Tanja OBLAK' , ZNANSTVENI ČlANEK PROBLEMATIZACIJA MODELA "PREDNOSTNEGA TEMATIZIRANJA" Primer analize medijskega poročanja o vstopanju Slovenije v EU Povzetek: Prispeivk prikazuje nastanek in razt oj teorije prednostnega teniatiziranja, ki medijske učinke na občinstvo razume dokaj preprosto: za posameznike so najbolj pereče tiste zadeve, o katerih mediji največ poročajo. In obratno. manj je tema prisotna v medijih, v manjši meri jo posameznik zaznava kot pomembno. Avtorica omenjeno zvezo problematizira tako. da se običajnega merjenja "pogostosti tem" loteva drugače - s pomočjo metode analize besedil Zanima jo, katere teme pri vstopanju v EU je tisk postavil v o.^predje in v kolik.iiu meri so bile aigumentirane. Nato na osnovi telefonske ankete pokaže, katere probleme v zvezi z EU so vprašani uvrščali med najbolj pereče in v kakšnem odnosu so njihove ocene s prednostnimi temami v tisku. Kot v mnogih podobnih študijah, gre tudi tu za primer, ki zavrača idejo o vzročnem učinku medijev na občinstvo. Ključni pojmi: teorija prednostnega tematiziranja. medijski učinki, občinstvo, analiza besedil Zanimanje za medijske učinke je raziskovanje množičnega komimiciranja zaznamovalo z raznovrstnimi vprašanji in s še bolj različnimi ugotovitv'ami. Se posebej tedaj, ko so se številne študije, izhajajoč iz različnih teoretičnih izhodišč, osre-dinjale na obravnavo odnosov med mediji in ol^činstvom. Tako Dennis McQuail (199 i) naprimer ugotavlja, da "četudi celotna paleta štuilij množičnega komuniciranja temelji na premisi o medijskih učinkih, je vendade sprejetega kaj malo ali skoraj nič soglasja o sami naravi teh učinkov" (.McQuail, 1991:327; New bold, 1996: 118). Eno od precej odmevnih perspektiv v pojasnjevanju odnosov med mediji in občinst\'om sta v začetku sedenulesetih let zasnovala .M:ixv\'ell .McCombs in Don:ikl Shaw (1972). Gre za teorijo prednostnega tematizimnja (";igenda-setting theory"), kjer se moč medijev izr:iž;i v preprosti predpost;ivki o njihovih učinkih na občinstvo: s tem, da mediji [»svečajo pozornost zgolj nekaterim temam in zanemarj:ijo ostale, določajo bralcem dnevnega tiska, poslušalcem radijskih oddaj in gledalcem televizijskih novic lestvico, po kateri posamezniki javne zadeve razvrščajo po pomembnosti. Perce|)cij;i tega, katere teme im;ijo pri prejemnikih pred- ' .Mng. Ttiiijii ()l>l(il!. iisislviukti iiti liikiilu-li zti itriiilii-iw ivitf. TEORIJA IN PRAKSA let 37,1/2000: str 96-115 nostno inosio, jc tako zrcalna slika tislo, ki jo konstruirajo množični mediji. New-bold opozarja na določeno prevkino.st pri interpretaciji njune itleje, kajti model metlijem ne pripisuje neposrednega vpliva na oblikovanje stali.šč, pač pa izključno na določanje tega, "o čem ljudje mislijo, da je pomembno mznuiljali' (KcwboM. 199Ö: 121). Avtorja naj bi .se s tem premikom približala tisti i>remisi v raziskovanju množičnega komuniciranja, po kateri so mediji "dovolj močni, da občinst\-u konstruirajo percepcijo družbenega sveta" (Newbokl. 1996: 121), in .se tako oddaljila od prvotnega modela učinkov. Izboili.ščni model piednostnega lematiziranja je bil v zadnjih dvaj.setih letih predmet mnogih izpopolnjevanj (Mcl.eod, Byrnes. Becker, 1974; Erbring. Golden-beig, .Miller. 1980; Gandy, 1982; Rogers in Dearing. 1987). .N:iS namen ni ponujanje bolj.šega načina testiranja funkcije prednostnega iematiziranj;i v celoti. Pričujoči prispevek ponuja kvečjemu dopolnitev dosedanjih načinov kvanlilalirnega merjenja prednosinili tem i' medijih in prikaz merjenja individualnih prednosinih tem na vzorcu res|X)ntlcntov. Zato smo n:ijprej pregledali nekaj pomembnejših študij, ki .so bolj ;iii manj natančno izluijale iz teorije prednostnega lematiziranja. S pomočjo kronološkega opisa raznovrstnih .študij na to temo, bomo tako n;iprimer .spoznali, kje .so meje postavljene hipoteze in v katerih primerih .so bile le meje |X)rušene; kako je učinek prednostnega lematiziranja odvi.sen od .števila obravnavanih tem v medijih in otI stopnje konkretnosti po.samezne teme; in kaj se z njegovim učinkom dogaja .skozi čas. Posebno )>ozornost po.svečamo dosedanjim načinom merjenja piedno.stnih tem v medijih. Na primeru raziskave o poroč:inju slo\enskeg:i tinevnega tisk;i o v.stop;inju .Slovenije v Evropsko unijo od januarja pa do .septembra leta 1997 pona-z;irj;imo postopek analize vrednostno določenih irdilev, ki ne omogoča le grobega štetja pogostosti pos;uncznih tem, temveč tutli prf)učev;inje \'iro\', argumentacije trditev in način;i njihoveg;i \Tetlnotenja. An:ilize besedil .se torej lote\ :imo preko analize trditev v prispevkih in ne analizir;mja prispe\k;i kot celote. Poleg teme smo v razisk;ivi izpostavili .še pt)men dveh tlrugih spremenljivk: vlogo akterja oziroma nosilc:i tlej;inja v |x>s;unczni trtlilvi in ob.stoj argumenta. Z:inimale st) nas na.sletl-nje zveze meti spremenljivkami: katerim iem:im .so tinevni ča.sopisi v t)menjenem obdobju namenili največ pozornosti; v kolikšni meri so bile najpogostej.še teme argumentirane; ter končno, čigav glas je bilo v letu 1997 n;i temo v.stopa Slovenije v Evropskt) unijo i)ogosteje sli.šati. Drugi korak empirične raziska\e je analiza peivepcije individualnih pivdnost-nih tem. S pomočjo telefonsko \odenega inter\ juja smo ugotavljali, katere zade\e v zvezi s približe\ anjem Slo\ enije Evropski uniji se vprašanim ztlijo l)olj, katere pa manj pomembne. Spraševali smo se tudi po tem. katere pred.stavnike, ki tako ali drug;iče sotlelujejo pri i>rt)cesu vstoj^anj;! Slovenije v evropske integracije, posamezniki pogrešajo. Ker smo .se za tokratno študjo osredf)iočili zgolj na portičanje tiskanih medijev, smo dodatno kontrolinili .še pos:imeznikovo percepcijo o tem, kdo je n:ijbolj vplival na obliko\:inje njegovega stališča o t)tlnf)su tit) Evropske unije. Ugotovili smo, da gre meti pretinostno lestvico tem v medijih in indivitlualno percepcijo pretinostnih tem prej za neskladnost kol p;i za vzročni učinek prve na 97 drugo. Bolj kol \ loga pogostosti teme v niedijUi, je za občin.stvo morebiii ookazali. da so bile iiaj|X)gostejSc teme v dnevnem ti.sku v večini nearginnentirane, res|X>ti-denii pa .so med naj]?omembnej.