STRAŠNA ZRAKOPLOVNA NESREČA PRI LONDONU nemški potniški aerqplan padel pri croydon na tla šest oseb je bilo ubitih Letalo je v gosti megli treščilo v obronek gore. r— Med mrtvimi so tudi trije angleški potniki. — Od posadke se je rešil samo pilot, ki je z veliko težavo splezal iz gorečega zrakoplova. kdo je ustrelil ello wiggins Tekom zaslišanja sta dve • w. t • »i« j • J priči izjavili, da je delavec Horace Wheeler oddal usodepolni strel. - GASTONIJA. N. C., 6. novembra. B. L. Case je danes pričal, da se je vozil na istem truku kot Mrs. Ella May Wiggins ter da je natančno videl, kako je Horace Wheeler, u-službenec Loray tovarne streljal na truk in c^g. je bila Mrs. Wiggins žrtev tega streljanja. Case je zaposlen v neki bombažni tovarni v Mount Holly. Zastran umora Mrs. Wiggins je bilo obtoženih šestnajst mož. Bili sa že trikrat zaslišani in odpuščeni. Včeraj se je prvič zgodilo, da je po- LONDON, Anglija, 6. novembra. —'V bližini Croydon letalnega polja se je razbil nemški potniški potniški zrakoplov D-903. Namenjen je bil iz Londona v Berlin. Sest oseb je bilo mrtih, dve sta pa težko poškodovani. Med mrtvimi SO tudi trije angleški potniki, Hil- | pričevalec direktno imenoval mo-ne, Gasper in Jones. _ !nica I Case je rekel, da je streljal na Med mrtvimi so: pilot Rodchinke, mehanik Ull- Mrs. Wiggins rdečeias, nekoliko rich in radio telegrafist Niklas. Letalo, ki je bilo last nemške Lufthanse, je zapustilo Croydon letalno polje v najlepšem redu. V bližini Londona je pa zašlo v gosto meglo, pilot je izgubil orijentacijo ,in posledica je bila strašna. Letalo je treščilo ob obronek nekega hriba, se popolnoma razbilo ter začelo goreti. Edini član posadke, ki se je rešil ter je grozno o-pečen, je drugi pilot Eugen von Schaumburg-Lip-pe. S silnimi napori se mu je posrečilo splaziti se iz gorečih razvalin. ' Njegove poškodbe so jako težke, toda zdravniki upajo, da ga bodo ohrarvli pri življenju. Edini potnik, ki se je rešil, je znani dirkač Glen-Kidston. Svojim tovarišem pa ni mogel pomagati. Ko je dospela pomoč, je bilo že prepozno. ' ^^ ^^ DVA MORNARJA PANAMA, 6. novembra. — Dva mornarja parnika Gray lock sta u-mrla na visokem morju dne 3. novembra, vsled zavživanja strupenega alkohola, dočim je tretji iz iste-cra vzroka težko bolan v bolnici v Colonu. Oba mrtva mornarja so v nedeljo pokopali v morju. Mornar Upman, ki je sedaj v bolnici v Colonu. je priznal, da so oil in njegova dva tovariša kupili steklenico žganja v New Yorku, da pa so ga pomešali z alkoholom, katerega so dobili na ladji, nevedoč, da je zastrupljen. thomas za osnovanje del. stranke Norman Thomas, ki ie kandidiral v New Yorku za župana ter dobil presenetljivo veliko število glasov, namerava reorganizirati socijali-stično stranko. Iz newyorskih županskih volitev se poraja nova stranka. Na socijalističnem tiketu je kandidiral za župana znani socijalisL Norman Thomas. Izvoljen seveda ni bil. pač je pa dobil presenetljivo veliko število glasov. Po zaključku volitev je objavil naslednje: Socijalistična stranka bo reor- tardieu jev i kabinet pred j preiskušnjoi No v emu francoskemu kabinetu prerokujejo ie: kratko življenje. — Da-j nes bo skušal prestati prvo preiskušnjo. napredovanje indija ogroža PARIZ. Francija, 6. novembra. Če ne varajo vsa znamenja, bo imelo ministrstvo, ki ga je stvoril Andre Tardieu. jako kratko življenje. Jutri se bo novi kabinet predstavil zbornici, nakar se bo začel njegov boj za obstanek. Nezadovoljna radikalno-socijali-etična skupina, pod vodstvom E. Daladiera. kateremu se navzlic vsem prizadevanjem ni posrečilo sestaviti ministrstva, je že napovedala principijelno opozicijo proti vladi, ne da bi počakala jutrišnje organiziranih __delavcev Versaillska mirovna pogodba je v veliki meri pomagala mednarodni delavski organizaciji.— Dozdaj je bilo dvanajst mednarodnih *k o n f e-renc. 1 Preosnovati jo je treba po uzor-cu angleške delavske stranke Španska bo obdržala diktatorstvo smrt zadnjega kajzerjevega kanclerja plešat možak. Njegovo izjavo j trdila tudi neka druga priča. Opis popolnoma soglaša z zu- listična stranka je podobna stroju nanjostjo Wheelerja. Pridržali so ga ki je počival in rjavel več kot do-pod jamščino petih tisoč dolarjev, set let. dočim so bili drugi obtoženi prej pridržani pod jamščino S2500. Case je povedal sodniku, da ni poznal nikogar na truku. Na truku si je poiskal zavetja. Kmalu nato je zadel v truk neki avtomobil in približno eno minuto po koliziji je nameril moški, katerega je identificiral kot Wheelerj a puško ter ustrelil. Nato se je Mrs. Wiggins mrtva zgrudila. Case je stal ves čas poleg Mrs. Wiggins. Case je vztrajal pri svoji izjavi tekom celournega zasliševanja. Trdil je, da se ne moti ter dostavil, da je imel mož, ki je oddal strel nekoliko ohromi j eno levico. ganizirana ter popolnoma preosno- ■ vlaane objave oziroma bodoče vlad-•,ana. To je potrebno, kajti socija- ne politike. To stališče radikalcev in socija-lis.ov predstavlja resno nevarnost za Tardiue-jev kabinet, ker bo s tem parlamentarna baza. na ka- De Rivera je opustil na- Princ Maksimilijan Ba-črt, da se vrne leta 1930 denski je umrl v staro- k ustavnemu režimu. — Alfonso je priljubljen v Parizu. st 62 let vsled okorelosti žil. — Po poklicu je bil odvetnik. __ t MADRID, Španska, 6. novembra. : CONSTANCE, Nemčija, 6. nov. Ministrski predsednik Primo de Ri- Danes je umrl tukaj po daljši bo-vera Je opustil vse svoje načrte, da ; lezni badenski princ Maksimilijan, vrne španski prihodnje leto ustav- ki je bil zadnji— cesarski nemški no^vlado. Ko je objavil izpremem- kancler. Dosegel je starost 62 let. bo svojih načrtov, ni hotel pojasniti svojega bodočega stališča, pač pa rekel, da bo posvetil večjo važnost Patriotični uniji, katero J>o organiziral še bolj podrobno in natančno. Objava splošni o; I>e Rievera je sledila i žogici j i proti njegovemu predlogu, d* ustanovi konservativno ustavo. Razni listi so zagovarjali diktaturo ter ustavo izza leta 1876. katere se poslužuje v zadnjem času. PARIZ, Francija. 