli, Martin tanich, Grando, Grimox, Jurada, Speh v Kodolju, Stefan Kodelja v Jurinchich, Lisica, Medica, Padovi- Mlunu, Simon Gregorinich v Sočer- nich, Perich, Podrecca, Quelia, Ra- gi, Martin Abram v Pregari, Marco din, Radolich, Radosich, Ratushich, Sancovich v Zrenju, Juri Coslovich Sirotich, Tomaxich, Vivoda, Scardi- v Čepiću, Jakob Vivoda v Marče- ch, Strebarich, Zonta e Zugan. negli, Zvone Zonta v Saležu i Juri Nel 1648 troviamo tutti i co- Larsich v Grimaldi.206 gnomi degli zupani dei villagi del Spričo množice takih imen in feudo di Pietrapelosa: Jurko Jerman priimkov preseneča Vesnaverje- a Cernizza, Mohor Nezich a Nugla, va trditev, da so v zrenjski župniji Martin Speh a Codoglie, Stefan Ko- od nekdaj prevladovale italijanske delja a Milino, Simon Gregorinich a družine s priimki Punis, Rumeni, San Quirico, Martin Abram a Prega- Bonazza, Germanis, Visentin, Fle- ra, Marco Sancovich a Sdregna, Juri go, Radin in Žigante, ki jih je pre- Coslovich a Ceppi, Jakob Vivoda a pisal iz tedaj (1895) ohranjenih žu- Marcenigla, Zvone Zonta a Salise e pnijskih matičnih knjig iz začetka Juri Larsich a Grimalda.206 17. stoletja; toda če je naletel na kak Rispetto a quanto esposto i- slovanski priimek, je pripomnil, da nora stupisce l’affermazione del je to predvsem posledica ravnanja Vesnaver che nella regione della kakega slovanskega župnika, ki je parrocchia di Sdregna prevalevano tako ime zapisal.207 famiglie italiane con i cognomi Pu- Če upoštevamo dejstvo, da so nis, Rumeni, Bonazza, Germanis, Sovinjak / Sovignacco v markizatu Petrapilosa v petih va-Visentin, Flego, Radin e Žigante seh od enajstih (Čepić, Mali Mlun, (cognomi tratti dai registri parroc- chiali dell’inizio del Settecento da 206 PAK. 299. Gravisi, a.e. 91. 207 206 G. Vesnaver, Stemmi, str. 397-398. ARC. 299. Gravisi, b. 91. 178 u Črnici, Mohor Nezich u Nugli, Martin Speh u Kodolju, Stefan Ko- delja u Mlunu, Simon Gregorinich u Sočergi, Martin Abram u Pregari, Marco Sancovich u Zrenju, Juri Co- slovich u Čepiću, Jakob Vivoda u Marčenegli, Zvone Zonta u Saležu i Juri Larsich u Grimaldi.206 U odnosu na izneseno iznena- đuje Vesnaverova tvrdnja da su u zrenjskoj župi prevladavale talijan- ske obitelji s prezimenima Punis, Rumeni, Bonazza, Germanis, Vi- sentin, Flego, Radin i Žigante, koja preuzima iz tada (1895.) sačuvanih pet župnih matičnih knjiga s počet- ka 17. stoljeća. Ako pak naiđemo na kakvo kroatizirano prezime, veli Vesnaver, prije će biti da zasluga pripada kakvome slavenskom žu- pniku koji ga je tako zapisao.207 Ako znamo da se u pet (Čepi- ći, Mali Mlun, Marčenegla, Grimal- da i Zrenj) od jedanaest sela mar- kizata Petrapilose još danas nalaze glagoljski zapisi iz razdoblja od 15. Sočerga / San Quirico do 17. stoljeća,208 ta će tvrdnja imati male ili pak nikakve osnove. 206 PAK. 299. Gravisi, a.j. 91. 207 G. Vesnaver, Stemmi, str. 397-398. 208 Cf. B. Fučić, Glagoljski natpisi, Za- greb 1982. 179 Marčenegla, Grimalda in Zrenj) še lui consultati nel 1895), e che se ci danes ohranjeni glagolski napisi iz imbattiamo in qualche cognome 15. - 17. stoletja,208 ima ta Vesnaver- croatizzato ciò è dovuto alla volon- jeva trditev prav malo ali pa nika- tà di qualche parroco slavo.207 Vita, vita. Štampa naša gori gre. kršne osnove. L’affermazione del Vesnaver Tako ja oću da naša gori gre. Še bolj preseneča trditev G. risulta infondata se prendiamo 1482. meseca ijuna 26. dni Vesnaverja, da so zrenjski kmetje in considerazione l’esistenza di to bě pisano v grade Izule. živeli v popolnem sožitju s svojimi iscrizioni in glagolitico datate tra To pisa Juri Žakan iz Roča. gospodarji, ki da so bili večkrat bo- il Quattrocento e il Seicento208 in Bog mu pomagai i vsem ki mu tri njihovih otrok. O tem naj bi po cinque (Ceppi, Milinpiccolo, Mar- dobro otě. njegovem pričal pogost priimek cenegla, Grimalda e Sdregna) degli (Transliteracija glagolskega Markežić (Marchesich), ki naj bi do- undici villaggi del marchesato di teksta s str. 181) kazoval direktno potomstvo marki- Pietrapelosa. Glagolski zapis žakna Jurija iz Roča o pripravi natisa prvega hrvaškega glagolskega misala (Izola 1486), ki so ga v začetku 15. stol. imeli v Nugli, potem ko so ga za 45 zlatih dukatov kupili za svojo cerkev sv. Helene in sv. Petra (da- nes ga hrani Nacionalna knjižnica na Dunaju). J. Bratulić, Aleja glagoljaša, Zagreb 1994, str. 66-67. Iscrizione del diacono Juri di Rozzo riguardante la preparazione della stampa del primo messale croato glagolitico (Isola, 1486) che dall’inizio del Quattrocento si trovava a Nugla, quando nel 1405 fu acquistato per la somma di 45 ducati per la chiesa di S. Elena e S. Pietro di Nugla. (Oggi nella biblioteca nazionale di Vienna.) 207 G. Vesnaver, Stemmi, pp. 397-398. 208 J. Bratulić, Aleja Glagoljaša, Zagabria, 208 Cf. B. Fučić, Glagoljski natpisi, Za- Cfr. B. Fučić, Glagoljski natpisi, Za- greb, 1982. greb, 1982. 1994, pp. 66-67. 180 Još nas više iznenađuje tvrd- njom da su seljaci živjeli u potpuno- me skladu sa svojim gospodarima koji su višekratno bili kumovi nji- hovoj djeci. To da bi svjedočilo po- češće prezime Markežić (Marchesi- ch), što da bi dokazivalo direktno potomstvo markiza Gravisijevih, te dakle i talijanstvo tih osoba. Kako je utvrdila Mojca Ravnik u svojoj ra- spravi, to su bila djeca iz t.z. prava prve noći ( ius primae noctis), što su ju seljačke nevjeste morale ustupi- Zapis žakna Jurja iz Roča o pri- premama za tisak prvoga hrvatskoga glagoljskog misala. Tekst je napisan 1482. u Izoli, a upisan je u Misal kne- za Novaka koji se u Nugli nalazio od 1405. godine kada je za crkvu sv. Je- lene i sv. Petra kupljen za 45 zlatnih dukata. Misal kneza Novaka s ovom zapisom danas se čuva u Nacionalnoj knjižnici u Beču. J. Bratulić, Aleja gla- goljaša, Zagreb 1994, str. 66-67. 181 zov Gravisijev in s tem tudi italijan- Stupisce ancor di più l’affer- stvo prebivalcev s tem priimkom. mazione che i villici vivevano in Toda kakor je ugotovila Mojca Rav-piena armonia con i loro signori che nik v svoji razpravi, so bili taki otro- a molti dei loro igli furono padrini. ci spočeti iz t. i. pravice prve noči Il cognome Marchesich sarebbe la ( ius primae noctis), ki so jo kmečke prova che essi discendono diretta- neveste morale dovoliti fevdalnim mente dai Gravisi e dunque la con- gospodom!209 Kljub svojemu pre- ferma della loro italianità. Come è pričanju pa je Vesnaver le moral stato dimostrato da Mojca Ravnik priznati, da so mašni obredi v petra- questi erano igli della ius primae piloških vaseh večinoma potekali v noctis alla quale le spose doveva- “ilirskem”, t.j. slovanskem jeziku, no sottomettersi.209 Il Vesnaver tut celo ko je bil duhovnik Italijan, ka-tavia dovette accettare il fatto che kor so zapisali nekateri župniki.210 la maggior parte dei riti di messa Na osnovi povedanega lahko veniva celebrata in questi villaggi utemeljeno zatrdimo, da je bil fevd in ilirico e cioè in lingua slava an- Petrapilosa med pomembnimi mul- che quando i parroci erano italiani tietničnimi področji Istre, saj ima come lo confermano le osservazioni npr. še v urbarju iz 15. stoletja po- scritte di alcuni parroci.210 leg slovanskih in romanskih zapi- Possiamo dire che anche la sane tudi grške in nemške priimke regione del feudo di Pietrapelosa prebivalcev. Temu lahko dodamo fu una delle rilevanti località mul- tudi tezo tržaškega zgodovinarja tietniche dell’Istria nei cui registri Kandlerja, ki prav petrapiloški mar-dei beni pubblici gia nel corso del kizat navaja kot področje najstarej- Quattrocento troviamo accanto še slovanske kolonizacije v Istri v ai cognomi slavi e romanzi anche času od druge polovice 8. stol. dalje quelli greci e tedeschi. A conferma oziroma v času, ko so na polotoku di quanto detto possiamo riportare zavladali najprej Langobardi in za le tesi dello storico triestino Pietro Rakitovec 209 209 M. Ravnik, Narodna predaja o dvor- M. Ravnik, Narodna predaja o dvor- cu Buturaj i okolnim zaseocima, cu Buturaj i okolnim zaseocima, BZ, br. 18, Buzet 1993, str. 92. BZ, numero 18, Buzet 1993, p. 92. 210 210 Vesnaver, Stemmi, str. 399-400. G. Vesnaver, Stemmi, pp. 399-400. 182 ti svojim gospodarima!209 Unatoč svome uvjerenju, Vesnaver je mo- rao priznati da se većina misnih obreda u tim selima održavala na “ilirskome”, odnosno, slavenskom jeziku čak i kada su župnici bili Ta- lijani, što je naposljetku i bilo zapi- sano u bilješkama nekih župnika.210 Stoga slobodno možemo za- ključiti da je i područje feuda Pe- trapilose bilo jedno od značajnih multietničkih krajeva Istre. U pri- log tomu ide i činjenica da u urbaru iz 15. stoljeća uz slavenska i roman- ska nalazimo još grčka i njemačka prezimena. Unatoč tome, tršćanski je povjesničar Kandler, upravo taj kraj deinirao kao područje naj- starije slavenske kolonizacije Istre u razdoblju od druge polovice 8. stoljeća pa nadalje, odnosno, u vre- menu kada su poluotokom zavla- dali najprije Langobardi, a zatim na dulje razdoblje Franci. Kontinuitet slavenskoga doseljavanja lako slije- dimo kroz cijeli srednji i novi vijek, uključivši i razdoblje nakon Drugo- ga svjetskog rata, te je upravo oko- Pregara lica Buzeta, pa tako i navedenoga 209 M. Ravnik, Narodna predaja o dvor- cu Buturaj i okolnim zaseocima, BZ, broj 18, Buzet 1993, str. 92. 210 G. Vesnaver, Stemmi, str. 399-400. 183 njimi za daljše obdobje Franki. Kon- Kandler che deinì proprio questa tinuiteto slovanskega doseljevanja v regione il luogo della più antica co- njem lahko spremljamo skozi celo- lonizzazione slava dell’Istria dalla ten srednji in novi vek ter vse v čas seconda metà dell’ottavo secolo, po 2. svetovni vojni, saj je prav po- quando la penisola è dominata dai dročje Buzeta, in s tem tudi obrav- Longobardi prima e poi dai Fran- navani fevd, še v 19. stoletju bilo chi. La continuità della colonizza-med najbolj slovanskimi, o čemer zione slava possiamo seguirla lun- ne nazadnje priča rast števila hrva- go tutto il medioevo ino alla ine ških in slovenskih osnovnih šol na della seconda guerra mondiale. tem območju, ki so jih ustanovljali Della croaticità e della slovenità di na pobudo Ciril-Metodove družbe, questa regione nell’Ottocento testi- nedvomno vzporedno in v tekmi z moniano le scuole in lingua croata italijansko organizacijo Lega nazi- e slovena che furono fondate dalla onale ter z istim osnovnim ciljem Compagnia di Cirilo e Metodio in narodne prebuje in kulturnega na- concorrenza con la Lega Nazionale predka. e con il programma di sensibilizza- Uskoške vojne v letih 1615- zione nazionale e progresso cultu- 1617 med Benečani in Habsburža- rale. ni je utrdba v primerjavi z drugimi Rispetto ai villaggi circostanti zaselki in vasmi preživela še kar il castello non subì grossi danni211 neprizadeta,211 zato pa naj bi jo bil durante le guerre degli Uscocchi uničil naključni požar v dvajsetih tra il 1615 e il 1617. Il castello fu di-letih 17. stoletja.212 S tem je verjetno strutto da un incendio non doloso povezano tudi pripovedovanje pri- negli anni venti del Seicento.212 Con letnega Ivana Cerovca – Mrkuca iz questo episodio è probabilmente Krbavčići / Carbocici bližnje vasi Krbavčiči: “Pred 300 do 211 Cfr. M. Bertoša, Pisma i poruke 211 Cf. M. Bertoša, Pisma i poruke istar- istarskih rektora, MSHSM, vol. skih rektora, MSHSM, vol. 52, Za- 52, Zagreb 1979; idem, Uskočki greb 1979. Idem, Uskočki rat i slom rat i slom istarskog gospodarstva, istarskog gospodarstva, Jadranski Jadranski zbornik, Pula, 1975, pp. zbornik, Pulj 1975, str. 239–286. 239 – 286. 212 212 D. Klen, v: Istra 14/8, 1976, str. 22. D. Klen, Istra 14/8, 1976, p. 22. 184 feuda, još u 19. stoljeću bila među krajevima s najviše slavenskoga, odnosno, hrvatskoga i slovensko- ga življa, o čemu konačno svjedoče osnivanja hrvatskih i slovenskih osnovnih škola na tom području, što ih je poticala Ćirilo-metodska družba, nedvojbeno i usporedno i u konkurenciji s talijanskom Lega na- zionale, a sve s istovjetnim osnov- nim ciljem narodnoga osvješćenja i kulturnog napretka. Uskočke ratove što su se izme- đu Mlečana i Habsburgovaca vodi- li od 1615. do 1617. godine, utvrda je u usporedbi s ostalim zaseocima mirno preživjela,211 ali ju je zato uništio slučajni požar dvadesetih godina 17. stoljeća.212 S tim je do- gađajem najvjerovatnije povezana legenda koju je ispričao Ivan Ce- rovac – Mrkuc iz Krbavčića. “Prije tristo do tristo i pedeset godina, barem prema pričama naših otaca, seljaci podložnici Petrapilose su pod utvrdom kopali jarak. Kako su Sovinjak / Sovignacco bili nezadovoljni svojim teškim ži- 211 Cf. M. Bertoša, Pisma i poruke istar- skih rektora, MSHSM, vol. 52, Za- greb 1979; idem, Uskočki rat i slom istarskog gospodarstva, Jadranski zbornik, Pula, 1975, str. 239 - 286, 212 D. Klen, Istra 14/8, 1976, str. 22. 185 350 leti, in več bo sedaj, tako so pri- collegata la legenda raccontata da povedovali naši očetje, so tega dne Ivan Cerovac – Mrkuc di Carbocici. kmetje, podložniki Petrapilose, pod “Trecento o trecentocinquanta anni gradom kopali jarek. Ker so že tako fa, almeno secondo quanto ci han- bili nezadovoljni s svojim težkim ži- no raccontato i nostri padri, i villici vljenjem, jim delo, še posebno za go- di Pietrapelosa stavano scavando spoda, ni šlo najbolje od rok. Naen- un fossato sotto le mura del castel- krat zaslišijo z utrdbe grozeče klice, lo. Scontenti della dura vita non si nato pa zagledajo konjenika, ki se je davano molto da fare. Ad un tratto naglo spustil s kaštela ter začel kar sentirono delle urla provenire dal po vrsti s konja opletati z bičem po castello e subito dopo videro scen-ubogih kolonih. Tisti v jarku so jo, dere a cavallo il castellano che inco- v prvem navalu besa sklonjeni, kar minciò a frustare i villici. I villici che dobro odnesli, zato pa je kaštelan s lavoravano nel fossato furono ini-konja sestopil in poskušal še te na- zialmente risparmiati. Il castellano klestiti. Vtem pa je kot blisk iz jarka scese da cavallo e incominciò a pic- švignila težka lopata in besnečemu chiare con la frusta anche quelli che gospodu odsekala glavo. Kmetje so erano nel fossato. In quel momento poskočili od veselja, zbrali še preo- uno dei villici tagliò con il badile la stale iz bližnjih vasi ter grad napa- testa al signore imbizzarrito. Tutti dli in ga požgali.”213 saltavano dalla gioia. In seguito a Iz poročil beneškemu senatu loro si riunirono i villici degli altri leta 1646 zvemo, da je bil dr. Josip villaggi e insieme attaccarono il ca- Gravisi v imenu svoje družine pri- stello e lo bruciarono.”.213 pravljen na lastne stroške popravi- Questo è quanto ha raccontato ti pogoreli grad Petrapilosa, da bi un anziano signore. Dai documenti le-ta lahko uspešno služil obram- veneziani del 1646 sappiamo che il Motovun / Montona bi pred barbari.214 Beneški senat je dottor Giuseppe Gravisi era dispo- sto a proprie spese e a nome della propria famiglia ricostruire il ca- 213 Pogovor z Ivanom Cerovcem – Mrkucem v Krbavčičih dne 11. 213 avg. 1988. Razgovor s Ivanom Cerovcem – 214 1645. 10. feb. m. v. – Senato Mare Mrkucem u Krbavčićima 11 ago- – AMSI 15. sto 1988. 186 votom, ovakav im rad za gopodara nije baš previše polazio za rukom. Odjednom su iz utvrde čuli grozno zapomaganje da bi odmah zatim ugledali konjanika koji se užurbano spustio iz kaštela te je s konja počeo bičevati seljake. Oni koji su bili u jarku, bili su pošteđeni toga izljeva bijesa pa je kaštelan sjahao s konja i pokušao i njih izbičevati. U tom je trenutku jedan od seljaka razjare- nom gospodaru lopatom odsjekao glavu. Svi su poskakivali od veselja da bi potom, sakupivši stanovnike iz susjednih sela, napali te zapalili utvrdu”.213 Tako je pripovijedao posta- riji čovjek iz obližnjega sela, iako iz obavijesti mletačkom senatu iz 1646. godine saznajemo da je dr. Josip Gravisi bio spreman da na vlastiti trošak, u imenu svoje obi- telji, popravi utvrdu ne bi li i dalje uspješno služila za obranu od bar- bara.214 Mletački je senat naredio koparskom podestatu i kapetanu Sočerga / San Quirico te kavaljeru Goriju da obiđu kaštel te procijene koliko oružja i streljiva 213 Razgovor s Ivanom Cerovcem - Mrkucem u Krbavčićima 11. kolo- voza 1988. 214 1645. 10. velj., m. v. - Senato mare - AMSI 15. 187 nato naročil, naj si koprski podestat stello afinché servisse a difesa dai in kapetan ter kavaljer Gori ogleda- barbari.214 Il senato veneziano ordi- ta stanje ter sporočita, če je grad še nò al podestà e capitano di Capodi- primeren za obrambo, koliko orožja stria e al cavaliere Gori di visitare il in streliva bi potreboval in kaj vse castello e di valutare la quantità di bi bilo sploh še potrebno storiti za armi e munizioni necessarie per la njegovo usposobitev.215 Senat je 11. sua riabilitazione.215 L’11 maggio il maja po poročilu koprskega pode- Senato in seguito alla loro relazio- stata in kapetana – ki je senat ob- ne – che comunicò al Senato che il vestil, da popravljeni grad lahko castello riparato può essere ancora še služi namenu obrambe pred so- utile per motivi di difesa dagli at- vražnimi vdori – odločil, naj druži- tachi dei nemici – ordinò che alla na Gravisi dobi potrebno orožje in famiglia Gravisi fossero mandati le strelivo.216 armi e le munizioni necessarie.216 Sredi 18. stoletja, ko je mar- A metà del Settecento quando kizat štel 2204 prebivalcev, so na il marchesato contava 2204 abitan- ozemlju zrenjske župnije delovale ti, sul territorio della parrocchia di še številne bratovščine: kar pet v Sdregna erano attive molte con-Zrenju, po ena v Mlunu, Pregari in fraternite: cinque a Sdregna, una a Saležu; v kaštelu Petrapilosa pa je Milino, Pregara e Salise. Nel castel-delovala bratovščina Blažene Devi- lo di Pietrapelosa era attiva la con- ce. Cerkvica sv. Marije Magdalene v fraternita della Beata vergine. Nella gradu je bila namenjena mašam za chiesetta all’interno del castello de- plemstvo in vojaštvo, medtem ko je dicata a S. Maria Maddalena veni- bila v dolini vaščanom namenjena vano servite le messe per la nobil- cerkvica Antona Opata.217 tà e i soldati, mentre per i villici la messa veniva servita nella chiesa di Berlina 214 1645, 10 febbraio, m.v. - Senato mare 215 1646. 9. mar. – Senato Mare – AMSI - AMSI 15. 215 15. 1646, 9 marzo - Senato Mare - AMSI 216 1646. 11. maj – Senato Mare – AMSI 15. 216 15. 1646, 11 maggio - Senato Mare - 217 G. Vesnaver, Stemmi, str. 398-399. AMSI 15. 188 treba i što bi sve bilo potrebno za njezino osposobljavanje.215 Senat je 11. svibnja, nakon izvješća kopar- skoga podestata i kapetana koji su ocijenili da popravljeni kaštel može poslužiti u obrambene namjene, naručio da se obitelji Gravisi poša- lje potrebno oružje i streljivo.216 Sredinom 18. stoljeća, kada je markizat brojao 2.204 stanovnika, još su uvijek na području zrenjske župe djelovale brojne bratovštine i to pet u Zrenju, po jedna u Mlunu, Pregari i Saležu, dok je u kaštelu Petrapilose djelovala bratovština Blažene Djevice. U crkvici sv. Mag- dalene smještenoj u kaštelu služile su se mise za plemstvo i vojnike, a mještanima je bila namijenjena cr- kvica sv. Antuna Opata u dolini.217 Današnji izgled kaštela upu- ćuje na karakteristične oblike feu- dalnih utvrda gotskoga razdoblja kakve možemo susresti i u unutraš- njosti Hrvatske i Slovenije i nesum- njivo je nastao na starijim temelji- ma. Isprepletenost nekoliko stilova Šterna / Sterna 215 1646. 9. ožuj. - Senato Mare - AMSI 15. 216 1646. 11. svib. - Senato Mare - AMSI 15. 217 G. Vesnaver, Stemmi, str. 398-399. 189 Današnji grad Petrapilosa se S. Antonio Abate nella valle ai pie- kaže v tipičnih oblikah fevdalnih di del castello.217 gradov gotske likovne dobe, ka- L’odierno aspetto del castel- kor jih lahko srečamo tudi v dru- lo, che sicuramente fu ediicato su gih slovenskih in hrvaških deže- basi più vecchie, ricorda le caratte- lah, čeprav je nedvomno nastal na ristiche forme delle rocche feudali starejših osnovah. Že v notranjosti gotiche riscontrabili nell’entroterra romanske cerkvice iz 13. stoletja della Croazia e della Slovenia. L’in- opazimo, da gre za prepletanje več treccio di stili è ancora più chiaro arhitekturnih prvin.218 Za zaključek se prendiamo in considerazione la bi lahko še dodali, da grad zaradi chiesetta romanica del Duecento lahke dostopnosti kar kliče po kon- situata all’interno del castello.218 servaciji, kajti za prijetne nedeljske Oggi il castello per la sua posizione izlete in turistične ekskurzije bi bil di facile accesso andrebbe conser-z gostinskim objektom v grajskem vato come luogo turistico ed escur- stilu nadvse privlačen. sionistico. Sv. Marija Magdalena / S. Maria Maddale- na / Sv. Marija Magdalena 218 217 A. Šonje, o. c., str. 131, piše, da se je G. Vesnaver, Stemmi, pp. 398-399. 218 od nje ohranilo pročelje z vitkim A. Šonje, o.c., p. 131., fa notare che di zvonikom na preslico (gl. sliko), essa si sono conservati la facciata kipec sv. Marije Magdalene iz te con l’esile campanile. La statua di cerkvice pa hranijo v župni cerkvi S. Maria Maddalena si trova nella v Zrenju. chiesa parrocchiale di Sdregna. 190 tim je primjetnija ako imamo u mi- slima romaničku crkvicu iz 13. sto- ljeća što se nalazi unutar utvrde.218 Zaključno bismo mogli dodati da je objekt zbog pristupačna položaja pogodna lokacija za nedjeljne izlete i turističke ekskurzije, pa vapi za konzervacijom. 218 A. Šonje, o. c., str. 131. još kaže da je od nje sačuvano pročelje s vitkim zvonikom na preslicu, kip sv. Ma- rije Magdalene iz te crkvice nalazi se u župnoj crkvi u Zrenju. 191 PRILOGE ALLEGATI PRILOZI INVESTITURA GRAVISIJA L’INVESTITURA DEL INVESTITURA GRAVISIJA V FEVD PETRAPILOSA1 FEUDO PIETRAPELOSA A NA FEUD PETRAPILOSE1 GRAVISI1 Francesco Foscari, po Milosti Francesco Foscari per la Iddio Francesco Foscari po Milosti Božji in v večen spomin potomcev, Dož Grazia Doge di Venezia e a perpetua Božjoj i na vječno Pamćenje Potomsta-beneški Memoria dè Posteri va Dužd mletački Kakor smo Mi, ki smo vselej Avendo Noi, che mai man- Budući da smo Mi koji smo dobrega spomina ter hvaležni zve- chiamo di memoria, nè di gratitu- svagda dobroga pamćenja i za- stobi in zaslugam vdanih nam pod- dine alla fedeltà, e meriti dè nostri hvalni vjernosti i zaslugama nama ložnikov, skupaj s Svetom Deseteri- fedeli Sudditi assieme con il Con- privrženih podanika, zajedno s Vi- ce slovesno sklenili, kar ima veljati siglio di Dieci con l’aggiunta per il jećem Desetorice, svečano odlučili, od minulega meseca septembra, da passato Mese di Settembre prossi-a što ima vrijediti od minuloga mje- ponižni Nicolò Gravisi, sin Vanta, mo decorso solennemente provisto, seca rujna, da smjerni Nicolò Gra-slavnega Meščana Piranskega, in che il prudente Nicolò Gravisi de visi, sina Vanta dičnoga Građanina nam vdani podložnik, zavoljo svoje Vanto da Piran diletto Cittadino, e Pirana, i nama privrženi podanik, goreče zvestobe in hvalevrednih za-fedel Nostro per l’ardentissima sua zbog goruće vjernosti nam njego- slug za našo čast, razcvet in blaginjo fedeltà, et laudabili meriti ad onor, ve i hvalevrijednih zasluga za čast Naše Države, za katero se je veliko-e Stato Nostro, il quale sebbene in našu, procvat i dobrobit Države krat in na različne načine osebno moti modi, e vari tempi si è perso- Naše za koju se za raznih vremena zavzemal, ne da bi se oziral na teža- nalmente impiegato senza perdo- na mnoge načine osobno zalagaše ve in življenjske nevarnosti, in ga je nar a fatiche, né a pericoli per la ne gledajuć na tegobe i opasnosti, vedno gnala gorečnost njegove zve-salute, e comodo del Stato Nostro, a vazda nukan gorljivošću svoje stobe, iskrenost in vdanosti Nam in tuttavia perchè mosso dal zelo del- vjernosti i naravnom predanošću Naši Oblasti in čigar zasluga je, da la sua fedeltà, e natural sincerità, e spram Nas i Vlasti Naše, i koji je je razkrinkal dogovor in zaroto, ki devozione verso di Noi, Dominio raskrinkao sporazum i urotu što ih so jo proti Nam in Naši Državi sko-Nostro ha propalato il trattato, e protivu Nas i Države naše digoše vali nekateri zapeljani sinovi Mesta congiura, che contro di Noi, e Stato poneki zavedeni sinci Grada Pado-Nostro tenevasi da alcuni igliuoli 1 Prevod prepisa dokumenta v italijan- ščini v PAK. Gravisi, a. e. 91.(op. 1 1 prev.). V dokumentu je Pietrape- Il documento originale: ARC, 299, b. Prijevod prijepisa dokumenta na ta- losa zapisana kot Petrapilosa. 91. lijanskom u PAK. Gravisi, a. j. 91. 195 Padova, ter se je torej izkazalo, da je di iniquità della Città di Padova ve, te se tako pokazalo da je grad mesto Naši Republiki ohranjeno zadal che per longo tempo sii mani- za Našu Republiku sačuvan vjerno- stran zvestobe in zavzetosti zgoraj festa esser stata la sudiessa Città šću i marom gore rečenog Nicoloa, imenovanega Nicòlaja, naj on in nje-di Padova conservata alla Nostra taj isti sa svojim nasljednicima ima govi nasledniki dobijo in prejemajo Repubblica dalla fede, et industria dobiti i primati od Naše Koparske od Naše zakladnice v Kopru vsako del sudetto Nicolò, debba aver , et Riznice svake godine Dukata 400 leto 400 Zlatnikov v denarju, vse ricever assieme con suoi Eredi dalla u novcu, sve dok mu ne bude bilo dokler mu ne bo preskrbljene toliko Camera Nostra di Capodistria Du-priskrbljeno toliko posjeda, koji bi posesti, ki bi jih lahko on in njegovi cati quatrocento dè dinari di quella bili na slobodnu raspolaganju nje-nasledniki svobodno uživali,in od Camera per ogni ano sino che gli govom i njegovih nasljednika, od katerih bi on in njegovi nasledniki fosse stato provisto di tante Posses-kojih bi on i njegovi nasljednici imeli in prejemali prihodke v višini sioni, le quali fossero sue libere, e trebali imati i primati u prinosima 400 Zlatnikov. dè suoi Eredi delle quali essa, e suoi Dukata 400. Za izvedbo omenjene naše Eredi avessero, e ricevessero di en- Za izvršenje rečene naše od- odločitve in obljube smo naročili, trate Ducati quatrocento. luke i obećanja naložismo da bude da bodi od iste naše Zakladnice v Per l’esecuzione della qual no- od iste naše Koparske Riznice Kopru izplačano in prešteto istemu stra deliberazione, e promessa ab- isplaćeno i izbrojano istom Nico- Nicolòju in njegovim naslednikom biamo comandato, che fossero per lou i njegovim nasljednicima gore-zgoraj zapisanih 400 Zlatnikov le- la stessa nostra Camera di Capo- napisanih Dukata 400 godišnje do tno, do leta izpolnitve prej omenje- distria dati, e numerati allo stesso godine ispunjenja prijespomenu- nih pogojev, kakor je jasno razvidno Nicolò, et Eredi suoi li soprascritti tih uvjeta, kao što jasno proistječe iz o tem napisane Naše besede: ker Ducati quatrocento all’Anno, et in iz slova Našeg o tomu napisanog. bi hoteli zdaj izvesti namero in pre- ragione di Anno con condizione Hoteć sada sprovedbu i predaju dati prej omenjene posesti, glede predetta, come chiaramente con- prijerečenih posjeda glede sadržaja vsebine in pomena le-teh vsem in sta dalle Nostre Lettere scritte di i smisla istih, obznanjujemo svima vsakomur razglašamo, da skupaj ciò: Ora volendo dar principio, e i svakomu da zajedno s Vijećem s Svetom Deseterice pred pričami consegna delle predette possessio-Desetorice pred svjedocima i na oznanjamo, pri polni zavesti in s ni col tenor delle presenti facciamo ravnanje stranama, pri punoj svi-trdnim prepričanjem, da dajemo, noto ad ogn’uno, et a cadauno, che jesti i s pouzdanim uvjerenjem u kakor obstajajo, prej omenjenemu assieme col soprascritto Nostro smislu postojećih dajemo prije spo-Nicolòju Gravisiju, sinu Vanta, ča- Consiglio di dieci con l’ Aggionta menutom Nicolou Gravisiju, sinu stnega meščana Pirana, in njegovim con animo deliberato, e con certa Vanta časnoga građanina Pirana, naslednikom v trajen Fevd, s pristoj-scienza abbiamo dato e col tenor i nasljednicima njegovim u trajan nostjo in nazivom trajnega Fevda, delle presenti abbaimo consegnato Feud i s pravomoćnošću naslova i 196 Grad in kraj Petrapilosa, nahajajo- al predetto Nicolò Gravisi de Van- Feuda trajnog, Kaštel i mjesto Pe- čega se v Istri, z vsemi Rentami in to da Piran per se, e suoi Eredi in trapilosa nahodećeg se u Istri, a sve Dohodki, Zemljišči, s Pašniki in pra-Feudo perpetuo, e con ragion, e s Prihodima, Unosima i Donosima, vicami, pristojnostmi in jurisdikcijo, titolo di Feudo perpetuo il Castel- Zemljištima, Pašnjacima, pravima, ki na kakršen koli način pripadajo lo, e Luoco di Pietrapelosa situato pristojbama i svo jurisdikciju koje temu Gradu, oziroma Naši Oblasti, nelle parti d’Istria con le Rendite, na koji bilo način pripadaju tom ki ima pravice nad njim. Entrate, Proventi, Territori, Pascoli, Kaštelu to jest Našoj Vlasti pravom Toda za vse to bodi pogoj, da ragioni, pertinenze, et giurisdizioni nad tim Kaštelom. Rente in Dohodki, ki jih je bila po tutte in qualunque maniera persi- Međutim, uvjetovano ima ovo navadi iz pravic nad imenovanim stenti all’istesso Castello, ovvero al biti time, da Unosi, Prihodi i Pri-Gradom prejemala Naša Oblast in Nostro Dominio per ragione di det- nosi, što za Vlast Našu i Koparsku Koprska Zakladnica ,in ti Prispevki to Castello. Riznicu Našu uobičajeno primani in Dohodki naj bodo z današnjim Però con questa Condizione bijahu po pravu nad imenovanim dnem potrjeni in omejeni na stopet- che le Entrate, rendite, e proventi, Kaštelom, a koji Prinosi i Unosi da- deset Zlatnikov za vsako leto, tako che per il nostro Dominio, o per la nom današnjim imaju biti utvrđeni da bodo všteti k zgoraj navedeni Camera Nostra di Capodistria era-i omeđeni na Dukata