številka 13 • leto XLII • cena 500 din
Celle, 31. marca 1030
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Tisočem le pomagal na
S¥et
Osemdeset let primarija dr. Franca
Kokola. Str. 6
Srečali so se proizvajalci mleka
Lani so Mlekarni oddali 48 milijonov litrov mleka. Stran
10.___
Regijskemu gospodarstvu preti finančni
mrk
Slabi lanski dosežki. Ogromen porast obveznosti do neraz-
vitih. Stran 4.
Naloge za pionirje
v icurirčicovi torbi
Kurirčkovo pošto bodo
učenci osnovne šole Veljka
Vlahoviča iz Celja prevzeli
od pionirjev žalske občine
danes ob 10. uri v Zidanško-
vem gaju v krajevni skup-
nosti Medlog. Sole celjske
občine bo kurirčkova pošta
zapustila prihodnji torek,
ko jo bodo od učencev os-
novne šole štcrskih železar-
jev na Opoki pri Štoraii
prevzeli pionirji šentjurske
občine.
Osrednja prireditev Ku-
rirčkove pošte v celjski obči-
ni bo v ponedeljek, 4. aprila.
V osnovni šoli Bratov Do-
brotinšek v Vojniku bo par-
tizanski miting, ki ga organi-
zir^o pionirji, občinska zve-
za prijateljev mladine iz Ce-
lja in družbenopolitične or-
ganizacije celjske občine.
V občine našega območja
bodo prišle kurirčkove pošte
po treh progah. Pošta, ki gre
po štajerski progi in ki bo
danes prispela v celjsko ob-
čino, že od ponedeljka dalje
potuje po žalski občini, Šent-
jurčani jo bodo predali učen-
cem šmarske občine 8. apri-
la, le-ti pa Ptujčanom 12.
aprila.
Po Koroški progi bo danes
prispela kurirčkova pošta
v Titovo Velenje. Pionirji ve-
lenjske občine jo bodo 6.
aprila predali Slovenjgrajča-
nom, 11. aprila pa jo bodo
prevzeli učenci iz Sloven-
skih Konjic. Ti je bodo 14.
aprila predali učencem iz
Slovenske Bistrice.
Letos je akcija kurirčko-
ve pošte zastavljena nekoli-
ko drugače kot prejšnja le-
ta. V torbicah ni več pisem,
temveč seznam nalog, ki jih
pripravijo učenci za vrstni-
ke iz iste šole, ki prevzame-
jo kurirčkovo torbo. V dese-
tih dneh morajo opraviti te
naloge, ki so po vsebini zelo
različne, od športnih tek-
movanj do obiskov parti-
zanskih domačij, znanih
ljudi, krajev in zgodovin-
skih obeležij.
Pionirji laške občine bodo
kurirčkovo pošto prejeli po
Dolenjski progi, 9. m^a, od
Hrastničanov, 12. m^a pa jo
bodo predali učencem iz sev-
niške občine.
WE
Sto nasmejanih obrazov, sto razigranih src v našem šopku stotih kmečkih deklet, ki smo jih konec minulega tedna
popeljali na izlet ua morje. Ste pa res tajn fantje, so nam rekle. Več na straneh 12-13. j^j^gj^£Q
Na recept samo en zaviteic zdravila
Pretirano gorabo zUravil na Celjskem boUo ontelili z administrativnim ukrepom
Poraba zdravil je na celj-
skem območju večja kot
povprečno v republiki, stro-
ški zanje pa predstavljajo
od 7,7 odstotka vseh stro-
škov zdravstva v občini
Šentjur do 9,5 odstotka
v občini Celje. Se nepopolni
podatki kažejo, da je celj-
sko območje že dalj časa
blizu vrha tako glede pogo-
stosti izdanih receptov, nji-
hove povprečne vrednosti
kot tudi povprečne porabe
na uporabnika. Občutno od-
stopa predvsem poraba
zdravil za zdravljenje du-
ševnih motenj in bolezni
obtočil.
Priporočila o potrebnem
zmanjšanju izdajanja recep-
tov doslej niso zalegla, zato
je strokovni svet za osnovno
in preventivno zdravstveno
dejavnost v Zdravstvenem
centru Celje sprejel sklep
o omejitvi predpisovanja
zdravil, ki so ga v sprejem
Ponudili tudi strokovnemu
svetu za specialistično in
bolnišnično dejavnost.
S tem bi postal obvezujoč za
Vse zdravnike, uveljavljati
Pa bi ga pričeli 1. aprila.
Po tem sklepu bodo lahko
v bodoče zdravniki predpi-
sali in lekarna izdala na po-
samezni recept za akutna
obolenja samo en izvirni za-
vitek zdravila, za kronična
obolenja pa največ dva oziro-
ma izjemoma količino zdra-
vil, ki zadošča za dva mese-
ca, ko gre za stalno uporabo
zdravila in bolnik ni naročen
na kontrolni pregled pred
potekom dveh mesecev.
Daljnosežno je mogoče po-
rabo zdravil zmanjšati samo
s stalnim strokovnim uspo-
sabljanjem zdravnikov in
vzgojo ljudi. »Ne verjamem,
da bi strokovna načela terja-
la ravno na celjskem območ-
ju toliko večjo porabo zdra-
vil kot drugod,« pravi svet-
nik za nadzor in inštruktažo
primarij dr. Marjan Veber, ki
zbira in analizira podatke
o porabi zdravil na celjskem
območju.
Zdravstveni delavci priča-
kujejo razumevanje in po-
moč pacientov. Ti lahko sa-
mi veliko storijo za svoje
zdravje tudi brez zdravil.
Zdravila pa, ki so jih dvignili
in ne uporabili, lahko v origi-
nalnih zavitkih vrnejo ali
svojemu zdravniku ali v le-
karni, da jih lahko dobi tisti,
ki jih potrebuje.
MILENA B. POKLIC
Selem Ideja le
poslovno zaživel
Na Golovcu ocenjujejo,
da je bil letošnji sejem Ideja
88 kar uspešen, priznavajo
pa, da je bilo še nekaj na-
pak; predvsem pri izbiri
termina, saj je bil istočasno
v Ljubljani sejem Alpe-
Adria in v tujini še nekaj
podobnih sejemskih prire-
ditev.
Za sejem, kije sestavljen iz
treh dokaj različnih delov
- računalniških programov
in opreme, idej in patentov,
poslovnih in novoletnih da-
ril - bo organizator tudi v bo-
doče verjetno zelo težko na-
šel termin, ki bi vsem ustre-
zal. Bolj bi bilo pomembno,
da bi se natančno dogovorili
o delitvi sejemskega progra-
ma. Letos se je ta nedoreče-
nost n^bolj poznala pri ra-
čunalniškem delu sejma, saj
so računalniške programe
razstavljali tudi na Alpe-
Adria (čeprav so v Ljubljani
pred sejmom zatrjevali, da
ne bodo šli v to smer) in se je
nekaj razstavljalcev iz Celja
v zadnjem hipu preselilo
v Ljubljano.
Kljub temu je bil računalni-
ški del sejma boljš' kot lani;
več so prikazali tudi izdeloval-
ci poslovnih daril, precej sla-
bo, v primerjavi z lanskim sej-
mom in nasploh, pa so bili to-
krat predstavljeni inovatorji.
Če odštejemo inovacijo Yu-
spit, ki je bila precej odmevna,
je bil ta del sejma dokaj reven,
predvsem pa je bilo premalo
razstavljalcev. Glede na to, da
se bo Golovec bolj usmeril
v poslovne učinke tega sejma
(kar je navsezadnje prav), bodo
inovatorji še težje našli pot na
ta sejem (večina inovatorjev
pri nas je zasebnikov, ki za
takšne predstavitve nimajo de-
narja). Zato bi veljalo bolj raz-
misliti o ideji, da bi predstavi-
tev inovatorjev podprla (pred-
vsem z denarjem) širša družbe-
na skupnost. Tako sejem ne bi
izgubil že začetnega stika
z inovatorji-
Ker je bila letošnja Ideja šele
drugI tovrstni sejem v Celju, je
skorajda normalno, da še ima
nekaj otroških bolezni; pred-
vsem je marsikdo pričakoval
več razstavljalcev. Toda za za-
četek je kar vzpodbudno, da je
sejem poslovno zaživel; večina
razstavljalcev je bila zadovolj-
na s posli, ki so jih sklenili na
sejmu. Več na 5. strani
SREČKO ŠROT
tivljenje je premagalo smrt
Primerov, ko bi bolnik po težki operaciji velike trebušne žile odvodnice preživel dneve,
priključen na dihalni aparat, bil dvaindvajsetkrat dializiran in zaradi hudih krvavitev prejel
kar 74 litrov krvi in 12 litrov krvne plazme, v strokovni literaturi ne poznajo. Po tako hudih
zapletih so v celjski bolnišnici uspeli ohraniti življenje 44-letnega Karla Grilca, ki ga vidimo
na fotografiji Edija Masneca z njegovim operaterjem kirurgom dr. Andjelom Vučajem in
oddelčno sestro Bredo Ramšak tik pred odhodom na rehabiUtacijo v zdravilišče Radenci.
Več na strani 7.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
31. MAREC

¥ Žalcu so proti centrallsličnemu
urejanju oiJnoso¥
Borci zahtevajo dosledne
uresničevanje družbenega
položaja združenega dela,
spoi^tovanje ekonomskih
zakonitosti in delovanje
enotnega jugoslovanskega
trga. To so med drugim po-
udarili na letni skupščini
Zveze združenj borcev NOV
občine Žalec, ki je bila prejš-
nji petek, udeležil pa se je je
tudi predsednik Republi-
škega odbora ZZB NOV Bo-
go Gorjan.
V bogati razpravi na letni
skupščini so borci poudarja-
li predvsem to, da so razoča-
rani nad nekaterimi stvarmi,
ki se zadnja leta dog^j^jo
v Jugoslaviji. Predvem so bi-
li borci prepričani, da bo
v našem družbenem sistemu
iz leta v leto bolje. Tako pa je
razlika med bogatimi in rev-
nimi vsak dan večja. Daleč
smo od tega, da bi tisti, ki
delajo, neposredno odločali
tudi o rezultatih dela in deli-
tvi sredstev za družbene in
lastne potrebe. »Borci zahte-
vamo«, je dejal predsednik
občinskega odbora Rado Ci-
lenšek, »odgovornost, kaz-
novanje za napake in menja-
vo kadrov, če se izkaže, da
niso sposobni opravljati svo-
jega dela.« Na to opozarjajo
že dolga leta, vendar ni nika-
krših rezultatov. Nasprotno
- stvari so iz dneva v dan
slabše. Žal so v različne afe-
re, ki niso v ponos Jugoslavi-
je, vpleteni tudi borci.
Obsodili so tudi nekatere
stvari, ki se zadnje čase do-
gajajo pri nas. Vpliv posa-
meznikov in kar celih orga-
niziranih skupin, ki premi-
šljeno in načrtno spodkopa-
vajo korenme naše družbene
ureditve in ki obrekujejo
JLA, je vse večji. Prav tako
kot je vse več nacionalistič-
nih izpadov. Vse to slabi
enotnost in zaupanje v bo-
dočnost, so poudarili na letni
skupščini, na kateri so pre-
cej besed namenili tudi spre-
membam ustave. Poudaril
so, da bodo kritično obrav-
navali predloge, ki ožijo
ustavno opredeljeno vlogo
in odgovornost republik in
pokr^in za njihov lastni in
skupni razvoj. Podrobno in
centraUstično urejanje odno-
sov na posameznih področ-
jih prav gotovo zmanjšuje
učinkovitost samoupravlja-
nja ter našega družbenopoli-
tičnega sistema v celoti.
JANEZ VEDENIK
Mozirski obrtniki
bi radi tudi
obrtne cone
Tudi v mozirski občini ugo-
tavljajo, da jim primanjkuje
delavnic za uslužnostno obrt.
To so znova poudarili prejšnji
teden na seji skupščine Obrt-
nega združenja in na zboru
obrtnikov. Opozorili pa so še
na nekatere pomanjkljivosti,
ki tarejo obrtnike.
Obrtne delavnice naj bi zače-
li graditi predvsem v manj raz-
vitih krajevnih skupnostih,
čim prej pa bo treba uresničiti
tudi sklep občinske skupščine
o ureditvi posameznih obrtnih
con. Precej besed so namenili
tudi problemom davčne politi-
ke. Uveljaviti bi bilo treba vse
davčne olajšave, kadar kdo želi
modernizirati tehnologijo in
posodobiti poslovne prostore,
v okviru davčne politike in in-
špekcijskih služb pa bo treba
zatreti šušmarstvo.
JANEZ VEDENIK
Mani štipendij
v laški občini
Gospodarstvo laške ob-
čine je za prihodnje šol-
sko leto razpisalo znatno
manj kadrovskih štipen-
dij kot lani, kar gotovo ne
bo v prid bodoči kadrov-
ski poUtiki v občini.
Število razpisanih ka-
drovskih štipendij se je
skorajda prepolovilo:
s 340 v lanskem letu na
180 v letošnjem. Vprašlji-
va pa je tudi struktura
razpisanih štipendij. Ta-
ko ni v občini nobena šti-
pendija razpisana za nara-
voslovno-matematično
usmeritev v srednjem
usmerjenem izobraževa-
nju, na vsem celjskem ob-
močju pa ni niti ene šti-
pendije za podiplomski
študij.
N. K.
Ponujena je b rave
Prvo mesto za pogo¥or meč komunisti je komite
Komunisti konjiške obči-
ne so minuli četrtek na Ob-
činski konferenci ZKS Slo-
venske Konjice kritično
spregovorili o lastnem delu
in prizadevanjih, ki so po-
vezana z družbeno politič-
nim in gospodarskim tre-
nutkom občine. Ta pa po-
staja zadnje ča.se vse težji
predvsem zaradi splošne
krize, ki je načela tudi naj-
boljše gospodarje.
Delegati, komunisti iz de-
lovnih organizacij, so opo-
zarjah predvsem na negativ-
ne učinke ukrepov Zveznega
izvršnega sveta, ki bijejo
predvsem velike izvoznike.
Radi pa bi tudi vedeli, kaj
bodo prinesli novi ukrepi, ki
jih pripravlja zvezna vlada,
in ki naj bi bih znani 15. ma-
ja. Združeno delo bi moralo
biti nanje vsaj malo priprav-
ljeno, tako pa je spet vse za-
vito v tenčico molka. Tudi tu
bi morala partija hitreje po-
tisniti voz.
Konjiška občina, oziroma
gospodarstvo te občine ni
oaza, ki je zunanji dejavniki
ne bi dosegali, pretresali in
najedali, je dejal direktor
Konusa Jurij Pokom. Hen-
rik Hohler pa je opozoril na
vse težji položaj v obrtni-
štvu, saj cene vhodnih mate-
rialov že presegajo vsako
razumno mejo. Dejal je še,
da je na to in podobno pro-
blematiko opozarjal že na
konferenci pred dvema leto-
ma, a se položaj ni spreme-
nil. Tudi v družbenih dejav-
nostih položaj ni rožnat, je
izpostavila delegatka iz
Zdravstvenega doma, ko je
govorila o vse slabšem polo-
žaju v zdravstvu in naporih
zdravstvenih delavcev, da bi
jih presegU. Marjan Osole,
direktor Uniorja je dejal, da
bo gospodarstvo v naši druž-
bi doživelo kolaps, če se
stvari ne bodo premaknile.
Država se preveč meša v go-
spodarjenje, v naši družbi pa
tudi preveč govorimo in pre-
malo delamo. Rešitev krize
pa je samo v večji produktiv-
nosti. Za ene kombinirke, je
dal primer, so nekoč v Uni-
orju porabili 45 minut za iz-
delavo, danes jih naredijo
v pičlih štirih minutah. Tru-
dili se bodo, da jih bo(j
v dveh.
To pa seveda na drugi str
ni pomeni, da se bodo talj
v Uniorju kot drugod v zdn
ženem delu, če bodo ubir^
tako pot, ustvarili viški d(
lovne sile. V Uniorju jim
ponujeno delo v turizmj
v Konusu imajo pripravljen
programe v terciarnih deja\
nostih, turizmu in gostil
stvu.
Jurij Pokom je poudaril
da misliti na tehnološke vi
ške ni samo dolžnost Konii
sa in Uniorja, ampak tud
političnih vrhov. Vlaganji
v turizem v Dobrno in Ro
gaško Slatino je opredeli
za naložbo v zdravstveni tu
rizem delavcev Konusa in
poudaril, da to ni nikakršno
izzivanje ali nagajanje zre
škemu koncu, kamor bo Ko-
nus tudi vlagal, če bo nare
jen turistični model razvoja
Zreč in Rogle in razrez dele-
žev vlaganja. In bil bi čas, j(
še dejal, da v občini neham«
mahati zdaj z zreškim, zdaj
s konjiškim koncem.
Iz vrst mladincev pa je pri-
šla pripomba o premajhnem
številu štipendij za peto
stopnjo, o čemer bi morala
več razmišljati delovne orga-
nizacije, ki potrebujejo stro-
kovnjake.
MATEJA POD JED
i^ajsiabše so stalne spremembe
v laški občim so lani dokaj uspešno gospodarili
Laški izvršni svet je v po-
nedeljek obravnaval rezul-
tate lanskoletnega gospo-
darjenja v občini po podat-
kih iz zaključnih računov.
Z analizo so se v petek sez-
nanili tudi direktorji delov-
nih organizacij laške občine
na skupnem sestanku.
Za lansko leto so rezultati
kljub nekaterim težavam
~ predvsem na področju
kmetijstva, gostinstva in tu-
rizma ter družbenih dejavno-
sti - dokaj ugodni. Rast pro-
izvodnje visoko presega re-
gijsko in republiško pov-
prečje, nad povprečjem so
tudi produktivnost, akumu-
lativnost in reprodukcijska
sposobnost gospodarstva.
Izgubo sta v letu 1987 zabele-
žili le dve delovni organizaci-
ji, manj pa je tudi tistih ko-
lektivov, ki so poslovali
z motnjami. Slabši so rezul-
tati na področju izvoza, pri
osebnih dohodkih pa obsta-
j^o veUke razlike med posa-
meznimi delovnimi organi-
zacijami Razlika med najviš-
jimi in najnižjimi povprečni-
mi osebnimi dohodki v obči-
ni je skoraj dvakratna. Tudi
glede na povprečje v občini
in republiki so osebni do-
hodki v laški občini zaostali.
Medtem ko so bih še konec
leta 1986 približno enaki
povprečju, so lani za regij-
skimi zaostali za 3,7 odstot-
ka, za repubhškimi pa za 6,7
odstotka. Prav osebnim do-
hodkom naj bi v prihodnje
namenili več pozornosti, saj
ni mogoče dovoljevati, da bi
gospodarstvo dosegalo dolo-
čene rezultate na račun ome-
jevanja plač. Po drugi strani
pa bo vedno težje zagotavlja-
ti realno rast osebnih dohod-
kov, saj dohodek bremenijo
vedno višje obveznosti in
zmanjšujejo sredstva, ki so
na voljo delovnim organiza-
cijam. Laško gospodarstvo
bo moralo od skupno 500 mi-
lijard dinarjev akumulacije
kar 180 milijard nameniti
v blagajno za nerazvite, nara-
sli pa so tudi nekateri drugi
prispevki.
Ker v občini prevladuje
predelovalna industrija, ki
se ubada predvsem z veliki-
mi cenovnimi nesorazmerji,
je izvršni svet predlagal tudi
temelj itejšo analizo struktu-
re izdelkov, saj dohodkovno
gospodarstvo ni bilo tako
uspešno kot bi lahko priča-
kovali glede na rast produk-
tivnosti in proizvodnje.
Ob koncu razprave so ugo-
tovili, da so v glavnem ures-
ničili resolucijske cilje za
lansko leto, in da so na dokaj
dobri poti za uresničevanje
letošnje občinske resolucije,
čeprav ta hip še ni mogoče
jasno predvideti, kaj bodo
prihodnji meseci prinesli na
področju gospodarske politi-
ke. Prav ta nejasnost dolgo-
ročne ekonomske politike je
tudi ena največjih ovir pri za-
stavljanju uspešnega gospo-
darjenja, so menili, vendar
v občinah samih nimajo
možnosti, da bi na tem po-
dročju kaj spremenili. Raz-
hčni pozivi - tudi najvišjim
organom v Jugoslaviji - so
doslej ostali brez odziva.
NADA KUMER
»Gospodarstvo potrebuje predvsem mir,« je na petkovem
sestanku direktorjev laške občine menil Franc Lipoglavšek iz
radeške Sopote. »Namesto da bi delali, se iz dneva v dan uba-
damo z novimi predpisi, med katerimi se nihče več ne zn^de.
Vsakeršno dolgoročno načrtovanje je povsem nemogoče.
Kakeršnikoli predpisi so že v veljavi, tudi če so slabi, najpo-1
membneje je, da so v veljavi nekaj časa. Kajti če se kar naprej;
spreminjajo, je nemogoče karkoh načrtovati, delati« ;
Miha Javoršek iz tozd MI DO TIM Laško se je ustavil ob]
vprašanju osebnih dohodkov. Nekatere delovne organizacije soj
si namreč pozitivno poslovanje zagotovile tudi na račun nižjih
osebnih dohodkov delavcev. Menil je, da je nedopustno graditi
rezultate na zavesti ljudi, ki so ob nizkih plačah vedno manj
motivirani za dobro delo. »Še posebej pa je takšno zategovanje
pasov vprašljivo, ker nihče ne more zagotoviti, kakšen rezultat
nam bo nenehno odpovedovanje prineslo,« je menil Javoršek.
Ko so govorili o obveznostih do manj razvpitih, je Janez Bregar
iz Merxovega tozda Prodaja Radeče vprašal, »kako je lahko
slovenska vlada sprejela takšne obremenitve, če projekcija učin-
kov (kot pravijo zdaj) ni bila jasna.«
Franc Hiršl iz Cementarne Zidani most pa je Vprašal, kaj bo
poleti s cenami elektrike. »Draga energija že zdaj neznosno
bremeni stroške proizvodnje, nič pa ni govora o tem, ali bomo
letos prešli na poletno tarifo, ali bomo - tako kot lani - novo
podražitev nadomestili z vztrajanjem pri zimski ceni.«
IZ JAVE, MNENJA...
Mg. dr. Marjan Hrušovar, član kolektivnega
poslovodnega organa Zdravstvenega centra
Celje o štrajku in razmerah v zdravstvu:
»Štrajk sam po sebi ne rešuje ničesar. Je oblika izražanja
nezadovoljstva, ki ima za posledico gašenje požara in ne
reševanje globjih vzrokov nastalih razmer. Nezadovoljstvo
v delovni organizaciji je upravičeno veliko zaradi neena-
kega obravnavanja delavcev v družbenih dejavnostih
z delavci v gospodarstvu. Žal to prepogosto prikazujejo
samo z osebnimi dohodki, dejanske razmere pa pokažejo
šele drugi pokazatelji družbenega standarda. Nesprejeti
varčevalni ukrepi v zdravst\'u imajo za posledico pred-
vsem pritisk na izvajalce. Z notranji ukrepi v zdravstvu
bomo morali del restrikcij prenesti tudi na uporabnike.
Nezadovoljstvo zdravstvenih delavcev se žal skuša pre-
nesti v določeni meh in v nekaterih okoljih v ustvarjanje
konflikta med izv^alci in uporabniki, kar je povsem zgre-
šeno. Menim pa. da bi večje razumevanje med izvajalci in
uporabniki lahko prineslo uspeh. Vemo, da so vzroki za
nastale razmere sistemske narave, tako rekoč konstituci-
onalni. Organiziran pristop ob podpori družbenopolitične
skupnosti bi moral reševati globje vzroke. Vsi strokovno
upravičeni ukrepi, pa tudi v nekaterih primerih primer-
nejše razporejanje sredstev za osebne dohodke v delovni
organizaciji, rešujejo le manjše del problema. Doseči bi
morali, da bi se Jugoslavija evropeizirala, ne pa, da se
Slovenija balkanizira. Postajamo enaki med revnimi. To
pa ni mogoče rešiti v zdravstvu.«
Darko Bizjak, direktor Zdravilišča Rogaška :
Slatina, o posledicah nenormalnega narašča- ^
nja stroškov: :
»V Zdravilišču smo pred zaključkom trimesečja ugoto- \
vili, da so cene v prvih mesecih tega leta grozljivo narasle, '[
tako da so indeksi povečanja pri vhodnih materialih in '
storitvah, kijih mi koristimo, preko 400. Ob dejstvu, daje '
rast naših cen, v primerjavi z enakim obdobjem lani,
veliko manjša, saj znaša indeks povečanja okoli 270, se
sed^ celotna razlika pojavlja kot neke vrste izguba.
Mislim, da je kljub razvpiti zamrznitvi cen nastopila na
tržišču anarhija, nekaj z vednostjo oblasti, nekaj brez
njene vednosti, vendar to nikamor ne vodi. Mi smo se zato
v naši politiki odločili, da bomo prekinili poslovne stike
z vsemi tistimi partnerji, našimi stalnimi dobavitelji, ki so
nenormalno dvignili cene. Sedaj iščemo cenejše ponudbe
in lahko trdim, da takšna ponudba je, seveda pa se bodo
posledice takšnega našega ukrepa poznale pri vseh tistih,
ki neupravičeno in nesm.otrno dvigujejo cene. Delovanje
trga, na katerega zadnje čase vsi prisegamo, ni tako
nedolžna stvar, je težka borba za prostor na tržišču, borba,
ki bo vodila v to, da bodo ostali samo dobri. Na žalost se
moramo, ko zahtevamo razmere tržnega gospodarstva,
zavedati, da bodo te razmere marsikoga spravile na
kolena. Je pa to edina pot, da Jugoslavija doseže tako
dolgo proklamirano stabilizacijo...
Tone Zimšek, predsednik skupščine občine
Celje v SLG za svetovni dan gledališč:
»V Celju se zavedamo, kako pomembno za kulturo je
poslanstvo gledališča in kako pomembna je kultura nas-
ploh. Zato ne bomo dovolili, da bi ta svetilnik ugasnil, pa
najsibo na vrhu katcrakoh vlada že. v Celju si bomo priza-
devali najti za kulturno dejavnost ustrezen dinar. Gleda-
lišču čestitam za praznik in želim tudi v prihodnje še
veliko tako uspešnih sezon kot so bile minule.-<
Sip prehiteva jugoslovanski čas
Dohodek Izničujejo jugoslovanske značilnosti
»Počasi tudi komunistom Sipa pre-
sedajo govorice, češ da so bile nalož-
be v naši delovni organizaciji zgreše-
ne, prav tako pa naj bi to veljalo tudi
za naš proizvodni program.« To je na
programsko volilni konferenci žal-
skih komunistov v razpravi med dm-
gim dejal sekretar osnovne organiza-
cije Zveze komunistov v tovarni
kmetijskih strojev, Tomaž Cvikl.
»Ljudje nas sodijo predvsem po ti-
stem, kar vidijo okrog Sipa. Toda ka-
kor koh že jemljemo te stvari, res je, da
vsi ti naši izdelki niso nikdar predstav-
ljali takšne vrednosti, da bi nas to kdo
ve kako ogrožalo. Nas ne ogroža proiz-
vodni program, pač pa nas ogrožajo
gnile jugoslovanske razmere, v katerih
je nemogoče uspevati s proizvodno in
tehnološko ter tržno tako zahtevnimi
izdelki kot jih ponuja Sipov program.«
To je seveda grenka ugotovitev sekre-
tarja osnovne organizacije, ki pravi, da
jim že nekaj let vplivni in manj vplivni
ljudje svetujejo naj menjajo proizvod-
ni program. Sam pa pravi, da jim še
nihče ni povedal, kakšen naj bi bil ta
program oziroma kakšna naj bi bila
preusmeritev. »Sipova proizvodnja se
lahko primerja s številnimi najugled-
nejšimi proizvajalci v zahodnoevrop-
skih državah. Svetujejo nam, naj takš-
no proizvodnjo sedaj opustimo. Tride-
set tisoč kmetijskih strojev, ki jih Sip
kljub krizi proda na domačem trgu in
izvoz v vrednosti pet milijonov dolar-
jev sta podatka, ki precej povesta. Na
posameznih konvertibilnih področjih
znaša kupna moč za kmetijske stroje
od j>et do deset milijard dolarjev. Sem
je treba prišteti tudi Sipove stroje. To
pomeni, da v Sipu dosegamo tehnolo-
ško in tržno proizvodno programsko
usmeritev na evropskem nivoju,« raz-
mišlja Cvikl.
»Ob vsem tem je n£ybolji tragično,
da se sprašujemo, kako je z dohod-
kom. To ni le tragika za Sip, pač pa za
vse tehnološko tržno zahtevnejše pro-
izvajalce. Sedanje družbenoekonom-
sko stanje in stopnja družbene pro-
duktivnosti Sipu nista kos. Niti fi-
nančno niti tehnično. Dohodka ni, ker
nam zaradi dolgega, zapletenega proiz-
vodnega procesa, zaradi inflacije, ne-
mogočih cenovnih razmerij in drugih
stvari, splahni že predno je izdelek na-
rejen. To prazno, družbeno neproduk-
tivno okolje želimo preseči s še večjim
prodiranjem v mednarodno delitev de-
la, predvsem s proizvodno kooperaci-
jo. Ob vsem tem je prav, da pričakuje-
mo pomoč od vseh družbenih organov
in ne nazadnje tudi od banke«, je med
drugim povedal Cvikl.
JANEZ VEDENIK
31. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ustvarjalnost povezana z demokracijo
o ciljih, ki se vse boij odmi-
rajo družbenopolitični in
f;konomski stvarnosti, o raz-
hajanju med dogovorjenim in
uresničenim, o vsesplošni kri-
zi, ki se poglablja, in o tem,
kaj so, kaj bi lahko in kaj niso
komunisti v minulem dvolet-
nem obdobju storili, da bi
v razvoju na vseh ravneh sto-
pili korak naprej in ne nazaj,
so komunisti šmarske občine
razpravljali v sredo, ko so se
sestali na konferenci občin-
ske organizacije Zveze komu-
nistov.
Delegat Steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine je naj-
prej orisal svetlo plat medalje,
ko naj bi rogaški steklarji letos
na ameriško in zahodnoevrop-
sko tržišče prodali za 17 milijo-
nov dolarjev izdelkov, nato pa
še temno plat, ko se ta delovni
kolektiv, namesto z razvojem,
vse bolj ukvarja s preživetjem.
Njihova uspešnost je, žal, v ro-
kah družbene regulative, pred-
pisov, devizne zakonodaje. De-
janska politika družbe je daleč
od prokiamirane, je opozoril.
Da je gospodarski položaj kri-
tičen, je opozorila tudi pod-
predsednica šmarskega izvrš-
nega sveta: akumulativna spo-
sobnost gospodarstva neneh-
no pada, iz meseca v mesec je
slabša likvidnostna situacija,
izredno kritično je v družbenih
dejavnostih. Kadrovska sesta-
va je v občini Šmaije pri Jel-
šah izredno slaba, pri tem pa je
delež nepodeljenih štipendij
zelo velik. Na tisoč prebivalcev
občine se jih le 7 izobražuje na
višjih in visokih šolah, z višjo
in visoko izobrazbo pa je zapo-
slenih le 4 odstotke delavcev.
O inovativni družbi je razprav-
ljal delegat tozda Dekor iz Koz-
jega, kako daleč smo od nje, pa
je prikazal na primerih iz ja-
ponske proizvodne in poslov-
ne filozofije.
Osrednja tema šmarske kon-
ference je bila v znamenju raz-
voja turizma in obrti. Delegat
Drko Bizjak, direktor Zdravi-
lišča Rogaška Slatina, je opo-
zoril na mačehovski odnos
družbe do turističnega gospo-
darstva, tudi slovenske, ter na
splošno značilnost, da so v n£y-
slabšem ekonomskem položa-
ju prav veliki izvozniki. V na-
daljevanju razprave je bilo zato
največ kritik na račun vse po-
gostejših pojavov državne re-
gulative, sprejemanja nera-
zumnih odločitev, zakonov in
ostalih predpisov, ki s prizade-
vanji za demokratičnost in
ustvarjalnost te družbe nimajo
dosti skupnega.
MARJELA AGREŽ
Niso brezbrižni do prihodnosti
Prehod iz teorije v prakso je
kljub deklarativnim podpo-
ram razvoju drobnega gospo-
darstva še vedno zelo težak in
ustanoviteljem novih malih
produkcijskih enot ni prihra-
njena nobena administrativ-
no-birokratska ovira, so ugo-
tavljali celjski mladinci na
svoji programsko-volilni kon-
ferenci.
Ob tem so se tudi vprašah,
doklej bodo pobude za usta-
navljanje malih produkcijskih
enot dajali le mladinci, saj ima
celjsko gospodarstvo le Sinte-
zo in zdaj v ustanavljanju Vizi-
jo. Zanimanje v gospodarstvu
za sodelovanje v malih pro-
dukcijskih enotah sicer je,
vendar pa še v nobenem kolek-
tivu niso dali pobude za usta-
novitev nove. Posebej zaskrb-
ljujoče pa je, so ugotavljaU
mladinci, da v družbah z ureje-
no zakonodajo nove male pro-
dukcijske enote dnevno usta-
navljajo, pri nas pa traja posto-
pek ustanavljanja tudi več kot
6 mesecev.
V razpravi ob sprejemanju
poročila o delu v preteklem
obdobju in programa za delo
vnaprej, so mladi opozorih, da
je treba več pozornosti name-
niti prehrani celjskih srednje-
šolcev. To je bila sicer že v pre-
teklem obdobju ena glavnih
nalog, vendar pa ureditev bolj-
ših prehrambenih pogojev za
šolajočo se mladino ni odvisna
samo od mladinske organizaci-
Na programsko-volilni kon-
ferenci celjskih mladincev so
za aktivno delo v mladinski
organizaciji podelili Pavlu
Platovšku državno odlikova-
nje, medaljo zaslug za narod.
je. Ob zagotavljanju pogojev za
ustreznejšo prehrano srednje-
šolcev, pa bodo celjski mladin-
ci največ pozornosti namenili
še štipendijski in kadrovski
politiki ter sistemu izobraževa-
nja in dodatnega usposab-
ljanja.
Na programsko-volilni kon-
ferenci so mladi ponovno opo-
zorili, da v celjskem gospodar-
stvu ne bodo uspeli zadržati
sposobnih, strokovno visoko
usposobljenih kadrov, če jim
ne bodo zagotovili vsaj osnov-
nih življenjskih pogojev, med
katere vsekakor sodi tudi pri-
dobitev stanovanjske pravice.
V naslednjem mandatnem
obdobju bo sekretar občinske
konference mladih v Celju
Tatjana Grum, ki so jo z veči-
no glasov podprli mladi iz os-
novnih organizacij po delov-
nih organizacijah, krajevnih
skupnostih in šolah celjske ob-
čine.
IVANA FIDLER
Zdravniki stavkajo,
a denarja dovolj
Da se zdravstvu, tako kot
ostalim družbenim dejav-
nostim, letos slabo piše, ve-
mo že nakaj časa. Krivdo
zato vse bolj odkrito pripi-
sujemo interventnim držav-
nim ukrepom, ki ne prizade-
vajo le družbenih dejavno-
sti, temveč vse bolj tudi go-
spodarstvo. Prav gotovo ne
moremo biti presenečeni,
nad vse bolj glasnim izraža-
njem nezadovoljstva delav-
cev, zaposlenih v zdrav-
stvu. Poleg vse težjih pogo-
jev dela je ogrožen njihov
družbenoekonomski po-
ložaj.
V Celju je tokrat začelo
prekipevati že prejšnji torek,
v petek pa so se po strokov-
nem sestanku kirurgov med
9. in 10.45 uro odločili za pre-
kinitev dela tako na kirur-
ških kot internističnih od-
delkih. Zahtevali so večje
plače in v bodoče njihovo
sprotno usklajevanje. Zahte-
ve so ostale enake v ponede-
ljek na ponovnem sestanku
in v torek na izrednem zboru
delavcev, delegatov, pred-
stavnikov občine in regije
ter njihovih družbenopolitič-
nih organizacij. Čeprav se je
od prvih pogovorov z neza-
dovoljnimi delavci bistveno
izboljšala likvidnost zdrav-
stvenega centra, saj je večina
občinskih zdravstvenih
skupnosti poravnala svoje
obveznosti, vseeno izid ni bil
takšen, kot so ga stavkajoči
zahtevali.
Že na začetku sta predsed-
nika osnovnih sindikalnih
organizacij temeljnih organi-
zacij    kirurških   oddelkov
z anestezijo in internističnih
oddelkov dr. Marko Erkla-
vec in dr. Bojan Krivec po-
novila zahtevo članov svojih
organizacij: 40 odstotno po-
višanje osebnih dohodkov in
sprotno mesečno revaloriza-
cijo v bodoče v skladu z in-
flacijo, gibanje osebnih do-
hodkov v gospodarstvu in
drugih družbenih dejavno-
stih. Izbrali so že tudi stro-
kovna odbora, ki bosta pri-
pravila 7. aprila, na svetovni
dan zdravja, stavko, če zah-
teve ne bodo sprejete.
