r
I v
v Zdnižisnth drŽATth Velj* za we leto - . - $6.00
Z« pol leta.....$3.00
Z* New York cdo teto . $7.00
l
L
četo teto $7.00
GLAS
list slovenskih delavcem T Ameriki
i
i
Tb« larg«t Slovenka Dm&f b
the United States.
TELEFON: BARCLAY 6189
M M Ohfls Matter, September SI, 1909, H Um FoatOffka itRiw York, H. Y, ud« Act of Otmgnai of Mart* 9.1979
and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6189
NO. 294. — ŠTEV. 294.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 15, 1928. — SOBOTA, 15. DECEMBRA 1928.
VOLUME XXX VL — LETNIK XXX VI
!
Debata glede Kelloggovega pakta.
DEKLARACIJA GLEDE TEMEUNIH PRAVIC ZDRUŽENIH DRŽAV
Senator Mote* je predložil resolucijo, ki naj bi nudila nekako pojasnilo k pogodbi, -r Pravica obrambe in obdrzanje Monroe doktrine. — Senator Borah je proti predlogu. — Velike debate pred ratifikacijo.
WASHINGTON, D. C.. 14. decembra. — Predsednik Coolidge je danes izjavil, da se bo vlada Združenih držav udeležila nadaljnih razprav raz-oroiitvene konference v Ženevi ter da je pripravljen na dati v tem oziru vsa pojasnila.
Senat je predložil danes izvenpoliticnemu odseku predlog senatorja Mosesa iz New Hampshire.
Moses predlaga, naj bi bila Kelloggova proti-vojna pogodba sprejeta, obenem ž njo pa tudi "Deklaracija temeljnih ameriških pravic**.
Ta deklaracija bi pojasnjevala določbe pogodbe. obenem pa tudi poudarjala ameriške pravice.
Senator Borah je proti predlogu.
Senat je celo dopoldne razpravljal o paktu ter odgodil glasovanje do pondeljka.
Vse kaže, da bo pogodba ratificirana še pred Bo-
v • V _
ziccm.	,
Deklaracija ki jo zahteva senator Moses, vsebuje sledeče štiri točke:
I ) Pogodba ne obvezuje Združenih držav nastopiti proti katerikoli državi, ki je pogodbo podpir sala, pa jo je prekršila.
2)	Pogodba v nobenem oziru ne omejuje Monroe doktrine oziroma tradicijonalne politike Združenih držav.	„
3)	Združene države imajo pravico, neoziraje se na pogodbo, braniti ivojo trgovino in svoje interese.
4)	Pogodba v nikakem oziru ne veže Združenih držav z določbami kake druge pogodbe, katere Združene države niso odobrile.
Vse kaže, da se bodo vršile še vroče debate pred latifikacijo, dasi ne bo sprejem pogodbo naletel kako posebno opozicijo.
HERBERT HOOVER NAVDUŠENO
SPREJET V ARGENTINI
Buenos Aires je proslavil na vse mogoče načine Herberta Hooverja, novo izvoljenega predsednika Združenih držav. — Časopisje je izšlo v posebnih izdajah. — Hoover in njegovo spremstvo močno zastražena.
BUENOS AIRES, Argentina, 14. dec. — Posebni vlak, ki je privedel izvoljenega predsednika Združenih držav in njegovo spremstvo iz Chile v Argentino, je dospel semkaj včeraj zvečer.
MRS. MAYE JE KRIVA UBOJA
Mrs. Maye je bila spoznana krivim uboja. — Ubijalka ljubimca pričakuje kazen od desetih do dvajsetih let.
K a kolodvoru je "bil Hoo-ver' sprejet od predsednika argentinske republike, Hipolita Irigoyefca in vseh članov argentinske vlade ter od tukajšnjega ameriškega poslanika, Robert Blissa. Hoover-ju in njegovi dražbi so nudili na ; to karalerijsko spremstvo do po- I slaništva. Za * varstvo gostov sta nastopila poiicija in vojaštvo peš j in na konjih.
Celo mesto je bilo sijajno okrašeno in po včerajšnjem mrzlem dežju je vladalo danes krasno vreme.
Vsa uradna poslopja ter trgovske ;h iše so nosile zastave Združenih -držav in Argentine.
La Vat* ion in v!si drugi listi so prinesli velike pozdravne članke za Ilooverja, v katerih so proslavljali gosta Argentino.
BANDITI UGRABILI LEPOTICE
PRIDRUŽITEV AVSTRIJE NEMČIJI
Nemški kancelar, dr. Mueller, je govoril povsem odkrito za pridružitev Avstrije, ter glede izpraznenja Porenske in Saar doline.
BERLIN", Nemčija, 14. dec. — Potem ko je bilo opaziti le dalj časa na obeh straneh meje vedno večje na^nenje. da se dovede do združitve nemške države z Avstrijo, je nastopil sedaj prvikrat visok nemški državni uradnik, kancelar Mueller, za to spojitev. Zahteval je to spojitev ter obenem popolno izpraznenje Porenske in Saar doline od strani Francije. M'ueler je. opozoril na pravico moodločitve narodov, j — Avstrijci so prav tako Nem-
--ci kot so Bretoraci Francozi, — je
Banditi SO odvedli dva in pojasnil ter stopil s tem prvikrat
dvajset deklic. — Zvez- izr"oje Tezerve- , , 1
(Nato pa je nadaljeval:
Porota v Bronx sodišču je spoznala Mrs. Marlyse Mave, francosko bolniško strežnico in vojno nevesto, krivo uboga po prvem redu, radi umora njenega ljubimca Andreja Devola. Obtoženska ženska, ki je deloma paralizirana, je bila prinesena v sodišče, da izve svojo usodo. Biia je napol v omerile vic i, ko so prečrtali pravorek. \
Sodnik Albert Cohn je naroči! , • ™ ^ • ,
■> »A , rv	To Pa Je upanj
njenemu zagovorniku Mihaelu De-5
lag-i, naj ji sporoči pravorek a bi-
KRALJ SREČNO PRESTAL
POSLEDICE OPERACIJE
Jurij je prestal posledice operacije in njegovo stanje je zadovoljivo, čeprav trpi vsled izmučen ja. Premagal bo krizo mogoče v 48 urah. — Zdravniki so se poslužili operacije le kot zadnjega izhoda.
LONDON, Anglija, 14. dec. — Zgodaj danes zjutraj se je izvedelo v Buckingham palači, da je kralj Jurij mirno spal in da ni bilo opaziti nobenega zmanjšanja njegovih moči.
I/OXDQX, Anglija, 44. dec.— Prvikrat v dveh tednih je bilo opaziti včeraj v neformalnih krogih ;resnično upanje za okrevanje kra-
ue pa prepričanje.
, . .,	„ _ . i Ta mož, ki je st&c 63 let, je no-
lo je navrde^ nemogoče, da bi ra-	i	- * . ■, *
i riA t - - , , k32**1 konstitucijo atleta t-ikom zumela. Odnesli so jo je sodne dvo- v^i«™; •	■ • , .
,	, „	bolezni m sedaj, ko je odstranjen
rane ter poklicali zdravnika. „ j - • -i	, , . J i
Tr .	. .	," sedež mfiiecije, vsleu zadnje ope-1
Vec ur pozneje je poatala Mrs. ^ •• K;r	„ ,J . i
■*r , - . ..	.. ... . _ racije, so bili zmozm zdr*vn:ki
Maye histerična v svoji celici. Zo-	.	. . ,.
znaraomovati majhno ^boljšata pet se je zgrudila m odvedli so jc . x o .	.. . „ .. '' :
, .	, . T\ - Čeprav je objavd jutranji bu-
v napolzavestnem stanju v .letni-', , , , .	,..
„ . j	^ ,	jlet;n, ua sta slabost m toksemiTa
ski oddelek Fordham bolnišnice. - ,	.....- , ,
,	. , , U»e ve-dno precejšnji m da bo mo-
Mrs. Mayo bo v pondeljek pred- |g0*e t,kom naslcjnJ;h dveh dni
PRINČEVALADJA PRI SANDY HOOK
Krlžarka Durban, ki ima na svojem krovu najmlajšega sina kralja Jurija, je dospela v Ne v,* York. — Zadržana je bila od megle.
stavljena sodniku Coknu, da sprei-! , •	. i	• •
me obsodbo	j vsaki trenutek opaziti poslabsa-
ilnožice, ki so prisostvovale	' i	" " *
,	„ , , . malnih zdravniških krofih, da
procesu od prvega price tka, so bi
Anjrl- 1 r znr'ka "Thiib kuer... hi:i pr.-.n • Geo je k b 1 nje, se je vendar glasilo v nefor- n-žk po>tel i svojega očet.i. je b:
so la zasidrana v megli izven Sandy zadnjih 48 urah irooki ob ^esotih verra1" zhitra.i
Ko Si bo dv gnila megla, bo od-
.	i bili dogodki v
le zadrzane iz sodne dvorane, ko	, - , ,	,
. j . , ,	. »i,	.bolj ugodni kot pa so mogli zdrav-
je dajal sodnik porotnikom navo- ... ^ , A	,.	j
dila. Pojasnil je relativno vaz- j	, doamieri'atl-	šla križarka na pomol 54 v Hud-
nost dokazov. Uvs. Maye je na^la- . ZdJ"avnikl Plavajo sedaj, da rekl. Princa Georg3 bodo
. ,	,	^ ^ ^ ije bila operacija zadnje iu-edstvo.
njala svojo glavo na ramo matro-l,	. ,	,
. j	- . , , j katero je se preostalo,
ne, ko je sodnik pojasnjeval slu-	. ,
Ce bo kralj srečno prestal da-,	^ . • i v. .. ;našnji dan in soboto, bo obstajala
Družina Devola je bila Ocivid- !	, '	.
možnost "popolnega okrevanja.
no razočarana nad pravore-kom. ^Mrs. Pete IXovola, svakinja mrtvega moža, se je jokala, ko je zapuščala. dvorano.
— Morala bi trpeti, ta morilka! — je vtzkliknila.
Mrs. Leoni K>mp, intimna prijateljica obtožene ženske, je tudi jokala. Nameravala je odvesti Mrs. Maye s seboj domov. Adam Mave, mož obsojene, se. nahaja v neki veteranski bolnici.
KITAJSKI PIRATI
MORAN ŠEL 1 MIRNO V SMRT
Stoičen mir je obvladoval Morana, ko je zasedel električni stol. — Celo brez žganja, za katerega je prosil, ni pokazal mladostni morilec nika* kega strahu.
OF3BKXTNO, N. Y., 14. de«. — K«dee cigareto, je sedel Thomas (Ke<i) Moran, »tar 22 let iz ft rook-lyntL na električni ^tol v SingSin^ jetni«nici zgotlaj včeraj zjutraj ter bil usmrečen.
Mladi morilec si je oči vidno želel smrti. Pomagal je celo pomoč-<nikom pritrditi ve«i in elektrode.
Tradnrki in priče so prisostvovale eno uro pred <za*lnjim nastopom Morana predstavi jetniike gledališke družbe, <ki je vprizorila i?o<lbeno komedijo: — No, No, N&nette!
Zattnja prošnja Morana je bila za pajnt «%anja. Zavrnjena pa je bila od ward ena Lawesa. Vsled te-je »mrl brez pijače, ki g« je la k nrnoru dveh <poliei-IirofrVklvnu. [o pa je odmevala vesela godba
Zadnja večerja Morana. je obstajala iz sirloin steaka, na francoski način opeeeneg-a krompirja. graha in ice creama. Pokadil j« smotfko ter vprašal, če je nje-
no vojaštvo jim je na sledu. — Presenečenje v kinematografu.
gova mati zunaj.