stotinupede- vsoti štiristotih Zlatnikov, s strani no solite riceversi per ragione del set za svaku godinu, tako da budu istega Nicolòja in njegovih nasle-detto Castello, li quali proventi, ubrojani u gorenavedenu svotu od dnikov, tako da bi imeli in preje- et Entrate del giorno d’oggi siano Dukata četiri stotine, od strane isto-mali za toliko manj prispevkov od dichiariti, e limitati esser Ducati ga Nicoloa i njegovih nasljednika, naše Zakladnice Koprske, kolikšna cento cinquanta per cadaun anno tako da bi imali i primali za toliko je vsota stopetdesetih Zlatnikov siino computati nella soprascritta manje prinosa od Koparske Rizni-letno, preostanek pa prejmejo od provisione delli Ducati quatrocento ce Naše, kolika je svota od Dukata Naše Zakladnice v Kopru, primer-dell’istesso Nicolò, e suoi Eredi, sic- stotinupedeset godišnje, a preo- no presoji Naše Zakladnice, kakor je chè abbino, e ricevino tanto meno statak prime od Koparske Riznice bila izrečena naša odločitev, dokler di provisione della Camera Nostra naše shodno nahođenju Riznice se imenovanemu in njegovim nasle-di Capodistria quanto è la somma Naše, prema rečenoj Našoj odluci, dnikom ne bo dodelilo drugih po- di Ducati centocinquanta all’An- sve dok se rečenome i njegovim sesti, enaki preostanku navedenega no, et il residuo di detta Provisio-nasljednicima ne bude dalo drugih Prispevka, vendar obenem izreka- ne ricevino dalla Camera Nostra di posjeda, odgovarajućih preostatku mo, da se morajo isti Nicolò in nje- Capodistria secondo la forma della rečenoga Prinosa, iskazujući, me- govi nasledniki obvezati, da bodo Camera Nostra predetta Delibera- đutim, da isti Nicolo i njegovi na- popolnoma na svoje stroške ščitili in zione, sino che sii stato proveduto sljednici imaju biti obvezatni štititi varovali poprej omenjeni Grad Pe-al medesimo e suoi Eredi d’altre i čuvati kazani Kaštel Petrapilosa 197 trapilosa, kakor pritiče časti, stanu possessioni all’equivalenza del re-posve o svome trošku, na čast Dr- in vdanosti do Nas in Naše Oblasti. siduodi detta Provisione, Dichia- žavi Našoj i u podanosti spram Nas In če bi se v primeru vojne ali dru- rando però, che il medesimo Nicolò i Vlasti Naše, no ako bi zbog kojeg gih prigod zdelo Naši Oblasti, da e suoi Eredi siino obbligati custo-bilo rata ili drugih događaja izgle- zastran varnosti Naše Države pre- dire, e conservare il detto Castello dalo Vlasti Našoj porad sigurnosti vzame obrambo omenjenega Gra- di Pietrapelosa a tutte loro spese Države Naše preuzme zaštitu reče- du, so imenovani Nicolò in njegovi ad onore, stato, et obbedienza No- noga Kaštela, imaju biti obvezatni nasledniki obvezani tega predati v stra, et Nostro Dominio. Et se per kazani Nicolo i nasljednici njegovi naše roke, ne da bi zgoraj navedeni qualche caso di Guerra, o altra no-predati istoga u ruke naše, bez, me- Fevd utrpel škodo; ostanejo pa ime- vità paresse al Domino Nostro per đutim, šteta po Feud gorenavede- novanemu Nicolòju in njegovim sicurezza del Nostro Stato assumer ni, ostajući, međutim, kazanome naslednikom Rente in Dohodki, la Custodia di detto Castello siino Nicolou i njegovim nasljednicima Pravice, pristojnosti in jurisdikcija obbligati detto Nicolò, e suoi Ere-Prinosi, Prihodi, Unosi, prava i ju- omenjenega Gradu, kot je bilo zgo- di consignar lo stesso nelle Nostre risdikcija rečenoga Kaštela, kao što raj povedano, izjavljamo, da mora mani senza però pregiudicio del je iznad bilo kazano, uz iskazanje po koncu nevarnosti vojne in prene-Feudo soprascritto, restando però da minućem pretpostavljena rata, i hanju kakršnih koli drugih dogod- al detto Nicolò, e suoi Eredi le Ren- prestankom ostalih događaja, mora kov Naša Signorija vrniti in predati dite, proventi, ragioni, pertinenze, Signorija Naše vratiti i predati isti isti Grad omenjenemu Nicolòju in e giurisdizioni del detto Castello, Kaštel podaniku svome Nicolou i njegovim naslednikom. Če pa bi come sopra è stato detto, con di-nasljednicima njegovim. Ako bi pak se Naša Signorija odločila, da bo chiarazione che inita detta Guerra, Signorija Naše odlučilo zadržati ka-obdržala omenjeni Grad, bi morala e cessando altre Novità, debba la Si- zani Kaštel, u tome bi slučaju mora- v tem primeru plačati in poravna- gnoria Nostra restituir, e consignar lo platiti i namiriti trošak kazanog ti stroške imenovanega Nicolòja in lo stesso Castello al sudetto Nico- Nicoloa i njegovih nasljednika, za njegovih naslednikov, za popravila, lò, e suoi Eredi. Se poi la Signoria popravke, utvrđivanja, obnavljanja utrditev in obnovo imenovanega Nostra deliberasse ritenersi il detto rečenog Kaštela, ostajući, međutim, Gradu, vendar pa bi imel pravico Castello, in quel caso debba paga-u njegovu pravu sva ostala gore- do vseh zgoraj navedenih Rent in re, et rissare le spese fatte dal detto navedena Dopuštenja, uvjeti i Pri-Dohodkov, in bi smel imenovani Nicolò, e suoi Eredi nelle ripara- hodi, i ima zadržati kazani Nicolo Nicolò in njegovi nasledniki obdr- zioni, fortiicazioni, e lavorieri del i njegovi nasljednici kao priznanje žati omenjeni Fevd Petrapolisa v detto Castello, restando però nella i počast kazani Feud Petrapilosa, priznanje in počastitev, le da bi mo-sua fermezza, come è stato detto izim što bi imao Vlasti Našoj svih ral dati Naši Oblasti vsa leta in sledi sopra , tutte le altre soprascritte godina i svake godine svijeća od concessioni, proventi e condizioni, 198 herno leto deset liber2 sveč, na pra- essi tenuto lo stesso Nicolò, et suoi libri deset dati,2 na blagdan pre-znik preslavnega zaščitnika našega, Eredi per ricognizione, et onoranza slavnoga našeg zaštitnika Svetoga svetega Marka. Če pa ima ta Grad del detto Feudo del Castello di Pie-Marka. Ako pak ovaj Kaštel pod pod seboj kakšne Vasi in Podložni- trapelosa dare al Domino Nostro sobom ima poneka Sela i Podanike ke istega Gradu, odslej izrekamo in ogni, e cadaun Anno un Cereo di istoga Kaštela, od sada iskazujemo bodi tako razglašeno, da jurisdikci-Libre dieci2 alla Festa del Glorio- i ima tako biti obznanjeno, da zako- ja za Krvno sodstvo in Kriminalna sissimo Protettor Nostro S. Marco. nodavnost za Krvno sudstvo i Kri-dejanja kot tudi Pritožbe v civilnih Se poi detto Castello ha sotto di se vična djela i Priziv u građanskim sporih pripada Našemu Podestatu alcune Ville, o Sudditi pertinenti sporenjima, pripadaju Podestatu in Kapitanu v Kopru, ki naj bo in allo stesso Castello. Da ora dichia-i Kapetanu Našemu iz Kopra, koji mora biti Vrhovni Razsodnik in So- riamo, et s’intenda per esser dichia- u Krivičnim stvarima i sporovima dnik za krvno sodstvo ter spore in rato, che la Giurisdizion di sangue, i Prizivu u građanskome sporenju, Pritožbe v civilnih sporih. e Criminali, et le appellazioni delle ima biti i mora biti Vrhovni Prosu- Vsem navzočim oznanjamo, Cause Civili appartenga al Podestà, ditelj i odlučitelj. da slovesno podeljujemo zgoraj e Capitano Nostro di Capodistria, il Te svečano dodjeljuljemo, i na imenovani trajen Fevd imenovane- quale nelle Cose, e Cause Crimina- ravnjanje nazočnih dodjeljujući, go- ga Gradu istemu Nicolòju, njemu li, et appellazioni delle Cause Civili rerečeni trajni Feud rečenog Kaštela in njegovim naslednikom, pod zgo-sii, e debba essere Superior Cono- istome Nicolou za njega i nasljedni- raj zapisanimi načini in pogoji. Kot scitor, e decisor. ke njegove, uz načine i uvjete gore- znamenje svoje resnične vdanosti Investiamo poi solennemente, napisane. U znak pak svoje istinske in vazalstva je isti Nicolò zase in za e col tenor delle presenti investia-odanosti i vazalstva, isti je Nicolo svoje naslednike položil v naše roke mo del sopradetto Feudo perpetuo za se i nasljednike svoje položio u slovesno prisego, v Veri o veljavi del detto Castello lo stesso Nicolò naše ruke svečanu prisegu, u Vjeri vseh stvari, ki smo jih bili naročili, per se, e suoi Eredi con li modi, e o vrijednosti svih stvari koje smo naj bodo storjene s tem Našim Pri-condizioni soprascritte. In segno sve naložili da budu učinjene ovom vilegijem, potrjenim z našim srebr- poi della sua vera fedeltà, e vassal- Našom Povlasticom, potvrđenom nim visečim žigom. našim srebrnim visećim žigom. 2 Libra/Libbra: misura di capacità, 2 2 Libra: votla mera, tudi lira. Oljna anche lira. La misura d’olio con- Libra: šuplja mjera, tudi lira. Uljana mera je znašala 0,52 l, merska libra teneva 0,52 litri, la libbra d’olio mjera je iznosila 0,52 l, mjerska li- za olje pa 0,65 l. Oljna libra je bila invece 0,65 litri. Il sistema metrico bra za ulje pa 0,65 l. Uljana libra osnova severnoistrskega merske- dell’Istria settentrionale si basava je bila osnova sjevernoistarskega ga sistema (Darovec, Davki, str. sulla libbra d’olio (Darovec, Da- mjerskega sistema (Darovec, Da- 276). vki, p. 276). vki, str. 276). 199 V naši Doževi palači, dne 10. laggio lo stesso Nicolò per se, e suoi U našoj Duždevoj palači, dana meseca marca, tretja indikacija, leta Eredi ha prestato nelle mani nostre 10. mjeseca ožujka, indikcija treća, tisoč štiristo štiridesetega. il giuramento solenne. In Fede del godine tisuću četiristotine četrde- valor delle quali cose tutte abbiamo sete. Francesco Della Sega, Kancelar comandato esser fatto il presente Bonaventura Merioranzza Nostro Privilegio, et esser munito Francesco Della Sega, Bilježnik con la Bolla Nostra di argento pen- Bonaventura Merioranzza dente. Data dal Nostro Ducal Palazzo li 10. del Mese di Marzo Indizione terza nell’anno mille quattrocento quaranta. Francesco della Sega Cancelliere Bonaventura Merioranzza 200 PRAVDA MARKIZA PRAUDA DEL MARCHESE PRAUDA MARKIZA GRAVISIJA IN VASI ZRENJ GRAVISI E DELLA VILLA GRAVISIJA I SELA ZRENJ IZ LETA 15681 DI SDREGNA NEL 15681 IZ GODINE 15681 1. Da je sleherni Kolon2 in pre- 1. Che cadaun Colono,2 et Abi- 1. Da se svaki Kolon2 i stanov- bivalec vasi Zrenj in njenega Obmo- tante nella Villa di Sdregna, et suo nik Sela Zrenj i njegovog Područja, čja, ki ima zemljišča katerekoli vrste territorio, che possiede Terreni di koji posjeduje terene bilo kakve in velikosti pod Jurisdikcijo tega ob-qualunque sorte, et quantità dell vrste i količine u Jurisdikciji tog močja, in redi Govedo, dolžan vsa-Giurisdizion di quella, sia tenu- područja, imajući Govedo smatra ko leto ob določenem času plačati to, et obbligato avendo Buò pagar obvezatnim platiti svake godine u Gospodarju te Vasi celotno dajatev3 ogni anno alli tempi soliti al Patron utvrđeno vrijeme Gospodaru toga in zakup za Krmno žito,4 na podla-d’esta Villa l’integra Prauda,3 et af- Sela cijelu Praudu3 i najam za Kr- gi ognjišča in števila glav v družini. itto di Biave4 a rason di fuochi, e mno žito4 na temelju broja ognjišta Tisti Kolon pa, ki ne redi goveda, ni Capi di Famiglia. Et quel Colono, i glava obitelji. A onaj Kolon koji dolžan plačati omenjenemu Gospo-che non avevà Buò, non sia co- nema govedo nije dužan platiti stretto a pagar ad esso Patron più tome Gospodaru više od polovine della mettà di detta Prauda, ma dè rečene Praude, ali od Vina svaki 1 PAK (Pokrajinski arhiv Koper). 299. Vini ogni Capo di Famiglia in ogni glavar obitelji koja ima Vinograde Gravisi, a. e. 91. Ta dogovor je bil potrjen leta 1607 in nato znova leta 1736. 2 Kolon, Vas, Nadomestilo, Zemljišče 1 …; napisani z velikimi začetnica- ARC (Archivio Regionale di Capo- mi, kakor so tudi sicer v izvirniku distria), 299, b. 91. L’accordo fu 1 (op. prev.). seccessivamente riconfermato nel PAK. 299. Gravisi, a. j. 91. Ovo je spo- 3 PRAUDA, očitno izpeljano iz PRAV- 1607 e nel 1736. razum potvrđen godine 1607 I 2 DA: glavna fevdalna dajatev. La trascrizione manteniene l’uso delle opet još godine 1736. 2 Uporaba besede v tem kontekstu maiuscole e l’interpunzione utiliz- Kolon,.. Selo,.. Naknada,.. Zemljište; kaže na prevod iz lat. besede ius, zati nel documento originale. upisano velikim slovima shodno 3 ki je prav tako pomenila dajatev PRAUDA, evidente forma di trascri- izvornom tekstu (op. prev.). 3 (prim.: Sergij Vilfan, Pravna zgo- zione del termine sloveno PRA- PRAUDA, očevidno od PRAVDA, dovina Slovencev, Slovenska ma- VDA (tributo feudale principale, lat. Ius, glavna daća (cf. Sergij Vil- tica, 1992, str. 64). censo). L’uso del termine in questo fan, Pravna zgodovina Slovencev, 4 Krmno žito, BIAVA (it.: biada), prvo- contesto indica una tradizione del Slovenska matica, 1992, str. 64). 4 tno: zrnje (npr. oves, ječmen …) latino ius, anch’esso indicante un Krmno žito, BIAVA (biada), izvorno - skupaj s klasjem in slamo; skupno tributo (cfr. Sergij Vilfan, Pravna zrnje (npr. zobi, ječma...) zajedno s ime za določeno vrsto krmila v zgodovina Slovencev, Slovenska klasjem i slamom, skupni naziv za starejših zgodovinskih obdobjih matica, 1992, p. 64). tu određenu vrst krmiva u starijim 4 (op. prev.). Biada, foraggio. razdobljima povijesti (op. prev.). 201 darju več kot polovico omenjenega modo sia tenuto pagar il solito Spo- na svaki način dužan je platiti Spo- Povračila; toda sleherni družinski do5 di Vin, avendo Vigne. do5 vina. poglavar, ki ima Vinograde, je dol- žan od Vina plačati sodček vina.5 2. Che cadaun Colono, che di 2. Da svaki Kolon koji bi došao nuovo venirà ad abitare in detta živjeti u rečeno Selo i Područje, i 2. Da sleherni Kolon, ki bi se Villa, e Territorio, et che lavorerà koji bi obrađivao neobrađene tere-naselil v omenjeni Vasi in na nje- Terreni inculti della Giurisdizione ne u dotičnoj Jurisdikciji, ima biti nem Območju, in ki bi obdeloval di quella, sia per anni doi esente na dvije godine oslobođen plaćanja neobdelana zemljišča pod dotič- di pagar Prauda di Biave, et afitto. Praude za Krmivo, i najamnine. no Jurisdikcijo, sme biti za dve Ma passati detti doi anni sia tenuto Ali nakon te dvije godine dužan je leti oproščen plačevanja Povračila pagare al detto Patron tanta Prauda plaćati rečenom Gospodaru onoliku za Krmo in Zakupnino. Toda po di Biave, quanta pagheranno gli al-Praudu Krmiva koliku će plaćati preteku dveh let je dolžan plačati tri Vicini di detto Luoco. Delli Vini ostali Susjedi u rečenome Mjestu. omenjenemu Gospodarju tolikšno veramente sia esente per anni 5. ma Za vina doista ima biti oslobođen Povračilo Krmila, kakršno bodo passati detti anni 5. pagar debba plaćanja godina pet, ali nakon tih plačali ostali Sosedje v omenjenem come gli altri Vicini sopradetti, fa-pet godina ima plaćati kao dru- Kraju. Za vino sme biti res oproščen cendo sempre li soprascritti nuovi gi gorenavedeni susjedi, morajući plačevanja pet let, toda po preteku Coloni li loro pagamenti per fuoco, uvijek gorepopisani novi Koloni petih let mora plačati kakor zgoraj et Capo di Famiglia, come gli altri. plaćati shodno broju ognjišta i gla- navedeni sosedje, pri čemer morajo va obitelji kao i ostali. 5 5 SPODO: prostorninska mera, na- SPODO: misura di capacità, in gene- vadno za tekočine, približno 1,5 re per liquidi, di circa 1,5 litri. Di litra. Sodček ali putrih vina je za- vino corrispondeva al volume di 5 jemal prostornino 25 bokalov (cf. 25 boccali (cfr. F. Gestrin: Trgovina Mjera vina, SPODO. Spud vina imao F. Gestrin: Trgovina slovenskega slovenskega zaledja s primorskimi je 25 bokala (cf. F. Gestrin: Trgovina zaledja s primorskimi mesti od 13. mesti od 13. do konca 16. stol., slovenskega zaledja s primorskimi do konca 16. stol., SAZU, Ljublja- SAZU, Ljubljana 1965, p. 237); il mesti od 13. do konca 16. stoletja, na 1965, str. 237); beneški bokal je boccale veneto eveva una capaci- SAZU, Ljubljana 1965, str. 237), imel prostornino 1,048 litra, bokal tà di 1,048 litri, mentre il boccale mletački je bokal imao 1,048 litra, pa 1,415- 1,65 litra (cf. Darovec, veneziano corrispondeva a 1,415 a bokal ili Maß 1,415- 1,65 litra (cf. Davki nam pijejo kri, str. 66 in Ser- – 1,65 litri (cfr. Darovec, Davki Darovec, Davki nam pijejo kri, gij, Vilfan: Prispevki k zgodovini nam pijejo kri, p.66; Sergij Vilfan, str. 66 in Sergij, Vilfan: Prispevki mer na Slovenskem s posebnim Prispevki k zgodovini mer na Slo- k zgodovini mer na Slovenskem ozirom na ljubljansko mero (16.– venskem s posebnim ozirom na s posebnim ozirom na ljubljansko 19. stoletje). ljubljansko mero (16.–19. stoletje). mero (16.–19. stoletje). 202 zgoraj imenovani Koloni plačevati 3. Che occorrendo a qualche 3. Da ako dođe do Diobe u glede na ognjišče in število glav v Famiglia abitante nella sopradetta nekoj obitelji nastanjenoj u go-družini kot vsi ostali. Villa, et suo Territorio in qualsivo- renavedenome Selu i njegovu glia via, et modo venire a Divisione, Području, kojim bilo putem i razlo- 3. Da kolikor pride do Delitve v non possino da esso Patron esser gom, one ne mogu biti primorane neki družini, bivajoči v zgoraj nave-astretti a pagargli per anni trè dopo na plaćanje od svoga Gospodara deni Vasi in na njenem Območju, po essa Divisione più di mezza Prauda za godine tri poslije Diobe više od kateri bodi poti ali spričo kakršnega per una Divisione, ma passati det-polovine Praude po jednoj Diobi, bodi razloga, jim tri leta po Delitvi ti anni trè cadauno Capo di Fami- ali minućem rečene tri godine svaki ni treba plačevati svojemu Gospo- glia sia tenuto pagar tanta Prauda Glavar obitelji dužan je plaćati to- darju več kot polovico Povračila na et Afitto quanto faranno gli altri liku Praudu i najamninu koliku će Delitev, toda po preteku omenjenih fuochi, e Capi di Famiglia abitanti plaćati druga ognjišta i glavari obi-treh let je sleherni Poglavar druži- in detto loco, essendo in libertà loro telji nastanjenih u rečenome mje-ne dolžan plačati tolikšno Povračilo di slargarsi sopra le Comunelle di stu, bivajući slobodne proširiti se in zakupnino, kolikor bodo plačala essa Villa,6 senza altra recognizione na seosko zemljo6 rečenog Sela bez druga ognjišča in poglavarji družin, al Patron, che per fuoco, e Capi di ostalih dugovanja Gospodaru, osim bivajoči v omenjenem kraju, pri če-Famiglia com’è predetto. prema ognjištima i glavama obitelji mer se smejo razširiti na srenjsko kako je prije rečeno. zemljo6 omenjene Vasi, ne da bi jih 4. Che tutti li abitanti, come bremenili drugi dolgovi do Gospo- di sopra, siano obbligati de cedero 4. Da su svi stanovnici kao darja, razen onih glede ognjišča in ogni anno condur tutti gli afitti, e što je gore navedeno dužni ustu- števila glav v družini, kakor je bilo Praude alla Casa di esso Patron in- piti svaku godinu sve najamnine prej povedano. tende di far nel Territorio di essa i Praude za kuću koju Gospodar Villa. kani podići na području navedenog 4. Da so vsi prebivalci, kakor je Sela. zgoraj navedeno, vsako leto dolžni 5. Che cadaun Colono, et abi- prepustiti vse zakupnine in Povra- tante come di sopra, che per gi anni 5. Da je svaki Kolon i stanov- čila za hišo, ki jo Gospodar namera- passati pendente la lite trà esse par- nik kao što je gore navedeno koji za va postaviti na območju navedene ti non avesse integralmente pagato proteklih godina za trajanja Parnica Vasi. la Prauda, sia obbligato di farlo in među navedenim Stranama ne bi 6 6 6 Srenjska zemlja, COMUNELLE (op. COMUNELLE: terre comuni della co- Zajednička zemljišta, COMUNELLE prev.) munità di villaggio. (op. prev.). 203 5. Da je sleherni Kolon in pre- ragion di fuoco et Capi di Famiglia platio Praudu, dužan istu namiri- bivalec, kakor je zgoraj navedeno, ki in tanti Formenti, Biava, et Vino, ti shodno ognjištu, i glavama obiv preteklih letih za časa spora med et questo in tanti Anni prossimi telji, u određenoj količini žitarica, navedenimi stranmi ne bi plačal venturi, quanti sono scorsi et che Naknadi za krmivo i vino, i to za Povračila, istega dolžan poravnati non hanno pagato, cioè ogni anno toliko susljednih godina koliko ih glede na ognjišče in število glav v alla Ratta di quanto per Capo di je prošlo, i koje nisu plaćene, odno-družini, v določeni količini žitaric, Famiglia era tenuto, principiando sno svake godine na Obroke ono-Povračilu za krmilo in vino, in si- ciaschedun a pagar detta sua Ratta like, koliki otpadaše po glavama cer za toliko zaporednih let, kolikor fra giorni 15. dopo la conclusione, obitelji, počinjući svatko plaćati jih je preteklo, in ki niso bila plača-et confermazione dè presenti Ca- rečeni svoj Obrok do petnaest dana na, oziroma vsako leto na tolikšne pitoli, andando a conto di questo poslije zaključivanja, i potvrđivanja Obroke, kakršni izhajajo iz števila S. Michiel,7 ino a tanto che detto donijetih Odluka, plaćajući račun glav družine; vsakdo začne plače-Patron da detti Coloni sia del tutto počam od ovoga Svetog Mihovila,7 vati svoj omenjeni Obrok do pet- reintegrato, et non pagando alcun sve dok rečeni Gospodar rečenih najst dni po sklenitvi in potrditvi nel predetto tempo la predetta sua Kolona ne bude posve namiren, a tega Dogovora, z začetkom plačila Ratta sia in libertà d’esso Patron di ako netko ne bi platio u utvrđeno računa na dan Svetega Mihaela,7 vse far astrenzer quel tale di tutto quel vrijeme utvrđen svoj Obrok, slo-dokler omenjeni Gospodar omenje- che anderà debitore per tutti gli bodan je njegov Gospodar tom nih Kolonov ne bo popolnoma po- anni passati senza contradizione dotičnome ustegnuti sve ono što bi plačan; kolikor pa kdo ne bi plačal alcuna. dužniku išlo za sve protekle godine ob določenem času svojega dolo- bez ikakva protivljenja. čenega Obroka, mu sme Gospodar 6. Che chi non istanzia a luo- odtegniti vse tisto, kar bi dolžniku co, e fuoco nel Territorio di detta 6. Da onaj tko ne biva na mje-pripadalo vsa pretekla leta, in sicer Villa, et che per qualsiasivoglia via, stu ili ognjištu područja rečena brez vsakršne pritožbe. et modo posseda, o possederà Beni, Sela, ili tko kojim bilo putem i ovver Terreni della Giurisdizione načinom posjeduje ili će posjedova- 6. Da tisti, ki ne prebiva na di quella, et che con il Patron non ti Dobra, iliti zemljišta na odnosnoj prostoru ali nima ognjišča na pose-averà alcun accorso di pagamento, Jurisdikciji, a koji s Gospodarom ne sti omenjene Vasi, ali kdor na kateri possa esser astretto da esso Patron bi imao iole sporazuma o plaćanju, koli način razpolaga z Dobrinami, a pagarli per tal Terreni per lui pos-može biti primoran od odnosnog to pomeni z Zemljišči pod navede- sessi a ragion di C. 20. in tutto di Gospodara platit mu za odnosna 7 7 7 Sv. Mihael: 29.9. S. Michele: 29 settembre. Sv. Mihael: 29.9. 204 Petrapilosa 205 no Jurisdikcijo, in ki z Gospodarjem Terren per Maso, o relassare quelli zemljišta u njegovu posjedu po te-ne bi imel sklenjenega dogovora o senza contradizione alcuna d’es- melju 20 Polja na cijelome zemljištu plačevanju, ga sme Gospodar prisi- si Coloni Sdregnani, et Vicinanza, ili napustiti ista bez iole protivljenja liti v plačila za navedena zemljišča, ovvero possi venir ad abitar in essa od strane odnosnih Kolona Zrenja-ki jih ima, na podlagi 20 Polj na ce- Villa, et Territorio, con le condizio- na i seoske komuna, iliti moguće lotnem Zemljišču, ali pa mora ista ni degli altri abitanti, essendo però novodošlih nastanjenika u ovo Selo zapustiti brez ugovora omenjenih tenuto in termine di Mesi doi aver ili Područje, pod uvjetima ostalih Kolonov Zrenja in Soseske, kar po-dichiarato la sua volontà. Et quel stanovnika, imajući međutim biti meni morebiti prišlekov v to Vas Colono sì abitante, come Forestie-dužnim u vremenu od mjeseca dva ali na to Območje, pod pogoji, ki ro, che per le Terre per lui possesse izjaviti svoju pripravnost na to. jih določijo ostali prebivalci, za kar avesse alcun accordo con il detto A onaj kolon te stanovnik, poput pa je dolžan v času dveh mesecev Patron, in tal caso siano obbligate le stranca koji bi s rečenim Gospo-izreči svojo pripravljenost na to. A dette Parti a star a detto Accordo, darom imao kakav bilo sporazum tisti kolon kot prebivalec, ki bi kot possendo, et rifar accordo novo, et za posjedovane zemlje, u tome bi tujec imel z omenjenim Gospodar-come meglio a loro Parti parerà. slučaju rečene Strane bile obvezat- jem sklenjen kakršen koli dogovor o ne držati se Sporazuma, moguće i posedovanju zemlje, v tem primeru 7. Che se alcun abitante sopra sačiniti Sporazum novi, ili kako bi bi bili omenjeni Strani dolžni upo- il Territorio di Sdregna alienerà, o bolje njihovim Stranama pogodo- števati Dogovor, imata pravico do per qualsiasivoglia modo dispone- valo. sklenitve novega sporazuma ali se rà di tutte, ovvero parte delle Terre sporazumeti, kakor bi pač obema per lui possesse, talchè venghino 7. Da ako bi ikoji stanovnik Stranema najbolj ustrezalo. in altri abitanti di Sdregna, e dopo na području Zrenja otuđio ili zbog detta disposizione quel tale, ovvero kojeg mu drago razloga raspolagao 7. Da kolikor bi kateri bodi suoi eredi resterà di pagar la Prau- svim iliti dijelom Zemljišta u njego- prebivalec na območju Zrenja pro- da debita, come Capo, ov[v]er Capo vu posjedovanju, tako da bi pripali dal (zapustil) ali zastran kakršnega di Famiglia, possa il Patron farsi drugim stanovnicima Zrenja, poslije že razloga razpolagal z vsem ali pagar quella da colui, che averà rečena uređenja taj dotični, iliti nje-delom Zemljišča, ki ga ima,in bodo avute tutte, over parte di esse Terre, govi nasljednici, ostaje dužan platiti ta ozemlja, če bi pripadla drugim come meglio ad esso Patron parerà, Praudu dugovanu kao i Glavar obi-prebivalcem Zrenja, po omenjeni non restando però quello, chi ave- telji, a Gospodar može istu sebi dati ureditvi dotični, ali pa njegovi na- rà acquistato di pagar la sua Prau- naplatiti od onoga koji bijaše imati sledniki, ostal dolžan plačati Povra- da, come faceva avanti, chi avesse sve iliti dio tih Zemljišta, kako će čilo, ki ga dolguje tudi kot Družin-acquistato esse Terre possendo il pogodnije tom Gospodaru ispada- ski poglavar, Gospodar pa sme isto Patron tenersi a qual di quelli, chi ti, no ne ostajući onome koji bi ih 206 izterjati od tistega, ki je bil imel ves averanno acquistato, et chi a lui kupio da plati svoju Naknadu kao ali samo del tega kmečkega pose-piacerà sì per le Praude corse, come što činjaše prije nego li bijaše kupio stva, kakor bo pač Gospodarju bolje per le correnti. ova Zemljišta, mogavši Gospodar ustrezalo; vendar pa tistemu, ki jih zadržati si ono od dotičnih koji je pridobil, ni treba plačati svojega 8. Che da mò innanzi li abitan- bijahu kupili i kako će mu se svidje- Povračila, kakor je bil moral, pre- ti di Sdregna siano esenti di segar, ti od Prauda minulih kao i tekućih. den je pridobil to posestvo, ko si je et resstelar le due giornate il ieno, Gospodar bil smel zadržati tisto od et carrizzar, et condor quello, me-8. Da pak prije nego li sta- dotičnih, ki so bili pridobili in kakor desimamente siano esenti il giorno novnici Zrenja budu oslobođeni mu je bilo po volji od minulih in te-della Cazza, con questo però, che in dvodnevne košnje i prikupljanja kočih Povračil. luoco delle sopradette angarie ca- sijena i tovarenja i dovoženja istog, daun Capo di Famiglia sia tenuto, istodobno bivajući oslobođeni na 8. Da pa preden bodo prebi- et obbligato pagar ogni anno due dan Lova, uz to međutim na mje- valci Zrenja oproščeni dvodnevne Baccara8 di Formento, principiando stu gorenavedenih Angarija svaki košnje, natovarjanja in vožnje sena, detto pagamento al tempo di San glavar obitelji drži se dužnim pla-pa istočasno oproščeni tudi na dan Michiel prossimo venturo, et così titi svake godine dvije Bachari žita,8 Lova, mora na prostoru zgoraj na- d’Anno in anno. počinjući rečeno plaćanje u vrijeme vedenih Angarij sleherni družinski susljednog S. Mihovila i tako iz ljeta poglavar vsako leto plačati dve Ba- 9. Che sia in libertà di cadaun u ljeto. chari žita,8 začenši omenjeno plačilo Colono abitante nella Villa, come ob prvem Sv. Mihaelu in nato vsako di sopra, di lavorar Terreni della 9. Da ima biti slobodan svaki leto. Kolon nastanjen u Selu kao što je 8 BACCARA, anche bacara o bachara. D. Mihelič (Neagrarno gospodar- 8 8 BACARA ali bachara. D. Mihelič (Ne- stvo Pirana od 1280-1340, SAZU, Mjera žita - BACARA ili bachara. D. agrarno gospodarstvo Pirana od Ljubljana 1985, p. 27) rileva che la Mihelič (Neagrarno gospodarstvo 1280-1340, SAZU, Ljubljana 1985, scata o schata corrispondeva a un Pirana od 1280-1340, SAZU, Lju- str.27) navaja, da je scata ali shata terzo di baccara, mentre F. Gestrin bljana 1985, str. 27.) navodi da je zajemala tretjino bachare, F. Ge- (op.cit., str.169) riporta il valore scata ili shata bila trećina bachari- strin (op.cit., str.169) pa navaja, di 4 soldi per 2 scate. Se lo staio ja, dok F. Gestrin (op. cit., str. 169) da sta bila 2 shata žita vredna 4 di grano (= 83,32 litri) valeva in navodi, da su 2 shata žita vrijedila solde. Če je star žita (= 83,32 l) v media 40 soldi (D. Mihelič, op.cit., 4 solde. Ako je star žita (= 83,32 l) povprečju veljal 40 soldov (D. Mi- p.109), ne consegue che la scata u prosjeku vrijedio 40 solda (D. helič, op.cit., str.109), je shat imel aveva una capacità di circa 4,2 li- Mihelič, op. cit., str. 109.), jedan prostornino okoli 4,2 litra, bacara tri, per cui la baccara conteneva je shat imao oko 4,2 litra, a bacara pa torej okrog 12 litrov. intorno ai 12 litri. dakle oko 12 litra. 