Razlaga, kako gospodar-
stvo regije nima denarja, ka-
ko vsako potezo v prid
zdravstva onemogoča inter-
ventna zakonodaja in ne na-
zadnje, da osebni dohodki
zdravstvenih delavcev v Ce-
lju zaostajajo za republiški-
mi povprečji v zdravstvenih
delovnih organizacijah samo
za deset odstotkov oz. za
Univerzitetnim kUničnim
centrom za 20 odstotkov, ve-
čina ni prisluhnila, ker je
prej zapustila sestanek. Tako
ne moremo vedeti, če se stri-
njajo z zaključkom, ki ga je
pripravilo vodstvo delovne
organizacije, da bi s 1. mar-
cem povečali vrednost točke
za vse oblike nagrajevanja za
20 odstotkov, če bodo to se-
veda sprejeli delavski sveti,
temeljnih organizacij. Že to
povečanje presega resolucij-
ske okvire v prvem trome-
sečju za 570 milijonov dinar-
jev. Toliko bo torej izgube,
če ne bodo denarja privarče-
van drugje. Do konca sestan-
ka prisotni pa so se strinjali,
da je treba čimprej najti na-
čin (ob linearnem poveča-
nju) premostitve zaostajanja
osebnih dohodkov srednjih
in višjih zdravstvenih delav-
cev tako z delavci v Univer-
zitetnem kliničnem centru,
kot tudi po že sprejeti meto-
dologiji vrednotenja dela po-
sameznih profilov v Zdrav-
stvenem centru Celje.
Udeleženci, ki so vztrajali
do konca, so molče podprh
zahtevo po ukinitvi inter-
ventnega zakona in biU za
program ukrepov, ki bi od-
pravil negativna gibanja
v celjskem zdravstvu, zlasti
previsok stalež in porabo
zdravil, podprh predlog re-
publiškega izvršnega sveta
o razširitvi rizičnosti z obči-
ne na republiko oziroma re-
gijo in se izrekli za racionali-
zacijo samoupravne organi-
ziranosti Zdravstvenega cen-
tra Celja.
MILENA B.POKLIČ
Znak za ukrepanje
Obseg industrijske proiz-
vodnje se je v prvih dveh
mesecih leta v primerjavi
z enakim obdobjem lani
zmanjšal za 3 odstotke, ugo-
tavljajo v konjiški občini.
Na minuli seji izvršnega
sveta so zato menili, da mo-
rajo organizacije združene-
ga dela mesečno spremljati
poslovanje in ga primerjati
z resolucijskimi cilji. Izvrš-
ni svet bo, zlasti tam, kjer
so se pojaviie motnje v po-
slovanju, bdel nad poslova-
njem.
Precejšen padec industrij-
ske proizvodnje so zabeležili
v Uniorju, Kostroju, IMP,
Dinosu, Ingradu in Pekarni
Rogla. Padel pa je tudi od-
kup govedi v Kmetijski za-
drugi. Nekatera nihanja in
padci so za obdobje prvih
dveh mesecev leta značilni
in so bolj sezonske narave,
pravijo v združenem delu.
Člani izvršnega sveta pa so
ugotavljali, da so za slabše
rezultate krivi tudi protiin-
flacijski ukrepi Zveznega iz-
vršnega sveta, ki so udarili
najbolj uspešne, nato pa seje
položaj začel slabšati. Višje
organe v republiki je treba
nenehno opozarjati, daje go-
spodarjenje pod takšnimi
ukrepi nevzdržno. Zazrli pa
so se tudi vase, ko so menili,
da je potrebno vzroke iskati
tudi pred domačim pragom,
znotraj občine. Dejstvo je na-
mreč, je bilo slišati, da se
v Sloveniji akumulativnost
gospodarstva ni bistveno
zmanjšala, pač pa se je
zmanjšala v konjiški občini.
Zato je treba vplivati na do-
bro poslovno politiko in od-
straniti vzroke za motnje
v gospodarjenju. Oceniti bo
potrebno, na primer, ali je
morda na nizek fizični obseg
proizvodnje vplivalo pre-
strukturiranje gospodarstva.
Izvršni svet je zadolžil Komi-
te za planiranje in ekonom-
ski rzavoj, da oblikuje infor-
macijo za republiški Izvršni
svet, stlaišča s predlogom za
izboljšanje položaja pa naj
posreduje združenemu delu
konjiške občine.
MATEJA PODJED
Nov pravilnik o dodeljevanju
solidarnostnih stanovanj
v celjski občini naj bi letos
zgradili 184 novih stanovanj,
prenovili 55 in po načrtu pre-
nove mesta, pridobili še do-
datnih 38 stanovanj. V koli-
kor bo samoupravna stano-
vanjska skupnost uresničila
'etni načrt skupnosti, ki so ga
sprejeli delegati na torkovi
seji skupščine, bo v tej občini
•etos lahko dobilo stanovanja
'»koli 200 upravičencev iz
sklada družbene pomoči.
Stanovanjska skupnost Ce-
ye bo iz latnih virov zagotovila
^tiri petine sredstev za gradnjo
stanovanj, za ostala pa naj bi
kot investitorji nastopih izva-
jalci.
Delegati so na skupščini pre-
jeli tudi nov pravilnik o druž-
beni pomoči v stanovanjskem
gospodarstvu celjske občine.
V kratkem bo ta objavljen
v Uradnem listu SRS, nato pa
bo zašel razpis - predvidoma
konec aprila - za prednostno
listo upravičencev do stano-
vanj iz sklada družbene pomo-
či. Razpis bo trajal mesec dni,
dokončno listo upravičencev
do stanovanj iz sklada družbe-
ne pomoči, naj bi delegati
sprejeli na skupšini v septem-
bru. Tako lahko tudi že novi
prosilci dobili stanovanje ko-
nec leta, ko naj bi v celjski obi-
čini dogradili največ novih sta-
novanj v tem letu.
V tem mesecu je potekel tu-
di dvoletni mandat nosilcem
na odgovornejših funkcijah
skupščine samoupravne sta-
novanjske skupnosti. Po deh
- ocena delegtov - uspešnih
mandatih dosedanje predsed-
nice skupščine Jožice Kovačič
so izvolili za novega predsed-
nika skupščine Karla Stokav-
nika iz Železarne Štore, za na-
mestnika pa Edvarda Misjija,
za predsednika zbora uporab-
nikov je tudi za naslednji man-
dat izvoljen Bernard Poljanec,
za predsednika zbora izvajal-
cev pa Peter Drozg.
Violeta V. EINSPIELER
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovič
Presenečenje
v NIkaragvl
Kmalu konec državljanske vojne v Nikaragvi? Še pred
nedavnim je bilo videti povsem drugače, saj so nikaragov-
ski vojaki napadli oporišča protisandinistov na hondura-
škem ozemlju in ZDA so poslale v Honduras vojaške
okrepitve. Toda prišlo je do presenetljivega preobrata.
V nikaragovskem mestecu Sapoa ob meji s Kostariko so
se sešli najvišji predstavniki sandinistov in upornikov in
podpisali sporazum o dvomesečnem premirju, ki začne
veljati 1. aprila.
In ne samo to - že čez nek^j dni se bodo v Managvi
nadaljevala pogajanja o koncu več kot šest let trajajoče
vojne. Obe strani izražata optimizem, da bo v Nikaragvi
kmalu zavladal mir, k^jti na tokratnih pogajanjih je bilo
doseženih nekaj pomembnih kompromisov. Uspeh je že
to, da sta obe strani priznali ena drugo kot enakopravnega
sogovornika, kar je bilo doslej skorajda nepojmljivo. San-
dinisti so svoje nasprotnike dosledno žigosali kot »krimi-
nalne bandite« in plačance, ti pa so tokrat vladi predsed-
nika Daniela Ortega prvič priznali legitimnost.
Ortega, kije bil tudi vSapoi, se je strinjal, da upornikom
med dvomesečnim premirjem ni treba položiti orožja.
Namesto tega se bodo morali umakniti v posebna nev-
tralna območja v Nikaragvi, kjer bodo imeli vso življenj-
sko preskrbo. Vlada je pristala tudi, da bo izpustila več kot
1500 političnih zapornikov in 1822 nekdanjih članov Naci-
onalne garde Somozove dinastije. Še najbolj obetavna pa
je slišati obljuba vlade, da bo dovolila udeležbo vseh
državljanov, tudi iz vrst sedanjih upornikov, na splošnih
volitvah na vseh ravneh.
Uporniki so privolili tudi, da med premirjem ne bodo
sprejemali pošiljk ameriškega orožja, pač pa samo huma-
nitarno pomoč od nevtralnih mednarodnih organizacij.
Ob vsem tem ni nič čudnega, da so opazovalci ta nepri-
čakovani sporazum večinoma označili kot zgodovinski
korak k razrešitvi nikaragovske krize. Kostariški predsed-
nik Arias, avtor mirovnega načrta za Srednjo Ameriko (ta
pa je bil doslej v veliki nevarnosti, da se izjalovi) in Nobe-
lov nagrajenec za mir, je izjavil: »Sapoa nam kaže, da od
dialoga lahko pričakujemo čudeže«.
Vendar tokratni sporazum ni nikakršen čudež in sam po
sebi tudi še ne jamstvo, da bodo sandinisti in uporniki
dokončno zakopali bojno sekiro. Sporazum je narekoval
splet političnih okoliščin, med katerimi je bila morda na
prvem mestu izguba zaupanja protisandinistov v ameriški
kongres in Reaganovo administracijo. Uporniki namreč že
nekaj časa ne dobivajo ameriške pomoči, od katere so
bistveno odvisni. Pa tudi sandinisti ne morejo v nedogled
računati na izdatno sovjetsko pomoč, ob kateri je gospo-
darstvo vseeno v razsulu. Inflacija je trenutno 1500
odstotna, več kot polovico državnega proračuna pa gre za
bojevanje proti upornikom. Še neprimerno večja cena so
človeška življenja - dosedanja vojna je zahtevala več kot
50.000 žrtev.
Čeprav je tudi Beli hiši podpora upornikom povzročala
nemalo preglavic, so bila njene reakcije ob podpisu spora-
zuma precej zadržane. Marsikdo je namreč sporazum razu-
mel kot poraz upornikov. »Hoteli smo mir v Nikaragvi in
zdaj to postaja realnost,« je grenko izjavil eden izmed
uradnikov. Nekateri zopet ugibajo, ali ni bil pristanek
upornikov na sporazum, ki vendarle priznava legitimnost
sandinistične vlade, svojevrstno izsiljevanje kongresa, da
bi zopet odobril vojaško pomoč. Naj bo tako ali drugače,
dejstvo je, da je sporazum v Sapoi prvič ponudil oprijem-
ljive možnosti za politično rešitev nikaragovske krize.
Toda vsa zgodba je še daleč od »srečnega konca«.
Grozljiv iraški napad: Več kot okrutno se je Irak maš-
čeval za iransko zasedbo obmejnega mesta Halabdže, kjer
žive Kurdi. Iraška letala so na mesto odvrgla bombe z boj-
nimi strupi, zaradi katerih je (po iranskih virih) umrlo več
kot 5000 prebivalcev. Irak je pomor sprva pripisal Iranu,
nato pa sporočil, da ima »pravico do uporabe vseh razpo-
ložljivih sredstev, če se hoče ubraniti pred iransko agre-
sijo«. Po nalogu generalnega sekretarja OZN Pereza de
Cuellarja sta bolnišnice v Iranu, kjer ležijo žrtve iraških
kemičnih napadov obiskala zdravnika iz OZN. Združeni
narodi so že leta 1986 obsodili Irak zaradi uporabe bojnih
strupov v vojni z Iranom, bojevanje s kemičnim orožjem
pa prepoveduje tudi ženevski protokol iz leta 1925. Tokrat
je šlo za izrazito okruten poskus, da bi dosegli dva cilja:
lekcijo naj bi dobili obmejni Kurdi, ki sodelujejo z Iranom,
s stopnjevanjem vojne na vsej črti (tudi s tako imenovano
vojno mest) pa naj bi Irak »pospešil« pohtične pobude za
njen konec.
Nova etapa kitajske »perestrojke«: v Pekingu seje začelo
tritedensko zasedanje vsekitajskega ljudskega kongresa,
ki sestaja vsakih pet let. Po sodbah razčlenjevalcev bo
3000 delegatov potrdilo načrt gospodarskih reform, za
katerega se zavzema partijski generalni sekretar Zhao Ziy-
ang. Glavne postavke Zhaove strategije so: razvoj malih in
srednjih podjetij, večja samostojnost gospodarskih sub-
jektov in razvoj priobalne Kitajske, ki naj bi postala nekak
motor razvoja države. Delegati bodo na zasedanju izvolili
tudi predsednika republike in premiera, odločali pa bodoj
tudi o sestavi nove vlade. Napovedana je tudi reorganiza-1
cija številnih ministrstev in državnih komisij. i
(Ne)mirni Erevan: Iz sovjetskih uradnih in disidentskih'
krogov je slišati nasprotujoče si vesti o izidu poziva, naj se'
prestolnica sovjetske republike Armenije spremeni
v »zapuščeno mesto«. Disidenti so namreč pozvali vse
stanovalce, naj ostanejo v svojih domovih, v okviru kam-
panje za vrnitev azerbejdžanske pokrajine Gorske Karaba-
hiji Armeniji. Po uradnih poročilih teče življenje po
nedavnih demonstracijah mirno. Potem ko je prezidij
vrhovnega sovjeta SZ pred kratkih zavrnil možnost spre-
minjanja sedanjih meja, tudi v Gorski Karabahiji napove-
dujejo nove demonstracije.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
31. MAREC 191
Regllskemu gospodarstvu preti finančni mrk
Slabi gospodarski rezultati v letu 1087. Ogromen porast obveznosti do nerazvitih
Poslovni rezultati celjske
regije v letu 1987 so sicer ne-
koliko boljši od republiških,
a še vedno slabi. Učinkovitost
regijskega gospodarstva se še
naprej vztrajno slabša. Doma-
la vsi kazalci kažejo nižje
vrednosti, med najbolj za-
skrbljujočimi pa je ta, da je
delež akumulacije v dohodku
po dvanjstih letih, izraženo
v odstotkih, prvič nižji od
dvomestnega števila. Ena
skrajnih posledic je tudi ta,
da gospodarstvu preti finanč-
ni kolaps. Tudi zaradi straho-
vitega porasta obveznosti do
sklada federacije za manj raz-
vite.
Kot so poudarili predstavni-
ki celjske in velenjske podruž-
nice SDK prejšryi teden na po-
govoru za novinarje izračunani
indeksi zaradi inflacije pa tudi
številnih lanskih obračunskih
sprememb ne ponujajo dovolj
natančnih primerjav s prete-
klimi obdobji. KJjub temu ni
dvoma o neuspehu, pa četudi
so gospodarski rezultati neko-
liko nad republiškimi. V zakup
moramo namreč vzeti dejstvo,
da smo doživeli v republiki ne-
uspeh na domala vseh področ-
jih, kljub temu, da so bih v re-
soluciji zapisani dokaj neambi-
ciozni cilji.
Razen zmanjšanega deleža
izgub v dohodku, kžir pa tudi
ni poseben uspeh, regijski ka-
zalci uspešnosti poslovanja ne
vlivajo optimizma. Delež aku-
mulacije v dohodku je komaj
8,7 odstoten. Tudi stopnja aku-
mulativne sposobnosti pada.
Celotni prihodek, ki se je naj-
bolj povečal v Mozirju, Vele-
ryu in Žalcu, skromnejša pa je
bila njegova rast v Celju in
Šentjurju, je porasel za 110 od-
stotkov. Glede na dvig cen
o rasti celotnega prihodka to-
rej ne moremo govoriti. Doho-
dek, bil je večji za 114%, je si-
cer presegel cene industrijskih
proizv^alcev, a je precej zao-
stal za cenami na drobno
(131%). Precej nad povprečjem^
je bil le v občinah Velenje
(143%), Mozirje (137%) in Šent-
jur (129%), vehko pa je bilo
njegovo zaostajarvje v občinah
Laško (85%) in Slovenske Ko-
njice (79%).
Negativni trendi pri dehtvi
dohodka so bili že omenjeni,
dodajmo le, da se ob padajo-
čem deležu akumulacije veča-
jo obveznosti za skupno pora-
bo in druge namene. Akumu-
lacija je bila realno višja le
v občini Mozirje, v vseh drugih
se je znižala, najbolj v občini
Slovenske Konjice, delež aku-
mulacije v doseženem dohod-
ku (regija 8.7%) pa je najnižji
v Šentjurju (4,3%) najvišji pa
v Laškem (11,9%). -
Kljub povprečni 119 odstot-
ni rasti osebni dohodki v no-
beni občini celjske regije niso
dohiteli rasti cen življenjskih
potrebščin, zaradi česar je
njihovo realno znižanje 6 od-
stotno.
Število ozdov z motnjami
v poslovanju seje lani še pove-
čsdo, na meji rentabilnosti je
tako poslovalo 49 OZD, 45 pa
jih je ostalo brez akumulacije.
Z izgubo, njihova skupna viši-
na je 21,4 milijarde dinaijev,
kar je 18 odstotkov več kot leta
1986, je poslovalo 41 OZD. Ve-
čina izgub je bila v industriji
(97%), 64 odstotkov pa v elek-
trogospodarstvu, pridobivanju
premoga, črni metalurgiji in
predelavi kovin.
Zelo zaskrbljujoče je, da je
bilo gospodarstvo ob koncu le-
ta sposobno v trenutku porav-
nati petino kratkoročnih ob-
veznosti, medtem ko bi jih mo-
ralo biti pri normalnem gospo-
darjenju vsaj polovico, zato
lahko pričakujemo zaostreno
Ukvidnostno situacijo. Položaj
je še hujši, ker mora regija ob
tako skromnem obsegu aku-
mulacije razen obveznih zdru-
ževanj in odplačil dolgoročnih
kreditov dati v sklad za neraz-
Vzpodbudnejši so bili lani
le izvozni rezultati. Prihodki,
ustvarjeni na tujih trgih so
bili za 151 odstotkov večji kot
leto prej. Ker lahko govorimo
o oporečnosti metodologije
izračuna pa dokaz o dokaj do-
brih izvoznih rezultatih sloni
predvsem na dejstvu, da se je
delež izvozne realizacije v ce-
lotnem prihodku povečal od
9,3 na 11,1%. Največji delež
prihodkov v tujini še vedno
dosegajo v Slovenskih Konji-
cah, Šmarju in Velenju, med-
tem ko sta lani pri izvozu zao-
stali le občini Celje in
Šentjur.
vite 17,4 milijarde dinarjev. To
je skoraj štirikrat več kot pred-
lani, to pa je tudi več kot četrti-
na regijske akumulacije. Pre-
ložitev plačila na republiškem
nivoju za deset dni položaj le
malenkostno olajšuje.
RADO PANTELIČ
Nov
nakiadalec
v Glinu
v Gorenjevi delovni orga.
nizaciji Glin v Nazarjah so
že dlje časa ugotavljali, da
bo treba temeljito obnoviti
interni transport.
Posebej velik problem je
predstavljala manipulacija
lesne surovine. Vozila, ki jih
imajo v Glinu, so namreč sta-
ra od petnajst do dvajset let.
Pred dnevi so končno dobili
no. nakiadalec, ki tehta ve(
kot dvajset ton in ima tri os-
novne priključke: klešče za
prenos lesne surovine, vilice
za prenos la^ih tovorov do
dvanajst ton in zajemalko za
prenos razsutega tovora,
Z novim nakladalcem firme
Volvo so delno odpravili te-
žave v internem transportu.
Pred devetnajstimi leti so iz
te tovarne dobili podobni na-
kiadalec, ki je bil takrat prvi
v Jugoslaviji. Njegovo delo-
vanje in začetek dela novega
nakladalca so si ogledali tudi
predstavniki proizvajalca iz
Švedske.
JANEZ VEDENIK
Nujna tehnološka sanacila Topra
Lani so v Topni poslovali brez
izgube, k temu pa je največ pri-
spevala pomoč sanatorja sozda
Merx, so poudarili na prvi ti-
skovni konferenci Topra v letu,
ko ta delovna organizacija slavi
40-letni jubilej. Hkrati z rezultati
sanacije in lanskoletnega poslo-
vanja so na Dobrni pripravili tu-
di uspešno predstavitev nove
zimskošportne kolekcije, za kate-
ro je Toper že požel nagrado na
sejmu mode in tudi priznanja
poznavalcev modnih trendov.
Kot je poudaril Peter Privšek,
predsednik začasnega kolektivne-
ga poslovodnega odbora, sta bila
uki ep družbenega varstva in prev-
zem sanacije s strani Merxa odlo-
čilnega pomena za sanacijo raz-
mer v lanskem poslovnem letu, ki
so ga zaključiU brez izgub. Na tej
osnovi gradijo tudi nadaljevanje
sanacije v letošnjem letu, ko se
Toper loteva tehnološke sanacije,
ki je ob 80 do 90 odstotni odpisa-
nosti opreme nujna. Modernizira-
nje prozvodnje pa ne bo tako eno-
stavno. Potrebnih je namreč 5,5
mihjona nemškh mark, kar je ob
dejstvu, da banka s kreditnimi po-
goji ne bo več tako radodarna kot
v preteklosti, precejšen zalogaj-
Pa tudi vloga Merxa, ki se mu le-
tos kot sanatorju izteka pogodba,
za naprej še ni opredeljena. To so
v petek potrdili tudi na novinarski
konferenci Merxa, kjer so pouda-
rili, da je sedanja faza sanacije To-
pra najtežja. Merx, ki je za doseda-
rvji del sanacije požel zahvale re-
pubhke in tudi Topra, bo zagotovo
sodeloval v sanaciji še letos, n^-
kasneje v dveh mesecih pa se bo-
do v sozdu odločili, ali bodo pri
razreševanju razmer sodelovali še
naprej, kar bi pomenilo tudi to, da
pride Toper pod Merxovo okrilje.
Ob tem so v Merxu tudi jasno po-
vedali, da pri reorganizaciji Topra
niso za siromašenje nerazvitih ob-
močii in so zato proti ukinitvi toz-
da v Šmarju pri Jelšah.
Trenutno nerešen problem je tu-
di še Topsort Pliberk, kjer so To-
pru poleg Merxa pri razreševanju
razmer pomagali tudi IS SRS in
GZ Slovenije ter Konus iz Sloven-
skih Konjic, ki je pomoč združil
skozi lastni poslovni interes. Ker
v Topsportu doslej s kooperacija-
mi niso zaslužili niti šihnga, bodo
temu v prihodnje posvetih več po-
zornosti. Še prej bo treba rešiti ka-
drovske težave, že v tem mesecu
pa bi preko Topsporta pričeh tudi
z zunanjetrgovinsko dejavnostjo.-
Partnerje še iščejo znotraj panoge,
med najresnejšimi pa je Jugotek-
stil iz Ljubljane.
Med letošnjimi pomembnejšimi
nalogami je ob reorganizaciji de-
lovne organizacije in spremembah
samoupravne organiziranosti po-
membno še nadaljnje spremljanje
uspešnosti   kadrovske   politike,
Lani je bila Toprova fizična
produktivnost za 3,5 odstotka
boljša kot leta 1986. Število zapo-
slenih so zmanjšali za 9,6 odstot-
ka. Močneje so tudi povečali kli-
rinški izvoz, ki pa ni preveč do-
nosen. Povprečni osebni dohodki
so bili lani 161.489 din (leta 1986
pa 71.000 din), še ugodnejša pa je
primerjava med letošnjim
(320.272 din) in lanskim (97.911
din) februarjem. ij
uresničiti pa želijo tudi koncept,
po katerem bi 70 odstotkov proiz-
vodnje namenili dodelavnim po-
slom za konvertibilno področje, 30
odstotkov pa bi namenili znanim
kupcem na domačem trgu. V krat-
kem pa bodo morali rešiti še pro-
blem obrata v Donjem Vakufu, ki
so mu po tehnološki plati dolžni
pomagati, da se bo ta lahko kasne-
je (proces naj bi stekel že ta me-
sec) osamosvojil.
RADO PANTELIČ
Najuspešneišl Izvozniki
Gospodarski vestnik je v zadnji šte-
vilki objavil imena in dosežen izvoz
dvestotih najboljših izvoznikov Slove-
nije v lanskem letu, ki je značilno po
dobrih izvoznih rezultatih, a prazni bla-
gajni.
Lani so namreč pri statističnem prika-
zovanju izvoza in uvoza uvedli preraču-
navanje po nekakšnih sprotnih tečajih,
s čimer se je stvarnost prikazovanja na-
ših zunanjetrgovinskih rezultatov precej
poslabšala, precej zamegljene pa so tudi
primerjave s prejšnjimi leti. Po statistič-
nih podatkih naj bi tako Jugoslavija lani
več kot podvojila izvoz (na konvertibilno
tržišče naj bi ga bilo več kar za 137%), ob
tem pa smo imeli prazno devizno blagaj-
no. Realnejši od teh dinarskih podatkov
so dolarski. Po teh naj bi celotni izvoz
povečali za 5 odstotkov. Tudi za ta izra-
čun strokovnjaki opozarjajo da je prena-
pihnjen, svoje dvome pa opirajo na pada-
nje vrednosti dolarja in to, da Jugoslavija
doseže pretežni del zunanjetrgovinske
menjave z evropskimi državami.
Ob teh ocenah je še najzaneslivejša pri-
merjava v okviru Jugoslavije in izvozni-
kov v posameznih repubUkah, medtem
ko kaže vprašanje, kaj smo pravzaprav
dosegh z lanskim izvozom za enkrat pu-
stiti ob strani.
Največji celotni izvoz blaga je lani do-
segla ožja Srbija, a le za poldrug odstotek
več kot Slovenija, kar je za našo republi-
ko, ki je pred dvemi leti za ožjo Srbijo
200 najuspešnejših v izvozu
Konvertibila
zaostajala za več kot desetino, vsekako
uspeh. Slovenija ima tako najugodnejši
izvozne rezultate na zaposlenega (3291
dolarjev), ožja Srbija, ki je druga, pa ji
dosegla 1638 dolarjev izvoza na zaposle
nega. ]
Med organizacijami z našega območji
je med 200 najboljšimi izvozniki sozd Go
renje na tretjem mestu (na drugem mesti
pa je po pozitivni bilanci), medtem ko j(
pri klirinškem izvozu Cinkarna pravtakc
tretja. V tabeh, ki jo objavljamo, smo pri
kazali, na katero mesto v Sloveniji so se
uvrstile posamezne organizacije, ki so
med dvestoterico, njihov izvoz in uvoz
v tisočih din, preračunan po tečaju ZIS,
ter saldo. Opozarjamo, da je prišlo do
pomote pri Garantu iz Polzele. Po poda'
kih, ki jih imamo iz te delovne organiza'
cije smo jih že pri opredelitvi regijskih
izvoznikov postavili na napačno prve
mesto pa tudi pri podatkih, kijih objavlja
Gospodarski vestnik niso na 54. mestu
Zdaj je že znano, da napake nismo zgreši-
h ne mi niti Medobčinska gospodarska
zbornica Celje, kije podatke posredovala
(kljub temu da smo vanje podvomili)
Zmotih so se v Narodni banki Slovenije
ki je podatke posredovala MGZ Celje in
tudi Gospodarskemu vestniku. V Garan-
tu so sicer zadovoljni z lanskoletnim iz-
vozom, ki je zadovoljiv predvsem po za-
slugi maloobmejne menjave, a tako viso-
ko vseeno niso. Odgovora Narodne ban-
ke gospodarski zbornici še ni bilo.
....    ,_________........_______^.^Sl
Preračunano po tečaju ZIS v 1000 din
$ = 1262.0300
Sozd IVIerx - lani dobro poslovala
v sestavljeni organizaciji združe-
nega dela Merx so lani dokaj dobro
poslovali, saj pričakujejo, kot so
poudarili prejšnji petek na novi-
narski konferenci, da bo primerja-
va s sorodnimi sistemi takšna kot
lani, ko so med desetimi največjimi
organizacijami v Sloveniji dosegli
najboljše rezultate. Kljub relativno
ugodnim rezultatom pa so pri letoš-
njih napovedih bolj zmerni saj za-
radi številnih neznank pri pogojih
poslovanja in naložbeni politiki
v kmetijstvu, pa tudi zaradi števil-,
nih nerešenih problemov, pretiran
optimizem ni možen.
Lani so v sozdu Merx ustvarili za
394 milijard dinarjev celotnega pri-
hodka, kar je za 119 odstotkov več
kot predlani in tudi za 21 odstotkov
več kot so načrtovali. Glavni delež,
305 milijard din so dosegli v blagov-
nem prometu, 64 milijard din v agro-
živilstvu, 16 milijard din v gostinstvu
in turizmu, v skupnih službah delov-
nih organizacij in sozda pa so se stro-
ški v primerjavi z letom 1986 zmanj-
šali, kar kaže tudi na racionalnejšo
organiziranost.
Članice sozda so lani ustvarile za
137 odstotko več dohodka kot pred-
lani, kar je tudi za 22 odstotkov nad
načrtovanim. Tudi razkorak med nji-
hovimi osebnimi dohodki in osebni-
mi dohodki gospodarstva v Sloveniji
se je precej zmanjšal in je bil le šest
odstoten. I^ema je le gostinstvo in
turizem, kjer so bih osebni dohodki
za tri odstotke pod povprečjem soz-
da. Med spodbudnimi podatki je tu-
di ustvarjena akumulacija, ki je
z skoraj osmimi mihjardami dinarjev
za 70 odstotkov višja od načrtovane.
Z izgubo je poslovalo šest organi-
zacij, dve tretjini izgube (360 milijo-
nov dinarjev) pa so imeli v gostin-
stvu in turizmu, največ v radeljskem
tozdu kjer je rdeče številke v bilanco
pripisal rekreacijsko turistični cen-
ter Kope. Presenetljivo je tudi, da so
imeli za 44 milijonov dinarjev izgube
tudi v najmanjši delovni organizaciji
Reklama Celje, kjer bo zaradi tega
verjetno   potrebna   reorganizacija.
Kot je povedal Franc Ban, predsed-
nik KPO sozda Merx. so vso izgubo
v višini 522 milijonov dinarjev pokri-
li znotraj sestavljene organizacije.
Ob tem je vodstvo sozda opozorilo
še na nekatere druge probleme,
predvsem nelogičnost, ki se v repro-
verigah znotraj agroživilstva dogaja-
jo z mesom in mlekom in ki ogrožajo
poslovanje, pa tudi normalno oskrbo
prebivalcev, opozorili pa so tudi, da
pri naložbah v kmetijstvu ni prave
podpore banke. Predvsem so pro-
blem visoke obresti. Ker se v Merxu
zavedajo v^seh problemov, ki jih ima
predvsem z uvedbo obveznih rezerv
v današnjih pogojih banka, so banč-
nike na ryihovem zboru opozorili
predvsem na to, da bi se bilo treba
lotiti akcije za izboljšanje hkvid-
nosti.
Omeniti še velja, da bo sozd Merx
letos namenil za investicije 36 mili-
jard dinarjev. Dvanajst v blagovni
promet, 10 v kmetijsko in živilsko
predelovalno industrijo, skoraj 10 pa
tudi v gostinstvo in turizem.
RADO PANTELIČi
Kup odprtih problemov imajo trenutno v turizmu, kjer sicer sozd
v nekaterih okoljih imenujejo za nosilca razvoja turizma in od njega
tudi pričakujejo konkretne ukrepe, a v sozdu bi najraje videli, da jim
tega naziva ne bi dajali. Probleme, ki jih morajo rešiti na tem
področju imajo namreč praktično v vsej regiji. Tako si trenutno
prizadevajo, da bi bil čimprej zaključen postopek izločitve iz prejš-
nje delovne organizacije in preoblikovanja v samostojno delovno
organizacijo v konjiškem Jelenu, v nasprotju s tem pa so prizadeva-
nja po združitvi delovnih organizacij Savinja in Turista v Gornje
Savinjski dolini. Ob hkratnem nastajanju razvojnih programov
v Logarski dolini se bojijo, da bi tudi pri tem zahtevnem projektu
prevzeli nosilstvo. V Laškem skušajo Savinjo pritegniti v enovito
delovno organizacijo (zaradi racionalnejšega poslovanja) a tam (v
občini) na to ne pristajajo. Skratka obstaja kup problemov in predlo-
gov, ki jih bo treba tudi tam rešiti. Posebno breme je tudi radeljski
tozd, kjer naj bi se po Merxovem predlogu združil v enovito delovno
organizacijo za Koroško. Pri teh prizadevanjih tudi niso dosegli
ničesar. In kam bodo investirali? Na Kope (vlečnica Pungart, nakup
teptalnega stroja), Golte (nova dvosedežnica, razširitev prenočitve-
nih zmogljivosti), Dobrna (prenova depandanse Beograd), Šentjur,
kjer bodo prenovili motel, nekaj denarja pa bodo vložili tudi v Dra-
vogradu. Tam sicer terjajo izgradnjo hotela, a za tega gotovo ne bo
dovolj denarja.
Četudi bo torej sozd Mene letos za turizem namenil veliko denarja,
ga bo za uresničitev vseh želja še vedno premalo.
31. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kako v sodobno, inovacijsko družbo?
Toliko tožb in kritik
uradne politike kot jih izre-
čejo inovatorji, človek zle-
pa ne sliši na kakšnem se-
stanku. Tudi prejšnji petek,
zadnji dan sejma Ideja 88 na
posvetu inovatorjev na Go-
lovcu je bilo tako.
Doktor Matjaž Mulej je za
inovatorje pripravil uvodno
predavanje o prehodu v ino-
vacijsko družbo. Pri tem je,
skupaj z navzočimi inovator-
ji nekajkrat poudaril, da smo
pri nas še precej deleč od
inovacijske družbe, pa tudi
družbene razmere niso takš-
ne, da bi vzpodbujale ta
prehod.
Že naš šolski sistem je
v marsičem zgrešen, saj je
v predšolski dobi pri pouku
še nekaj kreativnega dela,
kasneje, v osnovni šoli pa je
praktično vse zreducirano
na faktografsko polnjenje
možganov. Osnovnošolske-
ga sistema praktično nismo
spremenili že trideset let,
v tem času pa se je obseg
svetovnega znanja podvojil.
Zato, meni Matjaž Mulej, bi
morali čimprej razmišljati
o desetletni osnovni šoli.
Inovatorji so se kritično lo-
tili tudi predlogov za spre-
membo ustave, ki so takšni,
da vse prej kot vzpodbujajo
inovativno delo. Mnogo ovir
čaka inovatorje tudi drugod.
V- delovnih organizacijah na
primer. Pri nas 80 odstotkov
izumov prijavijo posamezni-
ki in le 20 odstotkov razne
organizacije. V svetu je slika
povsem obrnjena, takšno
razmerje, ki je sedaj pri nas,
pa so imeli v začetku tega
stoletja. Zato pri nas izumi
tudi tako težko najdejo pot
v življenje, saj jih inovator
s skromnimi sredstvi nepri-
merno težje uresniči kot pa
neka delovna organizacija.
V delovnih organizacijah
bi morali zato bolj vzpodbu-
jati inovativno delo, pred-
vsem pa ga dovolj ustrezno
nagrajevati. Tako bi pri na-
grajevanju  morali  čimprej
ukiniti degresivne lestvice,
saj je družba bolj zainteresi-
rana za velike kot pa majhne
inovacije. Matjaž Mulej je na
primer predlagal, da bi dobil
inovator (in soavtorji) 30 od-
stotkov inovacijskega do-
hodka, 10 odstotkov delovna
skupina, v kateri dela inova-
tor in 10 odstotkov vsi delav-
ci (da bi bilo manj nevoščlji-
vosti). Kot primer delovne
organizacije, kjer so nagr^e-
vanje inovatorjev precej do-
bro uredili, je navedel šem-
petrski SIP.
Hkrati bi se morah v de-
lovnih organizacijah lotiti tu-
di organizacijskih prijemov.
Sedaj je razvitost inovativne-
ga dela v delovnih organiza-
cijah skoraj popolnoma od-
visna od razumevanja in
podpore poslovodnih struk-
tur (tako je pokazala tudi raz-
iskava, ki so jo opravih v Ce-
lju). Matjaž Mulej je zato
predlagal, da bi lahko ime-
novah oseben odbor delav-
skega sveta za pospeševanje
inoviranja, ki bi vodil inova-
cijsko pohtiko na daljši čas.
Na posvetu v dvorani na
Golovcu so navedli še nekaj
ukrepov, ki bi jih morali
sprejeti, da bi vzpodbudili
inventivno delo in povečah
zaslužek od inovacij. Tudi
davčno politiko bi morali te-
mu prilagoditi, so menili.
Skupna ugotovitev pa je bi-
la, da s političnimi direktiva-
mi stvari ne bomo premakni-
li naprej.
S. ŠROT
Računalništvo le stežka
do drobnega gospodarstva
v okviru letošnjega sejma
Ideja '88 je bilo tudi posve-
tovanje o uporabi računal-
nikov v gospodarstvu in še
posebej v drobnem gospo-
darstvu. Glede na aktualno
in zanimivo temo je bilo
pričakovati več udeležen-
cev, kljub temu pa je bil po-
svet zanimiv, saj so udele-
ženci nanizali vrsto proble-
mov in težav s katerimi se
srečujejo pri uveljavljanju
računalništva v drobnem
gospodarstvu.
