go ar Teíaj XXVII. iške m aro Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr > pošiljane po pošti pa celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr i pol leta 1 gld. 80 kr.s četrt leta 1 gld. 15 kr četrt leta 90 kr 7. den. > Ljubljani sredo oktobra 1869. Gospodarske stvari. Stroški in plaeila pri kmetijah. Da gospodar z družino vred živeti more, potřebuje Od leta 1829. do 1840. je kup ta-le bil edni vedno zlo enaki Mernik pšenice 1 gld. 30 kr. mernik krompirja on s svojo družino živeža, stanovanja, obleke i za vse 77 77 77 77 V f rzi ječmena ovsa ajde to je treba denarja. Gospodar pa potřebuje tudi poslov in delavcev, ki ga stanejo spet denarja. Prav za prav bi imeli posli in delavci toliko dobiti, kolikor jim je za mernik pšenice živenje 9 to je za živež in obleko potreba. Ali zdaj že 77 77 77 rži . , ječmena ovsa hočejo več imeti, posebno keri teža delà imajo. Prava taka plačila bi imeli soseskini in srenjski možje vrediti, in premisliti, da vsa taka plačila poslom, delavcem, in njih živež in seme, in kar k obdelovanju posestev gré, mernik pšenice ■ÈM rží ne smejo polovice vrednosti pridelkov preseči, sicer kmetije ne morejo obstati, ker se davki in druga od-rajtila po tem pridejo, in komaj četrt pridelkov gospodarja ostane. 77 77 77 ječmena ovsa Se drugi stroški in plačila pri kmetijah pa so: in sprideoje orodja, Vsakoletno oguljen je že- le zj a : lemežev, črtal, vozov, podkov, verig, posode itd. kar rado tretji del vrednosti tacega orodja znese, včasi še več: ) in mernik pšenice rži . ječmena ovsa 77 77 77 vsakoletna popravila pri poslopjih itd., kar hlevih dov itd. rado znese; najmanj deseti del vrednosti streh strehah, v , po- mernik pšenice zavarovanje poslopij zoper ogenj itd., ki je zelo koristno in dobro in vsega priporočevanja vredno, pa vendar znese nekoliko in se med letne stroške šteti mora ; cesarski davki od zemljišč in přiklade vsake 77 77 77 rži • v ječmena ovsa mernik pšenice rži . ječmena ovsa baže, od hiš » 77 77 pa še posebe; naklade na cesarske davke za deželne potrebe ; dalje plačila odškodovanja zemljišč ; potlej birnje, vkla-danje za šole, za za srenjske potrebe, za cestne mostove za cerkve mežnarje, za uime in nesreče na polji duhovne itd.; zadnjič pa mernik pšenice rži . ječmena ovsa 77 77 77 77 77 77 77 56 50 32 50 11 11 11 11 11 11 11 fižola graha boba prosá Leta 1841 pa je bil 1 glđ. 50 kr. mernik ajde 1 1 i> 11 11 20 40 n ii ii ii ii krompirja fižola prosá Leta 1842. je bil 1 glđ. 54 kr. mernik krompirja 1 1 77 77 77 5 48 77 77 77 77 77 77 fižola prosá ajde Leta 1843. je bil 1 glđ. 30 kr. mernik krompirja 1 77 77 77 2 48 38 77 77 77 77 77 fižola prosá Leta 1844. je bil 1 gld. 22 kr. mernik ajde 77 77 77 56 48 35 79 77 77 77 77 77 krompirja fižola . prosá . Leta 1845. je bil 1 gld. 30 kr. mernik ajde 1 77 »» » 8 46 38 77 77 77 77 77 77 krompirja fižola prosá • Leta 1846. je bil 1 gld. 40 kr. mernik krompirja 1 1 77 77 77 10 48 77 » 77 77 77 fižola prosá 1 1 1 glđ. 24 kr 71 71 77 77 16 16 50 77 77 77 77 glđ. 52 kr 1 77 77 » 33 48 77 77 77 gld. 30 kr, 77 77 77 46 48 45 77 77 77 1 gld. 27 kr, 77 22 48 » 77 gld. 45 kr, 1 77 77 77 32 19 58 » 79 77 gld. 52 kr 1 1 » 77 77 27 12 77 77 79 1 1 gld. 37 kr 77 77 16 10 77 » 9 V slopji, pri živini, pri družini, zdravila vinogradih, na po- itd. rastla Od leta 1847. do 1851. pa je cena žita po malem , in od leta 1852. do 1854. je zavoljo slabih pri- Vse to vzame na leto in dan več od četrtine pri- delkov po vsi Evropi močno poskočila, tako da v zad-hodkov, kar s poprejšnjimi obdelovavnimi stroški na- njih letih 1853. in 1854. se je prodajal spomladi raste že na več od treh četrt, da gospodarju na zadnje od vsega pridelka še ene četrti ne ostane za njegovo hrano in za hrano njegovih otrok, za obleko, za obuvala, in za razne vsakdanje posebne potrebe. mernik pšenice „ rži . , „ ječmena ,, ovsa ,, prosá 4 glđ. 10 kr. mernik ajde . 3 2 1 2 77 77 77 77 20 20 30 36 77 77 77 J> »» 77 77 tursice . krompiija fižola . 77 77 77 58 2 gld. 40 kr, 2 2 2 40 77 » 79 kov Zdaj Cena žita in druzih pridelkov. ko se pozveduje cena žita in druzih pridel- zadnja leta tolikošna. Ta kup sicer ne more za pravo ceno veljati 9 ker je ta cena zavoljo povsotnega pomanjkanja 9 uoj , AU oo vcua «11 a au UIUAIU ^/IÍU^I- utegnilo bi mikavno biti, kolikošna nam je bila v prejšnjih letih cena. Skoda, da nimamo na drobno zapisane cene od vseh pridelkov v preteklih letih ; stvar ktera se ne zdí važna letos Letošnja letina v srednji Evropi. 9 utegne potomcem našim Letina v Holandiji in Belgiji je srednja po važna biti čez leta in leta. Gosp. Zalokar jo je zapisal meri, a skozi in skozi slaba po lastnosti pridelkov. v svojem „Umném kmetovanji" tako-le: severni Nem čij i so v obče přidělali dokaj lepe pše- nice, in iato tako ovsa in ječmena; nasproti pa rži le vsi s prav ginljivimi govori poslovili od nas , ter po- 8rednjo mero in slabega pridelka; v Westfalnu dokaj kladali\nam na srca, naj marljivo nadaljujemo v daljnih pšenice f pa veliko snetjave. Na Saksonskem je domovjih to, kar smo se tu učiti pričeli. Na kratko, smo si dobra letina sploh. Na Bavarskem (Parskem) je pri- pa vendar iskreno in nekako z otožnim srcem delek srednje mere ; pšenica in rž ste lahki, ječmen in podali po skončanem zadnjem uku dosedanji znanci in oves prav lepa. Žitne kupčije po vsej Nemčiji in Svajci prijatelji desnice svoje, dobro vedevši, da z veliko večino je .dozdaj bilo prav prav malo; nakupičene ima v Ro- njih se vidimo gotovo zadnjikrat; — ni čuda toraj 7 taka da marsikomu so se silile skřite solzice v oči. Drevi proti deseti uri se bomo večidel vsi, kar nas je iz dežel proti ločili od tod ter djali slovo ,,z Bogom" ogrom- manshornu še zdaj 300.000 centov stare pšenice je tudi v Stetinu. Na Francozkem je v obče srednje dobrote. Iz Angležkega so sporočila o žitni jugu, letini dobra. Rusija se hvali z obilnim pridelkom, nemu dunajskému mestu. — Kakor drugekrati, pošljem tako tudi Švedija; v Avstriji je v obče le srednja, tudi še danes zadnjič od le-tod dragim znancem in ro- _____jakom v daljni domovini svoj iskreni pozdrav! Srečno! List iz Dunaja o gospođarskem učilu ljudskih učiteljev Poslal J. Levičnik. 24. septembra. (Zakasnjeno.) Naj Vam, predrage „Novice", predno se ločimo J ___ 1 _ • V v _ ljudski učitelji odtod, iz cesarske metropole, pišem še nekoliko vrstic. Radi smo prisu v Beč ; a radi tudi odhajamo zopet odtod; zakaj dolzega sedenja in obilo hoje po trdera dunajském tlaku se človek pri najboljši volji nazadnje vendar le naveliča. Te dni smo imeli še tri veče demonstracije. 