Mrs. Moran pa je bila v New 'mehiškega Yorku, kjer je skušala dobiti od- Jstrelrli so z dinamitom rotovž, o-
MEXI-CO CITY, Mehika. 14. decembra. — Zvezne Čete iščejo v gorah tolpo sedemdesetih vsta-žev in 22 lepih deklic, katere so banditi odvedli. Čete so baje ban-ditom na sledu, vendar pa niso znane nobene natialjne podrobnosti.
V petek so napadli vstaši mestece Jilotepec v ibližiui slavnega jezera Chapala. Raz-
log od governerja Smitha.
(plenili več proda jalen ter obkoli-
Zadnja obiskovalka je bila Ann li nato -neko kino-gledi^če. Mo&ki McAllisiter. ki je "bila omen jena'in poročene ženske so se morale
— Xemci so mogoče needini med seboj v številnih vprašanjih, a le en glas je čuti, ki se glasi: — Izpraznite Poren^ko! Nemčija ima pravico zahtevati to.
Šel fpa je še korak naprej, kot njegovi predniki, ko je namreč zahteval pqpolno izpraznenje Saar ozemlja. — Zrno naroda v Saar okraju je nemško. Jaz kot Saar-landee vem to.
Snežni vikar ob
Govoril sam pri svojem pogrebu.
SAX DIEGO, Cal.,,14. dee. — Pri pogrebu pastorja Morilla so igrali včeraj dve fonografski plošči, kateri" je napravil pokojnik sam pred par meseci. Prva plošča je, predstavljala pogrebni govor, katerega je imel sam v ta namen, druga pa cerkevno pesem, katero je pel on sam.
vedli na Cunard parnik "Beren-garia", s katerim bo odpotoval v Anglijo.
Kapitan Henry MeConkey, mornariški superintendent Cunard črte, pričakuje, da bo križarka pristala krog poldne. Ne bo «e ustavila pri karantini in priselje-so ob ustju reke Jangt.se napadli niške in carinske inšpekcije so bi-neko ladjo, umorili 15 mož po- odpovedane.
sadke in vrnili ladjo štde proti o^- „	' ,	;
. . .	,	rornialne slovesnosti so bile od-
kupnim v znesku 16 tisoč meni-	.	.	...
.	povedane, da se pospesi princu
skih. dolarjev.	| ,	.
'naglo potovanje.
ČEŠKOSLOVAŠKE	1 Princ je star sedaj 26 let. An-
KOLONIJE gl^ka vlada je dovolila princu
x ,	prekiniti s\-oje vežbalno potova-
Češkoslovaška vlada je dobila po- ^ ^ ^ iahko ^^ ^^
nudbo, da v Kolumbiji in Brazi- fiorodnifc(>m v Buckingham palači, hji nstanovi s\-oje kmetske naselbine. Pridelovalo naj bi se žito.
V BRAMBO PRED
PLINSKIMI NAPADI
Francoski proračun sprejet.
PARIZ, Francija, 14. dec.
Srad_eJ Moskvi nad podstrešjih Poslanska zbornica je »prejela po zatočišča, ki ne propuščajo zraka dolgi seji proračun Poincareja za in so opremljena s filtri za čišče-' p-ihodne leto s 460 glasovi proti nje zraka.	'l20.
Pacifični obali. Japonska delavska
stranka razpuščena.
tekom procewa 'kot njegova ljubica. On jo je poljubil v slovo, nakar je zapustila jetnišnico v spremstvu svojega brata.
postaviti z dvignjenimi rokami proti Steni, in mlade deklice. 22 po številni, so bile pozvane, naj zapuste »gledišče. Nato so btle ob-
Ko je prišel poziv ob eni uri koljene od vstašev ter odvedene v zjutraj, <se je Moran poslovi od Jgowko skrivališče, kljub prošnjam vseh prebivalcev smrtne hiše. mater, ki so ponujale vso svojo Njegove zanje -besede so bile: last tza oproščenje svojih hčera. "Let's go, boys
Grilci parnik brez krivde.
i«
jetnisnici, je igral Moram pi-
PARIZ, Francija, 14. dec. — Kapitan grškega parnika, Ekate-rini Ooukmdri, je bil oproščen vsake krivce ,pri potopru franeo-akega čolna Oodine, — k6t m javila sporočila iz Aten.
Finski kabinet odstopil.
HBLSING&FORS, Finska, 14. decembra. — Kabinet mmistrske-ga predsednika Similas je včeraj odstopil, portem ko je dobil v par-lamentn nezartipnico v zvezi z ne-poatavnimi dejanji, katera so ba-
garde.
SAN FRANCISCO, Cal., 14. decembra. — Po močnih viharjih in povodnjih ob Pacifični obali se je obetalo danes lepo vreme. V Sacramento dolini je povzročil vihar velika opustošenja.
Pershingov salut 19 strelov.
WASHINGTON, D. C.. 14. dee. Regulacije vojnega d epa rt moot a so bile kzprememjene v toliko, da se bo Oddalo na č as^t generalu Pershingu devetnajst topovskih strelov, mesto sedenmajstih. S tem se «bo <počatilo generala na tak način kot admirala Dewesa po za-.ključkai špansko-ameriške vojne.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARO&A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK TrA
Heibronner padel
skozi okno.
Irwin Heilbronner, milijonar in podptredsednik znane tvrdike Weber and Heilbronner. je padel skozi okno svojega stanovanja v 14. (nadstropju neke apartment hiše ter se na mestu ubil.
Švica ima novega
predsednika.
BRN, Švica, 14. decembra. — Robert Haab je bil včeraj izvoljen predsednikom švicarske kon-
BERIjN, Nemčija, 14. dec. — Japonsko ministrstvo za notranje zadeve je razpustilo novo delavsko stranko Niči Rodo. Vsa lastnina stranke je bila zaplenjena in voditelji so bili izgnani jz Ja<pon-ske. Vlada trdi. da ni bila ta nova stranka nič drugega kot stara, razpuščena komunistična stranka.
Pcvet filmskih
igralcev ubitih.
MOSKVA, Rusija, 14. dec. — Devet filmskih igralcev je našlo včeraj svojo smrt. ko so padli z obronka v severokavkaških gorah, v bližini Grozny. Spadali so k družbi, ki je delala v tamošnjih gorah slike.
SESTRO ZASIDAL
V južnotirolski občini Pergina
...
'i,,* ^
federacije. On je že imel to mesto so našli zaprto v popolnoma tem-leta 1912 ter je bil dosedaj post-lnem prostoru 58 letno Domeniko ni, brzojavni minister. Za podpred Fontari. V ječi je bila 13 let in je sodnika je bil iiroljen Kari sedaj blazna. Brata in sestro, ki
sto jo imela
.- ••... ■
iprto, so saprU.
.,; -i *
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo j	v Italijo
Dift. 500	............$ 9.30
1.000	...........$ 18.40
2.500	........$45.75
5.000	...... ,	$ 90 50
" 10.000	.........SlS0.0t» S
Lu
100 200 300 500 1000
$ o 75 $11.30 3.16 80 $27 40 $54.25
Stranke, J:t nam naročajo upi a cilj v ameriških deli-jih, npo~ zarjamo, da smo vsled sporazuma z ncl >n zrez-im starem kraju v stanu znižati pristojbine) za taka izplačila od 5% na 2/c.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -sa $50 — $1; za $100 — $2; za $200$4; za $300 — $6.
60o;
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v diuarjifc lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazamete glede načina
nakazila.; .. v>
IZPLAČILA PO POŠTI so REDNO IZVRŠENA V DVEH OO TVtZH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO %1.—
SAKSER STATE BANK
OOBTLANDT STREET, Telephone:
Barclay U'L I
, NEW YOWL N
0380


-
GLAS NAHODA, 15. DEC. 1928
.j	fitAS NARODA	
	išLOVMNB DAlfT)	
Owned and Published by 8L0VKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakter, President
• •
n "
Be^ ii jetsiiak«.
•: -r
27. novembra zjutraj je pobegnil iz ljuMjaimke jetnišnice. v ju-.stični palači k»z»jenee Jože Bra-Loul* Benedik, Treasurer jd€>*ko. pristojen v Prapreče v pol-
„_________________________, 'bov-grajskem okolišu, rojen 1886.
Place of busineai o£ ike coepcration and Jdrwses ot tbqve officers: Bil je ^^ obsojen zaradi tatvin« 62 Cortlaadt St., Bowigb of Manhattan, New York City, N._j
1! aia 18 mesecev ječe iii je wese-t>	loev odslužil.
• » 44 QhA8 NARODA	I Je prava sagoiietka. kako h- je
(Voice of tke People)	__|Bradeško mogel iztihotapiti izza
jzrdovja, ko je ljubljanska jet niš-
Za Ne*> York ta telo Uto\J*Mn™ d<*>ro
Issued Every Bay Except Sundays and Holidays.
2a £*lc leto velja lift »a Ameriko
i« Kanado _____i---------
ga pol lita_____._____________43,00
Zc četrt leto —.......—
Subscription Yearly $6.00
zastraztum ui vršijo
Za pot UtO	, , f,t/M jgtnmki pazniki navilic svoji pre-
Za	JWM?™**lužb!
^	tSSO	PojfT^ili so ga zjutraj okrog
-----—-j po za trku.
O njegovem pobegu so bile obveščene varnostne oblasti v Ljub-"Olas Naroda1' izhaja vsaki don izvzemb nedelj in pratnikov* ljani in okolici, ni "dvoma, da »opisi brat podpisa in osebp<*ti w ne ptf občujejo. Denar naj aejbc bo Bradeško kmalu zoi>et zua-: I ago voli poftiljati po Honey Order. Pri ipretaambi kraja uarofini-kov, proaimo, da te nam tudi prejinjo bivaliiče mamami, da Mtreje
najdemo naslovnika.__' _ -
Advertisement on Agreement.
GLAS NARODA", 82 CortUndt Street, Telephone: B& relay 6189.'
New York, N. Y.
ZNAČILNA PBTINDVAJBETLETNIOA
šal v celici, kjer mu bodo gostovanje še »podaljšaji.
Pod konjskimi kopiti
Posestnik Frane Bohinc iz Praš pri Mivčk-ali; ki še je bil ustavil pri gostilni "Zoreč" pri savskem moustai, je okrog lfi- ure naročil gostil neukemu hlapcu, naj mu na-preže konja, da se odi>elje domov. Pri vprezanju se je kanj nenado-
Nevaren požar v Gradacn.
29. novembra je zaj»el rdeči petelin v (>radaeu v Beiokrajini. Ko se je jm*hbiva 1st vo nahajalo v prvem stadkem .snu. .se je oglasila naenkrat opolnoči, gasilska trobent^. Lmlje so bili zbegani. Gorelo je .j>rav v središču Gradaca, kj»*r so jKisdopja t osno drug pri drugem. Ogenj je. -izbruhui! pri potierfTuiku .lauezni Krašovcu v sobi. kjer je hnel spravljeno M-no. in se je hitro razširil. Naenkrat je gorela vsa hiša, nakar se je vjpe-lo sosednje gospodarsko poslopje mizarja lvovačičaT ki je bilo tudi polno sena in >lame.
Prvi sortni je pričeli z reševanjem ljmli, živali iz hlevov in o-s-talepa. kar se je pač še dalo l*e-šiti. Medtem »e je pa pripravila ž« motorna brizjralna. ki >i jo je lansko leto v av<rustti nabavilo domače j»a.siJno društvo. <><renjse je v tem času tako razširil. 4la m:
bo učenec in je bil priča pohotne-ževega početja. Oče oskrunjene deklice je poinoemika ovadil državnemu pravdniku. Tako je ^»o-|močnik prišel po šestih letih pred »solfiike. ki so um zaradi dosetla-lrje neo}K)ire«*uo>ri prisodili sa7no H mt^sceev ječe.
UMOR RADI NASILNE LOČITVE
Tajinstven zločin.