Na posvetu so poudarili,
da je na našem trgu moč do-
biti raznovrstno opremo, ta-
ko da tehnološko skorajda
ne zaostajamo za Zahodom.
Zato pa je občutno pomenj-
kanje celovite programske
opreme. Za posamezna po-
dročja, (računovodstvo, sal-
dakonti itd.) nekatere profe-
sionalne organizacije sicer
ponujajo opremo, vendar so
te organizacije premalo časa
prisotne na trgu, da bi lahko
pripravile celovite pro-
grame.
Razen tega v drobnem go-
spodarstvu primanjkuje tudi
sposobnih kadrov za upora-
bo računalnikov. Na posvetu
so menili, da bo drobno go-
spodarstvo tudi v bodoče ze-
lo težko prišlo do teh kadrov,
tako da se bo moralo naslo-
niti na znanje specializiranih
organizacij.
Poseben problem pa je
uveljavljanje računalništva
pri nekaterih administrativ-
nih strukturah v občini in tu-
di republiki. Posamezniki so
na posvetu povedali, da so
imeli izredno velike težave
pri uveljavljanju vodenja
svojega poslovanja z raču-
nalniki. Tako davčne uprave
kot SDK ponekod namreč
niso priznale takega vodenja
poslovanja. Obstaja pa tudi
strah pred uporabo računal-
nikov v drobnem gospodar-
stvu. Zato bo treba precej
narediti tudi pri populariza-
ciji te veje gospodarstva. Vse
bolj pa se kaže tudi nuja po
servisu računalništva. To na-
mreč na začetku nima denar-
ja in znanja za opremo in
programe, zato bi tak servis
z znanjem, obdelavo podat-
kov in ne nazadnje s svetova-
njem lahko drobnemu go-
spodarstvu veliko pomagal.
Odprtih je še veliko vpra-
šanj, od standardizacije do
uveljavljanja računalništva,
zato so se na posvetu vpraša-
li, kdo, razen drobnega go-
spodarstva, je še pristojen za
njegovo uveljavljanje.
F. PUNGERČIČ
Zmanjšati razdalje,
skrajšati tudi čas
ZanImM načrti o informacijsitem
sistemu arotmega gospeiiarstva
Med najbolj obiskanimi
razstavnimi prostori na
Ideji '88 je bil paviljon celj-
ske Kovinotehne. Na njem
so med drugim predstavlja-
li tudi informacijski sistem
za drobno gospodarstvo.
Vizija snovalcev tega siste-
ma je, da bi povezali področ-
je vse Jugoslavije v enoten
informacijski sistem. O teh
načrtih pripoveduje Rikard
Majcen, direktor programa
informatike v Kovinotehni:
»Trenutno uvajamo ta in-
formacijski sistem v Slove-
niji, kjer večje delovne orga-
nizacije in medobčinske go-
spodarske zbornice ustanav-
ljajo informacijske centre na
posameznih območjih. Pri
Kovinotehni v Celju takšen
center že deluje, ustanovljen
je tudi v Ljubljani, dogovar-
jamo se za centre v Maribo-
ru, Trbovljah, Murski Sobo-
ti. Veliko zanimanje za ta si-
stem pa vlada tudi v drugih
republikah. Načrtujemo, da
bi najprej zgradili sistem za
Slovenijo, nato za druge dele
Jugoslavije, na koncu pa bi
ga povezali z banko podat-
kov Evropske gospodarske
skupnosti. Izgradnja sistema
za področje celotne Jugosla-
vije bo zahtevala šitiri do pet
Jet dela, težava pa je pred-
vsem v tem, da ni na voljo
dovolj računalniških zmog-
ljivosti.«
Ustanavljanje posameznih
centrov in povezav med nji-
mi predstavlja prvo fazo po-
stavitve informacijskega si-
stema, v drugi fazi naj bi
vzpostavili povezave do po-
sameznih uporabnikov. Zd£u
lahko interesenti koristijo
obstoječo bazo podatkov ta-
ko, da pokličejo center v Ko-
vinotehni na telefonsko šte-
vilko 34-711 ali 21-120. Žele-
ne podatke prejmejo po
pošti.
N.K.
PREDVPiSOM
a
Zadnjič smo obljubili, da bomo posredovali nekaj
podatkov o tem, kakšne so možnosti zaposlitve diplo-
mantov posameznih strok.
Iz načrtov zaposlovcinja v celjski regiji in ocenjenim
prilivom iz srednjih šol lahko pričakujemo večja ali
manjša neskladja med ponudbo in povpraševanjem po
posameznih poklicih. To pomeni, da bodo mladi z določe-
nimi poklici težje dobili zaposlitev (in opravili pripravni-
štvo), po drugi strani pa bo, glede na potrebe združenega
dela, priliv nekaterih profilov znatno preskromen. Izrazi-
tejša neskladja pričakujemo pri naslednjih poklicnih po-
dročjih.
Kot suflcitarni se izkazujejo pokhci:
- na II. stopnji: obdelovalec lesa, obdelovalec in prede-
lovalec kovin;
- na III. in IV. stopnji: vrtnar-cvethčar, fmomehanik
(zlasti dekleta), frizer, administrator;
- na V. stopnji; kmetijski tehnik, vrtnarski tehnik,
zdravstveni tehnik;
-na VI. stopnji: inženir kmetijske tehnologije
Kot deficitarni pa poklici:
- na III. in IV. stopnji: gozdar, tekstilni mehanik, mon-
ter energetskih naprav, strojni mehanik, kemijski proces-
ničar (fantje), steklopihač, gradbinec II., natakar;
- na V. stopnji: gozdarski tehnik, strojni tehnik;
- na VI. stopnji: inženir strojništva, ekonomist, učitelj
(zlasti za naravoslovno-matematična področja);
- na VII. stopnji: dipl. inž. strojništva, dipl. inž. elektro-
tehnike, dipl. inž. računalništva, dipl. inž. kemijske tehno-
logije, dipl. ekonomist.
Podrobnejše podatke o tem, katere delovne organizacije
načrtujejo zaposlitev diplomantov določenih smeri lahko
dobite v Strokovni službi skupnosti za zaposlovanje.
OKNO V JUGOSmiiM
Piše: Jože Volfarid;
Različni scenariji, različna
razpoloženja
»Eno je konstruktivna razprava, ki vodi k boljšim reši-
tvam na področju SLO in družbene samozaščite, drugo pa
so žaljivi, cinični in vulgarni napadi na JLA in na vodilne
ljudi oboroženih sil. V Sloveniji so podcenili nevarnost,
ocen niso pripravili pravočasno, sedco pa se stvari ven-
darle počasi menjajo. V razprave o SLO in družbeni samo-
zaščiti so se vključevali in se še vključujejo ljudje, ki
nim^o ustreznih znanj in izobrazbe, ter simplificirajo našo
koncepcijo. Nekoč so se s temi vprašanji ukvarjah najpo-
membnejši pohtiki,« je med drugim izjavil polkovnik dr.
Ejub Kučuk (dela v centru oboroženih sil za strateška
raziskovalca in študije »Maršal Tito« v Beogradu) v reviji
Danas.
Nekoliko drugače je bilo intonirano sporočilo s seje
vojnega sveta zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.
Napade na JLA so, ne da bi pisanje o JLA diferencircili,
označili kot del specialne vojne. Podčrtano je bilo, kot je
na primer poročala Borba, da so napadi na JLA pravza-
prav sestavni del napadov na celotno jugoslovansko soci-
alistično revolucijo, posebno pa na Jugoslavijo in imajo
potemtakem kontrarevolucionai-ni značaj. K temu je treba
dodati še izjavo zveznega sekretarja za ljudsko obrambo,
kdo so kreatoiji specialne vojne - to niso redakcije posa-
meznih časopisov, saj so ti samo izvrševalci.
V zadnjih dneh to niso bile edine, zares politično težke
kvalifikacije pisarya o JLA. Po komunikeju zveznega
predsedstva CK ZKJ o pisanju o JLA se je pričakovalo
nekaj drugega - mobihzacija javnosti na rešilnih, ne pa na
pogubnih temah. Totalna ideologizacija razprav o pisanju
JLA ne bo prispevala niti k enotnosti v Jugoslaviji niti ne
bo pomagala iskati prave smeri iz vsak dan globlje eko-
nomske krize. Ali se tega zavedajo oblikovalci scenarija
kampanje, češ, da je kritično pisanje o JLA naš najhujši
sovražnik, daje to kontrarevolucija in del specialne vojne
proti vsem družbenim vrednotam?
Politika bi se morala vprašati, kaj lahko za Jugoslavijo
pomenijo taki teksti, kot sta bila na primer besedilo
v Borbi z naslovom isti viri, isti refreni, ista sporočila (z
nadnaslovom: Ali je naključna podobnost med nekaterimi
naši časopisi in glasili izdajalske emigracije?) in v »Poh-
tiki« z naslovom Kdo se pridružuje srhljivi paroli »Razko-
sajte Jugoslavijo in zrušite vse njene vrednosti.« Avtorja
(oziroma avtorji) so hoteli z metodo iztrganih citatov in
s primerjavo vsebin tekstov v Mladini, Novi reviji. Kate-
dri, Tribuni in Teleksu dokazati zveze med redakcijami
teh glasil in emigrantskim tiskom. »PoUtika« celo objavlja
tole: Kako so si včasih slična staUšča listov sovražne emi-
gracije s pisanjem nekaterih »pobalinov« (to je kajpak
aluzija Politike na Jožeta Smoleta, ki je pisanje Mladine
označil za pobaUnsko, opomba J. V.) se lahko vidi v eni,
izmed zadnjih številk Mladine: ustaški emigrant Peter
Penav, predstavljal se je kot delavec na začasnem delu
v tujini, je pisal redakciji Mladine in ji izrekel popolno
podporo. Navdušil seje nad vestjo, da bo Mladina izhajala
tudi v hrvaškem jeziku, pa ji je za začetek ponudil pomoč
v višini desettisoč mark...
Z iztrganimi citati se da marsikaj dokazati, tudi težnje po
»razbitju« in »razkosanju« Jugoslavije, kot bi se z lahkoto
dokazalo s primerjavami in s podatki, da je sedanji eko-
nomski položaj v Jugoslaviji, z ogromno zunanjo zadolže-
nostjo, z notranjo nelikvidnostjo in z razšiijenim. menič-
nim poslovanjem, z osupljivo sivo sociahstično perspek-
tivo mlade generacije v bistvu najhujše kontrarevoluci-
onarno dejanje - proti socializmu naših barv, kot smo radi
in ponosno rekli. Nočem zmanjševati pomena nekaterih
nesprejemljivih idej v posameznih časopisih in tudi upra-
vičene kritike, da se nanje ni reagiralo pravočasno, pa tudi
ne z dovoli izostrenim idejnopohtičnim posluhom. Toda
- ali to povzroča inflacijo in odlaga sprejem radikalnih,
učinkovitih ukrepov za novo afirmacijo samoupravljanja,
trga in strokovnega znanja? Kaj bo potemtakem ozdravilo
našo družbo, kaj pa lahko usodno zavre njen razvoj?
Ponavljam - še tako problematično pisanje ne more ogro-
ziti ne Jugoslavije in ne samoupravnega socializma. Če so
teksti navzkriž z ustavnimi in zakonskimi normami, naj
reagirajo organi pregona. ZK naj razvije tak dialog z neso-
mišljeniki, da bo zmagovala z argumenti in s strokovnim
znanjem. Z obema rokama naj sprejema vse, kar lahko
povečuje najširši konsenz za inoviranje in za prenovo soci-
alizma. Drugačen pristop bo vodil v slepo ulico.
In če se sedanje nerazpoloženje v Jugoslaviji okrog pisa-
nja o JLA še da utemeljiti, je vendarle manj razumljivo, da
ni podobne enoglasnosti o »protikriznih« ukrepih. Te
vrste scenarija ah programa nihče ne ponudi. Ali bolje
- nihče ne ponudi učinkovitega zdravila.
Časi ideoloških kampanj so mimo.
Pozno sporočilo predsedstva SFRJ
Predsedstvo SFRJ je v posebnem sporočilu javnosti
poudarilo, da je »enotna ocena, da se mora zaustaviti
nadaljnje poslabšanje ekonomske situacije in političnih
razmer.«
Sporočilo dokaj konkretno navaja, kaj bi se moralo sto-
riti za izhod iz krize, posebno pa za zaustavitev padanja
proizvodnje, za omilitev inflacije, za večji izvoz in devizni
priliv ter za boljše ekonomsko sodelovanje s tujino.
Zahodne agencije so sporočilo razumele takole: da je
kolektivno predsedstvo države zahtevalo od vlade, nao
takoj izdela program ekonomske ozdravitve, s čimer bi
radikalno zmanjšali vmešavanje politike v gospodarstvu.
Predsedstvo naj bi med drugim od zvezne vlade zahtevalo,
da pripravi tak program ekonomskih sprememb, ki bodo
v duhu ustvarjanja »enotnega evropskega trga«.
Tuji novinarji niso pozabili omenjati, da se je predsed-
stvo države odločilo za sporočilo prav v dneh, ko se Jugo-
slavija pogaja z Mednarodnim monetarnim fondom.
V domačem tisku ni bilo mnogo odmevov na izjavo
predsedstva. A vendarle je treba povedati: sporočilo je
prišlo pozno. Predsedstvo bi moralo že zdavnaj zahtevati
od zvezne vlade rezultate ukrepov, ne pa šele ukrepe, in
nikakor ni modro njegovo dušebrižništvo nad zvezno
vlado.
Kako lahko kolektivni šef države tako enodušno brani
zvezno vlado pred kritikami javnosti, država po skorajda
neozdravljivo hira? .........
6. STRAN - NOVI TEDNIK
31. MAREC in
Tisočem Je pomagal na svet
Osemaeset let primerila ar. Franca Kokola
Primarija dr. Franca Ko-
kola poznajo generacije
žensk na celjskem območju.
Tisočerim je pomagal pri
porodu in rešil prenekatero
življenje. Kot specialist gi-
nekolog je delal na gineko-
loško-porodniškem oddelku
celjske bolnišnice celih šti-
rideset let - nekaj zadnjih
let po upokojitvi tudi kot
svetovalec.
»Temu oddelku je posve-
čal vso svojo službeno dobo,
vse svoje znanje in vse du-
hovne in fizične moči. S svo-
jim izvirnim odnosom do
bolnic, do kolegov in do bol-
niškega osebja je znal
ustvarjati ugodno vzdušje
v tudi neugodnih razmerah
in stiskah, zvest in vdan svo-
ji stroki, vzgledno kolegialen
in human. Celjski porodni-
ški oddelek je pod njegovim
skrbnim vodstvom odločno,
zmagoval naloge in dolžnosti
svojega področja,« je o njem
zapisal profesor, dr. Janko
Lešničar.
Vsega je bilo v življenju dr.
Kokola: težkega in lepega.
V osmih desetletjih, ki so se
zanj pričela aprila leta 1908
v Laškem, se veliko doživi.
Kot eden izmed osmih otrok
očeta čevljarja je prvo znanje
dobil v osnovni šoli v La-
škem, nato pa je odšel v Ce-
lje, v gimnazijo. »Takrat ni
bilo prevoznih sredstev, kot
so danes. Hodih smo peš,
včasih s kolesom. Težki časi
so bili,« se spominja na čas,
ki ga je preživel v razredu, ki
je prvi v Celju maturiral na
slovenski gimnaziji. Po Ce-
lju gaje pot vodila najprej na
medicinsko fakulteto
v Ljubljani, a tam je bil v ti-
stih časih le predklinični štu-
dij. Treba je bilo iti naprj
- v Gradec. »Takrat sem bil
član naprednega slovenske-
ga društva Triglav. Spomla-
di 1935 sem postal doktor
medicine. Že nekaj dni po
tem sem pričel z delom
v celjsl-' bolnišnici. Celo leto
in pol sem delal brezplačno
in čakal na službo. Takrat je
bil klerikalen režim, sam pa
sem bil v naprednih vrstah.«
K službi so mu pomagale
okoliščine: »V času mojega
brezplačnega dela so v enaj-
stih mesecih umrli trije mla-
di zdravniki na kirurgiji.
Umirali so tudi bolniki. Raz-
sajal je paratifus B. Takrat
smo imeli v izolirnici napra-
vo, ki je dezinficirala odpad-
ke bolnikov. Ta naprava je
bila v okvari. Z odpadki so
polivali solato in sočivje
- bolnišnica je imela svoje
njive. Solato smo jedli v naši
menzi, jedh so jo tudi bolni-
ki. Ko je umrl prvi zdravnik,
je bilo razpisno prosto delov-
no mesto, na katerega se je
prijavilo precej prosilcev. Ko
je umrl drugi, je bilo prošenj
manj in ko je umrl tretji
zdravnik, sem bil edini pro-
silec in tudi sprejet.«
To je bilo januarja leta
1938. Ze pet mesecev po za-
poslitvi je pričel z delom na
ginekološko-porodniškem
oddelku. Delo je prekinila
druga svetovna vojna. Aprila
je odšel prostovoljno v voj-
sko in doživel zlom Jugosla-
vije. Vrnil se je v Celje, a kot
zaveden Slovenec je bil pre-
meščen najprej v Avstrijo,
nato na Poljsko. V Lodzu je
služboval do osvoboditve:
»Delal sem kot ginekolog
v majhni bolnici. Januaija
1945 so prišli Rusi in razbili
nemško vojsko. Vse je beža-
lo. Tudi sam sem zbežal in
junija 1945 prišel v Celje.«
Zopet je prevzel delo na gi-
nekologiji, a težkih časov še
ni bilo konec: »Prva leta po
osvoboditvi so bila najtežja.
Stanoval sem v bolnišnici.
Cele mesece sem bil stalni
dežurni. Štiri leta. Šele po le-
tu 1950 so pričeh prihajati
zdravniki. Bil sem že čisto
brez moči. Zdravljenje je bi-
lo takrat drugačno, težje kot
danes. Še transfuzijske po-
sta.je nismo imeli. Kri so da-
jah ljudje neposredno. Pre-
cej žensk je izkrvavelo. Žene
so prišle prvič do zdravnika
tik pred porodom. Rh faktor-
ja še nismo poznaU, takšnih
aparatur, kot danes, tudi
ne...«
Ko sva se ob njegovi se-
demdesetletnici pogovarjala
o težkih časih, o tem, kako so
dograjevali bolnišnico, koli-
ko je bilo prostovoljnega de-
la, v njegovih besedah ni bilo
grenkobe. »Celo življenje
sem težko delal in ne verja-
mem, da bo še kdo preživel
to, kar sem jaz. Danes so
boljši časi. A tudi v naših ča-
sih je bilo lepo.«
MILENA B. POKLIC
Stalna pripravljenost potrebna
Mila zima zmanjšala onesnaženost zraka ¥ Celju
Sredi marca so v Celju
zaključili s stalno priprav-
ljenostjo pri spremljanju
onesnaženosti zraka z žve-
plovim dioksidom. Sredi
lanskega novembra so jo
prvič doslej uvedli na od-
delku za varstvo okolja pri
celjskem Zavodu za social-
no medicino in higieno.
Za takšno dežurno službo
so se odločili na osnovi izku-
šenj iz preteklih zim, ko se je
pokazalo, da bi morali v Ce-
lju stalno spremljati in ob-
veščati prebivalstvo v prime-
ru prekoračenih koncentra-
cij. v začetku so računaU, da
bi sistem stalne pripravlje-
nosti deloval vso kurilno se-
zono, za kar pa ni bilo na
voljo dovolj denarja. Zdrav-
stvena skupnost in interesna
skupnost za varstvo zraka
sta namreč prispevali 1,6 mi-
lijona dinarjev, kar je zado-
stovalo za štiri mesece pri-
pravljenosti. Delavci Zavoda
so tako tudi izven delovnega
časa dežurali na domu,
spremljan podatke na instru-
mentih in po potrebi obveš-
čali prebivalstvo. Vendar pa
je bila letošnja mila zima še
kako dobrodošla, saj ni bilo
niti enkrat potrebno sprožiti
alarma ob prekomerni one-
snaženosti, ki ga določa od-
lok o varstvu zraka v Celju.
Ker pa so dovoljene koncen-
tracije v odloku zastavljene
precej visoko, so se na Zavo-
du že na začetku stalne pri-
pravljenosti odločili, da bo-
do obveščah tudi o koncen-
tracijah, ki so povišane in za-
to zdravju škodljive. Pri tem
so ogroženi zlasti otroci ter
pljučni in srčni bolniki
njim so bila namenjena op
zorila, ki so jih v letošnji s
zoni posredovali štirikrat.
Letošnji podatki o konce
tracijah žveplovega dioksi(
so med najugodnejšit
v zadnjih letih, kar pa ne p
meni, da so onesnaževal
storili kakšne bistvene pos
ge za izboljšanje zraka v C
lju. To pomeni, da lahko p[
de že prihodnjo zimo do p,
vsem drugačne podobe, zat
na Zavodu menijo, da je s
stem stalne pripravljenos
potreben in pomemben inc
bi ga morali uvesti tudi v pi
hodnje. Zadnjo besedo p
tem pa bodo imeli delega
obeh skupščin skupnosti, 1
odločata o sredstvih v t
namen.
T. C vir;
Lani dober ulov
ŠempetrskI ribiči ocenili tlelo
Pretekli teden so se zbrali
člani ribiške družine Šem-
peter na zboru delegatov
- skupščini, kjer so ocenili
delo v preteklem letu in
sprejeli program dela za
letos.
Razveseljiva ugotovitev je,
da so lani šempeterski ribiči,
družina šteje 813 članov in je
med največjimi na celjskem
območju, veliko skrb posve-
tih vzreji rib. Tako so lani iz
gojitvenih potokov izlovili
skupaj 13.392 kosov raznih
rib, od tega največ, 7.200, po-
točnih postrvi in jih vložili
v ribolovne vode. Poleg tega
so kupih še 2.500 kg krapov
in 30.000 mladic potočnih
postrvi.
V počastitev 100 letnice
slovenskega ribištva, orga-
nizira RD Šempeter delov-
no akcijo za vse člane. Akci-
ja bo 17. aprila s pričetkom
ob 8. uri zjutraj in bo trajala
do 12. ure.
Člani družine in ostali ribi-
či so na letnih dovolilnicah
izkoristiU skupaj 9.732 lov-
nih dni in ujeli 5.315 kg raz-
nih rib, največ pa 2.246 ko-
sov aU 1394 kg podusti. Lani
so pripravili osem družin-
skih in sedem izven družin-
skih tekmovanj. Skupaj seje
tekmovanj udeležilo 580 ribi-
čev, ki so pri tem ujeh 734
rib, vse ujete ribe pa so bile
vrnjene v vodo.
Predsednik skupščine RD
Šempeter Venčeslav Bauer
je v svojem poročilu izrazil,
tudi po mnenju delegatov
v razpravi, nezadovoljstvo
s čuvajsko službo. Kljub te-
mu, daje 20 ribiških čuvajev,
ugotavljajo, da je pri pregle-
du letnih dovohinic opaziti
porast prekrškov, to so po-
pravljani datumi in neveljav-
nost dovolilnic.
Na skupščini RD Šempe-
ter so za predsednika pred-
sedstva RD ponovno izbrali
Venčeslava Bauerja, za pod-
predsednika Toma Diacci-
ja, ki bo vodil tudi komisijo
za gospodarska vprašanja
in proračun, za predsednika
za samoupravno družbeno
kontrolo Edvarda Peteme-
la, za predsednika disci-
plinskega sodišča Poldeta
Ribiča in za presednika od-
bora SLO in družbeno sa-
mozaščito Petra Solerja.
V program za letošnje leto
so zapisali, da bo moral vsak
član ribiške družine opraviti
pet delovnih ur, in sicer pri
ureditvi dostopa na ribnik
Presarje, pri urejanju ribi-
škega doma, pri usposablja-
nju ribnika v Preboldu, pri
vstavitvi pragov v reko Bol-
sko in potok Reko itd.
TONE TAVČAR
Pionirji
Jugoslavije se
bodo srečali
v Žalcu
Občinske Zveze dru-
štev prijateljev mladi-
ne Slovenije celjske re-
gije se že aktivno pri-
pravljajo na srečanje
pionirjev Jugoslavije,
ki bo 21. maja v Žalcu.
Pričakujejo, da se bo
srečanja udeležilo pre-
ko 1.500 pionirjev. Ta-
krat bo sklenila svojo
pot tudi kurirčkova po-
šta, ki sedaj potuje po
vseh krajih Slovenije.
Pionirji jo bodo izročili
predsedniku slovenskih
komunistov Milanu Ku-
čanu.
Dan poprej se bodo
v laški občini mudili pi-
oniiji-zgodovinaiji Slo-
venije. Poleg predstavi-
tve nalog na temo »Na-
stanek in razvoj mojega
kraja« in »Etnološko
življenje ljudi treh ro-
dov«, se bo preko 150
pionirjev zgodovinarjev
z mentorji seznanilo
z zgodovinskimi, kul-
turnimi in drugimi zani-
mivostmi kraja in ob-
čine.
S slovenskimi pionirji
bo dan v Laškem preži-
vela tudi delegacija pi-
onirjev iz Črne gore.
VM
OBRAZI
Zofija Slakan
z Zofijo Slakan iz Tabora
v Savinjski dolini se ni bilo
težko pogovarjati. Njeni od-
govori so rojevah nova vpra-
šanja, kajti srečali ste se dve
osebi: avtor članka srednjih
let in Zofija v visoki, čestitlji-
vi starosti 85 let! O svojih sla-
bih in lepih časih je govorila
zbrano ter preudarno, kot da
ji je šele trideset let. Pa pu-
stimo leta, ostanimo raje pri
spominih na vse, kar je doži-
vela.
»9. maja bom stara 85 let,«
pove čvrsta Taborčanka, ki
je bila rojena v Pondorju,
kjer so vse lepote mladosti
doživeh. Njena srednja leta
so bila huda, kajti bil je čas 2.
svetovne vojne. »Prav mimo
naše hiše je šla kurirska pot
v zgornjo Savinjsko dolino.
Doma smo poleg ostalega za
kurirje spekli tudi domač
kruh. Marsikaj sem doži-
vela.. .«
Zofijo Slakan ne zmotijo
vprašanja. V svojem mla-
dostnem svetu je. »Doma
nas je bilo enajst otrok. VeU-
ko, vendar čudovito.«
Pove, da zdaj tudi kuha
domače žganje in to počasi,
daje »gladko«. Pobira sadje,
veže trto, treba je pomagati
tudi pri hmelju.
Na zunanja polja lega
mrak, Zofijin pogled za hip
zdrsne skozi majhno okno
kmečke hiše. »Rekli so, da
bodo o mojem in našem delu
pisali v knjigi, pa do danes
tega še niso storili. Tudi po-
kojnina ni velika. Dobre sta-
re štiri milijone. Vendar
kljub vsemu ne obupam. Na-
vajena sem skromnosti in
poštenosti, to pa sta človeko-
vi največji vrlini. In če imaš
to, potem imaš vse, kajti lah-
ko si srečen tudi v navidez-
nem pomanjkanju.«
V nevezanem pogovoru
spregovori še o svojih drugih
konjičkih. »Rada šivam, ple-
tem, berem, do lani sem se
celo še s kolesom vozila.«
Čeprav ima 85 let, ima
v družinskem krogu svoje
vsakdanje delo. Peče dober
domač kruh ter hrani mačke
in psa. Kmetija je velika
osem hektarjev in potrebne
so pridne roke.
»Vnuka smo dali v tehnič-
no šolo, da bo stroje »šra-
ufal«. To najr^e dela. Ima-
mo dva traktorja in bolje je
imeti mehanika doma, kot
ga iskati.«
Slakanova mama pa v letu
dni ni samo doma ah okoh
kmetije, ampak se še vedno
čila in zdrava odpravi na iz-
let z upokojenci ter se z nje-
ga še bolj zdrava in vesela
vrne. »Grm rada, da sem ma-
lo med ljudmi, kajti drugače
je človek preveč otopel. Po-
slušam tudi poročila in mar-
sikdaj se razjezim, saj si mi-
shm, kako vsi lažejo!«
Ko odhajamo iz toplega
doma Zofije Slakan nam po-
nudi popotnico: »Pošteno je
treba delati če hočeš lepo ži-
veti.«
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Marjan zvoni samo dvakrat
Biti poštar ni kar tako. Po-
stane lahko celo nevarno. Na
primer takrat, ko je v kozji
rog treba ugnati pse, ki so
kdove zakaj alergični na uni-
forme. Poštarjev delovni čas
se večkrat ne da natančno od-
meriti z urami, včasih se lah-
ko zavleče tudi pozno v po-
poldne in ko pade na zemljo
prvi mrak, se poštar s svojim
motorjem ali kolesom odpra-
vi proti svojemu domu. Kaj
takega se najraje zgodi, kadar
se v poštarjevi torbi znajdejo
pokojnine. Tudi Marjan Pir-
nat, mladi poštar iz Tabora,
mora po svetu poleg težke tor-
be prenašati še misli in bese-
de ljudi, s katerimi se vsak
dan srečuje...
Marjan je vesel fant, lahko bi
zapisala, da je nabrit in vedno
pripravljen razdreti kakšno
smešno. Njegov delovni dan se
prične ob pol sedmih zjutraj in
traja do dveh. »Kadar razna-
šam pokojnine pa se kaj rado
zgodi, da delam tudi do petih,
ah celo do sedmih zvečer,« je
povedal in se hudomušno na-
sm.ehnil. Le kaj je imel za
bregom?
v teh pičUh nekaj urah Mar-
jan raznosi kdove koliko pi-
sem, časopisov in še česa ter
opravi s svojim motorjem kar
45 kilometrov dnevno. Pisma
rciznosi tudi na oddaljene kme-
tije. Mnoge ležijo visoko v hri-
bih in nekatere Marjan obišče,
včasih pa pošto pusti kar v na-
biralniku, kamor si ljudje iz
teh kmetij pridejo po pošto
sami.
Marjan ima svoj poklic rad.
Prednosti tega poklica pravi
da so v tem, da ga lahko oprav-
lja v domačem kraju, da mu ni
treba na delo z avtobusom. Pri
svojem delu naveže stike
z ljudmi, kajti poštarje gotovo
tisti, ki pozna vso vas. »Poštar
marsikaj izve in pravijo celo,
da če kdo kaj ne ve, je poštar
tisti, ki vse ve,« je povedal.
Ali ste že pomishli koliko
tehta prazna poštarska torba?
Ja, kar za pet kilogramov je bo.
»Ko pa dam v torbo kakšen
časopis pa kakšno lepo pisem-
ce s polno pisavo, je torba tež-
ka tudi okoli trideset kilogra-
mov,« meje poučil. Marjan se
s tistim, da psi ne marajo po-
štarjev, kar strinja. »Pa ne vem
zakaj je tako, saj poštaiji ni-
smo prav nič hudi,« se je do-
brodušno nasmejal, da bi pod-
krepil te besede. »Tudi ugriz-
niti me je že hotel marsikateri
pes, pa na srečo do sedaj še
nobenemu ni uspelo. Pobeg-
nem pa psu tako, da sedem na
motor in hopsa, pa gremo na-
pej. Ker je pošto kljub vsemu
treba oddati, moram z motor-
jem še narediti kakšen krog,
kot aeroplan, ki hoče pristati,
pa ne dobi dovoljenja za pri-
stanek.«
Marjan pravi, da tudi pisma
že razloči. Tista nežno obarva-
na že ve, čemu služijo. Številne
dogodivščine se Marjanu pri-
p>etijo vsak dan, ko s svojim
jeklenim konjičkom potuje od
hiše do hiše. Zanimivo je, toda
Marjan pravi, da ne ve. če bo
poštar vse življenje. »Mogoče
bom, mogoče ne. Kdo ve kaj
bo še prineslo življenje?« je po-
stal zamišljen. A na ustih mu je
zopet zaigral nasmeh, ko sem
ga vprašala, če drži tisto, da
poštar zvoni samo dvakrat?
ja, to pa drži. Poštar res zvom
samo dvakrat, včasih pa še t"
ne!« .
NATAŠA GERKES
Foto: EDO EINSPIELEP
31. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Življenje je premagalo smrt
Karel Grilec le s pomočjo celiskih zdravnikov prestal najtežje
zaplete po operaciji trebušne aorte
v ponedeljek je celjsko
bolnišnico zapustil 44-letni
Karel Grilc, diplomirani in-
ženir živilske tehnologije,
lii je do 15. januarja oprav-
ljal delo tržnega inšpektor-
ja v velenjski občini. V nje-
govo ozdravljenje so v ted-
nih po operaciji trebušne
aorte, po odpovedi dihalnih
funkcij in ledvic ter hudih
lirvavitvah verjeli le redki.
»Izredno se počutim. Po
več kot dveh mesecih se spet
vesehm življenja. Če sem
pričakoval, da se bo vse do-
bro končalo? Prehudo je bi-
lo, da bi sploh kaj razmi-
šljal ...« nam je ob odhodu iz
celjske bolnišnice v zdravi-
lišče v Radence povedal
»medicinski fenomen« Karel
Grilc s še šibkim glasom,
a trdnim zaupanjem, da je
velika preizkušnja dokonč-
no za njim.
Pričelo se je 15. januarja,
okoh 18. ure. Specialist ki-
rurg dr. Andjelo Vučaj tega
ne bo zlepa pozabil: »Pacient
je prišel v težkem stanju,
z znaki krvavitve v trebuhu.
Posumili smo, da gre za po-
čeno trebušno aorto, očitno
so odpovedale tudi ledvice.
Časa za dodatne preiskave ni
bilo. Pričel sem z operacijo,
pri kateri so mi pomagali dr.
Zlatan Tkalec, dr. Milena
Osole, inštrumentarka So-
nja Ramšak in drugi. Med
operacijo smo ugotovili, da
ima pacient za otroško glavo
veliko razširjeno aorto, izpol-
njeno s krvnimi strdki, poleg
tega pa še počeno. Krvni
strdki so tudi blokirali led-
vične arterije. Ta del aorte
smo odstranili in vstavili
umetno, sintetično žilo. Ope-
racija je trajala pet ur in pol.«
Operacija je, kot pravimo,
uspela, nastopile pa so priča-
kovane in nepričakovane
komplikacije. »Takšna ope-
racija je že sama po sebi zelo
zahtevna in umrljivost po
njej je velika. A tisto never-
jetno se je dogajalo po njej.
Pacient je po operaciji krva-
vel iz nosu, iz želodca, prak-
tično iz vseh telesnih sluz-
nic. Osem dni je bil v komi.
Delali smo, kar smo mogli:
dali smo mu skupaj kar 74
litrov krvi in 12 litrov krvne
plazme. Ker mu je odpove-
dala dihalna funkcija, je bil
priključen na dihalnin apa-
rat, kar 22-krat smo ga prik-
ljučili na umetne ledvice. Pa-
cient je vse to prestal in po-
stopno so prenehale krvavi-
tve, sam je lahko spet dihal,
sam jedel in tudi dializa ni
bila več potrebna.«
Tako se dr. Vučaj spomi-
nja težkih tednov borbe za
življenje. V ponedeljek, 28.
marca, je lahko o zdravstve-
ni prihodnosti Karla Grilca
povedal že precej vzpodbud-
nega: »Prognoza je dobra,
čeprav so težave seveda še
možne. Mislim, da bo lahko
po rehabilitaciji v Radencih,
kjer so usposobljeni za srč-
no-žilna obolenja, zopet nor-
malno delal. Do takrat pa ga
čaka še precej dela, saj se
mora za novo življenje uspo-
sobiti: telesno, duševno in
strokovno.«
Na pot v Radence ga je po-
spremila žena Zora. Kot hu-
da mora so legli pretekli ted-
ni nanjo in na 10 letno hčer-
ko. Raje kot o sebi pove be-
sedo o njej: »Tako strah jo je
bilo. Sedaj, ko je lahko očeta
že obiskala in se z njim po-
muckala, seje pomirila.« Vsi
so se pomirili. Karel Grilc pa
se zaveda, da v največji meri
po zaslugi zdravnikov in se-
ster, ki so mu stali ob strani:
»Enkratni so. Pa ne samo za-
to, ker so mi rešili življe-
nje ...« Poleg tistih, ki so ga
operirali, velja njegova hva-
ležnost še anestezistom dr.
Zsuzsanni RafTay, dr. Anto-
nu Percu, dr. Bogomilu
Špornu, internistu dr. Mar-
janu Močivniku, sestram na
intenzivni negi Cvetki Stro-
janšek, Roziki Lakner, Joži-
ci Spolovnjak, Mariji
Šrimpf, Mrici Jovanovič,
Cvetki Jančar, Branki Ogla-
jen in glavni sestri Vandi
Kolar, pa zdravstvenim de-
lavcem na visceralni kirurgi-
ji, kjer je preživel zadnje
dneve pred odhodom v Ra-
dence, v šolo za novo živ-
ljenje.