207 9. Da sme sleherni Kolon, biva- Giurisdizione di quella, et ridurli gorenavedeno obrađivati Zemljišta joč v Vasi, kakor je zgoraj navedeno, a coltura in Campi, Pradi, Vigne, rečene Jurisdikcije, i privesti ih obdelovati Zemljišča pod omenjeno et Orti, et come li parerà, senza pa-kulturi Polja, Njiva, Vinograda ili Jurisdikcijo in jih spremeniti v Polja, gar per quelli alcuna recognizione Vrtova, ili kako mu se svolji, bez Njive, Vinograde ali Vrtove, ali ka-al Patron del Maso, né a porzion di da za nje plati iole daću Gospoda- kor se mu zahoče, ne da bi zanje ali Maso, ma li pagamenti debbano es- ru Zemljišta, niti dijela Zemljišta, za del posestva moral plačati kakr- ser fatti per fuochi, et Capi di Fami- nego plaćanja imaju biti obavljena šnokoli dajatev Gospodarju kmetij, glia con li modi sopradetti. po ognjištima i glavama obitelji na marveč mora biti plačilo opravljeno gorenavedene načine. glede na ognjišče in število glav v 10. Che li Coloni Sdregnani družini na zgoraj navedeni način. nelli tempi non proibiti possino li- 10. Da Koloni Zrenjani u doba beramente usufruitar, et pascolar kada nije zabranjeno slobodno rabe 10. Da zrenjski koloni , v času con li suoi animali li Pradi per il i pasu svoju stoku na Ispašama u po-ko ni prepovedano, svobodno pa- Patron in detto Territorio possessi, sjedu Gospodara rečenog Zemljišta, sejo svojo živino na Pašnikih, ki jih siccome esso Patrone con li suoi kao što isti Gospodar svoju stoku ima Gospodar omenjenega Zemlji-animali pascola li Pradi di essi si napasa na Ispašama istih iz Zrenja, šča, kakor isti Gospodar pase svojo Sdregna, et siccome si osserva da i kao što je uvriježeno među susje- živino na istih Zrenjskih Pašnikih vicino a vicino, et detto Patron, et dima, i rečeni Gospodar i Koloni ne in kakor je v navadi med sosedi; ne Coloni non possino far pascolar mogu napasati rečenu svoju stoku omenjeni Gospodar in ne Koloni detti suoi animali nelli Boschi di u novoposječenim šumama za tri pa ne smejo pasti omenjene svoje nuovo tagliati per tre anni in pena godine pod kaznom od 25 lira, koja živine v novih gozdnih krčevinah di L. 25. dè pic. la qual pena sia ap-se kazna ima primijeniti za gradnju tri leta, sicer jim grozi kazen 25 lir, plicata alla Fabbrica del Castello di Zamka, a ista se podrazumijeva za slednja pa naj se porabi za gradnjo Pietra-pelosa, et queste s’intendi-svaki prijestup, uz naknadu štete; a utrdbe, ,in isto velja za vsak presto- no per cadauna volta, et di rifare il izvršenja se očekuju od Jurisdicenta pek, ki terja povračilo škode; izvr- danno, et l’esecuzioni s’aspettino rečenog Zamka uz blagodat primje- šbo pa naj opravi jurisdicent ome- al Giurisdicente di detto Castello ne od Presvijetlog Poglavara Kopra njenega markizata, z blagoslovom con il beneizio dell’applicazione al pravične umjerenosti Privilegija Presvetlega Poglavarja Kopra, da Clariss. Reggimento di Capodistria rečenog Gospodara. se upošteva pravično mero Privile- giusta la continenzia del Privilegio gijev omenjenega Gospodarja. di detto Patron. 11. Kako bi upisani nalozi imali biti za svaku stranu dužno izvršivi, 11. Kolikor pa naj bi bili zapi- 11. Acciochè gli infrascritti Or- rečene se Strane zadovoljavaju sho- sani odloki za vsako stran izvršljivi dini abbino in ogni parte la sua de- dno umiješanim imenima da će na 208 v skladu z zahtevami, se omenjeni bita esecuzione, si contentano dette protivno činećega pasti kazna od Strani glede na vpletena imena za-Parti per li Nomi, che intervengo- 100 lira, po svakoj Odredbi, i svaki dovolji, da bo onega, ki bo delal v no, che il contrafaciente caschi nella se put rečena kazna dijeli na troje, nasprotju z odločbo, doletela kazen pena di l. 100 de piccoli per cadaun jedan dio Presvijetlome Gospodinu v višini 100 lir, in sicer za vsako Od-Capitolo, et cadauna volta, la qual Podestatu i Kapetanu Kopra koji će redbo brez vsakršne milosti; vsako- pena sia divisa per terzo, una parte izvršiti kaznu, jedan dio za gradnju krat se ima omenjena kazen razdeli- al Clariss. Sign. Podestà, e Cap. di gorenavedenog Zamka a drugi dio ti na tri dele: en del gre Presvetlemu Capodistria, che farà l’esecuzione, Dojavniku bez ikakave milosti. Gospodu Podestatu in Kapitanu una parte della Fabbrica del sopra- Kopra, ki bo izvršil kazen, drugi za detto Castello, et l’altra parte al De-U našoj Duždevoj palači, dana gradnjo zgoraj navedenega Kostela nunziante senza grazia alcuna. 10. mjeseca siječnja, indikcija jeda- in tretji denunciantu. najsta., godine tisuću petstotina Data in Nostro Ducali Palatio šestdesetosme. V naši Doževi palači, dne 10. me- die 10. Januarii Indict. 11. 1568. seca januarja, enajsta indikcija, leta tisoč petsto oseminšestdesetega. 209 Družinsko drevo Gravisijev (PAK. Gravisi, a.e. 48) / Albero genealogico della famiglia Gravisi (ARC. Gravisi, a.e. 48) / Rodbinsko stablo Gravisija (PAK. Gravisi, a.e. 48) 210 Tatjana Bradara Tatjana Bradara Tatjana Bradara ARHEOLOŠKE RICERCHE ARHEOLOŠKO RAZISKAVE V ARCHEOLOGICHE ISTRAŽIVANJE U KOSTELU EFFETTUATE NEL KOSTELU PETRAPILOSA 2005 AL CASTELLO DI PETRAPILOSA LETA 2005 PIETRAPELOSA 2005. GODINE Pogled na keramično posodje od Uno sguardo sul vasellame in Osvrt na keramičko posuđe od 14. do 16. stoletja ceramica dal XIV al XVI secolo 14. do 16. stoljeća O zgodovini Kostela Petrapi- Molto si è scritto della storia O povijesti Kostela Petrapilosa losa blizu Buzeta, prvič omenjene- del Castello di Pietrapelosa, vicino nedaleko Buzeta, koji se u pisanim ga v 10. stoletja, je bilo veliko na- Pinguente, nominato per la prima izvorima po prvi put spominje u pisanega, povsem drugače pa je z volta nel X secolo. Lo stesso non 10. stoljeću dosta se pisalo, no arhe-arheološkimi raziskavami tega kra- si può dire, invece, per le ricerche ološka su istraživanja vezana uz taj ja. Prve arheološke raziskave so se archeologiche. Vi si è dato il via lokalitet puno skromnija. Prvo ar-začele leta 1995; tedaj je bil namreč appena nel 1995, anno al quale ri- heološko istraživanje provedeno je narejen geodetski posnetek Kostela salgono le riprese geodetiche del 1995. godine kada je napravljen geo-in prvi objekt, predviden za sanaci- Castello e quando si decise di inter- detski snimak Kostela, a prvi objekt jo, je bila razvalina cerkvice Sv. Ma- venire, per prima cosa, sulle rovine koji je predviđen za sanaciju bila je rije Magdalene iz 11.- 13. stoletja, della chiesa di S. Maria Maddalena, ruševna crkvica Sv. Marije Magda-umeščena v severnem zunanjem dell’XI-XIII secolo, sita nella parte lene iz 11.-13. stoljeća smještena u obrambnem obzidju. Arheološka settentrionale delle mura difensive sjevernom vanjskom obrambenom raziskovalna dela znotraj cerkvice esterne. Le prospezioni archeologi-bedemu. Arheološkim istraživa- so potekala do ravni tal; med najd- che effettuate al suo interno sono njem unutar crkve došlo se do razi- bami je nekaj odlomkov srednjeve- arrivate al livello del pavimento; ne poda, a od nalaza pronađeno je ške glazirane keramike, deli fresk fra i ritrovamenti ci sono anche par ulomaka srednjovjekovne gla-in zidni omet. V sondi pred cerkve- frammenti di ceramica medievale zirane keramike, ulomci fresaka te nim pročeljem so bili najdeni manj- con rivestimento vetroso, parti di žbuka na zidovima. U sondi ispred ša količina stekla, železnih žebljev affreschi e intonaci. I sondaggi ai pročelja crkve pronađena je manja in srebrni padovanski novčič, sko-piedi della facciata hanno riporta- količina stakla, željeznih čavala i van med leti 1390-1405 – quattrino to alla luce una piccola quantità di srebreni padovanski novčić kovan da due denari, ter prazgodovinska vetro, chiodi di ferro e monete pa-između 1390.-1405. god.- quatrino da in srednjeveška keramika grobe dovane battute fra il 1390 e il 1405 due denari te prapovijesna i srednjo-211 – il quattrino da due denari, ceramica preistorica e medievale di fattura grezza e parti di vasellame con ri- vestimento da tavola dei secoli XIV e XV. Il ritrovamento più importan- te è costituito dai frammenti di af- fresco con motivi igurali, risalenti alla seconda metà del XV secolo. Il restauro della chiesa è stato portato a termine negli anni fra il 1999 e il Pogled z vzhoda na osrednji zid pred posta- 2003. Pogled z vzhoda na osrednji zid po postavi- vitvijo odra / Vista da est sul muro princi- Dopo dieci anni esatti i lavo tvi odra / Vista da est sul muro principale - pale prima la costruzione dell’impalcatura / dopo la costruzione dell’impalcatura / Po- ri sono stati ripresi. La prima fase Pogled s istoka na središnji zid prije posta- gled s istoka na središnji zid nakon posta- vljanja skele si è svolta fra l’8 e il 19 aprile 2005, vljanja skele quando è stato deciso di cominciare fakture, pa tudi deli namiznega il restauro di uno dei punti più cri- vjekovna keramika grube fakture glaziranega posodja iz 14.-15. stole- tici del Castello – il muro principale kao i ulomci stolnog glaziranog po- tja. Najpomembnejša najdba so bili centrale della parte abitativa. suđa od 14. do 15. stoljeća. Najzna- fragmenti fresk s iguralnimi prizo- La proposta di dare il via al čajniji nalaz bili su fragmenti fresa- ri, ki izvirajo iz druge polovice 15. restauro alla parte abitativa è stata ka s iguralnim scenama, a datiraju stoletja. Sanacija cerkvice je trajala fatta dal comune di Pinguente; le se u drugu polovicu 15. stoljeća. Sa-od leta 1999 do 2003. ricerche, inanziate dal Ministero nacija crkvice trajala je od 1999. do Arheološke raziskave so se na- per la cultura, sono state afidate 2003. godine. daljevale natanko po desetih letih, al Museo Archeologico dell’Istria, Točno nakon deset godina na- prva faza pa je potekala od 8. do 19. sotto la supervisione della Soprin- stavljeno je s arheološkim istraživa- aprila 2005. Takrat je bila sprejeta tendenza per i Beni Culturali, Ufi-njima. Prva faza trajala je od 08. do odločitev za sanacijo ene od najbolj cio di Pola. 19. travnja 2005. god. Tada je odlu- kritičnih točk Kostela – osrednjega čeno da valja sanirati jednu od naj- zidu v delu bivalnih prostorov. kritičnijih točaka kaštela - središnji Pobudo za sanacijo stanovanj- Scavi effettuati nella parte zid u stambenom dijelu. skega dela Kostela je dalo mesto abitativa Sanaciju stambenog dijela Buzet; raziskave, ki jih je inančno kaštela pokrenuo je grad Buzet, a podprlo Ministrstvo za kulturo, so Dato che gli interventi pre- istraživanje je inancijski potpo- bile zaupane Arheološkemu muzeju visti dovevano riguardare il muro mognuto Ministarstvom kulture 212 Istre, nadzorovala pa jih je Uprava i povjereno Arheološkom muzeju za zaščito kulturne dediščine Kon- Istre uz nadzor Uprave za zaštitu zervatorskega oddelka iz Pulja. kulturne baštine, Konzervatorskog odjela Pula. Izkopavanja znotraj bivalnih prostorov kostela Iskop unutar stambenog dijela kaštela Ker so bila dela predvidena na predelu osrednjega zidu kostela, ki Kako su radovi predviđeni na statično ni prav stabilen, je bilo po- Pogled z zahoda na osrednji zid pred posta- prostoru središnjeg zida kaštela, trebno pred začetkom arheoloških vitvijo odra / Vista da ovest sul muro prin-koji je statički dosta nestabilan, pri- cipale prima la costruzione dell’impalcatura izkopavanj postaviti lesen oder, ki je arheološkog iskopa trebalo je po- / Pogled sa zapadne strane na središnji zid bi zavaroval delovno ekipo pred prije postavljanja skele staviti drvenu skelu koja bi zaštitila morebitnim padajočim kamenjem. radnu ekipu od eventualnog pada Izkop za oder je bil oddaljen 2 m od centrale del castello, che era perico- kamenja. Iskop za skelu odvijao se zidu z zahodne in vzhodne strani, lante, prima di dare il via ai lavori na udaljenosti 2 m od zida sa za-kjer je bil izkopan »kanal« v smeri di scavo si è reso necessario l’innal- padne i istočne strane gdje se kopao sever-jug. Sonda z vzhodne strani zamento di un’impalcatura di le- “kanal” u pravcu sjever-jug. Sonda je bila zaradi globine izkopa, ki je gno a protezione delle maestranze s istočne strane kopana je stepena-meril 2,7 m, izkopana stopničasto. da eventuali cadute di sassi. Il ca- sto budući je trebalo doći do dubine Izkop spričo nevarnosti porušenja nale di scavo per l’impalcatura fu od cca 2,7 m. Nije se došlo do kraja ni segal do konca kulturne plasti, eseguito a due metri dal muro, sia kulturnog sloja jer je postojala opa-podlaga pa je bila dovolj trdna za dalla parte occidentale sia da quella snost od urušavanja, a podloga je postavitev odra. orientale, in direzione nord-sud. Il bila dovoljno čvrsta za postavljanje Izkop na južni strani je bil sondaggio nella parte orientale ha skele. omejen z zidom, ki ga je bilo mogo- raggiunto una profondità di 2,7 m, Iskop je s južne strane bio če zaznati že pred začetkom izko- rendendo necessaria una struttura ograničen zidom čiji su se obrisi na- pavanj, in je prislonjen navpično na a scalini. Lo scavo, a causa del peri- zirali i prije početka iskopa, a pri- osrednji zid kostela. Narejen je iz colo di frane, non è stato realizzato slonjen je okomito na središnji zid kamenja nepravilnih oblik, različ- sino al fondo dello strato culturale, kaštela. Rađen je od dosta nepravil- nih dimenzij, deloma obdelanega in ma la base si è presentata suficien- nog kamenja različitih dimenzija, povezanega z nekakovostno malto. temente solida da permettere la co- djelomično obrađenog i vezanog V sondi se je poleg plasti humusa struzione dell’impalcatura. nekvalitetnom žbukom. U sondi se 213 Lo scavo nella parte meridio- osim sloja humusa nalazio sloj ze- nale è inito a ridosso di un muro, mlje s pijeskom, pet većih kamenih individuato già prima dell’inizio blokova te podosta škrilja, kanalica, dei lavori, appoggiato perpendi- obrađenog i poluobrađenog kame- colarmente al muro centrale del nja koje je pripadalo susjednim zi- castello e costruito con pietre di dovima. forme e dimensioni irregolari, par- U sondi sa zapadne strane zialmente lavorate e tenute assieme središnjeg zida, također se nalazilo da una malta di qualità scadente. dosta obrađenog kamenja i škrilja Nel sondaggio, oltre a strati di hu-kao i veći broj kanalica. Vzhodna stran. Zid navpičen in prislonjen mus, si è trovato uno strato di ter-Nakon postavljanja skele pri- na osrednji zid kostela / Parte orientale. riccio misto a sabbia, cinque grandi stupilo se iskopu ispod središnjeg Muro perpendicolare appoggiato a quello centrale / Istočna strana. Zid okomit i pri- blocchi di pietra, numerose lastre zida. S južne strane otkopan je zid slonjen na središnji zid kaštela di ardesia e tegole (in Istria meglio od kojeg su vidljive dvije nadograd- conosciute come coppi), nonché nje na središnji zid (širina 0,8 m; nahajala tudi plast prsti s peskom, pietre lavorate e semilavorate che dužina 0,63 i 1,55 m; visina 1,3 m). pet večjih kamnitih blokov ter pre- facevano parte dei muri limitroi. Otkopano je od 6 do 9 redova opu- cej skril, kanalic (primorska strešna Anche nel sondaggio effettua- sa zida, visine do 1 m, rađenog od opeka, op. prev.), pa obdelanega in to dalla parte occidentale del muro lomljenaca. Zapadna strana rađena pol obdelanega kamenja, ki je pri-centrale si sono trovate molte pietre padalo sosednjim zidovom. lavorate, lastre di ardesia e un buon Tudi v sondi z zahodne strani numero di coppi. osrednjega zidu se je znašlo precej I lavori di scavo sotto al muro obdelanega kamenja in skril ter več- centrale sono cominciati appena je število kanalic. eretta l’impalcatura. Sul suo lato Izkopavanja pod osrednjim zi- meridionale è stato riportato alla dom so se pričela, ko je bil postavljen luce un altro muro, del quale sono oder. Z južne strani je bil odkopan visibili due sovrastrutture sul muro zid, na katerem sta vidni dve nad- centrale (larghezza 0,8 m; lunghez- gradnji na osrednji zid (širina 0,8 m; za 0,63 e 1,55 m; altezza 1,3 m). Sul dolžina 0,63 in 1,55 m; višina 1,3 m). muro riportato alla luce, alto un me-Odkopanih je bilo 6 do 9 vrst opusa tro e fatto di pietrisco, si notano fra i Vzhodna stran. Pogled na vhod / Parte ori zidu, visokega do 1 m in narejenega 6 e i 9 tipi di opus. La parte occiden - - entale. Vista sull’entrata / Istočna strana. iz lomljencev. Zahodna stran je bila tale era fatta con grandi blocchi di Pogled na ulaz 214 narejena iz večjih kamnitih blokov, pietra, quella orientale con blocchi vzhodna pa iz pravokotnih in tanj- rettangolari più sottili. La seconda ših. Druga nadgradnja predstavlja sovrastruttura rappresenta anche obenem južno stran vhoda, široke- la parte meridionale dell’entrata, ga 1,43 m, s severne in z južne strani larga 1,43 m, nella parte settentrio-pa so v zidu ohranjeni utori za »kra- nale ed in quella meridionale si čun« (zapah pri vratih, op. prev.). sono conservate le scanalature per Pred začetkom izkopavanja so bili v il chiavistello. Prima dell’avvio dei neposredni bližini z zahodne in vz- lavori, nelle immediate vicinanze hodne strani osrednjega zidu vidni erano visibili, da entrambe le par- Zahodna stran. Pogled na vhod / Parte occi- večji podboji z utori, ki jih zaradi ti del muro centrale, grandi stipiti dentale. Vista sull’entrata / Zapadna stra-velike teže ni bilo moč premestiti, con scanalature che, impossibili da na. Pogled na ulaz marveč so ostali tik ob izkopu. spostare visto il loro peso, furono lasciati al loro posto, accanto allo je od većenih kamenih blokova, a scavo. istočna od pravokutnih i tanjih. Izkopavanja na predelu Druga nadogradnja ujedno pred- pomožne grajske stavbe Scavi effettuati nella zona stavlja južnu stranu ulaza širine dell’ediicio ausiliario 1,43 m, a sa sjeverne i južne strane u Na predelu pomožne grajske zidu su sačuvani utori za “kračun”. stavbe je bila izkopana manjša son- Nella zona occupata dall’edi- Prije početka iskopa, u neposrednoj da v izmeri 2,9 x 3,5 m. Ker je ce- icio ausiliario si è proceduto ad blizini sa zapadne i istočne strane loten predel zaraščen z gozdičkom, un sondaggio più piccolo di 2,9 x središnjeg zida bili su vidljivi veći je bilo potrebno posekati manjša 3,5 m. L’intera zona era coperta da dovratnici s utorima, koji se radi drevesa, katerih korenine so kasne-un boschetto e si è reso necessario velike težine nisu uspjeli premjesti- je oteževale izkop. Na večjem delu procedere al taglio di alcuni piccoli ti već su ostali u neposrednoj blizi-sonde se je nahajal čvrsto povezan alberi, le cui radici hanno poi osta- ni iskopa. apnenec, na manjšem delu pa plast colato lo scavo. La maggior parte apna. Izkop je segal do globine 60 del sondaggio è stata realizzata su cm. Na podlagi izkopane sonde je terreno calcareo compatto, l’altra Iskop na prostoru pomoćnih za zdaj težko reči, ali gre za apnico su uno strato di calce. Lo scavo ha prostorija ali morda za prostor, kjer so gasili raggiunto una profondità di 60 cm. apno za zidavo. Sulla base del sondaggio è, per il Na prostoru pomoćnih prosto- momento, dificile dire se si tratta- rija iskopana je manja sonda dim. va di un deposito di calce o di una 2,9 x 3,5 m. Kako je cjelokupan pro- 215 calcinaia, dove la calce viva veniva stor zapravo šumarak, prije iskopa spenta prima di essere usata. trebalo je sasječi manje drveće čije je korijenje kasnije otežavalo sam iskop. Na većem dijelu nalazi se Uno sguardo sul vasellame in kamen vapnenac dosta kompaktno ceramica dal XIV al XVI secolo međusobno vezan, a na manjem di- jelu sonde sloj je vapna. Kopalo se Nel corso degli scavi nella par- do dubine od 60-ak cm. Na temelju te abitativa, fra il materiale minuto sonde, za sada je teško reći da li se si sono ritrovati anche alcuni og-radi o vapnenici ili možda o mjestu getti metallici (chiodi, bubboli) ma gdje je gašeno vapno za potrebe zi-predominano ceramiche grezze e danja. spezzoni del vasellame invetriato e Oblike vrčev skupine cvetne gotike / Boccali smaltato. Qui ci soffermeremo solo della c.d. gotico loreale / Oblici vrčeva skupine cvjetne gotike sulla ceramica da tavola compresa Osvrt na keramičko posuđe fra il XIV e il XVI secolo. Sino alla od 14. do 16. st. Pogled na keramično posodje od ine del Quattrocento, gli utensili 14. do 16. stol. da tavola erano composti da va- Prilikom iskopa unutar stam- sellame di ceramica, vetro, legno e benog dijela kaštela, od sitnog je Pri izkopavanju znotraj bival-metallo, e non si nota il desiderio di arheološkog materijala pronađeno nega dela kostela je bilo med drob- avere decorazioni simili su oggetti tek par metalnih predmeta (čavli, nim arheološkim materialom najti diversi. Appena dal Cinquecento praporci), a najzastupljeniji su nala-nekaj kovinskih predmetov (žeblji, in poi possiamo parlare di servizi zi keramike grube fakture te ulomci kraguljčki), po številčnosti pa pre-completi in ceramica, anche se, sino glaziranih posuda. Ovom prilikom vladujejo najdbe keramike grobe a circa la metà del secolo, al centro osvrnut ćemo se na stolno keramič- fakture in odlomki glaziranih po- della tavola stava ancora un unico ko posuđe od 14. do 16. stoljeća. U sod. Na tem mestu se bomo ozrli na grande piatto dal quale i commen- opremi stola do kraja 15. stoljeća, namizno keramično posodje od 14. sali prendevano il cibo direttamente istovremeno se koristilo posuđe do 16. stoletja. Do konca 15. stoletja con le mani, o con un coltello, per od keramike, stakla, drva i metala je namizni pribor sestavljala posoda depositarlo sopra al pezzo di pane i nije postojala težnja prema istom iz keramike, stekla, lesa in kovine, che avevano davanti. Non si usava-ukrasu različitih formi. Tek od 16. pri čemer ni zaznati težnje po ena- no né forchette né piatti personali, i stoljeća može se govoriti o pravim kem okrasju na različnih oblikah. cucchiai erano di legno e per pulirsi keramičkim servisima. I do polovi- Šele od 16. stoletja smemo govoriti le mani si usavano tovaglioli di tela. ce 16. stoljeća, na sredini se mogao 216 o pravih jedilih keramičkih servisih, La caratteristica principale nalaziti zajednički veći tanjur iz ko- a še do polovice tega stoletja je sredi del vasellame del tardo medioevo jeg su pojedinci uzimali hranu pr-mize stal skupni večji krožnik, iz ka- e del Rinascimento, era la sua dop- stima ili nožem i odlagali je na kruh terega so posamezniki jemali hrano pia cottura. L’oggetto, una volta ispred sebe. Za začine su se koristi-s prsti ali z nožem in jo polagali na modellato, veniva cotto una prima le manje posudice. Nisu se upotre-kruh pred seboj. Vilic in posamičnih volta. Si otteneva così il biscotto, che bljavale ni vilice niti osobni tanjuri, krožnikov niso uporabljali, žlice so veniva ricoperto con vetrina a base žlice su bile od drva, a za brisanje bile lesene, za brisanje rok pa so bili di piombo, caratterizzata dalla sua ruku koristili su se platneni ubrusi. v uporabi platneni prtički. impermeabilità, trasparenza e lu- Glavna karakteristika kasno- Glavna značilnost pozno sred- centezza, o con uno smalto opaco a srednjovjekovnog i renesansnog njeveškega in renesančnega poso- base di stagno che, per la sua base posuđa dvostruko je pečenje. Pred- dja je bila v tem, da so ga dvakrat bianca, era ideale per essere dipin- met se nakon oblikovanja pekao žgali. Ko je bil predmet oblikovan, to. Una volta che l’oggetto veniva prvi put. Takav, jedanput pečen na-so ga žgali prvič; enkrat žgan pred- decorato con incisioni e/o dise- ziva se biskvit. Nakon toga prema- met so imenovali biskvit. Zatem so gni, andava cotto un’altra volta. In zivao se prozirnom olovnom gla-ga premazali s prosojno svinčevo questo modo il colore si issava e il zurom koju odlikuje nepropusnost, glazuro, ki se je odlikovala po ne-rivestimento rendeva vetroso e im- prozirnost i sjaj ili neprozirnom propustnosti, prosojnosti in sijaju, permeabile. Nella seconda cottura, kositrenom glazurom čija je sjajna ali pa z neprosojno kositrovo gla-in genere, ci si aiutava con distan- podloga bila idealna za oslikavanje. zuro, ki je bila spričo svetleče pod- ziatori a tre punte (treppiede) che, Predmet se nakon ukrašavanja ure- lage primerna za poslikavo. Ko je tenendoli separati, evitavano ai vari bil predmet okrašen z vrezi in/ali pezzi di incollarsi; lo testimoniano poslikavo, so ga žgali drugič, pri če- le tre impronte ritrovate attorno mer se je barva iksirala, glazura pa alla parte centrale, formatesi al mo- je postala steklenkasta in nepropu- mento del distacco dell’oggetto. stna. Med ponovnim žganjem so si Lo spezzone più antico trova- najpogosteje pomagali s trinožnim to nella parte abitativa è costituito distančnikom, ki so, v izogib zle- dal pezzo di un boccale, in maioli- pljanju, služili za ločevanje; o tem ca arcaica, tipica del periodo gotico. pričajo trije odtisi okrog sredinske- Dalla parte esterna è ricoperto di ga dela, ki so nastali ob ločevanju smalto, fatta eccezione per il piede, podstavka od izdelka. invetriato come l’interno. La deco- Skodelica skupine cvetne gotike / Scodella Za najstarejši odlomek pri ar- razione è stata eseguita con colori della c.d. gotico loreale / Zdjelica skupine heološkem izkopavanju v bivalnem verde ramina e bruno ferraccia, re-cvjetne gotike 217 delu kostela smemo šteti manjši del sistenti alla cottura ad alta tempera- zivanjem i/ili oslikavanjem crteža vrča t.i. arhajske majolike, ki je zna- tura (900ºC circa). pekao drugi put prilikom čega se čilna za obdobje gotike. Z zunanje Anche i reperti che apparten- boja iksira, a glazura postaje sta- strani je neprosojno glaziran, z izje- gono alla c. d. zaffera in rilievo e go- klasta i nepropusna. Prilikom dru- mo noge, ki je prosojno glazirana, tico- loreale hanno un rivestimento gog pečenja koristili su se najčešće prav kakor notranjost. Okras je na-opaco, che - a differenza della maio- trokraki podlošci koji su služili za slikan z bakreno zeleno in železno lica arcaica - ricopre il recipiente per odvajanje da ne bi došlo do sljeplji-rjavo barvo, ki sta odporni med intero, con la sola esclusione del vanja, a čije prisustvo se očituje u žganjem pri višjih temperaturah fondo. La zaffera in rilevo fa la sua ostatku tri točke oko središnjeg di- (okoli 900ºC). comparsa alla ine del Trecento e jela koje su nastale prilikom njiho- Tudi predmeti iz skupine kobal- attraversa l’intero XV secolo. E’ ca- va odvajanja. tnega reliefa in cvetne gotike imajo ne- ratterizzata soprattutto da una den- Arheološkim iskopom u stam- prosojen premaz, vendar v naspro- sa stesura di colore azzurro scuro benom dijelu kaštela kao najstariji tju z arhajsko majoliko, ta, z izjemo intenso, applicato in spessore. Tra ulomak možemo smatrati manji dio dna, v celoti prekriva vrč. Skupina le forme prevale il boccale, come tijela vrča tzv. arhajske majolike, koja kobaltnega reliefa se pojavi konec 14. nella tipologia della maiolica arcaica. je karakteristična za gotički period. E’ molto rara una stesura a strati, S vanjske strane neprozirno je glazi-probabilmente per le dificoltà che ran, izuzev noge koja je jednostav- presentava l’applicazione del de- no prozirno glazirana kao i unu- coro in rilievo, con il pericolo che il trašnjost. Ukras je oslikan bakreno colore debordasse e colasse durante zelenom i željezno smeđom bojom la cottura. Su due piccoli frammenti koje su otporne prilikom pečenja na è riconoscibile una decorazione al- većim temperaturama (oko 900ºC). l’interno di un doppio serto circo- Predmeti skupine kobaltnog re- lare di bacche nella parte centrale ljefa i cvjetne gotike također imaju sotto la bocca trilobata. La igura neproziran premaz ali za razliku od principale è stata fatta con bruno di arhajske majolike u potpunosti pre-manganese, mentre i riempitivi e i krivaju vrč, osim dna . Skupina kobal-decori vegetali sono applicati a zaf- tnog reljefa pojavljuje se krajem 14. i Odlomek skodelice (notranja stran). Predre- fera in rilievo. L’interno della ghir- traje kroz cijelo 15. stoljeća. Glavna nesančna gravirana keramika / Frammento landa poteva recare monogrammi, karakteristika je gusti nanos plave di scodella (parete interna). Ceramica graf-stemmi, fogliami e animali. La goti- boje koji daje reljefnost. Od oblika ita prerinascimentale / Ulomak zdjelice co-loreale (dal secondo/terzo quar- najzastupljeniji je vrč kao i kod tipo- (unutrašnja strana). Predrenesansna gra- virana keramika to di secoli del ‘400 alla metà del logije arhajske majolike. Dosta rijetko 218 stoletja in traja celotno 15. stoletje. ‘500) precede la nascita della maioNjena temeljna značilnost je gosti lica rinascimentale vera e propria, nanos modre barve, ki učinkuje reli-ed è rappresentata da frammenti di efno. Med oblikami prevladuje vrč, boccali e da un frammento di sco- prav kakor pri tipologiji arhajske ma- della emisferiche. Prende il nome jolike. Sila redko ga je najti v plasteh, dalla foglia accartocciata che or-najverjetneje zaradi težavnosti iz- nava il medaglione centrale; a vol- delave reliefnega okrasa, pri kateri te, al posto della foglia, c’era uno je obstajala nevarnost, da se bo gosti stemma, una igura zoomorfa o nanos barve med žganjem razlil. Pri antropomorfa, il trigramma di Cri- dveh manjših ohranjenih odlomkih sto o un monogramma. Purtroppo je prepoznati okras med dvojnim nessuno dei frammenti appartiene vencem z bunčicami na osrednjem al centro del medaglione, le altre Odlomek skodelice (zunanja stran). Predre-delu pod tri listnim ustjem. Osnov nesančna gravirana keramika / Frammento - porzioni della cornice – a scalet- di scodella (parete esterna). Ceramica graf- na risba je naslikana z mangansko ta – che conteneva l’ornato, come ita prerinascimentale / Ulomak zdjelice rjavo barvo, popolnitve in rastlinski pure le piccole parti attorno all’at- (vanjska strana). Predrenesansna gravira- okras pa so narejeni v kobaltno mo na keramika - taccatura dell’ansa, sono dipinte drem reliefu. Znotraj venca so bili con tre linee verticali, intercalate da bodisi črka, grb, rastlina ali žival. tratti orizzontali o