18. dne t. m. sta nas peljala profesorja dr. Reitlechner in dr. Wilhelm v tukajšnjo mašinsko fabriko gospodov Clayton Schuttleworth & Comp., kjer se izdelujejo razne gospodarstvene mašine. Sli smo z omenjenima profesorjema od poslopja do poslopja ter ogledavali poljedelske stroje v posamesnih delih in v celih sesta-vah. Predvčerajšnjim smo imeli v politehniki drugo demonštracijo ; pri tej nam je razkazeval dr. Wilhelm zopet v modelih razne gospodarstvene stroje; dalje raz-kladal nam nauke, kako naj se postopa z m I e k o m, kako se dobro napravljata sirovo maslo in sir, tudi razne živali nam je kazal v slikah, volno pa nam dal videti „in natura" od najslabejše baže do najžlah-nejšega pridelka. Videli smo tu take žlahne pridelke, da bi jih bil človek prej mislil za svilo, nego za volno. Predsinočnim smo se snidili po občnem razgovoru velika večina učiteljev v podzemeljski dvorani Likey-eve gostilnice. Počastili so nas bili pri tem shodu tudi ministerijalni svetovalec vitez dr. Hamm, ministerijalni tajnik dr. Lorenc in vsi profesorji. Bilo je vec govo- mnogo slava klicev na svitlega cesarja, ministra rov 7 Potocki-ta ter na nazoče gg. prednike itd. najprej s k i Pelo nemški se je t , potem po viši želji tudi sloven- zlasti se je določno zahtevala naša: ,,Pridi Go-1« reneci", ktera se je pa po spodbudi častne želje tudi tako iskreno zapela, da je vse po dvorani čudé poslu- Bil je to najlepši dan in večer, kar smo jih na šalo. 1618 Narodne stvari. pregovorih in prilikah sosebno slovenskih. Spisal profesor Viljem Urbas. é (Dalje.) Prva zbirka poljskih pregovorov je javalne od pisatelj ni znan. pozneji natisi so iz 1619 7 1620. in 1629. 1., a V latinském jeziku so razglaševali pregovore Po ljakov: jezuit Knapsi (Meich. Knab.) 1632 Rog. Zavadzk A 1688 1751 Ig 7 1690. in 1728 m pijanst svetio Zeglicki nemškem jeziku so govorila Poljakov prišla na 1689 Moneti. 2) po E r n es tij in 1722 po Novo zbirko navadnih prilik poljskih so dajali na dan Andr. Fred 1658 7 1659 in 1664 7 pravljenih in pomnoženih natisih pa F v po 1769 1809 7 M 1780 7 rane Bohom Sam. Bandtk in 1820 četrtem zvezku svojih poezij je priobčil 1756. Jož. Minasovicz nekaj poljskih pregovorov v vezani besedi. Prilike Poljakov razkladaje pretresa Konšt. Vurc-bah tudi izreke druzih Slovanov (1847. 1.). Ruskih pregovorov sosebno, med drugimi sta raz- . in Di miêr glasila dokaj I. G. Kizeveter 1796. / tr______\ i 1 on a a r _ i : i____ ::u Humières) 1800. Veliko se jih nahaja tudi pri Anketil-Diperonu3) in v slovarji akademije ruske. Najbolj znamenita pa je nabira ruskih poslovic, ki jo je razglasil 1. 1834. Snjegirev, pridéta jej je dotična literatura vseh Slovanov. vanov in Nemcev je tudi prislovniŠki literaturi Slo- Hanuš 1853. v ce- skem jeziku bukve dal na svetio. Jož. Dobrovski je razglasil 1. 1804. nabor če- ških, Ludv. Ad. Jucevicz 1. 1840. nabor litovskih Dunaji preživeli. Včeraj smo bili obdarovani v našem pregovorov II. razredu vsi učitelji vsak s peterimi lepimi in ko-ristnimi knjigami; učitelji drugih dveh razredov so boje po eno knjigo manj dobili, za tako blaga darila! Kaj da se je zgodilo z J. Miheličevim rokova . 4\ pisom : „Kranjski pregovori » tega ne vem. Lepa, iskreno živa zahvala Popoldne sta nas peljala še profesorja Hajek in Bisching v „geologische Reichsanstalt", kjer smo v enajsterih sobah pregledovali raznovrstno in raz-nobarveno karanje iz vseh dežel našega cesarstva; tudi od čuda veliko o kamni n je tù razpostavljenih, kterih starost se šteje na stoletja. Danes ob 12. uri smo skončali našega tukajšnjega šolanja čas. Gosp. profesorji pa so se več ali manj Pregovori in prilike so po svojem pomenu navadni, veljavni izreki modrosti in skušnje iz domačega in javnega, verskega in državnega življenja: posnetek so z opazkov eloveškega razuma. Kakor vsak človek, tako ima tudi vsak narod svojega duhá; tega razodevajo in upodobujejo ravno pregovori in prilike v svojej skupnosti. Proverbiorum Polonicorum centuriae 18 v Lubcu nad Niemnem. 2) Moneta: Enchiridion Polonicum. Thorn. Grammaire et dictionnaire on vocabulaire Russe, grec fmo- 3 Podzemeljskih gostilniških dvoran na Dunaji je čedalj vec derne) et latin .... f Anquetil—Duperron). P. Marcus a S. Pad. Bibliotheca Carnioliae. ter so zlasti o poletnem času žejnim DunajČanom kaj mile pribeža- liaca solnčne vroČine do hladnih pive Vred Rajnki prof. Jaka Zupan je tudi v natisu izdelal veliko torbico s'ov. pregovorov; isto tako tudi Matija Majar v svoji knj igi Vred. Značaj pregovorov in prilik je tedaj ? da le v duhu , atnpak tudi na jeziku ljudstva, in živijo ne so se poznamenovanja za: nogo kot pomoček hoje a ima zato splosno veljavnost, kar izrekujejo. ' VMIUI ^ VU V 4Li V ▼ M JMI • U \J ^ \J \J V V/ UJ V/V W £V li UJ V, krača, okrak, pes suillus, štirskoslov. krak, Od šolske učenosti hrv. po Habdeliču: skrek, Froschfuss m se odlikujejo s tem > da sedaj J J ^ WVVUUOM f « J.XM.WVJVÍ1VU • U U A V I» ) A luovuiuoa j IU OCUl ob kratkem vendar pa du- nam razjasnuje izraz krak za Batrachospermum. se Po hovito vse povedó, in da se tako moško in krepko ob- žabjem kraku, skreku, ali po žabi xcczeÇoxrjv je našajo, kakor se jim spodobi vsled njih visocega rodú. dobil ta rod alge svoje ime: grskolat. /?axqàyiov — ba- Po splosno razumljivi, konkretni obliki, ki najčešće trachium, zato hrvatskoslov. žabi ne c trava, žab ja služi prilikam , po svojej mnogostranski bistroumnosti trava, v okolici, v kteri sedaj stanujem se ŮlUáil J J^V ^TV,JVJ M1WV4 VU1AJ14VUV* VA W » M ) W ^ T WVUMJ U tMU UJ V^Ui y O U P Ži IUU1 in s tem, da so navadno Je iz skušnje povzete, razlo- rastlina veli: žabji krak in pa: žabji skok; Latin tudi tudi imenuje ranunculus od rana žaba toda čujejo se prilike od pregovorov in modrih izrekov, ki bolj abstraktno, bolj osorno in na kratko kako važno ker so te rastline prebivališta žab,*) ali pa ker imajo , primeri Pregovor, kije s premišljanja posnet, je splošno nemško poznamenovanje : Hahnenfuss, ranunculus, resnico, kako pravilo za življenje zastavljajo. -------------- r ~ ~ - •-----—---; j * podobo žabj ih nožic, krakov, 8 krčko v veljaven, samo po sebi in kjer si bodi : prilike pa > življenja, iz kake ki priložnosti (prilike), zado- ízvirajo iz bivajo pravi pomen še le na pravem mestu. Tako je slovenski srakonoga, Himmelthau itd. Ime krajno Krakovo, predmestja ljubljanskega Krakovo ----- — jme XX A O. IV W V \J y /LUC loga ucc »tvuvua u a jl\i alij ot^cLU Krakovo, ime vasi na gorenjem Štirskem, Krakov poglavitno poljsko mesto, dalje imena Krak, Krek Kračman, Kračun itd. so tudi iz temata: krak na priliko blizo Leskovca na Kranjskem > Kar se rodi, smrti zori pregovor 7 a Konj za sto zlatov tudi crkne Modre izreke prilika. y na pr bi tudi imenovati izreke modrih. Spoznavaj samega sebe! smeli kakor tudi ime božanstva slovanskega Krak ki ubil y y y y pozoja (v kraljedvorskem