MILENA B. POKLIC
Živahno
v Vinski gori
Ni še minilo niti leto
dni, odkar smo v Vinski
gori odprli večnamenski
dom. V njem se že odvija-
jo razne aktivnosti, od
športnih do kulturno za-
bavnih.
Omenim naj le n^bolj
obiskane: prednovoletni
ples, maškerada in pred
kratkim zelo uspela prire-
ditev ob Dnevu žena.
V prvi polovici letošnjega
leta pa so še predvidene:
revija pevskih zborov in
oktetov občine Žalec, ki
bo aprila, maja pa predvi-
devamo gostovanje zlate
selekcije.
Najbolj obiskano pa bo
verjetno (7/4-1988 ob
18.30 uri) koncert ansam-
bla bratov Avsenik. Letos
mineva 35. letnica njiho-
vega delovanja in ob tem
delovanju so se T)dločili
za turnejo po Sloveniji.
Prav na začetku se bodo
predstavih v Vinski gori.
Ker je zanimanje za kon-
cert izredno veliko, smo
se odločih, da bodo
vstopnice, v predprodaji
že ta teden in sicer v sa-
mopostrežni trgovini
v Vinski gori in v recepci-
ji hotela Paka v Titovem
Velenju.        d. KOLAR
Grad med kamioni
Negotova usoda gradu Golič
Usoda gradu Golič v ne-
posredni bližini Slovenskih
Konjic je že dolgo vrst let
negotova. Očaka bi bilo po-
trebno temeljito preobleči
zunaj in znotraj, iz njega iz-
seliti stanovalce, ki se drže
spodnje socialne lestvice in
z veliko denarja bi bil pre-
urejen v gostinsko turistič-
ni objekt izredno vabljiv.
Zc.zldalni načrt, ki ga je na
predlog občinske komunal-
ne skupnosti izdelal Razvoj-
ni center Celje je šel prav te
dni v javno razgrnitev. Bo
obrtna cona za hrupno de-
javnost, s parkirišči za težke
tovornjake in z deset ali več
obratovalnicami v bližini
primerna družba za očanca?
Najbrž bo rekel svoje še Za-
vod za spomeniško varstvo
Celje.
Zasnova zazidalnega načr-
ta predvideva rušenje gospo-
darskih objektov, ki so okoli
gradu Golič, saj so v takš-
nem stanju, da jih ni mogoče
prenoviti. Na njihovem me-
stu pa naj bi postavili nove
v enakih tlorisnih in višin-
skih izmerah. Načrt predvi-
deva tudi potrebne cestne
povezave in parkirne prosto-
re za osebna in tovorna vozi-
la. Šele potem bi prišel na
vrsto še grad, ki naj bi ga
obnovili v turistično gostin-
sko in upravne namene. Za
prenovo gradu in parka pa
morajo biti izdelane podrob-
nejše spomeniško varstvene
smernice in načrt zunanje
ureditve.
Kdo se bo lotil obnove gra-
du po zazidalnem načrtu, je
težko reči: ne samo zaradi
denarja, predvsem zaradi
mešane namembnosti: težko
bi rekli, da sodita skupaj
hrupna obrt in gostinstvo ah
pa celo turizem. Zato nimajo
do teh objektov apetita ne
Unior, ne Petrol in ne kak
petični zasebnik. Nesporno
pa ostaja dvoje: da je grad
z okolico potreben temeljite
obnove in ureditve, in da
v Slovenskih Konjicah po-
trebujejo obrtno cono za
hrupno dejavnost. Glede na
to, da morajo tudi tovornjaki
nekje spati, bo težko ngjti sa-
lomonsko rešitev...
MATEJA PODJED
Strmec
z Jugorjem
že na letni konferenci si je
predsednik Glasiiskega dru-
štva Jugorje zaželel, da bi
v Strmcu posadili breze.
Preteklo nedeljo seje ta želja
uresničila. Člani gasilskega
društva Strmec so z godbo na
pihala pričakali prijatelje iz Ju-
gorja. Pripeljan so 8 brez. Ob
igranju godbe so jih posadili
v bližini gasilskega doma. Za
še trdnejše prijateljske vezi bo
od sedaj naprej rastel tudi sim-
bol pobratenja.
30. aprila pripravljajo v Voj-
niku že tradicionalne meddru-
štvene družabne igre, v katerih
sodelujejo Gasilska društva
Strmec, Jugorje, Vojnik, Dra-
gomlja vas in Suhor.
Kazen mora biti vzgojna
Aprila čaka podobna uso-
da, kot je pred dnevi dolete-
la stanovalce v ulici Pod ko-
stanji v krajevni skupnosti
Dečkovo naselje, tudi šte-
vilne druge hišne svete
v Celju. Elektro Celje na-
mreč ugotavlja, da dolguje-
jo plačilo za skupno porabo
elektrike za drugo polovico
preteklega leta, če ne bodo
plačali, pa jim bodo elektri-
ko izklopili.
To so namreč doživeli sta-
novalci novih blokov v uUci
Pod kostanji, ker niso v celo-
ti plačah vseh računov, ki
jim jih je poslal Elektro. Brez
elektrike za tako imenovano
skupno porabo in torej brez
vode, dvigala in luči na stop-
niščih, so bih sicer le en dan,
kar pa je povsem dovolj, da
so spoznali, da z monopolni-
mi organizacijami v naši
družbi ni šale.
Po podatkih Elektra jim je
hišni svet uiice Pod kostanji
dolgoval nekaj več kot 1,2
milijona dinarjev z obrestmi
vred. Nekateri stanovalci so
sicer svoj delež plačali in
takšnih je približno tri četrti-
ne, ostah pa tega niso hoteh
storiti. Svojo odločitev so
utemeljevali s tem, da so
imeli ves čas po vselitvi teža-
ve s toplo vodo, ki v glavnem
ni tekla. Torej po njihovem
tudi ni razloga, da bi plačah
elektriko, s katero v nekuril-
ni sezoni ogrevajo vodo. Na
Elektru pravijo, da jih prav
nič ne zanima, koliko stano-
valcev noče plačati in kako
je bila elektrika porabljena,
vedo le, da morajo izterjati
manjkajočo vsoto. Ker pa
posamezni stanovalci niso
njihovi pogodbeni partnerji,
se v takšnih primerih obra-
čajo le na hišne svete, ki mo-
rajo zadeve urejati med sta-
novalci. V tem primeru nika-
kršni opomini in pozivi niso
pomagali in tako so ostali vsi
stanovalci v blokih s števil-
kami od I do 6 brez elek-
trike.
Hišni svet je torej nato sto-
pil v akcijo in sklicali so se-
stanek s predstavniki Stano-
vanjske skupnosti. Zavoda
za planiranje in izgradnjo in
Gradisa. Dogovorih so se, da
manjkajoči znesek Elektru
pokrijeta Gradiš in ZPI kot
nosilca investicije, ki nista
pravočasno ukrepala, da bi
stanovalci imeli toplo vodo.
V nadaljnjem postopku pa
bodo ugotavljali, zakaj je bi-
la temperatura vode preniz-
ka in če se bo izkazalo, da so
bih vendarle krivi tudi sta-
novalci, bodo povrnili plača-
ne stroške. Medtem so elek-
triko ponovno priklopih,
vendar le do naslednje po-
dobne nediscipline stano-
valcev.
Primer je torej več kot po-
učen in bi lahko služil kot
svarilo in jasen zgled vsem
ostalim hišnim svetom v Ce-
lju, da zaletavanje z glavo
v zid ne obrodi sadov, še zla-
sti ne, če to počnete v temi,
brez elektrike.
T. C VIRN
Družina bralcev Nove-
ga tednika je vse večja.
Ste že njen redni član?
Pestra dejavnost
kluba OZN v Aeru
v celjski delovni organi-
zaciji Aero so pred devetimi
leti v okviru mladinske or-
ganizacije ustanovili klub
OZN, ki pa je kasneje zaradi
velikega zanimanja delav-
cev postal samostojna orga-
nizacija pri konferenci sin-
dikata delovne organizaci-
je. Klub že nekaj let uspeš-
no vodi Anita Žohar, vanj pa
je včlanjenih nekaj več kot
200 delavcev.
Klub OZN v Aeru je ena
redkih obhk organiziranosti
v delovni organizaciji, saj na
Celjskem praviloma zamira
zanimanje za dejavnost Or-
ganizacije združenih naro-
dov med starejšimi. V Aero-
vem klubu OZN pa vsebin-
sko dejavnost že nekaj časa
uspešno kombinirajo z obi-
ski specializiranih organiza-
cij in agencij Organizacije
združenih narodov. Tako so
doslej med drugim že obi-
skali UNESCO center v Pari-
zu, FAO center v Rimu, med-
narodno Russelovo razsodiš-
če v Haagu, UNO City na
Dunaju, palačo narodov
v Ženevi ter številne speci-
alizirane ustanove Organiza-
cije združenih narodov v Ju-
goslaviji.
Vse obiske specializiranih
ustanov Organizacije združe-
nih narodov v Aerovem klu-
bu OZN združijo s predava-
nji oziroma pogovori o de-
javnosti, povzetke le-teh ter
ostale podatke pa objavljajo
tudi v internem glasilu Aera.
Člani kluba OZN v Aeru pri-
pravljajo tudi razstave ob po-
membnejših obletnicah de-
lovanja mednarodne organi-
zacije, prodajajo izdelke
z znakom UNICEF ter že ne-
kaj let uspešno sodelujejo
z Zvezo afriških študentov,
ki študirajo v Ljubljani ah
Mariboru.
Konec februarja so člani
kluba OZN obiskah tudi Pa-
lačo Združenih narodov in si
hkrati ogledali New York,
Washington ter Toronto.
V Palači so jim pripravih tu-
di sprejem ter predavanji
o mednarodnem tehničnem
sodelovanju in mednarodnih
prizadevanjih za razorožitev.
Letos pa nameravajo obiska-
ti v začetku poletja še dežele
Skandinavije ter jeseni
Dunaj.
DANICA OJSTRŠEK
Umrl je čarodej
v povsem običajni mar-
čevski noči je odšel Peter
Pavelič. Ne v službo, ne
v Maribor, kjer je pred ne-
davnim skrivoma končal
študij prava, ne na eno
svojih iluzionističnih
predstav, ne v telovadni-
co, kjer je mladino učil
osnov karateja.
Ne, saj ni res, smo one-
meli, pa ne Črni Peter. Ga
res ne bomo več srečevali
na teh starih ulicah, nas
res ne bo več obiskoval
v uredništvu, ga ne bo
več k npm v tiskovni cen-
ter Tedna domačega fil-
^a, res ne bo več Petra,
da si pomahamo v bla-
govnici T, ko hitimo mi-
rno predstavništva Golf-
turista? Bo Celje res pri-
krajšano za še en vedno
nasmejan obraz, za Petra
s katerim je bilo tako pri-
jetno kramljati? Ko bela
gospa vzame prijatelja
v najlepših letih, se spet
zavemo svoje Biti za
smrt, ki jo lahko pozablja-
mo le tako, da polno živi-
mo, delamo, ustvarjamo.
Kakor Peter, Peter ča-
rodej.
BRANE PIANO
Dosežki ne smejo uspavati
Letna konferenca gasilcev laške občine
v občini Laško je v gasilska
društva vključenih preko
petsto aktivnih gasilcev,
vključujejo pa se tudi mladi
gasilci, ki so preko osnov-
nih šol prav tako povezani
v društva.
Občinska gasilska zveza
združuje 12 teritorialnih ga-
silskih društev in tri indu-
strijska gasilska društva. Mi-
nuli konec tedna so se sestali
delegati na programsko vo-
hlni konferenci Občinske ga-
silske zveze Laško, da pre-
gledajo opravljeno delo v mi-
nulem letu in si zastavijo
program dela za letos.
O delu gasilcev v laški ob-
čini in njihovem programu
nam je v poročilu predsed-
nik Občinske gasilske zveze
Laško Milan Breznikar po-
vedal:
»V minulem letu smo dah
velik poudarek izobraževa-
nju in strokovnemu uspo-
sabljanju naših članov v so-
delovanju s sosednjimi ob-
činskimi gasilskimi zvezami,
kajti zavedamo se, da je stro-
kovnost članstva poroštvo za
kvalitetno izv^anje nalog na
področju požarne varnosti.
Vsak dan se srečujemo z zah-
tevnejšimi nalogami in z mo-
dernejšo in zelo drago opre-
mo, zato bo naša naloga tudi
v bodoče, delo na širjenju
požarno varnostne kulture.
V minulem letu seje napram
letu 1986 število požarov
v občini Laško prepolovilo,
na kar smo izredno ponosni.
Opažamo, da se občani ved-
no bolj odzivajo na naše ak-
cije. Akcija »stotisoč preven-
tivnih pregledov« je v naši
zvezi postala stalna aktiv-
nost, ki je na posebno ugo-
den odmev naletela še zlasti
v manj urbanih naseljih«.
Kljub velikemu razumeva-
nju združenega dela in druž-
benopolitične skupnosti pri
Občinski gasilski zvezi s fi-
nanciranjem programov ni-
so povsem zadovoljni. O tem
so nekaj besed namenih tudi
na konferenci, kajti zavedajo
se, da bodo sistemski ukrepi
prav gotovo posegh tudi na
njihovo področje in jim
odrezali še tanjši kos, čeprav
je res tudi to, da se pri gasil-
Na konferenci so izvolili
nov 23 članski izvršni od-
bor. Za predsednika so zno-
va izvolili Milana Brezni-
karja, nalogo poveljnika pa
bo opravljal Slavko Špiler.
cih vsak vložen dinar bogato
oplemeniti s prostovoljnim
delom. Enotnega mnenja so
bili delegati, ki so dejali, da
ukrepi ne bi smeli poseči na
njihovo osnovno dejavnost,
kar bi lahko vplivalo na do-
bre rezultate, ki so jih dose-
gli. Teh niso zanikali tudi
predstavniki občine in druž-
benopolitičnih organizacij.
VLADO MAROT
8. STRAN - NOVI TEDNIK
31. MAREC 191
Skromni ostanek
preživeie mode
r. Wllllams: Steklena menažerlla,
predstava celjskega gledališča
Ameriški dramatik Ten-
nessee VVilliams je bil
v modi kakih deset do pet-
najst let po 2. svetovni
vojni. Skupaj z Arthurjem
Millerjem je predstavljal
sodobno ameriško drama-
tiko v evropskih gledališ-
čih. Tedaj je imela njego-
va psihoanalitična različi-
ca tradicionalne realistič-
ne igre še določen čar no-
vega in s tem pritegljive-
ga. Štirideset let pozneje
(Steklena menažerija je
nastala 1944, prvič pa bila
uprizorjena 1945) vsega te-
ga ni več.
Neprijetno pa sta se raz-
krili dve značilnosti te igre:
utrudljivo besedovanje in
popolna predvidljivost do-
gajanja. Tako igri obenem
manjkata vabljivost besed-
ne umetnosti in zanimivost
informacije. Ostaja le pre-
več razviden izsek iz življe-
nja »malih« ljudi, prikaz
povprečne družine, ki jo
sestavljajo oblastna, polaš-
čevalska mati, upirajoči se,
za samostojnost boreči se
sin in rahlo pohabljena, za-
kompleksana hči. Ob vsak-
danjosti je še edini dodatni
problem te igre iskanje že-
nina za hčer (sestro). Zal pa
daje vse skupaj premalo
duševne hrane za zahtev-
nejšega poslušalca in gle-
dalca. Povrh je seveda tre-
ba ugotoviti, da je William-
sova drama po Pinteiju že
drugi primerek komorne
igre v letošnji sezoni, kar
pa je najbrž za veliki oder
preveč.
Očitki, ki zadevajo samo
besedilo oziroma uvrstitev
tega besedila na spored, pa
niso namenjeni neposred-
nim gledališkim ustvar-
jalcem.
Režiser Marjan Bevk je
zvesto in primerno udeja-
nil psihološko realistično
vzdušje te igre, njen mali
družinski svet in spremi-
njajoče se razpoloženjske
nianse v poteku dognanja.
Zanimivo sceno je pripra-
vila Simona Perne, okusne
kostume pa Cveta Mimik.
Pomemben delež ima tudi
glasba, ki jo je izbral Ilija
Surev.
Imenitna je bila Nada
Božičeva v vlogi gospe
Wingfieldove. Z osvaj^jočo
intenzivnostjo je podala
pristno predstavnico so-
dobnega matriarhata, ab-
slutno oblastnico v hiši in
tlačiteljico lastnih otrok.
Miiada Kalezič je natančno
in občuteno predstavila
hčer Lauro kot zadržano,
boječe in vase se umikajo-
če dekle, ki pa ji kratko sre-
čanje s simpatičnim mo-
škim le da kanček veselja.
Peter Boštjančič kot sin
Tom je bil v dvojni vlogi
rezonerja in neposrednega
udeleženca dogajanja. Na-
zorno je izrisal utemeljeno
uporništvo proti materini
tiraniji in nežnost do se-
stre, ob tem pa nakazal tu-
di Tomove zasebne literar-
ne težnje, ki ga vodijo od
doma v svet. Bogomir Ve-
ras je zaigral Tomovega
znanca, Jima OConnoija.
Oblikoval je rezerviranega,
vljudnega obiskovalca, ki
se ob pogovoru z Lauro
malo razživi, nato pa spet
vrne v svojo izhodiščno po-
zo. Morda le pripomba, da
je bil videti kot Laurin
vrstnik nekoliko prestar.
Kaj reči na zaključku?
Vsekakor to, da ni nič veli-
ko ali majhno, razen v pri-
merjavi. Ob Williamsovi
igri je torej mogoče reči: ži-
vel Shaw (Ibsen, Strind-
berg, Diirrenmatt...)!
ANDRIJA LAH
Pesniki med Celjani
Prejšnji ponedeljek so se povabilu Slavističnega društva
Celje, Srednje tehniške šole maršala Tita m Kluba Ivan Cankar
Celje odzvcili na razgovor ugledni književniki, avtorji Pesmi
štirih: Tone Pavček, Jenez Menart, Kajetan Kovic in Ciril Zlo-
bec (na shki med dijaki tehniške šole). Srečanje je veljalo 35-
letnici izida Pesmi štirih. Dopoldne so učenci četrtih letnikov
tehniške šole pripravni kulturni dan, se pogovarjali z avtorji
zbirke in recitirali njihove pesmi. V čitalnici Knjižnice Edvarda
Kardelja v Celju pa se je popoldne na srečanje in pomenek
s pesniki zbralo 140 Celjanov, ki so prav tako z zanimanjem
prisluhnih recitatoijem s tehniške šole in pesnikom, ki so pripo-
vedovali o nastanku zbirke, ki je tedaj pomenila pomembno
novost v slovenski poeziji. Knjiga Pesmi štirih pa je zdaj izšla še
v ponatisu in to je bil tudi povod za srečanje s Celjani.
MP, Foto: EM
Šmarska Naša beseda v znamenju
otroškiii igric ^
Tretje po vrsti, šmarsko
občinsko srečanje Naša be-
seda, je bilo letos v zname-
nju otroških odrskih pred-
stav. Na dveh prizoriščih,
v Domu kulture v Šmarju in
v dvorani Steklarske šole
v Rogaški Slatini, se je v po-
nedeljek predstavilo pet
gledaliških krožkov šmar-
skih osnovnih šol ter gleda-
liška skupina Steklarske
šole.
Prvi so nastopili člani gle-
dališkega krožka osnovne
šole Šmarje, ki so pod režij-
skim vodstvom Tanje Jurjec
odigrali igrico Mali strah
Bav-bav. V osnovni šoh Šen-
tvid pri Grobelnem so se lo-
tili prirejene Pike Nogavičke
pod naslovom Pika, si to res
ti? Priredba in režija pred-
stave je bila v rokah mentori-
ce Marte Mastnak. Kot tretji
je predstavil gledališki
:.;. )žek osnovne šole iz Ro-
gatca z Malo čarovnico, ki ni
mogla biti zlobna, v režiji Li-
dije Zalezina, mladi gleda-
liščniki iz osnovne šole Bi-
strica ob Sotli pa so se pod
vodstvom Darje Drašler loti-
li popularne Kuharice Uhari-
ce, Svetlane Makarovič. Kot
zadnji so se na odru šmar-
skega Doma kulture pred-
stavili učenci iz Lesičnega.
Z mentorico krožka Marto
Turk so izvedli dramatizira-
no Cankarjevo črtico Sveto
obhajilo. Hodi de bodi ah
dve vedri vode, je bila otro-
ška igrica, ki so jo v dvorani
Steklarske šole iz Rogaške
Slatine odigrali člani šolske
gledališke skupine. Delo je
zrežirala Irena Kumer.
M. A.
Uspeli likovnikov
Dobra razstava v Šoštanju
Izredno lepo vreme je v so-
boto, 26. marca dopoldan, pri-
vabilo v Šoštanj številne mla-
de likovnike, pedagoge in go-
ste od Primorske do Prek-
murja.
Dvorana Kulturnega doma
v Šoštanju je bila premajhna,
da bi lahko sprejela vse udele-
žence, zato so številni kar
v avh, kjer je bila tudi razstava,
poslušaU mladinski simfonični
orkester Glasbene šole iz Tito-
vega Velenja.
Helena Brece-Golob je nato
podala utemeljitev za tokrat
pet nagrajenih šol: Antona Uk-
marja iz Kopra, Mihe Pintarja-
Toleda iz Titovega Velerga, Le-
dina iz Ljubljane, Lenčke Mr-
zelove iz Slovenj Gradca in os-
novna šola Slavka Šlandra iz
Celja. Za celjsko šolo je pouda-
rila, da so njeni učenci prispe-
vah likovna dela z bogato bar-
vitostjo in izrednim otroškim
Ukovnim izrazilom. Za likovno
pedagoginjo Marijo Cene iz
Celja pa je poudarila, da zmore
vso to raznohkost in celovitost
hkovne vzgoje na predmetni
stopnji z vehkim uspehom pre-
našati in posredovati tudi na
razredno stopnjo. Vseh pet
enako\Tednih nagrad je nato
podehl ravnatelj Kajuhove šo-
le Karel Kordeš. V imenu po-
Igroviteha, Pionirskega Usta, ie
spregovoril njegov glav
urednik Valter Samide, ki
šoli čestital k jubilejni razsta
in ji podelil zbirko knjig.
Po slovesnosti so si udel
ženci ogledali razstavo in
nekaj časa zadržali tudi na t
variškem srečanju. Vsi ra
stavljalci in pedagogi so preji
katcilog razstave, ki jim bo si
žil tudi kot učni pripomoček
VIKTOR KOJ
Prvoaprilska
Maša
Na odrskih deskah Slov«
skega ljudskega gledališi
v Celju se bodo v petek,
aprila ponovno predstavi
plesalke celjskega Plesne;
gledališča s postavitvijo M.
ša za sedem dejanj v kore
graflji Gordane Štefanovi
Erjavec.
Mašo za sedem dejanj boc
plesalke v Celju to sezono za
njič predstavile, postavitev j
si bo ogledala tudi selektori(
za plesno dejavnost Ijubljai
skega Cankarjevega doma. S
cer pa bodo že maJa s to pre*
stavo Celjanke gostovale v It
liji, ker bodo nastopile v Gori
in Vitoriu del Venettu.
.......................__________ .il
Razstava in jubilej
Rudija Šaleja
v dvorani šentjurske
glasbene šole smo v petek
25. marca prisostvovali
otvoritvi razstave slik ama-
terskega likovnega ustvar-
jalca Rudija Šaleja. Razsta-
vil je 12 olj in prav toliko
akvarelov, ki se jih izplača
ogledati.
Šaiej je samostojno raz-
stavljal že 1. 1983. v avli kul-
turnega doma v Šentjurju in
v zdravilišču Dobrna, sode-
loval pa je tudi na skupinski
razstavi ob občinskem praz-
niku na Planini. Njegovo bo-
gato ustvarjalnost je skoraj
tri leta prekinila bolezen oči.
Razstavo je omogočila kul-
turna skupnost, ker je sodila,
da so Šalejeva dela taka, da
si jih ljubitelji likovne umet-
nosti ogledajo in da o njej
dajo tudi svoj glas.
Ob otvoritvi je predsednik
Kulturne skupnosti Janez
Slana, ki je tudi ravnatelj
glasbene šole, čestital Šaleju
k njegovi 75 letnici, ki jo je
praznoval 21. marca. Podčr-
tati velja, daje bil Rudi Šalej
eden glavnih tvorcev Indu-
strije lahke obutve TOLO. ;
Otvoritev razstave so p(
pestrih gojenci Glasbene š(
le z izbranimi muzikalnir
programom, kar je množici
prisotnih toplo pozdravil«
- tudi glasbena šola je lete
jubilant, saj vstopa v 20 letn
co svojega obstoja. Obisk(
valci smo imeli prijeten ol
čutek, saj sta se v enem pro
štoru prekrivah slikarska in
glasbena ustvarjalnost.
ERNEST REČNIK
Folklora je našla plodna »a
Na rob uspeli, že peti reviji v Laškem
v petek, 25. marca je bila
v Zdravilišču Laško tradi-
cionalna, tokrat že peta, ob-
činska revija folklornih
skupin. Na njej se je pred-
stavilo osem mlajših sku-
pin ter dve starejši skupini
Kulturno umetniškega dru-
štva Anton Tanc. Gostje ve-
čera so bili člani folklorne
skupine Petar Zrinski iz po-
bratene občine Vrbovec.
Revijo folklornih skupin si
je pred petimi leti zamishla
in jo tudi letos uspešno izpe-
ljala Zveza kulturnih organi-
zacij občine Laško. Prvi za-
metki za folklorno dejavnost
v tej občini pa segajo nekako
deset let nazaj, ko so mladi
poleg dramske umetnosti in
petja začutili potrebo tudi po
plesu in tako ustanovili fol-
klorno skupino Anton Tanc,
ki danes uspešno nastopa na
mnogih prireditvah. Letoš-
njo revijo so razdelili v dva
dela.
V prvem so se ob 17. uri
začele predstavljati mlajše
folklorne skupine. Najmlaj-
ša med njimi je bila skupina
cicibanov iz vrtca Radeče.
Ostale pa so bile: mlajša in
starejša iz OŠ Anton Aškerc
Rimske Tophce, skupina iz
OŠ Sedraž ter skupina z OŠ
s prilagojenim programom
Dušan Poženel Laško. Ob
20. uri zvečer, pa so se v dru-
gem delu revne z dvema sku-
pinama predstavili folklori-
sti Anton Tanc iz Marija
Gradca.
Folklora je še posebej mi-
kavna, kadar je povezana
s starimi ljudskimi običaji.
Vse to je v Laškem že dolgo
priljubljeno, saj se ukvarjajo
tudi z etnografsko dejav-
nostjo. Tako je ena od sku-
pin Anton Tanc, prikazala
»godovanje«, ki je bilo nek-
daj v teh krajih precej pogo-
sto. Ob godovanju so v hišo
radi prihajah mladi in stari,
da so voščih gospodarju, za-
tem pa se je dobro jedlo, pa
tudi kupice so bile polne. Ta
večer so »godvah« Antonija,
svetnika vseh zaljubljenih,
ki so ga samska dekleta pro-
sila za moža.
Polno dvorano zdravilišča,
so še posebej navdušili gost-
je iz pobratene občine Vrbo-
vec. To sta bih dve folklorni
skupini Hrvatskega kultur-
nega društva Petar Zrinski,
ki ju vodi koreograf Zvoni-
mir Reljič. Najprej so v origi-
nalnih belih nošah, sešitih iz
pravega domačega platna, ki
so ga v svojih starih skrinjah
hranile še njihove babice,
predstavili pet plesov iz Vr-
bovca.
Z drugo koreografijo, ki je
nosila naslov »Protuletje
nam dohaja«, pa so predsta-
vih plese iz Medjimurja. Tp
je pravzaprav njihov obič^,
pri katerem dekleta s cvet-
jem naznanjajo prihod po-
mladi. Svojevrstna in dobro
izvedena koreografija, bo
marsikomu ostala še dolgo
v spominu.
Po končani reviji, je taj-
nik Zveze kulturnih organi-
zacij občine Laško Jure Jan
povedal: »Razveseljivo je,
da se kljub težki gospodar-
ski situaciji marsikje še
najde kakšen dinar, ko je
treba naše skupine primer-
no obleči. ZKO ima v te sku-
pine vložen sorazmerno
majhen delež sredstev, ven-
dar skupine same iščejo in
tudi dobijo pomoč od raz-
nih DO. Se posebej pa smo
veseli, da so se letošnji revi-
ji odzvali že celo cicibani,
kar pomeni, da se nam za
prihodnost res ni treba
bati.«
Skratka, bil je lep večer, ki
ga ne bodo pozabih številni
mladi Laščani in Vrbovčani,
ki so se na tej reviji morda
prvič srečali in se po njej tu-
di veselo zavrteh. Potrdimo
lahko, da je folklora v La-
škem resnično našla plodna
tla, saj imajo starejši za seboj
mladi rod, ki potrjuje, da fol-
klora je in bo ostala del nji-
hovega kulturnega izražanja.
MOJCA AUŽNER
Mešani
komorni zbor
iz Celja
Po štirih letih uspešne-
ga delovanja (zlato od-
ličje na medobčinski
pevski reviji v Celju 1.
1985, srečanja pevskih
zborov v Grižah, gosto-
vanje na Madžarskem in
vrsta koncertov v Celju
in tudi na širšem celj-
skem območju) Mešani
komorni zbor iz Celja, ki
ga prizadevno vodi Pa-
vle Bukovec, tudi letos
nadaljuje s koncerti do-
ma in na tujem.
Po uspelih koncertih
v marcu 1988 v Celju in
v Vojniku, bo 1. aprila
1988 ob 19.30 priredil
koncert v Zdraviliškem
domu v Dobrni, 8. 4. ob
istem času v kulturnem
domu v Slivnici in 12. 4.
ob 20.00 v zdravihški re-
stavraciji v Laškem.
Poslušalci v nabito pol-
ni dvorani kulturnega do-
ma v Vojniku so z navdu-
šenjem spremljah izvaja-
nje zbora. Po naključju je
bilo med občinstvom tudi
45 turistov SSR Latvije,
ki so se tako seznanili
s pevsko kulturo v Slove-
niji.
Mešani komorni zbor iz
Celja se letos odpravlja
v Maribor na prireditev
Naša pesem 1988. Žehmo
mu, da bi kar najbolj
uspešno odpel svoj tek-
movalni spored.
L. L.
Žlalitno muziciranje
Vsi, ki smo v četrtek 24. 3.
napolnili dvorano celjskega
narodnega doma, smo sode-
lovali v prireditvi, kjer nas
je žlahtno muziciranje dveh
pomembnih zborov, presta-
vilo v svet glasbe, v lepoto
lepega in plemenitega. Na-
stopila sta mladinski meša-
ni zbor »Tehnik«, ki ga vodi
prof. Dragica Zvar in Meša-
ni akademski zbor pod
spretno dirigentsko roko
Adrijane Požun.
V osebni izkaznici izkazu-
jeta oba visoka in najvišja
priznanja iz domačih in med-
narodnih tekmovanj; žlaht-
nost tovrstnega srebra ali
zlata pa ni meriti z običajni-
mi merili, ki se jih radi po-
služujejo ekonomisti ali
športniki, odražajo namreč
vrednost umetniških hotenj,
ustvarjalnosti in lepote, po-
rojene iz globin človekovega
čustvovanja.
Oba zbora odlikuje velika
muzikalnost in mladostna
svežina zvoka, ki pa je bil pP
obeh drugačen, pogojen pat
s starostnim sestavom pev-
cev in naravnanostjo zboro
vodje. Oba sta bila v svojein
izražanju prepričljiva, sklad-
be muzikalno in vsebinsko
zaokrožene, program pa pre
cej zahteven. Ritmi so bili
ostro izdelani, vstopi jasni i"
čisti, ter čista intonacija z do-
miselno izvedenimi frazami
Ko v tem trenutku globo-
koumno razglabljamo o »kri-
zi« celjskega glasbenel^
snovanja, ko pa vsej sil^
ustvarjamo čudno razpolože;
nje, da je vse narobe, da ^
več umetniškega in ustvar-
jalnega zajgona, je končen
obeh mladih zborov razume-
ti kot jasen in nedvoumei^
demanti takemu razrtii
šljanju. .
MARJAN LEBIL
31. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
PlANIliSKI
KOTIČEK
Planinska orientacija
v soboto je Planinsko dru-
štvo Polzela, pripravilo in ob
pomoči planinskih vodnikov
in markacistov tudi izvedlo,
planinsko orinetacijo.
Udeležba je bila zadovoljiva,
če upoštevamo, da je bil isto-
časno tudi spominski pohod
od Griž, preko Kamnika, Pod-
homa, in Homa v Planico. Prav
tako je bila v soboto seja glav-
nega odbora Planinske zveze
Slovenije v Ljubljani, na kateri
so govorili o PD Tabor, o Ale-.
ševem skladu za vrhunski alpi-
nizem in še čem... Sejo je ime-
la tudi komisija za pota na Jan-
čah, na kateri so dokončno od-
ločili, da je treba najkasneje le-
tos popraviti pot čez Turški
žleb.
Na planinski orientaciji je
sodelovalo 18 pionirskih ekip,
dve mladinski in kar 9 član-
skih. Prav tako so se orientaci-
je udeležila planinska društva
iz Zabukovice, Žalca, Šempe-
tra, Vranskega ter člani planin-
ske sekcije Šmartno ob Paki.
Mnogi udeleženci upajo, da se
bo s to zvrstjo planinske rekre-
acije nadaljevalo in tako še na
en način izrabilo prosti čas.
Edino kar velja pripomniti je,
da bodo morali vsi planinci in
rekreativci še bolj skrbeti za
čisto okolje in planinske poti.
MOJCA AUŽNER
Uspešni v Zabukovici
v Planinskem društvu Za-
bukovica že nekaj let deluje
posebna skupina tekmovalcev
v orientaciji. Ta skupina se
vsako leto širi. Uspehom, ki so
jih dosegh lani, med drugim je
bil Bojan Jevševar državni
pravak, so začeli letos dodajati
nove.
V nedeljo so tekmovah na
medrepubliškem tekmovanju
v Zagrebu. Najboljša mesta so
dosegli tekmovalci, ki so letos
privič tekmovali na tako po-
membnem tekmovnju. Med
pionirji, kategorija M-12, je bil
Damjan Čulk prvi, med starej-
šimi pionirji, kategorija M-14,
je bil Matjaž Čulk, drugi in
med mladinci, kategorija M-15,
je bil Mito Kot drugi. Izkuše-
nejši tekmovalci niso veliko
zaostali. Tako je, lahko rečemo
najboljša Slovenka v orientaci-
ji, Nuša Hribar, v kategoriji
Ž 18 A dosegla 3. mesto, četrti
v kategoriji M 19 A je bil Bojan
Jevševar, v kategoriji M 19
B pa četrti Srečko Mohorko.
Poiščite, izberite, kupi-
te. Kje? V maliti oglasih
Novega tednika
Razstavni prostor Yu-spita v še nedograjeni dvorani na Golovcu
Odmevna predstavitev in
uspešni posiovni pogovori
Na sejmu lUeJa so predstavni projekt Yt3-spit
Razstavni prostor Yu-spi-
ta v novi (še nedograjeni)
dvorani na Golovcu je bil
gotovo med najbolj obiska-
nimi razstavnimi prostori
na zadnjem sejmu Ideja 88,
precej odmevna pa je bila
tudi okrogla miza o tem
projektu, čeprav ni bilo ve-
čine povabljenih in je na-
zadnje izpadla bolj tiskov-
na konferenca kot okrogla
miza.
Če bi sklepali po poslov-
nih stikih na sejmu, potem je
Yu-spit eden najbolj smehh
projektov, ki se jih je pri nas
kdajkoh lotil kakšen zaseb-
nik, vehko bhžje realizaciji.
Nace Krumpak ima kar
precej težav z imenom.
»Spit« namreč v angleščini
pomeni izpljunek. Da ne bi
angleško govoreči turisti
narobe razuameli izraz, bo-
do verjetno izbrali drugo
ime, ali pa dodali pike: Yu-
s.p.i.t.
Nace Krumpak je, kot zatr-
juje, imel precej konkretne
poslovne razgovore s pred-
stavniki občine Čitluka
v Hercegovini, tako da je kar
precej možnosti, da bodo že
letos postavili precej lokalov
(gobic) v tamkajšnjem ro-
marskem kraju Medžugorje.
Posel je tohko bolj zanimiv,
ker Medžugorje doživlja pra-
vi turistični boom, večino
novih nočitvenih zmogljivo-
sti pa gradijo zasebniki. Kot
se je izkazalo, bo dovolj za-
sebnega kapitala tudi za Yu-
spit lokale.
Sicer pa so se na sejmu
največ zanimali za razstavlje-
ne mini pekarne, pa tudi
drugi lokali so vzbudih inte-
res obiskovalcev.