Blizu obeine Orlova v Banatu so našli na cesti v mlaki krvi le-iečejca .kakih "J4 lel starega i:w>-škega. Mo»ln se je ugotoviti, da je ranjenec -neki Aiidrej BoJano-vič. ki je imel več težkih ran j;o životu. Težko ranjenega in neza-vwtiiega. Btdanoviea s,» odpeljali v bolnico v Bet* k err ko. Državno pravdnišvo v Paueevtem .i»* pa u-vedto preiskavo, da ixs-ietii zloi-ui-ea. Ker «t> ranj^-nee tu«l: v bolnici ni zavedel, jra ti i <f» mojrli /asli-šati ter bo o^tal tajinstvenj napad ii a ni Kid en ir a za ve*ltto nepo-
JAVtfA ZAHVALA.
ni mogel nihče niti na Ivajset metrov -približati. Tedaj je priče- Poilpisani. moja žena in mati, ia delovati motorka. -ki ,ie takoj smo ]>otovaIi v stari kraj > ]K.-rc-paka-zala. kaj je vredna in kaj d o van j eni Sa>k.ser State Rank, dne amore. V" kratkem čavn je ne sa-(l^- julija T. 1. s parmkom "Paris" mo o mej W a pož<jr. am)wik ga tit- Povrnili smo* se /. istim ]»arnikom
T«- ilni. se j»- za»VIa \ Parizu obravnava proti antifaši.stu Ser-giju de Modugnu. ki je lani. tin-12. stritembra .uvtirlil italijan-s.kf^H konzula Nartlinija. Za leva ima politično ozadje. Di Mo-dugno je de-lavee, ki je morai ]»o-}>egnitj i/ It-.V-w ra«li fašisti."-nib ])eiv kiu-; j. Xitš.'l je zati^-i^v«' Praneiji. K<> jt- ustanovil. želel, ila bi prišl za njim iu<Ii žena in hčerka. Toda oblasti j -ma niso hotele izdati potnega lista. Zat>> je M«xlu«.rno trikrat obiskal italijanski konzulat v Pa rizu ter prosil on-Jotm-ga ital jan slcega konzula, irml'a Nardin naj vTi.iar <•:« j »ost-že vnie- T»-r :/ posluj** li»voljen.ii' za i • r«-~»*I it« delavčeve žetu- in. iit-<-rke v Pari/. Kottziil je ostal "^iiih. Zavrnil jr Modugna vsako pot k • s * je <»ela sil ]>ri njem. moža in družinskega očeta pa je to peklo in lm slednjič tako razpalilo. da je f>o-tegnil .samokres in usmrtil .moža ki ga je tako nmi*-:l.
Vstal j»* delegat in (»riiožc-val. da konveneija predolgo traja.
— T<» je. vs«* pre vet", št iri dni je do>ti prevei"*. k»*r bi bii(» nioa ce v dveh »Lneh ,v-»e opraviti. In a j j«* tenni vzrok? (»ovori vza in»*j«» prev»<"-	Nekateri klatl-
I«* un- *saino pra-z u» slamo, tovornik naj jfovori samo <leset minut. i»a je dovolj. i'e v <lese-tih minutah ne more	pove-
dati. ker mu je na srcu. ui '}>nso-ben za deh-gata.
In je gi»vori! dve dol^ri uri ter slednjič predlagal, naj ima v>ak irovornik pravi«-.>	•! mi-
nu? jrovoriti.
Predlo- je »jega dne se k besedi.
Ker mu j.» dati. je - loju« govoril ter -o^-Iaš;;!.
Z ;ir»-i i i i
Razsrdil \<
pre j »a lel. N*;Is!«h1-zorjei trkrat o^la-
krafkem časni je ne sa- f julija t
Povrnili smo' se z d i povsem udušila na slavnem po- J<lne .11. oktobra t. !. in le žal. da goriščm. a potem je nadaljevala s (nismo pred itašim oilhodom ujh>- i Iij<niski konzulati ^
'števali nasveta ter kupili vozneTrgovskili |)Osl(t\ tudi nad-liste za tja in na za i. Pri tem bi zorovalno službo. P»aš teifa rnz-
konzula Sardinija
popraševanjm. ^e ostal iii manjšili
pogorišč.
Smrt ponesrečenega tesarja.
'20. novembra je umrl v mari-
za tja i n nazaj, za-mogli .mnogo prihraniti na eeni.
Tem ]>oTom se zgoraj omenjeni , v '""""banki naiskrenejše zahvaljujemo
i lf esar.sk i *	^ - ,	-,	,
,za vso izkazano post.re/.ho; po>-,b-
Tzza pradavnega rasa so se največji veleumi bavili ž letni Viktorče Kristan, njo, toda pred njim je ni mopol nihče razrešiti.	!VodI<*- da bi uiel
Smrtna kosa.
V Ljubijani je umrl po kratki in mi ioni bolezni v 22. letu starosti Satidi Cjud, sin brivskega rnoj-
Kadar borno zopet kaj jx»trebo-vali. se 'bonro vediK> posluževali .Sakser State I'»an k.
("\*trt stoletja je le kratko razdobje v zgodovini.
Toda Holiko je svet v teh petindvajsetih letih napre- IIta postavil «na zadnje noge in se ti oval v vseh ozirih in na vseh poljih.	jizmusnH preplašenemu hlapeli ter
aidirjal na eesto. Sredi državne«.-!
Pred petindvajsetimi Jeti, dne 17. deeembra 1902, so
mosta je ®divjan konj prišel med
jc prvič- dvignil v zrak zrakoplov, ki ga je gonil motor, .dv.a voza Ln ^e apodtaknil. Rlisko-
*	'	• '	m a pa, se je zopet jiobral in ubral boi-ski bolniei 4t»-letn
Po dolgoletnih študijah in po.skusih se je bratoma ^ proti kolodvoru.	pomočnik Ivan Kukovee. zaposlen na hvala za .preskrbljeuo liam ka_
Onillvi ill Wilburu Wright posreeilo razrešiti zagonetko Ljudje so se preplašeni umika- rrri tesar^k« m mojstra Potočniku bilvo s katowv SH3o prav zado.
mehaničnega noleta	'	Ma pred k°,l0tIvarsk0 1 v	Moi •><' žrtev	Ob ,mšem povmtku -
meha m < nega poleta.	»vracijo pa je stekel čez cesto 12. nesreče. Povozila ga je namreč ? ,raviH tluH , £adnikom om„
doma iz rudniška železnica v Mežici in »mu I	i	• - »
,njene Danske, kateri je prišel pri-i .še ne mu ko- odrezala obe noge. Mežiški rešil- - ,	i * • ■ i-
,	eakovat jKitnike. kateri so lavili
nju. Toda bilo je. že prepozno. |ni oddelek ga je takoj odpeljal v'syoj pj.jJj^j
Tisti l>rvi zgodovinski polet pri Kitty Hawk, Norh Konj -=e je z pel pre<l fantom Ln «ra , mariborsko <bolnii-o. kjer pa je mož
Carolina, je trajal dvanajst sekund. Letalo je letelo 120 preskočil. Z zadnjima nogama pa podlegel .poškodbam.
1	ga je spodbil na tla in deeek se
čevljev daleč,	-	^ pg^^ zamotal v vajeti, ki
Danes lete zrakoplovi preko oeeanov in kontinen- m> «ra \Tgle s ceste pr«ko roba na
| nižje ležečo «tezo.
' Ljudje-, ki so bili priče temu Onih prvih 120 čevljev se je podaljšalo v stotisoče prizoru, SO od groze in strahu za S'tra Iva'na (iju la Uljjj	fantovo življenje kar onemeli, j — V Sv. Štefanu v Tebnjem je
liazbixrjeni so hiteli k ležečemu jutarla 'Fračiška l"han. rojena Xa-Pi-vi polet iz Albany v New York je bil završen v	in „a dvignili. Fantek je j drib.
dveh presledkih. Razdalja znaša 150 milj.	(bil otrpel od .prestrašen ost i in je — V Domžalah je umrl v r»6. le-
eutii tndi bolečine. Prvo pomoč it-u v "starosti veletrgovee z vinom.
Ta polet in polet preko Angleškega kanala, so srna- mn ^ zdravnik dr. Bežek. 'posestnik Anfon Mueller, trali za uspeh prve vrste.
Daiit J, ko ^e taki paleti vsak dan vr&e, se nihee ne briga sanje.
Prvo Wriglitovo letalo, ftestiivljeiio iz desk, palic in polimanega platna, seje razvilo v udobno potniško letalo, v katerem je prostora za deset oseb.
Obravnava ima tor« j tudi jio!i-tieen značaj in prič«, da vrše ita-
no/ejiist vii
pre<ls<vlnih ni
hotel v-fue.-i
nwi 7. izkl.
je in sam
tvijo. tonil.
In sedaj govori in t»ov(»-: vs.. \ e-čer.\ \ mi sobote in v>f lo delj.-. da bi na konvencijah popolnoma zadostovalo sjimo deset minut '/a l'o-vorj«*nje.
*
iti kot j»» ja-
S .pojsdravom njem.
in veles-jpoštova-
Steve Savieli.
(Jarv. lad.
Zanimivosti iz Jugoslavije.
| Originalen vzrok samomora.
j Iz Xagretba poročajo, da se je odigrala 28. novembra na Illci
Dasi so bratoma Wright znanstveniki in učenjaki do- neava<ina tragedija. .Vovine bele-,	«, ■» » .	. , .< .	v	žijo "dan za dnem številne samo-
kazovali, da je mehanični polet nekaj nemogoenega in da more 0bllljajici jeillljeio žiT.
bo ^iznajdba" ostala kveejem le igraea, inia dane« Or- ijenje nua vse mogoče načine i-n
ville Wright, — njegov brat je Že pred leti umrl -dovolj iz najrazličnejših razlogov ženske
vzroka, da se smeje tem krivini prerokov V pest.	uporabljajo pri tem najraje ocet-
no kislino, ki t>e dobi v vsaki le-
Letalo ni danes nobena igrača yeč. Tudi doba eks- karu L iMed strnili je ocest n« ki-» . imeutiranja je že »davnaj minula. Vse, kar je treba,	najpriljubnejše
, „ • . -.v . . _.v	- v. j sredstvo.'NavadiVo se tudi pri vseh
: ' le se tehnična izboljšanja m kmalu bo mogoče reci, da S4BKttriarilcih in samomorilkah
je letalo perfektno.	' (more dognati vzrok, ki jili je gnal
V	strašni svetovni vojni SO se zrakoplova prvi? po-.v smrt. Beda, pomanjkanje, ne: . , .* . ..	v.	srečna ljuibeze;i. družin«ki spori
trluževali kot monlnega orožja.	^ liavadno VZM>ki pTOstovoijne
Sila je pa mati iznajdb, in tako je baš vojna pripo- srarti ^e^bra si je pa ho-
mogla, da SO posvetili letalu vso pozornost in ga izbolj- tela končati življenje neka 17-let-^ J j	na služkinj« samo zato, da bi nje-
^ , . .	..	iii »-iii vi "o ime brali v drogi v časopisih
Potom teh mboljsanj je nastalo današnje letalo, ki ^ ^ w ^^	Te
služi sedaj mirovnim svrham.	samomor je dosesdaj edinstven v
V	Evropi vrše zrakoplovi potniško službo v Ameriki Z^ebu. Žalosten j« pa zato, ker
. . ,	,,	jiww , -t i i j- ga je izvtršila 17-letna -dekliea, ki
pa zaenkrat le se postno.. >a pa delec cas, ko bodo tudi ^ ^^ ^ ni	kaj je
v Ameriki osnovane redne zračne potniške črte.	,iivljenje. Katiea Katalenič je bi-
li koncu -moramo še nekaj omeniti.	jla rojena leta mi v Vinkovoo
r- . .	_	. _ . _ ,	- ,	pri Vrtwv«u. Služila je pri odrav-
da se ne nahaja prvi Wnghtov zratoplov^ v niku dr	IHoi je
Smithsonjan Institutu v "Washingtonu, pač pa v nekem živahnega in simpatičnega zn^-muzeju V Angliji.	poštena in nepokvarjena. Ni
poznala še ^"Seb slakosti življenja. jVendfr se je nekaj pleflo v njepi I mladi glavi in -bojrve o čem je «a-njala. Bila je lepa m faatje »o se
1 ' ' ■
POTLAČENA KSJWA
Znani partiki pisatelj Benjamin je pravkar izdal knjigo o pisateljici grofici Noailie z mnogimi oeseb-nimi spomini. Knjiga je grofico tako »eprijetn« diraila, da je pro-eila <pj^atelja, naj jo ®e»»d©w»a umakne iz prometa. Benjamin - je želji brez ugcvora* ugodil ter po
1 ■ ■■ 11 II -L— l 11 .t > ■■■
Z&PRLI SO NA DUNAJU
ra ni navedla. Sirota se la s plinom.