crocette, ripetuti se pronalazi u slojevima, najvjero-Skupina cvetne gotike, v obdobju od sotto la bocca trilobata. Il motivo a jatnije radi teškoće izrade reljefnog druge/tretje četrtine 15. stoletja do scaletta e le decorazioni intorno alle ukrasa, je postojala opasnost da se polovice 16. stoletja, je predhodnik anse sono sempre di colore azzur-prilikom pečenja gusti nanos boje prave renesančne majolike, in je ro, mentre gli elementi decorativi razlije. Kod sačuvana dva manja zastopana z odlomki vrčev ter od-nel medaglione sono policromi. Di ulomka prepoznaje se ukras unutar lomkom pol kroglaste skodelice. una scodella è rimasta parte delle dvostrukog vijenca s bobicama na Ime je dobila po napol uvitem listu, pareti, ornata internamente da una središnjem dijelu ispod trolisnog ki se nahaja v središčnem medaljo-mezza palmetta. otvora. Osnovni crtež slikan je man- nu; včasih je namesto njega v krogu Gli oggetti smaltati sono de- gansko smeđom bojom, dok su po- naslikan grb, živalska ali človeška initi anche maiolica, dal nome del-pune i biljni ukras izvedene u relje- podoba, Kristusov monogram ali l’isola spagnola di Mallorca, dalla fu kobaltno plavom. Unutar vijenca črka ... Žal nobeden od odlomkov quale nel ‘300 e ‘400 si importava moglo se nalaziti slovo, grb, biljka, ne predstavlja središčnega dela, la preziosa ceramica smaltata e de- životinja. Skupina cvjetne gotike, od ostali ohranjeni deli okvirja – motiva corata a lustro proveniente dalle druge/treće četvrtine 15. do polo-lestev –, znotraj katerega je bil okras, botteghe di Valencia. Dal ‘500 in vice 16. stoljeća, prethodi pravoj 219 kot tudi manjši deli okrog ročaja, so poi per maiolica si intenderà tutta renesansnoj majolici i zastupljena je poslikani s trojnimi navpičnimi lini-la ceramica smaltata, indipendente- s ulomcima vrčeva i ulomkom po- jami, med njimi pa je okras iz vodo- mente dal luogo di provenienza. luloptaste zdjelice. Naziv je dobila ravnih črtic ali križni, ki se ponovi Un piccolo numero di reperti po napola savijenom listu koji se na- tudi pod tri listnim ustjem. Motiv appartiene alle ceramice ingobbiate lazi u središnjem medaljonu ali koji lestev in okrasje okrog ročajev so e grafite, classe di ceramiche la cui može biti i odsutan, a umjesto nje-vedno modre barve, v medaljonu supericie veniva rivestita di uno ga se može nalaziti grb, životinjski pa je risba večbarvna. Od skodelice strato di argilla bianca inissima, ili ljudski lik, Kristov monogram, je ohranjen del ostenja, ki je z notra-detto ingobbio, che resta bianco an- slovo... Na žalost, niti jedan ulomak nje strani okrašen s pol palmeto. che dopo la cottura. Sulla supericie ne predstavlja središnji dio, dok Za predmete z neprosojno gla- così trattata si incideva la decora- su ostali sačuvani djelovi okvira tj. zuro je pogosto v uporabi tudi ime zione usando strumenti a punta o motiva ljestvi unutar kojih se ukras majolika, ki izvira s španskega otoka a stecca. L’oggetto era quindi sotto-nalazio kao i manji djelovi oko ruč- Mallorca, s katerega so v 14. in 15. posto ad una prima cottura, poi de- ke oslikani trostrukim okomitim li- stoletja uvažali dragoceno kerami- corato con tocchi di colore ottenuto nijama unutar kojih se nalazi ukras ko z neprosojno glazuro in lustrom da ossidi metallici, ricoperto con horizontalnih crtica ili križni koji iz valencijskih delavnic. Od 16. sto-un sottile strato di vernice traspa- se ponavlja i ispod trolisnog otvo- letja je to ime postalo sinonim za vse rente (o vetrina) e, inine, cotto una ra. Motiv ljestvi i ukrasi oko ručki predmete z neprosojno glazuro, ne seconda volta. La decorazione otte-uvijek su u plavoj boji dok se više- glede na kraj nastanka. nuta mediante incisione era molto bojni nalazi unutar medaljona. Od Manjše število keramičnih apprezzata nelle terre veneziane zdjelice sačuvan je dio stijenke koji predmetov sodi h gravirani kera-dal XIV al XVII secolo. Soltanto un je s unutrašnje strane ukrašen polu- miki, ki so jo izdelovali tako, da piccolo frammento può essere ca-palmetom. so modeliran in še ne povsem suh talogato tra la ceramica grafita pre-Za predmete od neprozirne predmet scela ali le deloma poma- rinascimentale, tipica del secondo e glazure dosta često se upotreblja-kali v plast engobe, belega prstenega terzo quarto del ‘400. A differenza va i naziv majolika koji potječe od premaza, ki tudi po žganju ostane delle tipologie precedenti, caratte-otoka Majorke preko kojeg se u 14. bel. Na še ne posušeno engobo so rizzate da una prevalenza di ornati i 15. stoljeća uvozila skupocjena bodisi z ostrim ali s topim orodjem, itomori, geometrici o simbolici, le keramika s neprozirnom glazurom ali pa z njuno kombinacijo, vrezo-rafigurazioni sono ora sempre più i lustrom s područja valencijskih vali risbo. Nato so predmet žgali spesso antropomorfe. Nella tenden- radionica. Od 16. stoljeća naziv po- prvič in ga zatem okrasili z barva- za a gremire la composizione di vari staje sinonim za sve predmete s ne- mi na podlagi kovinskih oksidov, motivi vegetali si nota l’horror vacui prozirnom glazurom bez obzira na prosojno glazirali in žgali v drugo. (timore dello spazio vuoto), mentre mjesto nastanka. 220 nel decoro si osserva l’inluenza Manji broj keramičkih pred- della graica e dei dipinti (murali) meta pripada graviranoj keramici dell’epoca. Nel nostro caso si tratta koja se dobivala na način da se mo-di una ciotola, che nella parte inter- deliran i nepotpuno suh predmet na è decorata con una composizio- umakao potpuno ili djelomično u ne vegetale su fondo ribassato (una sloj engobe, tj. bijeli zemljani premaz tecnica che prevedeva l’asportazio-koji i nakon pečenja ostaje bijel. Na ne di gran parte della supericie con nepotpuno suhu engobu urezivao l’ausilio di un apposito strumen-se crtež pomoću oštre ili zatupljene to); la decorazione risalta così in alatke ili njihovom kombinacijom. Odlomek krožnika. Renesančna gravirana rilievo, con un più incisivo effetto Potom se predmet pekao prvi put keramika / Frammento di piatto Ceramica chiaroscurale. Esternamente, sotto te nakon toga ukrašavao bojama grafita rinascimentale / Ulomak tanjura. Renesansna gravirana keramika il bordo, è ornata con un motivo a na bazi metalnih oksida, prozirno nastro spezzato. Alcuni frammenti glazirao i pekao drugi put. Ukra- Okraševanje posod z vrezovanjem appartengono al periodo della cera- šavanje posuda izvedeno tehnikom je bilo zlasti na območju Benečanov mica grafita rinascimentale, diffusa urezivanja napose je na prostoru priljubljeno v obdobju od 14. do 17. nell’ultimo quarto del Quattrocen-Veneta bilo omiljeno u razdoblju stoletja. Zgolj en manjši odlomek to e agl’inizi del secolo successivo. od 14. do 17. stoljeća. Samo jedan lahko uvrstimo v predrenesančno Il decoro sulle pareti di un grande manji ulomak možemo svrstati u gravirano keramiko, ki je značilna piatto è in rilievo; dopo la foggia-predrenesansnu graviranu keramiku za drugo in tretjo četrtino 15. stole- tura, infatti, le pareti sono state koja je karakteristična za drugu i tja. V primerjavi z zgodnejšimi ti-trattate con uno strumento parti- treću četvrtinu 15. stoljeća. U prika- pologijami s prevladujočim rastlin- colare in modo da essere ondulate. zima se sve češće pojavljuje ljudski skim, z geometrijskim ali s simbo- L’ornato è costituito da foglie lan- lik, za razliku od ranijih tipologija ličnim okrasjem se v upodobitvah ceolate rovesciate e legate tra loro, s dominantnim biljnim, geometrij-vse pogosteje pojavlja človeška po- le parti convesse costituiscono la skim ili simboličkim ukrasom. Pri doba. Pri zapolnjevanju praznine »spina dorsale«, le foglie dentella-popunjavanju pozadine raznim z različnimi rastlinskimi motivi je te sono collocate invece nelle parti biljnim motivima primjetan je opazen horror vacui (strah pred pra-concave. Una larga fascia anulare horror vacui (strah od praznog pro-znim prostorom), pri okraševanju è decorata con un motivo a nastro stora), a kod ukrašavanja osjeća se pa je čutiti vpliv graik, (stenskih) spezzato, mentre la parte centrale è utjecaj onovremenih graika, (zid-slik tistega časa. V našem primeru mancante. nih) slika. Radi se o zdjelici koja je s gre za skodelico, ki je z notranje Una piccola parte di frammen- unutrašnje strane ukrašena biljnim strani okrašena z rastlinskim okras- ti ritrovati proviene da scodelle in- ukrasom rađenim tehnikom sniže- 221 jem, izdelanim s tehniko znižanega gobbiate sotto vetrina trasparente nog dna pri čemu uklanjanjem veće dna, pri kateri z odstranitvijo večje o verde, ma anche da ceramiche površine pomoću šire alatke ukras površine s pomočjo širšega orodja grafite di epoca più tarda, del XVI postaje skoro reljefan i pridonosi postane okras domala reliefen in – XVII secolo. većoj igri svjetla i sjene. S vanjske pripomore k izrazitejši igri svetlobe Il frammento di un boccale di strane ukrašena je motivom presa- in sence. Na zunanji strani jo kra- maiolica arcaica risale, per forma e vijene vrpce koji se nalazio ispod si motiv zvitega traku, ki se nahaja decoro, al ‘300 e proviene da una ruba. Nekoliko ulomaka pripada pod robom. Nekaj odlomkov sodi bottega veneta mentre i reperti del-renesansnoj graviranoj keramici čiju v obdobje renesančne gravirane kera- la zaffera in rilievo e gotico- loreale pojavu možemo datirati u zadnju mike, razširjene v zadnji četrtini 15. sono della metà/seconda metà del četvrtinu 15. te početak 16. stolje-stoletja in v začetku 16. stoletja. Pri ‘400 e sono di produzione roma- ća. Kod većeg tanjura ukras je na večjem krožniku je okras na ostenju gnola o marchigiana. La ceramica stijenci reljefno izveden. Odmah izdelan reliefno, kar pomeni, da so smaltata era considerata un pro-nakon oblikovanja pomoću poseb- takoj po zasnovi s pomočjo poseb- dotto prezioso, visto l’alto costo nog alata pristupilo se oblikovanju nega orodja oblikovali ostenje, ki dello stagno, perciò era meno diffu- stijenke koja je valovita tj. naizmje- je valovito: izmenično pogloblje- sa. I frammenti di ceramica grafita nično udubljena i ispupčena. Ukras no in izbočeno. Okras je podoben sono tipici delle botteghe venete je poput naglavačke spuštenih du-navzdol obrnjenim podolgovatim della seconda metà del ‘400 e del- guljastih listova, međusobno pove- listom, ki so med seboj povezani; la prima metà del ‘500. Nell’Italia zanih, čije ispupčenje predstavlja izbokline predstavljajo »hrbteni-nord-orientale l’argilla è ricca di “kičmu” dok su nazubljeni listovi u co«, nazobčani listi pa so v poglo-ferro e, di conseguenza, con la cot- udubljenom dijelu. Širi obod ukra- bljenem delu. Širši obod je okrašen tura assume una colorazione rossa. šen je motivom presavijene vrpce, z motivom zvitega traku, osrednji Per il rivestimento si rendeva quin-dok se središnji dio nije sačuvao. del pa ni ohranjen. di necessario uno spesso strato di Manji dio pronađenih uloma- Manjši del najdenih odlomkov smalto, perciò in quest’area si pre- ka možemo pripisati zdjelicama je moč prisoditi skodelicam z engo- ferì produrre ceramica ingobbiata s engobom te prozirnom i kolo- bo in prosojno ter kolorirano zeleno e grafita, dove il contrasto tra la riranom zelenom glazurom kao i glazuro, pa tudi h kasnejši gravira-igura incisa, che faceva riapparire kasnijoj graviranoj keramici iz 16. ni keramiki iz 16. – 17. stoletja. il rosso della terracotta, e l’ingobbio – 17. stoljeća. Odlomek vrča arhajske majolike bianco contribuiva all’effetto coloU pogledu oblika i ukrasa po obliki in okrasu izvira iz 14. stole- ristico. ulomak vrča arhajske majolike datira tja in je bil izdelan v eni od beneških In questa fase degli scavi ar- se u 14. stoljeće. i izrađen je u ne- delavnic, predmeti skupine kobaltne- cheologici non si è ancora potuto koj od venetskih radionica dok su ga reliefa in cvetne gotike pa izvirajo iz stabilire in modo deinitivo la po-predmeti skupine kobaltnog reljefa i 222 približno polovice/druge polovice sizione dell’entrata nella parte abi- cvjetne gotike koji datiraju oko po- 15. stoletja iz delavnic Romagne ali tativa del castello. La soglia non è lovice/druge polovice 15. stoljeća. Marcha. V splošnem velja keramika stata ritrovata, quindi è impossibile nastali u radionicama Romagne z neprosojno glazuro spričo dragega sostenere con certezza come fosse ili Marcha. Općenito je keramika s kositra za dragocen proizvod, zato-l’entrata che conduceva alla torre. neprozirnom glazurom, radi sku- rej je tudi manj razširjena. Odlomki Gli scavi riprenderanno quando poće kositra, smatrana cijenjenim gravirane keramike so značilni za sarà veriicata la statica del muro prozvodom, pa je shodno tomu i beneške delavnice druge polovice centrale e gli esperti si pronunce-manje rasprostranjena. Ulomci gra- 15. in prve polovice 16. stoletja. Na ranno su come portare avanti i la- virane keramike karakteristični su severovzhodu Italije se nahajajo pla- vori. za venetske radionice druge polo- sti gline, ki ima v svoji sestavi večji vice 15. i prve polovice 16. stoljeća. delež železa, spričo česar privzame Na sjeveroistoku Italije slojevi gline pri žganju rdečo barvo. Za premaz u svom sastavu imaju veći posto- keramičnega telesa pa je bil potreben tak željeza, pa stoga proizvodi s precej gost nanos drage neprosojne tog područja pri pečenju poprima- glazure, zato so se na tem področju ju crvenu boju. Da bi se premaza- bolj usmerili v izdelavo gravirane lo keramičko tijelo bio je potreban keramike z engobo, kjer je prav kon- dosta gusti nanos skupe neprozirne trast med vrezano risbo, pri kateri je glazure pa je stoga to područje više postalo vidno rdeče keramično telo, orijentirano na proizvodnju gravi- in preostalo belo podlago pripomo- rane keramike s engobom. Upravo gel k barvnemu učinku. je kontrast urezanog crteža koji V tej fazi arheoloških izkopa- naglašava crveno keramičko tijelo vanj še ni bilo mogoče do konca i ostatak bijele podloge doprinosio opredeliti kraja vhoda v bivalnem kolorističkom efektu. delu kostela. Prag ni bil najden, to- Arheološki iskop u ovoj fazi rej ni moč zanesljivo povedati, ka- nije do kraja deinirao prostor ulaza kšen je bil videti vhod, ki je vodil u stambenom dijelu kaštela. Prag proti stolpu. Raziskovalna dela se nije pronađen pa je stoga dosta teš- bodo nadaljevala, ko bo ocenjena ko govoriti kako je izgledao ulaz statika osrednjega zidu in bo po- prema prostoru kule. Radovi će se dano mnenje statikov o nadaljnjem nastavit nakon procjene statike sre- načinu izkopavanja. dišnjeg zida i mišljenja statičara o daljnjem načinu iskopa. 223 LITERATURA BRADARA T. 2005, Izvještaj o arheolo- KRNJAK O. 2003, Kostel Petrapilosa, O škom istraživanju na prostoru Ka- tragovima fresaka iz crkvice Sv. Ma- štela Petrapilose. Izvještaj AMI br. rije Magdalene. Katalog izložbe 511/2005. od 04. 05. 2005. Pis- Arheološkog muzeja Istre br. 65. mohrana Muzeja. Pula. BRADARA T. 2006, Arheološko istra- SACCARDO F. 2001, Venezia. Un qua- živanje u Kostelu Petrapilosa 2005. dro delle produzioni ingobbiate dal godine. Osvrt na keramičko posuđe od XIII al XVIII secolo. Atti, XXXIV 14. do 16. st. Buzetski zbornik 33. Convegno Internazionale della Buzet. 39-50. Ceramica. Albisola. 101-116 DAROVEC D. 1996, Kostel Petrapilosa. MUNARINI M. 1991, Un approccio tec-Pazin-Buzet. nologico e stilistico alla ceramica u GELICHI S. 1988, Maiolica italiana in Ceramiche Antiche a Treviso, Le Emilia-Romagna e cronologia. Ar- raccolte dei Musei Civici. Treviso. cheologia Medievale XV. Firenze. 247-261 65-104 MIHOVILIĆ K. 2000, Arheološko istra- KRNJAK O. 2001, Nalazi fresaka iz crk- živanje crkve Sv. Marije Magdalene vice Sv. Marije Magdalene u Petra- u Petrapilosi. Buzetski zbornik 25. pilosi. Buzetski zbornik 27. Pazin- Pazin-Buzet. 21-33 Buzet. 23-33 Prispevek je bil objavljen v: / Il contributo è stato pubblicato in : / Rad je bio objavljen u: Buzetski zbornik 33, Buzet, 2006, 39-50. 224 Ondina Krnjak Ondina Krnjak Ondina Krnjak CERKEV SV. MARIJE LA CHIESA DI S. MARIA CRKVA SV. MARIJE MAGDALENE IN SLEDOVI MADDALENA E TRACCE MAGDALENE I TRAGOVI STENSKIH SLIKARIJ DI PITTURA MURALE ZIDNIH SLIKARIJA Cerkvica Sv. Marije Magdalene La chiesetta di Santa Maria Crkvica Sv. Marije Magdale- stoji nad strmo pečino kot sestavni Maddalena è stata eretta su di un ne smještena je iznad strme litice, u del severnega, zunanjega obramb-dirupo scosceso nell’area del muro sklopu sjevernog, vanjskog obram- nega trdnjavskega zidu, ki se prav tu settentrionale della fortiicazione, benog bedema utvrde, koji se upra-razširi kot bastijon. Sčasoma je bila il quale muro proprio in questo vo tu širi poput bastiona. Tijekom zapuščena in izpostavljena propa-punto si allarga a mo’ di bastione. vremena je bila napuštena i izlože- du ter se je pričela rušiti. Pred začet- Con l’andar del tempo anche in na degradaciji pa se počela uruša- kom obnovitvenih del, leta 1995, je questa chiesa cessò l’uficio divino vati. Prije početka radova vezanih bila zasuta z gradbenim materialom e l’ediicio del culto, abbandonato, za njenu obnovu, godine 1995., bila podrte strehe in oboka apsidalnega cadde in rovina. Prima dell’inizio je zapunjena građevnim materija-prostora. Vendar je bilo že tedaj, ko dei lavori per il suo rinnovamen-lom od urušenog krovišta i svoda je bila očiščena ruševin, moč dognati to, nell’anno 1995, la costruzione si apsidalnog prostora. No, već nakon vse njene pomembnejše prostorske presentava sommersa dal materiale čišćenja objekta bilo je moguće od-in strukturne značilnosti. di costruzione, con il tetto e la vol- čitati sve važnije prostorne i struk- Cerkev je nepravilnega če- ta absidale crollati all’interno. Ben turalne značajke. tverokotnega obsega (dolžine 7,78 presto, però, dopo i lavori di sgom- Crkva je nepravilna četve- - 8,46 i širine 6,04 - 5,70 m), z “za- bero del detto materiale si poterono rokutna perimetra (dužine 7,78 bubljeno”, banjasto obokano apsido riconoscere tutte le sue caratteristi- - 8,46 i širine 6,04 - 5,70 m) s “uča- kvadratičnega tlorisa, ki je umešče- che strutturali e quelle riguardanti hurenom” bačvasto nadsvođenom na v masivni zadnji zidani blok. la distribuzione dello spazio. apsidom četvrtasta tlocrta, koja je Sprva je bila cerkev prekrita z lese- La chiesa ha un perimetro qua- umetnuta u masivni začelni zidani no strešno konstrukcijo s kritino iz drangolare irregolare (lunghezza blok. Izvorno je crkva bila prekri-skril (med ruševinami je bilo tudi 7,78-8,46 m, larghezza 6,04-5,70 m), vena drvenom krovnom konstruk-nekaj strešne opeke – morda kot po- possiede un’abside inscritta, a botte, cijom s pokrovom od škrilja (bilo sledica kasnejših popravil), najver-dalla pianta quadrata, immessa nel je i nešto crijepova među urušenim jetneje z ravnim lesenim stropom blocco massiccio del muro postico materijalom - možda kao posljedica v ladji, utegnila pa je imeti, kar je della chiesa. In origine l’ediicio era kasnijih popravaka), najvjerojatnije manj verjetno, tudi odprto strešno dotato di una struttura lignea del s ravnim drvenim stropom u bro-konstrukcijo. tetto, con una copertura a lastre - du, ali je mogla imati, što je manje 225 pietre di cava (tra il materiale di co- vjerojatno, i otvorenu krovnu kon- struzione si sono rivelate anche del- strukciju. le tegole – da attribuirsi a successivi Zanimljiva je izvedba apsi- interventi di riparazione del tetto); dalnog bloka, koji je sezao samo do la navata era coperta, probabilmen- visine veznih stropnih greda tako te, da un sofitto ligneo piano, an- da je konstrukcija krovišta sezala che se avrebbe potuto avere, ma ciò preko apside sve do začelnog zida è meno probabile, una costruzione građevine. del tetto aperta. Izgrađena je u tehnici kame- È interessante l’esecuzione del nog zida s pritesanim lomljencima Dostop do cerkvice Sv. Marije Magdalene / blocco absidale che arrivava sola- nejednakih dimenzija i namazom Accesso alla chiesa di S. Maria Maddalena / Prilaz crkvici Sv. Marije Magdalene mente sino all’altezza delle travi žbuke, u tanke polupravilne i nedel sofitto, cosicche’ la costruzione pravilne slojeve. Posebej zanimivo je zasnovan del tetto si ergeva al di sopra del- U osi glavnoga i jedinog ulaza apsidalni blok, ki se je vzpenjal le l’abside e arrivava sino al muro po-podignuta je visoka preslica s jed- do višine veznih stropnih tramov, stico del fabbricato. nim otvorom za zvono. Dio začel- tako da je konstrukcija ostrešja se- La chiesa è stata costruita nella nog i južnog zida crkve počiva na gala preko apside vse do zadnjega tecnica dei muri di pietra fatti con većim klesancima nejednakih veli-zidu zgradbe. pietra di cava sgrossata di diverse čina. Cerkev je grajena v tehniki dimensioni, legati con la malta in Lučni otvori vrata, preslice i kamnitega zidu, s tesno drug ob strati semiregolari ed irregolari. trijumfalnog luka apside uokvireni drugega položenimi lomljenci nee-Sull’asse dell’ingresso principale su nizom radijalno položenih klesa- nakih dimenzij, vezanimi z malto v ed unico spiccava il campanilet- naca. tankih pol pravilnih in nepravilnih to a vela con un’apertura per la U unutrašnjosti je vladao po- plasteh. campana. Parte del muro postico e lutamni ugođaj. Svjetlost je dopirala V osi glavnega in edinega vho- meridionale della chiesa poggia su samo kroz uske rezove prozorčića- da stoji visoka preslica z odprtino grandi pietre lavorate di varie di-puškarnica sa suženom vanjskom za zvon. Del zadnjega in južnega mensioni. Le aperture ad arco del- stranom, tj. lijevkastom kosinom cerkvenega zidu sloni na večjih kle- la porta, del campaniletto a vela e prema van. Takva dva otvora nala- sancih neenake velikosti. dell’arco trionfale dell’abside sono ze se na sjevernom perimetralnom Lokaste odprtine vrat, presli- incorniciate con una serie di pietra zidu, s pogledom prema dolini ce in slavolok apside so uokvirjeni lavorate disposte a raggiera. Bračane i Ćićariji. I na istočnom, z nizom žarkasto položenih klesan- L’interno della chiesa era im- apsidalnom zidu, izgrađen je pro- cev. merso in un’atmosfera semibuia zor lijevo od središnje osi. Otvori 226 Notranjost je ovijal polmrak. visto che la luce poteva penetrar- nemaju klesarski obrađeni okvir od Svetloba je prihajala le skozi ozke vi solo attraverso strette fessure monolita. reze okenc – strelnih lin, zunaj ož- delle inestre – feritoie a imbuto Donji otvor vrata omeđen je jih kot znotraj, kjer sta stranski plo- restringentesi verso l’esterno. Due kamenim pragom, preko kojeg se šči poševno razmaknjeni. Dve taki aperture di tale forma sono state ulazi u crkvu. Pod, koji je nekad bio odprtini sta na severnem obodnem constatate sul muro perimetrale prekriven kamenim pločama, u od-zidu, ki gleda proti dolini Bračane settentrionale da cui spazia la vista nosu na njega je spušten. in Ćićariji. Tudi na vzhodnem, ap- verso la vallata del iume Bračana e Tragovi crkvenog namještaja sidalnem zidu, je levo od središčne la Ciceria. Anche il muro orientale, su vrlo skromni. Na zidovima tri-osi vzidano okno. Odprtine nimajo quello absidale era munito di una jumfalnog luka, koji gledaju prema klesanega monolitnega okvirja. inestra a sinistra dell’asse centrale. dvorani, te na sjevernom, južnom i Spodnja odprtina vrat je za- Le aperture non hanno cornici la- tjemenom dijelu apside, nalazi se mejena s kamnitim pragom, ki vodi vorate di pietra monolitica. L’aper- po jedna četvrtasta niša. Te su udu- v cerkev. Tla, ki so bila včasih pre- tura inferiore della porta presenta bine vjerojatno služile kao spre- krita s kamnitimi ploščami, so nižja una soglia di pietra attraverso la mnice (kustodije), tj. za odlaganje od ravni praga. quale si entra nella chiesa con il pa- liturgijskih predmeta za vrijeme ili Sledovi cerkvene opreme so vimento abbassato rispetto la so- nakon obreda. Nadalje, bočno od sila skromni. Na stenah slavoloka, glia e fatto con lastre di pietra. ulaza na zapadnome zidu sačuvale ki gledajo proti dvorani, ter na se- Le tracce dell’arredo sacro vernem, južnem in v zgornjem delu sono molto modeste. I muri del- apside so vdolbene štirioglate niše. l’arco trionfale che guardano verso Te vdolbine so najbrž rabile kot l’aula, il muro settentrionale, quello shrambe (kustode), tj. za shranje-meridionale e quello della callotta vanje liturgičnih predmetov med dell’abside sono muniti di una nic- obredom ali po njem. Bočno od chia quadrata. Queste cavità, pro- vhoda so na zahodnem zidu ohra- babilmente avevano la funzione di njene zidane klopi. Sledov oltarne custodie, cioè servivano per riporvi menze ni; lahko predpostavimo, gli oggetti liturgici durante o dopo da je bila postavljena v apsidalnem la funzione religiosa. Da un lato del- prostoru. l’ingresso a ridosso del muro occi- Notranji zidovi so bili ometa- dentale si sono conservate le panche ni, spričo sledov pa je moč sklepa Pogled na grad Petrapilosa iz severovzho- - in pietra. Non sono rimaste tracce dne strani / Vista del Castello di Pietrapelo ti, da je bilo enako tudi na zunanj - - della mensa, ma si presume che la sa da nordest / Pogled na kaštel Petrapilosa ščini. Odrgnjene stenske slikarije, stessa si trovasse nell’area absidale. sa sjeveroistoka 227 I muri nella parte interna del- su se zidane klupice. Tragova men- l’ediicio erano intonacati e dai resti ze nema, može se pretpostaviti da rimasti si può dedurre che lo fosse- se nalazila u apsidalnom prostoru. ro anche quelli esterni. Gli affreschi Zidovi su s unutrašnje strane danneggiati, rivelatisi in uno stato bili ožbukani, a prema tragovima molto frammentario hanno avuto moguće je zaključiti da je tako bilo origine molto più tardi. Sono da at- i s vanjske strane. Otučene zidne tribuirsi alla seconda metà del XV slikarije koje su tu nađene u vrlo secolo, vale a dire al periodo aureo fragmentiranom stanju nastale su u degli affreschi istriani. puno kasnijem razdoblju. One pri- Fotograija cerkvice pred sanacijo / Foto La chiesa, per la sua pianta ir- padaju drugoj polovici 15. stoljeća della chiesa prima del risanamento / Foto- graija crkvice prije sanacije regolare, la tecnica di costruzione - zlatnom dobu istarskog zidnog e la disproporzione dell’abside ri-slikarstva. ki so ohranjene v fragmentarnih spetto allo spazio ecclesiale, denota Prema nepravilnu tlocrtu, na- sledovih, so nastale veliko kasneje le caratteristiche dell’architettura činu zidanja i disproporciji apside kot sama pozidava; sodijo v drugo altomedievale dell’Istria. La tecnica prema cjelini prostora, crkva poka-polovico 15. stoletja – zlato dobo is- di costruzione dell’abside a pianta zuje obilježja ranosrednjovjekovne trskega stenskega slikarstva. quadrata, con volta a botte, però, arhitekture u Istri. No, način zida-Cerkev spričo nepravilnega non è stata constatata nelle chie- nja apside četvrtasta tlocrta koja je tlorisa, načina zidave in nesoraz- sette di carattere espressamente al- presvođena bačvastim (poluvalj- merja apside do celotnega prostora tomedievale, bensì è caratteristica kastim) svodom, nije sačuvan kod zaznamuje značilnosti zgodnje sre-nelle chiesette del primo periodo izrazito ranosrednjovjekovnih, već dnjeveške arhitekture v Istri. Ven- romanico, costruite nell’XI o nella kod ranoromaničkih crkvica koje su darle pa način zidave apside kva- prima metà del XII secolo. In tale građene u 11. ili prvoj polovici 12. dratičnega tlorisa, ki je obokana z senso anche questa chiesetta, come stoljeća. Stoga i ova crkvica, kao ve-banjastim (pol valjčastim) obokom, peraltro la gran parte delle chieset- ćina istarskih ladanjskih crkvica, po ni ohranjen pri izrazito zgodnje te istriane di campagna, secondo svojoj koncepciji nastavlja tradiciju srednjeveških, marveč pri zgodnje la sua concezione architettonica istog tipa starijih crkvica te potvr-romanskih cerkvah, ki so bile graje- segue la tradizione dello stesso đuje činjenicu da najčešće ne postoji ne v 11. ali prvi polovici 12. stoletja tipo di ediici sacri precedente-oštra granica između ranosrednjo- Torej tudi ta cerkvica, kot večina is- mente costruiti e conferma il fatto vjekovnih i romaničkih arhitektura. trskih podeželskih cerkva, po svoji che molto spesso, per quanto ri- Njena se gradnja može locirati u širi zasnovi nadaljuje enako tipološko guarda queste chiesette, non esiste vremenski raspon od 11. do 12., a tradicijo starejših cerkvic in potr-un ben deinito distinguo tra l’ar- najkasnije na početak 13. stoljeća. 