Okrogla miza o Yu-spitu,
ki je bila precej smelo za-
stavljena (z več kot 100 vab-
ljenimi), je žal slabše izpadla,
kot pa je avtor projekta raču-
nal. Če odštejemo Milorada
Čosiča iz Zveznega komiteja
za turizem, potem skorajda
ni bilo gostov, ki bi lahko kaj
več povedali o Yu-spitu,
predvsem pa zasedba okro-
gle mize ni bila takšna, da bi
se lahko pogovarjali o ovi-
rah, ki so na poti temu pro-
jektu. Tako je šlo bolj za
predstavitev projekta (pred-
vsem za študentke VEKŠ-a,
smer turizem) in za novinar-
ska vprašanja. Na okrogli
mizi so tudi nekohko po-
drobneje predstavili načrte
za ustanovitev razvojne in-
terne banke v okviru Yu-spi-
ta in poudarih, da bodo na ta
način povezali finančne to-
kove v industriji in turizmu.
Turizem nameč ima največji
dotok sredstev ravno poleti,
ko je v industriji večina de-
lavcev na dopustu. Zato bi
lahko z dotokom denarja iz
turizma zagotavljali likvid-
nost drugih članic interne
banke poleti, spomladi pa bi
industrija z viškom Ukvid-
nostnega denarja pomagala
financirati načrte v turizmu.
Nace Krumpak je ob pred-
stavitvi na Golovcu tudi že
začel iskati kadre za delovno
organizacijo Yu-spit, ki naj
bi jo ustanovili v naslendjih
dveh mesecih. Sprva naj bi
zaposhh trideset delavcev,
kasneje pa še pribhžno 100;
predvsem mladih in ambici-
oznih ljudi.
Milorad Čosič je na okro-
gli mizi povedal, da se pro-
jekt Yu-spit popolnoma
vklaplja v strategijo razvo-
ja jugoslovanskega turiz-
ma. Žal pa je ta projekt tudi
edina konkretizacija te
strategije. Nekateri pa so
menili, da bi veljalo takšno
verigo lokalov postaviti tu-
di ob cestah, saj sedaj prak-
tično ni lokalov ob cestah,
ki vodijo na naše morje in
druge turistične kraje.
Skratka, realizacija projek-
ta je v polnem zamahu in Na-
ce Krumpak napoveduje, da
bodo do letošnje glavne turi-
stične sezone postavih vsaj
že petdeset lokalov ter tako
postavili še trdnejše temelje
Yu-spit verigi.
S. ŠROT
Turizem skozi takse
iz paritirnine nai se urejajo pariiirišča
Sedaj veljavni odlok o ko-
munalnih taksah so v konji-
ški občini sprejeli pred
osmimi leti in razumljivo
je, da višina cen že zdavnaj
ne ustreza več. Občinski od-
lok je bilo zato potrebno
spremeniti in tako se je zna-
šel na dnevnem redu zadnje
seje skupščine občine Slo-
venske Konjice, ki je bila po
napovedanem dnevnem re-
du tudi sicer bolj »odločno«
naravnana.
Turistična taksa v konjiški
občini velja za to leto za do-
niače goste 150 dinarjev, za
tuje pa dvakrat toliko, k te-
^u pa je treba pridati še pri-
spevek za vlečnice v višini 50
dinarjev. Lani so v konjiški
občini iz naslova turistične
takse zbrali nekaj več kot
milijonov dinarjev.
Odbor za turizem in go-
stinstvo v občini je predlagal
Povišanje, ki ga je podprl tu-
di izvršni svet. Domači gost-
je bodo tako prihodnje leto
odšteli za turistično takso
300 dinarjev, tuji pa 800 di-
narjev ter dodatnih 200 di-
narjev za sedežnice. Predla-
gana višina turistične takse
je v povprečju za 190 odstot-
kov nižja kot jo je predlagala
Celjska turistična zveza in
tudi nižja od predloga Turi-
stične zveze Slovenije za H.
kategorijo turistično ureje-
nih krajev, in sicer za doma-
če goste za 33 odstotkov, za
tuje pa je višina takse enaka
kot jo predlaga Turistična
zveza Slovenije.
Razlika med starim in no-
vim konjiškim odlokom je
tudi v tem, da so iz novega
črtah takso na parkiranje vo-
zil in predlagali, upravjal-
cem parkirnih prostorov, da
uvedejo parkirnino in denar
uporabijo za vzdrževanje
parkirnih prostorov.
MATEJA PODJED
KOMENTIRAMO
Kartanje na Rogii
s smučarskimi kartami
imamo smučarji vedno
kakšne težave. Na domačih
smučiščih kart povsod ne
prodajajo na najprimernej-
ših mestih, obešamo si jih
okoli vratu ali pripenjamo
na zadrge in jih ob kakšnem
temeljitejšem padcu nato
iščemo po snegu, povrhu pa
je vedno tudi nekaj težav,
ko hočejo žičničarji tudi
preveriti, če imamo karte.
Treba si je odpenjati bun-
de, snemati rokavice, iskati
po žepih. Jezimo pa se tudi
na okostenelost veljavnosti
smučarskih kart. Če bi reci-
mo po izteku veljavnosti do-
poldanske karte kdo rad
smučal le še kakšne pol uri-
ce, skoraj nikjer več ne more
kupiti karte na točke, da bi
kupoval še popoldansko kar-
to pa je že predrago.
Tako smo pred dnevi že ne
vem kolikič opazovali »kar-
tanje« na Rogli. Prodajali so
dopoldanske, popoldanske
in dnevne karte, veliko smu-
čarjev pa se je vzpenjalo
z žičnicami kar brez njih. Ti-
sti, ki večkrat zaidejo na ta
pohorska smučišča vedo, da
žičničarji karte praviloma
pregledujejo le med dvanaj-
sto in trinajsto uro in takrat
raje   odidejo   v   bife.   Ob
skromnem izboru smučar-
skih kart in nedosledni kon-
troli smo dobili vtis, kot da
rogelski delavci nočejo za-
služiti več denarja. Ob mar-
Ijivejšem delu na spodnjih
postajah vlečnic n sedežnic
pa bi lahko uvedli tudi več
različnih kart. Tako bi lahko
odstranili avtomate za pre-
gled kart, ki dosedaj še niko-
li niso dobro delovali in po-
stavili takšne, ki bi smučar-
ju, ki konča belo dričenja
kakšno uro pred potekom
karte, povrnili nekaj jurjev,
z ustreznim doplačilom bi
lahko zamenjevali dopoldan-
ske karte za dnevne, zdaj ve-
ljavne nižje cene kart za otro-
ke pa bi lahko priznavali tu-
di starejšim smučarjem,
upokojencem, ki se gotovo
-ne spuste po bregovih toli-
kokrat kot mlajši. S tem bi
na Roglo gotovo privabili tu-
di več smučarjev, ki se jim
zde karte predrage, manj pa
bi bilo tudi takšnih, ki se od-
ločajo za goljufanje in se vo-
zijo brez kart.
Drugače povedano, gre za
to, da na Rogli ne bi več igra-
li pokra z blefiranjem žični-
čarjev, ampak bi igrali bolj
pošteni remi. Zdovoljni bi
bili tako tamkajšnji turistič-
ni delavci, kot smučarji.
BRANE PIANO
ČGP DELO
TOZD Novi tednik in Radio Celje
razpisuje
po sklepu delavskega sveta z dne 15. 3. 1988
naslednja prosta dela in naloge
1. Novinarja
(en delavec-ka) - ponovni razpis
Od kandidata zahtevamo:
- visoko šolsko izobrazbo novinarske ali druge
ustrezne smeri
- dve leti delovnih izkušenj na področju novinarstva
- poznavanje osnov grafične tehnike in radijskega
programa
- ustvarjalnost, obvladanje novinarskega sloga in
komunikativnost
2. Kreatorja in organizatorja
ekonomsko propagandnih akcij
(en delavec-ka)
Od kandidatov zahtevamo:
- visoko ali višjo strokovno usposobljenost eko-
nomske oziroma komercialne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na področju ekonomske
propagande
- obvladanje osnov časopisne in radijske tehnolgije
- organizacijsko sposobnost, sposobnost oblikova-
nja predlogov poslovnih odločitev in poznavanje za-
konodaje s področja ekonomske propagande
Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite najkasneje v 15. dneh po objavi na naslov
ČGP DELO - TOZD Novi tednik in Radio Celje, 63000
Celje, Trg V. kongresa 3 a.
Izbrana kandidata bosta sprejeta na delo s polnim
delovnim časom za nedoločen čas.
Poizkusno delo za obe delovni mesti traja 3 mesece.
S stanovanji TOZD ne razpolaga.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po
zaključenem razpisu.
INTEGRAL
DO Prevozništvo DONAT
Rogaška Slatina
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja
prosta dela in naloge:
- vodja skladišča
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kan-
didati morajo zraven splošnih izpolnjevati še nasled-
nje posebne pogoje:
- končana trgovska šola
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju
objavljenih pogojev pošljejo v 8. dneh od te objave
na naslov: INTEGRAL, DO Prevozništvo DONAT, Ro-
gaška Slatina, Kidričeva 30.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh.
Delovna skupnost upravnih
organov Skupščine občine Žalec
objavlja
prosta dela in naloge za:
1. svetovalca za premoženjsko
pravne zadeve
v občinskem sekretariatu za urejanje prostora, var-
stvo okolja in gradbeništvo, z zahtevano visoko stro-
kovno izobrazbo pravne smeri ter petimi leti delov-
nih izkušenj - za nedoločen čas s polnim delovnim
časom
2. vodjo odmere v občinski upravi
za družbene prihodke
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo pravne
smeri ter pet let delovnih izkušenj - za nedoločen
čas s polnim delovnim časom
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati dostavijo v osmih dneh po objavi kadrov-
ski službi upravnih organov Skupščine občine Žalec.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po
poteku objave.
10. STRAN-NOVI TEDNIK
31. MAREC 1!
Srečali so se proizvajalci mleka
KUub nevzpodbudnlm cenam so lani oddali v Mlekarno U8 milijonov litrov mleka
Minuli teden je bilo
v Hmezadovi dvorani v Žal-
cu sedmo srečanje proizva-
jalcev mleka. Srečanje so
organizirali delavci Mle-
karne v Arji vasi, udeležili
pa so se ga proizvajalci
z vseh tistih območij, od ko-
der Mlekarna odkupuje
mleko.
Zbranim je naprej govoril
predsednik kolektivnega po-
slovodnega organa Mlekarne
Andrej Čulk. Dejal je, da je
bilo lansko leto zelo težavno,
zaradi cenovnih nesorazme-
rij in prenizkih odkupnih
cen mleka pa je odkup v zad-
njih mesecih padel kar za de-
set odstotkov. V Mlekarni so
sicer namenili 400 milijonov
din za razne pospeševalne
akcije, vendar je to pripomo-
glo le k ohranjanju proizvod-
nje, ni pa moglo povečati
proizvodnje mleka.
Kljub težavnim razmeram
so lani v Mlekarni odkupili
preko 48 milijonov litrov mle-
ka, kar pomeni 94% uresniči-
tev njihovih načrtov. Na tr-
žišče so ponudili 16 milijonov
litrov mleka, poleg tega pa so
v Mlekarni ponudili kupcem
18 milijonov kozarcev jogur-
ta, 8 milijonov kozarcev sme-
tane, 556 ton skute, 323 ton
masla in 1549 ton sira. 500 ton
sirov so v Mlekarni še dokupi-
li in se s tem uvrstili med naj-
večje proizvajalce oziroma
ponudnike sirov v Sloveniji
in Jugoslaviji. Lani so v Mle-
karni odkupili tudi 988 ton
medu. 500 ton so ga izvozili in
si s tem zagotovili embalažo
in rezervne dele.
V prihodnje, je povedal
Andrej Čulk, bodo pred-
vsem vzpodbujali večjo pro-
izvodnjo, ki v globalu znižu-
je stroške mlečne proizvod-
nje in povečuje dohodek.
Hkrati pa je pohvalil vse rej-
ce, kajti brez njihovega sode-
lovanja in prizadevanj tudi
v MlekcU"ni ne bi mogli
uspešno delati.
Zatem je zbranim govoril
še predsednik sestavljene or-
ganizacije Hmezad Vlado
Gorišek, nato pa so desetim
največjim proizvajalcem iz
vsake temeljne organizacije
podelili priznanja, prvi trije
pa so dobili zlate, srebrne in
bronaste gohde.
Na tokratnem srečanju so
rejcem mleka prepevali fant-
je iz Celjskega kvarteta, nav-
dušili pa so zlasti šolarji iz
Mežice s svojim folklornim
nastopom.
O razmerah v mlečni proiz-
vodnji, odkupu mleka, sode-
lovanju z temeljnimi zadruž-
nimi organizacijami in Mle-
karno smo povprašali neka-
tere udeležence tokratnega
sreči-nja. Takole so povedali:
Jože Črešner, TOK Slo-
venske Konjice: Naša doma-
čija leži nad Ločami, 400 m
visoko. Kmetija je usmerje-
na v mlečno proizvodnjo in
v vinogradništvo. V hlevu
imamo ponavadi okrog 20
glav, od tega je trenutno 11
molznic. Lani smo oddali
37.000 htrov mleka.
Z novo ceno mleka še kar
gre. Če bodo odkupne cene
naraščale sorazmerno s stro-
ški, potem bomo kmetje za-
dovoljni in bomo lahko dela-
h. Na naši domačiji bi radi
letos uredili lastno zbiralni-
co mleka. Smo čisti kmetje,
zelo pa pogrešamo kakšne
ugodne kredite, da bi lahko,
npr., zgradili hlev.«
Marjan Jakob, vodja ko-
operacije Era Titovo Vele-
nje, TOK Šoštanj: »Lani
smo v mlečni proizvodnji
dosegli zelo dobre rezultate.
Uvrščamo se v sam sloven-
ski vrh. 89 kmetov je oddalo
nad 15.000 litrov mleka na
kmetijo, kar je 81% tržne
proizvodnje. Ostalih 160
kmetij je oddalo 19%. Letos
oziroma lani so trije kmetje
oddali nad 100.000 litrov
mleka, dva nad 90.000, 12
kmetij pa je oddalo nad
60.000 Utrov mleka.
Ti rezultati so po naši oce-
ni posledica tega. da vso po-
zornost posvečamo selekciji.
Naše kmete npr. tudi direkt-
no oskrbujemo s krmili,
z mlekovitom, kar pomeni,
da kmet plača nižjo ceno.
Veliko je k razvoju mlečne
proizvodnje prispeval sklad
za pospeševanje, katerega
denar smo namenjali res
v proizvodnjo. Nadalje smo
v naši organizaciji vsa leta
ohranili premiranje osnovne
črede, česar marsikje niso
imeh. Skrbimo potem tudi
za potrošnjo gnojil, izbor se-
menske koruze - vse to igra
pomembno vlogo. Kajti, če
kravo dobro nakrmiš, so tudi
rezultati dobri. Za nas je zelo
pomembno, kohko oddajo
kmetje mleka po kravi. Nič
manj pomembno ni oseme-
njevanje plemenic. Mishm,
da se še premalo naredi za to,
da bi bile dobre krave ose-
menjene z dobrimi biki.
Glede sodelovanja z Mle-
karno pa lahko rečem tole:
mi spremljamo delo Mlekar-
ne, sodelujemo tudi pri je-
manju vzorcev, tako da po-
sebnih težav nimamo. Priča-
kujemo še več posluha Mle-
karne do rejcev in organiza-
torjev proizvodnje. Lahko pa
Mlekarno samo pohvalimo,
ker imajo svojega serviserja
za molzne stroje.
Naši načrti za letošnje leto
so, da sedanje rezultate še
presežemo. Upamo, da bodo
odkupne sledile ostahm ce-
nam. So pa na našem ob-
močju rejci v zelo težkem po-
ložaju, kajti zemlja se pogre-
za, kmetje ne smejo skorajda
ničesar obnavljati, pred ča-
som se nam je že pogreznila
zbiralnica mleka. Praktično
rejci na našem območju ni-
majo rožnate perspektive.«
Ivan Žnidar, TOK Šentjur,
PE Ponikva: »Lani sem od-
dal 57.300 litrov mleka. Zbi-
ralnico imamo doma, v hle-
vu pa je 17 molznic. Zado-
voljni smo s kohčino odda-
nega mleka, manj zadovoljni
pa smo s cenami. Te so zelo
nevzpodbudne, pokrijejo le
glavne stroške. Trudimo se,
da krmo pridelamo sami, ku-
pujemo samo dodatke, ure-
jen pa imamo tudi pašno-
košni sistem. Če tega ne bi
imeli, si mlečne proizvodnje
sploh ne bi mogli privoščiti.
Pri mlečni proizvodnji tudi
v prihodnje nameravamo
ostati, ravno tako bomo ob-
držali svetlo hsasto pasmo
krav. Želimo pa si, da bi
v naši pospeševalni službi
imeli strokovnjake, ki bi
nam znali pomagati in sveto-
vati. Mi namreč potrebuje-
mo analizo zemlje, krme. Tu
so še določene rezerve, ki jih
je treba izkoristiti.«
Franc Škodnik, TZO Tr-
nava: »43.912 litrov mleka
sem oddal lani, to je 7000 li-
trov več kot prejšnja leta. Si-
cer pa bi rad prišel do 70.000,
če bo šlo. Oddal sem tudi že
prošnjo za lastno zbiralnico
mleka. Poleg 11 krav imamo
še nekaj manj kot tri ha hme-
lja, tako da za silo pokrijemo
stroške, čeprav jih zlepa ne
dohajamo. Ko se namreč po-
draži mleko, je druga stvar
že dražja.«
_________.IRENA, JEJUEN.-BAŠA.
V Hmezadovi dvorani v Žalcu so se prejšnji teden zbrali najboljši pridelovalci mleka na
celjskem območju
Foto: VILI VYBIHAL
Karta za dolino
¥ Konjicah bodo Izdelali agrokarto
Kmetijsko zemljiška
skupnost Slovenske Konji-
ce je dala pobudo za izdela-
vo agrokarte, po kateri naj
bi se v prihodnje natanko
vedelo, kje graditi, kje pro-
izvajati. Druge občine
v Sloveniji že imajo takšno
karto, konjiška občina pa še
ne. Agrokarto naj bi izdelali
strokovnjaki Geodetskega
zavoda iz Ljubljane.
Vsebinsko najbolj zahtev-
no poglavje v pripravi agro-
karte bodo razvojne možno-
sti kmetijstva. Gre namreč
za strokovno utemeljene
spremebe v rabi kmetijske
zemlje, predlog setvene se-
stave, razvoj živinoreje in ob-
seg proizvodnje z bilanco po-
rabe.
Takšno agrokarto seveda
ne bo mogoče narediti čez
noč, v nekaj dneh ali v letu
dni. Potrebno bo več let štu-
dija in analiziranja možnega
razvoja najpomembnejših
dejavnikov, še posebej pa
kmetijske proizvodnje. Po-
trebno   bo   oceniti   možne
spremembe glavnih socio-
ekonomskih dejavnikov za-
sebnega kmetijstva (spre-
membe v številu gospodar-
stev, vehkostni strukturi,
spremembe delovnih moči
in podobno) ter postavitev
temeljne usmeritve ločeno
za družbeno in zasebno kme-
tijstvo. Na osnovi take vsebi-
ne analize ter ocene možnih
pridelkov bo mogoče prika-
zati bilanco proizvodnje in
porabe hrane.
To je seveda samo izsek iz
vehkega projekta za izdelavo
agrokarte za konjiško obči-
no, katere izdelavo je podprl
tudi izvršni svet. Predračun-
ska vrednost velja 1,6 mih-
jarde dinarjev. Denar za prvo
fazo izdelave agrokarte na,j
bi zbrali podpisniki samo-
upravnega sporazuma, ki je
dan v podpis Izvršnemu sve-
tu. Kmetijski zadrugi. Gozd-
nemu gospodarstvu Celje, si-
su za pospeševanje proiz-
vodnje hrane in Kmetijski
zemljiški skupnosti.
MATEJA PODJED
Golide najboljšim
Desetim največjim proizvajalcem mleka so v Mle
karni podelili posebna priznanja, prvi trije pa s<
dobili zlate, srebrne in bronaste golide. Posebna priz
nanja pa so podelili tudi za urejenost zbiralni<
mleka.
V koroški kmetijski zadrugi TZO Trata Prevalje sc
golide dobih: Beno in Tončka Kotnik: 73.321 htrov
Slavka in Rok Močilnik: 73.153, Marija Gradišnik
72.281. Hmezad KK Šmarje TOK: Vili Novak: 77.768
Anton Sajko: 46.273, Franc Kovačič: 39.070. Merx K2
Laško TZO: Zdenko Lapornik: 60.166, Konrad Jurko
šek: 45.555, Ivan Trupej: 43.063. DO ERA Titovo Vele-
nje, TOK Kmetijstvo Šoštanj: Ivan Arhč: 123.104
Franc Rotnik: 119.493, Alojz Rožič: 116.745. Hmezad
KZ Savinjska dolina TZO Braslovče: Janko Turnšek:
52.996, Jože Vodušek: 45.081, Franc Vratnik: 37.422.
Hmezad KZ Savinjska dolina TZO Gotovlje: Branko
Ograjenšek: 62.015, Franc Verdev: 55.293, Anton Ška-
far: 49.839. Hmezad KZ Savinjska dolina TZO
Petrovče: Stanko Veber: 66.270, Martin Podpečan:
45.861, Martin Kuder: 35.372. Hmezad KZ Savinjska
dolina TZO Polzela: hlevska skupnost Anton Mešič:
110.334, HS Angela Cizej: 91.570, HS Milan Rakun:
57.694. Hmezad KZ Savinjska dolina, TZO Prebold:
Jože Zagožen: 86.260 Martin Ribič: 67.038, Vlado Svet:
49.387. Hmezad KZ Šempeter: HS Ljudmila Terglav:
89.578, HS Vinko Cokan: 85.397, HS Franc Rojnik:
81.840. Hmezad KZ TZO Tabor: Martin Krajnc: 32.788,
Ivan Terglav: 20.677. Janko Šmit: 19.789. Hmezad KZ
TZO Trnava: HS Jože Rožič: 89.731, Franc Škodnik:
43.912, Karel Semprimožnik: 34.607. Hmezad KZ TZO
Vransko: HS Franc Brišnik: 133.517, HS Stanko
Pistotnik: 90.522, Ludvik Zupan: 61.346. Zasavska
kmetijska zadruga TZO Dol pri Hrastniku: Franci
Majcen: 26.760, Alojz Jakopič: 25.584, Henrik Rovšek:
22.804. Merx KZ Slovenske Konjice: Marija Črešnar:
37.103, Jože Šmid: 28.027, Pavla Levart: 27.701. Merx
KK Šentjur TOK: Ivan Žnidar: 57.397, Ivan Pevec:
48.105, Ivan Sitar: 39.516. Hmezad KZ Slovenska
Bistrica TZO Oplotnica: Amalija Kuk: 26.629, Anton
Pšeničnik: 25.265, Alojz Pučnik: 20.259. Merx KZ
Celje: Anton Turnšek: 60.145, Martin Vozhč: 38.517,
Terezija Krašovec: 31.360. Zasavska KZ TZO Trbov-
lje: Franc Grešak: 16.159, Luka Virk: 14.093, Marija
Malus: 11.367. Koroška KZ ZTO Odor Dravograd:
Jože Kogelnik: 108.409, Ivan Konečnik: 40.«72, Ivan
Guzej: 36.186. Mercator KK Sevnica TOK: Fanika
Marolt: 59.680, Ivan Pompe: 40.643, Franc Gračner:
39.639.
Skupno so lani največ mleka oddali v Hmezadu KK
Šmarje: 9,292.802, za njimi pa v Hmezadovi KZ
Savinjska dolina in Merxovem KK Šentjur TOK.
Največ mleka v družbenem sektorju pa so lani
oddali v Hmezadovi DE Kmetijstvo Žalec: 5,917.382.
Upa, da bo sin prevzel kmetijo
Na obisku pri Pustoslemšku Iz Kaple
Kmetija Franca Pusto-
slemška iz Kaple sodi med
večje v krajevni skupnosti
Tabor. Najboljšo zemljo, od
skupno sedem hektarjev, js
zasadil s hmeljem, ostale
površine pa je namenil za
živinsko krmo.
V hlevu ima šest pitancev,
štiri krave in pet telet. Pride-
lava hmelja in živinorejstvo
sta glavni kmetijski proiz-
vodnji Franca Pustoslem-
ška, ki je zadružni kooperant
že 30 let. V teh letih je tudi
moderniziral kmetijo. Prito-
žuje se nerad, ker meni, daje
danes vendarle bolje, kot je
bilo takoj po vojni, da pa je
mnogo slabše, kot je bilo še
pred leti. Jezijo ga cenovna
nesorazmerja, predvsem vi-
soke cene umetnih gnojil,
zaščitnih sredstev pa tudi
kmetijske mehanizacije.
»Rešuje me hmelj,« pravi
Franc. »Če bi se ukvarjal sa-
mo z živinorejo, bi zaslužil
zgolj za umetni gnoj in soci-
alno zavarovanje.«
Vsa ta leta ni nikoli pomislil,
da bi se zaposlil. Zrastel je na
kmetiji in rad kmetuje. Letos
bo začel počasi urejevati doku-
mente za kmečko pokojnino.
Računa da bo dobil okoli
120.000 dinarjev.
Kaj prida to ni in na misel
mu ne pride, da bi prenehal
s kmetovaryem. »Rad pa bi, da
bi se najmlajši sin, kije končal
srednjo kmetijsko šolo in tudi
že odslužil vojsko, vendarle
čim prej odločil, da prevzame
kmetijo. Ta še omahuje,« pravi
Franc. Sina po svoje razume.
Mlad je še. Delo kmeta pa ne
pozna letnih časov in popol-
danskega počitka ter dela pro
stih sobot in nedelj.
Štiri otroke imata z ženo. Tr
sinove in hčerko. Razen n^j
mlajšega so vsi že zaposlen
v okohških delovnih organiza
cijah. Ob konicah, ko je na p&
lju največ dela, vsi pridno po
magajo. »Brez njihove pomoč
in pomoči ostalih sorodnikov
bi bilo bolj težko,« pravi, »da
nes namreč ni kot včasih, ko je
bilo dovolj delavcev, ki so
iskah zaslužek tako, da so
kmetom pomagali pri sezon-
skih opravilihj:<
VVI
MLADINSKA KNJIGA n.sol.o
LJUBLJANA
TOZD VELETRGOVINA
POSLOVNA ENOTA CELJE
Stanetova 3, CELJE
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela
in naloge
1. Komercialista II.
Pogoji: srednja šola V. stopnje zahtevnosti elektro-
tehniške, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
dve leti delovnih izkušenj v komerciali, lahko tudi
pripravnik,
komunikativnost ter smisel za komercialno delo
Dela in naloge združujemo za določen čas s trime-
sečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Mladin-
ska knjiga, TOZD VELETRGOVINA, Poslovna enota
Celje, Stanetova 3, Celje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
sklepu komisije.
31. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Zakaj letališče
v Levcu?
Lansko jesen se je v časo-
pisih pojavila vest, da bosta
občini Celje in Žalec zbrah
potrebna sredstva za moder-
nizacijo oziroma rekonstruk-
cijo in povečanje športnega
letališča v Levcu. Zgradili
naj bi asfaltno vzletno-pri-
stajalno stezo in nabavili
ustrezne varnostne naprave.
Po takšni rekonstrukciji naj
bi v Levcu pristajala in vzle-
tala tudi manjša poslovna le-
tala.
Takšna odločitev obeh ob-
čin je v teh kriznih časih zelo
vprašljiva. Izkušnje »sosed-,
njega« letališča v Mariboru
(čeprav mednarodnega) zgo-
vorno kažejo, kaj se zgodi
s preambicioznimi načrti in
če se planira neodgovorno,
le po željah in ne po dejan-
skih možnostih in potrebah.
Letališče v Mariboru je bilo
zgrajeno v precejšnji meri
s takoimenovanim bencin-
skim dinarjem in danes ima
metropola Štajerske letali-
šče brez letal in ogromno fi-
nančno izgubo, skozi Mari-
bor pa nameto avtoceste pe-
lje »kolovoz«. Tako je, če se
v glavah odgovornih nekaj
»zalomi«!
Mariborski primer naj bo
v poduk tudi Celju in Žalcu,
ki hočeta po isti poti - z me-
galomanskimi in neodgovor-
nimi načrti o modernizaciji
levškega letališča - naši regi-
ji prinesti še eno zgrešeno in-
vesticijo. Kaj ne bi bilo bolj
pametno ta denar vložiti
v rekonstrukcijo in razširitev
magistralne ceste Celje-
-Ljubljana, predvsem v na-
črtovano graditev tretjega
voznega pasu čez Trojane.
S takšno naložbo bo pridobi-
la celotna celjska regija in
njeno gospodarstvo, saj so
prometne razmere na tej ma-
gistrali obupne. Z moderni-
zacijo letališča v Levcu bodo
pridobili le redki »visoki«
poslovneži, ki si bodo lahko
privoščili vožnjo z letali, šte-
vilni drugi gospodarstveniki
nižjega ranga, predvsem pa
navadni občani pa se bomo
lahko še naprej mučili po
»kolovozu« proti Ljubljani.
Razširitev letališča je tudi
z ekološkega vidika zelo
vprašljiva, saj je v nevarnosti
podtalnica, pristajanje in
vzletanje letal pa bo prineslo
.še več hrupa, ki ga imamo
v Celju in okolici že tako
preveč.
Toliko v razmislek občin-
skim možem v Celju in
Žalcu.
VOJTEH KOLAR
Celje
Goljufija
z grozdjem
Dne 1. marca 1988 ob 8.40
uri sem v izložbi Merx-ove
prodajalne »Zelenjava«
v Cankarjevi 1 videl razstav-
ljeno res lepo rdečo grozdje
z vidno označeno ceno 1400
dinarjev.
Stopil sem v prodajalno,
kjer je bil en sam kupec in
dve prodajalki. Večja (po vi-
šini) od obeh prodajalk mi je
na mojo željo iz na pol praz-
nega zabojčka na pultu dala
v vrečko tri grozde, jih dala
na tehtnico in rekla, da stane
1300 dinarjev. Plačal sem in
dobil vrnjen drobiž.
Hotel sem preveriti, če mi
je prodajalka grozdje pravil-
no zaračunala. Sam sem dal
vrečko ponovno na tehtnico,
ki je pokazala le slabih
0,75 kg. Prodajalko sem opo-
zoril na očitno napako. Vzela
je papir in svinčnik in kar
nekaj časa računala in še čr-
tala nekatere številke, da je
končno prišla do pravega
zneska - 1050 dinarjev. Re-
kla je, da se je pač zmotila in
mi vrnila razliko 250 dinar-
jev ter precej neprijazno tudi
dejala, da naj oprostim. Od-
vrnil sem ji, da ni kaj za
oprostiti, ker ni prvič nič ra-
čunala, temveč je kar na pa-
met povedala kupni znesek
kakor hitro je dala grozdje
na tehtnico; skoraj tako, kot
so nekdaj delali mesarji. Pro-
dajalka se je nato razburila
in mi rekla, da mi je dala ta-
ko lepo grozdje, da bi mi ga
lahko še dražje zaračunala.
Očitno je, da me je proda-
jalka hotela namenoma pre-
varati kot kupca, ker me je
morda kot starejšega upoko-
jenca ocenila, da ne znam
šteti do pet. Ob njenem bli-
skovitem računanju na pa-
met in negotovem računanju
na papirju pa resno dvomim,
da ima ustrezne šole.
Pravilno bi bilo, da bi
uprava trgovine ukrepala in
da bi tudi tam imeli digitron-
sko tehtnico, ki ob vtipkanju
cene pokaže pravilen
znesek.
JOŽE ZDOVC
Celje
Zakaj nejevolja
zdravnice?
Dvajsetega februarja letos
sem s svojim sinom iskala
pomoč pri dežurni službi
v Zdravstvenem domu v Ce-
lju. Ura je pet popoldne in
gneče v čakalnici ni bilo.
Pred mano je bil na vrsti
mlad par tudi z otrokom, ki
je imel visoko vročino. Ko
smo prišli na vrsto, je mlad
par nezadovoljno zapuščal
ordinacijo in zdelo se mi je,
da nekaj ni v redu. Ker pa pri
zdravniku, še posebej dežur-
nem, nihče navadno ni do-
bre volje (zaradi bolezni, ne
zaradi zdravnika), temu ni-
sem povečala posebne po-
zornosti.
Ko smo prišh do zdravni-
ce, sem na vprašanje, kaj je
narobe z otrokom, odgovori-
la, da sumimo norice, ki pa
jih ne poznamo, ker jih še
nihče v družini ni imel. Od-
govor dežurne zdravnice me
je osupnil. Z osornim glasom
je vprašala, zakaj sem sploh
prišla k njej, če vem, da ima
otrok norice. To bi pa že mo-
rala vedeti sama, da za to bo-
lezen ni zdravil. Z možem
sva se presenečeno spogle-
dala.
Čez nekaj časa nama je
z nejevoljo velela naj slečeva
otroka. Ubogala sva jo, ven-
dar se otroka ni niti dotakni-
la. Obrnila se je k nama in
zmajevala z glavo: »In kaj se
sedaj jjričakuje od zdravni-
ka?« Šokirana sem jo pogle-
dala in prosila za tekoči pu-
der, ki je edino sredstvo za
lajšanje te bolezni. Končno
je napisala recept, še vedno
pa je zmajevala z glavo, kot
da sem jo prosila za nekaj
neverjetnega.
Mislim, da dveletni otrok
potrebuje nujno zdravniško
pomoč, če norice izbruhnejo
v soboto popoldne in ne
vem, zakaj je bilo moje rav-
nanje za dr. Božico Rusek ta-
ko nerazumljivo. Razumem,
da ni vsak zdravnik speci-
alist za otroške bolezni, ne
razumem pa, zakaj slaba vo-
lja šokantno obnašanje, če
gre za nalezljivo otroško bo-
lezen.
Menim, da takšno ravna-
nje dežurne zdravnice ni bilo
primerno in da kvari ugled
tudi drugim dežurnim zdrav-
nikom.
*    LILIJANA
ČRETNIK-PERTTNAČ
Celje
Muca In mišji
strup
Lani smo našli premraže-
no muco in jo vzeli v stano-
vanje, kjer je bila kot član
družine. Dali smo jo preven-
tivno cepiti, ker je prišla od
zunaj, kasneje pa še sterilizi-
rati, da ne bi mijavkala ob
oknu.
Operacijo je prestala, toda
kmalu potem je začela bru-
hati. Hitro smo jo nesli k ve-
terinarju, kije ugotovil, daje
pojedla mišji strup.
Muca ni šla nikoli iz stano-
vanja, zato se sprašujemo,
kako je prišel na okno mišji
strup. Kaj če bi za strup pri-
jel kdo drug, a ne muca?
Kdo si upa vtikati se v tuja
stanovanja?
Čeprav je bila samo muca,
pa je bila vendar kot član
družine. Le kdo je lahko ta-
ko hudoben? Toda, čeprav
nima rad živah, pa se vseeno
ne bi smel vtikati v življenje
v drugih stanovanjih.
FRANC KAVČIČ
Iršičeva 10,
Celje
Celiski
veleslalom
Nekaj zadnjih let je izved-
ba občinskih sindikalnih pr-
venstev v veleslalomu izred-
no slaba. Dogaja se, da tek-
movalci štartajo v temi, da
na količkih ni zastavic kljub
temu, da je proga ovita v me-
glo. Nekateri tekmovalci
štartajo večkrat - do najbolj-
šega rezultata, na progi ni
oziroma je zelo malo kontrol
- sodnikov pri vratcih. Na
eni progi tekmuje tudi do
150 smučarjev in ker ni utrje-
na-cementirana, je že po ne-
kaj deset tekmovalcih razri-
ta, tako da imajo manj vešči
tekmovalci veliko težav pa
zelo malo užitka. Traserji
proge so tudi kasnejši tek-
movalci, start je zvočen (po
talkie-walkiu) in merjenje re-
zultatov ročno, tekma pa se
nikoli ne začne ob napoveda-
ni uri. ampak vsaj s polurno
zamudo...
Tekme seveda niso zastonj
in morajo delovne oganizaci-
je primakniti kar precej de-
narja. Zato je zadnji čas, da
nekatere storitve - proga,
meijenje časa, računalniški
izpis rezultatov, kontrole,
itd. - začno opravljati tisti, ki
to lahko dobro naredijo. Ker
se organizator in izvajalec te-
kem že več let učita na istih
napakah, bi bilo zanju najbo-
lje, da odstopita prej kot tek-
movalci.
IGOR NUNČIČ,
Celje
Ouo vadiš,
Celie?
Ljubljana je repubhško
središče in zatorej dnevno
v središču pozornosti celot-
ne slovenske javnosti, he sa-
mo Ljubljančanov. Njene
prednosti tako ah drugače
uživa le manjši del Sloven-
cev, kar je tudi objektivno
pogojeno. Utvara je bila, če
bi si mislili, da te prednosti
Ljubljančanom omogočajo
bistveno višji družbeni sta-
tus kot ostalim, ne gre ga pa
enačiti z družbenim standar-
dom občanov sicer. V tem
primeru gre za občutne razli-
ke med slovensko metropolo
in njeno »provinco.«
Provincionalizem in za-
ostajanje se v Celju kaže na
več načinov. Za vitalno živ-
ljenje družbe je že več kot
problematična akutna obole-
lost celjskega gospodarstva.