je zastru-
Predrrni napadalec
Pozno ponoči je šel delavec Ivan Mertič po llioi proti Kolodvorski uliei v Zajrrebu. Družlbo mu je Delal mesarsski )>omočnik Slavko Turšič. Ko sta jKrišla preti gostilno "Mandalica", sta sirečala dve žepskii, za katerima so korakali trije moški. Meric, ki je korajžen fant, je nagovoril ženski, ki pa nista odgovorili. Oglasil se je pa eden -moSkih, ki so stopali za njimi, ter -nahruli Mertiča. Kaj ne veste, da je to moja žena, a druga* moja' svakinja. — Mertič je nato meni, da lahko govori ali molči. Tako je nastal prepir in končno pretep. Mertič je nasprotnika udaril ipo glavi s tako silo, da mu je zdrobil lobanjo. Nato je zbežal na dvorišče gostilne, kjer ga je stražnik aretiral. Eiehmeier. ki je hotel braniti čast svoje žene pred -drznim Mertičem. ima težko rano «a glavi. Odpeljali so ga v bolnico.
\
Obsojen pohotnež.
Dogodilo se je že leta lf>2*2. Xe-ki Zagrebčan, ki ^stanuje v Ilici v bližini pek;«ene je poslal svojo 9. leano bčeKO v pekarno l»o kruh. Deklica pa peeta ni ubogala, tem-
Za plin ali vzdiganje v že. lodcu ali črevih.
Za liolef-in^ in n«»r*Hirinst{ v (-i-pvpsiri iUi žel<«ucu povzročen*- od plina. vam hitro "pomagra, ak«. \Ziimi-t..' .Vupa-Tojif.
| Tu fudovfto zdravilo vutu odv>ra.vi tudi zaprtniro. pomaga prebavi, odžene obi.«t-ne l»i int-hurne neredmtstl, glavoboli, <1-■ iiuttifo. miAi^ne bol^-ine in vsh enake . bolečin«!.
I Veliko oudovitih uspehov si.- doseže z uživanjem Nuga-Ton.-, tako da !ju<!j»\ ki jemljejo t" zdravilo, t epa. ne morejo
prehvalitj. M r«. Frances Blackmail. <'i»--mons. X. i!, je uttvala Nosa-Tone In pravi: "Imela senj plin v želodcu n;.«l pet let. Potem ko sem rabila Xnffa-Tone tri dni, sem pot-utila, kot da imam {'isto nov želodec in to je hila prva moja potnof v Petili letih. Xuga-Tniie je menda res od Bn(f.i pofdano zdravilo Ijudt m, ki trpe na želodcu. Milijone ljudje je do-
njega Uvoda pafcufril.' Protonih je
tako da
več je začela pokati. Oče se je ču-rnanega sleparja Paula Neuman-^^ ^ Kljub temu je osta- jdil m jo vpraaal, zakaj noče v pena. Neumann je bil znan kot sport HaJna ^ smrti in ni ala v «mrt jkarno. KonČ-no je deklica i>ove-nik ter si je kot piavač pribtril	zaradi nesrečne ljubezni, 'dala zakaj se boji pekarnie. V pe-
nnago na prvin Olimpijskih igrah ^kor večina njeniil tovariSe v kam i je bil aaposleai neki Fran * Atenah. Kaaveje s# je v4al P«- takih priflMrtti. Sama je tudi pred Valčič. pekovski pomočnik, rodom ; med drugim je zada- SIttr»tjo aapiula. aakaj ae je pošlo- iz Reke pri Zadru. Poklica je prišla vsak dan .po kruh, pomočnik jo je pa vsakokrat pogladil po. lieu, kjer je bila lepa. Nekega dne je deklieo vprašal, če hoče slad-fcorodce. Deklica je 0a za pomočnikom v sobo. Ta jo. je po poihot-
u»pil
sa avetevne vojne "deloval" hot ^ ih4j<nja. Šla je v smrt, štabni zdravnik, ne da bi bil kjdaj mmo da 4»i časopisi poročali o vseh knjigarnah knjigo do zcd- študiral medicino. V zadnjem ia- njenem mmonoru.
an je stanoval na Dnnaju v vogal- Rnd mobmb je napjiila ni hifti; v eni nliei je-bU priprav- u hoUk, da urnim nedoKna in "dr. Neumann", v dm- da ieti, da m&o	mm v ča-
knt "dr. nakmM".
lcr^ra j«* unioi značilen. Morilo.* jo doslej -jKire.'no živel, ni	pc»!itii'-ni r«»-
var in j«* udejstvoval samo v strokovnih organizacijah. Iiiaiii ga ziuuii kazewk-i zagovornik Torres.
Obravnav.i prls^tvuj«1 tu li vdova umorj'Miejrn konzula. trr"f':-ea Xardini. Ko so obto/enea pripeljali v dvorano, j«1 iiri i ko /n-plakal. Predsednik por »te !-• vc-lel prečitati obtožnico, nakar if povzel b»iN»»[lo advokat Torres, ki j«* }K>dčrTal zla>ti dejstvr». da manjkajo številne j>ri»"o. katere tiš<"i italijanska vlada pod kljieeni. M<\1 n.iimi je navedel imena Cesarja Hossija. ki so tašLsti vj^-li v vohunsko past i-i< odpeljali v za.pnre "Rearina Coeli"' v Iiinm.
Voditelj obravnave je izjavil, da je sod:šče diplomatskim potoni interveniralo zji j»ri«"e. da ]»a .--.o v Rimu dotične spiso zavrnili. Torres je nato izjavil, da njeirov oč:-tek ne volja franenski. pač pa ita lijanski juslici.
Razprava je z<> radi t.-o-a zanimiva. ker je med povablj nimi 2"» pričami večje število uglednih ;in-litičnili osebno-t i. razen Leona Bluma in Renaudela tndi bivši
ve-ste. ka.j n«
tie^io dober u*|.eh i»tom xupi-T-me, ki, jfaliian>ki državni podtainik O.s
so splošno (»slabeli in imajo s'abe orc:i-	"
za- sola in razni pre«Lstavniki stro
'" kovnih organizacij.
ne. A ko vaš lekarnar nima it-Ka lopi. recite, naj istega narodi za vas m' trgovca v zdravili pa debelo.
(dv.)
Rojaki!
Pridružite te številnim našim vlagateljem. IZRABITE PRILIKO, KI JO NUDIMO ZA
NOVO LETO
namreč:
Vse vloge, ki jih prejmemo do vstevši
12* JANUARJA 1929,
bomo obrestovali že od 1. januarja po -
41%
(Dosedanja obrestna mera je bila 4%)
Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega vsakega meseca naprej.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street * i ^New York, N. Y.

Ni -Inbi-'^ii r.:t -ra }jo.sjkc»i!;i.
Tisto o Ulita!eih PI<df]j .Mik'in-ik: jo j. izin«rno po* verla I.
Tujec opazi prod hiv» malega
otruri-'ka in \ipravi :
—	Kje je tvoja mat. '
—	Jaz nimam matere, jaz imam mamo. — jt* odvrnil otrok.
—	Dobro, dobro. Ka.j pa dola mama !
Srajco p. :■<*.
—	Kje je pa j voj oče.'
—	Jaz nimam očeta, jaz imam pa pa na.
—	< >. tako. — se je za<" udil Ul-.]ee temu «fopo«l>tvu — i i nimaš ><"»•! a. Ti imaš pa pan a? Ka.j pa d« a tvoj papa?
—	Papa v postelji leži in eaka, da bo ir.ama srajco oprala.
Nekaj {»oilobne^a je doživr! neki moj prijatelj v	domo-
vini.
\ vaški krčmi .>e je »br;>iO v<*e jarth irospodov. — učiteljev, ad* junkiov. pisarjev in drn^e tak«' robe. liiii >o navidez v- >pe<rlani in dišeči kot da bi jih kdo z škat-Ijice vzel.
V i^to -4obo je s'ueajno z^-šel tu. di |H>šte!i revež, ki je hotel v miru '4K>j»iti svojo čet rt ink o vina.
To pa ni hilo zanje. Nekaj ne-čuvenej»a m' jim je zdelo, da bi * njihovi bližini >e<lel čl »vek. ki 111 škrie. pač j>a delavec p«» poklieu.
lil začeli -»o jra zbadati. Prefri-prauo in zlobno kot znajo b* hkri-ei. Nekaj ča.-a je. mimo ]»oshišal in malo »rlobje pojrJe<lal v kozarec.
Ko nm je bila mera polna, je vstal ter stopil k njihovi mizi rekoč: Ves >voj zaslužek — petsto dinarjev. — stavim, da ne more nihče izmed vas kaj takeira pokazati kot jaz.
Xevrjetno >o se spogledali. Nerodno jim je bilo, da bi jih delavec izzival.
Že zastran ča.sti in ponaša so s-pravili skupaj petsto diiiarjev. Precej jhn je mora! seveda tudi gostilničar posoditi.
—	Xo, jx>kaži vendar t i sto. — česar mi nismo zmožni. — so jra nasanjali.
I i ličkov ko je vlekel suknjo in hlače ter stal preti njimi v zakrpani. toda sveži spodnji obleki.
—	No. -»edaj ipa še vi gospodje. — jih je naganja), — bomo primerjali. kdo je na»notra-j bolj čist.
Jezno so nekaj mrmrali o nedostopnosti in predrznosti ter iz«ru-bilš stavo, ker ni nihee imel .svežega perila.
*
Ijjtidje se peha.|o in ubijajo za denarjem, pa je navzlic temu na svetu dosti stvari, ki so boljše, lepše in dragocenejše kot je de nar.
Toda človek mora imeti denar,
če «i jih hoče nabaviti.
*
j Dobra volja med napodi je ma-Jzrlo, ki se hitro pokvari in usmra-di.

Sgs
IS. DEC 1928
proti .katerim ni ugovora.
^lauriee Dekobn
HOTELSKI TAT
Ko awn stopil v pr»«ddvorje Pa- J prijatelj, tem holj. ker sem v Kiar-jv krasni večerni toaleti v predd-ee-hotela. sem takoj opazil, da ritzu čisto sama. Storite vkc, da vorje, tako je namenjena v zdra-
<i j«- moralo zgoditi nekaj poneb-i»'PH. (lo»*tje so stali v skupinah
najdete mojo ogrlico. Slutnja mi pravi, da je tu po *re.H neka žen-
okrog marmornih stebrov in se ži- ska — in moja slutnja me malok-
ahno (»ogovarjali, Ravnatelj lio-i ta in natakarji so tekali sem ter in zapazil sem gottpo Copien-xrvo. ki je prihitela iz pisarne.
F sila je bleda in rahurjrna. Planil sem k njej.