6. novembra. — Najbolj priljubljeni gost Pariza je španski kralj Alfonz, katerega smatrajo skoro za Pariiana, ker preživi domala ves svoj prosti čas v francoskem glavnem mestu. Francoski narod ljubi španskega monarha, ker je predvsem demo- Bolehal je na okorelosti žil, in njegovo stanje se je poslabšalo, ko se je pred kratkim nekoliko poškodoval. Princ Maksimilijan Badenski je bil pozvan, da reši Nemčijo, ko je slednja izgubila vojno ter prehajala od monarhzma k republikanski obliki vlade. Bil je sijajen odvetnik in učenjak ler generallajtnat v pokoju. Svoje težavno mesto je vzdržal ter ohranil Nemčijo pred anarhijo. Kajzer mu je ponudil badenski prestol, ko mu je poveril kancler-stvo, da ojači moč civilnih voditeljev, predno so se začela mirovna pogajanja. Princ Maks je trdil, da ni hotel prevzeti inicijative, in prijatelji so mu svetovali, naj podpiše doku- kratlčea ter bzol priljubljen kot ka~ i ment, ki je proglašal polom vojaške tertkoii inozemski potentat, ki ob- ga režima. Išče Pariz. j Kmalu zatem, ko je nastor .i Drugi kralji so močno zastr&že- j kanclersko mesto, je otvoril mir /V-ni, in ljudje jih nikdar ne vidijo, na pogajanja, mme. pač pa obdane od oboroženih ! "" - ■ mož. Alft iiso pa ni tak. j čajnicah teh na izprehodih * druž- Pogoeto vidijo v angleških 1 bi španskega poslanika, j teri počiva, precej zožena. 1 Na današnji kabinetni seji so se To je objavil v Rand šoli na 15. ministri sporazumeli glede poiiti-cesti, kjer j a glavni stan socijali- ke, katero bodo zasledovali. ' Tardieu se prav dobro zaveda ne-• varnosti svojega položaja, navzlic temu pa upa, da bo izšel kot zma-galec iz težkega -parlamentarnega j boja. i Konservativno časopisje odobra-I ya početje ministrskega predsedniška, obenem pa svari voditelje pred i razpustitvijo parlamenta, če bi ne bilo mogoče doseči večino. stične strar*ke v New Yorku. TRILETEN DEČEK USTRELJEN Skupina dečkov, ki je streljala "podgan z zračnimi puškamo, na 23L cesti v Bronxu, je ustrelila včeraj popoldne triletnega Charlesa de Roma. Deček je zletel še naprej, a padel kmalu mrtev na tla. ker mu je prodrla krogla v možgane skozi desno uho. Policija je prepričana, da se je pripetil nesrečen slučaj. DVA PRIDRŽANA V ALABA MI RADI UMORA Dr. Smith, odličen zdravni iz __^__! Geneva okraja, in črnec Charles j Brown, sta bila prodržana v okrajni jetnišnici obtožena umora Clau- LETALEC UBIT V COLORADO de Avanta, prejšnjega ravnatelja -— | višje šole v Slocomb okraju. Na- COLORADO SPRINGS, Colo., 6.1 daljne aretacije so sledile, novembra. — Pat Love, star 35 let! Dr. Smith ni hotel podati nika-in preizkusni pilot tukajšnje kega ugotovila na nasvet zagovor-Alexander Aircraft Corporation je j nikov. bil usodepolno poškodovan včeraj popoldne, ko je padel neki poskusni aeroplan iz višine nekako šestih tisoč čevljev. Love je bil preje inži-nirski superintendent Davis Aircraft kompanije v Richmond, Ind. Dcspel je semkaj šele včeraj. Zapustil je vdovo in enega otroka. LINDBERGH IN NJEGOVA ŽENA Slavni ameriški letalec Lindbergh je bil s svojo ženo navzoč pri sprejemu sovjetskih letalcev v New I«rt«. ________ ' _______ ___________ - PADEC IZ ŠESTEGA NADSTROPJA Paul Hunter, star dve leti, je bil ubit včeraj popoldne v Bronxu, ko je padel iz šestega nadstropja na dvorišče, dočim je bila njegova mati zaposlena drugod v stanovanju. Goseddje so poklicali policista, ki je takoj pozval ambulanco iz Mor-risana bolnice, a zdravnik je ugotovil le. da je deček že mrtev. ŽENEVA. Švica, 6. novembra — Posledica Versaillske mirovne po • godbe, je bilo tudi ustanovljenje Mednarodnega delavskega urada izza onega časa ustvarjajo delavci kodificirano mednarodno pravo v svoj prid. Izza prve mednarodne delavske konerence v Washingtonu leta 1919 se je vršilo vsega skupaj dvanajst mednarodnih delavskih konvencij, ki so storile dosti dobrega v prid delavcem. Ker so sklepi teh konvencij registrirani pri Ligi narodov, ter mora tudi mednarodno razsodišče v Haagu razsojati delavske spore, se \ priznava, da je to medsebojno delo 1 nadvse uspešno. Izmed dvanajstih mednarodnih delavskih konferenc, ki so se vršile dosedaj. je bila prva v Washingtonu ter je bila skrajno uspešna. | Sedem mednarodnih delavskih kcnvencij se je vršilo za sprejem Ofremurnega delovnika. ki je postal glavna točka vse mednarodne delavske zakonodaje. SVARILO PRED LAŽNJmm VETERANI Včeraj je dobil Harry Nieren-berg, predsednik veteranske organizacije, ki prodaja umetne cvetke, številne pritožbe, da se skušajo posamezniki okoristiti s prodajo takih cvetk. Mr. Nierenberg je rekel, da je celo njega samega skušal nekdo ociganiti, da pa je zbežal, ko je skušal dognati njegovo identičnost. ADVERTISE in "GLAS NARODA" delav. vlado Več kot 320 milijonov ljudi napeto, pričakuje, kakšno politiko bo ubrala angleška delavska vlada glede bližnjega iztoka. WASHINGTON, D. C.. 6. nov. — {^oglasno s poročili, ki so dospela f.emkaj, stoji ministrski predsednik ftamsay MacDonald pred skrajno resnim položajem v Indiji. Tako izjavlja Indijski časni.