Ali to pomeni, da imamo sla-
be direktorje, ki niso sposob-
ni poiskati pravih progra-
mov za dano tehnologijo (če
že ne novih tehnologij!?), ali
pa imamo nesposobne de-
lavce? Samo sklicevanje na
administrativne posege
države je dvomljivo, saj ve-
mo, da tudi Konjičani in pa
pred leti - primeroma - hudo
prizadeto Gorenje le dosega-
jo določene rezultate! Morda
pa kadrovske zdrahe toli-
kanj okupirajo nosilce razvo-
ja celjskega gospodarstva,
da dosegamo Celjani zavid-
ljiv beg strokovnih kadrov
v druge občine, da ne uteg-
nemo smotrno in ekonom-
sko gospodariti?
Nujno bi bilo, da se o go-
spodarskih rezultatih iz pre-
teklega leta kritično sprego-
vori ob analizi zaključnih ra-
čunov. Kakšni so rezultati
prestruktuiranja celjskega
gospodarstva: koliko dohod-
ka dajejo, kaj je s skladi in,
ne nazadnje, z osebnimi do-
hodki delavcev? Kje smo
pristali v republiškem pro-
storu, kjer polož^ tudi ni
rožnat?
Smo Celjani pripravljeni
na javno diskusijo o tej te-
mi? Recimo izven rednega
delovnega časa in brez vna-
prej osebno vabljenih poh-
tičnih in direktorskih struk-
tur. Vabiti ni potrebno niko-
gar, pride naj tisti, ki ga zani-
majo gospodarski (morda tu-
di drugi) problemi Celja in
s tem naše domovine. Niti ni
pomembno, da pridemo z re-
šitvami, pridimo z vprašanji,
pripombami, sugestijami...
Morda bomo potem lažje po-
iskah skupne odgovore.
Predlagam, da takšno jav-
no omizje pripravi novo vod-
stvo celjske SZDL. Hkrati
upam, da bo tudi bistveno
kvalitetnejše kot lanski
»Quo vadiš..., kjer udele-
ženci niso niti vedeli, k^ bi
sami s sabo.
SILVESTER DREVENŠEK
Šmartno
Graja
izletnikovemu
šoferju
Desetega marca letos je
imela osnovna šola Ljubo
Šercer Loče športni dan. Ne-
kaj otrok je šlo na smučanje
na Roglo. Po povratku v poz-
nih popoldanskih urah je Iz-
letnikov avtobus (pogodbeni
prevoz) peljal otroke domov
proti Jerneju. Med temi otro-
ki je bila tudi drugošolka, ki
pa ji šofer, kljub opozorilu
pedagoškega vodje o izsto-
pu, ni hotel ustaviti na posta-
ji na Koblah. Ustavil je šele
na naslednji postaji. Takrat
že vsa prestrašena je drugo-
šolka izstopila s solzami
v očeh, »na hitro« vzela smu-
či, pahce in smučarske čev-
lje, pozabila pa je nahrbtnik.
Potem je morala sama pe-
šačiti skozi gozd (približno
en kilometer) s popolno
smučarsko opremo in potem
še drugi del precej dolge in
naporne poti do doma.
Sprašujem se, če ima mo-
goče ta šofer svoje otroke in,
če ve, kako je 8-letnemu
otroku pri srcu, ko mora sam
na tako naporno in samotno
pot.
Menim, da bi morali pri Iz-
letniku v bodoče bolj premi-
sliti komu bodo zaupali pre-
voz otrok.
M. V., Celje
Bila sem
okradena
Sem brezposelna ženska
in mi vsak dinar vehko po-
meni, zato me je toliko bolj
prizadelo ravnanje zasebni-,
ka Rada Strnada iz Tremarij.
Pred mesecem dni so mi
v trgovini, kjer kupujem,
phn, vzeh izkaznico češ, da
so tako rekli v Plinarni Celje,
ker bodo pregledali peči in
izdali nove izkaznice.
Ta »pregled peči« seje odi-
gral na kaj čuden način. Ra-
do Strnad mi je zaračunal
13.713 dinarjev in mi ni vrnil
razlike do 14.000 dinarjev
(kohkor sem mu dala).
Sicer pa je prišel pregledat
peč 10. februarja letos. Malo
je pogledal peč in zamenjal
cev, čeprav je bila prejšnja še
dobra. Šele drugi dan sem
ugotovila, zakaj jo je zame-
njal; pri Kovinotehni so mi
povedali, da cev stane 200
din, meni pa je z montira-
njem zaračunal 4063 dinar-
jev. Omenim naj, daje mon-
taža bila zelo hitro opravlje-
na - trajala je približno mi-
nuto, ker delo ni zahtevno.
Vsega skupaj je bil obrtnik
pri nas 15 minut; zamenjal je
gumijasto cev, vtaknil je
m^hno tesnilo, za katero je
»vehkodušno« dejal, da je
zastonj, le površno je pregle-
dal peč in me vprašal, če
uporabljam pečico. Rekla
sem, da jo uporabljam, od-
vrnil pa je, da jo ne bo pre-
gledal in jo tudi ni.
Potem mi je dal račun:
7350 dinarjev za delo in za-
mudo časa na poti, 2300 din
za stroške prevoza in 4063
din za cev, torej skupaj
13.713 dinarjev.
Za to odiranje krivim tako
obrtnika kot Plinarno Celje,
ki je tega obrtnika najela.
ŠTEFKA KRALJ,
Vojnik
Pismo mojemu
šentjurskemu
delegatu
Najprej te lepo prosim, da
mi oprostiš to nadlegovanje
preko regijskega glasila. Saj
bi ti pisal osebno ali tudi pre-
ko Utripa, toda tvojega na-
slova nimam, uredništva ob-
činskega glasila pa ne smem
vznemirjati za vsako figo.
Iz časopisov sem izvedel,
da so se zgodile naše SZDL-
jevske programsko-volilne
konference. Ne dvomim, da
si možato zastavil svojo od-
biro in si, tenkočutno sluteč
tudi najnežnejši utrip svoje
baze, odbral najboljše, kar se
je odbrati dalo. Te dni pa mi
je spet prišlo na uho, da na
kandidacijskih konferencah
mukotrpno prebiraš kandi-
date za »očeta naroda« in še
za druge pomembne položa-
je. Potem, ko me je zapustil
ljubljeni in odbrani Andrej,
bi ti rad prišepnil svojo željo,
da bi se v prihodnje najraje
pustil voditi Mojci ali pa Ci-
rilu. In za Mirana me nekako
skrbi; tako nebogljeno utru-
jeno učinkuje. Sprašujem te,
ali mu morda ne bi ti mogel
priporočiti en mandat v ka-
kem solidnem okrevališču?
Pa še en čisto moj, osebni
problem  me  tare:   težave
imam s svojim delegat-
stvom. V kolikor se prav
spominjam, so me v moji de-
lovni organizaciji predlagali
v delegacijo, oziroma v kon-
ferenco delegacij za zbor
združenega dela občinske
skupščine. Toda vse je prišlo
in prešlo tako iznenada, da
nisem uspel pripraviti svoje-
ga volilnega programa, sedaj
se pa grizem, ker na volitvah
menda nisem uspel. Res je to
sicer malo čudno, ker pri
šentjurskih zaprtih hstah se
kaj takega normalno ne mo-
re zgoditi, toda v mojem pri-
meru se le je, kajti že leto ah
dve zaman čakam, da bi ka-
korkoh, vsaj v predfazi, ures-
ničil svoje delegatsko po-
slanstvo.
Ali mi lahko svetuješ, kaj
naj storim?
FRANC KOVAČ,
Šentjur pri Celju
Celjska koča
Celjani, ljubitelji trim hoje
na Celjsko kočo smo ogorče-
ni nad odločitvijo, da mora
tov. Zakelšek zapreti Celjsko
kočo zaradi nesporazuma
z bivšim upravljalcem Izlet-
nikom. Celjska koča je zara-
di svoje lege dostopna vsa-
kemu ljubitelju narave
v zimskem in letnem času.
PAVEL JERMAN
Mnogo let (najmanj deset)
redno, vsako nedeljo priha-
jam na Celjsko kočo, vendar
še nikoli ni bilo na koči toh-
ko ljudi. Šele sedaj je postala
množična izletniška točka.
OLGA PETRAK
Ah mora v naši družbi res
vsaka napredna stvar propa-
sti. Pred tov. Zakelškom je
bila koča mnogokrat zaprta;
šole so imele športne dneve,
pa ni bilo nikogar, ki bi po-
stregel otrokom. Danes je
vse to lepo urejeno.
ERNEST .STOKLAS
Sledita še dve strani podpi-
sov z datumom: Celjska ko-
ča, 20. 3. 1988.
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, bodo danes
dvakrat igrali Stekleno menažerijo Tenneesseja Williamsa.
Dopoldan ob 10. uri bo predstava zaključena za Srednje-
šolski center za gostinstvo in turizem iz Maribora, ob 19.30
uri pa bo predstava za abonma četrtek in izven. Celjani
bodo drevi gostovah tudi v Zagorju ob Savi s Shawovim
Hudičevim učencem.
Jutri dopoldan ob 12. uri bodo za IV. mladinski abonma
na celjskem odru igrah Stekleno menažerijo.
V soboto, 2. aprila celjski ansambel gostuje v Slovenj
Gradcu, kjer bodo uprizorili komedijo Toneta Partljiča
Ščuka da te kap.
V ponedeljek, 4. in v torek, 5. aprila bosta v Slovenskem
ljudskem gledališču po dve predstavi dnevno in sicer ob 9.
in ob 11. uri. Predstave bodo zaključene za osnovno šolo
Ptuj, v sredo, 6. aprila pa bo celjski gledališki ansaiiibel
gostoval s Hudičevim učencem v Kranju.
V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo
drevi ob pol osmih večer slovenske folklore, na katerem se
bo predstavila folklorna skupina Impol iz Slovenske Bi-
strice.
V dvorani Narodnega doma v Celju bo drevi ob 19.30
uri popularni koncert, na katerem bosta koncertirali violi-
nistka Klementina Pleterski in pianistka Mira Šimatovič-
FUes.
V dvorani Zdravilišča Dobrna bo drevi ob 20. uri dru-
žabni večer s folklorno skupino Anton Tanc iz Marija
Gradca. Folkloristi bodo predstavili stare ljudske običaje
ob prihodu pomladi.
V dvorani Zdraviliškega dQma na Dobrni bo jutri ob
pol osmih zvečer koncert, na katerem bosta nastopila
mešani komorni zbor in komori moški zbor iz Celja.
V avli hotela Dobrna pa je na ogled razstava slik na
steklu ing. Jaglanke Leban. Razstava njenih del bo na
ogled od 18. aprila.
V dvorani kulturnega doma v Mozirju bo danes ob pol
dvanajstih gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane
z igro Milana Dekleve Zgodba o magnetnem dečku.
V dvorani kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bo
jutri ob 18. uri predstava Antona Tomaža Linharta Mati-
ček se ženi. S to predstavo bo v Konjicah gostovala Drama
Slovenskega narodnega gledahšča iz Maribora.
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je na ogled
razstava likovnih del Radovana Mirazoviča. Njegova dela
si lahko ogledate do 2. aprila.
V KLjUBu mladinskega kulturnega centra bodo nocoj
ob 19.30 uri zavrteU video film Salvador, jutri ob pol
devetih zvečer se bo pričel koncert skupine Javna vaja iz
Ljubljane, v soboto, 2. aprila pa bo plesni večer z d.j.-jem
Tonyjem.
Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja
organizira v petek, 8. in v soboto, 9. aprila izlet na Dunaj
z ogledom razstave Bidermajer, gradu Schonbrunn in dru-
gih znamenitosti. Prijave sprejemajo na telefon: 854-747.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
»ste pa lajn fantje!«, le
reklo sto čudovitih deklet
Šestnajstič smo peUall sto kmetkili žensk na morje
»Koliko punc imajo pa tile!«, so nas
zavistno pogledovali potniki na celj-
ski avtobusni postaji v petek zjutraj,
ko smo se s stotnijo kmečkih žena
šestnajstič odpravljali na morje. »Bo
res treba z vsemi plesati?«, je skrbelo
oba Braneta, ki sta bila v ekipi Nove-
ga tednika in Radia Celje prvič. Am-
pak človek prenese vse, v službi še
posebej. V soboto zvečer sta si novin-
ca oddahnila: »Bilo je naporno, toda
nepozabno!«, potniki na celjski po-
staji pa so spet radovedno pogledo-
vali: »Le kje so staknili toliko smejo-
čih ženskih obrazov?«
Zavrtimo se prvič,...
že do prvega postanka na jutranji
kavici v bifeju ob avtocesti pri Postoj-
ni je bilo vse jasno; nobena izmed sto-
tih kmečkih žena ni starejša od 18 let
(mlajša pa tudi ne, da ne bo težav
s sodnijo, če se kdo zaljubi), v obeh
avtobusih pa so se še zadnji moški
skeptiki naučili peti med poskuša-
njem različnih vrst domačega. In ko
smo prispeli na malico v portoroško
gostišče Tomi, so nas pete že tako sr-
bele, da se je bilo treba takoj zavrteti.
Janko Mogu je raztegnil meh, Milan
Cretnik zajel sapo in pihnil v klarinet,
pa je bilo. Po namestitvi v hotelu Luci-
ja v Luciji pri Portorožu smo se odpra-
vili na barko, da nas prepelje v Piran.
Nekatere izletnice so se oklevale vkr-
cati, saj se v čem tako negotovem še
nikoli niso peljale, nekateri zato, ker
imajo vožnje barke že vrh glave.
... zaplešemo drugič...
Da je plovilo staro več kot sto let,
smo dekletom zaupali šele ob izkrca-
nju v Piranu. Vsi pa smo bili nad mir-
nim morjem in domačimi vižami obeh
muzikantov tako navdušeni, da smo se
na krmi zavrteli še enkrat. Plovilo je
vzdržalo, sprehajalci med Portorožem
in Piranom so dobili nenačrtovano po-
poldansko zabavo, ko so z daljnogledi
opazovali pisano vriskajočo druščino
na palubi, s piranskega pomola pa
nam je že mahal Jure Kraševec, ki je
nato razložil zgodovino Pirana in raz-
kazal mestne znamenitosti.
... in odpiešemo v iutro.
Kaj vse smo počeli po večerji v resta-
vraciji hotela Lucija bi, tudi če bi samo
naštevali, vzelo preveč prostora. Igral
nam je Celjski instrumentalni kvin-
tet, pel nam je oKtet Studenček, čaral
je in nas očaral Jani Jošovc, klepetali
smo, plešah kolo, nagradili najstarejšo
udeleženko Frančiško Ramšak iz Re-
čice pri Laškem, ki ima kar enajst
otrok, nagradih najlažjo izletnico z 49
kilogrami (pravi, da se bo do ohceti še
zredila) in najtežjo, ki je tehtala »le«
4 kilograme več od centa. Obe udeleže-
niki, ki sta v petek praznovali rojstna
dneva, sta dobih torti, darilo hotela,
Janez Vedenik pa je v zabavnem pro-
gramu silil kmečke žene, da so jedle
preste, pletle in na prav poseben način
napihovale balone. Bilo je tako veselo,
da se nam je zjutraj precej poznalo.
Plešemo proti domu
Težave po naporni noči pa so ob
obilnem zajtrku in jutranjih domisli-
cah hitro minile in navsezgodaj smo
stotnijo spet spravili do avtobusa.
Ustavili smo se šele v Lipici in si ogle-
dali tamkajšnje lipicance. »Saj so le-
pi«, so jih občudovala dekleta, »ampak
za delo pa ne bi bili!« Iz Lipice smo se
odpravili še na ogled Predjamskega
gradu pri Postojni in izvedeli, kako so
dacarji že pred pol tisočletja preganjali
tamkajšnjega Erazma zaradi izvora
premoženja, razprave pa so s topovsko
kroglo učinkovito prekinili Turki.
V ekipi Novega tednika in Radia
Celje, ki je organizirala in spremljala
izlet Sto kmečkih žensk na morje so
bili: Boris Rosina, Bojan Batistič, Ja-
nez Vedenik, Tone Vrabl, Mitja Um-
nik, Edi Masnec, Brane Piano, Brane
Jeranko in Bojan Pišek ter zunanji
sodelavci Milan Petrovič, Tone Tav-
čar in Ljubo Korber. Za zdravje in
varno počutje je skrbela medicinska
sestra Jožica Skarlovnik.
Plesa ie Iconec
Na Trojanah smo nekaj zmede nare-
dili še v tamkajšnji cvrtilnici krofov,
saj smo pokupili vse, in do Celja so
dekleta h krofom iz torb potegnila še
zadnje steklenice. Na celjski postaji pa
slovo. Vsi smo bili zadovoljni, dekleta
z nami, mi z njimi, sorodniki, ki so
nekatere že pričakovali, so nas vse za-
čudeno gedali, utrnila se je tudi kakš-
na solza. Predvsem zato, ker prihodnje
leto ne bodo mogle z nami. Kaj more-
mo, poldrugi tisoč kmečkih žena še
čaka, da bodo šle z nami čez leto dni na
morje.
BRANE PIANO
Foto: EDI MASNEC
LJUBO KORBER
Janko Mogu in Milai
z inštrumentoma, si
smo videli brez ban
Takole veselo je bilo že ob enajstih dopoldan, prvega dne izleta, na terasi gostišča Tomi
v Portorožu. Vsa dekleta so bila naenkrat stara osemnajst let in nobene niso bolele noge.
S Svetkom smo se iz Portoroža prepeljali v Piran, mnoge žene pa so prvič videle morje in se'
nismo videli (razen na krožniku v gostišču Tomi).
Jani Joševc je tako dobro čaral, da smo pozabili, da gre le za iluzije. Ko je ob koncu
nastopa iz vate naredil volno, pa ga je marsikatera hotela vzeti kar k sebi na kmetijo, da
bi imela niti za pletenje vedno pri roki.
Marija Trupi iz Zagorja pri Lesičnem je Mitji Umniku
izročila koš dobre volje, ki ga je izdelal njen brat, ona pa je
vanj naložila domačih dobrot.
16. izlet 100
kmečicili žensk na
morje so omogočili
Tokrat sta bila glavna po-
krovitelja izleta Hmezad
Agrina in Kmetijski kombi-
nat Šentjur Temeljna orga-
nizacija kooperantov in
tozd klavnica!
Z darili ali kako drugače
pa so olepšali izlet še: Kera-
mična industrija Liboje,
Hmezad KK Šmarje, EMO,
Semenarna Celje, Agroteh-
nika Celje, Toper, Libela,
Zgornjesavinjska KZ Mo-
zirje, SOZD Merx DO Po-
trošnik, SOZD Merx DO
Mlinsko predelovalna indu-
strija, delovna skupnost
SOZD Merx, Izletnik Celje,
Vrtnarstvo Medlog, Tekstil-
na tovarna Prebold, Ljub-
ljanska banka Splošna ban-
ka Celje in Janko Melanšek
iz Žalca. Vsem v imenu nas
in še zlasti kmečkih žensk
iskrena hvala!

m\ TEDNIK - STRAN 13
Krjetno tudi spita
tb dneh nikoli ni-
tlavte.
■Ijale z barko. Rib
Celjski instrumentalni kvintet je pridno vižal vso noč,
igranje so prekinili le ob izročanju nagrad. Ko smo obema,
ki sta v petek praznovali rojstni dan izročili torte, so se
jim kar malo pocedile sline. Skoda, da jih v soboto zjutraj,
ko smo torte razrezali, ni bilo več z nami.
na poti v Celje je bil Predjamski grad pri Postojni
»Piran se je po vojni povsem izpraznil, zdaj pa tu živi tudi veliko Štajercev«, je na Tartinijevem trgu
ponosno povedal Jure Kraševec.
Kako dolgo je kolo stotih žensk? Ne vemo, koliko je dolgo, nismo ga imeli časa izmeriti, je pa zelo
poskočno.
Oktet studenček ne nastopa le v temnih oblekah z metuljčki. Takole so se preotlekli in pri ženskah
vzbudili tudi malce hrepenenja po svojih fantih in možeh.
V lipiški kobilarni smo si ogledali dresuro, lipicance in tele pritlikavce, za katere smo ugotovili, da
imamo na Štajerskem še pujse večje.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
31. MAREC 1981
Promet v mojih očeh. Narisal: UROŠ HREN, 1. r., OŠ STRANICE
Zdravo, risarii!
Ne, nisem se zmotila. Tokrat velja moja beseda pred-
vsem risarjem. Tudi ti so namreč člani družine naših
sodelavcev. Res, da jih je malo, mnogo manj kot dopis-
nikov, a vendarle. Jih pa na tejle strani najdete še
manj, kot jih v resnici sodeluje z nami. Zakaj?
No, prav o tem bi rada spregovorila.
Prav danes, ko to pišem, je na mojo mizi prispela
velikanska pisemska ovojnica, v njej pa nekaj preču-
dovitih slik. A kaj, ko sem vsa žalostna morala ugoto-
viti, da niti ene med njimi ne bom mogla objaviti.
Učenci so namreč svoja likovna dela ustvarili z vode-
nimi ali tempera barvicami v pisanih nijansah, ki pa jih
v naš, črnobeli tisk nikakor ne moremo ujeti. Žal!
Zato vsi risarji, pozor!
Za objavo so primerne čimbolj kontrastne slike!
RIŠITE S FLOMASTRI ali TUŠEM. Samo temno-
svetle risbe pridejo v poštev za objavo.
Lep pozdrav!
Vaša Nadja
Krmila sva živali
z atijem sva šla krmit srnice.
Rekel sem mu: »A vsi lovci krmi-
te srnice?« Ati pa je rekel: »Ne
samo srnice, tudi fazane.«
Ati je oblekel lovsko opremo,
obula sva škomje, potem je vzel
koš in sva šla na skedenj po seno.
Namenila sva se v gozd in krenila
proti krmišču. Ko sva prišla do
krmišča, je bilo prazno. Nadevala
sva novo seno, poteptala sneg.
Ati je rekel: »Ti si dober in nesel
boš koš Ko boš zrasel, boš lahko
postal lovec«
ALEŠ ZLODJE, 3.r
OŠ STRANICE
Kalfo sem se danes
vedel v šoli
Pred poukom naš razred ni bil
preveč miren. Bili smo malo raz-
posajeni, ker ni bilo tovarišice.
Izrabili smo prosti čas za igranje.
Jaz sem bU najprej priden, po-
tem sem se pa tudi jaz razživel.
Ko je prišla tovarišica v razred, je
bila razočarana nad nami.
ANDREJ VOLAVŠEK, 2. b
OŠ VOJNIK
Smučarsico
teicmovanle
v sredo zjutraj smo se odpravi-
b smučarji na smučarsko tekmo-
vanje. Smučali smo se na »ma-
šinžagi«. Najprej smo se lahko
prosto smučali, nazadnje pa tudi.
Vmes smo imeli tudi tekmova-
nje. To je bilo zelo naporno. To-
variša sta nastavila znak in mi
smo začeli. Potem smo imeli ma-
lico. Imeli smo sendviče m sok.
Nato smo smučali naprej. Nič ni-
smo vedeli, kakšni smo bili. To
bodo še sporočili. To smučarsko
tekmovanje je bilo zelo lepo, zato
bo ostal trajen spomin.
BARBI POTNIK
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Preilulanje pomladi
Ko pride pomlad, se narava
spremeni. Kako to opazimo? Ali
gledamo na koledar in štejemo
dni? Ne, to nam pove sama nara-
va. Za grmi zaživijo z\'ončki, tro-
bentice, vijolice in mačice. Tudi
sonce greje vsak dan topleje.
DANICA, 6. b
OŠ Nade CUenšek
GRIŽE
Sestrica
Dobil sem sestrico. Stara je pet
mesecev. Rodila se je 19. okto-
bra. Pri mamici pije rnleko. Zelo
je pridna. Joka samo, kadar je
lačna, ali ko jo zvija. Ime ji je
Ana. Lahko se že kopa. Če je lepo
vreme, lahko gre malo ven. Vča-
sih pije s tako vnemo, da seji kar
zaleti. Ima že tako močne noht-
ke, da me malo popraska. Mami-
ca mi dovoli, da jo vzamem v na-
ročje. Rada posluša, če ji govoriš
ali poješ. Vsi jo imamo radi.
PETER ŽELEZNIK, 2. c
COŠ Fran Roš
CELJE
Kam hitiš, potok?
Res, lepo je živeti na deželi. Ta-
ko je tudi jaz ne bi hotela zame-
njati za nič na svetu.
S sošolko sva se domenili, da
bova raziskali naš vaški potok.
Izvir in gornji tok odseva nepo-
pisno lepoto matere narave.
A komaj se začne globoka sote-
ska, vso lepoto pokvari človek.
Levi breg soteske je nabit z od-
padlimi materiali, ki bi jih lahko
industrija še koristno izrabila.
A desni breg! Tega sva s Katjo
poimenovali pravljična dežela.
Potok, ki teče ob njem, je poln
upanja in življenja, medtem ko
njegov onesnaženi sosed neshš-
no kliče na pomoč.
ANDREJA PESJAK, 7. a
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Elcologija
Zjutraj sem zaslišal glasno zvo-
nenje ure. Vstal sem, ter odprl
okno. Zadihal sem suh, umazan
zrak, ki mi je prodrl v pljuča. Od-
šel sem v kuhinjo. »Mama, grem
ven,« sem rekel in zdivjal po
stopnicah. Kakšen smrad sem
zavohal, ko sem se bližal prosto-
ru za odlaganje smeti! Na tleh
sem našel olupek od banane in
staro konzervo.
Fuj, sem rekel in zdirjal na
dvorišče. Sklenil sem, da grem
na sprehod ob Savinji. Vreme je
bilo oblačno, megleno. Ko sem
prišel do Savinje, sem sedel na
klop ter opazoval ljudi, ki so ho-
dili mimo. Videl sem fanta, ki se
je pripeljal mimo in vrgel papir-
ček na tla ter zdirjal naprej, pa
kar po zelenici. Sam pri sebi sem
si mislil, kako n^ bo potem čisto,
če pa sami ne znamo skrbeti za
okolje. Odšel sem dalje ter zagle-
dal na kupu polno kant za smeti.
okoli njih pa polno svinjarije,
kante pa so bile prazne. Odhitel
sem od teh umazanih prostorov,
ki nam vsem del^o sramoto. Šel
sem dalje ob Savinji ter zagledal
kanalizacijo, ki počasi onesnažu-
je Savinjo. Zdaj pa še to! Kako
n^ v takšni reki sploh živi kakš-
no bitje. Videl sem ribiče, ki so
zaman strmeli v vodo in čakali,
da bi kaj ujeli. Zopet sem sedel
ter se zagledal v zrak. Zagledal
sem dolg črn dim, kije prihajal iz
vehkega dimnika. To je vzrok,
sem si mislil.
»Te tovarne bi morale imeti či-
stUne naprave,« sem si rekel. Po
poti domov sem še razmišljal
o onesnaženosti, ki grozi vsem
nam, a kaj moremo, ko smo sami
krivi za to.
GREGOR STOŽIR, 8. b
Prva osnovna šola
CELJE
Kal Je v našem kraju
narobe?
že pogled skozi okno bi zado-
stoval za večmeterski seznam
ekoloških napak našega kraja.
Na vseh mogočih oziroma nemo-
gočih mestih so raztreseni pa-
pirčki, robčki, ovitki od sladka-
rij. Vsako odprto oko lahko opazi
razbit lonec ali raztrgane čevlje,
ki se nikoli in nikdar ne bodo
skladali z zeleno naravo. Veliko-
krat se vprašamo:
»Kaj, če se kdo rani na tem?«,
a redkokdaj kaj storimo.
Vse te stvari pa so nič v primer-
javi z našim ozračjem. Zrak, ki ga
podzavestno vdihavamo dan in
noč, je vedno bolj onesnažen.
Vsega pa je kriva šoštanjska ter-
moelektrarna. Res je, da so čistil-
ne naprave, ki bi nam dale vsaj
nekaj kapljic čistejše prihodnosti
v litrih umazanije draga, toda mi-
slim, da so naša življenja še draž-
ja. Tudi reka Paka predstavlja
pomemben delež v onesnaženju
našega kraja. Vanjo se izlivajo
odpadki Tovarne usnja Šoštanj
in še marsikaj drugega.
Želim si, da bi vsaj enkrat do-
bila možnost za uresničitev svo-
jih idej, ki bi lahko veliko pripo-
mogle k boljšemu estetskemu vi-
dezu. Ker pa vem, da je to nemo-
goče, lahko samo z zaprtimi usti
opazujem velik in težak temen
oblak, ki se širi nad našim
krajem.
BARBARA STEBLOVNIK, 8. a
OŠ Bratov Letonje
ŠIVIARTNO OB PAKI
Delavska univerza Celje
obvešča starše in dijake zadnjih dveh letnikov
osemletke in vseh letnikov usmerjenega
izobraževanja, da organizira
tečaje po šolski snovi iz angleščine
in drugih predmetov
Delo bo potekalo v majhnih skupinah in z dodatnimi
gradivi.
Vpis vsako dopoldne (razen sobot) med 8. in 12. uro,
ob torkih do 17. ure.
Svet Srednje šole za gostinstvo
in turizem
Celje, Ui. 29. novembra št. 12
objavlja razpis del in nalog
individualnega poslovodnega
organa ~ ravnatelja
Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat
izpolnjevati naslednje pogoje:
- da ima visoko izobrazbo pedagoške smeri
- da ima pet let delovnih izkušenj na področju vzgo-
je in izobraževanja
- da ima organizacijske sposobnosti za vodenje in
usmerjanje pedagoškega dela
- da predloži koncept o načinu realizacije razvojne-
ga programa dela in opredelitev svoje vloge pri reali-
zaciji le-tega.
Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju
razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15. dneh
po objavi v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno
komisijo« na naslov: Srednja šola za gostinstvo in
turizem Celje, UI. 29. novembra št. 12. Nepopolnih
vlog komisija ne bo obravnavala. Prijavljene kandi-
date bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po poteku
razpisa.
SKLADIŠČNO TRANSPORTNI
CENTER
CELJE, Kidričeva 36
Delavski svet DO razpisuje dela in naloge
1. vodja sektorja skladišč
(ni relekcija)
2. vodja kadrovsko splošnega
sektorja
(relekcija)
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
pod 1. - Vil.A/l. stropnja strokovne izobrazbe eko-
nomske, tehniške ali organizacijske smeri
pod 2. - VII./VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne,
upravne ali organizacijske smeri
Pod 1. in 2.
- 4 leta delovnih izkušenj pri opraljanju odgovornih
delovnih nalog na področju, za katerega kandidira
- da je na podlagi prejšnjega dela pozitivno ocenje-
■  . na njihova ustvarjalnost in uveljavljanje načel soci-
alističnega samoupravljanja
- da predložijo program razvoja sektorja, za katere-
ga kandidirajo in opredelijo svojo vlogo pri uresniče-
vanju razvojnih ciljev sektorja.
Vodja sektorja bo imenovan za štiri leta.
Prijavi morajo kandidati predložiti dokazila o izpol-
njevanju pogojev ter opis dosedanjega strokovnega
in družbenopolitičnega dela.
Prijave bomo zbirali 15 dni po javnem razpisu.
Delavski svet DO objavlja dela in naloge
administrator
(za določen čas - nadomeščanje delavke na porod-
niškem dopustu)
Pogoji: ^
- Vl./lll. stopnja strokovne izobrazbe administrativ-
ne ali trgovske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- znanje strojepisja
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbi-
rali 8 dni po objavi.
31. MAREC 1988
NOVI TEONIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• V ponedeljek je Franc
L. iz Celja zakuhal kar dva
nemira v gostilnah. Najprej
seje že precej mžgav znašel
v gostilni Čulk, kjer mu ni-
so hotel več postreči s pija-
čo. Franc je naredil dolg,
precej neprimeren samogo-
vor, potem pa razlil kavo.
Ker pa je bil nevoščljiv dru-
gim gostom, ki so lahko pi-
li, je vsem pobral kozarce
in jih zložil na šank. Zadeva
se je končala manj slavno
kot se je pričela; ker je na-
takarica poklicala na po-
moč miličnike, je pobegnil.
Malo kasneje seje že zna-
šel v bifeju »na Pigalu«,
kjer je spet hotel piti in kjer
mu spet niso hoteh postre-
či z alkoholom. Začel je
groziti, v tem pa pozabil, da
mora spet pravočasno po-
begniti. Tako so prišli mi-
ličniki in ga pridržali do iz-
treznitve in se naslednje ju-
tro, ko je bil spet trezen,
temeljito pogovoril z njim.
Franc je namreč bil že več-
krat pri sodniku za prekr-
ške zaradi podobnih izgre-
dov in, če se kmalu ne bo
poboljšal, ga bodo milični-
ki ovadili zaradi nasilni-
štva.
• Darko Z. iz Goriške
uhce se je napotil na obisk
k Bojani B. v Zagrad. Ven-
dar pa ga Bojana ni hotela
videti in ga tudi ni spustila
v hišo. Da ne bi prišel za-
stonj, je Darko razbil dve
šipi in zlezel v hišo, kjer je
prebunkal Bojano in njeno
sestro. Neprijeten obisk bo
dobil epilog pri sodniku za
prekrške.
• V soboto so mihčniki
pridržali do iztreznitve Ja-
neza Z. iz Miklošičeve ulice
v Celju. Janez je prišel do-
mov in razgrajal ter ustra-
hoval očeta. Ker je bilo za
družino bolj varno, so ga
malo ohladili v prostorih za
treznenje.
• Branko Š. je vinjen na-
padel svojega sorodnika
Aleša Š. v Pečovniku. Aleš
je bil nekohko močnejši,
vendar pa so Branka vse-
eno morah pridržati do iz-
treznitve, ker je bil še pre-
več zagret za ponoven
pretep.
S.Š
^oginile postrvi
Prejšnji teden je prišlo do
logina rib v potoku Rad-
nirski greben. Poginilo je
reč postrvi v dolž.'ni treh ki-
ometrov, kot je ugotovila
tomisija, pa je šlo za zastru-
>itev rib z gnojnico. Ribiči
»cenjujejo škodo na približ-
lo milijon dinarjev, saj so
>rav v ta gojitveni potok lani
fložih 15.000 mladic postrvi.
Le navidezno upadanje icriminaiitete
Kriminaliteta na našem območ-
ju je lani, v primerjavi z letom
pred tem, nekoliko upadla (za 5,9
odstotkov), vendar pa, so poudari-
li na novinarski konferenci, ki so
jo pripravili na celjski Upravi za
notranje zadeve, je ta upad le navi-
dezen, saj se je zmanjšalo le število
manjših kaznivih dejanj (ki jih lju-
dje včasih niti ne prijavijo več),
povečalo pa se je število hujših
kaznivih dejanj.
Delavci organov za notranje zade-
ve so lani obravnavah 4.797 kazni-
vih dejanj; število odkritih kaznivih
dejanj se tako zmanjšuje že tri leta
zapored. Pač pa se je lani nekoliko
povečalo število odkritih kaznivih
dejanj v gospodarstvu.
Med težjimi kaznivimi dejanji se
je najbolj povečalo število vlomov.
ropov, tatvin, pogoste so bile žepne
tatvine, več pa je bilo tudi spolnega
nasilja. Sploh se je lani povečalo
število kaznivih dejanj z elementi
nasilja.
Precej dela so lani imeU organi za
notranje zadeve tudi z raziskova-
njem vlomov v vikende (teh vlomov
je tudi v začetku tega leta kar pre-
cej) in pa z vlomi v stanovanja. Med
vlomilci so na tiskovni konferenci
izpostavih Petra K.in Srečka Š., ki
sta vlamljala v vikende in nagovar-
jala mladoletnike, da so jima poma-
gah.
Zelo zgovoren pa je tudi primer
Osmana O., ki je vlamljal^^^ skladiš-
ča in kradel pohištvo ter ga poceni
prodajal. Kljub nenormalno nizki
ceni pohištva, ga noben od kupcem
ni prijavil mihčnikom. Takih prime-
rov, ki je bilo očitno, da gre za pro-
dajo ukradenega blaga in občani ni-
so prijavili prodajalca (tatu), je še
več, zato im^o organi za notranje
V nasprotju z lanskimi statisti-
kami se letos povečuje število od-
kritih kaznivih dejanj in to kar za
30 odstotkov. V prvih mesecih je
bilo predvsem veliko vlomov v vi-
kende (kar 30), zaradi mile zime pa
tudi veliko tatvin koles in koles
z motorjem.
zadeve neprimerno težje delo pri
odkrivanju tatov.
Kot primer nesamozaščitnega ob-
našanja pa so navedli tudi vlome
v stanovanja, ko so storilci vlamljali
podnevi in so jih sosedje nekajkrat
videli, pa kljub temu niso tega pra-
vočasno javili miličnikom.