"Kaj vam je. drag;« prijateljici
Potegnila me je na teraso, ki >e 1 odpirala proti biarrmki obali. "TUscrna ogrlica mi je ukrode-
ia." mi je povedala /. nekam ne-•• »tovim gladom. Osem in osem-«. set biserov, vrednih vee do dve . <» pet tisoč frankov. Pobila sem > v dar nd svojega moža. Stra-mio sem razburjena, saj je tudi nekaj nezaslišanega!"
"Pkradena! Ali veste z goto-v ost jo, da vam je ukradena?"
" Z vso protovostjo; ko sem se *moči vrnila i/, kazine, sem jo j>o-ložila na kamin. Davi ob devetih }e bila še tam; ko sem odšla iz so-namenjena v hotelski česalni alon, sem iz opreznosti zaklenila v rata in vzela kij ne s seboj ; ko s«m e proti enajstim spet vrnila, ni bilo ogrlice vee."
"Po tem takem je v hiši hotelski tat? Morda sobni natakar?"' "Naj bo ta ali oni — obvestila sem takoj ravnateljstvo, ki j«- že telefoniralo po policijo."
"Ali ste že izprašali spleti en o?" uOuw trdi. da od trenutka, ko mi je prinesla zajtrk, pa do trenutka. ko som ji pozvonila, da
daj piliti na cedilu!"
V družbi gospe Copieuxeve sem |x>pil kavo ji nato vstal.
"Oprostite me zdaj za nekaj ča--a ; majhna preiskava. ki jo nameravam izvesti, me kliee v dni-«ro nadstropje.
Ni mi bilo težko najti hišne, ki je opravljala službo pri gospe Co-piensevi. Odvei sem zalo C a dot-to v soljo njene gospodarice in ji stisnil v roko bankovec, rek or:
"Mamzel Carlotta, ali bi mi hoteli dati nekaj pojasnil o osebah, ki stanujejo v neposredni bližini madame Copieaixeve. Kdo .}*■ v sobi na levo ?''
"Neki Američan, Mr. Daniels, sodim."
"Ali j<* že ilelj časa v hotelu V* "Xe. prišel je pred nekaj nekaj dnevi na teniški match. Mister Daniels je mlad. zelo eleganten mož vilek športnik, sodeč po ročkah in drugem telovadnem orodju, ki ga je polna njegova soba.,r "In kdo stanuje na desni?" "Zakonca Lctiliaeova iz Pariza!"
"Ali je to vse, kar veste o tej dvojici ? Kakšna človeka sta to?'' "O prava golobčks .sta; kadarkoli stopim v sobo,se poljubljata."
"Kako pa vi sodite o tej tatvini? Ali sumničite Mr. Danielsa ali zakonca Letillaoova.'"
"O, gospod, ne teli ne onega! A ko je kdo krivec, ga zanesljivo ugotovisri tatvino, ni v.v stopila! ni iskati v sošežčimi gospe Copie-v sobo. Zame je to hud udareclj nxeveI
Sezona mi je temeljito pokvarje- Zahvalil sem se splet if ni in sto* na. Tako h*pa ogrlica, ki mi j«' | pil v pisarno ravnateljstva, da tam bila nad vse draga in ljubša od : še kaj po zvem. nakar sem šel v vsega ostalega iiitkita. Čudno je: mesto na izprehod. Po vrsti sem na nočni omarici sta bila dva pr-j obhodil vse draguljarje in jim za-stana s safiri in tri zlate za pestni- dajal vprašanja, ki so bila po mo-
viliški salon. Nato se i" bila po stranskih stopnicah skrivoma vrni-la v sobo.
Dolgo sem moral čakati, skrit v velikem naslanjaču. Soba je bila terana, le obločnice z obale so
So zakoni, preko katerin «nttiče zbežaL Posledica je bila globa 17."i ne more — ne bera«", n«* znunstve- j frankov zaradi kršenja železniških nik, »e pesnik, pa tudi noben i predpisov. Trgovski |mtnik pa se kralj ne. Kljub temu pa država je uprl in njegov odvetnik je pred včasih te zakone v svojilt javnih sodiščem nad vse resno opozoril na napravah prezira. Ker sc pa pre-, nevarnosti, ki pretc človeški svo-zirati kratkomalo ne dajo. utegne, bodi. ako bo zakonodaja na ta priti do svojevrstnih-pravd. kakor; način teptala pravice narave. — sta se vrfiili — od nosno sta še v j "Oprostite" — ga je prekinil 4eku — v Franciji. O tem poro-; predsednik — "vi pretiravate : ajo francoski listi: Znan franco-j človeška svoboda vendar...." —
ski uportnik .je na vožnji iz Ton- >	-—
lonse v Pariz uporabil " ca bi net >
partkmlier" Ko pa je hotel oditi. NOVA DOGNANJA 0 RAKU
se vrata nikakor niso dala odpreti. Trkal je in klical — vse zaman. Ko ni bilo druge pomoči.
5 " - ■ - 1	-	-	* • •
Princesa Marta pred sodiščem.
Revija "Me lizinisehe Welt" po-
«o mi minevale zelo po«"'.a.si. Xa-l>osleitl. približno pol dvanajstih, sem začul pri vratih lahen šum.
• ji
ustvarjale v .sobi mrak. ki so se gajje poma?al HMn na ta na<xin (la je'roČa o zanimivem pojavu iz južno-oči le pragoma privadile, Urel^^ enostavno miri - kar je kot francoske vasi Les Rstrevs. kjer
atlet mogel. Osvobojen se je ves za- Jni niti eneS» na rat« bolnega člo-dovoljen vrnil v svoj oddelek in Vfka- Strokovnjaki so dosmali. iM
.........menil, da je s tem stvar končana. ,v«*"je potok, ki teče skozi vas in
Kljueavniea je zafikrtala, vrata ^ Tofla ^ par t^n<>v ^ pre^3 0tlJ služi prebivalsrvu za kopanje in
se nalahko odprla in videl sem. ,ok	^^ na 17_ frankov: pit je, precejšnje množine radija,
kako je Stopila V sobo moška po,' ^ raradi T>ožkodovan<ja jme;kJ je, kakor znano, najboljše leči-
gf M Vr,	I	' 1	v	w	• *
i lastnine. %>ortnik Je f.lačal, totla jIo za začetne stadije raka. "Roke kvišku sem	vIažil tožbo proti železnJ Podobna dravilna voda teče tu-
dvignil desnico s .samokresom pro-'^	^ ker je bJb	Ia|di v bližini nemškega kraja Dau-
ti vlomilcu, z levico pa prižgtf	Ta pPO,„s je	v te. na v Eifelu. Kemična analiza je
električno luč. Mož je prestrašen . _ Nekaj p(Klohn^ je prpri. dognala, da vsebuje ta voda ele-odskocil, vzdignil roke in zajecljal: I dru^ ppayJe da 8e '-e stvar ment germanij. ki ima izredno spo-O, gospod, za Boga, prosim	y abratnem fimish,'_ ta!sobnost, da razmnožuje rdeea krv-
vas, ne napravite škandala! Pn-j^nik ^	nofrU m f0 na telesca. S tem ovira nastanek
sel sem, da popravim pomoto. Ali , .	.	. "... raka
1 1 _ 1	v. i trgovinski potnik, ki se je vozil iz rdKd-
mi verjamete? Evo, saj držim roke kvišku. Sedite v moj de$ni
Rouena v Pariz. Pre<l odhodom .je bil pregloboko potrlodal v kozarce
Ravnatelj Roentgenove klinike v jnetlandskem mestu Aarbusu je
žep in našli boste oblico; hotel -n ^ V()-njo jf. naraVa ^ v zadnjem času dajal poskusnim .^m jo vrniti; izposodil sem si jo pojno	svQjfi (praviee Toda j podganam manjše količine alko-
• " '	"	tista vratiea z dvema ničlama se;hola-	otlstotok živali je zbo-
Njegov glas je zvenel tako od- - <uu O,lprot; Mož je v svoji le! na raku v črevesju. S tem je
Lani je v Nemčiji kar uirjrolelo pustolovcev vseli vrst. Zubkove avanture so itak znane in ni vredno, da bi jih pogrevali. Znane so tudi pustolovščin** Harrvja DomeJe. ki so }ra tc dni jjupet ari-retirali. Skoraj istočasno, ko je Domela v Nemčiji uganjal >voje lopovščine in znal .spretno (»dira-ti za Ilohenzellernze lejltm navdušene aristokrate. se je pojavila v Nemčiji tu I i neka lioluHizollern-ška "princesa,"' ki v svoji pretka-nosti ni prav nič zaostajala za slovitim pustolovcem Domclo.
Bila je pri prosta .služkinja Marta Bart. Pred dobrim letom se je pojavila v Erfurt u. Sj>rva ni nililče vedel, kdo in odkod je. toda kmalu se je raznesla vest. da ne mudi v Erfurtu inkojrnit«* neka princesa, nečakinja bivšejj.i cesarja Viljema. In "prmcesa" je zmešala glavo vsem erfurstkim patri jotom. ki še a;Lso mo<rli preboleti Yiljeniovega padca >n izgona. Ne samo, da jih j'1 pošteno oskubila, marveč jih je tudi osmešila pre 1 javnostjo.
Razprava, ki se je včeraj pričela proti Marti Bartovi. bo spravila zanimive in naravnost pikantne stavari na dan. Zgodba, kako si je znala podjetna služkinja pri- J* d-obiti renmne princese, je zanimiva. Nekoč se je ustavila Malta v lokalu za snaiženje ITerobl.
kritasre/mo, da nisem dalje pre-i .... . .	. , , , ,
„ ,	.	stiski zaeel s pestmi obdelovati
misije val. Segel sem v njegov zep . .	, , , , ^ - ,
* * . vrata in jih skusal vdreti. Pribite!
z bril ja nt i. nič manj vredne kakor ogrlica — toda ukra<lena mi je bila baš ogrlica, <lriif?i nakit je ostal nedotaknje.
"Res čudno!"
jem mnenju v zvezi s tatvino. V eni izmed trgovin sem dobi-odgovor, ki me je precej zadovoljil. Vrnil sem se v hotel, nadaljeval s preiskovanjem in obedoval z go-
Madarae Copieuxeva se je začudila, toda voljna je bila takoj
"Tatu ne bi *tak> niti dvajArtjftpo Copieuxevo ter ji pojasnil, sekund, da bi ukral še ostalo zlat- "Oraga prijateljica, dokaj ču-nino. Zelo čudno!"	; len predlo? vam moram napravi-
Stvar me je zanimal«. Vedno.ti! Ali bi hoteli, da zamenjava ■m se rad ukvarjaj z zagonetka-i za eno noč svoji sobi? Vi b»=te mi in tajinstvtjnimi pi^ petij« ji. j spali v tretjem nadstropju, jaz \ko bi že ne bil bančni ravnatelj,' po bom zasedel vašo številko." bi se gotovo posvetil poklicu detektiva. s
"Draga prijateljica," sem re-jin "Andre, ali že imate kako kel proope Copieuxevi. "prav ste j sled?" me je vprašala polglasno, storili, da ste obvestiti policijo,! "Da in ne; vsekako hočem po-toda v spretnost domače policije j izkusiti."
v Biarritzu imam malo zaupanja. Po devetih zvečer sem odšel na Ali dovolite,	vzamem stvar: svoje mesto, a madame Copieuxe-
privatno v roke? Seveda samo iziva se je vsa radovedna podala v zanimanja kot diletant...."	j mojo sobo. Da ne bi vzbudila su-
"Zelo sem vam hvaležna, dragi ;ma, je bila stopila četrt ure prej
in našel biserno ogrlico gospe Co-pieureve.
"Vi ,ste gospod Letillae, ne?" sem vprašal.