škj. urad. 320 milijonov prebivalcev te dežele živi v trdnem prepričanju, da jim bo dal ministrski predsednik MacDonald dominijsko samovlado. Navzlic temu pa je londonski parlament zelo nezadovoljen z izjavo indijskega podkralja lorda Ir-wina. ker je rekel, da je naravno vprašanje indijskega ustavnega napredka dosega dominijskega šta-tusa. O tem vprašanju bodo v četrtek debatirali v poslanski zbornici. Kabelska sporočila, ki jih je poslal generalni upravitelj Indijska časopisne službe, pravi, da ne bodo indijski nacijonalisti sprejeli nika-ke dvoumne obljube glede samovlade in da bodo prav gotovo pn pravili vladi MacDonalda zadrege, če ne bodo dobili tega, kar žele. Od leta 1919 so poslušali nacijonalisti iste fraze, kot se jih je zdaj posluževal lord Irwin, najprej od liberalcev, nato od konservativcev in slednjič od laboritov. Zdaj pa zahtevajo indijski nacionalistični voditelji nekaj prav posebnega ter pričakujejo, da bo ministrski predsednik izpolnil njihove nade. Generalni upravitelj je rekel med drugim: — Tudi zdaj je Indija započela nekako vstajo proti Angliji. Zaenkrat so v tem gibanju Ie še intelektualci ter je ta boj Omejen le na politično ozemlje. Završili so se seveda tudi razni izbruhi, ki pa ni-jjso ogrožali svetovnega miru, ki je vendar glavni cilj MacDonaldove-ga režima. To je treba v glavnem pripisovati naziranju, da bo ravnal z Indijo liberalno, ne pa tako kot prejšnja konservativna vlada, kateri je sledil. BWWMWIBW!UI1MigH«UKMWiUaBBEIg ŽENSKA IN STANOVALEC UMORJENA KANSAS CITY, 6. novembra. — Mrs. Minnie Hare, stara 45 let in Tesse Barnwell, star 55 let in stanovalec na domu Mrs. Hare sta bi-i usmrčena včeraj popoldne s streli. Vsa hiša je bila izropana. Papirnati denar v vrednosti $3750 so našli všit v obleko ženske, a izginil je demantni prstan, vreden nekako $260. Pomožni šerifi so izjavili. da je bil morilec dvojice preplašen, če predno je imel dovolj časa, da bi preiskal trupli. h denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr lujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečerr ceniku; v Jugoslavijo ¥ Italijo DiB. 600 ........ I 9.90 Lir 10« ........... 9 1.79 1,000 ........ f 18.40 ** 100 ........... fll.30 1,600 ........ f 45.75 - 500 ........... $15.50 * 5,000 ........$ 90.50 44 500 ........... 937.40 * 10,000 ........ $180.00 * 1Č00 ........... 96445 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolar jih, iti ušo-depolne. Bati se je bilo, dri se bo pojavil iz nesrečnega gospodarskega položaja. Kot njena soseda Romunska, je imela frirdi Jugoslavija zaimredoma dve slabi letini, in kmetje, ki tvorijo velik del prebivalstva, so jako trpeli. A' splošnem pa ti dve slabi leti nista imeli nobenega posebnega vpliva na politično situacijo. Kaj bi se zgodilo, ee bi bila še tretja zaporedna letina slaba, je težko reei. napredujemo. Naj omenim posebno Kdor more in utegne, nai ga pti- I društvo Zvon. št. 70 J. S. K. J., ki de pogledat omenjeni večer. Po- i priredi v soboto, dne 9. novembra hujšal nas menda ne bo, za ušesa 1 veliko jesensko veselico v šolski v nebesa nas pa trdi potegnil ne dvorani na 22. in Lincoln Sts., Chi- J se vam samo sline cedile, na na-bo. Pozdrav! Človek ne ve, kako se bi izrazil o toliko opevani -prosperiteti". O pro-speriteti kriče meščanski dnevnik: Že mora "biti zanje, a delavci jo ob-čutimo v nasprotnem pomenu besede. Tisoči brezposelnih se v tem letnem času najbolj zatekajo v velemesta. v nadi, da se na kak način preži ve čez zimo. Sem pa tam je nekaterim sreča mila. da lahko garajo za sramotno nizko plačo. Polagoma grade tu poslopja, pn katerih je človek v nevarnosti, da si zlomi vrat, ako hoče pogledati do vrha. Največ dela pri tem opravijo moderni stroji, zraven je pa seveda vsako tako poslopje "požeg-nano" s človeško krvjo, katere žrtve so darcvane na oltar bogu dolarja. Taka je prosperiteta. a kljub temu smo pa še radi včasih veseli. Navada našega kluba " Bied" jo že več let. da koli ker mogoče dostojno počastimo svetega Martin , v razvedrilo njegovih častilcev. Naj prisrčne j.še se pa nam 2di, da proslavimo tc. na njegov praznik kateri pade letos na nedeljo 10 novembra. Priredimo namreč veliko zabavo na ta dan v "Nunbetter" j dvciani, 1619 Clybcum Ave. Da pa j pokrijemo stroške za dvorano in izvrstno godbo, smo dolc^ile vstopnino samo 35c *v predprodaji in 50c pri vratih. Tudi na gos nismo pozabile. katera spada med druge dobrote Martinove nedelje. Eden navzočih jo bo dobil — veliko in pitano. Iva j omenimo še to: da smo se glavno zalogo za ta dan preskrbele že pred dobrim letom. Zato pa ne dopustite samemu sebi. da 'THAESr-T ' i*11 Peter Zgaga v: Marko Rupnik. Girard, Ohio. Prosim, dovolite mi malo prostora v listu Glas Naroda. Le malo se sliši iz naše naselbine, zatorej sem se jaz namenil sporočiti tukajšnje razmere. Z delom je bolj slabo, usnjarna sicer dela s polno paro. Toda druge tovarne, tukajšnje in sosednje pa delajo komaj s polovično paro. Brezposelnih je jako veliko. Na društvenem polju napredujemo precej dobro, imam pet podpornih društev. Najmlajše društvo je Slovenska Bistrica, št. 42. ki je bilo pred dvema letoma ustanovljeno in priklopijeno S. D. Z. v Cleveland. O. To društvo namreč -je tako napredovalo v tem letu, da smo si priborili srebrno kupo. Do-tično