Največ kaznivih dejanj je bilo od-
kritih v Celju (več kot dva tisoč),
sledijo Velenje, Žalec in Šmarje pri
Jelšah, najmanj kaznivih dejanj pa
so odkrili v mozirski občini. Gleda-
no statistično (v primerjavi z letom
poprej) pa se je nebistveno poveča-
lo število kaznivih dejanj v laški,
mozirski in velenjski občini, v vseh
drugih pa se je zmanjšalo - najbolj,
za 16 odstotkov, v šentjurski občini.
Delavci organov za notranje zade-
ve so bili lani tudi kar uspešni pri
raziskovanju kaznivih dejanj. Tako
so od 1641 kaznivih dejanj, ki so bila
storjena na škodo družbenega pre-
moženja raziskah 1.137 kaznivih de-
janj; glede na škodo je to kar 90,5
odstotkov. Nekoliko slabša je bila
raziskanost kaznivih dejanj, ki so
bila povzročena v škodo zasebnega
premoženja.
S. ŠROT
Nasiiniic ponovno v zaporu
Celjsko višje sodišče je
potrdilo kazen - Z leti in
2 meseca zapora - 32-letne-
mu Božidarju Rebiču iz Ro-
gatca. Obsodili so ga zaradi
nasilniškega obnašanja, za-
radi kaznivega dejanja hu-
de telesne poškodbe, napa-
da na uradno osebo in po-
škodovanja tuje stvari.
Rebič se je pred prvosto-
penjskem sodiščem pojavil
kot takoimenovani specialni
povratnik, saj je bil že prej
obsojen zaradi nasilništva.
Tokrat so mu sodili zaradi
razbijanja v gostilni Rozabar
v Rogatcu julija lani, v gostil-
ni »Pri Pubiju« v Rogatcu
avgusta lani in še za pretep
v gostilni Rozabar avgusta
lani. Takrat je v gostilni med
pretepom ranil gosta Franca
D., huje ranil pa Henrika H.
Rebič je bil osumljen tudi
vehke tatvine, zato sta 20. av-
gusta lani dva miličnika pri-
šla na njegov dom, da bi
opravila preiskavo in more-
biti zasegla ukradene pred-
mete. Rebič, ki je sicer imel
desno roko v longeti, ju je
napadel in večkrat udaril
enega miličnika.
Miličniki so ga takrat vse-
eno prijeli in priprli. Vendar
pa se Božidar Redič tudi
v celjskih zaporih ni pomiril;
razbil je štiri šipe na okni,
umivalnik, sifon in snel Wc
desko, tako da je naredil za
več kot sto tisoč dinarjev
škode.
Prvostopenjsko sodišče ga
je za nasilniško obnašanje
obsodilo na 7 mesecev zapo-
ra, za hude telesne poškod-
be, ki jih je povzročil gostu
v gostilni Rozabar, na 8 me-
secev zapora, za upiranje mi-
ličnikom na 10 mesecev za-
pora in za razbijanje v zapo-
rih na 2 meseca zaora, potem
pa so mu po določilih Zako-
na o kazenskem postopku iz-
rekli enotno kazen dve leti in
dva meseca zapora ter mu
v kazen všteli čas prebit
v priporu. Pri razsodbi so
upoštevah, da je bil Rebič že
kaznovan zaradi nasilništva,
zaradi kršenja javnega reda
in mira pa seje moral sedem-
krat zagovarjati tudi pri sod-
niku za prekrške.
Božidar Rebič in njegov
zagovornik sta se pritožila na
višje sodišče, ki pa je pritož-
bo zavrnilo. Menilo je, da je
kazen pravilno dosojena gle-
de na težo kaznivih dejanj, ki
jih je storil obtoženec.
S. ŠROT
Podaijšan pripor
Potem, ko so pred približ-
no mesecem dni priprli Bo-
risa Š., vodjo oddelka za
promet na celjski občini,
ker je osumljen sprejema-
nja podkupnin, je javni to-
žilec prejšnji teden zahte-
val še razširitev preiskave;
najprej zaradi suma kazni-
vega dejanja zlorabe pravic
in položaja odgovorne ose-
be, potem pa še enkrat zara-
di zlorabe položaja in zara-
di suma poneverbe.
Več konkretnega o kazen-
skem postopku proti Borisu
Š. preiskovalna sodnica celj-
skega sodišča še ni mogla
povedati, ker še niso zaslišali
vseh prič, povedala pa je, da
so hkrati z zahtevo za razširi-
tev preiskave Borisu Š. po-
daljšali preiskovalni pripor
zaradi kolizijske nevarosti,
to je zaradi nevarnosti, da bi
lahko vplival na priče, če bi
bil na svobodi.
S.Š.
izsiijevai je prednost
v ponedeljek zvečer se je
pripetila huda prometna
nesreča v Šempetru, ko je
35-letni voznik osebnega
avtomobila Mihael Kuder
iz Šempetra pri odcepu za
Rimsko nekropolo zavijal
v levo in izsiljeval prednost
32-letnemu vozniku osebne-
ga avtomobila Rudolfu
Smrečniku iz Amač pri Ti-
tovem Velenju, ki je pripe-
ljal iz nasprotne smeri.
Trčenje je bilo tako moč-
no, da je Kudrov avtomobil
zbilo s ceste. V nesreči se je
huje ranila 36-letna sopotni-
ca v Kudrovem vozilu Mira
Grm iz Pongraca, kije tri ure
po nesreči umrla v celjski
bolnišnici. Huje ranila sta se
tudi voznik Rudolf Smreč-
nik in njegov sopotnik, 20-
letni Sebastijan Pogačnik iz
Šoštanja.
Sin streljal na
očeta
Prejšnjo sredo zvečer je
prišlo do spora med 19-let-
nim Srečkom G. in njego-
vim 43 let starim očetom
v Razgorju pri Vojniku.
Sin, ki je prišel domov ma-
lo pred očetom, mu ni hotel
postreči s pijačo. Razburjeni
oče je pograbil sekiro in po-
skušal napasti sina, ki pa je
bil hitrejši; izvlekel je strašil-
no pištolo (kahber 4 milime-
tre) in ustrehl očeta v nogo.
Huje ranjenega očeta so pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Srečka G. pa so ovadili jav-
nemu tožilcu.
STSŽE
pmsuu
M OBJAVO
¥IUmC£U£!
Zdravstveni center Celje
TOZD Zdravstveni dom Sevnica
objavlja po 125. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu
ter 83. čl. Samoupravnega sporazuma
o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC
Celje
eno specializacijo iz pediatrije
Pogoji:
- končana medicinska fakulteta-spiošna smer
- opravljen strokovni izpit.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8. dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
odločitvi delavskega sveta.
DO IGM »GRADNJA« ŽALEC
razpisuje dela in naloge
vodje finančno računovodskega
sektorja
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zako-
nom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo eko-
nomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
- da imajo organizacijske sposobnosti,
- da so družbeno-politično aktivni
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v 15. dneh po objavi razpisa na naslov:
IGM »GRADNJA« Žalec, Latkova vas 45/b, 63312
PREBOLD.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po izbiri.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
31. MAREC 1
Stanko Anderleje za celjski klub Ivo Reya osvojil drugi naslov republiškega prvaka v katego-
riji nad 95kg in se takole razveselil zmage nad Prepeličem iz Impola v Slovenski Bistrici, ki ga
je gladko položil na blazino
Štiri medalje ostale v Cellu
OtiUčno pripravljeno republiško prvenstvo v lutlu
Judo klub Ivo Reya je v Ce-
lju odlično pripravil republi-
ško člansko prvenstvo, kjer je
nastopilo kar 98 tekmovalcev
iz osemnajstih slovenskih
klubov. Med nastopajočimi so
bili mnogi državni prvaki in
državni reprezentantje. Zna-
no je, da je Slovenija med vo-
dilnimi v judu, zato ni čudno,
da je bila konkurenca močna
in kvalitetna.
V Celju so (tako kot lani)
ostale štiri dragocene medalje,
po dve zlati in bronasti. Osvoji-
li so jih (zlati) Štefan Cuk in
Stanko Anderle, bronasti pa
Samo Pungeršek in Fadil Ima-
movič. Slednji je imel znova
smolo, saj je že pred finalom
naletel na Marjana Fabjana ter
seveda izgubil, Marjan pa je
postal prvak.
Vojko Rovere: »Tekmovanje
smo izvedli v enem dnevu, za-
to smo v telovadnici tehnične
šole namestih kar tri borilne
blazine, da je tekmovanje hi-
treje potekalo. Največja kon-
kurenca je bila v srednjih kate-
gorijah. Mi smo z našim uspe-
hom zadovoljni, saj smo po
osvojenih medaljah ponovili
lanskega. Še posebej pa smo
zadovoljni z uspehom mladih
tekmovalcev, kar kaže, da ra-
ste nov rod in da dobivamo do-
bro zamenjavo za Čuka, Fabja-
na, Anderleta, Imamoviča in
ostale. Tekmovanja pa ne bi
mogh izpeljati, če nam ne bi
priskočih na pomoč predstav-
niki delovnih organizacij Aero,
Kovinotehna, Merx in cinkar-
na ter seveda še mnogi drugi.«
Zmago Žnidaršič, delegat na
republiškem prvenstvu: »Tek-
movanje je bilo odlično organi-
zirano in vse je potekalo brez-
hibno. Celjanom veljajo samo
čestitke.«
Zvone Hudej, predsednik
judo kluba Ivo Reya: »Na re-
publiškem prvenstvu smo do-
segli pričakovan uspeh, ki je
odraz našega trenutnega sta-
nja. V soboto bo že državno
prvenstvo, eden ali dva bi se
morala dobro uvrstiti in »vrini-
ti« v državno reprezentanco.
V hgi, ki se bo kmalu začela, pa
si želimo zagotoviti mesto, kjer
nas ne bo strah pred izpadom.
Zato se tudi pogovarjamo
z Impolom, da se vrne naš nek-
daji član Maijan Fabjan, kajti
z njim bi bili še močnejši kot
smo.« T. VRABL
J. Kuzma
Nvkaenen v Titovem Velenju?
v Titovem Velenju so pred
dnevi pripravili predstavitev
nove pridobitve v smučarsko
skakalnem centru, ko so dobili
novo 75 metersko skakalnico,
prekrito s plastično maso. Ta
objekt so začeh graditi pred
dvemi leti, še danes pa ni zna-
na njegova vrednost, saj so pri
gradnji po besedah Feliksa Za-
mude in Francija Dolarja opra-
vili ogromno udarniškega dela
predstavniki mladine, delov-
nih organizacij in člani dru-
štva.
Z novo napravo bo velenjski
klub bogatejši za nov objekt,
s tem pa bo izpopolnjen tudi
skakalni center.
Feliks Zamuda: »Planice ne
bi bilo, če ne bi bilo baze in mi
smo zadolženi za naše območ-
je. Trenutno imamo okoh 160
članov, registriranih tekmoval-
cev pa 47. Imamo tudi več čla-
nov državne reprezentance,
kar govori o našem pravilno
usmerjenem delu. Klub je bil
ustanovljen pred 35 leti, kar 32
let pa ga je vodil Lojze Jevše-
nak, ki ima vehko zaslug za vse
dosedanje uspehe.«
Franc Dolar: »Slovesna
otvorite nove skakalnice bo za
rudarski praznik 3. julija, ka-
Feliks Zamuda, predsednik
smučarsko skakalnega kluba
Titovo Velenje
mor smo povabili vso svetov-
no smučarsko skakalno elito.
V Planici smo dobili zagotovi-
lo za nastop prvih mož CSSR,
Avstrije, Zvezne repubhke
Nemčije, Norveške in Finske
na čelu z Mattijem Nykaene-
nom! Obeta se krasna prire-
ditev.«
Feliks Zamuda: »S to prire-
ditvijo bomo dah pobudo za
Franc Dolar, tehnični »
smučarsko skakalnega h
Titovo Velenje
ustanovitev nekakšne nov
ne turneje, vendar v našen
meru na plastiki. Vehko
pore za to že imamo. Sic(
imamo 8. aprila občni zbo
šega društva, kjer bomo
drugim sprejeli za častna i
tudi Nika Belopavlovič,
Nestla Žganka.«
TONE VR
Foto: LJUBO KOR
ŽOGA JE
OKROGLA
V republiški ligi so odigrali
15. kolo, ekipe s celjskega ob-
močja pa so iztržile 50 odstot-
kov točk.
Ingrad Kladivar je gostoval
v Kopru in visoko izgubil 4:0.
Steklar je gostoval pri Muri
v Murski Soboti in izgubil 3:1,
strelec pa je bil Petrač. Zmaga-
la sta ELkroj, ki je premagal
Vozila (strelca Groberšek in
Ermenc) 2:1 ter Rudar (TV)
Domžale tudi 2:1 (strelca Pev-
nik in Macura). Lestvica: 8. In-
grad Kladivar, 9. Rudar (TV),
11. Elkroj in zadnji, 14. Steklar.
Pari 16. kola: Ingrad Kladivar
- Teol Slovan, Steklar - Tri-
glav, Maribor - Rudar (TV) in
Domžale - ELkroj. Tekme bodo
3. aprila.
Na celjskem območju so odi-
grah tekme 1. kola za pokal
maršala Tita: Kovinar - Šmar-
je 5:0, Veterani Rogaška Slati-
na - Odred Kozje 0:3, Hrastnik
- Celulozar 3:3, po podaljških
4:7, Rudar Senovo - Papirni-
čar Radeče 1:2 in Orhca - Ope-
kar 1:2.
Spomladanski del tekmo-
vanja za člane in kadete
v MNZ Celje se bo začel 9.
aprila.
TV
Rokometne vesti
v 15. kolu so rokometaši
Aera Celje v okviru 2. zvezne
lige doma dosegli pomembno
zmago, ko so premagali bivše-
ga prvoligaša Železničarja iz
Sarajeva 23:20.
Najuspešnejša strelca sta bi-
la Čater 8 in Razgor 7. S to
zmago so se v tej izredno izena-
čeni ligi Celjani zdaj povzpeli
celo na tretje mesto, ter za dru-
gouvTščenim Partizanom zao-
stajajo samo točko. Res pa je
tudi, da jih od predzadnjega
mesta ločijo samo tri točke,
kar pomeni, da bitka za osta-
nek še vedno ni dobljena. V 16.
kolu bodo Aerovci gostovali
pri stalno neugodnem nasprot-
niku Istraturistu v Umagu, ki
je na 6. mestu.
Slavko Ivezič, trener roko-
metašev Aero Celje: »Še ved-
no nimamo sedmerke, kot smo
jo imeli pred startom v 2. zvez-
ni ligi. Ni Toplaka, Kleca in
Robide, poslovil pa se je An-
derluh. Zdaj skrbimo za novo
mlado sedmerko, ki pa le ob-
časno, zaradi premajhne izku-
šenosti, zaigra tako, kot bi mo-
rala. Sicer pa zaupam mladim
igralcem, čeprav igra ni več ta-
ko lepa, kot je bila nekoč. Je pa
koristna, saj osvajamo tc
Če bodo mladi dobro zaij
lahko pričakujemo točko
v Umagu, kjer se bomo sr
z Istraturistom.«
Rokometašice Velenja i
tovega Velenja so sreč
z Akademcem v 2. zvezni
v 16. kolu preložile in so
z dvema tekmama manj
predzadnjem mestu. V pril
njem kolu gostujejo pri
dravki, ki je na 4. mestu.
V moški republiški lig
odigrali tretje spomladar
kolo. Rokometaši Šoštanj;
gostovali v Ajdovščini in i
bili 16:15, največ golov p
dal Plaskan 4. Šoštanj je n<
stem mestu, v 15. kolu pa
doma z Jadranom iz Kozini
je na drugem mestu. Sreči
bo 2. aprila.
V ženski republiški lig
ERA Šmartno gostovala
vodečem Kranju in po p^
kovanju visoko izgubila 33
najuspešnejša strelka pa jej
Trobina, 4. ERA Šmartnj
med dvanajstimi ekipami
10. mestu, v prihodnjem i
pa igra doma z Iskro, ki je n
mestu.
POD KOSI
1. B zvezna liga: konec
dober vse dobro, tako lah-
ko zapišemo za celjske ko-
šarkaije Merxa, ki se jim je
po zachijih odličnih tekmah
in zmiagah uspelo obdržati
v družbi prvo B ligašev.
V zadnjem kolu tekmova-
nja, kjer smo s celjskimi
košarkarji doživljah veliko
stresov, so v Sarajevu ne-
pričakovano premagah Že-
lezničarja 108:110, Pipan pa
je bil najučinkovitejši stre-
lec, saj je dal 31 košev. Ce-
ljani so tako osvojih 10. me-
sto, v 26. tekmah pa so 12
krat zmagali in 14 krat izgu-
bili ter osvojih 38 točk.
2. zvezna liga ženske:
Kors Rogaška je v zadnjem
kolu doma premagala Mar-
les Branik 80:67, Ciglarjeva
je dala 23 košev, Rogačan-
ke pa so ob koncu osvojile
5. mesto, kar je slabše kot
lani, ko so bile druge.
Republiška liga moški:
Comet je gostoval v Kranju
in izgubil s Triglavom 95:86
(Šmid 34), Železar je izgu-
bil v gosteh z Mariborom 87
z rezultatom 87:70 (Kah-
vedžič 20), Rogaška pa je
izgubila z Mineral Slova-
nom tudi v gosteh 79:67.Le-
stvica: 5. Comet, 8. Roga-
ška in zadnji 12. Železar.
Pari zadnjega kola 2. aprila:
Rogaška - Novoles in Žele-
zar - Triglav.
Republiške liga ženske
21. kolo: Metka je v gosteh
izgubila z Labodom 64:60
(Jurše 24), Comet pa je pre-
magal Odejo 42:53 (Sporar
16). Comet je na lestvici še-
sti, Metka pa osma, v zad-
njem kolu pa bosta ekipi
igrali takole: Comet - Slo-
van in Metka doma proti
vodilni ekipi ID Jezici.
T. VRABL
Prizadevni taborsici Partizan
Taborski TVD Partizan je
vsaj do danes še vedno naj-
bolj znan po odlično organizi-
ranem in pripravljenem repu-
bliškem spomladanskem kro-
su, ki so ga izvedli pred skoraj
dvemi desetletji. Čeprav jim
je takrat ponagajalo vreme
(sneg), so progo ob šoli odlič-
no pripravili in bili od vseh
deležni upravičene pohvale.
Danes je v TVD Partizan Ta-
bor 45 aktivnih članov, ki so po
besedah predsednika Ivana
Rančigaja takšni, ki so resnič-
no aktivni. V glavnem se uk-
varjajo z malim nogometom,
kjer so zelo uspešni, saj sode-
lujejo na številnih tekmova-
njih v občini in izven nje ter
osvajajo prvo ali drugo mesto.
Poleg malega nogometa pa je
med člani še veliko zanimanje
za smučanje in košarko. .
Njihova glavna naloga v le-
tošnjem in prihodnjih letih pa
je obnova obstoječega športne-
ga objekta - dvorane - ter nje-
na razširitev ter posodobitev.
KJjub temu, da gre za negospo-
darsko investicijo upajo, da se
bo vse srečo izteklo.
Zavzeti in športu predani
Ivan Rančigaj pove, da so iz
krajevnega samoprispevka do-
slej zgradili mrliško vežico,
zdaj pa je na vrsti še nekaj za
žive in to pokrit športni objekt.
Zdaj zbirajo denar in material,
začeh bodo z obnovo, končali
pa do krajevnega praznika leta
1990.
Obnovljena dvorana pa ne
bo služila samo športnikom in
rekreativcem, pač pa tudi dru-
gim, saj bo večnamenska
z odrom, tako da bodo možne
še ostale, zlasti kulturne prire-
ditve. Med krajani je za obnov-
ljeni in posodobljeni dom veh-
ko zanimanje in se ga vsi vese-
lijo.
V želji po novem domu Ivan
Rančigaj še doda da so zanj
dali svoj denar, krajani les, tek-
stilna tovarna Prebold pa je
poskrbela za električno nape-
ljavo. Skratka vsi za dom, ki bo
njihov in za njih!
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Celjsici Iceric na Rogli
ZTKO Celje, strokovni svet za šport in rekreacijo, je v letoš-
nji muhasti zimi le uspel izvesti tekmovanje v smučarskih
tekih za rekreativno nagrado Celjski kerlc.
Rezultati ženske I 1. Speghč Aero, 2. Berk CC in 3. Mauhar
Aero, ženske II 1. Petrina Kovinotehna, 2. Poljski MPI, 3. Tanj-
šek Kovinotehna, ženske III 1. Tominc EMO, 2. Vok Zlatarna, 3.
Jeršin Zdravstveni center, st. člani I 1. Tanko Kovinotehna, 2.
Brečko Plinarna, 3. Kranjc Ljubečna, st. član II 1. Tominc EMO,
2. Juhart Center, 3. Zeme Khma, moški I 1. Šneberger Kovino-
tehna, 2. Ročnik Etol, 3. Pliberšek CC in moški II 1. Poljšak
ZVD, 2. Tanjšek Dobrna in 3. Nunčič Aero.
NA KRATKO
Vodi Podčetrtek
v okviru tekmovalne komisi-
je pri Občinski zvezi za telesno
kulturo Šmarje pri Jelšah so
v košarkarski ligi izvedli 4.
kolo.
Rezultati: Podčetrtek ml. - Ro-
gaška 50:69, Bistrica - Podčetr-
tek 53:68, Lesično - Kozje 62:66,
tekma Šmarje - Poljčane je bila
preložena, Ponikva pa prosta.
Vodi Podčetrtek pred Kozjem,
Ponikvo, Šmarjem, Bistrico itd.
Sindikalisti
V veleslalomu na
Goltali
Rezultati ženske III1. Jagačič
Ingrad, 2. Krošelj Libela, 3. Gor-
nik Ingrad, ženske II 1. Žižek
Metka, 2. Kolšek Ingrad, 3. Čan-
žek Železarna. Ženske I 1. Le-
skovšek Aero, 2. Regner Kovino-
tehna, 3. Knez Ingrad. Ekipno
ženske vse tri skupine 1. Ingrad,
2. Aero, 3. Kovinotehna, st. člani
II 1. Nunčič Aero, 2. Rožič Nivo,
3. Grajžl EMO, st. člani 1 1. Rom
Ingrad, 2. Cvahte Nivo, 3. Zim-
šek Aero. Moški III 1. Jovan
ZTKO, 2. Medved ŽTO, 3. Skale
Železarna. Moški II 1. Rak RC, 2.
Podrgajs Aero, 3. Rožič ŽTO.
Moški 1 1. Teržan Aero, 2. Čater
Ingrad in 3. Donko ŽTO. Ekipno
moški vse tri skupine 1. Aero, 2.
Ingrad in 3. Železarna, ekipno st.
člani 1. Aero, 2. Libela, 3. Ingrad
in vseekipno moški, ženske in
starejši člani 1. Aero, 2. Ingrad in
3. Železarna.
Prvak Marjan
Videnšek
v Kranju je bilo republiško
prvenstvo v karateju za člane
v absolutni kategoriji in v ka-
tah za člane ter članice posa-
mezno pa tudi ekipno, kjer so
nastopili tudi predstavniki dru-
štva za karate Celje. V absolutni
kategoji so mladi tekmovalci Pi-
hč, Ravnak in Pečnik izgubili že
v uvodnih borbah, več uspeha pa
je bilo v katah, kjer je Celjan
Marjan Videnšek med osemnaj-
stimi tekmovalci osvojil prvo
mesto. Irena Andrini je bila med
članicami v katah peta, peti pa so
bili tudi ekipno Videnšek, Rav-
nak in Pečnik.
EMO V bol za
obstanek
Moška ekipa kegljačev EMO
Celje je odigrala zadnjo tekmo
zvezne lige in premagala Rabot-
ničkega 5154:5114. V ekipi je bil
najboljši Salobir, ki je podrl 888
kegljev. Celjani so tako ob treh
zmagah osvojili komaj zadnje
mesto, vendar ker imajo isto šte-
vilo točk, kot ekipa Zanaj
pred njimi, je še nekaj možu
za obstanek. Celjani bi nan
morali zmagati, pa bi se obdi
v zvezni hgi. Če je žensko cel
kegljanje uspešno, pa tega
moremo trditi tudi za moške
Smučarska
tekmovanja so se
iztekla
čeprav letošnja zima smu
jem na domačih terenih ni
bolje postregla, so v laški ob
nekatera tekmovanja vend
organizirali. Tako je mladii
organizacija iz Sedraža pnpra
tekmovanje v veleslalomu, t
ga je udeležilo okrog 20 smU
jev. Pri pionirjih je zmagal 1
jaž Sluga pred Bojanom Lil
škom in Romanom Grešak
vsi iz Sedraža, pri mladinci!
so vsa tri prva mesta osvojili
movalci iz sosednje ob^
Hrastnik.
Tudi na Brezah je oganizi
jem vendarle uspelo izpeljati
eno tekmovanje, ki ga v tej
jevni skupnosti zvajajo vs^
eto za izbor najboljšega smU
ja. Tekmovanja v treh disc
nah, slalomu, smuku in sk'
seje udeležilo prav tako okro
smučarjev. Prvi je bil
Kocman, drugi Srečko Koc^
tretji pa Silvo Plahuta. Na '
zah so veseli, da jim ob sf
stoji DO Alpos, TOZD Cevart
Šentjurja, ki jim pomaga izp^
tekmovanja.
VLADO MAP
31. MAREC 198b
NOVI TEDNIK - STRAN 17

prijeten kraj pod Ponca-
jii je bil znova prizorišče
pravega ljudskega prazni-
1(3, saj so na dveh skakalni-
cah - 90 in 120 metrski - pri-
pravili flnale svetovnega
pokala v smučarskih sko-
jih za leto 87/88. Prijetno
jončno vreme je bilo ideal-
jo za nastop skoraj devet-
lesetih pogumnih ska-
kalcev.
Tokrat je slavila Jugoslavi-
a, saj je obe tekmi prepričlji-
vo dobil naš »nepredvidlji-
iri« Primož Ulaga in še en-
krat dokazal, da je mojster
jvojega posla. Žal je bil razo-
Saraii Miran Tepeš, ki je na-
jtopil poškodovan in ni mo-
jel potrditi vseh velikih
jspehov, ki jih je dosegel
v letošnji sezoni. Prijetno
presenečenje je pripravil
Rajko Lotrič. kije potrdil, da
njegova pot na olimpiado ni
bila naključna. Čeprav ni
stopil na zmagovalne stop-
ničke, je bil s svojim uspe-
hom vsaj delno zadovoljen
tudi Matjaž Debelak. Zave-
dati se je treba, da se je v Pla-
nici zbrala vsa svetovna ehta
in v njej je težko vedno dose-
či odmeven uspeh.
Planica je za nami, uspehi so
ostali. Veseli smo, da smo ob
vehčastni Bloudkovi skakalni-
ci videli tudi predstavnike de-
lovnih organizacij s celjskega
območja Modnega salona, To-
pra, Elkroja in Korsa, ki krep-
ko pomagajo našim smučar-
jem. Vodja izteka je bil Jože
Oblak iz Braslovč, velik Ijubi-
tel smučarskih skokov. Med
množico se je zbralo vehko lju-
di s celjskega območja, saj je
samo Izletnik namenil 30 avto-
busov za ta slovenski ljudski
praznik. Skratka, bili smo do-
bro zastopani, to pomeni, da
skoki že dolgo niso več dome-
na Gorenjcev, ampak tudi Šta-
jercev in vseh ostlih. Slovo od
Planice, pokrite z zadnjimi kr-
pami snega, je bilo težko, ven-
dar vseeno prijetno, ko smo vi-
deli, daje to resnično naš pravi
praznik. Kaj pa bo prihodnje
leto v Planici, se še ne ve. Veli-
kanska bo počivala, na eni iz-
med drugih skakalnic pa bodo
verjetno pripravih Poldin me-
morial z močno mednarodno
udeležbo.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
LJUBO KORBER
Med najštevilnejšimi navijači iz posameznih krajev so bili tudi Braslovčani, ki so se izkazali
z velikim transparentom in se spomnili vseh, ki so v Kanadi na olimpijskih igrah osvojili
medalje.
Boris Pušnik iz Titovega Velenja,
p. na veliki skakalnici: »Pričako-
val sem več, žal pa mi to ni uspelo,
'omembno pa je, aa sem nastopil
ped 'mojstri smučaskib skokov na
ivetu.«
Matjaž Debelak, doma iz Braslovč,
9. na veliki skakalnici: »Z uspehom
sem sicer zadovoljen, čeprav sem
pričakoval več. Vendar vedno pač
ne moreš biti v vrhu med takšno
elito.*
Roman Tamše iz Titovega Velenja,
87. v skupni uvrstitvi: »Na Bloud-
kovi mojstrovini js prekrasno ska-
kati pa še vreme smo imeli odlično.
Sonce, mirno je bilo, kot nalašč za
polete.«
Janez Debelak, doma v Braslovčah,
62. na 120 metrski skakalnici: »Lah-
ko bi bilo boljše, vendar je že to
čast, da nastopaš za Jugoslavijo in
z njenim grbom. *
Jože Verdev, sicer iz Andraža, ven-
dar zdaj nastopa za SSK V Titovem
Velenju, 79. na Bloudkovi skakalni-
ci: »Pričakoval sem več, vendar je
v tako močni konkurenci težko.«
Zvone Tepež (studio
Bonton Rogatec) je pove-
dal, da ima že vse dogo-
vorjeno za izdajo kompi-
lacijske kasete s posnetki
ansamblov, ki sicer ne
pridejo do lastne kasete.
Ansambli torej izkoristite
priložnost. Zvonetu Te-
pežu morate poslati pos-
netek skladbe z ene vaših
vaj, za dodatne informaci-
je pa pokličite tel. 826-036
• Skupina Don Juan bo
v začetku prihodnjega
meseca nastopila na kon-
certih v Žalcu in Braslov-
čah • Festival Druga god-
ba že jemlje zalet in orga-
nizatorji upajo, da bo ko-
nec maja v ljubljanskih
Križankah veliko glasbe
za »altarnativce« • Iz La-
škega instrumentalnega
ansambla sta, po odhodu
nekaterih članov, natala
dva ansambla. Laški
kvintet in Laški instru-
rnentalni ansambel, ki pa
išče novo ime in ki bo po-
leg Vikenda nastopil na
Ustnem časopisu v Rečici
pri Laškem prihodnji če-
trtek •
Šaleški fantje z delcietom
Narodnozabavni ansam-
bel Šaleški fantje iz Titove-
ga Velenja je ena tistih sku-
pin, ki že vrsto let držijo
isto kakovost svoje glasbe.
To potrjuje tudi podatek,
da so na ptujskih festivalih
vedno osvajali srebrna od-
ličja. Verjetno pa je temu
doprineslo tudi to, da so
v osemnajstih letih svojega
delovanja zamenjali samo
šest članov, pa še ti so odšli
zaradi drugih obveznosti in
ne zaradi nesporazumov,
kot je to običajno.
Franc Žerdoner, vodja an-
sambla pravi, da je to mogo-
če včasih tudi vplivalo, da ni-
so posegli v sam vrh sloven-
ske narodnozabavne glasbe.
Vseeno pa je bolje imeti
v ansamblu ljudi, ki se med
seboj dobro razumejo, kot pa
vrhunske glasbenike, ki pre-
večkrat hočejo biti zvezd-
niki.
Šaleški fantje so zato tako
dolgo čakali na svoje prve
posnetke in seveda na kase-
to oziroma ploščo. V začetku
letošnjega leta so končno
posneh 12 skladb, ki jih je
napisal Franc Žerdoner, tek-
ste pa so prispevali Ivan Ma-
lavašič, Zdravko France, Ma-
rinka Lesjalc in njihova pev-
ka Erika Potočnik. Pri an-
samblu upajo, da bo kaseta
izšla sredi poletja, ponosni
pa so, ker jim je ljubljanska
radijska hiša odkupila skoraj
vse posnetke.
Šaleški fantje nastopajo
povsod po naši regiji, nekaj-
krat pa so gostovali tudi v tu-
jini, predvsem na priredi-
tvah za naše zdomce. An-
sambel sestavljajo: bas kita-
rist in pevec Eric Čoklc, tro-
bentar in bobnar Tine Adri-
nek, klarinetist, saksofonist
in pevec Edo Fidler, kitarist
in pevec Ivo Gajšek, harmo-
nikar Franc Žerdoner in pev-
ka Erika Potočnik.
F. P.
Javna vaja zopet
v Celju
Trio Javna vaja si je za na-
stop v celjskem Kljubu izbral
ta petek, to je prvi april. Pred
dobrim letom, še v fazi nastan-
ka, so razočarali. Če pa upošte-
vamo število koncertov, ki so
jih imeli v tem času, opraviče-
no pričakujemo tokrat bolj
prepričljiv nastop, kljub temu,
da bodo prišli le na javno vajo,
kot praivjo.
Na fotografiji: Aleš Jošt,
Marko Brecelj in Primož
Schmidt.
E.E.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
31. MAREC M
Dobro ali ne
Medtem ko so nekateri že pozdravili odločitev
hotela Evropa, da spet uredi pravo staro dobro
kavarno, drugi menijo, da take kavarne v Celju
sploh ne potrebujejo.
Pravijo, da je že tako preveč raznih kavarniških
govoric.
Rešitev
Končno naj bi le našli rešitev
za lokacijo za novo trgovino na
Dobrni. Slišali smo, naj bi bila
rešitev znana do jutri - do 1.
aprila.
Upamo, da ne bo tudi to prvoa-
prilska.
Predčasno
v prejšnjem bodečem NT smo
sicer napovedali krajšo prekini-
tev dela v celjski bolnišnici za 7.
april, toda očitno so nas v ZC
prehiteli. Na kirurgiji so štrajkali
že v petek.
Bolje prej kot...
Sejem ideja smo zaprli.
Upajmo, da se bodo zdaj
boij odprle glave in bomo
dobili več idej.
Tudi pri nas
Prebrali smo, da so švedski
strokovnjaki ugotovili, da je
osebni avto Mercedes 280S naj-
bolj varno vozilo. Mislimo, da ta
njihova spoznanja še kako velja-
jo tudi za nas.
Tudi pri nas se zgodi najmanj
nesreč voznikom, ki se vozijo
v takem avtomobilu.
Ena »nerazvita«
Kdo so nerazviti
in kdo ima preveč?
Kaj treba je storiti,
da enal<osti bo veči
Na delo se pozablja
ponavlja se vsak da
in fraza uporablja:
pošUiajte denar.
Tako se vse obrača,
razvit je nerazvit,
kar mora, to se plat
pa smo lepo si kvit.
TUDI ZATO, KER SMO NEKATERIM PREDOLGO GLEDALI
SKOZI PRSTE, NAM GRE ZDAJ TAKO ZA NOHTE
Kako ne?
Poraba pitne vode
v Celju še kar naprej na-
rašča.
Le kako ne bi - pri teh
cenah pijač po go-
stiščih!
Zanesljivo
Pri nas bi se res morali
bolj zavzeti za ogrevanje
s sončno energijo.
Saj se menda lahko
edino le še na sonce za-
nesemo.
Poletje brez poletja
spet nastopil je poletni čas,
a poletja nič še ni za nas.
Za nas, kot da čas stoji,
ne le stoji - nazaj polzi!
Preveč - pa...
Vsi pravijo, da imamo preveč gradbenikov.
Pa vendar se nam vse nekam ruši!
Na liniji
Nekateri pravijo, da so
pri Merxu na liniji, ko so
ukinili restavracijo v Go-
rici pri Titovem Velenju,
tam pa bodo uredili sa-
lon pohištva. Na liniji bo-
ja proti alkoholu, saj je
znano, da se v restavra-
cijah precej popije.
O kakem zavoženem
delu načrtovalcev pa vsi
molčijo.
Odgovor za mnoge željen je postal,
kaj kdo o čem je v resnici dejali
FRAN SALESn-FINZCAR
"63
~~~~      *-
II. del
Pod svobodnim soncem
Vse seje zavzelo. Radovedna napetost med vojščakije
rasla. Zgrnili so se tesneje k Iztoku in poslušali, ko jim je
tolmačil carski pergament.
»Možje, borilci za maščevanje bratov in očetov, ali še
pomnite, kaj sem vam govoril pred vojsko z Anti? Kdo
je bil glavar izdajalcev? Morda Volk? Morda Viljenec?«
»Tunjuš,« je votlo zamrmralo med poslušalci.
»J\injuš, pesjan! Pravdo govorite! Ta je prelil bratsko
kri, ta je podpihal ogenj zavisti, ta je zasadil kol in zabil
plot med Ante in Slovene. Danes je žel, kar je sejal. Nam
pa je dala usoda v roke ključ, s katerim odpremo zopet
srca bra tov An tov.
Vojščaki so se začudili. Pod nebo se je razlegal vesel
vzklik. Iztok je dvignil pergament.
»Poglejte, to pismo izdajstva se je grelo na izdajal-
skem srcu, toda srce je omrznilo in otopela je puščica, ki
jo je pomočil v zavist in zvijačo ter naperil v rod Slove-
nov. Carska pisarna sporoča v pismu vsem trdnjavam
po Meziji, Traciji in Iliriji, naj Tunjuša sprejmejo, če
pride, kot zaveznika Bizanca, naj ga varujejo kot vrlega
državljana. Zakaj on je razdvojil barbare, Ante in Slo-
vene, on je vodil starešine Antov v Turris, da se zavežejo
z njimi zoper Slovene in Varhune. Njegovo delo je, daje
varna meja na severu v času, ko se bije boj za Italijo.«
Truma se je zavzela in začudila.