1' Da, gospod. In kdo ste vi ? Gotovo detektiv? Za Boga. prosim vas, poslušajte me. preden me daste aretirati. Bodite usmiljeni nisem tat; tudi krasti nisem hotel. Skratka: poročen sem. doto svoje žene sem izgubi! pri nesrečni špekulaciji. Ponujali s-> mi dobro kupčijo v tukajšnji okolici. Danes opoldne bi morala jaz in moja žena s svojimi bodočimi akeijonarji v Bayonne na obed. Toda morala sva blinite tem ljudem bogastvo ki ga nisva imela. Ali razumete ? Žeua mi je svetovala, da si izposodim biserno ogrlico pri kakem tukajšnjem zlatarju. Dejala mi je: "Ako bodo ljudje videli, da nosim bisere v vrednosti 200.000 frankov okoli vratu, ti bodo zaupali."
To se nama kakopak ni posrečilo. In tako...., opazil sem krasno ogrlico, ki jo je dama te sobe pustila na kaminu — z balkona svoje sobe sem zapazi] nakit — že prej pri večerji sem ga občudoval. Odločil sem se, da 'si izposodim na-
je sprevodnik in ga opozoril, da
tudi eksperimentalno dokazovano zakaj se loti rak najraje pijancev.
J po predpisih železniške uprave na| Dunajskemu raziskovalcu dr. J j navadnem osebnem vlaku ni "po-!K!einu ll-sl)el° presaditi Člove-sebnih kabinetov". "Zlodeja. kajj5ke"a raka na rastline. Pojavili so blebečete — tu. je cabinet parti- se -P™ lstl tvori kakor Pri li™leh. eulier; samo otlprite mi liitro. le-|To^aie spanje, da se bo posrečilo '" Sprevo<lnik Jii °flkriti povzročitelja strašne bolezni in uspešen serum proti njemu.
la pri njej. Stara devica je bila vsa navdušena, saj je podala kar žez noč dvorna dama. Še nikoli j*' ni doletela taka čast.
Princesa Marta je >le«ktjič uvidela, da je že dovolj sondirala teren. Začela ie tožiti, Ih žive Ho-benzollernzi v veliki bedi in /lasti njeni nečaki — Marta je namreč stara 42 let — so veliki .-iif^iiHki. ki jih mora podpirati, hi re.s je prejela vsak teden eno ali dve pismi, v katerUi je njerta> >oro*lst vo prosilo denarne podpor«*. In "teta" je bila rad nlarna. Ce .slučajno ni imela sama. sta posodili ^tari devici. Enkrat je potreboval en princ	mark. drivjr^* drnsri 40< > in tako je šlo h rez kon-ea in kraja. Sestri Herold sta morali vedno j?lob!je poseči v svoj žep in njuno premoženje se je ii\-čejo polagoma krčiti. Imeli .sta okrog in.otH) niHrk. ki jih je pa Marta kmalu pognala. Prišlo je celo tako daleč?, da st a Herold o vi delali dolgove njuno podjetje j«» pa seveda propadlo.
S tem pa register "princesi rtih" žrtev še ni bil izčrpan. Kljub inkognitu se je namreč v mestu naglo razširila vest o bivanju princese v Erfurtu. Marta j«' navezala stike 7. raznimi plemenita-si in bogataši. Čeprav je bila jrrda in škrbasta, sr. ji mnogi nasedli. Pozneje .M je dala kot princesa napraviti umetno zobovje, ki
Prinee.>a
namreč tudi ljubezni ni odklanjala. Za ljubeen j«- kar odkrito zahtevala denar, če*, da se mora žrtvovati za svojo rodbino, ki živi v bedi. Naravno, da .-o .se m nosi kar pulili njeno ljubezen ti bili so srečni. <V so njeno veličanstvo lahko strastno objemali.
po vas prosim: ' Sprevodnik ni hotel nič slišati, nakar se je potnik besen z vso silo uprl vrata, ki so popustila. "Vas in vašo železniško upravo...." je kričal potnik; več sprevodnik mi slišal. ker je
KAKŠNA cena za ponaredbe?
Različne želodčne tunike se uu<lijo ljudstvu, ampak vsak. kdor pozna pravo originalno, zanesljivo
TRINERJKYO GRENKO VINO
se odreče odločno tem. Vi lahko tudi več plačate za lMHiaredhe, ampak mlra*je se lažje izgubi kot pa dobi nazaj! Trinerjevo icrenko vino je narejeno iz cascara in drugih zeliščnih snovi, katem vain očistijo čreva. iz prehavnega malta, ki i »omaga prebavi. rndečejfa kalifornijskega vina. ki oživlja vas sistem. V vseh lekarnah. Za brezplačni vzorec pišite aa: J<>s. Trine* Co.. 13:« So. Ashlaml Ave.. Cliica&o. III. Tfinerjev HO letni stenski koltnlar s slikami glavnih inest je nekaj krasnega. Vas lekarnar
.v i nocnscmvARv
so našli truplo dunajskega dežel-nosodnega svetnika dr. Mahlerja,
ki so ga y»ogrešali o<l letošnjega avgusta. Dr. Mahler je na planinskem izletu ponesrečil.
Lokal sta. vodili dve stari. bo«ri in ;	. . „
i i . ,	i - pa se* zdaj ni plačano,
cesarju se vedno globoko vdam 1
devici. Marta je napravila vtis' dlstingvirane dame. Vedla se je zelo fino in korektno in mimogrede ni pozabila omeniti, da teče po njenih žilah "plava" krt. Trdila je, da je hohenzolleraška princesa. da se pa mora .skrivati ker soj
j Hohenzollernci zelo osovraženi v	nf>v s(i je pri<Vla proti
me.1 ljudstvom. Zato mora poto-!^.	ra/^rava. I gotov-
vati in stanovati v^lno mkopm-,, ^ i|a Marta |ijirth, ki se
je izdajala vm Margarete* Prusko.
»t roške.
(Adv.)
kit; okno je bilo odprto — in do-jima	vas- Ali pa	na Jos.
, , , .	.	Trlner Co.. in priložite J*h- aa jK»štue
ber telovadec «em. Moja žena ga je nosila danes pri obedu v Bapon-nu- Kupčija je členjena in baš v trenutku, k« sem hotel vrniti bisere, ki .so mi prinesli toliko sreče, se je vse zrušilo. Zaklinjam vas, imejte usmiljenje z menoj,"
EDINA MOŽNOST
da se dostavi Vašim v domovini denarno nakazilo š* pred Božičem je potom —
BRZOJAVNEGA PISMA
ali
DIREKTNEGA BRZOJAVA
Stroški za brzojavno pismo $1.— Za direkten brsojav: ▼ Jugoslavijo $2.80, Italijo
SAKSER STATE BANK
82 Cortiaadt Street
New York. JI. X
Gospod Letillae je jokal in nje-frova obupanost mi je šla nehote do živega. Strmel je vame kakor človek, ki se utaplja. Hotel je pasti pred menoj na kolena Zadržal sem jra in dejal:
14 Gospod nikdar se ni va videla in nikdar se več ne bova. Oprezno boste zaprli vrata od zunaj. Ko se vrne vaša žena iz kazirae, ji reeite, da naj ne misli vee na biserno ogrlico."
"O. gospod, večno vam bom kvaieien!"
Hvaležem ? č*enni? Rajši recite svoji soprani, da sem skrbno preiskal vso sobo in našel ogrlieo zavito med preprogo in parketom. Lahko noč."
oieta JO®NA WOLF iz Soteske, Straža. Leta 1912 je bil v Milwaukee, Wja. Kdor kaj vie, naj mi poroča. — Jo—lin i Wolf, omožeua fleh®-
Tia, ftu^efesvaft 4» Jnt6e.Mir
M
Nove Piano Role za Božič
SVETA N<X*. Božična peten a l«1-
s.dami ...........................73c
HITITK KRTSTJANT. Božična pesem
z besedami ....................75c
run>l OOREXC. l-eMin z bes«duinl T3c SOL.XCE Č EZ HRIBE GRE, Pesem r.
besedami ....................75e
EN" HUIBČ-EK BOM K I" PIK Pesem z
besedami ......................75c
t<>. Sicer .i<* r«*s, da nima «"'i.->te lio-henzollernške krvi. ker ji* samo otrok ljubezni grške kraljice, vdove po kralju Konstantinu. Tola kljub temu je prava Viljemova nečakinja. Morala bi najprej poročiti irrškfffH prestolonaslednika, kasneje pa je cesar kot vrhovni družinski glavar odredil, da se poroči > prestolonaslednikom Viljemom.
Stari devici sta bili nepopi>n:» srečni. Kar verjeti nista mojfli. da biva princesa pod njun« streho. In ko ju je princesa Marta počastila z naslovom 44dvornih dobaviteljic. " je bila sreča Se večja. '4Princesa'" je znala to spretno j izkoristiti. Pri Heroldovih se je1 .
nezakonska hčerka n. kejra gozdarja. V mladosti je bila složki-nja in sobarica pri raznih plemenita-škili in ugl^lnih rmlbinah, tako da je znala nastopati tudi v boljši družbi. Preiskava je tudi pokazala. da je bila Marta že dvakrat radi ponarejanja listin kaznovana na leto dni zaq»ora.
Kako je znala prebrisana služkinja ociganiti in izkori^ «ti svoje naivne oboževale^, najbolj dokazuje velika zbirka vsakovrstnih verižic in imitiranih dragocenosti. diademov in drugega nakita, s katerim se je -princesa" zelo rada pobahala. Večino draguljev je pa prodala. Za "cesarski" na-
XAPREJ ^VSTAVA SUVE. Pesem
voiJia 1xSStIr MArfi	kar udomačila, saj s, bili zelo	prismojeni patrijoti kar
poročni v.u/EK ..................73c jaani ljudje. Seveda jima. ,ie trd»f. ^ Ysa zbirka lfži pri razpra-
no zabičevala. da ne smeta niko-; ua pultu. Obtoženka je pa mur izdati kdo je, obenem je pa ^ predsedniko^-o vprašanje, cln-staro devico Prido prosila, naj spi j. ^ krivo, odgovorila, da sa-pri njej. češ. da je bila vedno va-j^ ..dl,loma. jena. da je kaka dvorna dama spa-
Imamo 3«- -druge rol« v zalogi, piilte nam po cenik. — Z vsakim naročilom pošljite nam mon.y "idtr in 35o posebej za poštnino.
Navinshek - Potokar Co.
331 GMEEVE STREET CONEMAUQH PA.
TitKATT BO TREBA NOVE
od-
CITAJTE!
S"	Eavnatclji l)lazni<*. m razni • 'lični .psihiatri so objavili prošnjo
I	na časopisje, naj takoimenovamh
K	"viharnih prizorov", ki so se u-
S	domačili po parlamentih, v bodoče
S	ne označuje kot "prizore iz blaz-
S
nice
To ptp*ič škoduje \igledu

N0BIL0VA BLAMAŽA
8 'teh zavodov, drugič jim pa dela tu-5 tli krivico, kajti pretepov in škan-B 1 dalov ti zavodi skoroda ne pozna ^ ! jo, vsekakor pa taki dogodki zanj«
EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV,
»JIH VSEBUJE
S niso značilni. — Za izgrede v par-^ lamentih bo torej že treba Iskati ^ ' drugega primera 1
CENA 80 CENTOV
OAS NARODA, 82 Cortbmk St, New York, N. Y.
•'. - ...
15 MILIJONOV LJUDI
STRADA NA KITAJSKEM
Lakota pa se še širi in bo zajela najbrže s<» natlaljnili 5 miljonov ljudi. JMednarodni odsek za ipo-moč v Pekingu potrebuje najmanj 14 milijonov dolarjev, da bo stiski vsaj za silo kos.
, Nožno Oslabelo*
Mehom ah
Betmd U
m«
Hitro pomot m prist okn

j6& , SIS ;>■'•
'Si





c-ft*	*

©LAS NATOJUO. J*B& J£»L
Samotar iz West Ends.