še teme uvrstili ravno lista pereča vpra.šanja. ki so bila v medijih sicer zapostavljena, a v večini argumentirana. Poudarek na pomenu argumentiranosti napeljuje k temu, da je znotraj .širšega procesa prednostnega tematiziranja natančnej.Še raziskovanje tega, kako .so prednostne teme v medijih precLsiavljene, \eč kot utemeljeno. Izliodi.šča in model prednostnega tematiziranja Osnovna zami.sel .McCombsa in .Shawa (1972) zagovarja obstoj direktnega in vzročnega učinka medije\- na občinsr\ a. Ličinki se po njimem mnenju odražajo na relaciji med predno.stnimi temami v medijih ("media agenda") ter percepcijo oljčinstva o tem, katere teme, zadeve ali dogolim vseh meitijer ■ tisba. nitlißi in ietefizije ■ likniti. /^>ii(t(nj{ile so /imtrsem niztlbe v iz/HviUir-t/enosll /Hisfimeziienin inedijn ler/Kiinenn /troslomf, i- tuilenh tatiko /»ilebfi .c/in-niljiinje niztiCnih mettljef. temi (naprimer Število stolpcev v časopisu), in me.sto. na katerem se je tema pojavila (.število strani). V drugem koraku sta pozornost usmerila na mnenje volilcev, ki so izrazili svoja lazmi.šljanja o tem, katere teme .so .se jim v času kam])anje zdele (najbolj) |X)membne\ Na tem mestu .se je smi.selno vpra.šati. ali je ponujena operacionalizacija za individualno percepcijo prednostnih tem tudi dejansko najprimernejša. Ce si vprašanja namreč ogledamo natančneje, lahko vidimo, da prvo sprašuje predvsem po posameznikovi trenutni zaskrbljenosti' z določenint problemom (kaj ga najlx>lj obremenjuje), medten» ko .se drugo vprašanje nanaša direktno na posameznikovo mnenje o tem, katere probleme bi morala vlatla najprej ustrezno rešili (implicitno se torej predpo.siavlja, da ga nekaj skrbi)'. Rezultati študije so pokazali, da .so volilci dejan.sko nagnjeni k temu, da medijsko določeno definicijo tega, "kaj je pomembno", tudi sami privzamejo. Mediji so med omenjeno kampanjo največ pozorno.sti namenili analizam dejanske kampanje, bistveno manj pa glavnim političnim vprašanjem. Primerjava medijskega poudarjanja tako glavnih kot tudi obrobnih tem z ocenami med volilci je [»kazala zelo visoko povezanost; od skupaj možnih 24 primerj:tv je bilo kar 18 takšnih, ki so zagovarjale učinek prednostnega tem:itizir.inja. Takšne ocene \ olilcev p;i odr;iž;tjo celotno kompozicijo niedijske pokritosti, in t;iko st;t ;ivtorja hihko s pomočjo iste študije z;ivrnila delovanje funkcije o "selektivni perceiKiji metlijev". Ta temelji na ideji, da je občinstvo bolj naklonjeno tistim medijem, ki poročajo .skhidno njegovemu političnemu prepričanju. Vendar so primerjalni rezultati pokazali, da so volilci namenili pozorno.st določenim političnim vpra.šanjem in političnim kan-dichitom neodvisno od teg:i, na kak.šen način so mediji te z;tdeve predst;ivlj:ili. Nadaljnji primeri testiranja učinkov prednostnega tematiziranja so .se usmerili predvsem k iskanju in pojasnjevanju dejavnikov, ki bi ta odnos med mediji in občinstvom še dodatno in n;U;mčneje obeležili. Eneg;i od takšnih posku.sov je dve leti kasneje izvedla .skupina treh strokovnjakov (McLeod, Becker in Bvrne.s. 1974), ki se je n;i primeru d\eh tiskanih medijev osredotočihi predvsem n;i analizo učinkov naključnih okoliščin na eni in kontingenčnih |X)gojcv na drugi strani. Predhodna analiza McCombsa ter Shav\-a (1972) je namreč opozorila tudi na nekatere situ:icije, ko je funkcija prednostnega tematiziranja lahko okrepljena. Predv.sem pri tistih članih občinstva, ki pogo.sto gledajo televizijo zato, da bi .se politično orientirali, visoko i rediiolijo potrebo po informiranju, pogosto berejo časopise in redko razpmrljajo o političnih temah. Omenjeni dejavniki, ki jih lahko označimo kot 'posameznikovo informativno okolje', naj bi torej pomembno .sooblikovali in utrdili učinek funkcije prednostnega tematiziranja. Skladno z osnovno hipotezo o povezanosti med prednostno te- ' fiiji-iii '{HfKcJicIje /Kinioiibiiosli' SM fi/ieniciiiiuilizinitii s /kiihu iiiDSl concorncil atioiil llic.'ic tliiy.s? Tli;« is. rcs^nlli.'!« of \vli;it |V>lilic;m.'t .«y. uliai are ihc Ivvi) «r ihrcc iiiaiii ihinjjs wliicli )t)g ihhik ihc j{invrnnicni .shoiikl cimccmr.ttc i>n iloinu .soincihinK ;iI-k>ui?". • .Vrt ttilstiiv lil /HxttJwe L'iiiia'ininiliw u-žtire. ti pivsiKaJo iikiir nwll<>Skili iitiCIimr metyi-ii/a sui iiiiiniiCiifp ti/Hizorltti Umu In luing (1'JHt) maiizacijo v inedijili in individiialno perccpcijo |K>membnosti zadev, so McLeod, Becker in Byrnes (1974: 137-144) najprej skušali razvili usirezen niz i sebiiiskih kategorij, ki bi meril številne teme v medijih. Po njihovem mnenju bi moral biti indeks prednostnih tem v medijih sestavljen kot kombinacijajicki enceomanyAnyA neke zadeve in njenega relativno vidnega mesta. Zaradi primerjave .s stopnjo pomembnosti po.samezne teme pri posamezniku, .so kot najboljši indikator izbrali kar .število stolpcev, namenjenih določeni temi. V na.slednjem koraku so oblikovali še indeks podobnosti med ])rednostnimi temami v medijih in individualno per-cepcijo ])rednostnih tem. Rezultati analize so pokazali, da je hipotezo moč sprejeti in potrditi le za re.s-pondente .starejše od 24 let. .Med okoli.ščine, ki funkcijo prednostnega tematizira-nja omejujejo, .so na pcxllagi te štutlije uvrstili naslednje pogoje: učinek je močnejši med .starejšim delom vzorčne |X>pulacije in pri tistih, ki se za politika le malo zanimajo, ter med tistimi po.samezniki, za katere je ča.sopis glavni ali celo edini vir informacij o političnih zadevah. In prav od tu naprej lahko beležimo prve po.sku.se nadaljnjega razvoja teorije predno.stnega tematiziranja, ki .se Se danes najpogosteje vrti okoli vprašanja: "Kd.ij imajomediji določene vrste učinkov, če jih .sploh imajo?" (Prote.s.s in McCombs, 1991:97; poudarki dodani). Kasnejše razi.skovanje in predlogi k modelu Dopolnitve začetnega modela prednostnega tematiziranja .so .se ukvarjale predvsem z vpra.