^ »V Turris da so dospeli Anti? Poguba preti gradišču!
Če srečajo Slovene, ki se vračajo s plenom? Morana!
Naprej, na pomoč!«
»Naprej, da sežemo Antom v roke! To pismo uniči
spor! Slava Perunu!«
Iztok je zvil pergament. Takoj so zajezdili na splave in
se napotili čez Donavo proti Turrisu.
Dasi bi bili zlahka dosegli še tisti večer na pol razde-
jano mesto, si je Iztok premislil. Vojaki so bili izmučeni,
konji spehani. Če pridejo do Antov na noč, jih ti lahko
napadejo in premagajo. Slutil je, da mora biti z brodom
in lesom, ki seje vlekel vzporedno z Donavo proti Aluti,
cela vojska Antov. Zakaj sicer bi si ne drznili priti pred
vhod do gradišča Slovenov.
Zato seje utaboril v gozdu na južni strani brd in čakal
noči. Pet najzanesljivejših vohunov pa je odposlal
ponoči preko gozda v Turris, da poizvedo za moč Antov.
Ko seje razgrnila noč nad pokrajino, noč brez mese-
čine, pa bogata za čudo nizkih in svetlih zvezd, je ležal
Iztok vznak na mahu; pod glavo sije dejal ščit, čez prsi,
opasane s trdim jeklom, težki meč. Odkar se je vozil
z Ireno od Epafroditove vile po Propontidi, se mu ni
zdela še nobena noč tako lepa, nikdar se mu niso pribli-
žale zvezde tako nizko, nikoli mu niso bile prsi tako
pretesne kakor ta večer. Ves ogenj strastno ljubečega
srca se je razkipel po žilah. Pod oklepom je trkalo srce
ob Epafroditovo pismo, ki je tiho šepetalo: »Pridi,
junak, pridi po golobico! Že dviga peruti, njeno modro
oko koprni na sever. Čaka, da te zazre prezvesta in ti
zleti na prsi kjer počije in zaživi sanje, kijih tiho kopr-
neče sanja vsako noč, vsak dan, vse trenutke.« In ob
istem pergamentu je tičalo pismo iz carske pisarne.
Kakor meč v zamahu je bilo to pismo. Udarec bo topot-
nil in zvalila se bo glava črnega zmaja - nesloge in
bratomornega boja. Sloveni in Anti se objamejo, vse
sovraštvo se prelije v ljubezen, ki zagori v grozno preteč
ogenj. Bizanc zatrepeta, njegovim orlom udarijo na
perut sokoli Slovenov.
Ob tej misli mu je vztrepetalo srce. Valovi sreče so ga
prepluli, dvignil se je, naslonil s komolcem ob ščit in
gledal zlate milijone nad seboj, iz katerih je sijala nanj
upa polna sreča.
»Bogovi, prizanesite, zaradi ljudstva, ki vam kolje
darove!« Šiloma se mu je oglasil vzdihljaj prošnje na
ustnicah. Ustrašil seje svojega glasu. Med vojščaki seje
nekdo preobrnil. Veriga na meču je zarožljala.
Iztok je omahnil nazaj na ščit.
Domislil seje tiste noči, ko je neizkušen mladec ležal
takisto vrh teh hribcev in prežal na Hilbudija. Vse je
drugače odtlej. Tako daleč se mu je zdela tista noč, dajo
je kom^ dosegel s spominom. Vse je drugače, on sam.
njegova roka, njegove misli, le v srcu je nekaj ostalo:
hrepenenje po svobodi, ljubezen do rodu, in prav glo-
boko v srcu, na dnu v skritem kotu - mrzli dvomi.
Kot mladec je razmišljal: »Volkodlak - Morana - besi
- da bi mu škodovali? Zakaj se jih ne boji Hilbudij?
Danes dviga isti hladni dvom sikajoče želo: Bogovi,
prizanesite! Ali res? Kaj resnično zmaguje Perun? Kaj
ga vodi Svetovit? Ali je res Morana njegov meč?«
Čuden strah je . bjel senca junaku. Zbal se je misli.
V listju je zašumelo.
»Če bi Šetek.«
In tiha, bojazni polna vera očetov je segla po želu
dvoma v njegovem srcu in mu odkrh.ula konico. Po
nebu je priplul žareč obla.'-. Iztoku seje zameglilo pred
očmi. »Ce se vozi Perun? Če ima nabrušene strelice
v maščevalni roki?«.
Zopet se je dvignil, segel po meču in prisegel nei
merne obete Perunu in Svetovitu.
Ali v tistem hipu, ko je zatisnil oči, se mu je tU
približala Irena z blagovestjo v rokah. Iz knjige je goi
plamen ljubezni in ožarjal njen obraz, ki se je smehlj
v globoki veri njegovim dvomom. Tiho so se zgiba
njene drobne ustnice kakor nekdaj v čolničku. Zdelo
mu je, da so še pordele od njegovega poljuba. Kakor <
daleč, izpod neba, je potrkal njen glas na njegove prsi
govoril kakor nelidaj:
»Veruj, Iztoče, veruj resnici in Kristusova Ijubezi
napolni tvoje srce!«
Odprl je oči, desnica je zakrilila proti njej, da bi.
stisnil k sebi kakor tedaj na Epafroditovem vrtu pi
oljkami. Ali roka je trčila ob mrzlo nožnico. Irena
izginila, krog njega so hropeli v trdnem snu vojščaki.
Iztok je vstal truden od misli. Z dlanjo je potegn
preko čela. Spanec se je poslovil od njegovih trepalni
Zavil je s tihimi koraki v šumo, da bi se razhodil
umiril.
Tedaj seje oglasilo govorjenje, smeh, hrestanje suh
vej. »Anti!«
Potegnil je meč in obstal na mestu. Razveselil seje, (
udari v boj in prežene težke misli. Po šumu je sodil, da.
malo mož. Zato ni poklical spremljevalcev.
Glasovi so se bližali, veseli in razposajeni. Iztok.
prisluškoval. Kmalu pa je vtaknil meč v nožnico. Prib
j ah so njegovi ogledniki.
»Kako? je nagovoril prvega, kije stopil predenj.
»Brez nevarnosti! Nekaj starešin in pest vojščalo
Samo pet ognjev si kurijo!«
»In poslanci iz Bizanca? So odšli? Nimajo spremst\
s seboj?«
»Viljenec jih gosti in se širokousti. Komaj deset o/di
pov smo ugledali.«
»Dobro. Ležite počivat. Ob prvi zarji odrinemo!«
20. STRAN - NOVI TEDNIK
31. MAREC 1
ZDRAVILNE RASTLINE
Sladki lanež
Sladki janež je kobulnica iz Orienta. Rod janežev
zajema približno 200 močno razširjenih vrst. Neka-
tere najdemo celo v gorovjih tropske Afrike, večina
pa raste v Sredozemlju. Pri nas v Sloveniji rastejo tri
vrste sladkega janeža in med njimi je najpomemb-
najši Sladki ali vrtni janež (Pimpinella anisum L.).
Rastlina zraste do pol metra visoko, spodnji listi so
celi. višji pa trojnati in zgornji so pernato narezani.
Listi tik pod kobulom so nitasto narezani. Venčni listi
so beli. Plod je jajčast, proti vrhu zožen, s strani neko-
Uko stisnjen, po površini je svetlo zeleno siv, nekoliko
dlakav, ter ima do 10 svetlih, ne posebno močno izto-
pajočih reber. Rastlina cveti maja, junija, plodovi pa
dozorijo v avgustu in septembra, ki jih tudi obiramo.
Plodovi vsebujejo veliko eteričnega olja, maščobe,
beljakovine, sadni sladkor, holin; eterično olje je veči-
noma sestavljeno iz anetola, vsebuje pa še metilklavi-
col, anisketon in anisovo kislino.
Eterično olje je glavni nosilec zdravilnega delovanja
in ima dva načina delovanja. Prvič deluje kot karmina-
tiv, torej odpravlja vetrove in pomirja črevo. V ta
namen ga priporočam kot čaj, ki gaje potrebno piti ob
kolikah in napenjanju. Drugo delovanje sladkega
janeža pa je usmerjeno na bronhije. Pri pitju janeže-
vega čaja oziroma čistega eteričnega olja, se del njego-
vih resorbiranih učinkovin izloča preko sluznice
v bronhijih. Tu v bronhijih deluje eterično olje na sluzi,
ki jih raztaplja in mehča, hkrati pa preprečuje krče
v najfinejšem mišičevju najbolj drobnih bronhijih.
Tako je izkašljevanje olajšano, izmeček pa bolj tekoč.
Zelo zanimiv je učinek sladkega janeža pri doječih
materah. Eterično olje namreč pospešuje izločanje
mleka in njegov pomirjevalni učinek se deloma pre-
naša z materinim mlekom na dojenčka. Sladki janež
ima blag učinek tudi na ledvice, ker pospešuje izloča-
nje urina in tudi odpravlja ghste pri otrocih. Pogosto
neprijetno kolcanje takoj preneha, če popijemo skode-
lico toplega čaja s sladkim janežem in tavžentrožami.
Iz plodov sladkega janeža pripravljamo čaj tako, da
eno žhčko plodov prelijemo s skodelico vrele vode,
takoj pokrijemo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi.
Tedaj precedimo in čaj sladkamo z žličko medu. Čaja
ne smemo nikoli kuhati tako, da zavre, ker se pri tem
izgubi eterično olje, ki je tukaj pač glavni nosilec zdra-
vilnega delovanja. Čaj iz sladkega janeža je n^bolje
piti nied obroki in še enkrat zvečer, preden gremo
spat. Čaj mora biti zelo topel in ga pijemo po požirkih.
Takšen čaj zvečer tudi pomirja, neprijetne težave s pre-
bavo se omilijo in lahko dobro zaspimo.
BORIS JAGODIC
RECEPT TEDNA
Potrebujemo: 400 g špagetov, 400 g graha, 100 g kraške
pancete, pol čebule, pol feferončka, malo rožmarina, en
kozarček vinjaka, dve žlici olja, malo masla, 2 žlici nariba-
nega sira in sol.
Slanino narežemo na majhne koščke. Feferon, čebulo in
rožmarin drobno sesekljamo in na olju rumeno prepražimo.
Dodamo grah, premešamo, prelijemo polovico vinjaka,
solimo in prilijemo zajemalko tople vode. Dušimo na majh-
nem ognju 10 minut. Skuhamo špagete, jih odcedimo, stre-
semo v skledo in zabehmo z malo masla in dodamo nariban
sir. Prelijemo jih z grahovo omako. Ostanek vinjaka segre-
jemo v zajemalki, ga prižgemo in gorečega vlijemo na špa-
gete.
RADIO GEUE
četrtek, 31. 3.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami,
10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje, 10.40 Srečanje z leti;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 15 30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.(X) Čestitke in
pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Sejem Ideja 88 Celje, 18.00
Zaključek.
Petek, 1. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu';
tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem nas bogati, 18.00 Zaključek:^
sporeda.
Sobota, 2. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami, \
8.45 Kabarejevski val iz Butal, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00
Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 15.v30 Dogodki in odmevi (prenos RU) 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 3. 4.: 9.00 Napoved, informacije. 9.10 Poročila, obve-
stila, 10.00 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetij-
ska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov,
13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 4. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved
informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reezrviran čas, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 5. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU),
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika,
17.30 Naši zbori, 18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 6. 4.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Pokličite in vpra-
šajte, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spo-
red: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezer-
viran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Radio Celje oddaja na Ukw frekvenci 100,3 Mhz in na sred-
njem valu 963 Khz.____.__^_______________________
GREMO V KINO
KINO UNION
do 4. 4.: MISIJON - angleški
film
do 4. 4.: ŽENSKA V RDE-
ČEM - ameriški film
od 5 4.: dalje KROKODIL
DUNDEE - avstralski film
MALI UNION
do 2. 4.: DIVA - francoski
film
od 4.4.: dalje MICKY IN MA-
UDE - ameriški film
KINO METROPOL
do 4, 4.: ŠKRLATNI DEŽ
- ameriški film
od 4. 4.: BENEČANKA - ita-
lijanski film
od 5. 4.: dalje PIŠTOLA ALI
LJUBEZEN - nemški film
Mladinski program
2. 4.: SMRKCI - ameriški
film
6. 4.: E. T. - VESOLJČEK
- ameriški film
2. 4.: E. T. - VESOLJČEK
- ameriški film - matineja
KINO DOM
do 3. 4.: KAMION SMRTI
ameriško-novozelandski
film
od 4 do 6. 4.:ROCKY-4. del
- ameriški film
KINO ŠTORE
1. 4.: E. T. - VESOLJČEK
- ameriški film
KINO UUBEČNA
2. 4.: E. T. - VESOLJČEK
- ameriški film
KINO VOJNIK
3. 4.: MICKY IN MAUDE
- ameriški film
KINO ŽALEC
31. 3.: VRNITEV JEDIJA
- ameriški film
KINO PREBOLD
31. 3.: VEČERNA OBLEKA
- francoski film
KINO POLZELA
31. 3.: HITRONOGI KOLE-
SARJI - ameriški film
KINO VRANSKO
31. 3.: HITRONOGI KOLE-
SARJI - ameriški film
KINO MOZIRJE
31.   3.:   IDIOTSKA   NOČ
- ameriški film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
31. 3.: ČAROVNICE IZ
EASTWICKA - ameriški film
1. 4.: DOBRODOŠLE V 18.
LETU - ameriški film
1. 4.: IZJEMNA ŽENSKA
- francoski fihn - NOČNI KI-
NO - originalna verzija
2. in 3. 4.: PETEK 13. 6. del
- ameriški film
4. in 5. 4.: UJTNICE BETON-
SKE DŽUNGLE - ameriški
film
6. 4.: OFICIR Z VRTNICO
- jugoslovanski film
KINO DOM KULTURE
3. 4:   SREČNO   KEKEC
- otroška matineja - sloven-
ski film
4. 4.: OFICIR Z VRTNICO
- jugoslovanski film - FILM-
SKO GLEDALIŠČE
KINO ŠOŠTANJ
2. 4.: SREČNO KEKEC - slo-
venski film - otroška mati-
neja
2. 4.: OFICIR Z VRTNICO
- iugoslovanski film
3." 4.: UJETNICE BETON-
SKE DŽUNGLE - ameriški
film
4. 4.: PETEK 13., 6. del - ame-
riški film
6. 4.:  DESET ZAPOVEDI
- ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
1. 4.: UJETNICE BETON-
SKE DŽUNGLE - ameriški
film
3. 4.; SREČNO KEKEC - slo-
venski film - otroška mati-
neja
5. 4.: PETEK 13., 6. del - ame-
riški film
KINO SKALE
3. 4.: TAKŠNA SI MI VŠEČ
- ameriški film
KINO LAŠKO
31. 3.: ČISTO PRAVI GU-
SAR - slovenski film
KINO RADEČE
3. 4.; POLICAJ IZ BEVERL-
LY HILLSA - ameriški film
KINO ŠENTJUR
2. in 3. 4.: AVANTURE
GVENDOLINE - francoski
film
KINO ŠMARJE
31. 3.: DUH PORNO ZVEZ-
DE - ameriški film
1. in 2. 4.: MUHA - ameriški
film
3. 4.: SKAVT - nemški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
31. 3.: PROFESORJI SO PO-
NORELI - ameriški film
1. 4.:     SAMOMORILEC
- ameriški film
2. in  3.  4.:   SILVERADO
- ameriški film
KINO RTC UNIOR ZREČE
31.   3.:   ULICE   STRAHU
- ameriški film
1. in 4. 4.: BANDIT IZ TEK-
SASA - ameriški film
3. 4.: ONA ŽELI NAJBOLJ-
ŠE - ameriški film
TV SPORED
NEDELJA, 3. 4.
8.55-13 15 in 14.30-22,45 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.10 VIOEO S
9.20 ŽIV ŽAV; 10 15 GRIZLI ADAMS, 9. dela ameriške nanizanke; 10.40 I
renče: VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 23. dela avstralske nadaljevanke
VIDEO MEH; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI SAD; 13.00 VIDEO S
(do 13.15); 14.45 VIDEO STRANI; 15.00 J. Dieti: SINOVI IN HČERE STEK
JAKOBA, 1. del češkoslovaške nadaljevanke, 15.55 ROKOMET (Ž) - POK
BELINKAOLIMPIJA : BUDUČNOST, v odmoru ... (tudi za JRT 2); 17 15 0
ameriški film; 18.45 RISANKA, 18.55 VIDEO STRANI; 19 00 VREME; 19
MERNIK; 19.16 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA
TV DNEVNIK, 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 B
Pop Čorčev: TRST VIA SKOPJE. 3 del nadaljevanke TV Skopje; 20,55 P|
GANDNA ODDAJA; 21,00 ZDRAVO, 22,30 VIDEO STRANI,
Oddajniki II. TV mreže:
8.50 POROČILA; 8,55 DANES ZA JUTRI in IGRANI FILM; 11.55 ŠPO;
ZABAVNO POPOLDNE; 12,00 Minsk: ROKOMET SKA : MEDVEŠČAK, p
(slov. kom.), v odmoru .,. (samo za LJ 2) (do 15.55), 17.15 ŠPC
POPOLDNE, nadaljevanje In vključitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČAS I
TOVOSTI, pol)udnoznanstveni film; 20,45 VČERAJ, DANES. JUTRI; 21,0J
KONCERT; 21.30 ŠPORTNI PREGLED (do 22.30), OPOMBA: 18.15
ROKOMET PEP (M) - METALOPLASTIKA : CSK; 13,00 Makarska: DP V
BYJU ZA MLADINCE, finale,
PONEDEUEK, 4. 4.
9,45-12.00 in 16,35-23,20 TELETEKST RTV UUBUANA; MOZAIK; 10,0
UTRIP; 10,15 ZRCALO TEDNA; 10.30 BRATOVŠČINA, ameriški film (do 1
16,50 VIDEO STRANI; MOZAIK, ponovitev; 17,05 NAŠ UTRIP; 17.20 ZR
TEDNA; 17,35 RADOVEDNI TAČEK: LUNA; 17,50 MAKEDONSKE NAR
PRAVUlCE; 18,20 BOJ ZA OBSTANEK: VRNITE KANJO; 18.45 RISANKA;
VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19,13 TV OKNO; 19.18 2
19.22 PROPAGANDNA ODDJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59
PAGANDNA ODDAJA; 20.05 A.CulIen: INTIMNI STIK, 3, del angleške na
vanke; 21,00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 OMIZJE; 23.05 VIDEO STI
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17,30 POZABLJENE BAJKE, othoška oddaja; 17,4i
LEPŠE ANTIČNE PRIPOVEDKE, otroška oddaja; 18.00 BEOGRAJSKI TV
GRAM; 18,55 PREMOR (samo za U 2)^ 19,00 INDIREKT, oddaja o športu;
TV DNEVNIK; 20.00 UMETNIŠKI VEČER (samo za LJ 2); GRETA G/
švedsko-ameriški dokumentarni film; in GRAND HOTEL, ameriški fili
23.50), ,
Torek, 5. 4.
9,4&-11.25 in 16.00-21,55 TELETEKST RTV LJUBUANA; TV MOZAIK:
ŠOLSKA TV: KEMIJA: Segrevanje in ohlajevanje; FIZIKA: Od Nevvtono
Einsteinove mehanike - Einsteinova kinematika, 11,00 TUJI JEZIKI: AN(
ČINA, 36, lekcija (do 11,25); 16.15 VIDEO STRANI; 16.30 MOZAIK - ŠOLS«
ponovitev; 17,30 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET; 17,45 TEDENSKI ZABA
2, Oddaja TV Sarajevo; 18,45 RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 19.00 VR
19,01 OBZORNIK; 19,13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19,22 PROPAGAI
ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME: 19.59 PROPAGANDNA 0D|
20,05 Z. Ogresta-M. Selimovič: NEVIHTNA NOČ, drama TV Zagreb, 20.45
PAGANDNA ODDAJA; 20,50 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 21.30 TV DNE
21.45 VIDEO STRANI, 1
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA ODDAJA; 18.00 TUJI JEZIKI: ANC
ČINA, 36. lekcija (samo za U 2); 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN (
kviz; 19,00 GLASBENA PARADA RADENCI 88-PLESNI ORKESTER
ZAGREB (samo za LJ 2); 19,30 TV DNEVNIK; 20,00 PO SLEDOVIH SLOVE
V SVETU: DEŽELA NESKONČNIH MOŽNOSTI III (samo za U 2); 20,40 Žl
NJE LOTA in PREMOR (samo za U 2); 20,50 ZABAVNI TOREK; 22,20 ODI
IZ KULTURE (do 22,50); OPOMBA: A 18,25-20,00; B 20,25-22,00; I
KOŠARKA PEP, 1/2 finale; Play off KOŠARKA (Ž) (slov, kom.), KOŠARK)
SREDA, 6. 4.
9.45-11,20 in 15,55-23,00 TELETEKST RTV LJUBUANA; MOZAIK; ;
Z, Ogresta-M, Selimovič: NEVIHTNA NOČ, ponovitev drame TV Zagreb;
OSMI DAN, oddaja o kulturi (do 11,20); 16,10 VIDEO STRANI; MOZAIK, p<
tev; 16,25 OSMI DAN. oddaja o kulturi; 17.05 TUJI JEZIKI: ANGLEŠCIN,
lekcija; 17,30 E.Peroci: MUCA COPATARICA; 17,45 D.Zajc: ABECED;
predstava Slovenskega mladinskega gledališča; 18,15 POKAŽI Ml KAKO:
SE PREJ RAZŠLA, 8, oddaja TV Beograd; 18,45 RISANKA; 18,55 V
STRANI; 19.00 VREME; 19,01 OBZORNIK; 19,13 TV OKNO; 19.18 ZRN0;1
PROPAGANDNA ODDAJA; 19,30 TV DNEVNIK; 19,55 VREME, 19.59 PR
GANDNA ODDAJA; 20,05 FILM TEDNA - CIKLUS FILMOV PETRA VVI
ZADNJI VAL, avstralski film; 21.45 PLESNI NOKTURNO: UUBEZENSKI C
21.55 TV DNEVNIK: 22.10 MEDNARODNA OBZORJA; 22,50 VIDEO STRA*
Oddajniki 11. TV mreže:
17 10 TV DNEVNIK; 17.30 INDIJANSKE LEGENDE, otroška oddaja; 18.00
BRAŽEVALNA ODDAJA; 18,30 RISANKA; 18,40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz;
TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19,30 TV DNEVNIK; 20,00 ŠPORTNA SF
NOGOMET - JUGOSLAVIJA : ITALIJA - MLADI (do 22,40); OPOl
21.45-23,15 U emitira samo za JRT 2 UMETNIŠKI VEČER: IGRALEC PC
BIBIČ; in MONODRAMA P,Lužan: ŽIVELO ŽiVUENJE LUKA D,
ČETRTEK, 7. 4.
9,45-12.55 in 16.05-23.15 TELETEKST RTV UUBUANA; MOZAIK - ŠOL
TV; 10,00 GLASBENA VZGOJA - ZAPISI ZA MLADE: MAKSO Pirnik; 1
KULTURNA DEDIŠČINA: Od Ohrida do Herakleje; 11,05 LETA NEVARN
ŽIVLJENJA, avstralski film (do 12,55); 16,20 VIDEO STRANI; 16,35 MO
- ŠOLSKA TV, ponovitev; 17,35 MIŠKE MAČKE VRTITAČKE, otroška odda|
Zaareb; 17,55 LIST IZ ZGODOVINE: O OPERETI Z RADOVANOM GOBC
18,"l5 NAŠA PESEM, 16, oddaja; 18.45 RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 1
VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 1922 PR(
GANDNA ODDAJA; 19 30 TV DNEVNIK; 19,55 VREME; 19,59 PROPAGAN
ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21,05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21,10 T. Mann: ii
VEDI PUSTOLOVCA FELIKSA KRULLA, 1, del nemške nadaljevanke; 22 1
DNEVNIK, 22.25 JUBILEJNA TEVETEKA, 13, oddaja; 23,05 VIDEO STRAN
PETEK, 8. 4.
9,45-12.40 in 16.00-00,10 TELETEKST RTV UUBUANA; MOZAIK; 10,001
NIK: 11 00 MEDNARODNA OBZORJA; 11,40 T. Mann: IZPOVEDI PUSTOLO
FELIXA KRULLA. ponovitev 1. dela nemške nadaljevanke (do 12.40); 1
VIDEO STRANI; 16,30 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA; 17.30 V ZNAME
DVOJČKOV VI. - Kužkov praznik, 17.50 GRIZLI ADAMS, 10. del amer
nanizanke; 18.15 REZBARJI IN KOSARJI, dokumentarna oddaja TV Novi i
18.45 RISANKA; 18,55 VIDEO STRANI; 19,00 VREME; 19,01 OBZORNIK: H
TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 PROPAGANDNA ODDAJA; 19 30 TV DNEV
19,55 VREME; 19 59 ZRCALO TEDNA; 20,14 PROPAGANDNA ODDAJA; ?
HDietl-PSiJskind: KIR ROVAL, 4, del nemške nadaljevanke; 21 20 PRC
GANDNA ODDAJA; 21.25 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE. 11 odc
22,15 T<J DNEVNIK; 22,30 GROG, italijanski film; 00,00 VIDEO STRANI
SOBOTA, 9. 4.
8.35-01.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 7 50 VIDEO STRANI; 8.00
VEDNI TAČEK; LUNA; 8.15 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET: Coprnije s
stiko; 8,20 V ZNAMENJU DVOJČKOV, 6, del; 8,40 E,Peroci: MUCA COP'
RICA; 8,55 MIŠKE MAČKE, VRTITAČKE, oddaja TV Zagreb; 9.15 LIS
ZGODOVINE: O OPERETI Z RADOVANOM GOBCEM; 9.35 MAKEDON'
NARODNE. 2. oddaja; 10.05 D.Zajc: ABECEDARIJA, predstava Slovens*
mladinskega gledališča; 10.35 TEDENSKI ZABAVNIK, 2. oddaja, 11,35 Rt'
BLISKA REVIJA MPZ ZAGORJE, 4. oddaja; 12,05 OMIZJE, ponovitev; 1'
JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 10, oddaje; 15,50 GLASBENA ODO';
16,40 VIDEO STRANI; 16.55 JESSY OVVENS, 2. del ameriškega filma, l;
ŽENSKI AKT in POSLEDNJI PEŠEC, slovenska kratka filma Jožeta Bevca; ^\
RISANKA, 18,55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 KNJIGA; 19.13 TV OK
19,18 ZRNO; 1922 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; \
VREME, 19,59 NAŠ UTRIP; 20.14 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.20 ŽREBA'
3x3; 20.30 M.Laurence: VRNITEV V PARADIŽ, 24. del avstralske nad|
vanke; 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21,20 KRIŽ KRAŽ; 22,45 TV DNEv'
23.00 IGRANI FILM; 01.05 VIDEO STRANI.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
31. MAREC 1
Zvonovi bodo zapeii po vojnišici doiini
Prve pomladanske nede-
lje v letoši^em letu se bodo
Vojničani in mnogi iz dru-
gih bližnjih in daljnih zasel-
kov še dolgo spominjali, saj
so v vojniško cerkev pripe-
ljali tri nove zvonove.
Najtežji tehta 1500 kg,
srednji 500 in najlažji 300 kg,
vsi pa so bili izdelani v tovar-
ni Ferralit v Žalcu, ki je edi-
na v Jugoslaviji, ki izdeluje
cerkvene zvonove. To je iz-
redno zahtevno delo, saj mo-
rajo zvonovi, ko so obešeni
v zvoniku, lepo in ubrano
»zapet«. V Vojniku so dobili
prve zvonove leta 1923, nove
pa letos, torej po 65. letih.
Denar, gre za nekaj starih
milijard, so zbrali pretežno
krajani. Na prireditvi so so-
delovali konjeniki konjeni-
škega kluba Merx, oblečeni
v narodne noše, pet parov
kmečkih konj, pevci in pev-
ke ter godba na pihala iz Ma-
lih Dol, ki se je za to prilož-
nost ponovno zbrala, saj ni
delovala dobro leto in pol.
Godbeniki so se peljah na
pravem kmečkem lojterni-
ku, na dveh vozovih pa so
bili vsi trije lepo okrašeni
zvonovi.
Kompletno povorko, ki je
za nekaj časa zaustavila ves
promet na tej magistralni ce-
sti, je pred vojniško cerkvijo
pričakalo nekaj tisoč ljudi, ki
so kasneje prisluhnili tudi
priložnostnemu programu.
Zvonovi so tako spravljeni
v vojniški cerkvi, na klasičen
način pa jih bodo potegnih
v zvonik v nedeljo, 17. aprila.
TONE VRABL
Takole so lepo »okrancljane* vprege peljale tri nove zvonove v vojniško cerkev.
Foto: EDI MASNEC
Obadji piifi
Da v kapitalizmu iz-
koriščajo delavce, je
resnica. Za marke mo-
rajo trdo delati. Naši
pa delajo bistveno
manj in marke kupu-
jejo.
Na hitro moramo
v komunizem. Druga-
če ga bomo ob vseh iz-
gubah zamudili.
Težko bomo uresnii
li parolo o združit}
delavcev vseh deže
ker imamo preveč n
žijcev.
Če bi ljudstvo pokazi
lo kakšnemu politik
rdeči karton, bi ga t
zaradi barve vzel ka
priznanje.
OBAl
Čas, Ico človelc potrebuje srečo I
Medtem ko se gospodarska kriza pri nas poglablja
nekaj upanja v ljudi vliv^o najrazličnejše igre na sreč(
jih je vse več in tudi dobitki so že kar astronomski. 1
tudi ni čudno, da so vrste pred loterijskimi okenci vse v
in še posebno ob sobotah se pred vrati loterije nabere di
vrsta, še predno se vrata »sreče« odprejo. Posnetek i
naredih ob koncu tedna v Celju, kjer je na vplačilo oko
ure čakalo še kakšnih 100 iskalcev sreče.     EDI MASI
Šport ne pozna meja
šport ne pozna meja, ne takih ne drugačnih. Minuli če- ^
trtek popoldne je bila v Preboldu nogometna tekma, na eni |
strani je bilo moštvo Mladine, oziroma foto grupa M, na '
drugi strani pa moštvo slovenskega duhovniškega društva,
sekcije Pax.
Kot je v navadi sta si ekipi pred pričetkom izmenjah darili |
in si zaželeli športni boj. Tak je bil tudi vso tekmo. Lahko i
rečemo, da so bili igralci ekipe Pax boljši, vendar pa se je \
srečanje končalo neodločeno 3:3. In še to smo opazili, da na j
igrišču ni bilo psovk, pa tudi gledalci, ki jih je bilo kari
precej, so malce bolj spoštljivo spremljah igro obeh ekip in ]
navijali. T. TAVČAR i
Orel v Planici
EMie Eilwanls posebej za Novi tednik
Med posebnimi ljubljen-
ci v Planici je bil tudi znani
angleški smučarski skaka-
lec Eddie Edwards. Tako
so mnogi, ki se tudi imenu-
jejo Edi pripravljali v Pla-
nici ustanovitev njegovega
kluba. Žal pa do tega ni pri-
šlo, ker delegt FIS ni dovo-
lil nastopa na stari Bloud-
kovi velikanki.
Eddieja smo ?rečali po
končanem tekmovanju, se-
veda v civilni, ne pa tekmo-
valni obleki pri avtobusih,
ki so vozili tekmovalce in
novinarje. Takoj je pristal
na krajši pogovor.
Eddie, vam je žal, da ni-
ste nastopili na zaključni
prireditvi?
»Je! O tem sva se dolgo
pogovarjala z delegatom in
sam sem popustil. Šlo je
pač za mojo varnost. Lah-
ko bi skakal na svojo odgo-
vornost, vendar sem se od-
ločil drugače, čeprav bi
lahko izboljšal rekord Veh-
ke Britanije, Scg bi zaneslji-
vo poletel več kot 60 me-
trov.«
TV
Partizanske domačije
23
Piše MUenko Sirašek
»Želel sem si imeti
iconjičiia pa žemljico...!«
Za hišo, ki je bila med vojno ob
napadu na Podčetrtek porušena po
»zaslugi« Šercerjevcev, zaviješ ostro
proti gradu, ki, navzven ves lep in
mogočen, vaba za tujca in v ponos
domačinu, kraljujejo strmo nad tr-
gom. Seveda je podoba v notranjosti
nekoliko temnejša, vsekakor pa kra-
ju ne v ponos in domcljubnosti še
manj - le na novo prekrita streha še
varuje grad pred popolnim propa-
dom! Denarci za ohranitev naše kul-
turnozgodovinske dediščine so bih
pri nas vselej skopo odmerjeni.
Hiše še vedno niso obnovili, najbrž
je tudi nikoli ne bodo. Pri nekdanji
grajski kašči, mogočnem poslopju,
ki so ga prilepili na obronek nad tr-
gom, nekako na pol poti med njim in
gradom, poslopju, ki je menjalo nič-
koliko lastnikov, seveda so bili med
pr\'ima gospodje podčetrteški, se mo-
raš podati v strmino, gosto poraslo
z mešanim gozdom, v katerega se je
zarezala nova, dobro vzdrževana ma-
kedamska cesta, ki jo je Osoteljcem
in Kozjancem »podarila« gozdna
(Gozdno gospodarstvo, op. p.). Novi-
na pomeni močno, živahno utripajo-
čo arterijo, ki poganja življenje
v ddročno hribovje, vse tja do Dra-
Vxnca in njegovih.
Potem počasi prilezeš na vrh, se
dvakrat ali trikrat vmes še izgubiš,
žive duše ni nikjer, ta predel Rudnice
gozdnatega pogorja, je zagotovo naj-
manj naseljen predel šmarske občine
in brškone na vsem Kozjanskem. Na
vrhu spregovoriš nekaj besed z mo-
žakom v kratkih hlačah, prisluhneš
otročku, ki čeblja v nerazumljivem
jeziku in zveš, da živijo v tujini.
Švedska se jim je ponudila za mače-
ho, in da le poredko pridejo na očeto-
vo domačijo, preurejeno v počitni-
ško hišo, ki se gospodsko spogleduje
Dravinčeva žena Ana z vnučkom.
s kozjanskimi domačijami
po lazih in borih čistinah.
Otrok ne zna črhniti niti be-
sedice po naše...
Zaneslo me je k Dravincu.
Novo hišo ima, »popotres-
no«. Na Kozjanskem kot da
čas še vedno štejejo od po-
tresa naprej.
»Dve leti po potresu . . .!«
Hiša ni ne ometana, ne do-
grajena, od potresa pa je mi-
nilo že več kot deset let. Kje
je že tisto daljno štiriinse-
demdeseto leto, ko so po
Rudnici prestrašeni, do gro-
ze zbegani srnjaki tulili kot
ponoreli, ko se je tresla zem-
lja? Kje že, denarja pa še
vedno ni in ni. "Potresniki«
najprej sploh niso hoteli sli-
šati, da bi Dravincu odobrili
posojilo, ker je sam pokrpal
zidovje stare bajte, češ, drugi
so še bolj potrebni od tebe,
ki si si že sam pomagal. A
kaže, zvito trpko razmišlja
možakar, da so si pomagali
tudi listi, ki jim tresenje pod
nogami sploh ni prišlo do ži-
vega . . . Ko je prišla komisi-
ja, vse to tiči kot trska v oče-
su, z apnom zamazanih raz-
pok seveda ni bilo videti, ti-
stega pa, česar ni videti,
menda sploh ni! Res pa je
tudi. da so se strokovnjaki
zamaknili tako. da se jih tudi
videti ni dalo in so Dravinca.
ki ni vešč umetelnega pre
varjanja, spravili na stran
tir.
»Za vas, ki ste stari, bo
bro, otroci pa so vas tako
tako pustili.« Tako so rek
Vidiš ga vraga, seje pos
tilo Dravincu, zares mo
argumenti. In ker koren,
ni pustil, da bi na njegov
hrbtu sekali dr\'a, ker t(
nikoli ni dovolil nikomur,
mu naposled le odobrih ■
kaj milijonov, dobršen i
pa so prispevali v obliki 1
sojila še šmarski borci.
Iz strme grape, iz ka*'
veje po hladu in trohnobi
potegnili vodo. Kar pre
čudno je videti, ko se vo(
vodna cev zvija po zraku l
ven električnih žic . ..
Poleg bohorskih so '
najvišje kmetije.
Stiska in revščina sta P
gnala Dravinčevega očeta
Hrvaškega Zagorja na
nico.
»Bilo je poceni in velik«
bilo tega melovja, pa se
stari odločil,«, pojasni oč«
vo odločitev nad obisk'
očitno razveseljen Domiii'
A kjer ima vrag mlade,'
nikoli ne zmanjka: 21. ma'
1921 je Dravinčevina zg"
la. Oče in sin sta se zgro^
(Nadaljevanje prihodnji^