228 juje dejstvo, da največkrat ni ostre chitettura altomedievale e quella meje med zgodnje srednjeveško in romanica. romansko arhitekturo. Njen nasta- La costruzione di questa chie- nek lahko umestimo v širše časovno setta può venir collocata in un am- obdobje od 11. do 12., najpozneje pa pio arco di tempo che va dall’XI al na začetek 13. stoletja. XII secolo, ma non oltre l’inizio del XIII secolo. Arheološke raziskave Indagini archeologiche Mogočna trdnjava, za pazin- Cerkvica ob začetku sanacijskih del / La skim kostelom po velikosti druga La possente fortiicazione, chiesetta agli inizi dei lavori di restauro / Crkvica na početku sanacijskih radova v Istri, je od nekdaj zbujala pozor- seconda per dimensioni in Istria, nost mimoidočih, zlasti prebivalcev dopo il castello di Pisino, da sempre sosednjih krajev. Veličastnost in ha attirato l’attenzione dei viandan- Arheološka istraživanja skrivnostnost pozidave pa krotkost ti ed in particolare della gente dei pokrajine neizbežno priklicujejo luoghi vicini. La maestosità della Snažna fortiikacija, druga po dogodke davno minulih časov, ko costruzione, il mistero che avvolge veličini u Istri nakon pazinskog ka-so po strmi stezi proti gradu galo- il castello e lo stupendo paesaggio štela, oduvijek je plijenila pažnju pirali vitezi in konjeniki – tembolj, evocano inevitabilmente gli avve-prolaznika, posebice stanovnika ker v teh krajih še dandanes kroži nimenti di lontani tempi passati, obližnjih mjesta. Veličanstvenost i nemalo zgodb iz ljudskega izročila quando sul ripido sentiero che con-tajnovitost zdanja te pitomost krajo- o plemičih in njihovih podložni- duceva al castello avanzavano al lika neminovno evociraju na doga- kih. Ohraniti trdnjavo bi pomeni- galloppo i nobili cavalieri. In questi đaje davno minulih vremena kada lo obogatiti kulturno-zgodovinski luoghi è viva ancor oggi la fantasio- su strmom stazom prema zamku pomen in danosti kraja, s čimer bi sa tradizione orale che, tramanda- galopirali vitezovi i konjanici, tim omogočili, da bi zaživela tudi njena ta da generazione in generazione, više što u tim krajevima još i danas turistična vrednost. Prebivalci za-ha intessuto moltissime storie che kolaju mnoge priče iz narodne pre- selkov Opatija in Zonti so prav zato narrano delle vicende dei nobili e daje o plemićima i njihovim poda-pobudili zamisel o sanaciji in reva- dei loro sudditi nel corso dei secoli. nicima. Očuvati utvrdu značilo bi lorizaciji tega območja; z denarno La conservazione ed il restauro di uvećati kulturno-povijesni značaj pomočjo občine Oprtalj, h kateri questa fortiicazione conferirebbe-i životne vrijednosti ovoga kraja, a je prvotno administrativno sodil ro nuovo lustro al signiicato stori- samim time i otvoriti mogućnosti za Kostel, je bil leta 1995 izdelan po- co-culturale ed ai valori della vita njenu turističku valorizaciju. Tako 229 droben geodetski posnetek kostela, dell’epoca in questo territorio e di su mještani zaselaka Opatija i Zonti cerkev Sv. Marije Magdalene pa je rilesso nuove possibilità per una potakli ideju o sanaciji i revalori-bila izbrana, da bo sanirana kot prvi sua valorizzazione turistica. In tale zaciji lokaliteta. Sredstvima općine objekt v sestavi kostela. Obveznosti senso gli abitanti dei casali di Opa-Oprtalj, kojoj je prvotno administra- pričete sanacije je kasneje prevzela tija e Zonti si sono fatti promotori tivno pripadao taj lokalitet, godine občina Buzet, kamor so spričo novo dell’idea di sanare e di rivaloriz-1995. izrađen je detaljan geodetski določenih meja prisodili tudi Kostel zare questo sito. Grazie ai inan- snimak kaštela, a crkva Sv. Marije Petrapilosa. Leta 1999 se je pričela ziamenti del Comune di Portole Magdalene izabrana kao prvi objekt obnova cerkve, ki je, s presledki, (Oprtalj), sotto la cui amministra-u sklopu kaštela koji će se sanirati. trajala do leta 2003. zione all’epoca si trovava la detta Nakon toga, obveze započete sana- Na uradu Državne uprave za località, nell’anno 1995 venne fatto cije preuzela je općina Buzet, u čiji je zaščito kulturne dediščine na Reki un rilievo geodetico dettagliato del sastav novodeiniranim granicama so določili pogoje obnove, dela pa castello e come prima struttura da ušao i Kostel Petrapilosa. Godine so potekala pod nadzorom prof. S. restaurare nell’ambito del castello 1999. započela je obnova crkve, a Grebla. Ob tej priložnosti je ekipa fu scelta la chiesa di Santa Maria radovi na njoj odvijali su se uz pre-Arheološkega muzeja Istre izvedla Maddalena. Successivamente que- kide do 2003. godine. sto impegno venne assunto dal Co- Državna uprava za zaštitu mune di Pinguente (Buzet) dentro i kulturne baštine, ured u Rijeci, cui neodeiniti conini fu compresa odredila je uvjete, a radovi su izvr- la località di Petrapilosa. šeni pod nadzorom prof. S. Grebla. Nell’anno 1999 hanno inizio i Tom je prilikom Arheološki muzej lavori di restauro della chiesa che, Istre izvršio arheološko istraživanje con qualche interruzione, si conclu- same crkvice. dono nell’anno 2003. Iste te godine, 1995., započeli La Soprintendenza ai Beni su radovi pod vodstvom dr. sc. Kri- Culturali, Uficio di Fiume, deinite stine Mihovilić. le condizioni e le modalità di lavo- Zatečeni objekat bio je vrlo ro nel castello di Pietrapelosa, de- oštećen. Krov i veći dio bačvastog signò come soprintendente agli in- svoda oltarnog prostora bili su uru- Pogled na notranjost cerkve Sv. Marije terventi il prof. S. Greblo. Al Museo šeni, a unutrašnjost crkve zapunje-Magdalene v času arheoloških raziskav / Archeologico dell’Istria spettava na ruševnim materijalom. Nakon Vista del interno della chiesa nel periodo effettuare le indagini archeologiche skidanja oko metra nasipa u unu-delle ricerche archeologiche / Pogled na nella chiesetta e sull’area circostan- trašnjosti crkve, došlo se do razine unutrašnjost crkve Sv. Marije Magdalene u vrijeme arheoloških istraživanj te . Queste, condotte dalla dott. Kri- poda. 230 arheološke raziskave cerkvice, ki so stina Mihovilić, ebbero inizio nello se pričele že istega leta, 1995, pod stesso anno 1995. vodstvom dr. Kristine Mihovilić . Fu subito chiaro che l’ediicio Objekt raziskave je bil dodo- si trovava in uno stato molto preca- bra poškodovan. Streha in večji del rio. Il tetto e la gran parte della vol-banjastega oboka oltarnega prosto- ta a botte nell’area dell’altare erano ra so bili podrti, notranjost cerkve crollati e l’interno della chiesa era pa je bila zasuta z ruševinami. Po sommerso dal materiale caduto. odstranitvi okoli metra visokega Dopo lo sgombero di circa un zasutja v notranjščini so se pokaza- metro del detto ammasso di mate- la tla. riale all’interno della chiesa si arri- V oltarnem prostoru je bilo vò sino al livello del pavimento. med ostanki zasutja najti le nekaj Sull’area dell’altare, oltre ai odlomkov fresk. V jugovzhodnem resti del materiale di costruzione vogalu dvorane je zasutje ruševin qui caduto, furono rinvenuti alcuni Odlomki z napisom / Frammenti d’iscrizione zaščitilo del ometa in situ do me-frammenti di affreschi. Nell’ango- / Ulomci natpisa tra višine od tal. Ohranjeni so bili lo sudorientale dell’aula, proprio sledovi oker barve, spričo česar gre il cumulo di materiale delle rovine U oltarnom prostoru osim šu- sklepati, da sta bili tako notranjost funse da protezione di una parte ta, nađeno je malo ulomaka fresaka. cerkve kot pročelje ometani. dell’intonaco in situ ino all’altezza U jugoistočnom uglu dvorane, na- V sondi pred pročeljem je bila di un metro dal livello del pavimen- sip ruševina zaštitio je dio žbuke in poleg raznovrstnega drobnega in to. Ai ricercatori si rivelarono tracce situ do metra visine od razine poda. fragmentarnega materiala najdena di colore ocra. Dai resti conservatisi Sačuvani su tragovi oker boje. Prevečja količina odlomkov srednje- si può dedurre che lo spazio inter- ma tim tragovima zaključujemo da veških fresk. Odlomki fresk so bili no e così pure la facciata erano stati su cijela unutrašnjost crkve, kao i prepeljani v Arheološki muzej Istre, intonacati. pročelje, bili ožbukani. kjer so jih najprej očistili, nato so se Nell’assaggio di scavo effet- U sondi pred pročeljem, osim lotili odkrivanja nadrobnosti, ki so tuato dinanzi alla facciata, oltre al raznovrsnog sitnog i fragmentira-prvotno pripadale določeni celoti, vario materiale di piccole dimen- nog materijala, nađena je veća koli- ter jih začeli sestavljati. sioni ed in istato frammentario čina ulomaka srednjovjekovnih fre- è venuta alla luce una notevole saka. Ulomci fresaka dopremljeni quantità di frammenti di affreschi. su u Arheološki muzej Istre, gdje je Gli affreschi sono stati trasportati započeto primarno čišćenje i nala-nel Museo Archeologico dell’Istria ženje detalja koji su izvorno pripa- 231 e qui, dopo una prima preliminare dali jednoj cjelini, te njihovo pojedi- pulitura si è cercato di identiicare načno spajanje. i dettagli che avrebbero svelato e composto pezzo per pezzo le unità originali della composizione. Konzerviranje ostataka fresaka i njihovo djelomično slaganje na čvrstu podlogu La conservazione dei frammenti degli affreschi e la loro parziale Ulomci fresaka koji su bili posa su una base stabile primarno očišćeni i spajani u Arhe- ološkom muzeju Istre, zbog kom- I frammenti degli affreschi, pleksnosti posla, bili su nadalje dopo la preliminare pulitura e ri- povjereni konzervatorsko-restau- composizione nel Museo Archeo- ratorskom zahvatu specijaliziranih logico dell’Istria, considerata la djelatnika Konzervatorskog zavo- Fragmentarna upodobitev lilije / Rafigura- complessità degli ulteriori lavori da iz Splita, konzervatorima Tonči- zione frammentaria di un giglio / Fragmen- tirani prikaz ljiljana da farsi, furono afidati agli addet- ju Borovcu i Branku Matuliću. ti specialistici dell’Uficio Restauri U prvoj fazi ulomci su bili slo- di Spalato (Split), ai conservatori ženi po pripadajućim cjelinama, a Konzerviranje ostankov fresk in Tonči Borovac e Branko Matulić. potom je svaki ulomak na poleđi- njihovo delno polaganje na Nella prima fase di restauro, ni označavan pripadajućom ozna- trdno podlago dopo una selezione secondo le va- kom-brojkom i tehnikom crtanja rie unità igurative, ogni singolo tušem prikazan na pausu u izvor- Odlomki fresk, ki so jih najprej frammento è stato segnato a tergo noj veličini. Svi igurativni detalji očistili in sestavili v Arheološkem con la rispettiva cifra-numero e i dijelovi dekorativnih sustava iz muzeju Istre, so bili kasneje zara-rappresentato nella tecnica del di- kojih bi se moglo crpsti više poda- di zahtevnih restavratorsko-kon- segno con inchiostro di China, su taka, dokumentirani su crtežom u zervatorskih posegov zaupani v carta trasparente nella dimensione boji tehnikom tempere, također u obdelavo specijaliziranim strokov-originale. Tutti i dettagli igurativi izvornoj veličini. njakom Konzervatorskega zavoda e le parti dei sistemi decorativi dai Slijedio je restauratorsko kon- iz Splita, konzervatorjema Tončiju quali si potrebbero desumere più zervatorski zahvat na samim ulom-Borovcu in Branku Matuliću. dati, sono stati documentati nella cima fresaka: priprema ulomaka V prvi fazi so bili odlomki tecnica a tempera, a colori, sempre za restauraciju, impregnacija žbu-razporejeni po pripadajočih celo- nella loro grandezza originale. ke i bojanog sloja sa sredstvima 232 tah, nato pa je bil sleherni odlomek La fase successiva fu l’inter- označen z oznako-številko na hrbtni vento di restauro-conservazione strani in v risbi s tušem prikazan na degli stessi frammenti: prepara- pavspapirju v prvotni velikosti. Vse zione dei frammenti per i relativi igurativne nadrobnosti in deli de-lavori di restauro e impregnazione korativnih prvin, iz katerih bi bilo dell’intonaco e dello strato colora-mogoče izluščiti več podatkov, so to con i mezzi per la disinfezione bili dokumentirani z barvno risbo v e la bioprotezione, in attesa della temperni tehniki, prav tako v prvot-ricomposizione temporanea o de- ni velikosti. initiva dei frammenti in unità più Temu je sledilo restavratorsko o meno grandi. Alcuni frammenti konzervatorsko delo na odlomkih sono stati direttamente ricomposti fresk: priprava za restavracijo, im- e messi insieme deinitivamente, Glava ženske z ruto / Volto di donna con pregnacija ometa in barvne plasti z altri provvisoriamente. foulard / Glava žene s maramom razkužili in biozaščito ter začasno La sistemazione deinitiva ha in trajno medsebojno sestavljanje riguardato quei frammenti separati za raskuživanje i biozaštitu do pri-pripadajočih odlomkov v večje ali che non sono stati collocati su una vremenog i trajnog međusobnog manjše celote. Nekateri so bili trajno nuova base, mentre sono stati col-spajanja pripadajućih ulomaka u ali začasno neposredno sestavljeni. locati provvisoriamente su di una veće ili manje cjeline. Neki su ulom- Trajno so bili sestavljeni tisti nuova base ed in tale caso legati ci izravno spojeni, trajno ili privre-ločeni odlomki, ki niso bili položeni con un nuovo intonaco che li terrà meno. na novo podlago, začasno pa oni, ki uniti deinitivamente tra di loro, Trajno su spojeni oni razdvo- so bili postavljeni nanjo. Slednji so quei singoli frammenti che non si jeni ulomci koji se nisu postavili na bili povezani z novim ometom, ki erano potuti ricomporre, mettere novu podlogu, a privremeno oni jih bo trajno združeval. Tak posto-insieme, rispettivamente quando ulomci koji su postavljeni na novu pek je običajen, kadar posameznih solamente nella loro distribuzione podlogu. Ti su ulomci povezani odlomkov ni moč neposredno se-spaziale reciproca indicano ad una novom žbukom koja će ih trajno staviti, in ki šele v natančni prostor- determinata maggiore unità igura- spajati. Takav je postupak uobi- ski razporeditvi nakažejo prvotno tiva originale. čajen kada se pojedinačni ulomci večjo likovno celoto. Ai ini della stabilizzazione ne mogu izravno spojiti, koji tek Da bi utrdili pigment in zava- dei pigmenti e per la protezione u točnom prostornom rasporedu rovali celotno lice poslikave pred dell’intera supericie dell’affresco upućuju na izvornu veću likovnu zunanjimi vplivi (vlago, prahom, dai fattori esterni (umidità, polve-cjelinu. temperaturnimi razlikami, svetlo- re, differenze di temperatura, luce 233 ecc.) è stato steso uno strato di lacca Radi stabilizacije pigmenta i che in parte penetra (sino a 0,5 mm) zaštite čitavog lica slikarije od vanj-nello stesso strato colorato venendo skih utjecaja (vlage, prašine, razlike così a costituire una pellicola prou temperaturi, svjetla i sl.), stavljen tettiva permanente. je sloj laka koji dijelom prodire (do Nel corso dei lavori di docu- 0,5 mm) u sami obojeni sloj i tako mentazione e di conservazione, nei stvara trajni zaštitni ilm. casi in cui si è ritenuto necessario, Tijekom dokumentacijskih i Fragmenti obraza / Frammenti di viso / Fragmenti lica gli interventi sono stati corredati zaštitnih radova vodila se fotodo-anche da una documentazione fo- kumentacija. bo ipd.), so jo premazali s plastjo tograica. laka, ki deloma prodre (do 0,5 mm) v barvno plast in na ta način ustvari Rezultati djelomične trajni zaščitni ilm. Risultati della ricostruzione rekonstrukcije fresaka Vsa dokumentacijska in za- parziale degli affreschi ščitna dela so bila fotografsko do- Jasno određenim rekonstruk- kumentirana. Determinati interventi di ri- tivnim zahvatima potvrdila su se costruzione chiaramente deiniti ranija predviđanja, tj. da je ulomke hanno confermato le previsioni bilo nemoguće spajati u neke veće Rezultati delne rekonstrukcije degli specialisti e cioè che metten- likovne sustave, pa se pristupilo fresk do insieme i frammenti reperti non izvedbi tek tridesetak manjih me- sarebbe statto possibile ricostruire đusobno izdvojenih cjelina. Natančno določen obseg re- delle maggiori unità igurative af- Rezultati rekonstrukcijskog konstrukcije je potrdil začetna frescate, per cui si è optato per la postupka samo su fragmentarno predvidevanja, da odlomkov ne bo ricostruzione di circa una trentina spojeni dijelovi igura ili dekoraci-mogoče sestaviti v večje likovne se- di squarci costituenti delle unità ja: devet djelomično rekonstruira-stave, zato je bilo zasnovanih le tri- minori non direttamente collegate nih lica, tri fragmenta koja su pri- deset manjših, medsebojno ločenih tra di loro. padala istom ili različitim licima, celot. L’intervento di ricostruzione četiri ulomka s prstima - od kojih Rezultat rekonstrukcijskih po- ha reso possibile la ricomposizio- jedni sviraju frulu, četiri djelomič- stopkov so zgolj fragmentarno se- ne solo frammentaria di parti del- na prikaza aureola sa zrakasto uro- stavljeni deli igur ali dekoracij, in le igure e delle decorazioni sugli vašenim elementima, fragmenti sicer: devet delno rekonstruiranih affreschi: nove volti parzialmente životinjskih likova (konja, ovna, obrazov; trije fragmenti, ki so pri-ricostruiti, tre frammenti pertinenti magarca ?), jedan fragmentarni 234 padali istemu obrazu ali različnim forse ad uno stesso viso o forse a più obrazom; štirje odlomki s prsti – od visi, quattro frammenti rappresen- katerih eni igrajo na piščal; štiri tanti delle dita – uno con un lauto, delne upodobitve avreole z žarka-quattro rappresentazioni parziali di sto posejanimi elementi; fragmenti aureole con elementi a raggiera fat- živalskih likov (konja, ovna, osla?), ti col puntello, frammenti di igure fragmentarna upodobitev veje lili- animali (cavallo, ariete, asino?), una je; večja rekonstrukcija z rastlinjem rappresentazione frammentaria di Fragmenti obraza / Frammenti di viso / – del pokrajine; deli zamolklo rdeče un ramoscello di giglio, una rico-Fragmenti lica draperije s shematiziranimi cvetovi struzione di maggiori dimensioni s sedemimi cvetnimi lističi; odlomek con piante e iori - parte del paesag- prikaz ljiljanove grane, jedna veća konjske oprave s pikčasto dekoraci- gio, parti di un drappo di colore ros- rekonstrukcija s biljnim prikazom - jo; deli lesenih stebričkov, ki sta brž- so spento decorato con iori schema- dio krajine, dijelovi zagasitocrvene kone pripadala neki naslikani arhi- tizzati a sette petali, frammento di draperije ukrašene shematiziranim tekturi; več odlomkov rastlinske in inimenti di cavallo con decorazione sedmerolatičnim cvjetovima, ulo-geometrijske dekoracije; odlomka z a puntini, parti di due colonnine li- mak konjske orme s točkastom de- ostanki napisa (v črni barvi, s čopi- gnee facenti parte, probabilmente, koracijom, dijelovi dvaju drvenih čem izpisanega v ovalni gotici bo- di qualche architettura, parecchi stupića koji su vjerojatno pripadali lonjskega tipa na ometu), od katere- frammenti della decorazione ve- nekoj arhitekturi, više ulomaka ve- ga so preostale samo črke VE in I; ter getale e geometrica, 2 frammenti getabilne i geometrijske dekoraci- številni enobarvni ali večbarvni od- con i resti di un’iscrizione eseguita je, dva ulomka s ostacima natpisa lomki z eno ali več ravnimi črtami, sull’intonaco col pennello in nero – kistom ispisanog oblom goticom ki bi lahko pripadali vodoravnim in nello stile gotico rotondo del tipo bolonjskog tipa i crnom bojom na navpičnim borduram, kakršne so bolognese, di cui sono rimaste solo žbuci od kojeg su preostala samo razčlenjevale ploskve z različnimi le lettere VE e I ed una gran quantità slova VE i I, te bezbroj jednobojnih ikonografskimi motivi. Vse stene di frammenti monocolori e a più co-ili višebojnih ulomaka s jednom ili je pri dnu vsenaokrog obdajal pas lori con una o più linee rette appar-više ravnih crta koji su mogli pripa- – zastor, ki je razmejeval svetniško tenenti forse ai bordi orizzontali e dati vodoravnim i okomitim bor-polje od tal. Kopica odlomkov raz- verticali che separavano i vari cam- durama što su raščlanjivale plohe ličnih barv in z nerazberljivimi na- pi dell’affresco con i diversi motivi s raznim ikonografskim motivima. drobnostmi pa nam, žal, v taki obli- iconograici oppure erano fasce nel- Pri dnu, uokolo svih zidova, pro- ki, v kakršni je ohranjena, ne more la parte bassa dello stesso; su tutti i tezao se pojas-zastor (možda oker povedati veliko. muri si protendeva una fascia- cor- boje, po ostacima žbuke) kojim se tina (forse di colore ocra – dai resti odvajala svetačka zona od tla, kao i 235 dell’intonaco) con la quale l’area sa- mnoštvo ulomaka raznih boja i de- cra veniva separata dal pavimento e talja koji nam, nažalost, u takvome poi tantissimi frammenti di vari co- obliku ne govore mnogo. lori e dettagli che, purtroppo, nello Namazi boja na ulomcima su stato in cui sono stati rinvenuti, non tanki. Paleta koja se javlja upućuje ci dicono molto. na umjerene i rainirane boje, a to Gli strati di colore sui resti su oker, ružičasta, zelena, crvena, Fragmenti obraza / Frammenti di viso / Fragmenti lica degli affreschi si presentano sottili. crvenkastosmeđa, smeđa, kao i La tavolozza di colori rivelatasi fa njihova ina gradacija čime je po- Barvni namazi na odlomkih so pensare all’uso di colori sobrii e raf- stignut suzdržan koloristički efekt, tanki. Paleta, ki je bila uporabljena inati come l’ocra, il rosa, il verde, te samo iznimno siva i crna. Nigdje pri slikanju, nakazuje umirjene in il rosso, il rossobruno, il marrone, ni traga skupocjenom artiicijelnom rainirane barve: oker, rožnato, ze-nonché una loro delicata gradazio- pigmentu modre boje. Čini se, da leno, rdečo, rdečkastorjavo, rjavo, ne mediante la quale si era ottenu- su u obzir došli samo pigmenti iz pa tudi njihovo tenkočutno grada- to un effetto coloristico elegante e bližih okolnih nalazišta, odnosno cijo, s čimer je bil dosežen zadržan moderato, e solo in via eccezionale zemljane boje - jedine postojane u barvni učinek, ter samo izjemoma si nota l’uso del colore grigio e del zidnom slikarstvu, ako zanemari-sivo in črno. Nikjer niti sledu drago- nero. In nessun caso si è manifestato mo neznatnu uporabu crne koja je cenega umetnega pigmenta modre il prezioso pigmento artiiciale del organskog podrijetla. barve. Zdi se, da so prišli v poštev le colore blu. Si deduce che l’artista si pigmenti iz bližnjih okoliških naha-sia servito solamente dei pigmenti jališč, oziroma prstene barve – edi- facilmente reperibili nell’area vici- Likovi i likovni govor ne obstojne v stenskem slikarstvu, na, abbia cioè usato rispettivamen- če ne upoštevamo neznatne upora- te i colori della terra, gli unici che Od ljudskih likova, nažalost, be črne, ki je organskega izvora. durano nel tempo sulle pitture mu- preostali su samo fragmentirani di- rali, se tralasciamo l’irrilevante uso jelovi lica na temelju kojih možemo del colore nero di origine organica. reći da se radilo o slikarijama viso- Liki in likovna govorica ke kvalitete. Ta su lica okrenuta u proil ili Človeški liki so, žal, zastopani Immagini e linguaggio poluproil. Ona su skladna, proi- le s fragmentarnimi deli obrazov, igurativo njena, ovalna, s tankim pravilnim spričo katerih lahko ugotovimo, da lukovima malo nadignutih obr- je šlo za karseda kakovostne slika- Per quanto riguarda le igure va, od kojih se jedna uvijek veže rije. umane, purtroppo, ci sono perve- s inom i jasnom konturom nosa, 236 Upodobljeni obrazi so obrnje- nute solamente parti frammentarie ni v proil ali polproil; so skladni, di volti, le quali però testimoniano preinjeni, ovalni, s tenkimi pravil- trattarsi di affreschi di alta qualità. nimi loki rahlo dvignjenih obrvi, od I volti sono resi di proilo o se- katerih je ena vselej povezana s pre- miproilo. Si presentano armoniosi, ciznim in razločnim obrisom nosu, delicati, ovali, con sottili e regolari ozkih gornjih vek, pod katerimi zre- archi delle sopracciglia leggermen- jo mandljasto podolgovate oči, in s te sollevati, uno dei quali passa komaj poudarjeno linijo spodnje sempre a delineare delicatamente veke, ki poteka iz notranjega oče- e chiaramente la linea del naso. Le snega kotička navzven. Značilna je palpebre sono ini e seguono il dise- dvojna oblika ust; prva so obliko- gno degli occhi allungati a mandor- vana z razločno črto, ki deli gornjo la. La palpebra inferiore è appena ustnico od spodnje, pri drugih pa accennata con una linea obbliqua sta ustnici ločeni s črto, ki je proti che va dall’attaccatura dell’occhio Fragmenti avreole z žarkasto posejanimi sredini ukrivljena. Obraze obdajajo alla radice del naso verso la tem elementi / Frammenti di aureola con ele- - menti a raggiera fatti col puntello / Fra- rahlo valoviti svetli lasje. pia. gmenti aureole sa zrakasto urovašenim Ista roka je z zelo kultivirano Sono caratteristiche le labbra elementima slikarsko tehniko modelirala obra- eseguite in due modi differenti: da ze, in sicer tako, da je na rožnati una parte con un tratto ben delinea-uskih kapaka koji prate badema- inkarnat utrla beline na čelu, pod to che separa il labbro superiore da sto izdužene oči, dok je donja vje-sponjimi vekami, nad lici, vzdolž quello inferiore, mentre nell’altro đa jedva naglašena kosom crticom nosnega grebena, nad zgornjo esempio sono divise mediante una koja ide iz unutrašnjeg krajička oka ustnico in na bradi. Enako skrbno linea rientrante al centro. Capelli prema van. Karakteristične su dvo-so s temnejšimi rožnatimi potezami biondi lievemente ondulati incor- jako oblikovane usnice. Jedne su označeni obrisi vzdolž linij nosu in niciano i visi. La stessa mano, con oblikovane jasnom crtom koja dijeli robovi obrazov. una tecnica molto colta e rafinata, gornju i donju polovicu, a druge su Domala enak način senčenja ha completato i volti. Sull’incarna- odijeljene crtom koja je prema sre- zasledimo tudi pri Vincentu iz Ka- to roseo sono stati stesi tocchi di dini uvučena. Lica uokviruje blago stva, le da so njegovi liki rustikalnej-colore bianco sulla fronte, sotto le valovita plava kosa. ši, medtem ko so ti bolj aristokratski palpebre inferiori, sopra gli zigo-Ista ruka vrlo kultiviranom in preinjeni, sorodnejši italijanski mi, lungo il dorso nasale, sopra il slikarskom tehnikom modelira lica, renesančni estetiki. labbro superiore e sul mento. Un i to tako da na ružičasti inkarnat metodo quasi simile di ombreggia-utire bjeline na čelu, ispod donjih 237 tura lo incontriamo nelle opere di kapaka, iznad jabučica, duž hrpta Vincenzo da Castua, solo che le sue nosa, nad gornjom usnicom te na immagini sono più rustiche, mentre bradi. Istom kvalitetom označene le igure in questione recano una su tamnijim ružičastim potezima nota aristocratica, più elegante, più konture uzduž jasno označenih li- vicina all’estetica del rinascimento nija nosa te rubni dijelovi lica. italiano. Gotovo isti način sjenčenja Naturalmente, l’assenza delle nalazimo i kod Vincenta iz Kastva, rimanenti parti dei corpi e dei drap- samo što su njegovi likovi rustikal- peggi, nonché delle composizioni niji, dok su ovi aristokratskiji, proi- integrali, cioè nel loro insieme, e dei njeniji, bliži talijanskoj renesansnoj modi di modellare lo spazio rendo-estetici. Fragment avreole z žarkasto posejanimi ele- no impossibile una più profonda e Naravno, nedostatak ostalih menti / Frammento di aureola con elementi precisa analisi delle pitture che ri- dijelova tijela i draperije, kao i inte-a raggiera fatti col puntello / Fragment au- reole sa zrakasto urovašenim elementima coprivano l’interno della chiesetta gralnih kompozicija i načina obliko- di Santa Maria Maddalena. vanja prostora onemogućavaju du- Seveda pa zaradi pomanjkanja A prescindere, comunque, da blju i precizniju analizu fresaka koje ostalih delov teles in draperije, in- tutto quanto è stato detto, anche dai su prekrivale unutrašnjost male cr- tegralnih kompozicij in načina obli- pochi resti igurativi conservatisi kvice Sv. Marije Magdalene. kovanja prostora ni mogoče izvesti possono venir valutati la qualità, lo No, i na temelju malobrojnih poglobljene in natančnejše analize stile e l’epoca a cui appartengono iguralnih ostataka, freske je mogu-fresk, ki so prekrivale notranjost queste pitture. Le parti rivelatesi će kvalitativno, stilski i vremenski cerkvice Sv. Marije Magdalene. A testimoniamo che si tratta di affre-determinirati. vendar tudi maloštevilni iguralni schi di qualità. In particolare, per la Preostali dijelovi govore da ostanki zadoščajo, da jih zmoremo sua buona esecuzione si distingue se radilo o kvalitetnim freskama. kvalitativno, slogovno in časovno la igura femminile con il foulard in Dobrom se izvedbom osobito isti-opredeliti. testa, forse rappresentante S. Elisa- če ženski lik s maramom na glavi, Ohranjeni deli pričajo, da betta nella scena della Visitazione, možda Sv. Elizabeta iz prizora Po-imamo opraviti s kakovostnimi oppure la sibilla Anna nella Presen- hođenja ili proročica Ana iz Prika- freskami. Po dovršenosti poslikave tazione di Gesù al Tempio. Osser- zanja maloga Isusa u hramu. Da posebej izstopa upodobitev ženske- vando questa igura separatamen- samo nju promatramo, po nekim ga lika z naglavno ruto, morda Sv. te, secondo alcuni suoi elementi elementima mogli bismo je pripisa-Elizabeta iz prizora Obiskovanja ali potrebbe venir attribuita ad un arti- ti majstoru koji je pripadao zakaš- prerokinja Ana iz Dvanajstletnega sta della tarda pittura trecentesca di njelom trečentističkom slikarstvu 238 Jezusa v templju. Če bi se osredo- scuola bolognese. Se si considerano bolonjskih tragova. No, s obzirom točili samo nanjo, bi jo spričo neka- invece i dettagli che la collegano da ipak postoji nekoliko detalja koji terih prvin nemara mogli pripisati con le altre igure, potremmo col-je vezuju za ostale likove, možemo mojstru, ki je pripadal zapoznelemu locarle tutte insieme in un periodo ih sve zajedno smjestiti u kasnije trecentističnemu slikarstvu bolonj-più tardo e attribuirle alla mano di razdoblje kao rad iste ruke. skih sledi. Ker pa vendarle obstaja un unico affreschista. Queste opere Nadalje, kroz te freske da se nekaj nadrobnosti, ki jo povezujejo poi rivelano in un certo qual modo naslutiti svjetovni naručitelj - feu-z ostalimi liki, smemo vse skupaj anche il committente – un signore dalni veleposjednik koji je povjerio pripisati delu iste roke in umestimo feudale che aveva afidato la loro rad majstoru kasnogotičkog-protov poznejše obdobje esecuzione ad un artista della cor- renesansnog usmjerenja iz furlan- Naslednja domneva, ki izhaja rente tardogotica – protorinasci- sko-venetske umjetničke sfere koji iz ohranjenih fragmentov fresk, se mentale della cerchia artistica ve- u sebi ima izgrađenu jasnu estetsku nanaša na