rokopisu stoji: „krok Geslo je pregovor, kterega si kdo izvoli za pogla- since"). Krak, krok je bilo personifikováno mla-vitno ravnalo v svojem djanji in nehanji. Po izgledu dorojeno, novorojeno solnce po zimskem sol-sedmerih grških modrijanov je v prejšnjih časih vsak sticiji b v • v OZ1C ktero Je V se slabahno in še ko- imenitniši mož s kakim pregovorom (geslom) naznano- raka, je krak**), ni pa bežun, dgofiaiog-, primeri val y kaj da misli in hoče; dandanes imajo le vladarji indiški Višnu, v Vedah še priimek solnca od še to navado. ire malo Od pregovorov se razločujejo tudi govorila in prislovni izrazi da-si časih ) gehen HV«, V I VU»U OV piUUJUIk O \J 1 li \J Ck , UU VIS, schreiten. Ker krščanski praznik roj stva y f ki bolj V sa- Izveličarjevega pada ravno v zimski solsticij, o kterem se je rodil Krak, zato se „nativitas Domini" ljivo kako bistroumno misel izrekujejo na pr.: Toliko „vigilia ejus festi" veli v staroslov. kračun ga je sram kakor volka strah. y ribniška) kola. J J J'* • • A VUUV „ » I^IUU V/J UO 1VUUI » VJll T OIU1 UOIV » . XV i Ck \J U. XI , Cvili kakor ižanska (ali kračun, maloruski: kerečunj, bulg. kračun češki tudi " * M v J liUUl • UVI V VU JJ J f UUlg« tv L u v U li y bUUl Magjari so od Slovanov vzeli in si napravili: karátson. Sorodnice pregovorov in prilik so na dalje národně Miklošič ni znal izpeljave besede: kračun, vendar se pesmi, prav lj ice in pripovedke; iz mlajše, po-stranske rodbine, pa tudi basne in priličbe (para- > govorice (anekdote), vsaka bistroumna beseda, , kar se je v mnogostranski rabi jezika po bole) sploh živih pripodobah nekako poosebilo. ni upal primerjati jo tématu: „kratek"; quia bulg. et čehicum c obstaré videtur. To božanstvo najdemo tudi med retranskimi podo- vse bami s samimi lnčnimi atributi ali ker se v UWUJl o gUUilUil o VJ a xa \j jli ± ili J. atlJlUUll y eux y ou v po- labsko - slovanščini a in o spremenjata pogostoma v pripovedkami in pravljicami vjemajo se prilike glasnik i, primeri: sl v tem, da se tudi njihne oblike velikokrat ravnajo po raznih narečjih , da se jih tù in tam drží ; namesti sl t tedaj raz- umemo y v se kaka zakaj ima to božanstvo runski napis: krikk ne- navadna beseda ali pripodoba iz starodavnih časov, da se tudi one rade prilikujejo krajem in osebam. Enako Krak o, Krok pravljicam gojijo nas prilike lehno in milo logov Verjel bi toraj : da so topična imena mest y vesi y y nastale po častji božanstva Kraka, Krok«, nika- mleko ne teži želodca ? služijo nam pa tudi kakor koršneg kakor ker tudi to ime imajo logi in grič y ni potoka 7 pripovedke časih v tečnišo hrano, kajti marsikdaj za- chospermum rastel muze ali mlake, v kterem bi B a t htevajo resnobnosti in dobrega premisleka. (Dalje prihodnjič.) šiču morska haluga. Da so tudi rastline dobile po Alg po Belostencu: morska resa, po Jambre Jezikoslovne stvari božanstvih imena, potrjujejo: perunik bascum), hotunja (robus ebuli) itd y d Roj f pobirajte pridno národno blago; glejte ko Krak. Spisal Davorin Trstenjak. Marljivi in učeni naš slovenski prirodoslovec gosp. Simen Robič poprašuje v poslednjih „Novicah" : zakaj se „Batrachospermum moniliforme" imenuje krak? Ker je sl. vredništvo v opazki omenilo, naj bi jaz raz- o izviru te besede, pokušam tukaj liko vrednosti je v njem ! odel svoje mnenje razlago besede krak. Beseda krak ima te-le pomene: krak, gressus, v staroslov. novoslov. krača, coxa, Hakse. srbski: Vrtec lepoznanski. Prijateljici. i Novela. Poleg Dragoile Jarnevićeve svobodno posnel J. Levičnik Vrf\ S to ii* x. . m>. / (Konec.) Za en trenutek omolkne, potem pa z vedno bolj krak, crus longum, poljski krok, perinaeum > na kraci oberarm. y hrv. okrak i pes meso suillus, litevski kar ka, slabljenem, pa strašno-milim glasom zažene: )y ne morem mirno umreti ne morem prostezo imamo v slov. korak y ko rač Ljuboslavin bledi obraz stojí mi pred očmi in mi proti kor očaj, gressus, korakati razkrečati. Prvotni pomen je dalje : kr ekn oti ire i au&i cuati« X1VUIU1 UULUCJJL JO „110, gehen, ovui springen, hiipfen" , in se vjerna s sansk. çrank schreiten i y y 9 ire. Iz prvotnega pomena : j) ti ) stapati Primeri Batrachospermum: Froschsamen, Froschsaat. S slov. krak, skrek je sorodno starogorenje - nemški skrek an, novonemški schreke, v besedi: Heuschrecke, to je die * ** y skakati" stvarila im Heu springende, hiipfende. Pis. * a Ljubkovicevo prokletje doni mi ko strašni grom v ušesih! težko Ona dva mi nista odpustila in zato se loči duŠa moja od telesa !" Mati Serafina na te besede vstane, položi polagoma trepetajočo roko na čelo bolnice, ter jej tibo, komaj razumljivo reče: „Da si zagotovljena o odpuščanju Lju- boslave in Ljubkoviča j bi se potem umirila?" Lj ubosla va! — to je tvoj glas!?' i y j J U U V O * C» * (« , - v \J J b * VJ glUO • * - zasepetá bolnica in pade omedlevša v zglavje. jokajoča Judita! nesrečna prijateljica moja Judita!" reče predstojnica in sklone se nad umirajočo, poljubivša jo na mrzlo čelo. ta trenutek oglasi se od zvonika glas ure predstojnica vpraša, koliko je na času? » m Polnoči" odgovore strážnice. pomočjo dveh usmiljenih sester povrne se Judita še v življenje, njeno oko razsvetli se, in z zamolklim glasom zavpraša: „Ljuboslava, povej mi, si li res ti ali je le tvoj duh, ki donaša mi odpuščenje v smrtni uri?" Gospá mati poklekne k postelji in reče: „Ljuboslava je, živa in prava sestra in prijateljica tvoja; odpušča ti zmote tvoje in moli ravno zdaj milost in usmiljenje! Bogu za (i » dihne In Ljubkovič? Je tudi on mi odpustil?" Ljubkovic" — reče mati Serafina in globoko iz- „Ljubkovič najdel me je pred letom tukaj, in na iskreno prošnjo njegovo šla sem doli v samostansko zbornico.... Kar si mi pravila ti, povedal mi je tudi on ? ter opral s solzami zmoto svojo Ci Odpustil Je mi odpustil?" > Popoinoma — in prinesel ti odpuščenje tudi od s ktero se je na popotovanju svojem po naključju tete sešel". Težko zadihajoča vzdigne bolnica svojo desnico podá jo materi Serafini, in tiho reče: „Ljuboslava! zdaj mi je odleglo; lahko mi je pri srci; odpustila si mi ti, upam, da mi je odpustil tudi Stvarnik moj ostani.... z Bogom !".... še en vzdih — in Judite ni bilo več. Mati Serafina skloni se prek nje, zatisne jej oči in porosi z vročimi solzami ranjce velo mrtvo obličje. Od cerkvenega stolpa pa zamolklo udari ura eno čez polnoči, iskreno sveta. Bogu vse nazoče padejo na kolena in molijo , ki se je ravnokar ločila iz za dušo Tretji dan prepevale so usmiljene sestre okoli truge umrle in zopet oglasijo se zvonovi, pošiljaje doneče milozvučne glasove prek brega in doline. In razvedritelja oblačne pameti, Ki je od vekomaj modrosti čiste plamen, Obeh oseb izid, z oběma v eni tri, Zapoj mo glasnih ust v imenu