SOMAN XZ
Ivan Albreht:
Od
resen
ik.

Za "01se Naroda"
■nosssaaoa
pMflfi.Ci
40
C Nadaljevanje. >
—	Potem Sem veseta. da sem jaz ena onih ljudi .katere ljubite, je odvrnila Sara »meje. — ln pustite mi revi «e to. da mislim, da
*,te na jbolj nemoralna oseba.
Elizabeta je zrla nanjo za.ms»lje«o.
__JVIogoee <ki	— je prianala. — Vsaj s kf>uveincLjonaln.e-
-a *talm$a. l*rav gotovo pa br ne dopustila, da bi jakozvani, moralni I»omisieki ovirali sret-o kateregakoli, katerega imam rada. Jaz pa i lisiiLm, da bi ti in mi vsi naj bi bili žrtvovani na oltarju te two-pen-ny obljube, katero si dala dr. Selwynu S -
Sara se je nasmehnila ter jo poljubila.
—	Bojim m\ da boste žrtvovani, — je rekla.
le bi jo mogla katerakoli stvar opraviti z žrtvijo, katero je napravila h svoji»m neprostovoljnim povratkom v Monksh&ven. je bila gorkOfcrt, sprejema ob njenem prihodu.
Sehvvn in Mollv sta jo čakala na kolodvoru in Jane Crab, no-W-a novo čepico in predpasnik za to priliko, je ^tala pri vratih, ko se je ustavil mali voziček pred hjimi. Celo Mrs. Selwyn se je premagala toliko, da je prišla po stopnjicah navzdol ter je čakala v \ eii, da pozdravi potnika.
—	Velika uteha bo imeti te nazaj, moja draga, — je rekla, z t.eobičajnim čustvom v svojem gilasu in Sara je naenkrat čutila, da je obilno.nagrajena za številne ure zgoraj, ko je skušala vzbudili zanimanje Mr». Selwvb za katerokoli stvar izven nje same.
—	Ti izgleda drobnejSa, — se je giLasil robat komentar Selwy-l a. ko jo Sara odložila svoj klobuk in suknjo. — Kaj pa si delala
a. samo seboj?	* . •	"
Sara je nekoliko zardela.	. >..': • . .
—	"Mislim, da sem se podila naokrog. Živela sem v pravcatem \rtineij. Never mind, doktor Dick, vi me boste zdebelili s svojo do-i.iaeo hrano in <k>brim zrakom. Moj Bogi —■ je nadaljevala; ko jo je z-Ravnik a prsti prijel krog pasu ter majal s svojo glavo. — Ved-i.o sem bila te tanke vrste. t	.	-
Jaz mislim, da ti London ni prijal, — je mrmral Selwyn. —-Tvoj pulz je tako poskoč-en kot primitiven kino-fiim.- fjtorila bi boljši da ne zbežiš od nas zopet s tako na«glieo. Kazventega pa tic mo-r. tiio izhajati brez tebe ...
'/a du<*švTum cinkom tut je Sara spomnila dejstva njene bližajoče se poroko. Kako na svetu Ttaj sporoči tem svojim dobrim prijateljem, ki 190 računali z njenim nadaljnim bivanjem, da jih bo v najdalj treh mesecih za vedno zapustila, kar je bil to najdaljši čas. v katerega je hotflla privoliti Elizabet*« .' Očividno je bilo nemogoče Nj>usti;i tak mrzli euro k v veselo gorkoto njih sprejema. Sklenila je čakati vsaj do naslednjega dne. predno jih seznani z dejstvom njene zaroke.	j	...
Ko je priMo jutro, so govorili isti argumenti v prilog nadalj-ga zavlečenja m ko so «lm<vi ptft-e&li. je postalo vedno težje uvesti ta pmimot.
Itaizventega pa je doživela Sara v tej novi okolici neko skoro neizogibno reakcijo čustvovanja. Ni bilo, da je dejanski obžalovala svojo zaroko, a kljub temu ,se je znašla nadobčutno vsrpričo misli na eestitke, s katerimi jo bodo vsi obsipali.
Rekla je sama sebi razidraženo, da je to le posledica tega, da ni imela še dovolj časa. da se privadi ideji smatrati .se .za bodočo ženo Tirna. Pozneje, ko se bo bolj pritrdila tej misli, ji ne bodo tako zoprne Čestitke znancev. Morala je stopiti pred konečno dejstvo, da i e po m cilja .poroka, izan jo kroni 1 nega izpolnenja življenja. Zakon s Tlmorn ne bo nikdar ničesar drugega kot nadomestilo, naslednja jiajboljša stvar.
S temi mislimi v duhu je ikonečno sklenila reči ničesar glede svo je zaroke za eirkrat, pač pa se lotiti življenja v Su/nnyside kot da iii bilo nikdar onih mesecev Londonu.
Kakorhitro je bil sklep storjen, ji je nudil neizmerno utehe. Bilo ji jo zelo (prijetno pafcti nazaj v staro navado opravljanja "me-na£e" v Sunnyside, skrbnosti za Selwyna, vsled tega mu je postala neobhodno potrebo, razveseljevanja njegove žene ter pažnje na Molly.
Sara je našla, da je l?ilo slednje najbolj težavni del njene naloge in povečale so se njene medle bojazni, katere je stvorila in katere jo delila s Selwynom še pred njenim obiskom v Londonu.
Iz biatveno ljubkega, nedoslednega bitja, z razpoloženjem an-gelja in odkritosrčnostjo otroka, je postala Molly čudno nervozna iti razdražljLva, ki je zardela in prebled el a' brez vsakega -vzroka in U je bila strogo nezaupna glede svojega prihajanja in odhajanja. Bila je na čuden način ogorčena mad vsakim pojavom zanimanja za njene zadeve ter je naravnost ozmerjala Saro, ko ai je slednja drz, niLa vprašati jo, če so nahaja Le>ster Kent še vedno v.bližini. >
—	Kako na svetu naj jaz vem (to?
Njene zlatorjave oči so srečale Saro s pogledom nervozne iz-zivalnoeti.
—	Jaz nisem njegov čuvaj.
Ker jo je bilo očividno sram tega njenega izbruha, je dostavila
lolj prijateljski:
—	Jaz nisom bila spodaj v klubu -le tedne. Bilo je tako vroče — in jaz mislim, da sem m vlenila. Sla ipa bom tja jutri. Zmožna bom zadostiti tvoji radovednosti, glede sLester Kenta, ko bom prišla domov.
—	Jutri? — Sara je izgledala presenečena. — Midve sva obljubili iti jutri na čaj 'k Audrey.
Molly je zardela ter zrla proč.
—	Ali sv« T — je rekla negotovo. — Jaz sem pozabila.
—	Ali ne moreš urediti tako, da greš v Oldhampton naslednjega dne! je nadaljevala Sara.
Molly je namrdnila nekoliko obraz, a koneono je rekla:
—	Povom ti, kaj bom storila, — je rekla uljudno. — Vrnila se bom s popoldanskim vlakom 'ter se sestala a teboj v Grejenacres.
S to koncesijo se je morala Sara zadovoljiti
Oaj v Green acres se je razvil v neke vrste piknik. Ko je Sara prekoračila hladno zeleno trato za služkinjo, je našla veliko število picjateljev in sovražnikov goepe Audrey.
Elita iz sosed še me je mogoče našla številne neprijetne stvari, katere je govorila glede Mrs. Maynard, a ni bila nikakor proti temu, «lu sprejme njeno gostoljubnst, kadarkoli se je nudila prilika.
Srce Sare je poskočila naenflerat, ko je zapazila vitko postavo Trenta med oonimi, ki so polnili trato. -Zelo močno si je prizadevala privaditi se, da gn srečo povsem mirno, a pri vsakem sertanku, če prav je bita na zunaj zelo mirna, je udarjal injen pulz hitrejše in t1 a ne«, ko ga j (v prvikrat videla izza svojega povrafkaiz Londona, je čutila, kot da so vsi njeni živci iz vena jene kože, mesto pod
k .: . ^ iDsij.	v - • -
Ko so prižgali lučke na drevescu, je zavladala v sobi svečana ubranost, to leto posebno svečana še zato. ker so praznovali ljubki praznik v skrajno zaključenem krogu. Bilo ni niti tete Adele niti striea Valterja, ki je sicer leto za letom krvaril božični mir s pT-i-povekiovatiji o silnih vojnih juna-šivih in uspehih v vojni. Stric Valter je bil nekoč ritmojster in ni mogel preboleti spominov na tiste dni, ko je lahko rožljal s sabljo in ostrogami. Tudi izmed ostalega sorodstva letos ni bilo nikogar. Baumgartnerjevi so hoteli ostati sami in niso povabili niti nečakinje Eme, Lidijine sestrkV ne, ki je v bližini tridesetih kakor pravični starega testamenta hrepenela po odrešenju.
Gospod Baumgartner % soprogo se je namreč zadnje čase počutil tako nekam slabo, da je bil ves nejevoljen. Dasi še razmeroma v sijaju, je bil vendar tako razrn-van, da si je želel miru in možne J zaslombe. Nihče mu nT bil sf nič« hudega rekel naravnost v in njegovo trgovsko podjetje je bilo člej ko, prej ugledno. *E. Baumgartner — Import — Eksport — je vžival stores solidne tvrdke z moč p im. in zdravimi kofoniha-mf,! a gonpod šef sam se je vendar počutil slabo. Bilo je kakor tok
bala, koga naj povabi na. sveti večer, se je gospod Egon Baumgartner odločil*
"Zdi se mi, da bi bilo čas resno premisliti —
Gospa se je začudila, toda Egon je stopal kakor po železnem tiru: *' Veljkovic naue-- -"braož&j je trden in v zrelih letih. Ali se ti ne zdi, da, bi bilo mesto nezdrave konkurenc^ mnogo pametneje str-
lega papirja se je v konceptu črno režal naslov nove tvrdfce: Batun-r ga rt ne r L Veljkovič —
Ko so se oglasili zvonovi, je utihnil klavir. In skrivaj je po-točila Lidija solzo, ki je kanila na belo mrzlo tipko: edini dar, ki ga je mogla dati Odrešeniku nocoj ...
LOV NA KROKODILE
Krctanje pvnlkov • • Shipping News
17. decembra: P»ri«. Ham
tO. decembra:
Stuttgart, Cherbourg.
22. decembra:
Olympic, Cherbourg Mlnnekahda. Boulocn t St. Louis. Cherbourg.
Bremen
Bur Mer Utnburc
27. decembra:
Presidente Wilson, Trst
America. Cherbourg.' Bremen
niti obe tvrdki v eno iierazdruž-Ijivo celoto, n. pr. Rauajgarttter & Co.?"	,y t tl.
Gonpej je takoj vzišlo solnce spoznanja.
"Pa misli«, da bi Slo?" "Sem že soQc|iral teren," je tri-umfiral Egon. "Vsak trenotek je Veljkcnie pripravljen. Samo — zakonske sreče si želi —.77
44Torej-: Lidija —" je malce plaho izrekla gospa Amanda. "Da
"Sicer ni napačen — ''In bodočnost ima, oj — Mislil potem	J
Po m^jem nas Tse; čaka are*
obraz ca*
Tako jo| bilo sklenjena in, je, na
Franeofrki kapitan Wall j«* menda edini krotilee krokoJf'Iov, ki nastopa a celim tropom teh ne ravno privlačnih živali. ZeH ;»-nimivo pripoveduje.