šanjem, katere zn;ičilnosti občinstva bi lahko .še učinkovale n:i delov;inje medijske funkcije. Bistveno manj p;i je bilo vloženeg;i za izpopolnitev openicionalizacije ključnih spremenljivk v samem modelu, kar bi morebiti omogočalo boljše pojasnjevanje začrt;mih medijskih učinkov. Z vidika sameg;t nizvoja komunik;icijskih teorij je usmerjenost k občinstvu sicer razumljiva, .saj je začetek osemdestih let zaznamoval pohod t.i. "u.ses&gratificaiions" teorij, ki .se ni.so več spra.šcvale, "k;ij mediji počno ljudem, temveč kaj ljudje počnejo z mediji" (Newbold, 1996:121). D;t bi mor:ilo raziskov~anje prednostnega tcmatizininja pre.seči vprašanje skladnosti meti metlij.sko potlobo o tem. k:ij je pomembnt), in individualnimi prefe-rencanti ter .se raje približati konceptu "use.s&graiificaiions", je meti prvimi izpo.st:ivil I-ugen .Shaw (1979). Teoriji predntxstnega tematiziranja je Shaw sicer priznal pomembno zapolnitev neke praznine v razvoju komunikacijskih teorij. Predv.scm to, thi je definicijo medijske moči post;tvila v drug:ične okvire in sicer ne več z vitlika vpliva metlijev n;t posameznikovo verb:ilno :ili mentalno vetlenje, pač pa z vidik;i njihovih učinkov na .strukturo o.sebnih in družbenih aktivno.sti (Shaw, 1979: 101). Vseeno je teoriji očital številne neja.snosti pri tlefiniranju temeljnih dejavnikov učinka. Po njegovem mnenju namreč ni povsem razumljivo, ali so viri učinka res metliji ali pa kar prejemniki sami s svojimi potrebami, ki jih prvenstveno six)dbujajo k uporabi posameznih medijev. N;itlalje .so se, pretiv.sem v odvisnosti txl teorij javnega mnenj;t, pojavljal;! konkretnejša vprašanja o učinkih predno.stnega tematiziranja na posebne tlružbeno- |X)lilifnc .skupine koi so votiiieljl inieie.snili .skupin ali voilsiveni politični akterji (Cook, Tyler, Goetz, 198.3). V svoji .študiji so Cook, Tyler in Goetz (1983) lecinio opozorili na relativno nepomemben učinek samib medijskih tem na politične akterje (ter tudi na javnost). Po njihovem mnenju i/na lahko na |X)litiko bistxrno močnej.ši vpliv trajnej.še .sodelovanje vladnih funkcionarjev z novinarji. Pri raziskovanju jih je zato bolj zanimala vzročna povezanost med časovnim zaporedjem pojavljajočih .se dogodkov v medijih in po.sameznimi političnimi cKiločitvami.' Strokovnjaki, ki .so i.skali preilv.sem metodolo.ške rešitve k modelu (Erbring. Cioldenlx.-rg. Miller, 1980; Iyengar, Peters, Kinder, 1982), pa .so v tem obdobju največ pozornosti n:imenili bodisi pn^blemu <.loločit\e časovnega intervala, v katerem naj bi .se učinek prednostnega tcmatiziranja sploh lahko oblikoval, bodisi vpra.šanju ideniifikacije množice medijskih tem oziroma ene s;imc globalne teme. lyengarja, Petersa m Kinderja (1982) lahko uvrstimo med tiste, ki .so se ukvarjali s prvim problemom. V .svoji .študiji so namreč kritizirali dotedanje načine testiranja osnovne hiptJtezc in opozorili, da gre pri teoriji prednoslneg;i tematiziranja za proces: "učinke prednostnega tematiziranj;i moramo nujno raziskovali .skozi ča.s" (Iyengar, Peters in Kinder, 1982: 8 i9). Omenjena .skupina jc namreč želela preveriti, ali izpostavljenost večji količini informacij o nekem problemu dej.insko povzroča, da .se individualna percepcija pomembnosti ti.stega problema tuili poveča. V primerjavi z McComb.som in .Shawom (1972), so iiulivitlualno percepcijo pred-no.stnih tem merili drugače". Poslužili .so .se torej .štirih indikatorjev, za katere bi težko rekli, da merijo eno .samo stv-ar - v ten\ primeru individualno perce|xijo pomembnosti neke teme. Vključitev predlaganih vprašanj je zagotovo smi.selna, a njihova vloga je lahko prej v fiuikciji .samostojnih spremenljivk v modelu kot pa indikatorjev enega samega pojma. Rezultati so v splošnem pokazali, da televizija s .selektivnim jjoudarjanjem določenih tem in z zanemarj;injem drugih dejansko določa, kateri problemi .se bodo gledalcem zdeli pomembni. Z dotlatno ugotovitvijo, da lahko "na delovanje prednostnega tematiziranja učinkujejo tudi prikrita vrednotenja po.sameznih tem" (Iyengar, Peters in Kintler, 1982: 853). pa so med prvimi izpostavili pomen, ki ga ima način medijskega poročanja o določeni javni zadevi. Prejšnje razi.skave .so ta deja\nik spregledale. Kot že rečeno, so .se drugi r;iziskovalci [jodrobneje pos\etili vlogi, ki jo imajo mediji ])ri "določanju meje in širine javne zaskrbljenosti do po.sameznih zadev" (r.rbring, Goldenberg, .Miller, 1980: 17). S tem so problematizirali tiste pristope, ki .so zanemarili možnost, da lahko po.sameznikova "skrb za i^roblem izhaja iz drugih • .Vrt sufiHiiJi /Mjiiieii /iiiiLfl/e imiliiofiiuiiti U-imilizimiijti zn firiKes Jtifiiega mnenja nazorneje ojKizaija Starko S/>IUiiaI (t'MJ). ko /mu l. ita ~bim enl /lomen In /mMem mnoiiCnili medijev /iri ohHko-ifinju in izratanju jarne/>/i mnenja Iziinila Iz lena. tla mediji dotoCajo oz. nazorno kaiejo meji; IcRi-limnc ra/pravt v ilrii^.bi (Slituhal. IW7:336). • '/.a fsako od i-iialm-j dotoCenih osmih nacionalno .c/iornlh lem. so res/HindenU naj/irej jKidaU slo/h njoixmiemimosil leme lako. lUiso mtaororlll na naslednje rpraOiinje: "l'lca.sc. intliain: lunv ini|V)iiaiU «>u "Should ihc fctlcr.il «(Avrnincni do more l<> develop solulions lo ihc.ic problem.*, cxvn if ii means raisins taxe.s?". /Uilem so dull oceno njihove o.iehne .«i'rfx za jirtMem: "Hfw much do ymi w>ur.sclf ciie alioui llic.sc probleiiis?" In konCno stt ie lutftovaijall nil v/)raroblemn: "Tlie.sc diiys how much do JDU l;ilk alviui ihe.sc problem.s?' (twnnar. t\'lers. Kinder l'JH2: USD virov, kol pa jc izjKistavljcnost mcciijcin, in tla sc li dejavniki nc sj^rcminjajo Ic incd posamezniki, icmveč .so otivisni tudi od zadev samih ter ča.sa" (Hrbring. Goklen-bcrf>, Miller, 1980: 18). Zato je po mnenju Eriiringa, Goldenlx-rga in .Millena neizogibno, da preticn identiliciramo in interpretiramo učinke prednostnega tematizi-ranja, natančno oblikujemo "model picdnostnih tem". Takšen model mora z;i sleherno temo po.sebej vključevali "la.stnosii občinstva in pri.stne okoli.