duha, Amen Oce naš. Bitje čudno, bitje brez prilike, Duh visok čez uma misli vse, Ki v svitlosti večno rajske dike Angelsko prespeš razumljenje; Ki po zraku žarne krogle viješ, Dih sladak iz cvetlice puhtiš, Iz neviht življenja blagor liješ , Blisku kdaj , in kod, in kam veliš, Čudno bitje, bitje neizmerno i oče naš Stvarnik, drug, in rešnik Ki ta svet pomnožiti stoterno, Ali v nič ga z migam djati znaš; Ki od sonc do micne trohe peska, Od prahů do kralja vsih zverin, Od kresnic do strasne luči treska, Vsim stvarem si uzrok in začin! Nam si oče, vodja nam gotovi > V blagoslov si dal nam sina cio; € uj t e vsi ? deržave in rodovi, OČe naš je sveto bistvo to. Je naš oce » vir ljubezni žive i 7 7 Brez izjemka skerbno vsih strani Nam daruje vsaki dan vidljive Dan na dan nevidne blagosti. Kinč nam da podobe veličanske Nam prižgé v obrazu vida kras, Celu vcepi misli modrijanske, Ustam da besede sladki glas. Soncu vkaže: Brazde plod mu zbudi! Roki: Vlij želečimu požir Zraku: Sap hladivnih ne zamudi! Noci: Daj utrudenimu mir! Bog ljubezni, oče vsiga sveta, De sta nam, ki gline prah smo le, V glavi um, in duša v sercu vneta, Slava vsa in hvala tebi gre! Hvala de veselja serce vriska t 7 Ko spomlad natvora oživi, Slava de v dolini solz in stiska Cvetlic nam obilno dozori: Visoka pesem. Zložil Jovan Vesel-Koseski. *) Uvod. V imenu svetimu, v imenu vsih imen, Ki se mu vklanjajo kreposti tega sveta, Ki vsim stvarem pogoj, ki cena je vsih cen Ozrimo kviško se v oblok Bogá očeta! V imenu luči tmin, zmagavca besnih sil, Ki smert objemši sam otél je svet pogina, Ki hlad je naših ran, zdravilo vsih zdravil Napnimo gerla moč v imenu sladkim sina. i » * Gosp. Koseski je Matici s srcno zahvalo, da ga je V. obcni a zbor sprejel med svoje častne ude, poslal dovršeno „visoko pesem svojo, kteri je predmet „oče naš". Prva dva oddelka sta natisnjena Novicah" 1850. 1. Malo premenjena ju čitatelj tedanjih v 71 Novic4 ' novo, se nenatisnjeno Ko- zopet sreča. Naslednjih 8 ođdelkov pa je seskijevo delo. Po željah g. pesnika in s privoljenjem Matičinega predsedstva celo to pesem priobcijo letošnje „Novice". Vred. De nam up nebeškiga življenja. Krepki up veselja vecniga, V boju zmot, ko truda in terplenja, K zmagi sklep, orožje v bitvi da ; De pregreh ob cvetju bič odlašaš. Naše de slabosti prispoznaš 7 Da! de clo zločinu prizanašaš Ter mu moč in čas k pokori daš. Milost je, dobrota brez prilike, To ljubav neskončna tvoja je , Ktera v cvet razviti vse mladike, Vsaki berst obdati s plodam htje. Bog ljubezni, oče sveta tega, Odpri tej molitvi svoj posluh, Serca nam očisti dima zlega, Daj, čez nas de pride snage duh ! Daj de bi po uku tvomu bili Obernili v tvojo slavo vse, De bi pot kreposti le hodili, Čistih sere, ko dečno serce je; Daj de bi, ko zadna borba mine Nam oči zatisne mirna smert, Tam za nas, nevredne tvoje sine Sveti dom nebeški bil odpert. (Dalje prihodnjič.) i mariborskem okraja, in ali ni Št. Martin in spodnji Duplek v nevarnosti. Naj za čas nekaj napravi i in da da Deželni zbori. Štajarski deželni zbor• ) seji je poslanec dr. Haffner podpiral svoj Se izroči deželnemu odboru, deželni zbor naj po deželnem odboru doseže stetterjeva stvar se izroči ustavnému odseku. bodo imenovani kraji spet zadosti ovarovani se naj napravi namenjen prekop Dravin, in se naj plača to nekoliko iz zaloge vođine, nekoliko pa naj plača okrajni zastop mariborski, drugo pa srenja, ki je v nevarnosti! Govornik je tudi omenil, da že vlada zmirom pobira brodovino v Mariboru, ki je samo zato določena da se naj vravna Dravin tok, in vendar nič noče storiti. Domin kuš-Brand- Dr. i predlog pri vojnem ministerstvu to, da bode prihodnjič izžre- Jožef Kaiserfeld poroča potem v imenu deželnega banje (l o žanje) in nabiranje rekrut o v tamo, odbora o K. Seidel-novi volitvi, in omeni, daje prišlo kjer je sedež okraj nega zastopa, ker so okrajna šest protestov zoper njo v slovenskem jeziku in da je glavarstva prevelika, in ljudje, ki morajo od oddaljenih podpisano 46 volilcev. Dr. Vošnjak zahteva, naj se krajev iti v mesto, kjer ima okrajno glavarstvo sedež, preberejo protesti, se ni dovolilo, oporočevalec je tedaj potrošijo mnogo denarja in potratijo mnogo časa, kar iz potestov izvzel, kar je njemu bilo drago in je samo li »-»olj kj Luuviiu ucuaijd lu pu li a lij u tuuu^u uaoa , aai J^utuoiu ¥ xavu^x, acn. jt/ JU j umu uiiv iu jc OčtLUU ne bi bilo, če bi bilo to izžrebanje in nabiranje v onih omenil, da so vladini komisarji pripomogli k zmagi, da krajih, ajci JO uaiaiui aaoïuu» xiauucijcv ^iiouiv/g oo *i«u.m »vunom ui j/uouu ui. izroči srenjskemu odseku po tem, ko je tudi vladin in da se ni vršila volitev po kjer je okrajni zastop. Haffnerjev predlog se vladin komisar ni pustil dr. Dominkuša v volilno sobo 28 in 29. Da je Kai- komisar nektere opazke přistavil, ki so govorile za serfeld vse ugovore napravične in neresnične našel predlog. se svoj predlog: kor dat". jvi v u^a^ag i i o te* v II j x\i ov y v/inv ucm avam. » wv uw^/íwi ivuu iu uvivouivuu j og Baron Hammer-Purgstall je podpiral samo po sebi razumeva, in daje zato předložil, naj se se naj dolgem govoru celó in brž odpravi kon- volitev g. K. Seidelna potrdi. Zdaj se je začela n«ArtAMn Ml v\A¥9A/^nl v^în virwrrn/xn TT SltTO rï V\ O f n Irf Ûlin ___1r n AM Gl f. ni povedal nic novega f prav živa debata, ktera — kakor „S1. Gosp." pravi ampak je ponavlja! to, kar se je že v liberalnih časni- je bila tako huda, kakor lanska adresina debata, da še Vse nesreće kih o tej stvari vrabci pojó po strehah. ki je posebno zadnja leta doletela Avstrijo, je ubogi konkordat, in da še bo več nesreče napravil ; ne hujša. kriv če Dr. Vošnjak je pričakoval od deželnega odbora, da bode to volitev celo natanko preiskoval, kakor se je preiskavala volitev g. dr. Dominkuša; to se uuu^i liunaui uat, iu ua oc uu vcu ucoic^c uapiavn, vv> »^a jv »utiuv/* ui. JL' uiuiuivuoa ^ iu ao se ne odpravi, to je bilo jedro njegovega govora. Ham- ni storilo in vendar se zdaj poroča o nji. Deželni od- merjev predlog se izroči ustavnému odseku. — Potem bor misli, da ni samo vsegamogočen, temuč daje je prišlo na vrsto pretresovanje postave o cestni po- tudi vsegavedoč, in da mu zato ni bilo potreba pre- liciji, o kteri je sporočal pl. Konrád. Pri speciální iskavati te volitve, ker jo predlaga za potrdbo j i, u ivicu j o spuiuuai pi. JLV u u i (tili XII op debati je baron Buol předložil, naj se izbriše §. ki , je to razžaljenje vsega slovenskega naroda. Volilci se dano' glasi : i aiuu JJ U U 1 picuiu^ll, lič*J OC IćiUL iOO at i »uumij vuj v v o v> ^J Ml Olu V uuoa V^OI u «t w u a. w viiivi, . „Živino pasti po krajih cestinih je prepove- ki so vložili protest, so se zanašali natanke preiskave kajti to se ne more izpeljavati. Baron Hammer od strani deželnega odbora, al slovenski volivec se je temu predlogu zoperstavljal, in na to je baron obrača, nemški deželni odbor pa obrne! Daljeg Buol svoj predlog spet popustil. §. 