Popolnoma ukrotiti krokodilov ni mogoče. Edini način, po katerem se dajo obvladati, je ta. da človek neprestano vadi z njimi in jih nikdar ne izgrubi izpred oči. Pa še potem človeka hitro pošalijo. Če jih doma spustim v ogrado na prostem, bi bilo zelo nevarni iti mednje, čim jih je solnce nekoliko ogrelo. Šele potem, ko jim začne koža od vročine pokati ter so prisiljeni, da se umaknejo v senco. ~so tako daleč, da morem z njimi vaditi. —- Kadar človeka. napade krokodil, je najboljša bramba y trn, .ta žival krepko
sveti večer prišel gospod Kamiio 1 udari po nosu, ki je pri krokodilu Veljkovič Kljub obilosti svojega j najobčutljivejša točka. V onih
£ivota je bil prožen in gibčen in ljubek, d^ se mu je morala Lidija včasih (celo nasmehniti.
Ko je «bila slovesnost prikipela
pod zemljo. Čul ali pravzaprav do v™inca, je gospod Kamilo za-
slutil in uganil je tupatam šušlja-nje, ki bi utegnilo načeti zdravje njegove tvrdke. In sam je moral včasih, ako je hotel točno izpol-
njevati svoje obveznosti, seči po sredstvih, ki sicer še niso zla, pa vendar pomenijo začetek zlega.
prosil za Lidijino roko.
Mlada dama je pojgledala papa-ua in mamo, ko da hoče n^kaj reči, toda gospod papa je že oblju-
ponienijo
Gospa Amanda hi o vsem tepi slutila niti trohice, št1 manj pa gospodična Lidija, ki je bila, dasi -ne lepotica, vendar ljubka in mikavna s svojimi dvajsetimi leti.
časih, ko-dijskih r pošasti, nevaren.
,meriških
azelo
iv nan
V in IZ JUGOSLAVIJE
(»REKO HAMBURGA s neliml znanimi parnlktt
Nenadkriljiva poetrelba In kuhinja
liinja v vieti razredih.
$198.—
Is HEW Y0RKA do ZJUBiJAHK i« NAZAJ
v modernem 1 raaredu.
(Vojmj dqvek poe^boj.) HITRO POŠILJANJE D£P*AJT . JA PO NIZKIH CENAH Ka povratna dovoljenj« in dm-f Informacije a« obrnite a« lokatne** if*nt» itil um —
Hamburg-American line
3* BraadwmT N«w l&rk
2». decembra:
SbiesUc. Cberbours
1'eanalajnd, Cherbourf, Antwerpen
MlEm-want a. Cherbourg
Albert Ballln. Cberbourf, Hamburt
New Amsterdam. Boulocn* Bur Mer Rtoierdam
Columbus. Cbcrbourx. Bremen
2.	januarja:
Aujrustus, Genoa, Napoli
3.	januarja:
I»re-^drn. ChertKiUTK. Br<»m*»ri
4.	januarja:
Iieremraria. ('herl»r.urc
5.	januarja: .
1 Y«-jiid»/it ftooyerrlt, Hicrbouft. H»m»n	J
t'onir Orand«-. 'J^-rioa. Nupoll New Tork Chrrtwurs, Hamburp
11.	Januarja: .MH»r<»tania. Cherbourj;
ruble, <'h.,rWurt
Lie de Frajwe, Hm*
12.	januarja:
"«;»->rjr»? Washington, Cht-rhou r». llr.-m^n
DvuUtchhtnd. <Jh«»rb'>ur(f. >ttenirn
16.	Januarja:
lYcsideni HardlUK. Ctwboure. Itr^-tiit-n
17.	Januarja:
Muen.-hen, Chf-r>>ourjr, nr<!m»*n 1*. Januarja:
Vulcanla, Trst
19. Januarja:
Hiunburjf, fhrrboarir. Hamliiirjr llajfsttr, Cherbuur® 23. Januarja:
Kfpublio. Cfjerbourf Bretn«a It^rlin. Ch»-rbouix, Brrm»-n
29.	januarja: Puri*. Havre
26. januarja:
Conte Hlancanuno, G«nnu.. Nap^U Cleveland. Cherbourg, JlamburK
30.	Januarja:
America, Cherbourf. Breme/i
zelo
bil in slovesno zatrjeval, da je to najlepši trenotek nje<»t)ve«ya življenja. ko vidi, kako je posvetilo solnce sreče na pot njegovega edinega otroka. ..
Lidija je gledala in poslušala in molčala. Mirno je sprejela darila, ki jih ji je izročil gospod Ka milo, njen ženin. Potem je na materino željo sedla h klavir j u in Ko je tedaj g-ORpa Amknda "S*-1 ^igrala :	-
G ras und Laub, das mag ver-welken —
In zvoki so drhteli o ljubezni, ki ne umrje nikoli.-*:.
Ž drobnimi prstki je Lilija prebirala tipke, goepa mama se je blaženo smehljala, gospod papa in gospod Kamilo pa sta se vneto lotila računov. Do polnoči je bilo glavno delo opravjeno in z be-
Afr^ivWot	9 QiWIC V* .
Kako se potuje t
stari
m nazaj
v Ameriko.
Sedai so iznašli enostaven in nenevaren naein. Na dolgo, močno palico pritrdijo kavelj, ki ga porinejo krokodiln v žrelo. Ko se žival zagrize v kavelj, jo potegnejo na suho in zv^-žejo. — Krokodil more na mestu požreti do 50 funtov mesa; vsekakor vztraja potem brez hraaie. ee treba, 2 do 3 mesece. V ujetništvu so glavna hrana' krokodilov konjaka, m goveja pljuča in jetra, včasih tudi ribe. Dasi je krokodil po naravi mesojed, se vendar ne brani rastlinske hrane. — Vale se krokodili na severni polobli meseca junija in julija. Samica zleie 50—60 razmeroma majhnih belih jajc v pesek, jih pokrije s tenko plastjo peska in listja, potem pa se ne briga več zanje, dokler se •ne izvale mladici. Zadimivo je, da krokodili v ujetništva, ee smo divje ujeli, zimo prepo; ee pa se izležejo v ujetništvu, potem čez zimo ostanejo budni. Krokodili so zelo, trdoživi in dosežejo starost nad sto let.
tT ----e---		
		
Ruska vas štrajka
K iisk i sovjeti .so zopet on k rat velikih .stLJcah zaradi pomanjkanja žita. Kmetje so oddali svojo mero v plačilo davkov, ostalo žito pa drže .skrito, da pa zamenjajo za razno tihotapsko bla^o ali sploh za potreb«*" in e, ki jih v državni trgovini ni dobiti. Vedno je tudi -prilika, da tihotapecm prodajo žito po znatno višji eeni, nego jo plačuje država. Kmethko' prebivalstvo .sedanjemu režimu ni naklonjeno — prav v zadnjem času se je razmerje še poostrilo — zato mu tudi noče iti na roke in gospodari na svojo pest. Vlft-da je zato glede jireskrbe mest in krajev, kjer je letina odrekla, s kruhom, v veliki stiski; treba "trn mleti žito na 85 do 00 odstotkov.1 Na kak izvoz žita letos niti misliti ni. Bati se je, da bodo kmetje prihodnjo pomlad nalašč posejali še manj žita.
6 DNI PREKO OCEANA
tet n
■amlkltii
Najkratft« -In najbolj yotewanj* na
Paria — 17. dec. (10. zvečer) pari« — 2«. jan. (opolnoči) De de Prance 11. jaa.; 1. febr.
(Ob p+lrmf!.)	*
Najkrajjlt^pot po Memlei. Taakdo t« t poglbtti kabini « raaml modar-nlmi oduboovtL — PlJaCa la davna kuMnja. Iaredao
Tyrakjte katere^aknd
FRENCH Till
HOLLAND
% IflWERICflLIWEl^
POTUJTE UDOBNO
HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V
JUGOSLAVIJO
preko Boulogne-eur-Mer, FRANCIJA
Znižanje voži\Ja v ill. razredu: Od New-York* fep Ljubljane^ 1 0 Q * lil W?Ji
ln	davek._
;Pct.oyaj»ie m ptuvlU HoUanJ-Amert^ ULlne- j>?nienja u#Gbnoet, domač« ra#-'.potoienj*, ntpreffconUlvo kuhinjo In postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte »voJ^ku lokalnega, ase rita ali —
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE ST., NEW YORK CITY
Kdor 3« namenjen potovati v Me rl kraj, 3® potrebno, da Je peoBea e potnih Umu. prtljagi ln drogtt stvaren. Vsled nafte dolgoletao 1» kofinje Vam ml samoremo dati naj-boljia pojasnila ln prlporoCsm^ vedno to prvovrstne brsopariilksu
Tudi sedrfavlianl samorejo pots vati v stsrl kraj, toda preskrbeti M morajo dovoljenje sli permit Is Wseblnftons, bodisi sS eno teto tU • mesece vin setoors delatipcotajo tssJ"en mesec pred odpotovsnjesa.ta to naravnost y Wssblogto^ D. GL.
as generalnega nnf"*^* ** satje. —
Glasom odredbe, ki fs stopUa v vsUsvo 9L JaliJa 19M se nlluanr več ne pofije permit po poŠti, ampak ga mora iti tskst vsak prosilec oseb-ao, bodisi ▼ najbližji nsselnlikl tad ali pa ga dobi ▼ New Torka pred odpotovsnjem. kakor kdo v proiaji saprosL Kdor potnje ven brsa dovoljenja, potuje aa svojo
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
O« prvega Jnlijs Je v veljavi seva amerlfika priseljenlfika postava. Glasom to postave ssmorejo a rifikl drfavljanl dobiti svoj« i Ja neporočene otroke Ispod 2L ter amerilke državljanke svoje me> le s katerimi so bile pred 1. Jnal-Jem ItA leta porofeas, laven
Jagoslovsnsks kvota ,saaia is dao 871 priseljencev letna Do po» lovloe to kvote so upravičeni step ilfll amerliUb državljanov. smerHklb državljank, ki ee se 1. jnnlja 1928. lete poroQU ln ljodeld, eeiroma »ene, ln i Ceni otroci lspod 21. leta efelfe na-drflsvljsnov, ki so bOl ▼ to deSdo sa tn. Vsi tl Imajo prednoat v kvoti, od kor: bratov,
UnJ Itd« U spadajo v kvo« t Isti, pa
STATE BANK
človek, ki čita liste, ne more in ne. sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz faznilf takt? malih in od-' ' deljenih točkf daje potrebno znanje zemljepis j a, ee hočete poročilo popolnoma razumeti. Po do^JOtnypem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bofio hrez. dvoma ustregli na&w čifateljem. bsh zemljevidu so vsi -deli "sveta, ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.	*
. CENA x
SAMO
Poštnino plačamo mi in poiljemo xavarovano.
VELK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edtaele veliki ihbUotUI sadsžžaje dnevnim potrebam. Če se merste pssinievatl atlasa, msnte listali pe njen in predne najdete, kar Ute-te, ssino ponavadi dosti trn. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko sbere eela družina ln lahko razpravljajo o dnevnih vpra&a-njih. Na ZEMELlfil llHJ lahke natančno u^otove, kje se je zžodlia kaka neaieta. kje je poružll tornado, kam je dospel letele? Itd. Tudi
otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se ufe zemljepisja. *
Nai STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Sest strani, Id vsebujete približne MM kvadratnih iniev. Dolg le 38. Urok pa 23 ineev.
Usilikisi itf že iitali v časopisih aH knjicsh o krajih, ki vam niso Mli —T"* Vate zanimanje M bile dosti vetje, te bi vedeli, kje se na* S netim ZEMLJEVIDOM je pa tej pdtrebi ugodene.
Nov zemljevid za pšketno pošto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičnega oceana, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
so
v TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
/. Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah* •
Velik zemljevid Združenih držav, na katerem vse ieleznice in ceste.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
te STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. NAROČITE GA PSI:
N*esiraje se aa te. te že imate smsliseld nU » ne boste dali niti sa pet Marjev.
Ko rs boste en
SL0VENICPUBLISHING COMPANY szconi^dtst.Y.
11......• ' iihm


=s