ščine, ki verjetneje vpliv.ajo na odmevnost neke teme" (Erbring, Gokicnberg, Miller, 1980: 19). ,S tem jc omenjena raziskovalna .skupina .še dodatnejc raziSirila paleto morebitnih tlejavnikov, ki učinkujejo na intlivitlualno pereepcijo pomembnosti. Poimenujemo jih lahko 'osebni dejavniki", saj se nana.šajo predvsem na posameznikovo prizadetost s problemom. "O.sebna skrb" jc torej lahko samostojna spremenljivka v modelu, ne p:i indikator za merjenje |>o.sameznikove pcrccpcijc pomembnosti določenih tem. V drugi ijolovici o.semde.setih sta Rogers in Dearing (1987), s pomočjo dolgo-trajnej.ših razi.skovalnih analiz, razvila .svoj model procesa prednostnega temati-ziranja, ki je v osnovi sestavljen iz kompleksnej.ših odno.sov kot začetni model .McCombsa in .Sha\\ a. Rogers in Dearing sta namreč razločevala med tremi vrstami I>rcdnostnih postavitev: 1) medijsko, ki sc nana.ša na prcdnost/io lestvico, ki jo določenim temam in dogodkom namenijo mediji; 2) javno, ki sc izraža v spreini-nj;ijoči .se pozornosti do različnih tem v javnem mnenju in v vtjclenju j;ivnosti ter .3) politično, ki z;ijema predloge politikov v zvezi z nekim problemom in politiko do njega (v McQuail, 199.3: 107-109)'. Učinki potekajo takole: a) mediji prek lastne postavitve vpliv;ijo na oblikov;inje j:ivne prednostne lcst\'ice; b) (prednostno tenia-tiziranje v medijih ima neposreden in včasih tudi zelo močen učinek na politično post;ivitev tem. Vpliv v tej .smeri p;i jc Lihko tudi posreden - in to jc tretja ugotovitev Rogcr.s;i in Dearinga - c) .saj javiui post;ivitev, s tem ko se enknit rcllcktira .skozi medijsko, učinkuje tudi na politično. Za teoretično izhodišče to pomeni, da je j;ivno, politično in medijsko post;i-vitcv tem smi.selno potirobneje obr;ivn;ivati, kar sta v svoji izjemno zanimivi in žal pre|X)gosto spregledani študiji storila naprimer Y;ig;ide in Dozicr (1990). Njun prispevek .se podrobneje osredotoča n:i vprašanje n:ir;ivc ;ili vrste prednostnih tem v medijih". Ločila sta abstraktne in konkretne \scbinc, pri čemer st;i kot ločitveni kriterij vpelj;ila stopnjo vsiljivosti pos;miczne z;idcve. Vag;Kle in Dozicr razumeta vsiljivost neke teme kot stopnjo, do katere se posameznik čuti osebno priz;idet, ozirom;i kot stopnjo, s k;itert) neka teiiui po.seže v življenje pos;imeznika: 'Ko občinst\o izkusi neke zadc\'e neposredno, .se jim le te kažejo kot \siljenc. T;ikšne teme so zato relativno imune pred učinki prednostnega tcmatiziranja" (Yag;ide in Dozicr, 1990: 4). Vendar hkrati velja, da bolj kot je tema abstraktna, težje jo je ' VzdCvikii iterelilc.H-lili se Jv trn njun mintvl ntu'vztil Initt Kec.ie (lf>i)IJ. V IkisL-iisii nleineljinv jK-r-.yietllix' mrntilcin(i.clne maCI' sejv Kevsv loCil/ireiti-scni na/Kniicn in rlogu informacijskih firor. ki jih jo označil to/ 'ključne centre il>lir/i lemaiiziranjn je v zftiMinJih osenithwUh iziMistavil ttnU (ktmty (1<)H2: $11). ' Xajinitflem iislreznosii lern oziroma na flmiSiinje. 'katere temeK .cla .ilcer iiieitlirvimi o/Mi2oi1la ie tXiirns in Zucker (l'J72). v začetka osemilesetih /«(tiiih Winter, t-pil In Kof-eiy (t'JHJ). razumeti. Zmanj.ševanje učinlvov precliio.sinega tematiziranja torej povzročata taico aiisiratctno.st kot tudi v.siljeno.st neke zadeve, vendar vsaka iz drugačniii razlogov. .Medijsko pokritje neke vsiljene teme zelo malo učinkuje na percepcijo njene pomembno.sti med občin.stvom, saj .so posamezniki z njo že neposredno povezani in vanjo celo vključeni. Vloga medijev je torej v tem primeru majhna. In jjodobno. medijsko |X)kritjc neke abstraktne teme ima manj.ši vpliv na individualno percepcijo o njeni pomebnosti, ker posamezniki težje ocenjujejo tiste zadeve, ki jih ne razumejo. Vagode in Dozier sta kljub pravkar opisanim težavam predpostavila, da "relativna konkretnost neke zadeve potencialno poveča učinkovitost prednostnega tematiziranja" (Vagade in Dozier, 1990..?). Na ta način .sta izhajala iz hipoteze, ki se glasi: "bolj je neka tema konkretna, večja je verjetnost, da bo n>etlijska |Xjkritost te teme povezana tudi s posameznikovo jjozornostjo tej temi" (Vagade in Dozier, 1990:8). •Medtem ko je večina .študij predno.stne teme v medijih konceptualizirala izključno glede na količino, medijsko pokritje neke teme pa kol ključno neodvi.s-no spremenljivko v modelu, je Michael Sahven (1988) opozoril na neko novo razsežnost. Izpeljal je .študijo na osnovi na.slednje hipoteze: javne prioritete tlo niz.:i zatlev v tinevnih novicah botlo narasle, tlosegle vrh in nato patlle, kar bo sklatino z umikanjem teh tem iz metlijev v nekem časovnem obdobju (Sahven, 1988: 102). SaKven je ])retlnostno temo v metlijih openicionalizinil glede na čns njenega pojavljanja. Ugotovil je, tla se prvi znaki o privzemanju metlijsko konstruirane pomembnosti problem;! meti občinstvom iznizijo šele po petih tlo setlmih tetinih poročanj:i o določenem problemu. "Ne zgolj obravnava neke teme, temveč tutli nenehno pojavljanje ene ali več tem v metlijih določ:i, o čem lx>dt) ljudje razmišljali" (Salvven, 1988: 106). Poskus testiranja lunkcijc prcdno.stncga tematiziranja Težave pri merjenju pretinostnih tem v metlijih pa .so tjsiale, saj st;i tutli Vagade in Dozier (1990) post;ivitev tem v medijih operacionalizirala s pomočjo .štetja stolpcev, namenjenih določeni temi. Čeprav je etIen od v;ilov kritik kvantitativne (frekvenčne) ;m;ilize besetlil nastal že konec sedemdesetih let, je pri vseh zgoraj predstavljenih tlopolnilih postopek meritve pretinostnih tem v medijih t)stal skorajda nespremenjen. Omenjena kritika -ni bila usmerjena zot>er irelevantnost kvantitativnih postopkov, pač pa zoper neveljavnost same logike postopkov, kije usmerjena na empirične kovariacije posamičnih elementov besedil ter njihovo povzemanje (sumi-ranje, štetje), ne upošteva pa specifičnih konfiguracij besedilnih elementov ter odnosov med njimi" (Splichal, 1990:37). V tem obtiobju .so se n:imreč razvili nast;ivki v priti razvoju analize besedil, ki "je inetothi z;i sistem;itično in objeklivirano proučevanje jezikovnih lastnosti besedilnih enol, da bi iz njih lahko sklepali o lastnostih zunajjezikovnih |X)javov" (Splichal. 