16., ; prepovedano je spati na vozu onemu (kočijažu) ki se glasi: dokazuje, kako so bili Slovenci pri volitvi „vogelfrei IC ki v stanu takem, da ga smes ubiti, kogar hočeš) in vodi vožnjo", se poslanců dr. M. Schreinerju zdi popiše natanko grdo ravnanje nekih mestnjanov s Slovenci na mestnem trgu in ulicah, in kako so žandarmi da se naj ne kaz- smešno postavljen in zato predloži nuje samo on vozovodja, ki pri vožnji spi, temoč tudi on > ki je pri vožnji pijan zapirali samo nedolžne Slovence, nemškutarji so pa lehko Konrád ugovarja rogovilili, kakor so hoteli. Govornik reče, da se mu je zdelo ? da je na Turškem. Slovenci so se žalili tukaj, na to, da se zlo težko dá določiti, kedaj je vozovodja pijan in da marsikteri, če se ga je malo napil, bolj ^ij au iu ua iuarsi&.tcri, ue se ga je mam napu, uuij m se zalijo vsikdar, kder je le mogoce, m ucmu omw o^ vozi kakor on, ki je celótrezen. — Schreiner pravi, spet do dobrega prepričali, da z Nemci ni dobro in zato smo se da se more vozniku le tedaj spanje prepovedati, kedar skupaj živeti! — Naposled predlaga dr. Vošnjak, da res vozi. Na to reče Konrád, da je samo tisti voznik, se naj ta volitev izroči posebnemu odseku, ki jo naj še ki res vozi, ne pa tisti, ki na vozu samo sedí. Schrei- enkrat dobro preišče in pretrese in o nji sporoča. nerjev predlog pade. f 23. je govori! dr. Stre- Frice Brandstetter zagovarja potem v zlo površnem mayr in je předložil, da se naj tako glasi, da naj ima govoru uradnike in mestjane mariborske in dokazuje gosposka cestine, krajne in poljske policije pri izvrše- da se je vse postavno vršilo, in priporoča predlog dež vanju svoje službe enake pravice, kakor javna str ažn a odbora. To mu v kratkem potrdi tudi z nekimi šalji gosposka. Predlog se sprejme. Pri zadnjem §. je na- vimi besedami Karneri. Potem pa poprime posla- stalo oštro in dolgo besodovanje. Dr. Stremayr je nam- nec Herman besedo in v obšírném govoru kaže pra- reč předložil, da tudi naj imajo okrajni zastopi nek vice Slovencev in popisuje ljudi, kteri jim ovirajo te upliv v cestnih zadevah in cestni policiji pri srenjskih pravice. Slovenci nočejo druzega nič kakor to, da so cestah, in da se ta naj v postavi jasno in določno iz- gospodarji v las tni svoji hiši; kdo pa so nasprotniki? reče xv^ví, ker to je najbolj praktično. Ker se vendar po — ^jw ^ «n p« , j dolgi debati niso mogli porazumeti, je baron Hackel- z nogami teptajo národně naše pravice. Na Stajarskem berg předložil, naj še dotični odsek ta §. enkrat pre- se je izcimila neka koterija „verfassungsfreundov", in kakor je po besedah evangelija rodil Abraham Isaka Isak Jakoba itd., tako je Karneri rodil Brandsteterja J/V/VAMIJ & v i U O U U 1 U f vy j I iiiui * IAV4V J/M» MMV^» V • tujci so ali pa izneverjenci narodu svojemu, ki trese in zboru predloži. seji je K. Seidl podpiral svoj predlog naj t t se tudi pri nas napravijo mirivne sodnije, kakoršne Brandstetter Schmida itd. Njihovo gêslo je, da samo se že nahajajo na Angleškem in Francoskem, ki bi v decemberski ustavi moreš iz veličan biti, drugače si skušale pomiriti dva, ki se hočeta pravdati, ker potem izgubljen! Mi pa se ne bojimo luninih politikarjev y ) roka Seidl svoj drugi predlog, ki se glasi tako-le": „Deželni pravice jih bode vničila. Konečno pravi, da volitev bi bilo menj pravd, in bi se toliko denarja ne zaprav- ki na slovenski zemlji ustavne komedije igrajo dalo. Se izroči srenjskemu odseku. Dalje podpira K. so za 70 percentov in vojno postavo navdušeni, odbor naj dá preiskovati po deželnih uradnikih, koliko Seidel-na je neveljavna. Zdaj pa začnó razsajati kvara delà Drava gruntom v srenji Dupleški spodnjem dr. Waser, mož iz ministerstva prava (!), veliki beralec dr. Rechbauer in pa Brandstetter in raz- t. j. narodne ravnopravnosti, naj se pa pogleda na de- sajajo zoper pravice slovenskega naroda in voditelje nji- želne zbore v Gradcu, v Celovcu, v Trstu, v hove tako grdo, da res ni čuda, da jim je dr. V o šnj ak Gorici in v Poreču! Kako je pa tam s to rečjo? v obraz rekel, da s takimi ljudmí ni moči skupaj ži- (Predsednik zvončka in opominja poslušalce zarad živih dobro- veti. * V»V4J "W U VU U • UJ . «JUUA-U.. til 4UVW» U " "f "J --------- ' ------™ ~ T ----J X-----------' In konec vsega prepira kaj je bil? — predlog klicev.) Ali ni na Stajarskem, Koroškem, v Trstu v V OU. - -LU XVUUCU VOC^O jj l^^Jlia ÛOJ IO UU i - pcuiug * • J ui u«* ma OlWllJ , liwiuonviu , V XIOIU , V V ošnj ako v je bil zavržen, S eid e 1 je bil za poslanca Gorici in v Istri število Slovencev mnogo obilnejši potrjen ! y Deželni zbor kranjski. nego je število Nemcev na Kranjskem? in kako se pišejo ondi zapisniki? — samo nemški ali laški! Kedar v imenovanih deželnih zborih se bodo pisali tudi slo-seja je skoro celih 5 ur trajala, in to prav brez venski zapisniki, potem se tudi mi ne bomo branili potrebe, kar bomo zdolej kazali. Ko se je slovenski nemških. — Za dr. Gostom se oglasi c. kr. deželni zapisnik 7. seje prebral > potrdil ) predsednik besedo ter oponaša, da je zapisnik le slovenski, ne poleg ministerskega zahtevanja tudi nemški. poprime c. k. deželni predsednik, ter pravi, da se nemški zapisniki zahtevajo vsled narodne ravnopravnosti, da pa on ni zoper to uc puicg ^ouicvaijjit luui licixisivi. iv, da se izroči njegovo pismo ustavnému odseku. — Na to se bere vabilo k slovesni sv. masi v stolni Potem poprime dr. Toman besedo ter pravi, da edino iz te okoliščine, ker se predlagajo zapisniki Njego- oktobra cerkvi na dan godú presvitlega cesarja izročé se sledeče prošnje: 1) poslanec Zagorec je izročil vemu Veličanstvu cesarju, se ni djalo to pismo narav- prošnjo županov iz Kostanjevice , iz St. Jerneja in od nost „ad acta". Tem bolj se je pa čuditi vladinemu sv. Križa, da bi spadale vasi Velika Dolina in Catež zahtevanju po dvojnih zapisnikih, ker je ravno vladini poslanec zastopnik pri prvi obravnavi deželnega zbora, o nacrtu okrajni sodniji v Kostanj evico, Pintar prošnjo vasi sv. Duha in yirmaš, da bi bile postave zastran jezika, v kterem se imajo vprihodnje prešolane iz Žabnice zopet v Skofjo Loko, — 3) zakoni za našo deželo izdelavati in razglašati, ugovarjal deželni glavar prošnjo krčmarja Miha Lenče-ta iz Ljub- oni določbi postavnega načrta, ki govori za izdelavanje ljane za odpisanje vinskega daća, ki ga zahteva finančna jtcvtt liuttiiuuifc in razglašanje deželnih zakonov v dveh jezicih, Ili ÏCU-deželni odbor dar je treba od deželnih zborov sklenjene postave tudi m ven- gosposka za 1867. 