kupo lastuje sedaj društvo ' Sv. Cecilije v Clevelandu. I Selite v se bo vršila 9. novembra 1929. Vljudno so vabljena bližnja d/u- cago. ob 7. uri zvečer. Tcraj ne zamudite te prilike Slovenci v Chicagi in okolici: Odbor bo tudi preskrbel za naj- še iskreno pobavilo pridite — če le mogoče točno ob 2. uri popoldan, da se z nami zabavate ves čas m se prepričate sami o priznanju, ka- boljši prigrizek. Tisti, ki so že bili«terega nam poklanjajo naši gostje ! Dasi so v Romuniji politične razmere povsem tiru le ^ prostorih> kj€r ni kamenja štva s. d. z., kakor tudi vsa dm iraene kot V Jugoslaviji, je posledica dobre letine clefllir ali škrljevine. V takem prostoru bi štva v Girard in okolici. Program tivua poli tir i nt reakcija. Ministrski predsednik Maniu je na Romunskem u~ i rdi] svojo demokratsko vlado, doeim si je v Jugoslaviji ojaeil kralj Aleksander svoje diktatorsko stališre. Tako v Romuniji kot v Jugoslaviji vlada aft litosfera milil in zadovoljstva. Kralj Aleksander ni stremel po diktatorski moei ui ni samo v to svrlio razpustil parlamenta. Kralju je bilo im tem, da zabriše vse razlike meti Srbi, Hrvati in Stovenci in da ustanovi narodne edinstvo. Zdaj ni nobenega povoda vee, da bi bil Zagreb ljubosumen na BeogTad ali nasprotno. Sedanji režim je Hrvate v polni meri vpošfeval, In odlični Hrvatje zavzemajo odlična mesta v deželi. Nekateri očitajo kralju absolutizem, toda on je ponovno povdaril, da je sedanje stanje le prehodno ter da bo dobila dežela poštene volilne postave, resničen parlamentarizem m resnično demokracijo. V, MEDVED ODGRIZNIL OTROKU ROKO človek če tudi že 60—70 letni star- bo jako obširen in zanimiv. Po istem cek, Ca vedno lahko služil svoj bo pa ples in prosta zabava, vsakdanji kruh, pa ga stroj spod - Društvenice bodo preskrbele do- rine. bro večerjo, in veselični odbor dru- V prostorih pa. kjer je od 1 do 3 go krepčilo. čevljev debela plast kamenja nad Vabljeni so tudi vsi, ki so v tem premogom, si človek želi, da bi da- letu pristopili do oktobra, da naj li stroj za odstranitev kamenja, pa se snidejo v Slovenskem domu v mora premegar to delo z rokami o-, Girard, kajti oni bodo častno spre- praviti. Kamenje, to je božja šiba v rovu za pomogarja, ono povzroča največ truda in nevarnosti za njegovo življenje. Delo se do sedaj tu še lahko do- jeti. Pričetek Ob sedmih zvečer 9. novembra 1929. Vstopnina za moške 50c, za ženske 25c, mladina pod 16. letom n? naših veselicah, vedo. kako iz-borno se imamo. Nihče ne bo niti žejen niti lačen. Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke. Pridite vsi! Nikomur ne bo žal. kdor nas po-seti. Nasvidenje! Društvo Zvon, št. 70, J. S. K. J. William B. Laurich. tajnik. vsako leto v večji meri. Volitve so torej končane. Kdo je zmagal? Zmagali so nekateri kandidati, volici so pa doživeli poraz. Tudi tisti volilci. kojih kandidat je zmagal, bodo prej ali slej občutili peraz na svoji lastni koži. Finska gradi svojo bojno mornarico. Zaenkrat samo štiri lahke kr:-iarke. Par jih je naročila v Londonu. Ker jih je v Londonu naročila, bo najbrž lahko izpričala svoje poletje na razorožitveni konferenci, ki se bo začela v Londonu meseca januarja. Zadnji kajzerjev kancler je umrl. Maksimilijan Badenski. Časopisje poroča, da legajo zadnji ostanki kajzerstva v grob Tudi kajzer bo legel, in ga bo skeda. v gotoveni cziru. Fašistična bolezen se je lotila skoro vseh evropskih držav. Izbira sicer ni velika, toda če bi bilo treba izbirati med kajzerjem in Mussclinijem. bi jaz vedno 'n vselej za kajzerja glasoval. Ča^i se izpreminjajo. Cela legija fašistične milice se je strumno postavila v vrsto ter streljala v hrbet istrijankega reveža Gortana. ki je napačno pojmoval patriotizem ter napadal svoj? ?a-vedene rojake, ko so odhajali n.i laško volišče. Za vsak slučaj so pa Lahi nf polili Gortana pred smrtjo z etrom ; ter ga privezali na stot. da ni o-Torej na svidenje pri kislem ze- , mahnU prpi prPdno ,0 ga z.del? lju, svežih mesenih klobasah, okus- j V:rogle ^ pu-ke fašistovsklh ieglJ0. nih lrrnfih in _ nn na ca i vperp ' I narjev. i T> j? Lahcm podobno. nih krofih, in — no, pa saj vest na Martinovo — popoldan in zve čer v omenjeni dvorani. Vas pozdravljamo Chicago, III. Večina dopisov pričenja z dela v- ■ skimi razmerami, pa saj to je tudi 1 naše glavno vprašanje. V tem velemer+u ni nič boljše kot kje drugje, ako ni še slabs'?. Članice ženskega kluba Bled. POPLAVA V URUGVAYL". m bi. Nikao pa ne ve v naprej, kako prosta. bo zaslužil. Imamo sicer bele via- Torej na veselo svidenje 9. none, ki služtjo nad $100 na 2 tedna, vembra 1929 v Slovenskem domu v zato so pa "bele vrane". i Girard, Ohio. Frank Ban. V Frankfurtu se je odigrala pred j zverini roko s kruhom in kosmatm dnevi nenavadna drama. V ondot- ' je hlastfl po jedi, pri tem pa ugrizni zoološki vrt je prišel razred ne- nil dečka v roko. Čim je zverina ke šole, da si ogleda živali in tako zavohala kri, ji je človeško meso še dobi nekaj konkretnih pojmov o bolj zadišalo. Hlastnila je torej tem, kar učijo mrtve knjige. Otr6- drugič po učencu in "mu topot od-ci so bili seveda veseli in razposa- trgala roko do ramena. Prihitel je jeni in so porabili priliko obiska v nadzornik zoološkega vrta in po-zoološkem vrtu tudi zato, da poka- klicali po zdravniško pomoč, a me-iejo svojo radbdamost. dvedja mrcina Je požrla roko z ne-Zverine so rade hlastale po po- popisnim tekom in ni hotela punts denih jabolkih, orehih in kruhu, stlti zmrcvarjenega uda niti potem, ki so ga prinesli šolafrfi s sabo. Ko 'ko so prihiteli čuvaji z železi, pa je razred občudoval in krmil ve- Nesrečnega šolarja so operirali. Hkega medveda, Je iz vrst obisko- vendar dvomijo, da ga bodo mogli raicev nekdo zastokal. Kaj se je ohrani« pri življenju, ker Je izgu-zgodlib? Jfeki ačenee Je pomottf btt preveč krvi. Naznanilo £ v. a « Ker smo opustili poslovanje ob nedeljah in da nudimo onim rojakom, ki ne morejo urediti svojih bančnih poskyv med tednom in v soboto popoldne do 6. ure zvečer, bomo poslovali od>®eda j naprej OB PONEPELJKIH DG 7. URE ZVEČER. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. VABILO — na — LETNO JESENSKO VESELICO ki jo priredi Društvo "Zvon", št. 70, J. S. K. J. — V SOBOTO — 9. nov. 1929 v ŠOLSKI DVORANI 22nd in Lincoln Street CHICAGO Začetek ob 7. nri zvečer. Društvo "Zvon" podiva vse Slovence in Slovenke, da se potovo udeleže veselice. — Pridite vsi brez izjeme. Odbor Društva Zvon, St. 70 JSKJ. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. ccsta v petek zjutraj od 10. do 12., soba stv. 308. ali pa v pondeljek In sredo ob do 5., soba 413. J . - * Ji?.,- Lah ima slabe izkušnje, Lah n? pozabi. Lah skrbi za* svojo varnost. Tekom svetovne vojne so se do- Kajali slučaji, ko sta en sam Istri- jan ali Kraševec počila colorok __'! pred seboj celo legijo do zob oboro- Zaradi silnih nalivov v gorenjem ?rnega laškega junaštva. tiku reke Urugvay je le-ta silno j Toda zakaj obujati spomine0 narastla in segla pri mestih Salto in Paysandu 14 metrov nad nor- malo. Reka je prsstopila nasipe in poplavila velik del ozemlja ob spod- Čo vrjameš, al' jdu ne. prijatelj njem teku. Ker je voda naraščala od oiiginajnosti je en sam kerak zelo hitro, je v valovih vtonilo mno- do neumnosti in zate?ebanosti. go ljudi in več tisoč glav goveje Tirj u ? Kdcr se n? zna kontrolirali v be- zivine. , , . seda h in izrazih, ne more določili te meje in večkrat nehote ali nevede stopi preko. To se pa najlažje prepreči na ta način, da skuša biti človek kolikor mogoče ftrialo originalen in če Ima poletega v sebi gotovo mero dostojnosti, je kolikor toliko vreden ?lan človeške družbe. Ce ^ne, je čisto navadna packa. Papir je potrpežljiv in marsikaj prenese, čudom se pa čudim, kako je mogel prenesti odstavek, ki je bil objavljen v nekem cleveland-skem slovenskem dnevniku in ga ima na vesti neki član uredništva. Humorist, satirik, cinik ■ ali karkoli že hočete, pa ni ne to in ne ono) je hotel napisati satiro o volitvah ter zaključuje ' satiro" s sledečim odstavkom: "In k tretji točki. Vsak pošten državljan ve, kako skrajno je nepriročno, če moraipo pljuvati po cestnih trotoarjlh. Posebno če človek čika. pa zabriše en pošten pljunek tje po tleh, ja, saj vas oškrofi po hlačah in po kiklji. Ta predlog je treba najmanj dvakrat podpreti". ^ N« rekel bi dvakrat, nevarne točke. Zaustavite pa s Severa'ft Cough Balzamom. Ustavi šfBetajije. pomiri grlo. .Ta zanesljivi balzam iirutl ka£-lju je priljubljen v •domovih že nad .r>0 let. Vas lekarnar ga Ima. 23 in 50 cen-totf. W. r. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa £ever4'sJ rntrOH BALSam Nesreča ne počiva! Tudi smrf ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ,STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t AU ftt i« zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smriit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bol-liiške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, Članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih drživa Ji ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika^ Joseph Pisbler, Ely, Minnesota. ' * - RAKETA ŽA POLET HA MARS Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti MESTO CERKVA WILLIAM SOMERSET SKRIVNOST PRIJATELJA LIAMA V New York City je dosti slavnih cerkva. Nekatere izmed 1500 cerkva v mestu, ki predstavljajo vse veroizpovedi, so slavne po svojih slavnih pridgarjih, ki so nastopali na njihovih priž-nicah. Druge so priljubljene vsled svoje krasne godbe; še nadaljne spe min ja jo vsled njihove izrazito lepe arhitekture. Velike orgije—med največjimi na svetu—so v newyorskih cerkvah. Te orgije igrajo s kombinacijami potom električnih stikal, in veliki električni mehovi so nadomestili mehove na roko. Odgovarjujoč vsakemu pritisku organista, imajo tak: inštrumenti možnost za obsežne zvočne efekte, ki bi jih brez pomoči elektrike ne bilo mogoče doseči. Električne luči se umetniško poslužujejo pri nadomestitvi solnčne svetlobe in razsvetljevanju lepote barvanih oken. Električni žarkometi razsvetljujejo oltarje. Električna znamenja napovedujejo mimoidočim, v kateri cerkvi bodo dobrodošli. Električne veternice in pr'prave za zračenje pripomorejo k udobnosti vernikov. Newyorske cerkve dobivajo elektriko od naših družb. — Kathleen! Moj glas je bil nedvomno strašen, kajti videl sem, kako se je služkinja stresla in sklenila roki. Buljil sem v naslovno stran de- I bele knjige: Sveto pismo — je sta- 1 lo tiskano v jeziku, ki je nalikoval : onemu v pismih iz Jugoslavije. ' — Čigava je ta knjiga? Kathleen je molčala. Zopet se 1 te oglasila dolžnost prijatelja v me- i ni. Stopil sem pred služkinjo: — Jaz sem cd policijskega urada in imam dolžnost razjasniti c smrt gospoda Liama. Govorite*res- t nico, sicer vas dam odvesti v za- , por! 1 Služkinja je .stala preplašena, t — Govorite! Čigava je knjiga? ! — Moja. gospod — je za jeclja- i la. i — Od kod ste? Vi niste Angle- < ; žinja! 