1990: 17). In Čeprav analiza be.seclil "ne omogoča .sanu) sklepanj:i o ko-munikaiorjih (viru), ampak luili o recipieniih in družbenih okoljih, ki .so v določenem odno.su z be.sedili" (.Splichal, 1990; 17), .so mnogi ;iviorji tovrstne potenciale an:ilize be.sedil spregledali. Ce .se vrnemo na prvotni model učinkov prednostnega tetnatiziranja (Slika 1), potem drži, da analiza medijsko konstruirane prednostne lestvice tem resda ne zahtev;i clrugeg:i kot ugotavlj:inie, za katere zade\'e gre in kolikšno pozornost jim mediji namenjajo. Zato po .s\-oje ni pre.senetljivo, da .so analitiki to vpra.šanje začeli re.ševati s pomočjo robustnih enot analize, ki jih s skupnim imenom ozn:ičujemo kot merske enote". Problem medijske |x>zornosti neki temi je hihko tudi v funkciji načina poroč;inja o tej temi in ne zgolj v njeni prostorsko določeni zastop;inosii v nekem mediju. j\li povedano drug;ičc, smiselno bi bilo iskati zvezo med obema dimenzij;im;i - med fiekvenčno pogostostjo tem in načinom ])oročanja o teh tem;ih. Problematično ostaja tudi dejstvo, da .so posredovane vsebine v medijih pogosto (jreobsežne. pre\ eČ bog;ite z informacii;imi in prc\eč konj[)leksne. da bi lahko posamezen prispevek u.strezno izmerili' zgolj kot govor o eni .sami temi. V n;idaljevanju prikazujemo nekatere izvlečke iz analize, ki preilst;»vlja neodvisen del obsežnejše raziskave o poročanju slovenskih metlijev o približevanju .Slovenije Evropski uniji otl januarja do sretline .septembra leta 1997'"'. V primeru aiKilize r:tčun;ilni.Sko urejenega kliping:i smo za enoto ;inalize obravn;iv;ili nuklearne trditve". Analize besetlil smo se torej dotaknili preko analize pos:imeznih trditev in ne analiziranja prispevka kot celote. Uporabljena meiotki an;ilize lx;sedil je najprej z:ihtevala vnaprejSnjo določitev nabcira pomenskih objektov, nato njihovo identifikacijo v be.sedilu, katero je pogosto spremljalo modeliranje povedi, ki .so isk;ine pomenske objekte \'sebov;ile, v obliko nuklearnih stavkov in hkr;itno vretl-notenje l>esetlnih po\ez;iv (Brglez, .^abič, 1998). Pomenski objekt smo openicionalno ojiredelili kot temo poročanj;i v metlijih in .se pretivsem nan;i.š;i na slovensko približevanje Evrop.ski uniji. Pos:imezne pomen.ske objekte smo izbir;ili na osnovi vnaprej pripr;ivljeneg:i ktulirnega li.sta. ki je vsebov;iI vrsto možnih problemov, povez:inih s procesom vstop;inj;t Slo\ enije v " Kot ii/foliirtj/i .S/tllc/uil (}WH: 6'JJ. Itilikii ii/Kiml>lifii)m mvi^slv ciiolv r imiitisl Ik-mhM /■ ilivh t>rli>ic-riti./irrtC. hiiiwiimii(totiiiio. »I>.v'K.lionUtiio. inijdiijcicilotnCoieviiolctiiitillzf. ii/ir. iHifiHInu (»hMrkn. inijiiiijti li-tvflztjsLv oitiUtfe: in itnifiiC. trn ciiolii diitilizc tioloCtmo s .•i/ireniviiljii lmiiil -tlolltiiii'. ')il>.wfi". 'lKiri-fiiiri'nli 'inijniije'. KiizisL'tiivliiviliiosliufiineiiitiiizimiijdsu iiivrstv viiolc iifiointi/Jtilv im luiCIii, bi na o/ii.^iije /m-i [»imer. mij so ilvrita mcrsbili emil tibnili lioim-iiila itvjambe irctliiosli sjiivmeiiljii b. "bi imajo sicer iiKiHliie meiriCne la.tliiMii (razmeniosiiie tesiiicel in za baleiv Je bito loivj tlobaj razumtjivo. (ta so t>lfe r iMobjn razcveta braiitiltiliviie analize vsebine' močno Histane'(Sliliclial. fJVO: fi'J). " Analiza bll/iinga tisbanih medijev je l>ila izvvtiena na />oilla}-vinarsbih /iris/K-vbov (.S/itictial. SivltiCiC. .'\abič. Hr/ilez. (Mab. I'J'J7). I' ubvirn le/ta CIanba are za analizo in Inler/HvtacIJo /lodalbov za dnevni ilsb in .ilcer iz Ca.tol)isov IMo. Dnevnih. I "eCer In Stovensbe novice " 'Ihllivene enote (S{iliclial. tVJO. 7.V .10 enote. dotoCene z m-dno.inma vsaj dveh s/iremenljii-b bi so lahbo /loliiihne /.nan in /*.,i}aWf) iilmmbljen /irimer trdilvenefta enoienja v analizi iK-sedil je ()snoiKliwa. .Kaftoriova In Snnnall\vva analiza vredno.\ega sobesetlila, smo ga tutli vključili v analizti. Pri tem je |X)trebno Se posebej izpostaviti, da analizirani potlatki veljajo le z;i slovenski tinevni tisk, čeprav je celotna raziskava obsegala tudi elektronske niedi-je. Razlog za omejitev na poročanje tlne\'ncga ča.sopi.sja je v na.šem primeru tako vsebinske kot tutli metodološke narave. McCombs in Shaw (1972) sta v .svoji pr\'i raziskavi prednostno lestvico tem v metlijih oblikovala na txsntwi poročanja različnih lokalnih medijev (torej tiska, ratlia in tele^'izije), vendar je tovrsten način merjena lahko sporen, v kolikor ne analiziramo potlatke za vsak medij ptjsebej". Na nasletinjih straneh Iximo jx)kazali; 1) kateie teme v zvezi z vstopanjem Slo\enije v Evropsko imijo .so .se tlo septembra leta 1997 najpogosteje pojavljale; 2) kaj hihko rečemo o argumentiranosti najptigtjstejših tem in .3) k;iteri akterji so sc v tisku pogosteje, kateri p;i retikeje poj;ivlj;ili. Potlatki analizarnih trditev v dnevnikih |>o mesecih kažejo, tla .se je olxlobje intenzivnejših razprav o Evropski uniji začelo z me.secem marcem in je trajalo skoraj vse tlo julij;i 1997. Vrh je tloseglo v mesecu maju. Najpogosteje zastopan pomenski objekt je bil pojem 'ratifikacija', ki .se je najlx)lj pogo.sto po\ezoval z ;ik\erjcm Slovenija'. Natlalje .so .se pojavile teme kot EvrojMk;! unij;i, NATO, ustavne spremembe. polnopravno članstvo, ;isoci;icijski s|X)razum in tiruge. Meti akterji je pf)membno mestt) z:i.seclel tlrž.:ivni zbor in tlruštva, ki so .se meti poročanjem o ratifikaciji uvrstila tik za slovensko \l;itlo. Sicer pa so se v dne\'nem tisku najpogosteje pojavljali nasletinji akterji: '-■ Xbi>liisa. bar zmanjinje natančnost /MHtfitbor Tabela J: l-rekvenčna porazdelitev nuklearnih trditev desetih naj-pogostejiih akterjev v dnevnikih akter število enot odstotki Slovenija kot simbol 673 31.9 Hvropska unija 176 8.3 slovenska vlada 127 6.0 državni zbor 92 4.4 Uvropa kot simbol 76 3.6 sred.in vzh.kandidatke 70 3.3 |5i edst a vn ik i gospod a rst va 58 2.7 društva 54 2.6 pretisednik vlade 52 2.5 ev ropska komisija 43 2.0 slovenska politika 39 1.8 Tabela J: Frekvenčna porazdelitev nuklearnih trditev desetih najpogostejših akterjev na telei.iziji akter število enot odstotki Skjvenija kot simbol 451 30.1 slovenska vlada 142 9.5 državni zbor 131 8.7 Evrop.ska unija 75 5.0 clruštAa 69 4.6 .slovenska politika 59 3.9 evropska komisija 57 38 stranka SDS 51 3.4 kandidatke 46 3.1 opozicija 45 3.0 stranka SL5 34 2.3 107 Za grobo primerjavo predstavljamo šc 'najglasnejše' akterje na televizijskih ekranih", ki jih prikazuje tabela 2. Kako različen jc bil obstoj argimienta glede na jKigostost posameznih tem, prikazujejo podatki, zbrani v tabeli 3- " /'fu/fiibi Sft tiimlizlnnii izktjiiCiio Z4i iii/uniuiUfiic/iroftniiiu' 'tVSJ.O In fOl' IV, Tabela .