1. od njega ) in prošnjo uradniškega pripravnika za zboljšanje plače. cesarju predlagati. Na to opominja govornik nasprotno Potem ko je c. k. deželni predsednik izročil še vladni stran na 1864. leto, ko je narodna manjšina zahtevala predlog postave za varstvo poljskih pridelkov zoper od tadajšne nemške večine prestavo nemških zapisnikov škodo gosenic in hroščev in za varstvo malih tičev, v slovenski jezik, a takrat tega nemška večina ni do prišla so na vrsto opravila dnevnega reda, namreč: 1) volila! Potem poslanec Kromer govori v smislu pismo c. kr. ministra notranjih oprav dr. Giskre zarad Kalteneggerjevem, in pravi, da to pismo sicer ni vladni jezika ki naj se rabi v zapisnikih deželnega zbora, predlog ter da ni prišlo v posvetovanje deželnega zbora To pismo trdi^ da je deželni zbor vezan v zadevah je- ampak da je to predlog izvrševalne oblasti in da ga zika na 19. zakona državne ustave 21. dec. 1867. ima deželni zbor kar naravnost ubogati (smeh med podalje, da se imajo postave za vojvodino Kranj- slanci in poslušalci). Nadaljevaje pravi govornik, da se sko v nemškem jeziku sklepati, ker je zdaj le nemški mi nimamo za Stajarce pečati; oni si bodo že sami svoje tekst autentičen (veljaven), — da se morajo zapisniki pravice branili kakor si jih branimo mi (smeh med po-zborovih sej v vsem tudi nemški pisati, ker so podlaga slanci in poslušalci). Poslanec Kromer kaže, da je bil do m ker se imajo vsled najnovejših časov na Kranjskem uradni jezik le nemški (žalibog !) in še odkar imamo ustavo, se je začelo zahtevanje za vpeljavo sloven- ) množi postavodajstvu deželnega zbora pravil deželnega reda presvitlemu cesarju predlagati. Samo ob sebi se razume, da večina deželnega zbora o ter se vedno bolj takem pismu ne more na vratna nos sklepati. Dr. Costa skega jezika v uradnije. Tudi Kromer kliče §. 19. dr- tedaj poprime besedo ter nasvetuje, da naj se to pismo žavne ustave v pomoč nemških zapisnikov in pravi, da kot nuj ni predlog izroči ustavnému odseku, ki ima vpeljati namesti ravnopravnosti se hoče samopravnost, brž v prihodnji seji o njem poročati. Al zdaj po- rekši, da na Kranjskem živé tudi Nemci, kterim se ne WM Hti da prime besedo dr. pl. Kaltenegger prav nepotrebno smé narodna ravnopravnost kratiti in zarad tega in stavi predlog, da naj se sprejme to vladino pismo v se mir ohrani, se njegova stran do zdaj ni oglasila za vednost, deželni glavar naj pa dá pisati sejine zapis- nemške zapisnike. Zdaj poprime besedo dr. Zarnik, nike tudi v nemškem jeziku; — v govoru brez konca ki sodi govor vladinega namestnika v tem smislu, da in kraja skuša dokazati postavnost ministerskega za- bode deželni zbor razpuičen, ako se ne vdá zahtevanju « » htevanja s §. 19. zakona državne ustave ter trdi da ministrovim a zapisniki sej deželnega zbora niso / c ICI Util j UČI UJ lliiOtl VJ V 1 UU j cl pravi, ua ou ^voiaii^i oiv vguoat^« uai notranja zadeva nikakor ne bojé razpuščenja deželnega zbora. (Pravo!) da se poslanci slovenskega naroda zbornice. Na to pa se vname obširna debata. Dr. Costa On pripoveduje, da v Galiciji je čez 100.000 Nemcev, brani svoj prav korektni predlog, in dokazuje, da pismo pa vendar vlada ne zahteva nemških zapisnikov sej de-dr. Giskre ni vladna predloga, kajti ministri nimajo želnega zbora gališkega. Nadaljevaje svoj govor raz- pravice deželnim zborom predlog staviti, ako ne za- klada dr. Zarnik, kako je z zapisniki v vnanjih deže-dobé od presvitlega cesarja za to dovoljenja ali po\elja. lah, ter dostavlja, da so se dozdaj po vseh parlamentih Dr. Costa razlaga, zakaj naj se to pismo izroči ustav- zapisniki imeli za čisto notranjo zadevo. 19. pravi nemu odseku in od kterih strani in iz kterega stališča govornik, da je ta §. gotovo dobra reč; al kedar ima ga bo imel ta odsek obravnavati. Govornik pravi da Slovencem na prid biti, se pa zasuče v njihovo to pismo kaže na to, da si minister dr. Giskra prila- škodo, in da do sedaj še nimamo nobenega izvršilnega štuje pravico nadzorništva deželnih zborov; al te zakona za ta §., tem menj se mora toraj deželni zbor pravice nima nobeden minister. Dalje spodbija dr. Kal- ki je sam postavodajalni faktor, podvreči eksekutivni teneggerjevo trjenje o postavnosti ministerskega zahte- oblasti v zadevah §. 19. državne ustave. Poslanců Kro-vanja, ker niti opravilni red niti kaka druga postava marju pravi, da on celó nic ne dvomi, da g. Kromerja vojuje* , jící u i Li u jjrčt v lilii ruu Lilii ftctivii uruga. pucstav» uužuju yiíavi, ua uu octu uio vivuuui, 5» ne tirja nemških zapisnikov, ker sicer bi bil moral mi- in njegovo stranko nič ne briga, kaj se s Slovenci na nister dr. Giskra že lansko leto od kranjskega de- Stajarskem godi; poslancem naše strani je pa prav želnega zbora dvojne zapisnike zahtevati, ker lansko veliko mar za zatirane slovenske brate bodi-si na Sta- leto so bili nekteri zapisniki slovenski, nekteri nemški. Kar se pa tiče jarskem ali kjerkoli. Odgovarjaje poslanců Kromerju av j «vuvw.1 aw j«!«»«^ ~-----o ~ j .j i---#-----~------j 19. zakona državne ustave, zastran vpeljave slovenskega jezika v pisarnice ces. go- spósk pravi dr. Zarnik, da raba nemškega jezika po prihodnjim „Novicam". — Dr. Toman je zarad nepo- kancelijah za nas ni historično pravo, ampak historično trjene postave o razdelitvi sopašnikov stavil nujni pred- nepravo ali krivna, ki jo moramo mi zbrisati, kakor so log f naj io zbrisali Magjari z vpeljavo svojega jezika v urad- posvèt in poročilo. se ta postava izroči gospodarskemu odseku v Il 1 J 6 y KjL jv> tuui OIVIVVJM AUVIUUU« j vm«» f J^v ^ f V V U v W ALUWLI VA UO UM f uvy^w V/UUV>JL\t« Jk/ v/l li UA VF IU 1 U l O l 1 V skusih in vspehu vlade z vpeljavo slovenŠčine v pisar- vem pismu zarad jezika, v kterem naj se pišejo sejini nice pravi govornik, da je vlada prav sama tega kriva, zapisniki. Odsekov predlog kjer je tudi stoletja latinski jezik vladal. Predlog se sprejme Poslanec po Svetec v imenu ustavnega odseka poroča o ministr o- naj se zarad ravnoprav- da je vspeh njenih poskusenj do sedaj tako slab in nosti pišejo slovenski in nemški, je bil brez debate so- skoro nevidljiv, kajti ona sama neče te vpeijave ; sicer glasno sprejet Poslanec Pintar vimenu gospodar- bi ne podpirala in ne povikševala onih, ki se branijo skega odseka poroča o vladni predlogi, ki se tiče za in U9tavljajo vpeljavi našega jezika ter bi ne přestav- mène zemljišč. Po mali premembi §. 