1 — Iz Miehigana. gospod . — Ni res! i - — Imam rojstni list. — Kako ste prišli sem? Služkinja je nekaj časa molča i i la, potem pa je na ponovno pret- i njo odgovoria: — Gospod, če ste od policije, vam povem vse, ker sem popolnoma nedolžna na smrti gospoda Liama. In izpovedala je: V Ameriki je čitala oglas, da išče gospod resno ; starejšo služkinjo, ki mera znat' slovanski jezik, kakor ga govore o-koli Ljubljane. Ker je bil njen o-če od tam doma je zato znala zahtevani jezik, se je ponudila, ker je mislila, da bo ostala v Ameri- ; ki. Ko pa je dojpila pismo iz Londona, bi se bila skoraj premislila. ; da je ni premagala visoka plača, j; Ko je prišla sem. je morala go- j spodu Liamu priseei, da bo mol-1 čala do groba o vsem, kar ji bo za- ! | upal. Pri teh besedah je pričela; -obupno jokati, češ da je prelomi- j ia sedaj prisego. Jedva sem jo po- i tolažil. : i — Vi ste torej tolmačili gospodu i Liamu pisma, ki jih je prejemal?. t ' — Tako je, gospod. ^Gospod Liam , ' je bil ves srečen. Gotovo ste videli v testamentu, da je bil zado- j voljen z menoj. Vedno je govoril, ■ da me ne bo pozabil. In gospodična, ki jo je imel tako rad kakor . Boga — Bog mu odpusti ta greh! ' > — mora biti lepo in dobro dekle., — Omenili ste testament gospo-1 da Liama. Ali je kdaj govoril o tem? i — Govoril, govoril! 5 — Kdaj zadnjič? _ Ne vem, gospod. Še spomla-5 di. — Pozneje ne? — Morda, pa se n^ spominjam. J » Zadnje čase je. bil tako otožen. I Mislila sem, da je bolan. — Ali je sprejemal obiske? Služkinja je nenadno umolknila. ' Ponovil sem vprašanje. Težko so ji šle besede z jezika. — Ker ste od policije, gospod - moram govoriti resnico. Da, gospod Liam je sprejemal obiske. — Pogosto? — Vedno češče. — Podnevi? Ponoči? — Ponoči. J — Ali poznate damo? — Po obrazu bi jo spoznala. — Ali boste povedali vse tako kakor sedaj meni, ako bodo zahtevale oblasti? — Bom, gospod. — Kakšna knjiga je to? — Sveto pismo. Prinesla sem ga s seboj. Spoznala sem, da je ženska poštena. Ko sem ji stisnil roko, se je njen izmučeni obraz razjasnil. Razjasnilo se je pa tudi v meni, Liam, Liam! Zavrgel si vrtnico za plevel----? glo pojasniti zagonetko njegovega naglega odhoda od nas. Že sem bil vstal, ko sem zagledal med knjigami bel" papir. Bi]o je pismo. Zaprto in torez naslova. Ozrl s3m se po sobi — in že sem , čital pisme, ki ga je pisala Liamo-va roka: Draga duša! Za danes samo te besede. Hotel sem Ti pisati dolgo pismo in Ti ra-zodeti moje načrte, toda moje življenje je sedaj tako čudno, da se bojim samega sebe. Se to: Srečen sem, ker si zadovoljna v prepričanju. da razumem Tvoja pisma. Piši vedno v svojem jeziku, ki mi je tako drag kakor ti sama. Iz dna duše najlepše želje Tvoj Liam. In spodaj je stalo pripisano: Bedi dobra in ne piši mi. dokler nt prejmeš mojega prihodnjega pisma. Pismo je bilo pisano v angleščini z datumom prijateljeve .smrti in ' je še bolj zatemnilo zngonetnost njegovega ravnanja. Pogledal sem • knjige, kamor je vtaknil prijatelj • pismo — nedvomno v zadregi, ker ; je kdo stopil v sobo — toda moral sem se preveriti, da je bilo pismo vtaknjeno med dve knjigi, ki sta nedavno izšli: 'Ashenden" in "The Assassin". Ne tu ne drugod nisem našel nobene slovnice slovanskega jezika ali slovanske knjige. In vendar piše Liam, da razume njena pisma, pisana v jeziku, ki mu je prav tako drag, kakor ona sama! Nepričakovano se mi je razjasnilo v glavi: Prijateljeva nenadna smrt je v zvezi s to skrivnostjo. In moja dolžnost je, da rešim u- ganko ---- Poklical sem Kathleen, staro pomožno služkinjo, in ji naročil, naj me odjavi pri gospej. Prijateljeva mati, častitljiva dama, me je odslovila s solzami v očeh, ki so se po Liamovi smrti tako čudno spremenile, da bi jih ne poznal več brez tega visokega, bledega čela, ki je tako slično Liamovemu. Kathleen je hitela odpirat vrata, jaz pa sem ostal v predsobi. Poklical sem jo. — Kethleen, vi ste poštena ženska. Gospod Liam je govoril vedno dobro o vas. Povejte mi resnico! — Kaj veste, kar bi moglo pojasniti vzrok njegove nesreče? Služkinja je položila na stol ob majhni kredenci debelo starinsko knjigo, ki jo je držala pod pazduho. in žalostno odgovorila, da je pHšlo tako hitro in da ne ve ničesar. — Vi niste posebno dolgo v tej službi? — Ne, gospod. Prišla sem pred j letom dni. Zamišljen sem hodil po sobi. V nervoznosti sem prijel za starinsko knjigo in jo odprl-- Med korespondenco tako nesrečno preminulega prijatelja Liama — česa si niso izmislili naši psihološko navdahnjeni kronisti, da bi opravičili njegovo smrt pred znatiželjno javnostjo našega velemesta, ki mu je bilo vedno tako tuje in tesno, da ga je končno zadušilo? — sem našel zavitek pisem čijih vsebino ne razumem. Hočem reči: ne razumem jezika, v katerem so napisana. Poznam gospoda, ki so tnu znani slovanski j":zi-ki, mogel bi stopiti k ngemu, toda --Skrivnost, ki jo je odnesel s seboj prijatelj, je zame sveta. Skrivnost? Ali nisem mar jaz tisti. ki vznemirja njegov enostranski pokoj z razkrivanjem njegove tajne? Šel je v * The Eternal M >-ment" z zavestjo, da ne ve nihče, razen nje, kaj vsebujejo ta pisma. Nihče. Niti jaz — njegov prijatelj. ki mu je zaupal vse. Vse? Liam. Liam! Pisma je hranil v posebnem predalu pisalne mize. Vsako pos2bej v kuverti, kakor je prišlo. Čeprav ne razumem pisave, ki je velika in stisnjena, vendar vem vse. Ta pisma je pisala ženska roka tam daleč na kontinentu. In tej ženski i-me je — Danica. In pisma so iz Jugoslavije. In na znamkah pečat Blt-d. In zadnji datum. 