opredelitev naročnika; neto-friulana con una ben deinita sastavnicu i osjećaj proporcional-ta je bil posvetni – fevdalni velepo- e chiara componente estetica ed un nosti. sestnik, ki je zaupal delo mojstru ine senso delle proporzioni. Samog autora, trenutačno nije poznogotske protorenesančne sme- Per ora non siamo nella pos- moguće odrediti, ali nastanak fre- ri iz furlansko beneškega umetni- sibilità di individuare l’autore di saka može se smjestiti u drugu po- škega miljeja, z jasno izoblikovano questi affreschi, mentre per quanto lovicu 15. stoljeća. estetsko komponento in občutkom riguarda l’opera stessa questa può za proporcionalnost. venir collocata nella seconda metà Zaenkrat se še vedno zastavlja del XV secolo. vprašanje o avtorstvu fresk; njihov La chiesetta poteva esser stata nastanek pa je moč postaviti v dru- affrescata dopo che nell’anno 1456 go polovico 15. stoletja. ai Gravisi erano aumentate le entra- Najbrž je bila cerkev poslikana te a seguito del diritto loro concesso po tistem, ko so se fevdalni prihod- da parte del vescovo di Trieste a ri- ki Gravisijev leta 1456 povečali, saj scuotere la decima ecclesiastica sul so tačas dobili od tržaškega škofa loro feudo. Ciò poteva esser avve- dovoljenje za pobiranje cerkvene nuto anche dopo l’anno 1463, quan- desetine na svojem fevdu. Nemara do Nicolò Gravisi divenne membro so poslikave nastale po letu 1463, ko del Gran Consiglio di Capodistria, so Nicolo Gravisija sprejeli v kopr Fragment avreole z žarkasto posejanimi ele- - con cui il feudo entrava diretta- menti / Frammento di aureola con elementi ski Veliki svet, spričo česar je fevd mente a far parte del Comune di a raggiera fatti col puntello / Fragment au-prišel posredno pod oblast koprske Capodistria e così pure dopo l’anno reole sa zrakasto urovašenim elementima 239 della sua morte, il 1469, rispettiva- Crkva je mogla biti oslikana mente dopo l’anno 1483, quando i nakon što su Gravisijevi 1456. go- suoi quattro igli si spartirono tra di dine uvećali svoje feudalne priho-loro lo stesso feudo. Naturalmente de jer su tada dobili od tršćanskog gli affreschi poterono aver avuto biskupa pravo ubiranja i crkvene origine anche indipendentemente desetine na njihovu feudu. To se dai citati avvenimenti, sempre co- moglo dogoditi i nakon 1463. godi- munque nell’indicato periodo di ne kada su Nicola Gravisija primili tempo. u koparsko Veliko vijeće, čime je feud posredno potpao pod kopar- Del z rastlinsko dekoracijo / Parte di decora- zione vegetale / Dio vegetabilne dekoracije sku općinu, ali i nakon njegove Contenuto degli affreschi smrti 1469., odnosno 1483. kada su občine, ali pa še kasneje, po njegovi njegova četiri sina međusobno izvr- smrti leta 1469, oziroma 1483., ko so A giudicare dal numero di šila podjelu feuda. Naravno, freske si njegovi štirje sinovi razdelili fevd. frammenti conservatisi, si sarebbe su mogle nastati i nevezano za ove Freske so kajpada lahko nastajale portati a supporre che tutte le su-događaje, no uvijek u navedenom brez povezave s temi dogodki, a perici murali della chiesetta fos- vremenskom razdoblju. vendarle v omenjenem časovnem sero ricoperte con queste pitture a obdobju. fresco. Se per analogia prendiamo in Sadržaj fresaka considerazione i motivi iconogra- Vsebina fresk ici usuali che in linea di massima Po broju sačuvanih ulomaka venivano rappresentati all’interno moguće je pretpostaviti da su u Število ohranjenih odlomkov delle chiesette rurali istriane, allora unutrašnjosti svi zidovi crkve bili dopušča domnevo, da so bile vse nell’area principale, intorno all’al-prekriveni freskama. stene v notranjščini cerkvice pre- tare – il luogo sacro, dovremmo tro- Ako bismo analogijom slijedili krite s freskami. vare il motivo più frequente, cioè la ustaljene ikonografske motive koji Če bi po analogiji upoštevali rappresentazione della Madonna o su se prikazivali uglavnom na zido-zaporedje ustaljenih ikonografskih di Cristo in Gloria come immagine vima seoskih crkvica u Istri, onda motivov, ki so bili upodabljani centrale. Cristo siede sul trono cir-bismo u najvažnijem dijelu oko ol- predvsem na stenah podeželskih condato con i simboli dei quattro tara - svetištu, trebali tražiti najče-cerkvic v Istri, bi morali v najpo- evangelisti. Le esistenti quattro ri- šći motiv, a to je prikaz Bogorodice menljivejšem delu okrog oltarja – costruzioni con i frammenti recanti ili Krista u slavi kao središnjeg lika. prezbiteriju, poiskati najbolj pogost elementi dell’aureola fatti col pun- On sjedi na prijestolju, okružen 240 motiv: podobo Matere božje ali Kri- tello potrebbero appartenere pro- stusa v siju kot osrednjega lika. Ta prio agli stessi. sedi na prestolu, obkrožen s tetra- Al di sotto di questo motivo morfom – s simboli štirih evangeli- di solito venivano rappresentati gli stov; štiri ohranjene rekonstrukcije apostoli – 12 apostoli che costituis fragmenti z žarkasto vsajenimi vano le colonne della chiesa. Nelle elementi morda sodijo prav k njim. chiese istriane all’Annunciazione Pod tem motivom so bili obi- spettava sempre un posto impor- čajno upodobljeni apostoli: 12 apo- tante e molto spesso il motivo ve- stolov – stebrov Cerkve. niva collocato sulla parte superiore Pomembno mesto v istrskih dell’arco trionfale. Il frammento del cerkvah je vselej zavzemalo Ozna- ramoscello di giglio potrebbe far njenje; najpogosteje je bilo posta- parte di questa scena. Come pro- Prsti na fragmentih fresk / Le dita su fram- vljeno na zgornjem delu slavoloka. sieguo nello svolgimento di questa menti d’affreschi / Prsti na ulomcima fre-Odlomek veje lilije bi utegnil biti narrazione, dopo l’Annunciazione saka del tega prizora. Oznanjenju je v veniva il motivo dell’incontro tra la nadaljevanju prikazanih dogodkov Madonna e S. Elisabetta, la primale tetramorfom - simbolima četriju lahko sledil motiv Srečanja sv. Ma-futura madre di Gesù Cristo e l’al- evanđelista. Postojeće četiri rekon- rije in sv. Elizabete, bodočih mater tra di Giovanni Battista. Nella già strukcije s fragmentima sa zrakasto Jezusa Kristusa in Janeza Krstnika. citata immagine della donna con il urovašenim elementima aureole Omenjeni lik ženske z naglavno foulard in testa potrebbe forse venir možda pripadaju baš njima. ruto morda prikazuje sv. Elizabeto. individuata S. Elisabetta? Anche la Ispod tog motiva uobičajeno Tudi Kristusovo rojstvo je Nascita di Gesù Cristo veniva rap- su se prikazivali apostoli - 12 apo- pogostoma vključeno v celotno sli- presentata molto spesso (diffatti si stola kao stupovi crkve. karsko pripoved (ohranjeni so fra- sono rivelati frammenti del tetto Navještenje je u istarskim cr- gmenti strehe hlevčka in oslovskih della stalla e delle orecchie asini-kvama uvijek imalo važno mjesto i uhljev). ne). E così, molto probabilmente, najčešće je bilo postavljeno na gor- Bržkone so bili drug za dru- si susseguivano i più importanti e njem dijelu trijumfalnog luka. Ulo- gim prikazani vsi najpomembnejši rilevanti avvenimenti della vita e mak ljiljanove grane mogao bi biti dogodki iz Kristusovega življenja della passione di Gesù Cristo, per dio tog prizora. Kao nastavak do-in Pasijona, torej bi morali omeni- cui va citata l’Adorazione dei Magi, gađaja, poslije Navještenja mogao ti še Poklon, pri katerem običajno nella quale scena di solito ci sono i je slijediti motiv Susreta sv. Marije zasledimo tudi pastirje, ki igrajo pastori che suonano il lauto (è stai sv. Elizabete, budućih majki Isusa na piščal (ohranjen je odlomek s to reperto un frammento ove sono Krista i Ivana Krstitelja. Spomenuti 241 prsti na piščali), pa Poslednjo ve- rafigurate delle dita che tengono lik žene s maramom na glavi mogla čerjo (fragmentarno poprsje z rahlo un lauto), l’Ultima Cena (il busto bi biti sv. Elizabeta? nagnjeno glavo z redko bradico bi frammentato con la testa lievemen- I Rođenje Kristovo često je utegnil biti lik Jezusa Kristusa za te inclinata e con una piccola barba uvrštavano u cijelu pripovjest (po-mizo) itd., itd. rada, potrebbe rappresentare l’im- stoje fragmenti krova štalice i ma- Pod Oznanjenjem in po bočnih magine di Gesù Cristo a tavola), garećih ušiju). stenah so bili običajno upodobljeni ecc. I tako redom, vjerojatno su izbrani svetniki ter prizori iz njiho- Sotto l’Annunciazione e sui slijedili svi najvažniji događaji iz vega življenja. muri laterali venivano solitamente Kristova života i Pasije, pa bismo Ker je bila Petrapilosa grad, rappresentati dei santi scelti e scene trebali spomenuti i Poklonstvo, u kjer so sicer živeli predvsem vojaki, delle loro rispettive vite. kojem se obično susreću i pastiri a le občasno gospoda, so v cerkvi- Siccome Petrapilosa era un ca- koji sviraju frulu (postoji ulomak ci Sv. Marije Magdalene opravljali stello ove avevano dimora stabile s prstima na fruli), kao i Posljednja mašo za plemstvo in vojake – doma-per lo più i soldati e solo tempora- večera (fragmentarno poprsje blago činom je bila namenjena cerkev Sv. neamente vi risiedevano i nobili, e nagnute glave s rijetkom bradicom, Antona Opata v dolini ob vznožju nella chiesetta di S. Maria Madda-mogao bi biti lik Isusa Krista za sto- trdnjave –, potemtakem zagotovo lena veniva oficiata la messa per la lom) itd., itd. ni šlo brez lika sv. Jurija. nobiltà ed i soldati, mentre per gli Ispod Navještenja i po bočnim Jurij je bil eden najbolj popu- altri abitanti a valle, ai piedi della zidovima prikazivani su obično i larnih svetnikov srednjega veka. Od fortiicazione, c’era la chiesetta di S. odabrani sveci, kao i prizori iz nji-križarskih vojn je bil zgled vitezom, Antonio Abate, nella nostra chieset- hova života. prapodoba popolnega križarskega ta non poteva mancare l’immagine Kako je Petrapilosa bila za- bojevnika, zatiralec zla, pomočnik v di S. Giorgio. mak gdje su stalno živjeli uglav- sleherni stiski in nesreči. Zaščitnik S. Giorgio era uno dei santi nom vojnici, a samo povremeno križarjev, vitezov, vojakov in vseh più popolari nel Medio Evo. Fin dal gospoda, u crkvici Sv. Marije Mag-obrti, ki so povezane z vojskova- tempo delle crociate questo santo dalene služila se misa za plemstvo njem, zaščitnik konjev, poljedelcev rappresentava un modello di vita i vojnike, dok je za ostale mještane in pastirjev. Njegovo zaščitništvo je per i cavalieri, era l’archetipo del podno utvrde za to bila namijenje-bilo karseda obsežno: v kužnih bo- perfetto soldato cristiano, annien- na crkva Sv. Antuna Opata u doli- leznih, pogubah na morju, v vojni, tatore del male, aiuto e speranza in ni, lik Sv. Jurja zasigurno nije mo-pred sodiščem, v sleherni življenj- ogni momento dificile della vita: il gao izostati. ski nevarnosti. santo era il protettore dei crociati, Juraj je bio jedan od najpopu- V poljedelskih in živinorejskih dei cavalieri, dei soldati e di tutti larnijih svetaca srednjega vijeka. Od okoljih, kakršna so prevladovala v i mestieri connessi con la guerra; križarskih ratova bio je uzor vitezi-242 teh krajih, je Jurij postal “najljubši” protettore dei cavalli, dei contadini zaščitnik zemlje, setve, zelenja in e dei pastori. Il suo sostegno spa- živine. ziava in un ambito molto vasto: era Od 12. stoletja se je začel uve- il protettore contro le pestilenze, le ljavljati tudi motiv njegovega boja sciagure in mare, in guerra, davanti z zmajem. V zahodni ikonograiji je ai tribunali, in tutte le circostanze domala vedno prikazan kot mlad, di pericolo di vita. golobrad, dolgih valovitih las. Nje- Negli ambienti rurali in Istria, govi atributi so kopje ali izdrt meč, tra gli agricoltori ed i pastori S. Gior-Poprsje z rahlo nagnjeno glavo / Busto con ščit (na belem ščitu je rdeč križ), gio era divenuto il protettore “più il capo lievemente inclinato / Poprsje s bla-bela zastava z naslikanim rdečim amato” della terra, della semina, go nagnutom glavom križem in zmaj. Kot konjenik vselej della vegetazione e degli animali. jaha na belem konju. Dal XII secolo viene introdot- ma, pralik savršenog kršćanskog Na srednjeveških freskah pri to anche il motivo della sua lotta ratnika, zatirač zla, pomoćnik u sva-nas in v sosednji Sloveniji je zasle- con il drago. Nell’iconograia occi- koj stisci i nevolji. Zaštitnik križara, diti primere, kjer je sv. Jurij združen dentale viene quasi sempre rappre- vitezova, vojnika i svih obrta koji su s predstavo folklornega “Zelenega sentato giovane, imberbe, con lun- u vezi s ratovanjem, zaštitnik konja, Jurija”; njegov atribut so pomladno ghi capelli ondulati. I suoi attributi zaštitnik ratara i pastira. Područje zelenje, veje, ki jih nosi v rokah (fre-sono: la lancia o la spada sguainata, njegove zaštite bilo je vrlo široko: u ske iz 12.-13. stoletja pri Vrbniku na lo scudo (bianco decorato con una kužnim bolestima, u pogibeljima na otoku Krku in na Turjaku v Slove-croce rossa), la bandiera bianca con moru, u ratu, pred sudom, u svim niji iz 15. stoletja). sopra dipinta pure una croce rossa životnim opasnostima. Legenda o sv. Juriju, ki se je ed il drago. Quando è rappresenta- U zemljoradničkim i stočar- razširila preko Legende auree v 13. to come cavaliere si trova sempre in skim sredinama, kakava je bila i stoletja, vsebuje motive starejše le-groppa ad un cavallo bianco. kod nas, Juraj je postao “najomilje- gende o Jurijevem mučeništvu in Sugli affreschi medievali in niji” zaštitnik zemlje, usjeva, zele- mlajše o njegovem boju z zmajem. Istria e nella vicina Slovenia si sono nila i stoke. Pripoveduje o zmaju v močvirju pri riscontrati dei casi in cui l’immagi- Od 12. stoljeća uvodi se i mo- mestu Silena, ki so mu meščani dan ne di S. Giorgio è stata contamina- tiv njegove borbe sa zmajem. U za- za dnem prinašali po dve ovci, da bi ta con la concezione folcloristica di padnoj ikonograiji gotovo uvijek ga nahranili. Ko so vse ovce pošle, “S. Giorgio Verde”, per cui il santo se pojavljuje mlad, golobrad, duge so zmaju žrtvovali z metom kocke come attributo reca in mano dei ra-valovite kose. Atributi su mu ko- izbranega mladeniča ali dekle. Pri- moscelli primaverili (affreschi del plje ili isukani mač, štit (na bijelom merilo se je, da je bila nekoč izbrana XII-XIII secolo presso Vrbnik sul- štitu je crveni križ), bijela zastava s 243 l’isola di Veglia (Krk) e del XV se- naslikanim crvenim križem i zmaj. colo a Turjak in Slovenia). Kao konjanik uvijek jaše na bijelom La storia di S. Giorgio divulga- konju. ta con la “Leggenda aurea” del XIII Na srednjovjekovnim freska- secolo contiene i motivi della vec- ma kod nas i u susjednoj Sloveniji chia leggenda riguardante il marti- ima slučajeva gdje je sv. Juraj kon- rio di S. Giorgio e quelli più recenti taminiran s predodžbom folklor- Glava kralja, ki skozi okno opazuje prizor / della sua lotta con il drago. Una nog “Zelenog Jurja” pa kao atribut Volto del re che segue la scena affacciato ad leggenda così concepita racconta di nosi u ruci proljetno zelenilo, grane una inestra / Glava kralja koji kroz prozor promatra prizor un drago che viveva in una palude (freske iz 12.-13. stoljeća kod Vrb- vicino alla città di Silene e al quale nika na otoku Krku i u Turjaku u tudi kraljična. Na poti v smrt je sre-drago i cittadini dovevano portare Sloveniji iz 15. stoljeća). čala Jurija, ta pa je z udarcem kopja come cibo ogni giorno due pecore. Legenda o sv. Jurju koju je zavdal zmaju. Okrog vratu mu je Quando si esaurirono le scorte di proširila Legenda aurea u 13. stolje-ovil kraljičin pas ter ga privedel v pecore allora gli abitanti del luogo, ća sadrži motive starije legende o grad, kjer ga je, potem ko je kralja tirando a sorte, gli dovevano sacri-Jurjevom mučeništvu i one mlađe in vse ljudstvo nagovoril, naj se pre- icare un giovane o una fanciulla. o njegovoj borbi sa zmajem. Tako križajo, ubil. Il destino volle che una delle vitti- sastavljena legenda pripovjeda o Legenda v nadaljevanju pri- me estratte a sorte fosse proprio la zmaju u močvari kraj grada Silene poveduje o pritiskih v Dioklecija- iglia del re. Sul percorso del suo kojemu građani donose svaki dan novem času, spreobrnjenju Silene v sacriicio, la principessa incontra S. po dvije ovce kako bi ga nahrani-poganstvo in Jurijevem mučenišv- Giorgio che, con un colpo di lancia li. Kada je ponestalo ovaca, svaki tu. Vendar je ta del legende le po-ferisce il drago, gli lega il collo con su mu dan žrtvovali kockom oda- redkoma upodabljan (zasledimo ga la cintura della stessa iglia del re e branog mladića ili djevojku. Kocka denimo na freski v cerkvi Sv. Jurija lo trascina in città, dove lo uccide, je tako pala i na kraljevu kćer. Na v Lovranu, v motivu “Jurij z noga-dopodicché il re ed il suo popolo, putu u smrt kraljevna susreće Jurja, mi privezan h konju”). dietro consiglio di S. Giorgio si con- a Juraj udarcem koplja onesposobi Najpogostejša upodobitev sv. vertono al cristianesimo. La leggen- zmaja. Oko vrata mu vezuje pojas Jurija je bila od 13. stoletja dalje nje- da fa menzione anche delle pressio- kraljeve kćeri te ga dovodi u grad, gov boj z zmajem. Jurij na konju s ni esercitate al tempo di Dioclezia- gdje ga ubija pošto se na njegov na- kopjem prebada zelenega, krilatega no per il ritorno della cittá di Silene govor kralj i sav puk pokrste. zmaja z razprtim žrelom, ki leži na al paganesimo e del martirio subito Legenda nadalje govori o pri- tleh in z repom opleta po konjskih da S. Giorgio. Questo passo della tiscima u vrijeme Dioklecijana, vra-zadnjih nogah. Kopje se pogosto od leggenda viene però rappresentato ćanju grada Silene na poganstvo 244 udarca prelomi in Jurij z zamahom abbastanza raramente (ad es. l’af- i Jurjevu mučenišvtu. No, taj se meča dokonča boj. V ozadju kleči fresco nella chiesetta di S. Giorgio a dio legende rijetko prikazuje (npr. in moli osvobojena okronana kra- Laurana (Lovran) con la scena di “S. freska u c. Sv. Jurja u Lovranu s ljična, na mestnem obzidju pa, opa-Giorgio legato alle gambe dei caval- motivom “Juraj vezan konjima za zovaje izid boja, pokukavajo kralj, li”). Dunque nel XIII secolo la scena noge”). kraljica in ljudstvo. Upodobitve Ju- più frequente è quella della lotta di Dakle, od 13. stoljeća najuče- rijevega boja z zmajem so prisotne S. Giorgio con il drago. S. Giorgio staliji prikaz sv. Jurja jest njegova v ikonograiji poslikav vse do konca in groppa al cavallo inilza con la borba sa zmajem. Juraj na konju 19. stoletja. lancia il drago verde alato con le kopljem probada zelenog, krilatog Sv. Juriju je posvečen tudi pra- fauci spalancate, giacente a terra e zmaja rastvorenih ralja, koji leži na znik, in sicer 23. aprila. con la coda attorcigliata intorno alle tlu i repom opliće konju stražnje Iz vsega naštetega je razvidno, zampe posteriori del cavallo. Nella noge. Koplje se često od udarca da je upodobitev legende o sv. Ju-foga del combattimento la lancia si prelama pa Juraj zamahom mača riju polna epizodnih nadrobnosti, spezza ed allora S. Giorgio mette dokrajčuje borbu. U pozadini kleči i in prav zavoljo teh, obenem pa ine al combattimento con un pos-moli oslobođena okrunjena kraljev- upoštevaje tudi minimalno število sente colpo di spada. Sullo sfondo na, a na gradskim zidinama izviru-ohranjenih fragmentov, ki po vsebi- sta inginocchiata, con la corona in ju promatrajući ishod borbe kralj, ni nakazujejo omenjeno tematiko, je testa, la iglia del re, liberata da S. bilo mogoče vsaj delno rekonstrui- Giorgio, in atto di pregare, mentre rati prav ta prizor: Sv. Jurij v boju z sulle mura cittadine si intravvedo- zmajem. no il re, la regina ed i sudditi che Ostanek grive belega konja, seguono il combattimento atten- elementi konjske oprave, odlomek dendone l’esito. z delom kopja, ki prebada zmajeva La scena della lotta di S. Gior- krila (videti je le delček njegovega gio con il drago si manterrà nel-zelenega trupa), domala cela igura l’iconograia sino alla ine del XIX ovna, glava sv. Jurija (?), glava kra- secolo. ljične in naposled, v ozadju, na oknih La festa di S. Giorgio si celebra stolpa ali dvorca oddaljeni (občutno il 23 aprile di ogni anno. manjše velikosti) glavi kralja in kra- Da tutto quanto è stato detto, è ljice, ki opazujeta dogajanje, bržčas chiaro che la leggenda sulla vita di S. predstavljajo to upodobitev. Giorgio Glava kraljice, ki skozi okno opazuje prizor è ricca di dettagli episodici e / Volti della regina che segue la scena affa Za primerjavo je bila upošte - - proprio grazie agli stessi ed ai pochi cciata ad una inestra / Glava kraljice koja vana ista tematika z ohranjenih frammenti conservatisi, il cui conte-kroz prozor promatra prizor 245 nuto rimanda a questo tema, è stato kraljica i puk. Prikaz Jurjeve borbe possibile effettuare una ricostruzio- sa zmajem traje u ikonograiji sve ne almeno parziale della menzio- do kraja 19. stoljeća. nata scena “ S. Giorgio combatte il Svetkovina sv. Jurja je 23. trav- dragone”. Il frammento della crinie- nja. ra del cavallo bianco, gli elementi Iz svega je vidljivo da prika- dei inimenti, la rappresentazione zivanje legende o sv. Jurju obiluje di uno pezzo di lancia che trapassa epizodnim detaljima, pa je upravo le ali del drago (è visibile solamen- zahvaljujući tome, kao i postojanju te una piccola parte del corpo verde minimalnog broja fragmenata čiji je Del kopja, ki prebada zmajevo krilo / Parte del mostro), una igura quasi intera sadržaj upućivao na tu temu, bilo di lancia che trafigge un’ala del drago / Dio koplja koji prolazi kroz zmajevo krilo di ariete, la testa di S. Giorgio (?), moguće barem parcijalno rekon-il volto della principessa ed inine struirati upravo tu scenu - Sv. Jurja ikonografskih programov, ki po-dietro la stessa, in lontananza (e in u borbi sa zmajem. krivajo stene nekaterih istrskih po- dimensioni alquanto ridotte), i volti Ostatak grive bijeloga konja, deželskih cerkvic, pa tudi sosedjnih del re e della regina che seguono la elementi konjske orme, ulomak s slovenskih. Pri vseh primerih smo scena affacciati alle inestre di una prikazom dijela koplja koje prolazi priča naslikani legendi in zlahka torre del castello, potrebbero rap-kroz zmajeva krila (a vidljiv je samo razberemo domala vse nadrobno- presentare questa scena. djelić njegova zelena tijela), gotovo sti, o katerih je tekla beseda. Come materiale comparativo cijela igura ovna, glava sv. Jurja (?), Po pregledu odlomkov, njiho- è servito lo stesso tema presente glava kraljevne, i napokon, iza nje, vi razvrstitvi in sestavljanju se je iz-in molti programmi iconograici udaljene (znatno manje veličine) kazalo, da gre za edino upodobitev, che decorano i muri delle chiesette na prozorima kule ili dvorca glave ki jo je bilo moč, vsaj spričo določe-istriane di campagna, e così pure kralja i kraljice koji promatraju pri-nih nadrobnosti, prepoznati. quelli della vicina Slovenia. zor, mogu predočiti taj prikaz. Vsi drugi poizkusi, da bi na In tutti questi esempi possia- Za komparativni materijal po- ohlapnih, šibko utemeljenih hipote- mo seguire questa leggenda e rico- služila je ista tema iz postojećih iko- zah zasnovali različne ikonografske noscere quasi tutti i dettagli prece- nografskih programa koji pokriva- motive, bi bili nekorektni. dentemente menzionati. ju zidove nekih istarskih ladanjskih Torej ne preostane drugega, Effettuata la completa analisi crkvica, kao i one iz susjedne Slove- kakor da si v prihodnosti prizade- dei frammenti, la loro distribuzio- nije. Na svim primjerima možemo vamo v skromnih ostalinah nekoč v ne per appartenenza ad un deter- pratiti legendu i vidjeti gotovo sve resnici dragocenih stenskih slikarij minato insieme e la relativa ricom- detalje o kojima je bilo riječi. odkrirti ime tistega, ki je svoji na- posizione, la scena descritta è l’uni- 246 darjenost in znanje prenesel s čo- ca che è stato possibile riconoscere Pregledom ulomaka i njiho- pičem na stene cerkvice Sv. Marije attraverso certi dettagli. Qualsiasi vim razvrstavanjem i slaganjem, to Magdalene v Petrapilosi. altro tentativo di ricostruire altri je jedini prikaz koji je bilo moguće, vari motivi iconograici, basandosi barem preko određenih detalja, su ipotesi non propriamente fon- prepoznati. Druga polovica 15. stoletja date risulterebbe professionalmen- Svi ostali pokušaji da se na – zlata doba istrskega fresko te non corretto. Per tale motivo, slabo utemeljenim hipotezama iz- slikarstva presi in considerazione i modesti grade razni ikonografski motivi bili resti delle pitture murali di note- bi nekorektni. Brez dvoma ni nobeno zgodo- vole validità artistica, non ci resta Stoga, ne preostaje ništa dru- vinsko obdobje pustilo toliko na- che cercare e sperare di scoprire go osim da se na temelju skromnih slikanih sledov na stenah istrskih in futuro il nome dell’artista che ostataka nekada doista vrijednih podeželskih cerkvic kot 15. stole-con il proprio pennello è riuscito zidnih slikarija, u budućnosti potje, zlasti njegova druga polovica. a trasporre la propria ispirazione kuša otkrirti ime onoga koji je svoj Tačas, ko je bila visoko na pečini ed il proprio talento sui muri della talent i umijeće prenio kistom na zi-Kostela Petrapilosa poslikana cer- chiesetta di S. Maria Maddalena a dove crkvice Sv. Marije Magdalene kvica Sv. Marije Magdalene, je kot Petrapilosa. u Petrapilosi. kaže postala krasitev cerkvenega prostora s fresko slikarijami ma- lone imperativ. Veliko povpraše- Seconda metà del XV secolo Druga polovica 15. stoljeća - vanje po tovrstnem okraševanju – periodo aureo degli affreschi zlatno razdoblje istarskog fresko sakralnih stavb je spodbudilo tudi istriani slikarstva množičnejše udejstvovanje in raz- prlo možnosti izražanja velikemu Non vi sono dubbi che nessun Nedvojbeno je da ni jedno po- številu slikarskih rok, ki so nemara periodo storico ha lasciato tante vijesno razdoblje nije ostavilo toli-prav zato stremele k najboljšemu, tracce di pitture murali nelle chie- ko oslikanih tragova na zidovima in se tako vzpele do vrhunca slikar- sette istriane di campagna come istarskih ladanjskih crkvica kao 15. ske veščine in umetniške izpovedi il XV secolo e in particolare la sua stoljeće, poglavito njegova druga na tem področju. V množici pred-seconda metà. Si presume che al- polovica. U vrijeme kad je visoko vsem regionalno zaznamovanih l’epoca in cui venne affrescata la na hridi Kostela Petrapilosa oslika-stvaritev izstopajo tudi prave moj- chiesetta di S. Maria Maddalena, na crkvica Sv. Marije Magdalene, strovine. appolaiata in cima alla rupe ove izgleda da je obogaćivanje crkve- V tem obdobju so nastale naj- era situato il castello di Petrapilosa, nog prostora freskoslikarijama po- večje spomeniške celote. Stolno cer- questo abbellimento dello spazio stalo gotovo imperativom. Velika 247 ecclesiale con pitture a fresco era potražnja za tom vrstom ukraša-divenuto quasi un imperativo. La vanja sakralnih objekata potakla je grande richiesta per un tale modo i veću aktivnost te pružila moguć- di decorare gli ediici sacri offrì nost izražavanja velikom broju sli- agli artisti del tempo la possibilità karskih ruku koje su možda upravo di sviluppare una loro intensa e zbog toga stremile najboljem i tako valida attività, aspirando a dare il dosegle vrhunac slikarske vještine meglio di se stessi e di esprimere al i umjetničkog izražavanja na tom Okronana glava kraljične / Testa incoro- massimo la propria abilità e la pro- području. Unutar velikog broja, nata della principessa / Okrunjena glava kraljevne pria arte, raggiungendo così, come uglavnom regionalno obilježenih in uno stato di grazia, l’apice di ostvarenja, ističu se i prava remek kev Sv. Nikole v Pazinu je okoli leta questa abilità pittorica e prestigiosi djela. 