3. je bila sprejeta ljala med Nemce onih uradnikov, kteri se potegujejo za vladna predloga. — Potem poroča baron Apfaltrern pravice slovenskega jezika. Svoj govor končá dr.Zarnik o vladni postavi zarad presnove realnih sol; šolski z opombo, da se Slovencem, kedar svoje pravice zahte- nasvet gré na to, naj se ta postava izroči deželnemu vajo, vselej očita, damirkalijo. — Na dr. Zarnikov govor odboru posebno v to, ali ne bi se gledé deželne raz- se oglasi c. kr. deželni predsednik ter pravi, da on mere doljna realka ne prestrojila v realno gimnazijo nikakor ni tega rekel, da se razpusti deželni zbor, ako in na podlagi praktične potrebe prihodnjemu deželnemu se ne vdá ministerskému zahtevanju, in da bi bilo tako zboru predložila načrtana postava. Tù pa se je vnela izjavljenje neparlamentarno. Na to se oglasi še po- spet živahna razprava, ktera se je čez dve uri končala slanec Dežman zoper govor dr. Tomanov, da je bila s tem, da je šolski odsek po svojem porocevalcu predlog stavil, naj gré ta stvar še enkrat šolskemu odseku a ne ; v prevdarek v tem smislu, da nasvetuje zboru glavna leta 1864. debata zarad stenografičnih zapisnikov zarad sejinih zapisnikov, o kterih je zdaj gOVOrjenje. ▼ ^iviumva ▼ vvm o uiioiu^ umi umu v vvuju mv/v/i u ^ i m ? u u Sklicevaje se na dr. Costov govor pa pravi Dežman, vodila, po kterih naj deželni odbor za prihodnji zbor naj dá kranjski deželni zbor izgled deželnim zborom v osnova postavo. Gradcu, Trstu itd., kako je treba razumevati narodno ravnopravnost Za Dežmanom je govoril še nekaj malega dr. Kaltenegger, in potem se je glasovalo o predlogu dr. Cos to vem, ki je bil z večino glasov izročen ustavnému odseku. Dopisi. Iz Prage 1. okt. ^ Slišali ste slavno zmago naroda českega, in veselilo nas je, da tudi iz Ljubljane so Po končani tej prav s trte zviti debati se je pis- telegrami přinesli radostné glase o tej zmagi. Od vlade meno n iznanilo predsedništvu c. kr. deželne vlade, vi<* ^ onv jjvqi«*ucc pnuuiuoam ^uuiučtu — voi ^ postava o razdelitvi sopašnikov in menjalnih zem- kot muhe pocepali na kmetih, v mestih in trgih po deželi; da z vso silo za poslance priporočani kandidati vsi so ljišč ni potrjena, izročila gospodarskemu odseku v pre- zadnje upanje je vladi ostalo se v mislek in poročanje. Ko se je poročilo deželnega od- UMIUUJ V U^/MUjV JW Yl«Ui UOtftlU AC OO V Pragi, IU1 OV J VI nadej ala, da tù bode vendar zmaga njena. Al ravno tako ter se je bora o prošnji občine Loškega potoka izročilo je propala za vladne kandidate nobeden ne mara. ustavnému odseku, poročilo o prestrojenju deželnega Čujte kaj sta storila vladna privrženca Dormitzer in muzeja pa izročilo finančnemu odseku v presodbo in H alla; razposlala sta kakor mož in žena volilcem porocanje 9 so bile volitve udov in deželno komisijo za izpeljavo nove postave o zem- namestnikov v ta-le partè v tisuč iztisih : Max. Dormitzer Prof. dr. Jos. Halla ijiščinih davkih ? bili so izvoljeni kot udje pl. Karl ersuchen Sie hoflichst, bei der heutigen Lan dtagswahl Wurzbach, Peter Kozler, dr. Etbin Costa in pa Andrej Brus; za njihove namestnike pa Franc pl. ihnen Ihre Stimme zuzuwenden. Al volilci niso marali ne za Dormitzerja ne za Hallo, Langer, dr. Jože Orel, Karl Seitner in pa dr. R. ampak izvolili so si možá svojega zaupanja V. Bel sky-a Na Českem, kakor tudi na Morav- Razlag. sporočilu deželnega odbora zarad na- in Fr. Pštrosa. W w» m • ^ W ^ W A w w « » V» w ^ ^^ V ^ ^ v ^ «V ^F m** V^ m w Vtt M » 4b w «b ^ v «b V V¥ w ^ 1 W K/ X ^ Y^ M M ^ JLV AJfe \/ A. V V% A JLA W AvA V ww w prave mitnice v Rakeku je deželni zbor po nasvetu skem, je vse, kar je poštenega Slovana, zoper sedaj deželnega odbora sklenil, da se prošnja do slavne vlade vladajoČo sistemo in zoper ministerstvo; odgovoril je za napravo mitnice v Rakeku še enkrat ponovi se dá cestnemu odboru planinskega okraja za 9 in da 1870. vladi narod ves! Kaj pa zdaj? — je vprašanje. Njego-vemu Veličanstvu vedno zvesti narod češki bode svojemu za popravljanje skladnih cest iz deželnega zaklada pod- kralju v ponižnem pismu razodel nerazrušljivo zve- pore 500 gold. Poslanci dr. Costa, dr. Bleiweis in stobo in udanost, a povedal tudi, da na tej poti, ktero dr. Toman so živo zagovarjali napravo mitnice v Ra- ministerstvo sedej hodi, ni za Avstrijo rešitve. Narod keku in podelitve denarne podpore. — Vsi predlogi de- česki se nepremakljivo hoče držati državno pravnega želnega odbora zarad varstva gozdov so bili po prava svojega, in, poprej še zadovoljno z obširno avto- nasvetu sprejeti, dodalo se je le se to-le: deželnemu nomijo in kancelarom, zahtevalo bode zdaj to, kar se odboru se daje naloga, da v sporazumljenji z vlado je dalo Magjarom, kajti iste pravice, ki jih imajo skrbi za to, da se nova gozdna postava, ako je mo- Magjari pod Stefanovo krono, gréjo po zgodovinskem goče, sesul predloži deželnemu zboru že v prvi prihodnji pravu tudi deželam pod krono sv. Venceslava. Minister c. k. deželna vlada se naprosi, naj opominja Schmerling je leta in leta čakal, da — pridejo Magjari o^ojji, - v./, rw. ucûciua v lauc* oc uapuoi^ ÍXJ kj cu ulici iiiig jc iC liX lil i ctči cčtiVčti, Ua piiucju -lt-Acv^ jc*l i, c. k. okrajna poglavarstva, da gledé na §. 23. gozdne al Magjari so šli! Sedanje ministerstvo je s silo hotelo postave nikakor ne opuščajo vspešno nadzorovati go- Cehe vpreči v Cislajtanijo sila mu zdov 9 deželnemu odboru se naročuje spodletela. 9 da z ozirom vyv^uu v v vioiaj taiixjv ^ ax oua juulu. ju w pošteni ustavni vladi nikakor ne more veljati sila ; na ravno izrečeno prošnjo poduči občine in po njih po- nego le porazumljenje z narodi; ministri, ki se tega sestnike in uživalce gozdov, kako se sme in ne sme po vodila ne držijo, ne vejo, da delajo državi na pogubo. gozdni postavi z gozdi ravnati. — Poslanca dr. Toman Važna dôba je tedaj nastopila: dôba, porazumlj enj a in Lovro Pintar in poročevalec g. Marka Lipoid so še presvitle krone avstrijske z narodi avstrij- posebno zagovarjali od deželnega zbora potrjene nasvete skimi! In za to dobo moramo hvaležni biti Cehom in gospodarskega odseka, in gosp. Pintar je iz skušinj na Moravanom. Živi narod česki! Gorenskem povedal še marsikako resnico. Iz seje poročamo danes le prav na kratko ker Iz Notranjskega. ? Točka 52. nove postave za ljudske šole govori: „Welche Nebenbeschàftigun- ^ • ^ ^J w vuwuiv IV ^/l« V lia l\i atau y IVUl U C% lj U U o a g O U l V ^V* V/11 • V1VUU uvvuuvgvumu*^ W, li listu prostora prirnanjkuje, obširno sporočilo prepuščaje gen mit dem Lehramte unvereinbar seien, bestimmt die La ndesgesetzgebung", to je: opravke, s kterimi se učitelj pečati ne sme, odločuje deželno postavodajstvo". Ker je šola zvezda voditeljica ljudstvenega napredka, in če hoče učitelj današnjim šolskim tirjatvam zadoste-vati, je gotovo, da se s takimi posli vkvarjati ne sme, ki ga preveč odtegujejo njegovemu pokliču, ali ki so takošni, da se ne spodobijo ljudskemu učitelju. Dajte mu primerno plačo, pa bode vseh besedi konec in postavodajstvu ne bode si treba glave ubijati s tem, kaj ne sme ongaviti