23.VI. 28 Pet dni pr#d njegovo smrtjo. Pregldal sem pismo za pismom. Morda je v enem ali drugem odstavek ali vsaj stavek, morda samo beseda, napisana v jeziku, ki ga razumem. Morda je kje kaka prijateljeva opazka. Tesno mi je bilo pri srcu. ko sem položil pisma nazaj v predal. Tesno tudi zato. ker mi je Liam zamolčal svoj jugoslovanski roman, ki je morebiti v v zvezi z njegovo skrivnostno smrtjo. Še enkrat sem prelistal večinoma prazne papirje, ki so ležali raztreseni po široki, s knjigami in revijami obloženi mizi. Nič. kar bi mo- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) ZASTONJ TRPEČIM OD NADUHE IN SENENE MRZLICE Brezplačna poihuina metoda, ki se da pcslužiii udobno, br«x "gube t asa. Mi iiiuimo motodo zu kontrolo naduhe In ml Interno, ila Jo poskusite na naše »tručke Ne osiraje ne, £e je vaS sluCa) r.u«tait*l uit nov. če je kronična naduha ali senena tnrslua. pifitte po brezplačno poKkučnjo nuie metode. Ne oziraje »e, v kakšnem podnebju tlvlt*, koliko ste stari In kjt* ft« caposlt-ni. Ce trpite vsled n uluiie aH nttneiie mrzlice, naSji metoda v.nn b» takoj pomagala. iTav p»*ebn<> Jo talimo jioalatl onim, ki ,-*» it- obupaJi, kjer so se vse oblike vdihavanja, opijskih ap&ratov. dima "pa-tentneffa dima" itd., izjalovile. Mi ho-• .-nm rfokaaati na -tiafie stroške, da je na - S.i meiuda določena, Ja odpravi triko dihanje, davljenje in strahovite napade. T.i brt-zplaona iiotiudba j* preveč važna . d:i bi j<> itdluiUli za. en dan. Pilita sedaj in začnite dane« takoj z metodo. Ne 1R>&ljitt* denarja., pač pa mimo spodnji kupon. Še danes. l (t\ KlfiiSK ■■ i\.ir<«i/t". - Slab občutek, nervoznost? —^i——— ———— Ml*.« Ativa I. Hi>£k. Kore.i. Kv . je n->-e>'Kla »"udovit uspeli Nu ner-vfz-i— »».-«• n - i ■ • »•••!«* — todn N.iK.J -T' !>li !■ |"HU,ril \«i* kot vsi zdravniki ' > j * U» '-n , 'li.hro zdravil"" li i»seb s«t Ju r.tv- n.. tako mazilo Nugd-T'.ne »* mora zadovoljiti, e nc-, .<;,• denar pav I'jsrraFittr a.t ;:ko i z— frub'.jate t?£o. ii'-rpjni i-t n-i nimate teku «' • >—li. srpir- na zaprtju, fT'.iv->lu in ,.!.,.'> j iin-it- *■'. «b 5:<.fin-V, ledvičn«- in m-h"rie n *i e :rt<>Mii. \ug4-Tone vari ojača. živce. j»o\rne moč in krepkost te!es=u .«, drugim organom. Lekarnarji pn«*l,»i ij<» Nux; steklenico J ir'■•.-«. (Adv.i RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moja žena MARIJA MELE. rojena KRESOVIC v vasi Račice na Primorskem. Odšla je od mene pred 15. leti z dvema otrokoma, z starejšem fantkom in mlajšim dekletcem. Kakor sem slišal, je bilo njeno zadnje bivališče v Forest City. Pa. Prosim cenjene rojake, kdor ve in mi naznani nje naslov ali naslov otrok, mu dam S10.00 nagrade. Ako slučajno sama čita ta oglas, sem tudi njej hvaležen, za to uslugo, ako mi odpiše. — John Mele, Box 6, Williams River, W. Va. i5x 4—8 • BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FBONTIER -\STHMA CO., Frontier Itldj?, Xtecarn St. Buffalo, .V. Y. Pošljite brezplačno poskufinjo avoje metod« na» .......................... Stane samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City POTREBUJEMO DOGARJE, ki so izvežbani na Claret dogah. Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača S130.00 za tisoč kosov po 42 col. Pišito na: Massman & Co., Inc., New Orleans, La. <15x> J S ponosom se igra na TAMBURIC m Krasna po iunanjosti. | ^^P kakor tudi po jflasu. Moj-j 2 ^Bfc sti-rsko sestavljeno. in K krasno zavrSena. It.štrn- ■r meriti f*> iz čistega lesa, I A Va (.-i se ne ivije. Isbran 1) S rovec za zvočne deSčice.j E VhvDVi IZ l l."UKa pl ••»£'«-1 K stesa kostanja, navijstci m na koleščka, da ne drče, j m ^B^^^L natančno porazdeljen j 2 Trat. acala iz slonovc Ko-i S sti> z vloženimi znaki iz W mBSW biaernU-e. opremljena m prvovrstnimi jeklenimr | M strunami — privlačen j E ličitnik za rokav nad koti ci. K Vsak inštrument je popolno-B ma garantiran glede strokov-R n jaške izdelave, prvovrstnega K materijala ter je godbeno po-J K poln. Popolna scala in na vodi-j Ž* la za učenje damo z vsako tam-burico—sopran, tenor, al to cello, lias. Pišite, pa vam bomo z 9. veseljem poslali zaželjiva navo-j imajo DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne dišave. Knajpovo JeC-menovo kavo tn im-Dortirana ctomača . zdravila, katera priporoča, mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Piiite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete nann\. I nr. Tlit* t nifrd Kfertrir I.iirlil ami W\\ York anil Oiimmi- Klrrlrir P«w<*r (lotnpum Liirlit an«juric P^niilan«1. Cherl»uur* 20 novembra: It-if-nuurta. »'herbour* 1.«-vi., i »vin:. Chertiuurc. Brrmrn AiiIhtim-O Banovec Svetozar, 381 E. 160. St., Cleveland, O. 9 novembra: St Cher!