1460 poslikal neznani južnotirolski traguardi nell’espressione artistica. To je razdoblje nastajanja naj- mojster. V pokopališki cerkvi Sv. Tra il gran numero di opere, in linea većih spomeničkih cjelina. Zbornu Vida v Pazu je mojster Albert leta di massima di impronta regionale, crkvu Sv. Nikole u Pazinu oslikao 1461 ustvaril eno opaznejših del v spiccano veri e propri capolavori, je oko 1460. god. nepoznati juž- istrskem stenskem slikarstvu; isti preziosi testimoni del tempo. notirolski majstor. U grobljanskoj mojster je leta 1475 naslikal tudi ol- È questo un periodo in cui in crkvi Sv. Vida u Pazu majstor Al- tarno votivno fresko v cerkvi Sv. Ju- Istria hanno origine le più gran- bert je 1461. ostvario jedno od mar- rija v Plominu. Leta 1471 je neki fre- di composizioni igurative mu- kantnijih djela u istarskom zidnom skist iz kroga slovenskega mojstra rali, potremmo dire monumenti slikarstvu. Isti je majstor 1475. god iz Mač zasnoval stenske slikarije v dell’epoca: intorno all’anno 1460 oslikao oltarnu votivnu fresku u kapeli Sv. Trojice v Žminju, pod sli-un artista tirolese ignoto dipinse crkvi Sv. Jurja u Plominu. Godine karije v cerkvi Sv. Marije v Oprtlju la cattedrale di S. Nicola a Pisino 1471. jedan je freskist iz kruga slo-pa se je podpisal mojster Kleregin (Pazin), nell’anno 1461 il maestro venskog majstora iz Mača izveo iz Kopra. Na stenah slednje je svoj Alberto realizzò una delle opere zidne slikarije u kapeli sv. Trojstva slikopis pustil tudi Pisani mojster, più marcanti della pittura murale u Žminju, a one u crkvi Sv. Marije prav tisti, ki je v 70-tih letih 15. istriana nella chiesetta cimiteriale u Oprtlju potpisao je majstor Klere-stoletja poslikal cerkve v Dvigra- di S. Vito a Passo (Paz), lo stesso gin iz Kopra. Na zidovima iste cr-du in Lovranu ter nekaj cerkva po pittore nell’anno 1475 dipinse l’af- kve svoj je slikopis ostavio i Šareni Sloveniji. Poleg Pisanega mojstra je fresco votivo dell’altare nella chie- majstor, onaj isti koji je 70-tih godi- delovalo še nekaj njemu sorodnih sa di S. Giorgio a Fianona (Plomin), na 15. stoljeća oslikao crkve u Dvi-slikarjev, ki so pustili sledove na nell’anno 1471 un’affreschista della gradu i u Lovranu te neke crkve po stenah cerkva v Labinu, Barbanu in cerchia ruotante intorno all’artista Sloveniji. Pored Šarenog majstora 248 Vranji. S poznogostkimi freskami sloveno di Mače eseguì gli affre- so bile prekrite tudi stene cerkve Sv. schi nella cappella della S. Trinità Roka v Roču in cerkve Sv. Marije v a Gimino (Žminj), mentre quelli Božjem polju. A prav na vrhu je kaj- della chiesa di S. Maria a Portole pak tako po kakovosti in zlasti po (Oprtalj) recano la irma del mae- ohranjenosti nespregledljiv opus stro Clerighin da Capodistria, sui mojstra Vincenta iz Kastva, ki je muri della stessa chiesa lasciò la leta 1474 izvedel poslikavo cerkve priopria impronta pittorica anche il sv. Marije na Škrilinah. “Maestro Variopinto” (“Šareni maj- Na tem mestu smo navedli le stor”), quello stesso che negli anni nekaj najbolj znanih krajev, celotno ’70 del XV secolo affrescò le chiese število doslej znanih, kjer so vidni di Duecastelli (Dvigrad) e di Laura- sledovi fresko slikarstva tega časa, na (Lovran), nonché alcune chiese je vendarle večje. in Slovenia. Accanto al Maestro Variopinto operavano ancora alcu Fragmenti strehe hlevčka in oslovskih - uhljev / Frammenti del tetto di una piccola ni pittori a lui vicini di cui sono ri- stalla e di orecchie asinine / Fragmenti kro- maste tracce nelle chiese di Albona va štalice i magarećih ušiju (Labin), Barbana (Barban) e Vranja. La chiesa di S. Rocco a Rozzo (Roč) djelovalo je još nekoliko njemu bli- e la chiesa di S. Maria a Božje Polje skih slikara koji su ostavili traga na erano state decorate con affreschi zidovima crkava u Labinu, Barba-tardogotici. Naturalmente, al di nu i Vranji. Kasnogotičkim freska- sopra di tutti, e per la qualità del- ma bili su pokriveni i zidovi crkve l’opera ed in particolare per lo stato Sv. Roka u Roču i crkva Sv. Marije di conservazione degli affreschi, sta u Božjem polju. Naravno, na samo- il maestro Vincenzo da Castua , che me vrhu, po kvaliteti i posebno po portò a termine la sua opera nella sačuvanosti, nalazi se nezaobilazni chiesetta di S. Maria delle Lastre opus majstora Vincenta iz Kastva nell’anno 1474. koji je dovršio oslikavanje crkve sv. Notranjost cerkvice po opravljenih arheo- loških raziskavah in pred restavracijo, leto Abbiamo qui citato, ovvia- Marije na Škrilinah 1474. godine. 1995 / Unutrašnjost crvice nakon arheolo- mente, solo una parte delle località Dakako, ovdje je naveden ških istraživanja i prije konzervacije, 1995. più note, anche se il complessivo samo dio najpoznatijih lokaliteta, g. / Interno della chiesa a indagini archeo-numero dei luoghi inora conosciu- ali sveukupni broj dosad poznatih logiche compiute e prima del restauro, anno 1995 ti ove si sono rivelate tracce delle lokaliteta koji pokazuju tragove 249 Branko Fučić pravi, da zgodo- pitture murali a fresco dell’epoca è freskoslikarstva toga doba ipak je vinski viri navajajo številne slikarje molto, molto più vasto. mnogo opsežniji. v Kopru, zaslediti pa jih je tudi v Lo studioso Branko Fučić ri- Branko Fučić napominje kako Puli in Vodnjanu.1 corda che le fonti scritte parlano povijesni izvori govore da je slikara Mar bomo našega mojstra di maestri pittori presenti in ogni uvijek bilo u Kopru, a spominju se i danas-jutri izsledili med njimi, ne-tempo a Capodistria, citando anche u Puli te u Vodnjanu.1 mara kje drugje v Istri, na Krasu, v quelli che operarono a Pola ed a Di- Hoćemo li našeg majstora Furlaniji, ali pa ga bomo nazadnje, gnano.1 danas-sutra pronaći među njima, po mnogih spodletelih poskusih, da Chissà, forse un giorno riusci- negdje drugdje u Istri, Krasu, Fur- bi ga identiicirali, prepustili temi remo a scoprire il nostro misterioso laniji ili ga na kraju, nakon mnogih anonimnosti? maestro, vissuto da qualche parte bezuspješnih pokušaja za identii- Treba si je prizadevati in še in Istria, sul Carso, nel Friuli op-kacijom, prepustiti mraku anoni- naprej raziskovati, saj bodo morda pure aline, dopo tanti vani tenta- mnosti? prihodnja spoznanja pripomogla tivi di conoscerne l’identità, il suo Vrijedi pokušati i dalje istra- k razrešitvi te uganke, obenem pa nome rimarrà avvolto nel velo del- živati jer će možda neka buduća tudi samim freskam dodelila ustre- l’anonimato? saznanja doprinijeti rješavanju ove zno veljavo. Vsekakor bi bila z no- Le ricerche in tale senso con- zagonetke, a samim time i većoj va- vimi odkritji podoba naše umetno- tinueranno comunque. Nuove fu- lorizaciji tih fresaka. Time bi svaka- stne preteklosti še bolj poglobljena ture conoscenze riguardanti que- ko slika naše umjetničke prošlosti in izpopolnjena. bila još temeljitija i bogatija. Na kraju, možemo zaključi- 1 Quando usiamo questo toponimo, vo- ti da je sretna okolnost što se i taj lendo attribuire la provenienza di alcuni affreschisti in base alle se- gnature, bisogna essere molto cau- 1 1 Pri pripisovanju porekla nekaterih ti e consultare tutte le fonti dispo- U korištenju ovoga toponima pri pri- slikarjev na podlagi signature bi nibili, visto che il luogo che porta pisivanju porijekla nekim slika- morali biti previdni v rabi tega il nome di Dignano non è solo il rima temeljem signature, trebalo toponima in se posvetovati z vse- toponimo riferentesi alla versione bi biti opreznim i konzultirati sve mi dostopnimi viri, saj se kraj z italiana della località di Vodnjan dostupne izvore, s obzirom da se imenom Dignano nahaja ne le v in Istria, ma incontriamo lo stesso mjesto imena Dignano nalazi ne Istri kot italijanski toponim za Vo- toponimo anche nella regione ita- samo u Istri kao talijanski topo- dnjan, temveč ga zasledimo tudi v liana del Friuli ed è risaputo che nim za Vodnjan, već ga nalazimo italijanski pokrajini Friuli; dobro proprio da questa regione prove- i u talijanskoj pokrajini Friuli, a znano pa je, da so prav od tam nivano molti maestri ed artigiani dobro je poznato da su upravo iz različni obrtniki in mojstri zahaja- che frequentarono le nostre parti tog kraja mnogi obrtnici i majstori li v naše kraje in vanje vtiskovali lasciandovi perenni tracce, cioè le obilazili naše krajeve i tu ostavljali svoja dela. proprie opere. svoja djela. 250 Naposled lahko sklenemo, da ste opere potrebbero contribuire a mali broj prepoznatljivih detalja na moremo imeti za srečno okolišči-risolvere questo mistero, con cui il fragmentima fresaka iz crkvice Sv. no, ker se je to, četudi pičlo, število quadro generale del nostro passato Marije Magdalene u Kostelu Petra-prepoznavnih nadrobnosti na fra- artistico-pittorico risulterebbe più pilosa sačuvao, a oni zaslužuju da gmentih fresk iz cerkvice Sv. Marije approfondito e più ricco. budu objelodanjeni kao vrijedan Magdalene v Kostelu Petrapilosa Inine potremmo concludere doprinos dosadašnjem poznavanju ohranilo; vredni so, da jih oznani- che è già di per sé una felice circo- srednjovjekovnog zidnog slikar- mo kot dragocen prispevek k do- stanza che si siano conservati anche stva u Istri. slejšnjemu poznavanju srednjeve- quei pochi resti di affreschi scoperti škega stenskega slikarstva v Istri. in questa località, opere che in ogni modo meritano di essere pubblica- te come un valido contributo alla conoscenza dell’intera produzione degli affreschisti istriani. 251 LITERATURA BOROVAC T. - MATULIĆ B. 1998, FLEGO I. 2000, Markizi Gravisi iz Pe- MIHOVILIĆ K. 2000, Arheološko istra- Prijedlog konzervatorsko-restau- trapilose na Buzeštini. Buzetski živanje crkve Sv. Marije Magdale- ratorskih zahvata dokumentacije zbornik 26. Buzet. ne u Petrapilosi. Buzetski zbornik na ulomcima fresaka iz crkve Sv. FUČIĆ B. 1963, Istarske freske. Zagreb. 26. Buzet. Marije Magdalene (općina Opr- FUČIĆ B. 1963, Atribucije oko majstora MIHOVILIĆ K. 1997, Crkva Sv. Marije talj), siječanj, Arhiva Arheološkog Vincenta iz Kastva. Bulletin, 37- Magdalene u kaštelu Pietra Pelosa muzeja Istre u Puli (nadalje AMI), 45. (općina Buzet), Freske - izrada do- br. 0037/98. FUČIĆ B. 1982, Glagoljski natpisi. Za- kumentacije, konzervacija i resta- BOROVAC T. - MATULIĆ B. 1999, Iz- greb. uracija, Arhiva AMI-a. Pula. vješće o izvršenim konzervator- FUČIĆ B. 1992, Vincent iz Kastva. Za- MOHOROVIČIĆ A. 1957, Problem sko-restauratorskim zahvatima greb-Pazin. tipološke klasiikacije objekata na ulomcima fresaka iz crkve Sv. HÖFLER J. 1997, Srednjeveške freske v srednjovjekovne arhitekture na Marije Magdalene (općina Opr- Sloveniji II., Primorska. Ljubljana. području Istre i Kvarnera. Ljetopis talj), studeni, Arhiva AMI-a, br. KRNJAK O. 2003, Kostel Petrapilosa – JAZU, knj. 62. Zagreb. 1428/99. O tragovima fresaka iz crkvice Sv. MOHOROVIČIĆ A., Arhitektonski DAROVEC D. 1996, Kostel Petrapilosa. Marije Magdalene / Castello di prostor okvir djelu Vincenta iz Pazin-Buzet. Pietrapelosa – Tracce d’affreschi Kastva. Bulletin, 83-88. DAROVEC D. 1989, O preteklosti gra- dalla chiesa si S. Maria Madda- PERČIĆ I. 1963, Zidno slikarstvo u Istri. du, rodbine, komune in posesti lena. Katalog/catalogo 65. Pula. Zagreb. Pietrapilose. Buzetski zbornik 13. 1-42. PERČIĆ I., Ikonograija Vincenta iz Ka- Buzet. KRNJAK O. 2001, Nalazi fresaka iz stva. Bulletin, 11-19. DEANOVIĆ A. - KOJIĆ-PRODIĆ B. crkvice Sv. Marije Magdalene u STELÈ F. 1969, Slikarstvo v Sloveniji od 1977, Paleta majstora Vincenta iz Petrapilosi. Buzetski zbornik 27. 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana. Kastva, Bulletin razreda za likov- Pazin-Buzet. STELÈ F. 1972, Gotsko stensko slikar- nu umjetnost JAZU (nadalje Bulle- Leksikon ikonograije, liturgike i sim- stvo, Ars Sloveniae. Ljubljana. tin), god. I., ser. III., br. 1, Zagreb. bolike zapadnog kršćanstva. Za- 21-35. greb 1979. Prispevek je bil objavljen v: / Il contributo è stato pubblicato in: / Rad je bio objavljen u: KATALOG IZLOŽBE 65, Pula, 2003, 43-48. 252 Darko Komšo Darko Komšo Darko Komšo GLAGOLSKI GRAFITI IZ GRAFFITI GLAGOLITICI GLAGOLJSKI GRAFITI IZ SV. MARIJE MAGDALENE, DALLA CHIESA DI S. SV. MARIJE MAGDALENE, PETRAPILOSA MARIA MADDALENA A PETRAPILOSA PIETRAPELOSA Med arheološkimi izkopava- Tijekom arheoloških iskopa- nji cerkvice Sv. Marije Magdalene Nel corso degli scavi archeo- vanja crkvice Sv. Marije Magdale- v Petrapilosi, ki jih je izvajala eki- logici all’interno della chiesetta di ne u Petrapilosi, koje je Arheološki pa Arheološkega muzeja Istre pod S. Maria Maddalena a Pietrapelo-muzej Istre pod vodstvom dr. Kri- vodstvom dr. Kristine Mihovilić sa e sull’area antistante alla stessa, stine Mihovilić vršio u dva navrata dvakrat leta 1995, je bilo med osta-condotti dal Museo Archeologico 1995. godine, među ostalim nalazi- limi najdbami odkritih tudi okoli dell’Istria sotto la supervisione del ma pronađeno je oko 4000 fragme-4000 fragmentov fresk, ki obsegajo dr. Kristina Mihovilić in due cam- nata fresaka koje odgovaraju povr- površino 40 m2. Med njimi je tudi pagne di scavo nel corso dell’anno šini od 40 m2. Među ovim freskama nekaj odlomkov z ostanki glagol-1995, tra le altre cose è venuto alla nalazi se nekoliko ulomaka koji sa- skih in latinskih graitov in gravur. luce un gran numero di frammenti drže ostatke glagoljskih i latinskih Manjši del fresk je bil najden v cer-di affreschi. Tra questi si sono rive- graita i gravura. Manji dio fresaka kvi, večjega pa so odkrili zadnja lati alcuni che recano parziali graf-je pronađen u crkvi, dok je veći dva dneva izkopavanj v nasipu cer- iti e incisioni nei caratteri glagoliti- dio pronađen posljednja dva dana kvenega predprostora. ci e latini. Una minor parte degli af- iskopavanja u nasipu predprostora freschi è stata rinvenuta nella stessa crkve. NAPISI chiesa, mentre la maggior parte è Transliteracija in transkripcija stata reperta negli ultimi due giorni NATPISI napisov je izpeljana na način, ki ga di scavo dentro il cumulo di mate- Transliteracija i transkripci- je uveljavil Branko Fučić. riale antistante la chiesa. ja natpisa provedena je na način Branka Fučića. ISCRIZIONI La traslitterazione e la trascri- zione sono state effettuate alla ma- niera di Branko Fučić. 253 1. 1. Napis MARIA na fragmentu Iscrizione MARIA sul fram- rdeče bordure freske; nad glagol- mento del bordo rosso dell’affresco; skim graitom je vrezana cerkev s nella parte soprastante il grafito križem nad preslico, z vrati, oknom glagolitico si trova incisa una chie-in majhno lino nad vrati. Zanimivo setta con la croce sopra il campani- je, da ta risba predstavlja prav cer- letto a vela, la porta, la inestra ed kev Sv. Marije Magdalene, na kate- una piccola apertura sopra la porta. ro se tudi nanaša navedeni glagol- Va notato, come elemento interes- ski grait. sante, che questo disegno rappre- TRANSLITERACIJA: MARIA senta la stessa chiesa di S. Maria TRANSKRIPCIJA: Marija Maddalena alla quale fa riferimento glagolska pol unciala, XV/XVI sto­ anche il citato grafito glagolitico. letje TRASLITTERAZIONE: MARIA Analiza črk: TRASCRIZIONE: Marija M – črka M v latinici (oziroma v ci- scrittura semionciale glagolitica, rilici), od XII stol. izpodriva razve- XV/XVI secolo jano črko M Esame delle lettere: A - kraka povsem spuščena, brez La M – M latina (rispettivamente ci- zgornje horizontalne haste, središč- rillica) dal XVI secolo ha il soprav- na črta ni zelo dvignjena vento sulla lettera granata M. R –črka R v pol-unciali A – i ianchi si presentano comple- I – skupna diagonalna črta povezu- tamente abbassati, privi dell’asta je zgornji in spodnji del črke orizzontale superiore, la linea cen- Ena vrstica. trale non è molto elevata. Dolžina besedila 16 mm, višina črk R – scrittura semionciale glagolitica 4 mm. R I – la linea diagonale in comune collega la parte superiore e quella inferiore della lettera. Una riga. Lunghezza del testo 16 mm, altezza delle lettere 4 mm. 254 1. Natpis MARIA na fragmentu crvene bordure freske; iznad gla- goljskog graita nalazi se urezana crkva sa križom nad preslicom, vratima, prozorom i malim oknom iznad vrata. Interesantno je da ovaj crtež predstavlja samu crkvu Sv. Marije Magdalene, na koju se i od- nosi navedeni glagoljski grait. TRANSLITERACIJA: MARIA TRANSKRIPCIJA: Marija glagoljski poluustav, XV/XVI stoljeće Analiza slova: M - latiničko M (odnosno ćiriličko), od XII st. potiskuje granato M A - bokovi posve spušteni, bez gor- nje horizontalne haste, središnja crta nije jako uzdignuta R - poluustavno R I - zajednička dijagonalna crta po- vezuje gornji i donji dio slova Jedan redak. Tekst je dužine 16 mm, slova visine 4 mm. 255 2. 2. Napis [TO?] PISA (to (je) pi- Iscrizione [TO ?] PISA sul sal, op.prev.) na fragmentu ometa frammento dell’intonaco affresca- s fresko, stik rdeče bordure z belo to, contatto del bordo rosso con il barvo. colore bianco. TRANSLITERACIJA: [TO ?] PISA TRASLITTERAZIONE: [TO ?] (to (je) pisal, op. prev.) PISA (questo e scrito da, not. tra- TRANSKRIPCIJA: [ to ? ] pisa (to dutt.) (je) pisal, op. prev.) TRASCRIZIONE: [ to ? ] pisa (que- kurziv XV/XVI stoletje sto e scrito da, not. tradutt.) LIGATURE: TO, PI, SA corsivo XV/XVI secolo Ligatura TO je precej uničena, LEGATURE: TO, PI, SA videti je le dele črk; zanka črke P je narejena v obliki visečega trikotnika, La legatura TO si presenta al- ki je povezan z drugim trikotnikom quanto danneggiata e si riconoscono in tvori ligaturo PI (paralele Barban, solo parti delle lettere; l’occhio della cerkev Sv. Antona opata, graiti št. lettera P è stato eseguito a forma di 21, 32); ligatura SA je narejena tako, triangolino pendente che si collega da ima črka S samo spodnjo zanko con ancora un triangolino venen-zasukano desno navzgor, zgornji do a creare la legatura PI (parallele del pa tvori podaljšani krak črke A, Barbana, chiesa di S. Antonio abate, ki je napisana kot križ, bez prečnih grafiti nn. 21,32); la legatura SA è vertikalnih hast. stata realizzata conferendo alla let- Ena vrstica. tera S solo l’occhio inferiore girato Dolžina besedila 33 mm, višina črk verso l’alto a destra, mentre la parte 4 - 18 mm. superiore è costituita dal prolunga- Oznaka na hrbtni strani freske št. mento di un braccio della lettera A , 63 che è stata eseguita come una croce, senza le aste diagonali verticali. Una riga. Lunghezza del testo 33 mm, altezza delle lettere 4-18 mm. Frammento di affresco segnato a tergo con il n. 63. 256 2. Natpis [TO?] PISA na fra- gmentu žbuke sa freskom, kontakt crvene bordure sa bijelom bojom. TRANSLITERACIJA: [TO?] PISA TRANSKRIPCIJA: [to?] pisa Kurziv, XV/XVI stoljeće LIGATURE: TO, PI, SA Ligatura TO je prilično uni- štena, vide se samo dijelovi slova; oko slova P je napravljeno u obliku visećeg trokuta, koji se spaja sa još jednim trokutom tvoreći ligaturu PI (paralele Barban, crkva sv. An- tuna opata, graiti br. 21, 32); ligatu- ra SA je napravljena tako da slovo S ima samo donje oko zaokrenuto udesno prema gore dok gornji dio čini produženi krak slova A, koje je napisano kao križ, bez poprečnih vertikalnih hasti. Jedan redak. Tekst dužine 33 mm, slova visine 4 - 18 mm. Oznaka na poleđini freske br. 63 257 3. 3. Napis B(?)OŽ(?) na fragmentu Iscrizione B( ? )OŽ ( ? ) sul freske z rdečo borduro. frammento dell’affresco bordato di TRANSLITERACIJA: [VA IME?] rosso. BOŽ[IE?] (v božjem imenu) TRASLITTERAZIONE: [VA IME?] TRANSKRIPCIJA: BOŽ [IE ? [va ime?] ] bož[je?](v božjem imenu) TRASCRIZIONE : [va ime ?] [bož [ glagolska pol-unciala, XV/XVI stoje ?] (in nome di Dio) letje scrittura semionciale glagolitica, XV/XVI secolo Fragment napisa, zvečine uni- čen, ohranjene le tri črke, od katerih Frammento di iscrizione, al- dve zgolj delno, B in Ž. quanto danneggiato, con conserva- Napis bi bilo mogoče, čeravno tesi solo tre lettere, di cui due par- ne povsem zanesljivo, brati kot “Va zialmente, la B e la Ž . Pur con qual-ime Božije” (V božjem imenu) ali che incertezza, l’iscrizione potrebbe “... božji volji...”, kar je dokaj pogost venir letta come “ Va ime Božije” obrazec. (“In nome di Dio”) oppure...”Volju Ena vrstica. božju” (“Per divina volontà”), che Fragment besedila dolžine 25 mm, sono espressioni – formule abba- višina črk 7 - 8 mm. stanza frequenti. Oznaka na hrbtni strani freske št. Una riga. 140. Lunghezza del frammento del te- sto 25 mm, altezza delle lettere 7-8 mm. Frammento segnato a tergo con il n. 140. 4. 4. Fragment napisa [T ili P]A na Parte dell’iscrizione [T o P] A fragmentu freske rožnate barve. sul frammento dell’affresco di colo- TRANSLITERACIJA: [T ali P]A re rosa. TRANSKRIPCIJA: [t ali p]a TRASLITTERAZIONE: [T o P] A TRASCRIZIONE: [ t o p ] a 258 3. Natpis B(?)OŽ(?) na fragmen- tu freske sa crvenom bordurom. TRANSLITERACIJA: [VA IME?] BOŽ[IE?] TRANSKRIPCIJA: [va ime?] bož[je?] glagoljski poluustav, XV/XVI stoljeće Fragment natpisa, prilično uništen, sačuvana samo tri slova, i to dva samo djelomično, B i Ž. Iako ne potpuno sigurno, natpis bi se mogao čitati kao “Va ime Božije” ili “... volju božju ...”, što su prilično česte formule. Jedan redak. Fragment teksta dužine 25 mm, slo- va visine 7 - 8 mm. Oznaka na poleđini freske br. 140. 4. fragment natpisa [T ili P]A na fragmentu freske ružičaste boje TRANSLITERACIJA: [T ili P]A TRANSKRIPCIJA: [t ili p]a 259 glagolska pol-unciala ali kurziv, scrittura semionciale glagolitica o XV/XVI stoletje caratteri corsivi, XV/XVI secolo LIGATURA: TA ali PA LEGATURA: TA oppure PA Vidna je samo desna odprtina pod lokom črke T ali P. Črka A je brez È visibile solo l’occhio destro zgornje vodoravne haste. della lettera T o P . La lettera A è Ena vrstica. priva dell’asta orizzontale superio- Fragment besedila dolžine 17 mm, re. velikost črk 15 mm. Una riga. Oznaka na hrbtni strani freske št. Lunghezza del frammento del testo 4. 17 mm, altezza delle lettere 15 mm. Frammento segnato a tergo con il n. 4. 5. 5. Napis JĔR ali PĔR, na fra- Iscrizione JĚR o PĚR sul fram- gmentu freske rumenkaste in mo- mento dell’affresco di colore giallo- dre barve. Napis je na rumenka- gnolo e azzurro. L’iscrizione è stata stem delu. eseguita sulla parte gialla. TRANSLITERACIJA: JĔR ali PĔR TRANSKRIPCIJA: jĕr ali Pjer TRASLITTERAZIONE : JĚR o LIGATURE: PĔ? PĚR Črka P(?) ima podvojeno navpično TRASCRIZIONE: jĕr o pjĕr hasto. LEGATURE: PĚ? glagolska pol-unciala, XV/XVI sto­ La lettera P (?) possiede un’asta letje verticale doppia. scrittura semionciale glagolitica, Problematičen napis. Medtem XV/XVI secolo ko je moč črki Ĕ in R razločno raz- brati, je prva črka problematična. Iscrizione problematica. Men- Lahko bi šlo za črko J ali črko P v tre le lettere Ě ed R si vedono be-ligaturi s črko Ĕ. Pred besedo stojita nissimo, la prima lettera fa sorgere dve navpični črtici, kot bi kdo začel qualche dubbio. Potrebbe trattar-pisati, a si je premislil in nadaljeval si della lettera J oppure della P in 260 glagoljski poluustav ili kurziv, XV/ XVI stoljeće LIGATURA: TA ili PA Vidi se samo desno oko slova T ili P. Slovo A nema gornju horizontal- nu hastu. Jedan redak. Fragment teksta dužine 17 mm, ve- ličina slova 15 mm. Oznaka na poleđini freske br. 4. 5. Natpis JĔR ili PĔR, na fra- gmentu freske žućkaste i plave boje. Sam natpis se nalazi na žućka- stom dijelu. TRANSLITERACIJA: JĔR ili PĔR TRANSKRIPCIJA: jĕr ili Pjer LIGATURE: PĔ? Slovo P(?) ima udvostručenu oko- mitu hastu. glagoljski poluustav, XV/XVI stoljeće Problematični natpis. Dok se slova Ĕ i R vide odlično, prvo slovo je problematično. Može biti slovo J ili slovo P u ligaturi sa slovom Ĕ. Ispred riječi se nalaze dvije vertikal- ne crtice, kao da je netko počeo pi- sati pa se radi nečega predomislio i 261 1 centimeter dalje. Sicer je beseda legatura con la lettera Ě. Davanti zaokrožena celota, ali natančneje: alla parola si trovano due lineette pred in za njo ni črke, tako da gre verticali, come se qualcuno avesse najverjetneje za besedo Pjer, kar iniziato a scrivere e poi per un qual-pomeni moško osebno ime (parale- che motivo avesse cambiato idea, la v Omišlju, na zvoniku župnijske ricominciando a scrivere 1 cm più cerkve, kjer je na napisu iz leta 1536 avanti. Peraltro la parola costitui-omenjeno moško ime PĔRO). sce un’unità circoscritta, più esatta- Ena vrstica. mente prima e dopo la stessa non Dolžina napisa (z dvema vertikal- vi sono lettere, per cui molto proba- nima črtama pred besedo) 17 mm, bilmente si tratta della parola Pjer, višina črk 4-7 mm. cioè di un nome personale maschile Oznaka na hrbtni strani freske št. (parallele ad Omišalj, sul campanile 57. della chiesa parrocchiale, ove nel- l’iscrizione dell’anno 1536 si men- 6. – 10. ziona il nome maschile PĚRO ). Pet fragmentov fresk z neber- Una riga. ljivimi fragmenti napisa (glagolica Lunghezza del testo (con le due li- in morda latinica). neette verticali dinanzi alla parola) Oznaka na hrbtni strani fresk 17 cm, altezza delle lettere da 4-7 št. 22, 27, 153, 146. mm. Frammento segnato a tergo con il 11. – 14. n. 57. Štirje fragmenti fresk z more- bitnimi deli črk, napisanimi tako v 6 . – 10. glagolici kot latinici. Cinque frammenti di affreschi Oznaka na hrbtni strani fresk con iscrizioni frammentarie illeg- št. 13, 28, 36, 46 gibili (caratteri glagolitici e forse latini). Frammenti segnati a tergo con i nn. 22, 27, 153, 176. 262 počeo pisati 1 centimetar dalje. ina- če je riječ zaokružena cjelina, točni- je prije i poslije nje nema slova, tako da najvjerovatnije stoji riječ Pjer, što je muško osobno ime (paralela u Omišlju, na zvoniku župne crkve, gdje se na natpisu iz 1536. godine spominje muško ime PĔRO). Jedan redak. Dužina natpisa (sa dvije vertikalne crte ispred riječi) 17 mm, visina slo- va 4-7 mm. Oznaka na poleđini freske br. 57. 6. – 10. Pet fragmenata fresaka sa ne- čitkim fragmentima natpisa (glago- ljica i moguće latinica). Oznaka na poleđini fresaka br. 22, 27, 153, 146. 11. – 14. Četiri fragmenta fresaka sa mogućim djelovima slova, kako glagoljskim tako i latiničnim. Oznaka na poleđini fresaka br. 13, 28, 36, 46 263 15. – 19. 11.­14. 15. – 19. 4 fragmenti fresk z vrezi in Quattro frammenti di affre- 4 fragmenta fresaka sa urezi- deli poslikav. schi con possibili parti di lettere sia ma i dijelovima slikarija. Oznaka na hrbtni strani fresk nei caratteri glagolitici che latini. Oznaka na poleđini fresaka št. 11, 13, 13, 120. Frammenti segnati a tergo con br. 11, 13, 13, 120. i nn. 13, 28, 36, 46. Fragmenti ohranjenih gla- Fragmenti sačuvanih glagolj- golskih napisov s fresk Sv. Marije 15. –19. skih natpisa sa fresaka Sv. Marije Magdalene v Petrapilosi pričajo o Quattro frammenti di affreschi Magdalene u Petrapelosi svjedoče o živahni glagolski tradiciji severne con incisioni e parti di pitture. živoj glagoljaškoj tradiciji sjeverne Istre. Tovrstni napisi nikakor niso Frammenti segnati a tergo con Istre. Ti natpisi ne predstavljaju izu- izjema na tem območju, kjer jih po- i nn. 11, 13, 13, 120. zetak u tom kraju, gdje su glagoljski znamo v mnogih naseljih (Čepići, natpisi poznati u čitavom nizu na- Mali Mlun, Marčenigla, Grimalda, I frammenti delle iscrizioni selja (Čepići, Mali Mlun, Marčeni- Zrenj) nekdanje plemiške posesti glagolitiche sugli affreschi della gla, Grimalda, Zrenj) nekadašnjeg Petrapilosa. Zvečine se nanašajo na chiesetta di S. Maria Maddalena a markizata Petrapilosa. Natpisi se izraze, ki so bili pogosto v rabi, kot Pietrapelosa testimoniano la viva-uglavnom odnose na često korište- denimo to pisa (to (je) napisal, op. ce tradizione glagolitica dell’Istria ne izraze, kao što su to pisa i [va ime] prev.) in [va ime] Bož[je] (v božjem settentrionale. Queste iscrizioni Bož[je]. Najinteresantniji je grait koji imenu, op. prev.). Najzanimivejši je non rappresentano un’eccezio-se nalazi ispod gravure crkve i koji bržčas grait, ki se nahaja pod gra- ne in tale parte dell’Istria, dove le određuje kome je crkva posvećena. vuro cerkve in ki zaznamuje, komu iscrizioni glagolitiche sono note in Gravure crkava se nalaze i na dru-je slednja posvečena. Gravure cer- una serie di abitati del marchesato gim mjestima (npr. Barban – crkva kva je najti tudi drugod (npr. Bar- di Pietrapelosa dell’epoca (Čepići, Sv. Antona), ali bez urezanog ime- ban – cerkev Sv. Antona), vendar Mali Mlun, Marčenigla, Grimalda, na titulara. Također, na freskama se so brez vrezanega imena titularja. Zrenj). Le iscrizioni si riferiscono nađu graiti koji spominju titulara Na nekaterih freskah sicer zasle-in linea di massima alle espressioni crkve (npr. Svetvinčenat – Sv. Kata- dimo graite, ki ga omenjajo (npr. usate frequentemente come ad es. rina, Draguć – Sv. Rok i Sv. Elizej, Svetvinčenat – Sv. Katarina, Dra-to pisa (questo (è stato) scritto da) e Lindar – Sv. Katarina), ali bez pri-guć – Sv. Rok i Sv. Elizej, Lindar [ va ime] Bož[je] (in nome di Dio) . kaza same crkve. Primjer iz crkve – Sv. Katarina), toda ob njih ni najti L’iscrizione più interessante Sv. Marije Magdalene u Petrapilosi podobe cerkve. Med glagolskimi è costituita dal grafito che si tro-rijedak je primjer smislenog ujedi- graiti je prav ta iz cerkve Sv. Ma- va sotto il disegno inciso rappre- njavanja gravure i teksta među gla- rije Magdalene v Petrapilosi redek sentante la chiesetta, con il quale goljskim graitima. 264 primer smiselne združitve gravure grafito viene determinato a chi era Ova skupina graita, iako in besedila. stata dedicata la chiesa. malobrojna, predstavlja još jednu Novo odkrita skupina graitov, Incisioni di chiese si sono ri- novu kockicu u velikom mozaiku četudi maloštevilna, predstavlja scontrate anche in altre località (ad glagoljske pismenosti Istre i Hrvat-nov kamenček v velikem mozaiku es. Barbana – chiesa di S. Antonio ), ske kroz povijest. glagolske pismenosti v zgodovini óve però non è stato inciso il nome Istre in Hrvaške. del titolare. Sugli affreschi invece si trovano dei grafiti che menzionano il titolare della data chiesa ( ad es. S. Vincenti – S. Caterina, Draguccio - S. Rocco e S. Eliseo, Lindaro – S. Caterina ), ma non presentano il disegno, cioè la rafigurazione del- la stessa chiesa. Il caso della chiesa di S. Maria Maddalena a Pietrape- losa costituisce un raro esempio di composizione voluta dell’incisio- ne-disegno e del testo tra i grafiti glagolitici. Questo gruppo di grafiti, an- che se poco numeroso, rappresenta un nuovo tassello nel grande mo- saico della cultura glagolitica del- l’Istria e della Croazia attraverso i secoli. 265 LITERATURA DAROVEC D. 1996, Kostel Petrapilosa. “Josip Turčinović” d.o.o., Pazin. Pazin-Buzet. FUČIĆ B. 1982, Glagoljski natpisi. Djela JAZU, Knjiga 57. Zagreb. KRNJAK O. 2001, Nalazi fresaka iz crkvice Sv. Marije Magdalene u Petrapilosi. Buzetski zbornik 27, “Josip Turčinović” d.o.o. Pazin, Buzet. MIHOVILIĆ K. 2000, Arheološko istra- živanje crkve Sv. Marije Magdale- ne u Petrapilosi. Buzetski zbornik 26,“Josip Turčinović” d.o.o. Pazin, Buzet. Prispevek je bil objavljen v: / Il contributo è stato pubblicato in: / Rad je bio objavljen u: KATALOG IZLOŽBE 65, Pula, 2003, 9-42. 