učitelj. Ljudski učitelji imajo navadno tudi cerkveno orglanje, tù in tam tudi mež-narijo opravljati. Prvi opravek se mu odvzeti ne more in ne sme, mežnarstvo pa se gotovo z današnjimi šolskimi napravami nikakor ne strinja. Dandanes se je večkrat godilo, da so učitelji bili občinski pisarji, bili so celó tudi župani; al naj mi dovolijo vprašanje: ali ni bilo to šolstvu ali županstvu na škodo?. Opravil je pri učiteljstvu in županstvu^dosto, je li tedaj mogoče vstrezati obema posloma? Sola ne more na korist županiji, še manj pa županija na korist šoli biti. Postavodajstvo bode moralo posebno v bodočnosti na to gledati, da se šolska in županijska opravila vršijo redovno in brez zadržka. Posebna napaka za šolo je ta, da ima vsak človek pravico, na šolska vrata med učenjem trkati ter učitelja posebno pa učečo se mladino motiti; do sedaj se je to marsikje godilo, a zanaprej je treba to napako popolno odpraviti. Potrebno pa je, da je učitelj v občinskem odboru in to iz raznih vzrokov ; al županstvo naj se mu ne naklada, in to toliko manj, ker nove veče županije bodo tudi več delà in skrbi prizadjale, in če je učitelj ob enem tudi pisar ali celó župan, bode to šoli in županiji ali občini na veliko škodo. Ponavljam tedaj, kar sem gori rekel: učitelj naj se spodobno plača, a naj ostane učitelj, kajti dva konja se h kratu težko jašeta. Senožeče 1. okt. — Ker je Njihovo Veličanstvo naš milostljivi cesar vpeljavo c. k. sodnije v Senožeče blagovoljno potrdilo, s čemur so se naše stare pravice danes zopet ponovile in goreče želje vresničile, kli-čemo po tej javni poti vsem onim častitim gospodom v deželnem našem zboru, kteri so nam do tega pomagali, našo nepozabljivo in srčno zahvalo. Živili! Občinski odbori iz senožeške ; in vremske doline, Iz Kamnika 1. okt. — Čudno se mi zdi, da še noben list ni omenil velikegaškandala, ki se je godil tukaj 30. avgusta, ter po vsem Kamniku izbudil strašno nevoljo. Bival je tukaj več tednov neki gospod iz Ljubljane zarad zdravja; zvečer pred svojim odho-dom je šel v gostilnico „pri Krištofu" poslovit se pri postrežljivej in priljudnjej hišnej gospodinji. Ko se zahvaljuje za dobro postrežbo in pravi, da je rad zahajal v prijazno hišo, kjer je tukaj tudi čitalnica, začneta sodniški uradnik Prhavec in ravnatelj ljubljanske realke Schrey, ki sta v gostilnici pila, ga zasmeho-vati in črniti slovensko reč, Ljubljančan jih skuša pomiriti, in potem ga silita, naj ž njima pije vino; on se zahvaluje rekši, da zarad zdravja ne sme vina piti. Ko ga le silita in silita, prijazna krčmarica reče : „Kaj sta-vita gospôda, da ga jaz pripravim, da bode pil? In gospodinja po daljem govoru pravi, da vsak domoljub mora častiti možé, ki se že dolgo možato boré za narodne pravice naše ; napijem toraj na zdravje dr. Bleiweisa in dr. Coste! Vi gospod ste se tukaj kazali poštenega rodoljuba, mislim, da boste pili na - — — . * f ' *) Opravljanje mežnarskih poslov gotovo ni spodobno uči-teljskemu stann; vendar se morebiti temu dá ogniti s tem, da si učitelj vdinja hlapca za to tako, kakor tudi grajačinski oskrbnik ima posle, ki mu delajo. Vred. to zdravico". — Ljubljančan prime kozarec ter pije. Zdajci pa kakor divje zveri skočita ona gospoda po konci rekši: Ta lump, ta šuft v najini družbi nikoli ni hotel vina piti, ančeŠ, da ga ne sme, na zdravje teh dveh — pa ga pije! — Ljubljančan pri teh besedah vstane in hoče iti, al P. skoči nad-nj, ga zgrabi za grlo ter ga davi, Sch. pa zavihti stol in ga hoče mahniti po glavi, kar pa Ljubljančan k sreči z roko odvrne, sicer bi bilo po njem. Sch. mu potem izpodbije se stolom noge, da se z v r n e n a tla. P. poklekne na-nj , ga tlači in zopet davi, Sch. pa ga po glavi nabija. Gospodinja spravi hipoma vse posle na noge in pošlje po žandarje, ker vidi veliko nevarnost za gospoda. K sreči prideta precej žandarja ter mir storita. P. vstane ter ukazuje: Zaprite tega lumpa, zabavljal je zoper vlado. — Tega pa jaz nikakor ne pripustim — zavrne krčmarica, da bi tega mirnega gospoda zaprli. Povedati vam hočem, kaj se je tù godilo. — Ko popiše dogodbo, se žandarja Ljubljančanu ponudita za varha ter ga spre-mita do doma v Mekinje, kjer je stanoval, da je bil varen po poti. — Drugi dan pa lazita oba razsajalca ko grešne duše za njim, v eno mer moledovata, naj bi ju ne tožil. Ob dveh popoldne priromata že z nekim prijateljem celó v Mekinje, ko je Ljubljančan ravno pred hišo sedel s svojim prijateljem, vzdigneta roke in za božjo voljo prošita odpuščenja. On pa nevoljen vstane in beži na vrt, njuni prijatelj gre za njim ter ga prigovarja, al zastonj. Vsa potrta se zvrneta na klop ter prošita njegovega prijatelja, naj on prosi za nju ; treseta se, goltata komaj besede iz grla, in ko vse nič ne pomaga, začneta se vsa prekunana jokati; ni manjkalo dosti, da se ništa zgrudila na tla. — Zavoljo ne-sreče njunih rodovin jima naposledy velikodušno odpustí razžaljeni gospod hudodelstvo. - Čitatelj i! kaj pravite k tej „kulturi"? — Čudno se nam je zdelo,. da je Schrey potem tukaj ostal še tri tedne; še bolj čudno pa je to, da je g. Schrey po tej dogodbi še zmiraj ravnatelj na realki, odgojiteljici mladine! Iz Ljubljane. (Imendan presvitlega cesarja) se je v pondeljek slavil z navadno cerkveno slovesnostjo. Po sv. maši je bil deželni zbor, v kterem je deželni glavar pl. Wurzbach v primernem nemškem in slovenskem govoru se spominjal godú Njegovega Veličanstva, kteremu je vsa dvorana navdušeno klicala živio! — (V živinozdravniški soli) so konecletne skušnje 7., 8. in 9. dan tega meseca dopoldne in popoldne; preskušnje so ocitne; naj pride tedaj poslušati, komur jo drago. — Po vseh svetih se na novo začne šola. — (Gosp. Ignaci Toman)dobro znani umetnik v podobarstvu je te dni umri. Skoda za vrlega moža. — (Dramatično društvo) napravi svojo prvo le-tošnjo predstavo v deželnem gledišču v nedeljo 10. oktobra ob 7. uri zvečer. Po slavnostnim prologu se bode igrala vesela igra v 3 djanjih „Išče se nevesta", £o českem izvirniku K. Sabine, poslovenjena od Fr. larna. — Sedeži se bodo dobivali v nedeljo zjutraj od 10—12 Ure in zvečer od 6—7 pri gledališki kasi. — Abonirani sedeži za ta večer ne veljajo. — Vstopniua- bode, kakor po navadi. — (Naznanilo.) Gospodje pevci národně čitalnice so uljudno vabljeni k skušnjam vsak torek in petek ob 8. uri zvečer. — Pevska šola za gospodičine, kterih gg. roditelji so udje čitalnice ali dramatičnega društva, se začne v torek 5. oktobra; vaje bodo vsak torek in vsako soboto ob 4. uri popoldne. — Pevska šola za moški zbor se začne v pondeljek 4. dne oktobra; vaje bodo vsak pondeljek in četrtek ob 8. uri zvečer. Anton Forster, pevovodja nar. Čitalnice. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef BlaZDik v Ljubljani.