>>ur|f, Hamburg H. public. Cherbourg, Ur tine 11 Vi>iei)d:«rn, ituuN-gn« s«ur M«rr. ll«»i-j t» trta m CVnte Itutncnmano. NaiN.il Genova 13. "ovfmhrj ■ Audita nriT«? Washington. Cherbourg. : Itremen Uotiia, N-ii'Oli. G«(io-i 14. novembra: Hrfm^ll. Che-rl»»uri£, firemen 15. novembra: Alajesti«. <."hrrl*>urc 16. novembra: I u-laHfi!an»l. Cherbourg. A na w*-rrwri' Minm-kahda, 1'lynmuth, Houlogne. Sli r >l«?r. ' N"vw Y"rk Cherbourg. Hamburg 19. novembra: SMtnmia. Trst # Stiitendam, I'-oulogtie Pur Mer. Rot-t*>nlam _____- 1 Delovanje v človeškem, živalskem v deroči vodni pari vse bakterije, j in rastlinskem telesu, ki ga ime- tudi posebno žilave trose. iz ka-nujemo življenje, je odvisno od terih se porajajo nove kali. z za-s talnega dotoka toplote. Rastlinam nesljivostjo zamoriš. Na razkužit-dovajajo toploto solnčni žarki, člo-' vi temelji tudi aseptičnost «najda-vek in toplokrvna žival pa jih do- lekosežnejših kirurških operacij; ; bita v snoveh, ki jih užijeta s hra- na instrumentu zam^jriš bakterije no. Mrzlokrvna žival je sredi med _ in ga steriliziraš z dolgim kuhanjem rastlinami in toplokrvnim živalmi: njena notranja toplota se ravna v glavnem po vnanji toploti, a one toplote, ki jo dobi od kemične pretvorbe zaužite hrane, je malo. Bilo bi čisto nemogoče misliti, da jc življenje na zemlji nastalo v ne-gostoljubnih predelih okoli severnega in južnega tečaja. Izvestna količina toplote je neobhoden pogoj za prospevanje življenja, ki se začne šele nad neko toplotno mejo: velik mraz za vira in hromi, da, celo uničuje življenske pojave, še bolj pa previsoka toplota. , obvezila pa z vodno paro pod visokim pritiskom. Učinek toplote na ljudi in živali je različen, kakor je pač žival ustvarjena; nekatere živali ohranijo svojo notranjo toploto, ki je enaka toploti krv, v normalnih prilikah zmerom na isti višini, dru- [ ge, tako z^ane mrzlokrvne živali pa umejo svojo telesno toploto prilagoditi izpremembam vnanje temperature. M Smrt živcev od toplote. Če toplota stalno narašča, se ta-kozvana "protoplazma" žive sub-; stance tako bistveno izpremeni. da ( z zopetnim ohlajen jem ne dobiš več prejšnjega stanja in nastopi smrt. Celotni organizem človeka in toplokrvne živali je obsojen v katastrofo že pri temperaturah mnogo pod 53 stopinj. Porast notranje toplote vsega telesa za pet do šest stopinj nad toploto krvi ne prenešeš niti tedaj, če traja samo malo časa, ker preneha, delovati centralni živčni sistem, ki sestoji iz možganov in hrbteničnega mozga. Prav tako odpovedo dihal- hi organi in srce prestane utripati. » i Potenje je zdravo. Sredstva, s katerimi se telo človeka in toplokrvnih živali zavaruje pred preveliko toploto, so različna. Najprej se je treba ogibati vsega, kar utegne ustvarjati v te-| lesu novo toploto, kakor na primer gibanje ali obilno dovajanje redil-nih hrani v. Dalje človek odloži ob- Najvišja dopustna toplota pri človeka. Ljudje in toplokrvne živali brez škode preneso precejšnje temperature ozračja, a le tedaj, če je obdajajoč jih zrak suh in ne nasičen z vodo paro. V prostoru s popolnoma suhim zrakom lahko človek vzdrži 60 stopinj C po priliki kako uro, prEtv neznaten čas tudi temperaturo 140 stopnj, to je za 40 stopinj višje od vrele vode. Zgodilo se je celo tale poskus: Zaprli so ga v suh zaboj, ki je bil razgret na 120 stopinj C, ter je tam vzdržal tako dolgo, da so med tem jajca, ki so jih obenem ž njim postavili v zaboj, postala "trda", to je, da je njih beljakovina od vročine skrknila. Narobe pa kopel s 44 stopinj C komaj kdo prenese več kot nekaj minut. Z vročino nad bakterije. Neznatni, le z velikimi mikroskopi vidni povzročilci nalezljivih leko in se skuša ohladiti na nepo-bolezni pri človeku in živali; — \ sredni način v kopeli ali z uži-bakterije ali bacili — kažejo na- vanjem mrzlih pijač. Pivo ni pri-j sprotno vročini različen odpor, --j poroči ji vo, ker pospešuje tvorbo Med tem ko nekateri izmed njih tolščne plasti. Narava jiam . je izgube sposobnost plojenja in postanejo tako že pri razmeroma nlz- dala poceni, a vendar zanesljivo sredstvo proti preveliki toploti:— kih temperaturah neškodljivi ter potenje. Potenje je odličen pom o-! že pri neznatnem prekoračenju te, ček proti prevelikemu notranjemu toplotne meje odmro, so druge vr- ' ogretju; da pot izhlapi, to je, da ste za vročino tako malo občutlji- j preide iz tekočega stanja v stanje ve, da jih zamoriš šele z visoko "to-; pare, je potrebna izvestna količi- j ploto. Tudi bakterije preneso su- j na toplote, ki jo dobavlja kri, kro-, ho vročino mnogo laglje kakor j žeča v koži. S tem p ase le-ta iz- j vlažno; zato lahko z dovolj dol- nebi toplote in se ohladi, kar ob-1 glm desinficiranjem (razkuženjem! j čutimo poleti zelo prijetno. Otiranje BLAZNIK0VA PRATIKA je za 1. 1930 POŠLJITE NAROČILO SE DANES Ista cena kot lansko leto S poštnino vred 25c KNJIGARNA "GLAS NARODA'' 216 W. 18th Street New York, N. Y. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. » _ - Bltttffi^ffilSRfiratiil CENA $1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK ČOSUEI&HLINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo I Prihodnje odplutje; SATURNIA 20. NOVEMBRA 9. JANUARJA—15. FEBRUARJA VULCANIA 7. DECEMBRA — 8. MARCA 10. APRILA Snturni* ln Vulcanla i»r»-k:i?a vse lail-j.- sv«-tu v razkošju, udobnosti in t.a-nudi nuJh»IjAn atutbo v Evropo. Posebne rene z.i t ju i" n»xaj. Več novonti na trh motornih ladjah \kij" /tiu plavalni basen v driifem raareda. PIIELPS BROS. & CO mlrt-.iu. Hinri" l>r«-«l.-n. ChrrUiur(. Bremen 22. novembra: Olympic. Ch«rbuur* if i a •>»<-. ChrrUiurt, Antwerpen Fr»m*>. Havi • 21. novembr«- C. nt^ Craid*. O^T«»va Ueat^hlnnd. t'ht-rf-jii'-g. M-»n-bur® 27 noveirra: Mauritania. »TtM-rix*!*R ITcsM'-ni Hardla«. Cl>«ri- »»ss* I^ipbtnd. ClierUmne. Ar twerpm Milili.—»ta, !*)>ni»uth, lt»ukm Cherbourg. Bremen B'idnl skupni llltt, da F-»net". — I. dec.. "II« K DNI PREKO OCEANA NajHrajta ;n najbolj ugodna pot u ootovanja na osromnlh oarnlklh: ILE DE FRANCE 8. nov.; 6. dec. (10. P. M.> i 10 P. M.) FRANCE 22. Nov.; IZ. decembra i 10 P M.> (6 P. M > PARIS 24. januarja. <5. P. M.» Najkrajša pot po t