-i: Porezaiiost med glaviiliin temami in argiimentiranostjo nnk-learnili tiditer za dnevni tisk objekt aigument prisoten argumenta ni skupaj f % f % f % ratifikacija H .376 73 62.4 117 100.0 Evropska unija 28 .31.1 62 68.9 90 100.0 Slovenija 33 .39.3 51 50.7 81 100.0 Nato 26 32.5 54 675 80 100.0 ustavne spremembe 26 .36.1 46 63.9 72 100.0 približevanje 19 28.1 48 71.6 67 100.0 polnopravno članstvo 21 42.1 33 579 57 100.0 asociacijski sporazum 19 40.4 28 59.6 47 100.0 prilagajanje 18 .38.3 29 61.7 47 100.0 gospodarski razvoj 29 64 .4 16 35.6 45 100.0 vlada 10 22.2 35 778 45 100.0 širitev 15 40.5 22 59.5 37 100.0 konkurenca 2.-J 63 9 13 361 36 1(X).0 medstrankarski sporazum 5 14.3 30 85.7 35 100.0 zaščita 20 57.1 15 42.9 35 100.0 liberalizacija 22 64.7 12 35.3 34 100.0 livropa 12 .375 20 62.5 32 100.0 kandidatke IS 60.0 12 40.0 30 100.0 68. člen 8 26.7 22 73.3 30 100.0 Špan.ski sporazum 13 4.3.3 17 56.7 30 100.0 skupaj 412 39.2 638 60.8 1050 100.0 Reziiliiiti kažejo, tla so bile najpogostejše teme v dnevnem tisku v večini near-gumentirane, saj je med prvimi dvajseiimi temami le pet takih, kjer je delež argumentiranih trditev večji od 50 odstotkov (to velja 2:1 ponienski objekt 'gosi^odarski razvoj', "konkurenca', zaSčita", 'liberalizacija' in 'kandidatke'). Razlike v nepokrito-sti posameznih tem in očitne razlike v aigumentimnosti trditev sta bila tudi |x>gla-vitna kriterija, na podlagi katerih smo izbrali niz tem za merjenje individualne perceju-ije prednostnih tem. Na podlagi rezultatov analize besedil smo se torej odločili, po katerih korakih bi testirali funkcijo predno-stnega tematiziranja. .S tem pa prehajamo v opis druge faze na.še empirične študije. S |X)močjo telefonsko votlenega inter\'juja smo ugotavljali, katere zadeve v z\x;zi s približev anjem .Slovenije F.vropski uniji se vprašanim zdijo bolj, katere pa manj pomembne''. .Seznani u.streznih tem smo .sestavili na osnovi povprečnih |Xxlatkov analize medijskih v.sebin dnevnega tiska v letu 1997. Odločili smo .se z:i .sletleče teme: " /feii'iiiMtmit»/m//>rit> tiiibeiirtmjvJvlMih-btilo imJ M /I t i fJ'M (k! lUiblJiiCiin Izhimil/i zasvtmih ivlvfuiisbili iicrilb i>nsix»tUilsief. jc liiln iis/n-ino (ß/mirt/fiilli 46» hiu-rrjiijcr Sln/nijti oiibelim-iijfijv l>ilii 75 'idiliiliHi Tabela 4. Pokritost in argninentiranost tem r diierneni tisku Teme v dnevnem tisku Pokritost Aigiimentiranost nekonkurenčnost slov. gospodarstva + + prihodnji gospotlarski razvoj + + prt)blem u.stavnih .sprememb + - vstop Slovenije v NATO + - problem kmetijske politike - + v|)rašanje brezposelnosti - + varovanje okolja - + vpra.šanje narodnostnih manjšin - - Legenda: + pivdnostna tema; je argumentirana • neprednostna tema; ni argiimeiuirana Izbrali smo skupaj osem razliCnih problemaiik, med katerimi so bile prve štiri v letu 1997 kar pogosto iz|K>stavljene v dnevnem tisku, s lem da so se med seboj ločevale po deležu argumentiranih trditev'. Podobno smo nameravali storiti z;i teme, o katerih .so tiskani mediji manj |x>ročali, ventlar .se je izkazalt), tla .so "tihe teme" precej večkrat argumentirane kot pa to velja za "glasne teme" (i>rinierjaj s tabelo .3). Indivitlualno percepcijo prednostnih lem smo merili s pomočjo vprašanja: Kako pogosto imate t: mislih naslednja npraSanja v ziezi z rstopanjem Slovenije v Evropsko unijo:", na katerega .so respontlenii otigovarjali s |x)močjo |)etsto|>enjske lestvice, kjer je ocena 1 pomenila, da nima nikoli v ntislih, 5 pa, da jo ima zelo pogostf) v mislih. Pne rezultate lahko razberemo v i:ibeli 5. Tabela 5: Univariatna analiza za vpr Kako pogosto imate v mislih naslednja vprašanja v zvezi z vsu)panjem SLO v I-.LJ? Kako pogo.sto imate v mislih... aritmeiičn;! suindardni (1 - sploh nimam; 5 - zek) jjogo.sto) sredina oilkltjn N vsiop Slovenije v NATO 2.78 1.23 423 vprašanje narodnostnih manjšin 2.85 1.26 419 problem ustavnih sprememb 2.95 1.28 416 problem kmetijske politike .3.29 1..33 422 nekonkurenčnost slo. gospodarstv;i 3.35 1.15 421 prihodnji gospodarski razi 'oj 385 LOS 421 varovanje okolja 392 Lil 426 vprašanje bivzposelnosti 4.09 L09 426 Tcnic smo v tabeli 5 razporedili tako, da ima jjrva najmanjšo, zadnja pa največjo vrednost aritmetične sredine. Večja je vrednost, bolj imajo respondenti posamezno zadevo v mislih. Razberemo lahko, da je vpra.šanje v.stopa v NATO najmanj pogosta, ])roblem brezpo.selnosti pa najbolj pogo.sta tema |X) mnenju .sodelujočih v anketi. Intlividualno perccpcijo prednostnih tem v povezavi s približevanjem Slovenije Evrop.ski uniji torej izraziteje zapolnjujejo tri pereča vpra.šanja: brezposelnost, irnofanje okolja ter prihodnji gospodarski razvoj Cc sc vrnemo na postavitev tem v tisku (glej tabelo 4), lahko opazimo, da gre med medij.sko in individualno lesrvico prej z;i neskladnost kot pa za vzročni učinek pr\e na drugo. Dve, po mnenju vprašanih najjKimembnejši tenti v zvezi z vstopanjem Slovenije v Evrop.sko unijo, sta na .seznamu ti.ska na njenem repu. In velja tudi obratno; problem u.stavnih sprememb ter v.stopanje Slovenije v NATO sta bili v tiskanih medijih leta 1997 vroči temi, vendar ju respondenti niso ocenili kot takšni". Dodatno zanimivo ugotovitev lahko izluščimo, če si ogledamo, kakšen pomen igra predhodna argumentiranost ])rek medijev posredovanih tem. Na prva tri mesta .so respondenti uvrstili teme, ki .so bile argumentirane (prihodnji razvoj, problem brezposelnosti ter v;irovanje okolj;i). Kar |>a ne drži za vstop v NATO in U5t;tvne spremembe, o čemer so tiskani mediji sicer precej poročali, \end;ir v večini redko argimientirano. Z vidika funkcije prednostnega tematiziranja bi bil odgovor n;i vprašanje, ;ili tiskani mediji s poudarjanjem določenih zadev narekujejo posameznikom, k;iicrc teme naj pcrccpirajo kot vroče teme, očitno negativen. Bolj kot vloga |X)gostosti teme v medijih, je morebiti celo odločilna stopnja argnmen-tiranosti posredov;ine vsebine; vs;ij tako fii hihko sklepali iz pod:itkov zgoraj. V ;inkctni vpr:išalnik ,smo vključili .