266 IMENSKO IN KRAJEVNO KAZALO INDICE DEI NOMI E DEI LUOGHI KAZALO IMENA I ZEMLJOPISNIH POJMA A B Bertoldo, patriarca 50, 100 Abbazia 140, 230 Bagni di S. Stefano 145 Bertoša, M. 156, 157, 184, 185 Abram, Martin 178, 179 Baldacco di Capodistria 138 Bezovica 14, 15 Adelaida 34, 35 Baldah iz Kopra 138 Bianchi, J. 33, 34 Adriatico 14, 24 Bale 80, 81, 110 Biaquino Conone di Momiano 66 Akvileja 29, 41, 45, 51, 95, 107 Balkanski polotok 132 Biaquino II di Momiano 72 Albert, gorički i istarski grof 53, 65 Balkanski poluotok 133 Bijeli grad 15 Albert, goriški in istrski grof 52, 64 Barban 248, 249, 256, 257, 264 Biondo, Flavijo 145 Albert, majstor 248 Barbana 249, 256, 265 Biondo, Flavio 144, 146 Alberto, conte di Gorizia e di Pisino Bartoleomo iz Terne 110, 111 Bjakvin II. Momjanski 72, 73 52, 64, 248 Bartolomeo di Terna 112 Bjakvin Konon Momjanski 64, 65 Alberto, maestro 52, 64, 248 Batičan 80, 81 Blavio, G. 24, 25 Alberto, mojster 248 Batičani 82 Boltin - Tome, E. 58, 59 Alboino 92 Bavarska 94, 95 Borgoponte, Bernard 112, 113 Albona 88, 105, 106, 108, 170, 249 Baviera 94 Borgoponte, Bernardo 112 Albuin 92, 93 Beli grad 14 Borovac, Tonči 232 Ancona 68, 69 Benčić, Jursan 166, 167 Boškini 140, 141, 144 Andesch-Merania, Bertoldo 97, 98 Benčić, Jursani 166 Bottonega 20, 150 Andesch-Meranski, Bertold 96, 99 Benčić, Žigante 166, 167 Božje polje 249 Andrea di Ceppi 176 Benečani 14, 34, 46, 64, 86, 114, 118, Bračana 13, 16–23, 142, 143, 150, 151, Andrea iz Čepića 176, 177 122, 124, 132, 134, 136, 152, 184 226 Anton, opat 138, 139 Benedetti, A. 54, 55, 64, 65, 76–80, 84, Bratetić, Štefan 164, 165 Antonio, abate 88, 112, 122, 138, 190, 85 Bratož, R. 144–146 242, 256, 265 Beneški potok 142 Bratulić, J. 146, 180, 181 Antonio I Caetani, patriarca 110 Benetke 48, 52, 66, 68, 84, 98, 100, Brazzana 13, 16, 18, 22, 142, 150, 227 Antonius, biskup 127, 131 117, 118, 122, 126, 134, 146, Breg 142–144 Antonius, škof 130 168, 174 Brest 14, 15, 20, 21, 130, 131 Antonius, vescovo 128, 130 Benussi, B. 30, 31, 34–36, 62, 63, 86, 87, Brezovica 144, 145 Aquileia 28, 34, 40, 44, 48, 50, 52, 56, 94, 95, 110, 148, 149 Brgud 14, 15 62, 64, 66, 68, 70, 78, 80, 88, 90, 94, Bergut 14 Brisam Magnam 144, 145 96, 98, 104, 108, 110, 112, 118, 136, Berlina 188 Buie 34, 74, 88, 106, 108, 142, 172 140, 148, 150 Berlina a Salise 158, 159 Buje 34, 35, 72, 73, 88, 89, 106, 107, Arsia 14, 34, 56 Berlina kod Saleža 158, 159 140, 141, 171, 172 Articone di Porcia 84 Berlina pri Saležu 158, 159 Butoniga 18, 19, 150, 151 Asburgo 14, 64, 92, 118, 136 Bernacz, župan 166, 169 Butonigla 20 Asquino 76, 77 Bernacz, zupano 168 Butorai 168 Avari 26 Bertold, patriarh 50 Buttazzoni, C. 104–106, 110–112 Bertold, patrijarh 51, 101 Buttorai 168 267 Buzet 13, 15, 18–21, 28, 29, 33–35, Ceppi 136, 152–154, 156, 165, 168, 176, Ć 38–41, 52, 53, 56, 57, 64–66, 88, 89, 178, 180, 264 Ćićarija 129, 133, 147, 226, 227 102, 103, 106, 107, 118, 119, 121, Cernizza 16, 136, 144, 147, 149, 154, 134, 135, 140–143, 154–159, 164, 156, 162, 164, 165 D 165, 182–184, 211, 212, 224, 230 Cerovac – Mrkuc, Ivan 184–186 Dalmacija 58, 59, 114, 115 Chersano 109 Dalmazia 58, 114, 132 C Ciceria 130, 132, 146, 227 Dane 20, 21, 22 Caetani, patriarh 108 Ciglione Carsico 16, 20, 56, 60, 62, 136, Darovec, D. 98–100, 199 Caetani, patrijarh 109 148 De Bernardi, Genesio 102, 103 Capodistria 32, 46, 48, 50, 53, 54, 56, Cittanova 20, 46, 58, 66, 99, 144, 152 De Burgo Pontis, Bernardo 136, 138 58, 64, 66, 68, 86, 98, 100–102, 114, Cividale 50, 64, 90, 112 De Colle, Matteo 138, 139 116, 120, 122, 124, 138, 146, 152, Clerighin, maestro 249 De Contadis, Bartolomeo 112 154, 156, 166, 168, 170, 172, 174, Codoglie 74, 136, 148, 154, 156, 164, De Franceschi, Camillo 36, 37 188, 196, 197, 201, 208, 209, 239, 165, 178 De Franceschi, Carlo 20–22, 30–38, 72, 249, 250 Col, Nicolò 168 73, 78–80, 118–120, 134, 135, 148 Caprin 54, 96, 100, 102, 104, 106, 108 Col, Nikola 168, 169 Del Colle, Matteo 138 Carafa, Antonio 110, 111 Colmo 18, 22, 30, 38, 68, 88, 90, 108, Della Sega, Francesco 200 Caraffa, Antonio 112 170 Della Torre, Pagano 80 Carantania 60 Colton 72, 73 Della Torre, Raimondo 68 Carbocici 184 Comergnoch 142–144 De Marcatolis, Nicolaus 128 Carinzia 56, 60, 92, 136 Coppo, P. 18, 19 De Molino, Cresius 82, 83 Carli, G. R. 62, 72–74, 76, 77 Corbanese, G. G. 27–31 De Portis, Conzio 88, 89, 90 Carpaccio 117 Corrado II, imperatore 94 De Portis, Niccolò 114 Carrara, Marsilijo 125 Cosliacco 52, 80 De Portis, Nikola 114, 115 Carrara, Marsilio 124 Coslovich, Juri 178, 179 De Portis, Rodolfo 114 Carseman 52, 53, 64–68, 72, 73 Covedo 14, 60 De Portis, Rudolf 114, 115 Carso 28, 34, 60, 114, 128, 130, 250 Cristoglie 33 De Rino, Peter 172, 173 Carsperch 22, 54–56, 60, 80 Crni grad 15, 153 De Rino, Pietro 172 Carstberg 21 Croati 13, 24, 36, 132, 180, 184 De Totto, G. 80, 81 Cascate 148 Croazia 156, 190, 265 De Vergottini, G. 48, 49, 66, 67, 68, 70, Casermano 52, 64, 66, 70, 74 Cuccagna, Cristoforo 114, 116 71, 88–90, 96–99, 102–104, 106, Castelbianco 14 Cuccagna, Krištof 114, 115 107, 112 Castello 84, 85, 108, 109, 142, 197, 199, Devin 54, 55 208, 209, 211, 212 Č Devinski, Ugo 78, 79 Castelnero 14, 152 Čedad 50, 51, 64, 65, 88, 89, 112, 113 De Zuane, Aloisio 166 Castelnuovo 34 Čepić 136, 137, 152–157, 165, 168, 169, De Zuane, Alojz 166, 167 Castel Venere 38, 56, 64, 65, 75, 106, 176–179, 264 Diacono, Paolo 26 107 Čičarija 128, 132 Diakon, Pavel 26 Castel Verde 20, 22, 66 Črnica 16, 17, 136, 137, 144, 145, 147, Dignano 250 Castropola 48, 49, 78, 79, 106, 107 149, 154–157, 162, 164, 165, 178, Diocleziano 244 Castropola, Petar 107 179 Dioklecijan 244 Castropola, Peter 106 Črni grad 152 Di Segniamo, Butti 112 Castropola, Pietro 106 Črni Kal 15, 34, 60, 61 Dobre Polje 54, 55 268 Dolina 21, 144 Filippo di Cosliacco 52 Gravisi 18, 19, 32, 33, 114, 116, 117, Domino iz Castella 108, 109 Filip s Kozljaka 52 123–130, 152–155, 158, 159, 166, Draga 18, 19 Fiume 20, 28, 230 168–170, 172–175, 178, 179, 181, Draguć 35, 127 Foscari, Francesco 195 182, 188, 189, 195, 197, 201, 210, Draguč 34 Foscari, L. 60, 61 239, 240 Draguccio 36, 127, 265 Franchi 26 Gravisi, Giuseppe 186 Druvine 34, 35, 148–151 Franci 27, 183 Gravisi, Gravise 154 Duecastelli 58, 85–88, 108, 249 Franki 60 Gravisi, Jacopo 164 Duino 56, 78 Friderik I. Crvenobradi 47 Gravisi, Jakob 164, 165 Dunac, Simon 168, 169 Friderik I. Rdečebradec 46 Gravisi, Josip 186, 187 Duori 16 Friderik II, car 51 Gravisi, Michele 108, 154, 166, 170, Dvigrad 58, 59, 85–89, 106, 107, 248 Friderik II, cesar 50 204 Dvori 16, 17 Friuli 28, 50, 70, 74, 80, 94, 104, 250 Gravisi, Mihael 154, 155, 170, 171, 204 Fučić, B. 179, 180, 250, 253 Gravisi, Nicolò 84, 124, 128, 142, 152, Đ Furlan, Martin 164, 165 154, 168, 195–197, 199, 239 Đakon, Pavel 27 Furlanija 28, 29, 50, 51, 70, 71, 74, 75, Gravisi, Nikola 85, 123, 127, 141, 153, 94, 95, 102–105, 250 155, 195–197, 199, 240, 248 E Furlanska grofovija 61, 95 Gravisi, Nikolo 122, 140, 152, 154, Elisabetta, moglie di Enrico di Pisino Furlanska marka 60 195–197, 199, 239, 248 54, 62, 238, 241 Gravisi, Petar 76–78, 81–83, 107, 154, Elizabeta, žena Henrika iz Pazina 52, G 155, 172 53, 62, 63, 238, 242 Gestrin, F. 202 Gravisi, Pietro 76, 78, 80, 82, 84, 86, Engelbert, grof 96, 97 Giapidi 56 106, 108, 154, 172, 174, 180, 182 Enghelberto, conte 96 Gimino 58, 249 Gravisi, Vanto 124, 125, 154, 155, Enrico, duca 34 Giovanni, duca 44 195–197 Enrico di Pietrapelosa 52, 64, 66 Giovanni da Riva 100 Grdoselo 18, 20–23 Enrico di Pisino 52, 62 Giovanni Franco di Castello 84 Greblo, S. 230 Enrico II, imperatore 34, 64, 72, 96 Glabaziza 142, 143 Greco, M. 68, 69, 100, 101 Enrico II di Pisino 64, 72 Glabazziza 142 Gregor, patriarh 24, 26, 52, 62, 100, Enrico III, imperatore 96 Golac 21 102, 164 Eppenstein, Ulrico II 34, 96, 150 Golazzo 22 Gregor, patrijarh 63, 101, 165 Eppenstein, Ulrik II 96, 97 Gorenja vas 54, 55 Gregor I., papež 24 Eraclio 28 Gori 187, 188 Gregorinich, Simon 178, 179 Erdiboro di Moravia o Boemia 110 Gorica 106, 107 Gregorio, papa 24 Ermagora, vice zupano 40, 148, 178 Gorizia 32, 50, 52, 64, 70, 72, 76, 78, 106 Gregorio, patriarca 52, 64, 100 Erpelle – Sappiane 28 Gradaz sv. Quirica 16, 17, 141 Grgur I., papa 25 Gradec 166 Griffone di Reifenberg 80 F Gradena 132 Grifon iz Rihemberga 78, 79 Federico, imperatore 46, 50, 74 Gradež 44, 45 Grimalda 106–108, 134–137, 150–152, Federico di Pramperg 74 Gradigne 144, 166, 167 154, 156, 157, 165, 178–180, 264 Federico I Barbarossa 46 Gradin 35, 166, 167 Grisignana 46, 47, 50, 52, 58, 61, 62, 70, Fianona 88, 108, 118, 170 Gradinje 132, 133, 142, 143, 166, 167 71, 76–82, 84, 86, 114, 132, 172 Filip iz Kožljaka 53 Grado 44 Grižančić, Mate 158, 159 269 Grožnjan 46, 47, 50–53, 56, 57, 60–63, 92, 94, 96, 98, 100, 102, 104, 106, Kleregin, mojster 248 70, 71, 76–85, 87, 114, 115, 132, 108, 110, 112, 114, 116, 118, 120, Kliment di Portole 176 171, 172 132, 134, 136, 138, 140, 142, 146, Kliment iz Oprtlja 176, 177 148, 152, 154, 156, 158, 172, 182, Klobučica 142, 143 H 184, 197, 199, 212, 214, 228–232, Kodelja, Stefan 178, 179 Habsburg 63, 93, 119, 125, 185 243, 248, 250, 253, 264, 265 Kodolje 72, 73, 136, 137, 146, 147, Habsburžani 14, 62, 92, 118, 136, 184 Istrske Toplice 145 154–157, 164, 165, 178, 179 Henrik, grof 72, 73 Italiani 178, 182 Komarnjak 142, 143, 144 Henrik, vojvoda 32 Italija 14, 15, 24, 25–27, 46, 47, 144–146, Konrad II., car 94, 95 Henrik II., car 35, 63, 67, 73 222, 223 Kopar 33, 47, 49, 51, 53, 55, 59, 65, 67, Henrik II., cesar 32 Ivan, podžupan 168, 169 69, 99, 101, 102, 121, 123, 125, 155, Henrik II. iz Pazine 72 Ivan, vicezupano 168 157, 167, 169, 171, 173, 199, 248, Henrik III., car 95 Ivan, vojvoda 44 250 Henrik III., cesar 94 Ivan Franc iz Castella 84, 85 Koper 32, 46, 48, 50, 53, 54, 56, 58, 64, Henrik iz Pazina 52, 53, 62, 63 Ivan iz Rive 100, 101 66, 68, 98, 101, 102, 112, 114, 116, Henrik iz Petrapilose 52, 53, 64–69, Ivetac 158, 159 120, 122, 124, 138, 154, 156, 163, 94, 95 Izola 52, 64, 65, 68, 69, 108, 180, 181 168, 170, 172, 196, 197, 201, 208, Heraklij 28, 29 209, 248, 250 Hordiborg Moravsko – Češki 108, 109 J Koromači 144 Horvat, K. 38, 39 Jačemica 16, 17, 20 Koromači-Boškini 145 Hrastovlje 33 Jadran 14, 15, 24, 25 Kos, F. 34, 35, 40, 41, 50, 51, 92, 93, 140, Hrpelje 28, 29 Janez di Parenzo 166 141, 150, 151 Hrvaška 156, 265 Janez iz Poreča 166, 167 Kos, M. 36–38, 74–76, 140, 142, 143 Hrvati 24, 25, 36, 156, 184, 185 Japodi 56, 57 Kostel 13, 31, 33, 36, 37, 146, 211, 229, Hrvatska 157, 189, 265 Jerman, Jurko 177, 178 230, 247 Hum 18, 19, 22, 23, 30, 38, 39, 68, Joppi, A. 52, 53, 74, 75, 88–90, 108, 109, Kotle 164, 169 88–90, 106, 107, 170, 171 114–116, 136, 137 Kotle pri Humu 133 Humin 74, 75 Julijske Alpe 14, 15 Kotline 144, 145 Juratov potok 142, 143, 166, 167 Kozljak 52, 78 I Juri di Rozzo 180 Kožljak 53, 79 Ilirska Bistrica 54, 55 Juri iz Roča 180, 181 Kranjska 54, 56, 57, 92, 93, 136 Isola 52, 64, 68, 108, 180 Kras 20, 21, 28, 29, 34, 35, 78, 79, 112, Istarske toplice 145 K 113, 128, 129, 250 Istra 14–20, 24–32, 34–39, 44–51, Kandler, Pietro 18–23, 34, 35, 44, 45, Kraški rob 13, 16, 20, 56, 60, 62, 136, 54–66, 70, 71, 77–81, 84, 85, 88, 89, 54–57, 88–90, 98, 99, 118–120, 146 92–95, 97–106, 108, 109, 111, 114, 182–184 Krbavčići 184, 185 115, 118, 119, 132–135, 138, 139, Karantanija 61, 94, 95 Krbavčiči 184, 186 146, 147, 150, 151, 154–159, 163, Kaštel 13, 39, 54, 55, 75, 106, 107, 197, Krivošić, Mihael 164, 165 182–185, 197, 213, 228–232, 240, 199, 212 Krka 54, 55, 243, 244 250, 251, 253, 264, 265 Kirac, L. 35, 36, 37 Kršan 72, 109 Istria 13, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, Klen, D. 30–32, 52, 53, 112–114, Kubed 13, 15, 60 30, 36, 38, 44, 46, 48, 52, 54, 56, 58, 134–137, 176, 177, 184, 185 Kvarnerski zaliv 14 60, 62, 64, 68, 70, 72, 78, 80, 86, 88, Kleregin, majstor 248 Kvarnerski zaljev 27 270 L Malinska 144, 145, 146, 147 Monahova dolina 142, 143 Labin 88, 89, 105–107, 170, 171, 248, 249 Mallorca 219, 220 Montecarso 20, 56, 60, 80 Lago, L. 82, 83 Marca vindica 54 Montelongo, Gregor 53, 102, 103 Lando di Montelongo 102 Marcenegla 40, 134, 136, 146, 150, 152, Montelongo, Gregorio 104 Langobardi 26, 27, 182, 183 154, 156, 165, 166, 178, 180, 264 Montelongo, Lando 102, 103 Lanišće 14, 15 Marčenegla 40, 41, 134–137, 146, 150, Monte Maggiore 28 Lanischie 14 151, 154–157, 165–167, 178–180, Monti della Vena 14, 15 Larsich, Juri 178, 179 264 Montona 18, 20, 22, 26, 27, 40, 52, 56, Laurana 245, 249 Marche 223 62, 67, 68, 82, 84, 118, 122, 126, Lavalée 97 Marchesetti, Carlo 16–19 144, 156, 186 Legnano 46, 47 Margetić, L. 25, 26, 56, 57, 59, 60 Morello, Jacopo 86 Leicht, P. S. 78–80, 108, 109 Marsich, A. 62, 63, 70–72, 74, 88–90 Morello, Jakob 84, 85 Lepori, Anton 120, 121 Martin iz Vrha 176, 177 Morlacchi 132 Lepori, Antonio 122 Marušić, Branko 26, 27, 58, 59, 60 Morlak, Gregor 164, 165 Liburni 56, 57 Marušići 50 Morlaki 132, 133 Liburnija 56 Marzanic 142, 143 Motovun 20, 26, 27, 40, 41, 52, 53, 62, Lindar 264 Matulić, B. 232 63, 67–69, 81, 118, 122, 123, 126, Lindaro 265 Meia 142 142, 143, 156, 157, 186 Litorale 44, 54 Meja 142, 143, 146 Movraška Vala 16, 17 Lodovico, imperatore 42 Merioranzza, Bonaventura 200 Muggia 52, 55, 74 Loka 14, 15, 44, 45 Mihelič, D. 207 Lonche 14, 44 Mihovilić, K. 230, 231, 253 N Longobardi 26, 184 Milino 13, 58, 136, 138, 142, 146, 154, Naldini, P. 146, 147 Loredan, Pietro 173, 174 156, 165, 178, 188 Nemci 75, 100 Lotar, car 42, 43 Milino Grande 58, 142 Nezich, Mohor 178, 179 Lotario, imperatore 42 Milino Piccolo 13, 136, 138, 142, 154, Nicoletti, M. A. 98, 99 Lovran 244, 245, 248 156, 165, 180, 264 Novigrad 35, 46, 47, 56, 57, 66, 67, 78, Lucca 86 Milje 52, 53, 55, 74, 75 79, 99 Lucha 84, 85 Mirna 16–23, 56, 57, 60–65, 84, 85, 134, Nugla 136–138, 150–152, 154, 156, 157, Ludvig, car 42, 43 135, 140, 142, 143, 150, 151 165, 173, 178–181 Luersporn 54, 55 Mlečani 15, 35, 61, 65, 67, 69, 73, 81, Nûk, S. 52 Lupoglav 14, 15, 53, 54, 78, 79 83, 85, 101, 109, 115, 119, 123, 125, Lupogliano 14, 54, 80 127, 133, 135, 137, 143, 149, 151, O Lupogliano superiore 54 153, 169, 173, 185, 187, 195, 202 Obri 26, 27 Mletci 117 Oglej 28, 29, 40, 44, 48, 50, 76, 77, 90, M Mlini 142, 143 91, 94, 98, 104, 108, 109, 136, 146, Mače 249 Mlun 144, 145, 178, 179, 188, 189 147 Mainardo, conte di Gorizia 36, 50, 52 Mohor (Ermagora), podžupan 39, 40, Ogrska 126 Majnard, gorički grof 51, 53 146, 149 Olmeto di Pinguente 14, 22 Majnard, goriški grof 50, 52 Molmenti 119 Omišalj 262, 263 Mala Huba 18, 19, 20 Momiano 36, 48, 49, 64, 66, 72–74, 172 Omoschizze 108, 136, 150 Mali Mlun 13, 136–139, 143, 144, Momjan 36, 48, 49, 54, 64, 65, 72–74, Omošćice 107, 137, 151, 155 154–157, 165, 178, 179, 264 98, 99, 171, 172 Omoščice 106, 136, 150 271 Opatija 138, 139, 229, 230 Pićan 46, 47, 96, 151 Pramperg 74 Opčine 44, 45 Piemonte 42–45, 82, 83, 93, 172 Pramperg, Friderik 72, 73 Opicina 44 Pietrapelosa 13, 16, 18, 22, 32, 34, 37, Prapolice 144 Oprtalj 38–41, 69, 88, 89, 106, 107, 38, 40, 42, 48, 50, 52, 56, 60, 62, 64, Predjama, castello 111, 114 118–120, 125, 140–143, 156, 157, 66, 70, 74, 76, 78, 82, 84, 86, 88–90, Predjama, zamak 113 172, 173, 176, 177, 229, 230, 248 108, 110, 112, 114–116, 118, 124, Predjamski grad 111, 112 Oriac 144 126, 130, 134, 138, 140, 142, 144, Predloka 58, 59 Orjak 142, 143 148, 150, 152, 154, 162–165, 168, Pregara 112–114, 129, 136–139, 170, 172, 174, 178, 180, 182, 186, 144–148, 154–157, 165, 178, 179, P 188, 195, 197, 198, 208, 211, 227, 183, 188, 189 Padena 96 230, 247, 253, 265 Prelocca 58 Padova 124, 196 Pietro, zupano 40, 148 Pula 26, 27, 47, 59, 69, 77, 79, 81, 97–99, Pahor, M. 96, 97, 154, 155 Pietro di Pietrapelosa 78, 80, 82, 84, 86 112, 134, 135, 146, 157, 185, 213, Parentin, L. 20, 21 Pinguente 13, 14, 16, 18, 22, 29, 34, 38, 250, 266 Parenzo 30, 46, 56, 66, 100, 102, 124, 164 40, 52, 58, 65, 66, 88, 102, 106, 108, Pulj 26, 46, 58, 68, 76, 78, 80, 98, 112, Paschini, P. 88, 89, 108–110, 114, 115 114, 118, 121, 126, 130, 134, 142, 146, 156, 184, 213 Passo 248 154 , 156, 158, 164, 182, 211, 212, Paulo 170, 171 230 Q Paz 248 Piran 38–40, 48, 49, 51, 64, 65, 104, 195, Quarnero 14, 26 Pazin 28, 29, 48, 49, 52–55, 62, 63, 72, 196, 207 Quieto 16, 18, 20, 22, 56, 62, 66, 86, 134, 73, 78, 79, 92, 93, 95, 156, 157, 248 Pirano 38, 40, 48, 51, 64, 102, 124, 195, 142, 144, 150 Pazinska groija 14, 118 197 Pazinska grofovija 15, 119 Pisani, mojster 248 R Pedena 46, 152 Pisino 14, 36, 48, 52, 56, 62, 64, 72, 74, Rachitovich 14, 149 Persiani 28 80, 92, 95, 118, 134, 136, 156, 229, Racia 14 Perso 74, 75 248 Račice 130 Perteole 70–72 Plomin 88, 89, 106, 107, 118, 119, 170, Racizze 130 Perun 26–28 171, 248 Račja vas 14, 15 Perzijanci 29 Podpeč 14, 32, 60, 61 Rakitovec 14, 15, 149, 182 Perzijci 28 Pola 32, 46, 68, 78, 80, 97, 98, 146, 250 Ralli, Teodor 168, 169 Petar (Pietro), župan 39, 149 Police 144, 145 Ralli, Teodoro 168 Peter (Pietro), župan 38, 146 Pollo di Sdregna 176 Rangatius, Janez 164, 165 Peter Petrapiloški 13, 52, 76, 78, 82, 84 Pollo iz Zrenja 176, 177 Raša 14, 15, 34, 35, 56, 57 Petrapilosa 13, 14, 16–23, 30–37, 40, 41, Popecchio 14, 32, 60 Raspo 14, 62, 76, 80, 110, 112, 114, 122 48, 49, 51–53, 55, 56, 62–65, 69–77, Porcia, Artikon 84, 85 Rašpor 14, 15, 60–63, 75, 78, 79, 110, 79–81, 84, 85, 87–89, 92, 106–115, Porcia, Jacopo 88 111, 122, 123 118, 119, 122–127, 130, 131, 134, Porcia, Jakob 86, 87 Rauenstein 32, 33, 76, 77 135, 138–143, 146, 149–155, Porcia, Speronella 82–84, 88 Ravnik, M. 181–183 160–165, 168–175, 177–179, 182, Poreč 20, 21, 30, 31, 36, 37, 46, 47, 66, Rečica 18–20 183, 185, 186, 188–190, 195, 197, 67, 100–104, 122, 123, 164, 165 Reka 28, 230 198, 205, 211, 227, 230, 242, 247, Portole 38–41, 69, 88, 108, 118, 120, Riboli 166, 167 251, 253, 264 125, 138, 140, 142, 144, 156, 158, Richemberg 106 Petronio, P. 150–152 172, 176, 230, 249 Rihemberg 54, 55, 78, 79, 85, 107 272 Rihemberg, Volrik 84, 85 San Quirico 14, 16, 132, 136, 138, 140, Socerb 14, 56, 58, 59, 60 Rijeka 29, 230 141, 148, 154, 156, 164, 165, 178, Sočerga 16, 17, 132, 133, 136, 137, 140, Rimljani 18, 19 179, 187 141, 146, 147, 154, 156, 157, 164, Risano 28 San Sergio 14, 60 165, 178, 179, 187 Rižana 28, 29 San Servolo 14, 56, 58, 59, 60 Sočerska vala 15 Roč 13, 15, 18, 19, 22, 23, 31, 38, 39, San Stefano al Quieto 16 Sotolić 128–131, 142, 143, 148–150, 164, 56, 57, 70, 84, 88, 89, 106, 107, Santo Spirito 22 166, 167, 168, 172 123, 152, 153, 156, 157, 171, Sanudo, M. 118–120 Sovignacco 18, 40, 134, 142, 144, 168, 180, 181, 249 Sanvicenti 103, 265 174, 178, 185 Rodoald, patriarh 30 Sasseto 14 Sovinjak 18, 19, 40, 41, 134, 135, 140, Rodoald, patrijarh 31 Sbeunizza 14 141, 168, 174, 178, 185 Romagna 223 Schiavuzzi, B. 36–38 Spalato 232 Romani 18 Schumi, F. 54, 55 Spanheim 96 Rorario, G. B. 86–88 Sclavolino 138 Speh, Martin 178, 179 Rosazzo 64, 74, 140 Sdregna 128, 131, 136, 137, 140, 146, Spilimberg 106, 107 Rosetti, D. 138, 139, 150–153 148, 154, 180, 201, 206–208, 264 Spilimbergo 106, 114, 116 Rossit, C. 82, 83 Sereni, Aloisius 168–170 Spilinberg, Vjenceslav 113, 115 Rovigno 36, 48, 56, 80, 106 Serpenica 76 Spinello, Ruggero 112, 113 Rovine 30, 31 Siccardo (o Sigeardo), patriarca 96 Split 232 Rovinj 25, 26, 36, 37, 48, 49, 80, 81, Sigismondo di Lussemburgo, Sponheim 97, 98 106 imperatore 114, 118 Srpenica 74, 75 Rožac 64, 65, 74, 75, 139, 175, 176 Sigmund Luksemburški, car 115, 119 Stari Gočan 58, 59 Rozzo 14, 18, 22, 31, 38, 58, 70, 84, 88, Sigmund Luksemburški, cesar 114, Sterna 152, 154, 156, 189 106, 108, 123, 152, 156, 171, 180, 118 Sterpeto 13 249 Sikard, patriarh 96 Stridon 144, 145, 147 Ruin 30, 31 Sikard, patrijarh 97 Strilze 144, 145 Rumeni 36–38, 132, 178, 179 Silena 243 Stulli, B. 92, 93 Ruvin 24, 25, 30, 31, 33, 34, 36, 37, 60, Silene 244 Susans 75 61 Slap 164 Sv. Ivan 142, 143 Slape 146, 147, 164 Sv. Lovreč 61, 67 S Slaveni 25, 28, 29, 31, 45, 57, 131, 173, Sv. Lovrenc 60, 66 S. Giovanni 142 183 Sv. Petar u Šumi 107 S. Joanne 142, 143 Slavi 24, 26, 28, 30, 58, 130, 172, 180, Sv. Peter v Gozdu 106, 107 Sacile 74, 75 182 Svetvinčenat 54, 103, 264 Salež 16–19, 32, 33, 70, 71, 76, 77, Slovani 24, 26, 28, 44, 58, 128, 172, 178, 136–139, 144, 145, 148, 154–161, 182 Š 165–167, 175, 178, 179, 188, 189 Slovenci 24, 25, 34, 75, 130, 133, 184, Šapjane 28, 29 Salise 16, 18, 32, 70, 76, 136, 138, 146, 185, 190, 201, 246 Šareni, majstor 248 148, 154, 156, 158, 160, 165, 166, Sloveni 24, 74, 132 Škriline 249 175, 178, 188 Slovenia 156, 190, 243, 246, 249 Šonje, A. 138–140, 190, 191 Sancovich, Marco 178, 179 Slovenija 156, 157, 189, 243, 244, 246, Šterna 152, 153, 189 San Lorenzo 62, 66 248 Štih, P. 54, 55 San Pietro in Selve 107, 108 Slovenska marka 55 Štrped 13, 32 273 Šumrada, J. 96, 97 Ulrico di Reifenberg 86 Vikard II., Petrapilosa 62, 63, 68–73, Švarcenek 54, 55, 56 Ulrico I, conte 34, 60, 96, 150 76, 77 Ulrico I di Weimar 34, 60, 96, 150 Vikard iz Momjana 98, 99 T Ulrico II, conte 34, 96, 150 Vikard iz Petrapilose 50–52, 62, 63, Tadej iz Est 118, 119 Ulrika I., Weimarski 61 68–73, 75–77, 98, 99 Tadeo d'Este 118 Ulrik I., grof 34, 35, 60, 61 Vikard iz Rašpora 74, 75 Talijani 183 Ulrik I., Weimarski 60 Villanova 80 Tedeschi 32, 34, 74, 102, 182 Ulrik II., grof 34, 35, 97, 150 Vincent iz Kastva 237, 238, 249 Timav 14, 15, 56, 57 Umag 66, 67 Vincenzo da Castua 238, 249 Timavo 14, 56 Umago 66 Vipavska dolina 26, 27 Tintonetto, D. 51 Ungheresi 126 Visinada 58, 140, 172 Tischbein 55, 58, 95, 98, 103, 105 Vivoda, Jakob 178, 179 Tombasin 18, 19 V Vižinada 56, 57, 138, 139, 173 Tommasini 18, 19, 144, 145, 152, 153 Valle 80, 110 Vodnjan 250 Torente Juratov 142, 166, 168 Vallemoniza 142, 143 Volchero (Wolfger), patriarca 48 Torre, Pagano 78, 79 Vallemonizza 142 Volfero 98 Torre, Rajmondo 66, 67 Valmorasa 16 Vranja 249 Torrente Veneziano 142 Valvasor 107, 109, 111 Vrbnik 243 Tortella, Massello 110–112 Variopinto, maestro 249 Vrh 40, 41, 134, 135, 140, 142, 143, 150, Tragalez 142, 143 Varmo 76 151, 176, 177 Treviso 75, 104, 105 Veliki Reparac 144, 145 Vulingium iz Petrapilose 40, 48, 49 Trident 134, 135 Veli Mlun 56, 57, 142, 143, 177 Vulinigius di Pietrapelosa 50 Trieste 14, 16, 20, 26, 28, 32, 42, 44, 46, Venecija 49, 51, 67, 69, 85, 101, 119, 135 56, 57, 60, 62, 68, 82, 84, 98, 128, Venezia 48, 52, 56, 64, 66, 68, 86, 110, W 138, 142, 148, 152, 239 117, 120, 128, 134, 148, 170, 174, Weimar-Orlamünde, Urlik II. 96, 97 Trščanski zaljev 15 195 Weimar-Orlamünde, Volrico Trst 14–17, 20, 21, 25, 26, 30, 31, 44–47, Veneziani 14, 28, 36, 48, 52, 56, 60, 64, (o Ulrico) I 96 56, 57, 60–63, 68, 69, 82, 83, 98, 99, 66, 68, 70, 74, 80, 82, 84, 86, 100, Weimarski, Ulrik 97 140, 141, 150, 151 110, 114, 116, 118, 120, 124, 126, Weislecker, H. 52, 53 Truscolo 14 128, 132, 134, 136, 148, 150, 152, Wolfgen 98 Truške 13 170, 174, 186, 195, 202 Wolfger 99 Turchi 126, 132, 158 Verch 40, 134, 142, 144, 152, 176 Wolger, patrijarh 49 Turci 127 Verm 76, 77 Turjak 243, 244 Vesnaver 76–78, 82–84, 138–142, 158, Z Turki 126, 132 159, 168, 169, 178, 179, 180, 182, Zadar 172, 173 183, 188, 189, 190 Zagrad 21, 22, 54–56, 60, 61, 78, 79, 80 U Vicardo di Pietrapelosa 50, 52 Zanini, M. 32, 33 Učka 26, 27 Vicardo di Raspo 76 Zara 172 Udine 28, 29, 34, 71, 72, 138 Vicardo II Pietrapelosa 62, 70, 72, 74, Završje 42–45, 82, 83, 93, 172 Ugarsko 119 76, 78 Zazid 14, 15 Ugone di Duino 78 Vicardo I Pietrapelosa 62 Zjačić, M. 142, 143 Ugri 127 Videm 33, 34, 70, 71, 138 Zonta, Zvone 178, 179 274 Zonti 229, 230 Ž Zrenj 34, 35, 128, 131–133, 136, 137, Žbevnica 14, 15 140–145, 147–149, 154–157, 165– Žminj 58, 59, 248 169, 173, 174, 176–180, 188–191, 201, 206, 207, 264 Zrenjski log 142 275 ZAHVALA Poleg vsem v tej knjigi navedenim sodelavcem in inancerjem čutim še posebno obvezo zahvaliti se sedaj že dolgoletnemu sodelavcu ter prijatelju, mag. Božu Jakovljeviču, ki me je pred skoraj dvema desetletje-ma – tedaj še nadobudnega in komajda z doseženo diplomo – spodbudil, da sem se lotil raziskovanja preteklosti Petrapilose. S tem me je vsekakor tudi pomembno usmeril na moji nadaljnji znanstvenoraziskovalni poti. Da pa vsebina te knjige, čeprav obravnava tisočletno preteklost, kar kliče po novem rojstvu, gre zasluga tudi moji neizmerni sreči ob v tem letu rojeni hčerkici Zoji in njeni pogumni mamici. RINGRAZIAMENTO Desidero esplicitamente ringraziare, oltre ai menzionati collaboratori e coloro che hanno inanziato l’edi-zione, anche il mio amico e collaboratore da tanti anni, il mag. Božo Jakovljevič. Fu lui infatti che quasi vent’anni fa, quando mi ero appena laureato ed ero pieno di aspettative, ad indirizzarmi verso la ricerca sul passato del castello di Pietrapelosa. In tal modo ha pure notevolmente contribuito alla mia crescita professionale. Ma se i contenuti di questo lavoro, sebbene si addentrino in un periodo lontano di mille anni fa, proprio vogliono richiamare una rinascita, il merito va anche alla mia immensa felicità per la nascita della piccola Zoja e alla sua coraggiosa mammina. ZAHVALA Osim svim navedenim suradnicima i inancijerima u ovoj knjizi, osjećam posebnu obvezu zahvaliti se, sada već dugogodišnjemu suradniku i prijatelju, mr. sc. Boži Jakovljeviču koji me je prije skoro dva desetljeća, tada još nadobudnoga i netom diplomiranoga, potaknuo na istraživanje povijesti Petrapilose. Time me je bitno usmjerio na mojemu daljnjemu znanstveno-istraživačkomu putu. A da sadržaj ove knjige, iako obrađuje tisućljetnu povijest, upravo priziva novo rođenje, zasluga je moje neizmjerne sreće prilikom ovogodišnjega rođenja kćerkice Zoje i njezine odvažne mame. 277 Darko Darovec: PETRAPILOSA, GRAD, RODBINA, FEVD IN MARKIZAT Urednica / Redattore / Urednica: Petra Kavrečič Recenzenta / Recensori / Recenzenti: akad. dr. Petar Strčić, dr. Aleksander Panjek Lektoriranje / Supervisione / Lektoriranje: Jože Hočevar (sl.), Sanja Zubčić (hrv.) Prevajanje / Traduzione / Prevodi: Roberto Blagoni (hr./it.), Sergio Settomini (sl./it.), Tullio Vianello (sl./it.), Sonja Polanc (hr./sl.), Vanja Vitošević (sl./hr.), Alina Lovrečić Carli (sl./hr.) Fotograije / Fotograie / Fotograije: Dušan Podgornik, Darko Darovec, Sanjin Pobega, Petra Kavrečič, Renco Kosinožić Oblikovanje / Progetto graico / Oblikovanje: Dušan Podgornik Darko Darovec: PETRAPILOSA, GRAD, RODBINA, FEVD IN MARKIZAT Stavek / Composizione / Prijelom: Uroš Čuden, Medit d.o.o. Založnik / Editore / Nakladnik: Založba Annales, Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper (www.zdjp.si), Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, Čentur (www.irris.eu) Urednica / Redattore / Urednica: Petra Kavrečič Za založnika / Per l’Editore / Za nakladnika: Darko Darovec, Salvator Žitko Recenzenta / Recensori / Recenzenti: akad. dr. Petar Strčić, dr. Aleksander Panjek Finančna podpora / Supporto inanziario / Financijska podpora: Lektoriranje / Supervisione / Lektoriranje: Jože Hočevar (sl.), Sanja Zubčić (hrv.) Pobuda skupnosti INTERREG IIIA Sosedski program Slovenija – Madžarska - Hrvaška 2004-2006 (projekt / progetto / projekt Srce Istre – Heart of Istria) Prevajanje / Traduzione / Prevodi: Roberto Blagoni (hr./it.), Sergio Settomini (sl./it.), Tullio Vianello (sl./it.), Sonja Polanc (hr./sl.), Organ upravljanja Sosedskega programa Slovenija – Madžarska - Hrvaška Vanja Vitošević (sl./hr.), Alina Lovrečić Carli (sl./hr.) 2004-2006 je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Fotograije / Fotograie / Fotograije: Mestna občina Koper Dušan Podgornik, Darko Darovec, Sanjin Pobega, Petra Kavrečič, Renco Kosinožić Grad Buzet Oblikovanje / Progetto graico / Oblikovanje: Dušan Podgornik Stavek / Composizione / Prijelom: Elektronska izdaja Uroš Čuden, Medit d.o.o. Založnik / Editore / Nakladnik: Univerza na Primorskem – Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Založba Annales Za založnika / Per l’Editore / Za nakladnika: Darko Darovec, Salvator Žitko Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 147106819 Tisk / Stampa / Tisak: Tiskarna Impress d.d. ISBN 978-961-6732-53-6 (Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, PDF) Naklada / Tiratura /Naklada: 1000 izvodov / copie / primjerka Finančna podpora / Supporto inanziario / Financijska podpora: Pobuda skupnosti INTERREG IIIA Sosedski program Slovenija – Madžarska - Hrvaška 2004-2006 (projekt / progetto / projekt Srce Istre – Heart of Istria) Organ upravljanja Sosedskega programa Slovenija – Madžarska - Hrvaška 2004-2006 je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Mestna občina Koper Grad Buzet Document Outline VSEBINA/INDICE/SADRŽAJ PREDGOVOR PREFAZIONE PREDGOVOR UVOD / INTRODUZIONE / UVOD IZ PRADAVNINE /DALL’ANTICHITÀ IZ PRAPOVIJESTI RUVIN CESARJI, GROFI, ŠKOFI, KOMUNI IN PETRAPILOSI / IMPERATORI, CONTI, VESCOVI, COMUNI E I PIETRAPELOSA / CAREVI, GROFOVI, BISKUPI, KOMUNI I PETRAPILOSI ISTRSKI MARKIZI / I MARCHESI D’ISTRIA ISTARSKI MARKIZI POD BENEČANI / SOTTO I VENEZIANI POD MLEČANIMA POSEST MARKIZATA PETRAPILOSA / IL POSSEDIMENTO DEL MARCHESATO DI PIETRAPELOSA IMANJE MARKIZATA PETRAPILOSE UTRINKI IZ ŽIVLJENJA PREBIVALCEV MARKIZATA / CENNI VITA DEGLI ABITANTI DEL MARCHESATO IZ ŽIVOTA STANOVNIKA MARKIZATA PRILOGE / ALLEGATI / PRILOZI INVESTITURA GRAVISIJA V FEVD PETRAPILOSA / L’INVESTITURA DEL FEUDO PIETRAPELOSA A GRAVISI / INVESTIT PRAVDA MARKIZA GRAVISIJA IN VASI ZRENJ IZ LETA 1568 / PRAUDA DEL MARCHESE GRAVISI E DELLA VILLA DI Tatjana Bradara: ARHEOLOŠKE RAZISKAVE V KOSTELU PETRAPILOSA LETA 2005 Ondina Krnjak: CERKEV SV. MARIJE MAGDALENE IN SLEDOVI STENSKIH SLIKARIJ / LA CHIESA DI S. MARIA MADD Darko Komšo: GLAGOLSKI GRAFITI IZ SV. MARIJE MAGDALENE, PETRAPILOSA / GRAFFITI GLAGOLITICI DALLA CHI IMENSKO IN KRAJEVNO KAZALO / INDICE DEI NOMI E DEI LUOGHI / KAZALO IMENA I ZEMLJOPISNIH POJMA ZAHVALA / RINGRAZIAMENTO / ZAHVALA