še kontrolno vpntšanje o lem, kdo je na rc.s-pondcnic iKtjbolj vplival pri oblikovanju stali.šč o vključev;tnju Slovenije v Kvroi>-sko unijo"'. Po odgovorih sodeč, so k;ir n:i ii otlsiotkov vpraš;inih n;ijvečji vpliv imeli televizijski novinarji, ča.sopisni novin;irji pa le n;i 13 odstotkov \ praš;tnih'". S lem pa hihko po.stane vprašljiva ustreznost uporabe rezultatov iz an;ilizc tiskanih medijev z;i tukajšnje testiranje funkcije prednostnega tematiziranja. V kolikor bi se namreč izkazalo, da sta si lestvici pretinosinih tem v elektron.skih in ti.skanih medijih precej različni, bi to pomenilo, da bi bilo sklepanje o učinku televizije na perccpcijo pomembnosti tem med vpra.šanimi bolj na mestu. Ponoven pregled pogostosti tem na televiziji p;t je pokaz;il, d;i ni bistvenih CKlstop;inj, če jih primerjamo s tem:imi v ti.sku: " Mfin-ltilcii itCIlek Uikiiiemii izziitii l>l lahko bila Cttiovim linnviika nizilalja med analizo iKnedil v llskanih medijih (finih sedem mesecer i' leai l'J97) in o/mivtjeno ankelo (aliril fJlKV. " SalanCnejc se je rpraSanje }{lasilo takole: Kdo jc najbolj vplival na lo, kalc^no .staliSCc ste si izoblikovali o vk!iiiCc\~anju Slovenije v i:vro|).>iko unijo? Heslioiidenl je med možnimi odnorori izbmi eiiegfi: 1) ivilliiki; 2) prijalclji. znanci, družina; 3) televizijski mn-inarji; 4) Casopi.sni novinarji; 5) radijski nlilik(>v v .Slin-cniji; 5) prcdsiavnikw .slownsko vojske; 6) prccl.staviiitan' .skncn.skft;;! ({osiXKliir.si-in 7) sinilik;)«»-. Respoiulcnti v razpravah o pribhžcvanju Slovciiijc v Evropsko unijo najiiolj pogreSajo sodelovanjepredslariiikoi' slorenskegci }ios/H>elai'sliri in slurenskili stro-kornjakor. Ce se vrnemo na rezuliaie v tabeli I in tabeli 2. kjer imamo Irekvenčne |X)razdelitve akterjev v tiskanih medijih in na televiziji, potem lahko opazimo, da slovenski str<3kovnjaki res niso nastopali kot pogost sogoNornik v razpravah o vstopu v Evropsko unijo. Drugače pa \elja z^i predstavnike slovenskega gospodarstva, ki so sc v tiskanih medijih vendade uvrstili med deset najpogostejših akterjev, ne pa tudi na podobno lestvico akterjev na televiziji. Tu jc torej .še enkrat mogoče sklepati, tla jc peivcpcija (iie)slL drobnejc. V ta namen smo se po.služili faktonske analize, tla bi ugottn ili, kaj natančneje smt) s po.stavljenim vprašanjem izmerili. Tabela 8: Vrednosti pattern' uteži kot rezultat rotirane faktorske analize (obUmin rotacija J Tema 1-aktor 1 Faktor 2 gosptjtlarskc politične teme teme nekonkurenčnost slovenskega gosp. 0.65 -0.09 problem kmetij.ske politike 0.50 0.04 vprašanje narodnostnih manjšin ■0.15 0.76 varovanje okolja 0.13 0.40 prihotinji go.spotlarski razvoj 0.63 0.13 vprašanje brczpo.selntjsii 0.37 0.19 problem ustavnih sprememb 0.19 0.48 vstop Slovenije v NATO 0.11 0.42 Rezultati nam kažejo, tla lahko iz potlatkov izlu.ščimo tiva faktorja, s katerima pojasnimo skupaj le 34 odstotkov' rariance. Tako prvega kot tutli tirugega .sestavljajo .skupaj štirje intlikatorji, meti katerimi ima natanko ena tema mejno ali manjšo vrctlnost uteži tnl običajnti ustrezne vretlnosti (več kot 0.40)'''. Prvi faktor lahko imenujemo "gospotlarski", saj je zasičen s temami o nekonkurenčnosti sltiven-skega gospotlar-stva, problemu kmetijske politike in prihotlnjem gospodar.skcm razvoju. To so hkrati tri teme, ki .so meti vzt)rčno populacijo |)ercepirane kot bolj pomembne. Še bolj zanimiv namig tlobimo, če upoštevamo, da so bile vse tri teme v ti.sku tudi argumentirane. Drugi, recimo mu "politični" faktor, določajo teme o vprašanju narotinostnih manjšin, ustavnih sprememb in vstopu Slovenije v NATO. To so teme, ki jih posamezniki percepirajo kot manj [jonicmbne. Dotlatno velja, da nobena otl teh tem v tiskanih medijih ni bila argumentirana. " V/invm /iiklorjii je I» liri vpni.^njii brc/ivj.-tclnosii, Itjer je rretliinsl iileii kar Je itbtCiiJiiri /ire-nuilii. iivje uliiileriili. \'ilriij>em /xvtkt>lj;i, ki Ima vreeliitisl aleži iialankii 0.40 (Hm iiuliluiloija .smo v iiatlal/evaiijii izloCiti V splošnem bi na podlagi zgoraj predstavljenih rezultatov lahko trdili, da obstaja |X>membna povezanost med argumentiranostjo posamezne ten»e v medijih in posameznikovo |K;rce|>eijo o pomembnosti določene teme. Dimenziji, ki ju je metoda faktorske analize razkrila, izbranih lem ne razlikujeta toliko glede na njihovo predhodno pogostost v medijih. Ne moremo namreč reči, da prvi faktor določajo teme, ki jih je ti.sk |X)stavil v ospredje in obratno. Dimenziji kvečjemu določa stopnja (ne)argumenitiranosti jTO.samezne teme v medijih. Faktorja zato ne moremo interpretirati v smislu pravilne ali napačne individualne percepcije o pomembnosti tem glede na predhodno prednostno tenuitiziranje v medijih. Zagotovo pa lahko zaključimo, da pretlsta\ija gospodarski jaktur med posamezniki bolj pomembne, politični pa manj pomembne teme. Pri tem bi bilo zanintivo že vnaprej kontrolirali, v kolikšni meri se zdi res|X)n-dentu posamezna tema "\'siljena". Ce bi recimo z gotovostjo ločili dobljena faktorja še i)o tem kriteriju, bi lahko |>ričakovali, da bodo med manj pomembne leme re.spondenti uvrstili tista vprašanja in probleme, ki .so jim težje predstavljiva, preveč abstraktna in zalo manj razumljiva: vprašanje o.siaja, ali bi v na.šem primeru to bile res ti.sie teme, ki za.sedajo politični faktor (u.siavne s])remcmbe, vstop Slovenije v NATO in vpra.šanje narodiK).sinih manjšin). Raziskovanje prednostnega tematiziranja danes Konec o.semclesetih je etlen od l\orcev teorije prednostnega tematiziranja, •Maxwell .McCombs ( 1988), raziskovanje na lem |>odročju sintetiziral v štiri temeljne korake. Do.sedanje študije je tako najprej zaznamovalo testiranje osnovne hipoteze, nato iskanje .specifičnih kontingenčnih pogojev, ki mu je sledila razširitev raziskovanja na različne dejavnike učinka in njihove značilnosti, rezultat tega pa je dandanes piehod k "agenda-building theory" {glej v Edelstein, lio, Kepplinger, 1989). V tem |X)gledu je teorija prednostnega tematiziranja le ena od vodilnih komunikacijskih teorij, ki jc bila v dvajsetih letih njenega razvoja prnlvržena pogo.stim jjreobrazbam. Eden od sodobnih premiko\' raziskoxanju učinko\- prednostnega tematiziranja sc kaže v naraščanju pontena "impulzivnega modela" in upadanju izhodiščnega "kumulativnega modela", na kar so opozorili predv.sem nemški raziskovalci (Kep|>linger, Donsbach, Brosius in Staab, 1986; Kepplinger, Gotio, Brosius in Maak, 1988). Temeljna značilnost impulzivnega modela je odmik od linearnega učinka predno.stncga tematiziranja. Stopnjo medijskega poudarjanja določenih tem tako nadomesti merjenje stopnje pozornosti občinstva do določenih tem (Edclstein, Iio, Kepplinger, 1989: 237-238). Na drugi .strani so ameri.ški razisko\';ilci izpostavili potrebo po natančnejšemu definiranju koncepta 'razmišljanja o'. Dosedanja razume\;mja tega izhodiščnega koncepta se n;mireč precej lazlikujejo. Zalo lidelstein, Ito, Kepplinger (1989: 239) o|X)zarjajo, da je "potrebno doseči jasnejši koncept prednostnega tematiziranja - najsi pomeni zgolj zaznavanje ali sprejemanje značaja nekega problema aH le poniemhnosi, ne pa dejanskega 'razmišljanja o". Sicer se bodo raziskovalci še naprej srečevali z dvonmiio definiranimi spoznanji o učinkih.' S težavo ustrezne operacionalizacije tega |X)jnia smo se srečali tudi mi, ko smo iskali čimbolj natančno formulacijo vprašanja, s katerim naj bi merili individualno percepcijo pomembnosti tem. K dcnlatni zailregi so prij^omogli ravno nekonsi-stetni predlogi v predhodnih analizah, na katere smo že opozorili. Ce bi se odločili za enostavno formulacijo vprašanja "O čem razmišljate'!", bi s tem pred|X)stavili več kot zahteva izJiodiščni model prednostnega tematiziranja. Ne glede na težave, s katerimi smo se pri analizi funkcije prednostnega tematiziranja srečali - ločevanje med predno.stno lestvico v tisku in na televiziji, predolg časovni zamik med posameznimi meritvami, drugačen pristop k analizi medij.ske v.sebine in perce|>cije individualne pomembnosti tem - so naša spoznanja zelo blizu tistim, ki jih kažejo druge podobne raziskave. Motlel prednostnega tematiziranja z linearno, vzročno in neposredno zvezo med mediji in očinst\om ne zdrži brez upoštevanja tlodatnih, morebiti celo ključnejših spremenljivk, lako na strani medijev kot na strani občinst\'a. Namen naše analize je bil predvsem ta, da poudarinto |X)trebo po iskanju in razvijanju novih načinov razumevanja prednostnega tematiziranja v medijih, ki .še zdaleč ni tako enolično, kot ga izhodi.ščna teorija predpostavlja. Odpirajo se ]5omembna vpra.šanja, kateri mehanizmi v me-tlijskem poročanju učinkoviteje j^ripomorejo k |X)siavitvi takšne medijske klime, ki bi verjetneje odstirala zrcalno podobo pri občinstvu. .Moč arginnenlov je zagotovo eden od upoštevanja vrednih načinov. LITERATURA Hoyii-Barrctt, Oliver in Chris Ncwhold (1996): Approaches to Mcxiia. London: Arnold. Cohen. Berniird C. (1963): The I'ress and Ktircign l\>ltc>'. Princeton: Princclon University I'rc.ss. 0>ok, K:iy I.i)ma.\, Tom K. Ty ler, i:ilw:ird G, Gociz, Margaret T. Gordon, David l»rt)tcs.s lX)nna K. Ivff, Harwy I.. Molotch (1983): ■.Media ;ind Agcnd:i .Setting: l-ffeti.s on the Public, Interc.si Group Leaders, Poliiy Makers, and I^dicy", Public Opinion Qiiancrly, vol. 47: 16-35. KdcLsiein. Ale.x .S,, Youichi Ito, Hans NL Kepplingcr (19H9): Communciaiion and Cultua': A comparaiive approach. London: l-ongnian. I-rhring, I.utz, l-die N. Goldcnherg. Arlluir H. Miller (1980): "l-roni-Pagc News and Real World Cues: A New LtK)k at Agend;i-Sciling by the Meilia". American Journal of" I'olitical .Science, vol. 24(1): 16-19. G:indy, O-scar H. (1982): Heyond Agenda .Setting: Inforniaiion Subsidies and Public l\)licy New Jersey; Able.\. Iyengar, Shanto, Mark I). Peters. Donald R. Kinder (1982): "I-xperiniental Demonstrations of the ■Not-So-Mininial" 0)n.se<|iiences of Television News Programs", The American P<»lttical .Science Review, vo).76 (4): «48^5«. Lang, i:. Gladys in Kurt Lang (1991): "\V'aierg;itc: an Ivxploration of the Agcnd:i-Uuilding Process" v Pr()tes.s in MtCt)mbs (ur). Agenda Setting. 277-290. Lippniann, Walter (1922): Public Opinion. New York: Tlie Macniillan Company MtCoiiibs. Maxwell l-l. in Donald I.. .Shaw (1972): "The Agcnila-.Seiting l-'unciion of .Vla.s.s Mcdi:r, I'liblic Opinion Quarterly. «)l. XX.WI (2): 176-187 McConibs. Maxwell Iv. (1988): Setting the Agenda: The l-Aolution of Agenihi-.Sctiinjj Kescareli. Paper. .Soniniatie .K. Veldhov-en: Tlic Nctherlanils. MtI.cyd-»:irreit in Newhold (ur.) Approaches to Media. London: Arnold. Str. 118-123. Protess. I.. David in Maxwell McO)mbs (1991): Agenda .Setting; Readings on Media. Public Opinion, and Policymaking. I lillsdale: Lawrence I-rlh:iuni. Reese, .Stephen D. (1991): "Stiting the .Media's Agenda: A Power Balance lVrs|K-ctivc"; v J. A. Anderson ( ur.) Communication Ycarbr<)tanj;i sloi enskih medijev o približevanju i:vrf>p.ski uniji na osnov i računalniško obdelanega klipinga. Ljubljana: HDV-CMO in CDK. .Swan.son. D. (1988): "Feeling the l-lephant: Some oh.scrvations t>n agenda-setting research" v J. A. Anderson (ur) Conmuinication Yearbook H. London: .S:igc. Str 603-<'19. Yagade. Aileen in David M. Dozier (1990): "The Media Agenda-Setting i:ffect t)f Concrete versus Abstract !s.sue.s". Journalism Quarterly, vol. 67 (1): 3-10.